J^Haja vsak Četrtek
REDNISTVO IN UPRAVA:
telil0 Ulica Valdirivo 36, se]i on 60824. Pošt. pred. (ca-«ekn Postale) Trst 431. Poštni p ovm račun Trst, 13978341
na plačana v gotovini
E D N I K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
TRST - ČETRTEK 14. JUNIJA 1990
LET. XL.
Pred 50 leti v Gorici
V nedeljo, 10. junija, je poteklo natanč-|. Pol stoletja, odkar je Mussolinijeva Ita-pa napovedala vojno Veliki Britaniji in Janciji ter njunim zaveznikom, ki so se j. septembra leta 1939 vojskovali proti la ‘erjevi Nemčiji. Ta je v tistih dneh bi-. Oa višku svoje moči. Bila je na tem, da Pravi na kolena Francijo, saj so nemške
torizirane enote že prodirale proti Pata11. *n je torej manjkalo le nekaj dni do Pitulacije Francije, gk If^aj sem bil študent četrtega razreda pujske klasične gimnazije v Gorici in se Prav dobro spominjam, kako je vodstvo lu °da z rektorjem Valdemarinom na če-ja °nredilo konec maja in na začetku juni-j Posebne molitve za mir v veliki zavo-t kapeli. Skupina slovenskih dijakov v tek*61*1 razredu se je seveda udeleževala soh Prožnosti, vendar pri njih ni aktivno kovala. Nihče od predstojnikov — pre-
Slovenski minister za kulturo v Trstu
Novoizvoljena	sl
je vlada	nacionalne
Ht,
stil
Gost Društva slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek dr. Andrej Capuder, ki je bil pred tremi tedni imenovan za ministra za kulturo v novi vladi Republike Slovenije. Poleg tega je znan tudi kot literarni ustvarjalec in dober prevajalec, i S tem srečanjem je Društvo slovenskih i-zobražencev zaključilo svojo sezono rednih ‘ponedeljkovih srečanj, ki se bo spet pričela zadnji dan avgusta s študijskimi dnevi v Dragi.
1 Dr. Capuder je za uvod povedal	samo
nekaj besed. Rekel je, da prihaja kot	pred-
stavnik nove, demokratično izvoljene slovenske vlade. Stari režim se je zrušil skorajda čez noč in nova vlada je prevzela ; nase težko breme oblasti v kočljivem tre-.»iti besedice, iz katere bi mogli skle- nutku, ko se staro umika novemu in	ko je
°Y ali asistentov — nam tedaj ni izu-
da pravzaprav nismo dolžni zavestno
s srcem sodelovati pri teh molitvah,
Prav so se organizatorji radi sklicevali ® na najvišjo cerkveno avtoriteto v Rini • •Naša slovenska skupina ne samo, da lej tivno sodelovala, temveč si je celo že-vj’.^a Mussolini napovedal vojno za-tjv^kpm. Zakaj smo tedaj nekateri tako ta 5i? Čeprav večina od nas ni bila sta-tja ndi 15 je nekako nagonsko čutila, ŠitjIIl0re naše ljudstvo na Primorskem re-t6(j Pi'ed narodno smrtjo le vojaški poraz 3llie fašistične Italije, do takšnega po-fa-.a Pa lahko pride le, če se italijanski fj|eZetn postavi na stran Hitlerjeve Nem-
jtlJ>rav dobro se še spominjam tistega iQv. a> ko smo v prostorni pritlični zavo-IVjJ °bednici morali po radiu poslušati Vens°Jinijeva izvajanja z balkona na trgu a*ia v Rimu. Histerično navdušeni tna	je poročal, da je veleposlanikovo	.1* sovražnih držav sporočil italijan-
V tm°in° napoved. Ne morem reči, da smo Pa t*	trenutku žareli od sreče kot tisti
Cilj Venezia v Rimu. Toda v naših sr-Po tedaj zavladal velik mir in smo si iaj/jl^ogih dneh negotovosti pošteno od-č^jjj **i. Globoko smo namreč bili prepri-iojj •’ ^a se za fašistično Italijo začenja za-da se našemu ljudstvu bliža rešitev, hilj lhče od nas se seveda tedaj ni mogel ljujj podstavljati, koliko gorja bo naše ’ k v na Primorskem moralo še presta-tv0v0!!ko naših sovrstnikov bo moralo žr-•Poj-gi svoja življenja, koliko solz bodo e pretočiti naše matere, koliko razo-
dalje na 2. strani ■
gospodarska kriza še posebno huda. Po tem i kratkem uvodu je gost odgovarjal na vprašanja publike in pri tem se je dr. Capuder dotaknil najrazličnejših področij; govora je bilo o enotnem slovenskem kulturnem pro-| štoru, o Slovencih po svetu in sodelovanju |z njimi, o vprašanju Kopra, ki je od vseh mest najmanj slovensko, o problemu fe-j deracije, o novi kulturni politiki na Slo-: venskem. Včasih so bili njegovi odgovori ■ bolj skopi in nedorečeni, saj je, kot je sam 1 povedal, slovenska vlada v povojih in šele išče svojo pravo pot. Dobrih idej je sicer zelo veliko, a zaradi praznih državnih bla-
gajn jih je trenutno težko uresničiti. Glede nove kulturne politike prve demokratično izvoljene vlade je gost opozoril, da bodo dali poudarek predvsem na kvaliteto. Socializem je namreč šel predvsem v širino, ni pa se spustil v globino.
Minister Capuder se bo zavzel za novo obliko gospodarjenja s slovensko kulturno dediščino. Gost je poudaril, da je že sprožil akcijo za vračanje umetnin v galerije in muzeje. Mnogo nacionalnega bogastva je namreč v rokah zasebnikov in javnih ustanov.
Beseda je stekla tudi o napovedanem krčenju prispevkov za raziskovalno dejavnost. Dr. Capuder je dejal, da je bilo v Sloveniji veliko najrazličnejših raziskovalnih centrov, ki so postali sami sebi namen. To bo torej treba nujno skrčiti in pri življenju bodo ostali centri, ki opravljajo pomembno in konkretno raziskovalno dejavnost. O novi slovenski vladi je dr. Capuder izrazil prepričanje, da je ta res vlada narodne rešitve, saj ima nalogo, da pripravi pot za resnično demokracijo. Šele, ko bo odobrena nova ustava in ko se bodo neizogibno začele razne politične igrice, bo vstop v opozicijo upravičen.
Kar zadeva usodo Jugoslavije je bil dr. Capuder mnenja, da bo ta država po vsej verjetnosti postala demokratična. Ce se to
dalje na 2. strani ■
Slovenska	skupnost
Zastopstvo Slovenske skupnosti je imelo v četrtek, 7. junija, več pomembnih srečanj v Rimu. Deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar sta se v senatu srečala z valdostanskim senatorjem Dujangjem in s senatorjem Južno-tirolske ljudske stranke Rizom. Oba sta svojčas podpisala zakonski predlog Ssk za globalno zaščito. Zastopnika slovenske stranke sta jima predstavila predloge popravkov k vladnemu osnutku zaščitnega zakona. Sen. Dujang bo v kratkem obiskal naše kraje, kjer bo imel sestanek s predstavniki deželnega tajništva in pravne komisije Ssk za globljo preučitev problematike.
Po zadnjih informacijah sestavljajo »ožji odbor«, ki naj za senatno komisijo za ustavna vprašanja preuči zakonska besedila o Slovencih, poročevalec Guzzetti
(KD), Veter e (KPI), Guizzi (PSI), Boato (Federalisti), Gualtieri (PRI), Pasquino (Neodv. levica), Pontone (MSI), Riz (SVP) in Pagani (PSDI).
V razgovoru je bil tudi poudarjen pomen predloga, ki ga je predstavil na konferenci o človekovih pravicah v Kobenhav-nu italijanski zunanji minister De Michelis v imenu Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Več točk je namreč znatno bolj ugodnih za manjšine od določil, ki jih za Slovence predvideva Maccanicov osnutek.
Brezigar in Jevnikar sta imela tudi priložnost za razgovor z bivšim južnotirolskim senatorjem Mitterdorferjem, kateremu sta čestitala za ponovno izvolitev za predsednika Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti na nedavnem kongresu v Milnchnu.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 17. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci« — radijsko glasbeno srečanje otrok naše dežele«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ciril Kosmač: »Prazna ptičnica«, dramatiziran roman; 14.33 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 18. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji;
12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Mešani mladinski zbor »S. Jacopo« iz Stockholma na Švedskem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Trio Lorenz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Josip Jurčič: »Deseti brat«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 19. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Arhipelag Goli; 9.40 V znamenju sreče;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Biti človek; 12.40 Zbor »Cantoria Alberto Grau« iz Caracasa v Venezueli; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Trio Lorenz; 1700 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Josip Jurčič: »Deseti brat«; 17.40 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 20. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Učiteljski ženski zbor iz Talina na Estonskem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Flavtist Gior-gio Marcossi, klarinetist Lino Urdan, fagotist Vojko Cesar v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Josip Jurčič: »Deseti brat«; 17.40 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 21. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in druga poglavja iz Zvezdnatih noči; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročiia in pregled tiska; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče«; 12.40 Mešani mladinski zbor »S. Jacopo« iz Stockholma na Švedskem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Jugoslavija 1941-1945; 16.00 Revija deželnih zborov Corovivo; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Josip Jurčič: »Deseti brat«; 17.38 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 22. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije; 12.40 Mešani mladinski zbor »S. Jacopo« iz Stockholma na Švedskem;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: »Spoznavajmo sveti«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Josip Jurčič: »Deseti brat«; 17.42 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 23. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Valčki in polke; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Violinist Brence in pianist Hinko Haas; 11.45 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 Zbor »Cantoria Alberto Grau« iz Caracasa v Venezueli; 13.00 Opoldanski radijski dnevnki; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Lelja Rehar: »Kneginja Darinka«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Ustanovni kongres slovenske Socialistične stranke
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil v soboto, 9. t.m., prvi kongres Socialistične stranke Slovenije, ki je naslednica Socialistične zveze delovnega ljudstva, a ima seveda povsem nova politična izhodišča, nove naloge ter cilje. Za predsednika je bil izvoljen 47-letni ekonomist Viktor Žakelj, ki je bil podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva. Za podpredsednika so izvolili 32-letnega filozofa Boruta Sukljeta, medtem ko je bil za tajnika izvoljen zgodovinar in sociolog Primož Hainz.
Kongresa se je udeležilo kakih sto delegatov in prav toliko gostov. Zborovalce sta med drugimi pozdravila deželni predsednik Slovenske skupnosti iz Furlanije Julijske krajine Marjan Terpin in predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdij Palčič. Pismeno je pozdrave ter voščila posredoval tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar.
Delegati so odobrili strankin statut in izvolili strankin republiški odbor, ki šteje 52 članov ter petčlanski nadzorni odbor.
Uvodni referat je prebral Viktor Žakelj, ki je bil tudi predsednik Odbora za pripravo prvega kongresa Socialistične stranke Slovenije. Med drugim je ugotovil, da na osnovi izidov prvih svobodnih političnih volitev v Sloveniji predstavlja Socialistična stranka, ki je nastopila še kot' Socialistična zveza delovnega ljudstva, na občinski in republiški ravni od 5 do 10 odstotkov volilnega zbora.
Delegati so na kongresu odobrili resolucijo, ki obravnava sklop štirih vprašanj; stališče slovenskih socialistov do polpretekle zgodovine slovenskega naroda in v tej zvezi stališče do narodne sprave, sistem pluralistične parlamentarne demo-j kracije, položaj Slovenije v Jugoslaviji in' Evropi ter tržno gospodarstvo in njegove
od'
posledice. Slovenski socialisti so za nafl no spravo, se zavzemajo za konfederal^ obliko države, menijo, da je pri obravn3
vanju evropskih integracijskih proces potrebna za Slovenijo previdnost, drža^ pa naj bo le korektiv pri nadaljnjem r“ zvoju gospodarstva.
• ki
V strankinem programu je poglavje, je posvečeno politiki do manjšin. Ta P° litika mora biti usmerjena — je rečeno^ »v ohranjanju in razcvet manjšine, padnost manjšine pa ne sme spremM3 narave posameznikovega državljans^® Status manjšine tudi ne sme biti odvis® od odnosov z državo, kjer živijo roja manjšine kot večinska populacija«.
Slovenij a ima torej novo politično str^® ko, in sicer Socialistično stranko Sloven'1 ^ ki je nastala v povsem novih razmerah, katere sta predvsem značilna večstranha ski politični sistem in parlamentarna mokracija. Slovenski socialisti so preprl ni — je bilo rečeno na njihovem Prvet0. ustanovnem kongresu — da imajo v s venski družbi svoj prostor in da »bo ^ kar so ustanovili, rastlo iz življenja, življenje«.
TEOLOŠKA FAKULTETA V ZAGREBU
Rektor zagrebškega vseučilišča dr. nimir Šeparovič je uradno izročil predse niku hrvaškega republiškega izvršnega s ta Mešiču zahtevo, da se katoliška te° . ška fakulteta po 38 letih ponovno vkliu. kot redna fakulteta v okvir zagrebške h .-
verze. Sedanji rektor Šeparovič je v s
vol1
zahtevi poudaril, da je bila izključitev grebške teološke fakultete z univerze 1 motna, krivična in nezakonita odločba-
Pred 50 leti v Gorici
■ nadaljevanje s 1. strani
čaranj bodo morali doživeti naši očetje, preden bomo vsi, ki smo tedaj bili obsojeni na narodno smrt, mogli svobodno in s polnimi pljuči zadihati. Globoko zaupanje, ki smo ga tedaj gojili do zaveznikov na Zahodu in dobro leto zatem do zaveznikov na Vzhodu, se je ob koncu vojne moralo tudi hudo zamajati v samih temeljih, potem ko smo na lastni koži spoznali, kako so tudi pri zmagovalcih praviloma zelo v čislih politična računica, oportunizem, kompromisarstvo in podobno.
Pol stoletja je poteklo od italijanske vojne napovedi, toda podpisanemu je še vedno v zadoščenje, da je skupina mladih slovenskih primorskih fantov — pravzaprav še otrok — pravilno doumela tedanji zgodovinski trenutek in uvidela, da bo diktature zares konec in da bo naše preganjano in ponižano ljudstvo moglo zares svobodno zadihati na svoji zemlji.
Prepričan sem, da so takšni bili občutki velike večine našega slovenskega primorskega ljudstva.
D. L.
NOVOIZVOLJENA SLOVENSKA VLADA JE VLADA NACIONALNE REŠITVE ■ nadaljevanje iz strani 1
I ne bo zgodilo, potem verjetno tudi Sl°^ l nije ne bo v njej. Gost se je obenem j kel za konfederacijo, saj se je federaG I izkazala za neuresničljivo.
Minister Capuder je povabilo Drus a slovenskih izobražencev izkoristil tudi
obisk nekaterih drugih slovenskih ins
itit?
cij v Trstu. Tako se je srečal s predse1 kom Slovenskega stalnega gledališča P
M
Pirjevcem, ravnateljem Košuto in ne-rimi drugimi člani upravnega odbora j šega gledališča. Ministru so po krajs^. zgodovinskem prikazu delovanja te ma j. šinske ustanove obrazložili sedanje te^ | ve in cilje, od finančnih problemov ^ j vprašanja gostovanj in izmenjavo, ?• % katerih se je tudi obvezal, da se bo P°
nimal.
Podobno informativno srečanje
venski minister za kulturo imel tudi z
stvom Narodne in študijske knjižniceg]5 Trstu, kjer sta uglednega gosta spreJ jj. ravnatelj knjižnice Milan Pahor in P1 sednik prof. Pirjevec.
Zemlja z razdalje šestih milijard kilometrov
Ameriška vesoljska sonda Vojager I.,
11 ZP	 x_:	 :__1„1„
zapušča sončni sistem, je poslala na
foto
jo izredno sugestivno panoramično grafijo sončnega sistema, na kateri je °časno kar šest izmed devetih znanih Janetov. Zemlja je z razdalje šestih mi-Jard kilometrov samo šibka modra toč-a v oceanu teme. Slika, ki jo je posredo-aia ameriška vesoljska ustanova NASA, j. y resnici sestavljenka iz 64 fotografij, s hh je sonda sprožila v štirih urah. To med zadnjimi slikami, ki jih je ta iz-nna naprava poslala zdaj, preden bo za-stila sončni sistem. Na sliki se vidijo yePtun, Uran, Saturn, Jupiter, Zemljo in <,enero, pač v obratnem vrstnem redu od Jjnca navzven. Marsove svetlobe ni opa-tg1, ker jo prekriva bleščeče Sonce, med-1 k° je Merkur preblizu Sonca, da bi bil nko viden, Pluton pa predaleč in tudi'
tudi magnetna polja, ki prav po zaslugi te ekspedicije ne predstavljajo več nobene skrivnosti. Razdalja med Vojagerjem I. in Zemljo se vsak dan poveča za poldrugi milijon kilometrov, v prvih letih prihodnjega desetletja pa bosta dokončno zapustili naš sončni sistem.
S Cape Canaverala pa so sporočili, da bodo vsaj za mesec dni odložili izstrelitev vesoljske ladje Columbia, ki bo na tirnico okoli Zemlje ponesla astrofizikalno opazovalnico. Strokovnjakom se do sedaj še ni posrečilo odkriti, kje pušča tekoči vodik, zaradi katerega so bili primorani odložiti izstrelitev.
POŽAR NA LADJI
Ameriške oblasti so vse bolj zaskrbljene zaradi norveške petrolejske ladje Mega Borg, ki od sobote, 9. t.m., gori sredi Mehiškega zaliva, kakih 100 kilometrov od pristanišča Galveston v Texasu. Glasnik o-balne straže je povedal, da je 10. t. m. prišlo do novih eksplozij, zaradi katerih se je povečala možnost, da se bo večja količina nafte izlila v morje. Okrog tankerja je na delu kar 15 pomorskih gasilskih enot, vendar zaenkrat jim še ni uspelo omejiti požara.
Medtem je potrjeno, da posadka tržaškega tankerja »Framura« ni utrpela nobene škode. Eksplozija na veletankerju je nastala, medtem ko so pretakali nafto na srednji tanker »Framura«, ki je last tržaške družbe Premuda. Ladja se je pravo-i časno oddaljila na varno.
Razkol v poljski Solidarnosti
Majhen, da bi lahko prišel v to pano-j	sodelavci poljskega mimstrske-
[aiaično sliko. Vojager I. in II., ameriški ga predsednika Mazowieckega so se pred ^i, ki sta bili izstreljeni leta 1977 in po dnevi zbrali na zasedanju v Krakowu in 3 letih še brezhibno delujeta, sta prele-; razpravljali o ustanovitvi novega politične
dovini. Predsednik Jeruzelski je tedaj bil eno~šiiko” Vojager”I^Vn II ameriški §a predsednika Mazowieckega so se pred! poljski obrambni minister. Tedanja polj-- - -	’	b	’	1ska vlada je prejela sporočilo, je pristavil
general Jeruzelski, da Zahodna Nemčija nudi tajno vojaško pomoč, med drugim tudi orožje, češkoslovaškim reformistom. To je tedaj povzročilo pri nas pravo senzacijo in naredilo velikanski vtis, danes pa se zavedamo, da je šlo za primer grobe dezinformacije. Poljski predsednik Jaruzel-ski je bil na tridnevnem uradnem obisku v Madridu.
zunanje planete sončnega sistema, njihovih lun ter številne obroče, kakor
Ali bo kaj zaleglo?
IZJAVA A I S
I Italijansko slavistično združenje AIS ( Ssociazione italiana slavisti) je 18. maja izročilo ministru za deželna vprašanja s£Ccanicu, ki je pripravil zloglasni zakon-
iok
br,
osnutek o »zaščiti« Slovencev v Italiji, Vrnent, v katerem so italijanski slavisti y Gcn° poudarili, da ni narečje, ki ga go-zJ.e Prebivalci v Nadiških dolinah, v Re-h in dolini reke Ter nikak »idioma di Qirie slava« (govor slovanskega izvora), ^arveč slovensko narečje. To pripada pri-dialektalni skupini z njenimi po-j^ostmi. V teku časa se je to pač razvi-^ 0 drugače kakor ostali primorski govo-grZ(fLradi znanih zgodovinskih dejstev, geo-Pad Tazčlenjenosti tal in upravne pri-PoriSti teh krajev, ki so najprej spadali beneško republiko, bili kasneje v sklati avstrijskega cesarstva in končno od le-i;e . ® v okviru italijanske države, ko Slo-j' niso imeli pravice uporabljati svo-jezika, razen v družinskem krogu.
. _____ _ r_______________
da v slovanskem jezikovnem območ
Svojo izjavo je AIS utemeljilo v štirih tjg^J1- V dokumentu so predvsem pou-
^ ni narečja, ki ne bi bilo doslej raziska-je ?-li ugotovljena njegova pripadnost; da sje. do o slovenskih beneških govorih do-Sol naPtsanih veliko znanstvenih del, ki zij. °Te 0 tem, h kateremu slovanskemu je-d Pripadajo; da so beneška narečja še uQ e;s neusahljiv vir bogastva za raziska-Venskega jezika in da je vsako u-lifi n? ločevanje beneških narečij od osta-Up0sl°venskih primorskih govorov, ki se jjj Tabljajo na Goriškem in Tržaškem z rtiepStvenega in kulturnega vidika neute-]eno in nevzdržno.
(s + r)
ga gibanja, ki naj podpira sedanjo vlado. Zborovalci so proučili tudi položaj, ki je nastal po sklepu predsednika Solidarnosti Walese, naj se prekliče podpora sedanji poljski vladi. Zdi se, da bodo v kratkem zapustili Solidarnost nekateri poslanci in senatorji, ki podpirajo kondidaturo Lecha Walesa za poljskega predsednika. Slo naj bi za kakih 40 parlamentarcev, katerim je treba prišteti še nadaljnjih 60, ki se smatrajo za krščanske demokrate. Zaradi sporov in razkola bi približno polovica parlamentarcev, ki so bili izvoljeni lani s podporo Solidarnosti, prenehala podpirati vlado predsednika Mazowieckega. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da se ustanovi gibanje, ki bo podpiralo kandidaturo Ma-zowieckega za novega predsednika poljske republike. V tem primeru bi prišlo do javnega in odkritega spora z Waleso.
Huda zgodovinska napaka
Poljski predsednik Jaruzelski je v intervjuju za španski dnevnik El Pais izjavil, da je treba vojaško zasedbo Češkoslovaške leta 1968 po silah Varšavskega pakta smatrati za eno najhujših napak v zgo-
Mateja Svet v Trstu
V ponedeljek, 11. t.m., je bila na obisku na Tržaškem slavna slovenska smučarka Mateja Svet, ki se je pred kratkim odrekla aktivnemu tekmovalnemu smučanju. Svojim občudovalcem v zamejstvu je obrazložila razloge zaradi katerih se odpoveduje smučanju na najvišji ravni. Kratko je spregovorila tudi o svojih bodočih načrtih in ciljih. Ob tej odločitvi ji tudi mi čestitamo za dosedanje uspehe in voščimo vse najlepše za naprej!
Varšavski pakt in Madžarska
Madžarska namerava najkasneje v roku enega leta izstopiti iz Varšavskega pakta. To je izjavil ministrski predsednik An-tall po srečanju s poljskim kolegom Ma-zowieckim v Budimpešti. 2e pred tem so Madžari sporočili, da se bodo umaknili iz vojaških struktur Varšavskega pakta in da ne bodo več sodelovali pri skupnih manevrih tega zavezništva pod okriljem Moskve. Vse kaže, da bo šla po madžarskih sledovih tudi Poljska, čeprav Varšava še ni tako radikalno napovedala svojega umika iz Varšavskega pakta.
Antall in Mazowiecki sta se v Budimpešti sestala neposredno po vrhunskem sre-
čanju voditeljev držav Varšavskega pakta v Moskvi. Oba državnika sta sklenila, da bosta Poljska in Madžarska uvedli tesno sodelovanje na političnem, gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in tudi vojaškem polju. Nastaja torej novo partikularno zavezništvo v osrčju Vzhodne Evrope. Madžarski premier Antall je tudi povedal, da je sovjetska vlada že pristala na sklepe Budimpešte o izstopu iz Varšavskega pakta. Hkrati je prišla v javnost vest, da sta tako Antall kot njegov poljski kolega Mazowiecki prejela pismo ameriškega predsednika Busha, ki ju seznanja z rezultati nedavnega vrhunskega sestanka
90-letnica kontovelskega Gospodarskega društva
Gospodarsko društvo Kontovel je v petek, 8. t.m., v svoji dvorani na Kontovelu proslavilo 90-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so odprli izredno zanimivo zgodo-vinsko-etnografsko razstavo, ki je nazorno osvetlila pomen tega društva za Kontovel in širšo okolico. Na ogled so bili številni dokumenti in fotografski posnetki pa tudi najrazličnejše orodje in ribiška oprema. Razstava je poleg gospodarskega življenja na Kontovelu osvetlila tudi bogato kulturno in športno delovanje v tej vasi in prav
PROSTOR MLADIH
7. številka Jambora
Sedma številka tržaškega skavtskega mesečnika Jambor je posvečena zlasti notranjim skavtskim idejnim vprašanjem. Gre za odnose med tržaškim in goriškim delom Slovenske zamejske skavtske organizacije, o čemer je objavljena vrsta prispevkov, začenši s šaljivo travestijo Prešernove Nove pisarije v razgovor o skavtskih težavah. Cel sklop pisem in razmišljanj o tem pa je v rubriki za naj starejše, roverje in popotnice, kjer je moč prebrati tudi zelo ostre misli in kritične pripombe glede življenja v organizaciji. Kot bi se dalo razbrati, so se v Gorici odločili za »radikalnejši skavtizem«, ki je nekatere odvrnil, kar je ustvarilo podobo, da se organizacija zapira v iskanju elitnosti. Mnenja o tem pa so v Trstu različna, saj se vidi, da so nekateri za resnejši pristop k vzgojnim vprašanjem, drugi za večjo svobodo posameznikov, spet tretji za utrjevanje duha strpnosti in potrebne avtonomije v vsaki izmed obeh pokrajin.
Z idejnimi in organizacijskimi vprašanji, z bližanjem poletnih taborov pa se u-kvarjajo še drugi članki. Zanimiv je intervju z bivšim glavnim voditeljem Slovenskih koroških skavtov Tonetom Starmanom, tako da je številka Jambora res v znamenju skupnega slovenskega skavtskega prostora.
V rubriki Spoznavajmo naravo so navodila, kako se opazujejo sledovi živali. V rubriki Transkavt pa skavtska tranzver-zalci popisujeta, kako sta doživljala slovensko planinsko tranzverzalo na odseku od Črne prsti do podnožja Nanosa.
Na skupno 36 straneh je še več rubrik in člankov. V kratkem izide še osma, zadnja letošnja številka Jambora. Jeseni pa se začne jubilejni, dvajseti letnik.
Gospodarsko društvo ima velike zasluge, da so se te kulturne in športne dejavnosti lahko polno razvile.
Ob odprtju razstave je kratko spregovoril odbornik društva Henrik Lisjak. Izrazil je željo, da bi v eni slovenskih obalnih vasi pripravili stalno zbirko etnografskih in zgodovinskih predmetov, ki bi pričali o življenju in delu slovenskih kmetov in ribičev. V slavnostnem govoru pa je predsednik društva Štefan Pertot podal zgodovinski pregled delovanja Gospodarskega društva. Še posebej je poudaril tesno povezanost med skrbjo za gospodarsko rast vasi in pozornostjo, ki jo je društvo kazalo in jo še kaže do kulturnih, športnih in drugih dejavnosti v vasi. V kulturnem delu sporeda so člani domačega amaterskega odra »Jaka Štoka« nastopili s kratko humoristično sliko domačina Alojza Cija-ka »Brivec«. Istočasno so v istih prostorih poskrbeli tudi za razstavo in pokušnjo domačih vin, pri kateri je bilo na voljo kar 41 vzorcev.	j
Dr. Capuder in Slovenska skupnost
Med ponedeljkovim (11. t.m.) obisk0Ij! v Trstu je na željo Slovenske skupn°s novi slovenski minister za kulturo Pr°_ dr. Andrej Capuder sprejel delegacijo s venske stranke.
Deželni tajnik in predsednik Ivo JeVI" kar in Marjan Terpin ter deželni svetcA8 lec Bojan Brezigar so v čestitkah novek ministru izrazili željo, da bi v času svoj ga mandata še bolj utrdil skupni slove ski narodni prostor. Gre za vsestransK upoštevanje, podpiranje in naravno Pre pletanje vsega slovenskega snovanja, glede na državne meje in morebitne ^e[ ne ali politične razlike, a tudi za odpra ljanje stvarnih ovir, kakršna je na P1-'® še vedno veljavna zvezna prepoved sV bodnega kroženja slovenske tiskane bes de preko meje.
Delegacija Ssk je ministra dr. Capuo seznanila tudi s položajem nekaterih s venskih kulturnih ustanov. Poudarila J ’ da morajo biti ustanove, ki po svojem 1 voru, naravi in namembnosti pripadi vsej narodni skupnosti, tudi dejansko P
V okviru pobud, znanih kot PRENOVA, so slovenski javni delavci na Tržaškem vabljeni na duhovno srečanje na temo
MORALA V JAVNEM ŽIVLJENJU
Govoril bo dr. Rudi Koncilija, slovenski medškofijski referent za versko izobraževanje odraslih. Srečanje bo v soboto, 16. junija, pri šolskih sestrah v ul. delle Doccie v Trstu.
ralistično zasnovane in da mora zanje titi odgovornost vsa manjšina, kot matični narod.
. ču: tU^
tih
SPOMINSKA MAŠA V RIŽARNI
l
Ze od prvih povojnih let se slovenski i verniki v juniju zberejo na spominski sve-| ti maši za vse žrtve v drugi svetovni voj-| ni na območju nekdanje tržaške Rižarne,
S ki je postala vsedržavni spomenik. Ob znatni udeležbi ljudi je v nedeljo, 10. t.m., v Rižarni maševal bazovski župnik, msgr. Živec. V pridigi se je spomnil milijonov žrtev vojne in ideologij. Zaustavil se je še zlasti pri trpljenju, ki ga je primorskemu ljudstvu prizadel fašizem, in opozoril, da so klice fašizma še vedno prisotne na naših tleh in se povezal tudi na izzivanja in napade na Slovence v sami Bazovici. Ob spominu na trpljenje celotnega ljudstva je podčrtal tudi trpljenje slovenskih duhovnikov, ki so okusili fašistično preganjanje.
Koncert v spomin na Sergija Radoviča
Pred desetimi leti je v prometni nesreči umrl glasbeni pedagog in neutrudni kulturni delavec Sergij Radovič iz Nabrežine. Čeprav bo obletnica njegove smrti 6. avgusta, je nabrežinska podružnica Glasbene matice v četrtek, 7. t.m., posvetila zaključni nastop gojencev njegovemu spominu. Ob tej priložnosti je imel spominski govor ravnatelj Glasbene matice
Sveto Grgič. Orisal je Radovičev lik in vlogo, ki jo je ta glasbeni pedagog imel za samo glasbeno šolo in tudi za kulturno, predvsem zborovsko delovanje v vasi. Sledil je zanimiv in izbran koncert, ki so ga z veliko glasbeno občutljivostjo in znanjem, nekateri celo z virtuoznim navdihom, podali številni gojenci šole Glasbene matice.
Govor je bil še o tisku, o dejavnos Delovne skupnosti Alpe-Jadran in prič^. vanjih v zvezi z zakonom za zaščito 5 vencev v Italiji.
Minister prof. Andrej Capuder je pre stavnikom Ssk zagotovil, da želi pri svoje delu v naj večji možni meri upoštevati P trebe in predloge Slovencev zunaj rep blike Slovenije.
PREDSTAVITEV OBNOVLJENEGA
MLADJA
V dvorani za tisk na tržaškem župaa stvu so v torek, 12. t.m., predstavili n0',' 68. številko revije Mladje, ki izhaja v k lovcu in je od te številke dalje po vi nova. Uredništvo so razširili in v nje sodelujejo tudi tržaški ustvarjalci ter P.^ ci iz matične Slovenije. Tako objavlja v tej številki svoje prispevke Marko K vos, Marko Sosič, Barbara Gruden in Iva ka Hergold. Prihodnja številka bo p° ? povedih skoraj v celoti posvečena h
škim pisateljem in pesnikom.
VENETO IN SLOVENIJA
V Trstu so v petek, 8. t.m., na jug01 vanskem generalnem konzulatu predsta . li knjigo »Veneto in Slovenija, dve kul*h_
sk-
it f
za Evropo«, ki je pred kratkim izšla v lijanščini v Vicenzi. Gre za zbornik Pfjj davanj z istoimenskega posveta, ki je j, pred dvema letoma v Benetkah. V zbof ku so zbrani referati, ki osvetljujejo ZS dovinske, kulturne, umetniške in verSaj. značilnosti Veneta in Slovenije. V kr . kem bo pri isti založbi izšel tudi sloveh prevod.
NOVI REKTOR TRŽAŠKE UNIVERZE
Novi
rektor tržaške univerze, P'a,
,V2e
d*-tfO’
Giacomo Burruso je 9. t.m. uradno pre nove funkcije. Uradno mu jih je izročil kan akademskega zbora, prof. Carlo relli. Burrusov mandat bo trajal do ca oktobra leta 1993.
Dragoceno glasilo o življenju Slovencev v Laškem
Slovensko kulturno rekreacijsko dru-v° »Jadro« iz Ronk je te dni izdalo novo, , al kolikor nam je znano, drugo številih P^as^a »Jadro«. Žal uredništvo ni po-Toelo za njegovo oštevilčenje, kar je se-a škoda, saj bo glasilo, ki je zelo le-V razmnoženo in ima tiskane platnice, go-vo dragocen dokument slovenske prisot-. sti v Laškem. Glasilo ima 28 strani in
bor bušt
0 ]e uredil inž. Karlo Mučič. V uvodu od-Voziva bralce, naj bi sami posredovali T hftvu svoja spoznanja, izkušnje in mo-ltne predloge za izboljšanje in bogate-Je Tevije, »tako da bi naše glasilo res po-^al° del bralcev in bi lahko v njem našli e to, kar jih najbolj zanima in kar lahko STedujemo drugim«.
Po strani, ki je posvečena osebnim če
ditk
aTn najstarejšim slovenskim občanom
boškem
dud:
in nekaterim drugim članom ob
Uto ^U o
ljskih uspehih in rojstvu otrok, najde-
zapis Karla Mučiča z naslovom »Nekaj
0	-	našem	področju«.	Pisec	razmišlja
nihZV°ju, ki so ga doživeli kraji na zahod-obronkih Krasa in Laškega od davni-t do danes. Anuška Marušič objavlja li-j. arno navdihnjeni spis o njivi in o tem, j lahko pomeni kos zemlje za našega
človeka. Polno drobnih, vendar zelo zanimivih novic o življenju Slovencev v Laškem, se pravi v Tržiču, Štarancanu, Ron-kah, Selcah, Romjanu in drugih zaselkih tega področja, je zbral Mučič pod naslovom »Morda ne veste, da:«. Med drugim poroča, da je v letošnjem šolskem letu v vrtcu 13 otrok, v osnovni šoli pa 10 in da so skoraj vsi otroci iz mešanih zakonov; da je dober del obdelanih njiv in vrtov v Laškem last Slovencev; da je prva ladja, ki je bila splavljena v tržiški ladjedelnici imela ime Split, ob teh pa še veliko drugih zanimivosti.
Renco Frandolič v zapisu »Zakaj ne bi priznali slovenščine tudi v Ronkah in Tr-j žiču« kritično razmišlja o vladnem zakonskem osnutku za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Za vsakogar je zanimiv seznam trgovin z najrazličnejšim blagom v Tržiču, Štarancanu in Ronkah, kjer govorijo ali razumejo slovensko. j O bogatem delovanju Javnega kulturnega večnamenskega središča in knjižnice v Ronkah priča seznam knjig in drugih publikacij, ki jih je knjižnica nabavila v zadnjih mesecih, zanimive karikature pa dejansko že same predstavljajo bralcu pre-
O pobudi Demosa v Novi Gorici
■j, ^ Društvu slovenskih izobražencev v p ®tu je bila 4. t.m. na vrsti tema, ki je v , ,terlinovo dvorano zbrala številno in pri-lov ° °bčinstvo. To je tudi živahno sodeči a*o pri debati. Zgodovinar, dr. Branko t^šič, od zadnjih volitev v Sloveniji q * član občinske skupščine občine Nova drriCa’ je govoril o pobudah za osvetlitev p jetičnih dogodkov v maju 1945, ko so Vev;12,anske oblasti deportirale in v veliki šeCl*i primerov tudi likvidirale doslej žal t ae točno določeno število Italijanov in dr 1 Slovencev. Te dramatične dogodke je br'i	sintetično, a zelo nazorno uok-
v zgodovinsko dogajanje.
^ekoliko obširneje je spregovoril o po-
b'
tt| j.	UUOiliiCJC JC O^iCgUVUIU K-l
rj^v1 Demosa, ki je na skupščina novogo-6 občine zadnje dni maja predlagal, b; ^“ionska skupščina sproži postopek, da
kofrbna komisija, ki naj bi raziskala po-e0 ^emobrancev, skušala ugotoviti resni-V ^ asodi deportirancev iz Trsta in Gorice H aju 1945. Pristojne oblasti naj bi v ta en omogočile pregled arhivskih doku-
j mentov, nadalje pa naj bi odredile tudi, naj j se označijo skupna podzemska grobišča, kjer počivajo pobiti. Branko Marušič je nazorno in s krajšim branjem pisemskega arhivskega gradiva opozoril prisotne na to zahtevno in doslej nepojasnjeno problematiko, ki vse bolj bremeni in razburja duhove tudi v matični Sloveniji.
Da gre za perečo problematiko, o kateri imajo ljudje dokaj različne, predvsem pa osebne poglede, je pričala živahna razprava, v katero so posegli številni disku-tanti. Vsi so izrazili potrebo, da bi prišlo do dokončnega pojasnjenja tega tragičnega obdobja v zgodovini Primorske, ker je to tudi edina pot, da se porušijo nekatere zlorabe in netočnosti glede tistih tragičnih pobojev. V razpravi so prišla na dan tudi mnenja o spravi in izjavah predsednika slovenske vlade Peterleta, kakor tudi pogledi na zlorabljanje s strani nekaterih italijanskih krogov te tragedije, ki je po-jleg nekaterih Italijanov prizadela tudi številne slovenske družine.
Katoliška knjigarna - Gorica
Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX
audi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro thsarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato tožena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti.
Dorica Travnik, 25 — Tel. 0481/84407
davanja in predavatelje, ki so se odzvali vabilu ronškega društva. Karlo Mučič je za tokratno izdajo glasila »Jadro« poskrbel za seznam nekaterih starih krajevnih imen slovenskega izvora v občini Ronke, Starancan in Tržič. Pod črto pa je objavljena poezija Lilijane Visintin »Kras«. Štefanija Pahor je prispevala obširno poročilo o izletu v Metliko. S to občino vežejo Ronke tesni stiki, saj sta občini pobrateni. V zadnjem delu glasila pa so objavljeni spomini in razne pesmi iz zapuščine Mirka Stante. Posebno zanimivo branje so spomini, saj Stanta na teh straneh pripoveduje o dogodkih okrog prve svetovne vojne, o begunstvu in življenju v prvih povojnih letih.
Glasilo Slovenskega kulturno rekreativnega društva »Jadro« je torej dragocen pričevalec slovenske prisotnosti v Laškem; društvu in sodelavcem je treba čestitati, da so se z veliko odgovornostjo lotili tudi izdajateljske dejavnosti.
Kulturni dom - Gorica
PROGRAM PRIREDITEV V JUNIJU
15. junija (petek) ob 18.30: Odbojka: Selekcija FJK za »Vsedržavni turnir dežel« - Prireditelj: FIPAV.
23. junija (sobota) ob 21. uri: Zaključna prireditev baletne šole »ARABESQUE« iz Cervigna-na. Prireditelj: Baletna šola »ARABESQUE«.
29. junija (petek) ob 20.30: OBČNI ZBOR SZ DOM. Prireditelj: SZ DOM.
28. junija (četrtek) ob 20.30: Prireditve na goriškem gradu. Koncert »WITZ ORCHESTRE« iz Trsta. Prireditelj: Kulturni dom.
Včeraj, 13. t.m., se je v Italiji končalo šolsko leto 1989/90. Seveda to ne velja za učence 5. razreda osnovnih šol, za dijake 3. razredov nižjih srednjih šol in za maturante višjih srednjih šol. Zanje se namreč začenjajo izpiti. Dijaki, ki morajo opraviti t.i. malo maturo bodo prvo nalogo pisali že jutri 15. t.m.; zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah pa se bodo začeli v četrtek, 21. junija, s pisno nalogo iz slovenščine.
OBNOVLJENA BOLNIŠNICA
»FRANJA«
Pri Cerknem je bila v nedeljo, 10. t. m., velika slovesnost ob ponovnem odprtju znamenitega spomenika iz narodnoosvobodilne borbe, partizanske bolnišnice Franja. Med udeleženci je bilo tudi veliko ljudi iz naših krajev, tako zamejskih Slovencev kot Italijanov, saj je v preteklih mesecih tekla velika nabiralna akcija, da je bilo mogoče obnoviti bolnišnico in sploh omogočiti dostop do soteske, kjer je postavljena, saj se je tam usul velik zemeljski plaz.
Na slovesnosti je imel glavni govor član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec. Med drugim je omenil problem narodne sprave, ki po njegovem mnenju ne sme biti povod za nova razhajanja, temveč mora spodbujati iskanje skupne poti in ustvarjanje boljših pogojev življenja. Med udeleženci pa je bil tudi predsednik predsedstva Kučan.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Senčne in sončne strani sedanjega kulturnopolitičnega trenutka
Med 24. in 27. majem so se v slikoviti gorski J vasici Breze - Fresach nad Beljakom na Koro-! škem že devetnajstič zbrali pisatelji iz številnih vzhodnih in zahodnih evropskih držav. Letošnje mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga že tradi- \ cionalno prireja koroško pisateljsko društvo, pa je tokrat potekalo v bistveno spremenjenih evropskih kulturnopolitičnih okoliščinah. Nad šestdeset pisateljev iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Švice, Francije, Luksemburga, Italije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije (odroma Slovenije) — in prvič po šestih letih iz Romunije — je razpravljalo o treh velikih temah, ki ta čas vznemirjajo svet in zaposlujejo tudi visoko politiko: o nemško-nemškem združevanju, o demokratičnih reformah v nekdanjih komunističnih državah ter o onesnaževanju in uničevanju naravnega okolja.
V uvodnem literarnem branju je mlajši švicarski nemško pišoči avtor Frank Geerk predstavil svoj roman »Diktatorjeva smrt« ki je izšel pri založbi Nagel & Kimche v Frauenfeldu. V načinu parabole je opisan konec nekega tirana, ki zelo spominja na nekdanjega romunskega voditelja Ceausescuja. Ob koncu svoje vladavine, ko mu oblast drsi iz rok, bi rad postal slaven vsaj v smrti, če že od njegovega »dela za narodov blagor« ne bo ostalo nič drugega, kot razvaline uničenih starih mest in trgov, lakota in strah. Diktator moleduje pri pisatelju, ki ga obišče, za smrt, vendar ga kronist pusti na cedilu. Ubiti se bo moral sam. Tako ne bo njegova smrt nikoli okronana z mitom o podlem atentatu, katerega žrtev je postal »nedolžni« tiran.
Ta literarna predigra je bila dobra uvertura v tematiko letošnjega srečanja v Brezah, ki ga je začela romunska pisateljica Nora Juga s predavanjem »Svoboda — neprijetnost vzhodnega pisatelja«. Avtorica, ki se je že pred dvema de-
setletjema uveljavljala kot avtentična predstavnica romunskega neosurrealizma in onirizma, je govorila o svobodi kot o velikem problemu, s katerim so nenadoma soočeni avtorji iz nekdanjih držav »realnega socializma«. Ko je odpadel njihov boj proti skupnemu sovražniku — zatiranju in cenzuri, so se znašli v vakuumu, iz katerega se bodo mogli rešiti samo s pomočjo nove kulturnopolitične filozofije.
Avstrijka Waltraud Friz je poročala o literaturi in njenem odnosu do problematike uničevanja naravnega okolja, na to dokaj šablonsko predavanje pa sta navezala svoja poglobljena izvajanja še dva referata, Luksemburžan Rolph Ketter in Lužiški Srb Jurij Koch, ki živi v Nemški demokratični republiki. Prvi je na etično poglobljen način razmišljal o onesnaženem okolju, umirajoči naravi, atomski katastrofi ter med drugim razvil tezo, da smo vsi v nevarnosti, a kljub temu ne spremenimo svojih napačnih življenjskih načinov. Menil je, da je »jasna predstava o pesimističnem položaju že pravo optimistično dejanje«. Jurij Koch, avtor značilnih v sorbščini in nemščini napisanih del o ljudeh iz Lužic, je poročal o propadu rudnikov rjavega premoga vzhodnonemškega kombinata Cottbus. Rezultat nekdanje industrijske razrasti na račun narave in zdravega okolja so sedaj zapuščeni revirji in propadajoče vasi, brezposelnost in zaskrbljeni, zmedeni prebivalci.
Kaj naj stori pisatelj v tej situaciji? Nemško pišoči Luksemburžan Rolph Ketter je menil, da ne more narediti nič drugega, kot da poroča o krizi, v kateri sta se znašla človeštvo in njegova civilizacija. V tem pesimizmu pa je skrit tudi drobec optimizma, namreč pot v etično preoblikovanje zavesti z bistveno večjim spoštovanjem naravnih danosti življenja.
Zelo odmevni sta bili tudi predavanji Wer-nerja Lierscha iz Nemške demokratične republi-
dalje na 8. strani ■
Zadnja številka letošnjega letnika Galeba
Je že tako, da čas nezadržno teče. Človek !
še dobro ne obrne, pa je že leto okoli. In
imamo v rokah tudi zadnjo številko letošnji' 36-tega letnika mladinske revije »Galeb«. Da ^
oseb'
n?
slovo lažje, se je uredništvo odločilo za P1 no zajetno, dvojno številko, ki je na svoji slovni strani vsa počitniška, saj nam prikaz^ jelenčka na gričevnati pokrajini, kjer sončne vade prekrivajo raznobarvni cvetovi pod sin^ modrim nebom z enim samim oblakom, ki si napis Galeb. Risba je delo Igorja Božica, čenča četrtega razreda osnovne šole pri ^ Ani. Seveda to ni edina ilustracija te nad pestre številke Galeba. Poleg domiselnih izd. kov osnovnošolcev najdemo v njej grafične Prl
P*
spevke poklicnih ilustratorjev in ljudi, ki j1® grafična oprema konjiček. Osrednja dva pa prinašata 16 barvnih fotografij, ki jih je snel Lojze Abram, namenjene pa so dokume® taciji denarništva v Trstu. Besedilo za to Pr logo je izdelal Milan Pahor. Sicer pa je v s vilki, ki jo imamo pred sabo, tudi leposlo kar lepo zastopano. Omenili bi predvsem P°eZ . izpod peresa Črtomira Šinkovca, Maruške i lak, Neže Maurer, Jožeta Petelina,
SmiliaI,a
Samca, Frančka Rudolfa, Nika Grafenauerja Geme Hafner. Pripovedništvo pa so prispe'
IcoP'
J*
Smiljan Rozman s svojim nadaljevanjem in cem pripovedi Gams Kratkobradec, Alenka van s šaljivo pripovedjo Kako je šla brisača ^ sonka v službo, Valdo Firm s svojo zgodbic0 Starem modrijanu, samotarskem jazbecu, ki ^ skomine po sočni, mladi koruzi pripravijo do
Lev Detela
Umrl je profesor Gyorgy Sebestyen
Na Dunaju je 6. junija po daljši težki bolezni umrl pisatelj, kulturni organizator, urednik ter predsednik avstrijskega PEN - kluba profesor Gyorgy Sebestyen. Rodil se je leta 1930 v Budimpešti, kjer je študiral filozofijo in etnografijo. Po madžarski protistalinistični revoluciji v letu 1956 je odšel v Avstrijo, kjer se je zelo hitro vključil v kulturno življenje in začel pisati v nemškem jeziku.
Spadal je k takoimenovanim »inozemcem v avstrijski književnosti«, ki s svojim ustvarjalnim doprinosom sestavljajo danes poseben, aktualen del avstrijske literature.
Svoje prvo delo, roman »Vrata so se zaprla«, je leta 1957 napisal še v madžarščini. V njem opisuje krvavo zatrti protistalinistični upor na Madžarskem, v ta politični okvir pa je postavil tragično ljubezensko zgodbo med Zoltanom in Ano, ki jo ubijejo streli iz sovjetskega tanka.
Erotika je bila ena glavnih Sebestyenovih tem. V romanih »Mož v sedlu«, »Sola zapeljeva-
nja«, posebno pa v zadnjih filozofsko poglobljenih in zgodovinsko ter psihološko utemeljenih proznih knjigah »Albin« in »Dela samote« jo je vedno znova združil tudi s političnim kontekstom, v katerem se njegove zgodbe dogajajo.
Sebestyen je bil vsestransko nadarjen. Objavljal je potopise, reportaže, hvalnice gradiščanskemu vinu in lepi Dunajčanki, pisal je zgodovinske eseje o Mariji Tereziji in posebnostih avstrijske kulture. To je razumel nadregionalno, v duhu različne narodne povezujoče zavezanosti neki skupni, humani srednjeevropski tradiciji.
V tem smislu je 17 let izdajal revijo Pannonia, ki ji je dal že davno pred sedanjimi velikimi političnimi spremembami pomenljiv in zavezujoč podnaslov »magacin za evropsko sodelovanje«.
V njem so vedno znova objavljali tudi slovenski pesniki, prozaisti in esejisti iz koroškega zamejstva, pa tudi iz osrednje Slovenije, med drugim Edvard Kocbek, Kajetan Kovič, Lojze
dalje na 7. strani ■
ga, da se izpostavi nezaželjeni pozornosti jega večnega sovražnika in nasprotnika ja
sv0-
M
čarja. Pripovedni del leposlovnega kotička njujejo še Spomini iz Miklavževe ulice, ki j^1 , prispevala Ksenija Prunk. Osrednji del je> ^ vedno, posvečen najmlajšim. V njem najde vrsto prijetnih in poučnih igric, ki jih je ", spevala Vera Poljšak, pesmico »Na prehodu« ke Bakula, medtem ko objavlja Maja Klun . nimivo berilo o Piki Nogavički, ki se uči br Poslastica za otroke je prav gotovo tudi Ps ka Čenča, ki jo je izdelal Jože Trobec.
>bn< .
$
goško zanimiva je tudi pesmica o uporaba05.
medu Vojana Tihomira Arharja. Rubrika kod si pesem, ti doma«, je tokrat posvečena vi in objavlja note in besedilo priljubljer,^t ljudskega napeva s tega otoka. Zelo pester, vedno, je tudi kotiček V svetu narave. V al najdemo poučno ekskurzijo v botanični vrt
siano, slike iz narave pod skupnim geslom
je nos, prispevek Mihe Mateta »Očkov rol
dan« in pa zapis Liane Drašček o arhite
kt°ri
$
Kot vedno so v reviji zastopane tudi aktu® sti. Tako najdemo poročilo o novi vladi v ^ veniji, o palestinskem uporu, o upravnih v° } vah v Italiji, rubriko Iz naših šol in pa šP°r^ in kulturna poročila. Še posebne omembe je vr -j no poročilo o izdaji Zimske pravljice, ki 1°^ pripovedovala Mjuta Povasnica. Izšla je Prl ^ ložbi tržaškega tiska, recenzijo pa je napisal rij Čuk. Kot vidimo torej izredno pestra 111 .j$ jetna številka, ki bo lahko primerno zap° prazne počitniške urice.	.
Beri - širi - podpiraj
"NOVI LIST*
Sodobno kmetijstvo
SADOVNJAK VIUNUU
Ta mesec še škropimo proti škrlupu, a-, ^riškemu kaparju, jabolčnemu zavijaču,; Nečemu pajku in listnim ušem, ki se v! Sodnih razmerah v tem letnem času naj -!
j jn najhitreje razmnožujejo. Samičke j ^eriškega kaparja začno kotiti prvi rod iadih ličink, ki se v ugodnem vremenu zlezejo po matičnem drevesu, drugem rpvju in v sosednjih nasadih, ter se tam Posesajo na površino luba, plodov in li-0v- Ličinke so brez ščita, so za škropiva
Lev Detela
LMRL je profesor
gYORGY SEBESTYJSN nadaljevanje s 6. strani
|>
°vačiC, Matjaž Kmecl in drugi. Poleg tega je 6ial velikokulturno revijo Morgen, bil je tudi turni urednik dunajskega katoliškega tednika le Furche.
Sebestyen je sodil k literarnim tradicionali-°tti, vendar je svoja najboljša literarna dela ePletal s prepričljivimi psihogrami glavnih ju-j v svojemu celotnemu umetniškemu delu pa
2nal pridati tudi navdih enkratnosti visokega turno-duhovnega življenjskega trenutka. Aktivno je posegal v kulturno politiko in v uujih letih mednarodno povezovalno vodil av-djski center PEN-kluba. Za svoje delo je pre-Več pomembnih nagrad, med drugim literar-rrsgrado mesta Dunaja, Czokorjevo in Wild-'Vo nagrado.
občutljiva in jih z insekticidom lahko uničimo.
Škodljivci imajo v lepem, suhem, toplem vremenu najugodnejše možnosti za razvoj. Boleznim pa za širjenje najbolj prija vlažno, deževno in hladnejše vreme. Izjeme so plesni ali pepelnice. Pri škropljenju z insekticidi moramo natančno upoštevati karenčno dobo in ne smemo škropiti določen čas pred dozorevanjem plodov.
Nasade redno pregledujemo, kajti posamezne vrste škodljivcev in bolezni se pojavijo zelo nenadoma; posebno listne uši na mladih in bujnih poganjkih povzročajo zvijanje listov, kar zmanjša možnost asimilacije, rast poganjkov pa je zveriže-na. To je neugodno za pravilno rast ogrod-nih vej in vrha.
Na pozno zorečih češnjah, hrustavkah se pojavi češnjeva muha, ki povzroča črvi-tost češenj. Proti njej škropimo g 0,2 dia-zinonom ali gusationom, vendar takrat, ko se češnje barvajo. Ne pozabimo uporabiti vsa sredstva za plašenje ptičev.
Začenja se zoritev višnje, ribeza, malin, breskev, marelic in sliv. Mokrih in rosnih plodov ne obiramo. Lepe in zdrave plodove pridelamo ob pravočasnem redčenju plodov, kar opravimo po prvem in drugem naravnem odpadanju, če je naravno trebljenje premalo razredčilo plodove, kar je običajno pri breskvah in marelicah, jablanah, kutinah, hruškah in debelejših slivah Preden začnemo redčiti, ocenimo ka-
kovost plodov in njihovo razporejenost na posameznih rodnih vejah ter sposobnost drevesa za to, koliko lahko rodi. Na podlagi take ocene odstranimo v prvi vrsti mehanično poškodovane plodove zaradi toče, vetra, burje, zatem porjavele in deformirane plodove ter tiste, ki so prizadeti zaradi bolezni ali škodljivcev. Razdaljo med plodovi pri redčenju določamo glede na težo oziroma debelost plodov. Plodovi, ki dosežejo 10 dkg, naj bodo v razmahu 10 cm, če pa so dozoreli plodovi težji, razdaljo prilagodimo.
Pri jablanah in predvsem hruškah so navadno plodovi v šopih, ki jih zmanjšamo na dva do tri plodove. Pri tem bodimo previdni, kajti ti se ob redčenju radi odtrgajo celi. Delamo ročno, kadar pa so peclji že bolj obleseneli s sadjarskimi škarjami. Kemična sredstva za redčenje naj uporabljajo predvsem strokovnjaki.
Zadnjič lahko dognojimo z dušičnim gnojilom drevesu slabe rasti in poznim sortam, na katerih pričakujemo obilni pridelek. Skrbimo, da se koreninski sistem o-slabelih dreves obnovi in okrepi.
Če imamo jagodičje pod folijo, ga ple-vemo in okopavamo, zlasti jagode po obiranju. Odstranjujemo vitice, če jih ne rabimo za vzgojo novih sadik. V tem primeru pustimo ukoreniniti le prva dva ali tri poganjke, ki odženejo iz vrtice matične rastline, podaljšek vrtice pa prekinemo. Odstranimo za razvoj krošnje in rodnosti precepljenih in pomlajenih dreves nepomembne poganjke.
Preglejmo ogrodne veje, jih usmerimo, upognemo, pinciramo ali že sedaj odstranimo, da bo krošnja dobro osvetljena.
Z. T.
Angelic muj ... Marjan Tomšič
ii.
jj. Tudi njegovih otrok ni bilo več na o-j j12e dolgo so se v svoje vasi lahko vra-C 1 vsi tisti, ki so se izselili po ukinitvi' hkie Bp Tudi Ante, Marija, Tone, Stevo Lorazd so nekajkrat prišli. Očetu so.
1 J^sli pomaranče, limone, banane, čoko-n 0 in umetno božično pinco. Tako jo jej Hi^oval Gvido, ker je bila vsa v plastič-°iiji. Hvalil jo je sicer, ker je bila zelo polna rozin in koščkov sadja, a še har - ni ta^° dobra, kakor jo je znala Sq vediti njegova pokojna Lucija. Prinesli Se drugo; obleke, čevlje, srajce, majice g a?gavice za svojega očeta. A Gvido vse-Vs l^ega nikoli ni ne oblekel in ne obul. n^ič, k0 SQ S£ pripeljali z lepimi maki-jih je hotel vprašati, kdaj se bojo
pnili Pri
za zmerom; večkrat je imel to vpra-. že na ustnicah, a prek njih ni nikoli jasen glas. Vedno mu je zadnji hip ahj_kalo korajže.
Ifj ’'si njegovi otroci so bili nekoč kmeč-'kari .Z(^aj so prihajali v vas kot tržaški. Stoiki, pleskarji, kovinarji, bolniške j (iC**-. in delo na zemlji jim ni več j ga , Čutili so očetovo vročo željo, in so
p^aPa, za veliko noč bomo spet prišli...« r^. °ieni so prihajali vedno redkeje. Go-> Stevo in Tone so se najprej izgubili, je nehal prihajati Ante. Najdlje je
vzdržala Marija. Ko pa se je začela izgovarjati na bolne otroke in ljubosumnega moža Giuliana, je starec zaslutil: »Tudi o-na bo pozabila name ...« In tako se je v resnici zogdilo. Nazadnje ga je obiskala pred dvema letoma.
Gvido se je pogovarjal s samoto, s počrnelimi stenami, z bekači za hišo, z mačko, s kozo, ki jo je nekaj časa imel v praznem svinjaku. Pogovarjal se je s trtami, ki jih je obrezoval do zadnjega, in s svojo njivico, ki jo je okopaval, dokler je roka lahko dvigovala motiko. O tem, kakšen je postal ta svet, se je pritoževal tudi hrastom in borom. Nabiral je gobe, orehe, kostanj, lešnike, fige, krompir in žitno klasje na sosednjih njivah. Taval je po senožetih in posedal na kupih kamenja, za katere je maeštro Marjo trdil, da so ostanki nekega prastarega, velikanskega mesta. Potem ko so ga otroci nehali obiskovati, ga je prišel tu in tam pogledat le še ta maeštro; on ga je klical maeštro, kot se je po starem reklo učiteljem. Marjo se je prikazal vsaj trikrat na leto: ko so pognali divji šparglji, to je bilo zgodaj spomladi; potem takrat, ko so začele rasti po travnikih po-črnke, zelo dobre gobe; in obvezno jeseni, ko je padal z vej kostanj in je bilo na robovih gozdičkov najti vse polno jurčkov. Včasih je prišel tudi vmes, torej takrat, ko ni bilo ne enega ne drugega. Spraševal
ga je, če se spomni, kako je bilo v vasi pred prvo vojsko, in nagovarjal ga je, naj mu pove kakšno štorijo od kodlakov, od vil in škratov, tudi od štrig in štrigonov. Zadnje čase pa tudi Marja ni bilo več. Najprej ga je imel za forešta, a potem sta postala kar dobra prijatelja, zato ga je pogrešal in je spraševal otroke, kaj je z njim. Povedali so mu, da ga ni več na šoli. »Ko bojo padali orehi z vej, se bo sigurno prikazal,« se je tolažil starec. Res je prišel, še prej: ko so sivi istrski kamni vlažno zadišali v septembrska jutra.
Na osončeni steni pred vhodnimi vrati je visela kletka z gardelinčkom. Gvido jo je naredil iz drobnih bek že v začetku marca. Takrat je povedal Marju, da vsako pomlad gnezdijo na njegovem orehu liščki in da bo letos enega ali dva vzel iz gnezda, da mu bosta pela in mu pomagala razdirati čas.
»Noben ptič ne poje tako lepo kot gar-delin«,je trdil in se oziral v drobno ptico, ki je nemirno skakala sem in tja po kletki.
»Poje, ko smo sami. Drugih se boji,« je razlagal in opravičeval ptico. »Najlepše poje zgodaj zjutraj.«
Potem sta sedla za kamnito mizo in Gvido je pravil maeštru, kaj ga je tokalo, ko je bil še otrok. On in njegov strnič Fab-jo sta pasla krave blizu pokopališča. Prav takrat so prihajali po kamniti poti pogrebci. Na ramenih so prinašali Franca, brata Dalmatinkinega moža Guština. On in Fab-jo sta bila radovedna, in sta se skrila za zid ter opazovala, kako ga bojo pokopali. Krsto so položili na dva kola, ki sta bila
Senčne in sončne strani sedanjega...
■ nadaljevanje s G. strani
ke in Klausa Colberga iz Zvezne republike Nemčije. Čeprav je prvi poročal o »nemški zavesti pri pisatelju Heinrichu Mannu«, drugi pa o političnem preobratu v komunističnih državah, sta oba referata izzvenela v soočanju z dvorezno psihološko problematiko nemškega združevanja. Lierschu, ki je skušal braniti nekatera stališča nekdanje uradne vzhodnonemške kulturne politike, so ugovarjali mnogi pisatelji iz vzhodnih in zahodnih držav.
Letošnjega pisateljskega srečanja v Brezah na Koroškem se je udeležilo tudi veliko število slovenskih avtorjev, ki so aktivno posegali v dokaj razgibano diskusijo. Iz osrednje Slovenije so prišli Branko Hofman, France Filipič, Bogdan Pogačnik, Jaro Dolar, Polonca Kovač in Anja Uršič. Navzoči so bili tudi v Avstriji živeči slovenski pisatelji, koroški pesnik, prevajalec in urednik Andrej Kokot, prevajalec Peter Kersche ter Milena Merlak in podpisani z Dunaja.
Čeprav je lansko leto ob izvolitvi svobodnjaka Haiderja za koroškega deželnega glavarja bild na račun nacionalno-liberalne pronemške politike avstrijskih svobodnjakov slišati veliko pikrih pripomb in protestnih sklepov o pisateljskem bojkotu zborovanja v Brezah, so pravzaprav leto za tem spet prišli vsi po stari navadi, saj jih lokalna koroška politika avstrijskih liberalcev očitno ni motila. Srečanju se je odpovedal v javnem pismu iz pravkar omenjenih razlogov le nižjeavstrijski pisatelj Alois Vogel. 10. junija bo njegova literarna skupina in revija »Podium« v Pulkauu ob češki meji priredila posebno srečanje z literaturami avstrijskih sosedov. Na njem bo dr. Matjaž Kmecl predaval o »Sloveniji in avstrijski literaturi«.
Tudi letos je srečanje v Brezah na široko odmevalo v javnosti, saj je v novih srednjeevropskih političnih razmerah ostalo razpoznavni znak kritičnega in razumnega sporazumevanja ob upoštevanju človeških različnosti v okvirih mednarodne solidarnosti.
Lev Detela
ZA ODPRAVO »OZONOVE LUKNJE« j
I
Ministri za okolje Dvanajsterice so se v Luksemburgu dogovorili za odpravo tako-imenovanih kloro-fluoro-ogljikovih preparatov, ki so najbolj odgovorni za takoime-novano ozonovo luknjo. To se je zgodilo na predvečer svetovne konference, ki bo čez nekaj dni v Londonu in na kateri naj bi zaostrili protokol, sprejet v Montrealu in po katerem naj bi v prihodnjih desetih letih samo razpolovili količino proizvedenih halonov, kakor tudi pravimo omenjenim spojinam. V notranjosti Dvanajsterice se zavzemajo, da bi do leta 2000 popolnoma ukinili proizvodnjo in uporabo halonov. Upirajo se Velika Britanija, Francija, Španija in Portugalska,
V petek, 8. junija, se je s tekmo med državnima reprezentancama Argentine in Kameruna začelo svetovno nogometno prvenstvo. Glede na prve rezultate kaže, da bo letošnje prvenstvo prineslo precejšnja presenečenja. Kar 52 tekem bo potrebnih — nekatere so bile že odigrane — da bo znan zmagovalec slovitega pokala. Zadnja tekma bo v nedeljo, 8. julija.
NOVI RUSKI PATRIARH
V moskovski cerkvi Razglašenja Gosp0 dovega je bil 10. t.m. s slovesnim obredom umeščen novoizvoljeni patriarh rusko-pra voslavne Cerkve Aleksij. Umestitveno k0-goslužje je bilo praznično in slovesno 01 so se ga udeležili vsi najvidnejši pripa0' niki hierarhije rusko-pravoslavne Cerk'' ter predstavniki drugih Cerkva v Sovje ski zvezi.	^	.
Novemu patriarhu sta pismeno čest tala tudi predsednik Gorbačov in ski predsednik Rižkov. Patriarh Aleksij J prisotne metropolite, epishope, pope, nihe in laike pozval k bratskemu sode10-vanju, da bo lahko uspešno deloval v k rist pravoslavne Cerkve.
61-letni novi vrhovni glavar rusko-pra voslavne Cerkve opravlja tudi pomenih0 politične funkcije. Lani je bil izvoljen z ljudskega poslanca in je tudi član Sovj^ skega sklada za mir. Na verskem polje je znan ekumenski delavec, saj je prl sednik Konference evropskih Cerkva.
V SKUPŠČINI TUDI NEKOMUNIST
Jugoslovanska zvezna skupščina zaC^ nja spreminjati politično barvo. Prvič s o , njej delegati, oziroma poslanci, ki ne Pr' padajo komunistični partiji. Hrvaški P° lament je namreč izvolil člane nove de1 gacije Hrvaške v zvezni skupščini. Od dv° naj stih delegatov jih osem pripada strank’ ! ki je zmagala na zadnjih političnih voh j vah, se pravi Hrvaški demokratični sk°F , nosti, katere voditelj je sedanji predseda | republike Hrvaške, dr. Franjo Tudžin® _ Ostali štirje delegati pripadajo Zvezi k munistov Hrvaške, stranki demokratk11 I prenove.
ei'
položena čez jamo. Potem so poprijeli za vrvi in se pripravili. In prav takrat se je zgodilo nekaj čudnega. Iz krste se je dvignil oblaček, ki ni bil večji od mlade ovčke. Bil je modrikasto siv in skoraj okrogel. Oblaček se je dvignil do vrha najbližje ciprese in je tam obstal. Potem so oni, ki niso ničesar videli, spustili krsto v zemljo, zasuli so jo, in ko so se začeli razhajati, se je oblaček dvignil v nebo. Bolj in bolj se je dvigal, postajal manjši in manjši, nazadnje je postal neviden.
»To je bila njegova dušica, ki je šla v nebesa,« je razlagal Gvido.
Marjo ga je vprašal:
»Verjamete, da so duše, da je Bog, da so nebesa in pekel?«
Starec ni odgovoril. Le nasmihal se je in zvito mežikal v učitelja. Ko je ta še silil vanj, se je razjezil:
»Pa kaj smo potem videli mi, jaz in Fabjo? Smo videli vrabca?«
Ko se je pomiril in sta spet klepetala, se je nenadoma oglasil gardelin. Zapel je z visokim glasom in kar ni mogel nehati. Drobno glavico je obračal proti starcu in očitno je bilo, da poje prav njima.
Gvido je onemel. Z odprtimi usti ga je poslušal, in ko je Marjo hotel nekaj vprašati, je jezno in nestrpno zamahnil z roko in mu ukazal molk.
Ptiček je pel in pel, bolj in bolj v zanosu. Potem pa je kar naenkrat utihnil, nagnil glavico in z bistrim očesom gledal naravnost v starca.
Gvido je bil še nekaj časa čisto pri miru, potem je požrl slino in zmajal z glavo.
»Še nikoli ni tako zapel,« je rekel tiho. In ponovil: »Še nikoli.«
To petje ga je raznežilo, da je potem zaupal maeštru, kaj ga je tokalo, preden sta s Fabjom oprezala čez zid pokopališča.
»To je blo tabot, ko me je nona vzela s sabo, da bi ji pomagal oplet grob od no-nota Ivana. Blo je zgodaj spomladi, sonce je delalo toploto tam za zidom ...«	j
Gvido je bil takrat še fantiček, manj kot sedem let je bil star. Nona je med delom pozabila nanj in on se je potikal
se kot plamenčki sveč, še bolj. In
hkratl
je zaslišal glasbo, ki ni bila podobna
no-
beni muziki, kar jih je čul pred tem
vide-
nj em m po njem.
Spustil je veje, da so zagrnile brloge.. in stekel k noni in ji ves iz sebe g°v_°r^
kaj je doživel. Vlekel jo je k cipresi,j
V zadnji številki revije »Primorska srečanja« smo brali črtico, katere avtor je Marjan Tomšič in ki nam je bila tako po vsebini kot po obliki izredno všeč. Med drugim obravnava dogodke, ki so po vojni pobliže zadevali tudi Primorsko, a jih ni nihče doslej literarno ali drugače obdelal. Sklenili smo zato, da črtico Marjana Tomšiča objavimo v podlistku v našem listu. Avtor je na naš predlog ljubeznivo pristal in se mu zato lepo zahvaljujemo. Marjan Tomšič živi kot svobodni umetnik v Kopru.
(Ured.)
med grobovi in križi. Tako je prišel do ciprese, ki je imela veje do tal. In takrat je med temi vejami nekaj zagledal: tam je bilo vse živo, migetalo je kot v panju. Stekel je bliže, razgrnil veje, da bi bolje videl, in ostrmel. Zagledal je nekaj, kar je bilo podobno brlogu, v njem pa je migetalo na stotine puhastih lučk. Svetile so
je rasla tik ob kapelici. Nona je nerada 0 z njim. Ko pa je razgrnil veje, tam ni a1 ničesar več.
stal A
»Dušice so ble, dušice,« je razlag telju, »dušice vseh naših rajnih. Takt'
sem jih videl, potem nikoli več. Nona ni verjela, a meni je blo težko, in
a1
m1
sef1
tale
311 o°
jokal.«
Vsi so šli v Italijo in hiše so os -prazne. Le dva človeka sta ostala: G^1 in Guštin. Guštin je bil še mlad in šel iskat ženo v Dalmacijo. Trikrat ja šel z nekim sorodnikom v revne ob^11 ■ ske vasice. Dvakrat v prazno, tretjič m >k šel sam; pripeljal je lepo Anko, lepo ta f da se je celo Gvido zaljubil. Skrivaj je ^ kaj časa hodil pod okno poslušat, kako štemata, a potem se je udaril po glaV1 se spravil k pameti. Rekel si je trdo: do, ti si res en grešnik! Ma kaj imas tega, ko poslušaš štorijo od drugih? Sr te bodi!«
Zdaj so bili trije: on, Guštin in A11 ki ji je kmalu začel praviti Dalmatin Tako so jo klicali tudi ljudje iz sose< vasi.	0
Čez dobro leto so bili že štirje: ro1 se je deklica, ki so jo krstili za Kristi11
(Dalje)