Izdaja Zavod za k (»podu rs k u prop i ■■,!,.!(, - Dom?ule, Ljubljanska *j2 — Ure j u uredniški od bur — OdKoviii ni urednik Milu ti Klerin — I zbaja vsakega 25. v mesecu — Žiro rufiin WO-90ftO2-% - Cena 20 dinar-te» — Tiska tiskarna »Toneta Tomli^a« » Ljubljani LETO IV. ŠT. 1 Domžale, 25. januarja 1965 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Razvoj šolstva in socialnega varstva v javni razpravi Razširjeni plenum občinskega odbora SZDL in sindikalnega svetu Domžale je na svoji seji dne 12. januarja 1965 rnzpravljal o perspektivnem razvoju šolstva in perspektivnem razvoju socialnega varstva občine Domžale v letih 1964-1970. Plenum je po obširni obravnav} sprejel sklep, da se ti programi dajo v javno razpravo. Gradivo o tem so prejeli samoupravni organi vseh delovnih organizacij, krajevni odbor SZDL iin odborniki skupščine občine Domžale. Za nujširšo javnost pa posredujemo nekaj najbolj značilnih podatkov iz tega gradiva. ŠOLSTVO Program perspektivnega razvoja šolstva v letih I%4—1970 v občini Domžale ima poleg ostalega ludi to posebnost, da prikazuje dosedanji razvoj šolstva v občini, ki se je razvijal v skladu s postavljenimi nalogami širših politično teritorialni! skupnosti ter sedanje stanje šolstva v občini. Vsestransko se ugotavlja, da ima osnovno šolstvo slabo materialno osnovo, kar je v veliki meri vzrok slabih učnih uspehov. Poprečni odstotek udeležbe sredstev, uporabljenih za šolstvo v narodnem dohodku znaša v teh letih 1,89 in se je od leta 196(1 nasproti 1. 1965 dvignil Za 0,49 »/o. Udeležba sredstev za šole v proračunskih dohodkih občine znaša v istem obdobju 38,66% v poprečju in so se sredstvu leta 1963 nasproti I. 1960 zmanjšala od 41 na 35 •/«, to je za 6 "/u. Takšno stanje si lahko razlagamo s tem, da je občina v teh letib dobivala nove pristojnosti brez povečanja sredstev, kar se je odražalo v zmanjševanju sredstev za potrebe šolstva. Pol eg neustreznih šolskih prostorov se osnovne šole borijo tudi s pomanjkanjem prostorov, saj imajo tri osemletne šole uvedeno tretjo izmeno. Od skupnega števila šoloobveznih otrok 4150 v šolskem letu 1963-64 je pouk v drugi in tretji izmeni obiskovalo 1954 otrok ali 47 °/o. Nizki osebni dohodki učno-vzgojne-ga kadra so imeli za posledico, da se je vedno manj ljudi odločalo za ta poklic, kar se odraža v tem, da munj-ka 17 predmetnih učiteljev ali 10,2 u/o. Te in še druge pomanjkljivosti v šolstvu, kot so: slabo opremljeni kabineti, pomanjkanje stanovanj, neustrezna opremljenost delavnic za tehnični pouk, so imele za posledico, da je v letu 1960 od skupnega števila 279 otrok, ki so končali šolsko obveznost, končalo osmi razred osnovne šole le 137 otrok ali 49,1 "/«, leta 1961 je od skupnega števila 544 otrok končalo osmi razred 148 otrok ali 43 u/o, leta 1962 od skupno 369 je končalo osmi razred 188 aH 50,9 »,'n in leta 1963 od skupnega števila 379 končalo osmi razred 199 učencev uli 52,5 °/o. Poprečje učnih uspehov štirih let znaša torej 48,8"/». To je vsekakor zaskrbljujoč položaj, za katerega sanacijo bo potrebno vložiti mnogo volje in sredstev od občinske skupščine preko SZDL in sindikalnih organizacij do delovnih organizacij. Pri postavljanju ciljev, ki bi jih bilo treba doseči na področju osnovnega šolstva v obdobju 1964—1970, perspektivni program določa, da je treba doseči večje vzgojne rezultate, zvišati kvaliteto znanja pri čimvečjem številu učencev, razširiti vzgojno varstveno funkcijo šole in v čimvečji meri realizirati ustavno določilo o brezplačnem šolanju v osnovni šoli. Izboljšanje kvalitete vzgoje in znanja učencev osnovne šole se v osnutku perspektivnega programa razvoja osnovnega šolstvu izraža v ukrepili za napredovanje in omejitev osipanja učencev. Izhodišče, po katerem naj bi 80 učencev iste generacije uspešno zaključilo osmi razred osnovne šole. temelji na predvidenem izboljšanju metod šolskega dela, na višji izobrazbi učnega osebja, znatno izboljšani materialni osnovi in nadaljnji krepitvi novih odnosov na šolah. Za realizacijo teh načel bo potrebno zagotoviti velika materialna oz. finančna sredstva: — za izgradnjo šolskih prostorov okrog 2 milijardi, — za stanovanja učnemu kadru 144 milijonov, — za vzgojo 120 novih učnih moči 130 milijonov, — dalje sredstva zu nabavo sodobnih učil, opremo telovadnic, prehrano in prevoz učencev, kar ni izraženo v zneskih. Koliko sredstev bo potrebnih za te namene, bo stvar letnih družbenih planov. Perspektivni program razvoja šolstva določa v letu 1965 dograditev šole na Brdu in začetek gradnje šole v Moravčah. V letu 1966 dograditev šole v Moravčah in gradnje nove šole v Domžalah. Po dograditvi šole v Domžalah pa pričetek del pri gradnji prizidka v Dobu in nove šole v Blagovici. Gobavica nad Mengšem pozimi čudovita! tudi Za zadovoljitev potreb po stanovanjih za učno-vzgojni kader je predvidena gradnja stanovanj in sicer na Brdu 6, v DoIhi 4, v Domžalah 8 in v Moravčah 6. Na področju strokovnega šolstva oz. šolstva II. stopnje se občina Domžale vključuje v medobčinsko soustanovi-teljstvo in medobčinsko financiranje. Za šole II. stopnje je bila ustanovitelj okrajna skupščina Ljubljana, ki je za financiranje strokovnih šol zbirala sredstva od občinskih skupščin. Tako je iz proračuna občinske skupščine bilo v letu 1964 odvedenih 83 milijonov din za strokovno šolstvo. Zaradi Perspektivni program razvoja socialnega varstva obravnava službo 60-eialnega varstvu kot sestavni dol socialne politike, katere naloga je skrb za delovnega človeka in njegovo družino, posebnega varstva matere, otroka, varstva vojaških vojnih invalidov in borcev NOV, pa tudi s področja posebnega varstva nekaterih kategorij občanov in posameznikov, ki niso povsem sposobni, da bi skrbeli sami zase, za svoje pravice ali da bi varovali svoje koristi. Ugotavlja se, da so pri proučevanju razvoja socialnega varstva v preteklem obdobju bila zapostavljena nekatera pereča vprašanja (otroško varstvo, varstvo borcev NOV. varstvo starejših oseb itd.), ki so za življenje in delo ljudi ter za skladen družbenoekonomski razvoj zelo pomembni. Varstvo otrok je gospodarsko pomembna dejavnost, saj oblikuje bodočega delavca, nosilca gospodarskega razvoja, hkrati pa osvobaja zaposlene starše, jim omogoča večjo produktivnost in osebni razvoj. V zvezi s tem perspektivni program razvoja otroškega varstva postavlja smernice za učinkovito organizacijo pomoči družini pri vzgoji in vzreji otrok. Prav v zvezi z odpravljanjem najtežjih ovir. ki se postvjjajo na pot normalni reprodukciji družbe in zdravemu razvoju otrok, so oblike sistematičnega varstvenega dela najbolj učinkovite. Med ii j i in i je na prvem mestu dnevno v a rstvo otrok Perspektivni program postarija sistem dnevnega varstva otrok v različnih oblikah, ki se med seboj dopolnjujejo in prilagajajo krajevnim potrebam. Za šolske otroke se bo razvijalo v šolah - v varstvenih oddelkih, za predšolske otroke pa v varstvenih ustanovah, v sobah za otroke v stanovanjskih objektih, igriščih itd 0 14 let je bilo v varstvenih ustanovah zajetih le 109 otrok ali 1,4 °/o. te obveze so občinski skupščini zmanjkala v letu 1965 proračunska sredstva za osnovno šolstvo in se je morala dogovarjati z gospodarskimi organizacijami, da prispevajo v občinski sklad za šolstvo od 2,5 % bruto osebnih dohodkov za strokovno izobraževanje vsaj 40 %. Ce pogledamo seznam šol, ki se financirajo iz medobčinskega sklada jih je 14, ki izobražujejo kader za družbene službe, 65 šol pa, ki izobražujejo kader le za gospodarstvo. Zato perspektivni program razvoja šolstva upravičeno predvideva pomoč gospodarskih organizacij iz 2,5 "/o sredstev bruto osebnih dohodkov. Izkoriščenost kapacitet otroško varstvenih ustanov v občini znaša 130 °/o. Ob koncu leta 1963 je bilo od skupnega števila 9078 vseh zaposlenih, zaposlenih žena 4873 ali 50,5 °/o. Ugotavlja se, da ima 16 °/o zaposlenih žena 1 otroka, 21 °/o dva, 18% tri in 9 % zaposlenih žena štiri otroke. Posledice pomanjkanja osnovnih pogojev za normalen razvoj se bodo, če se ne bomo resneje lotili tega problema, kazale še v nadaljnji rasti fizičnih okvar, slabovidnosti, živčnih obolenj, pa tudi v porastu mladinske del in-kvence in kriminala in s tem porasta bremena, ki ga bodo nosile še naslednje generacije. V zvezi s tem perspektivni program predvideva zgraditi novih otroško varstvenih ustanov za 750 otrok s potrebno površino 4650 m2, ter zagotovitev potrebnega kadra: 15 varuhinj in 36 vzgojiteljic. V skrbi za ureditev razmer članov borcev Zveze borcev NOV bo občinska družbena skupnost do leta 1970 morala zagotoviti sredstva za; — priznavalnine borcem NOV v višini 204,000.000 din, — stanovanja, kredite in komunul-ni prispevek 417,000.000 din. Ta kategorija naših občuuov je upravičeno pričakovala, da se rešijo njihovi problemi in do njih ima tako občinsk.; skupščina kol tudi sleherna delovna organizacija velrko moralno obveznost. Pod pogojem »Varstvo odraslih« daje perspektivni progra.ni poseben poudarek družbeni skrbi za stare ljudi. Iz materiala izhaja, da je bilo v začetku leta 1%4 3009 oseb starih od 60 let, kar predstavlja 12,03% skupnega števila prebivalstva in ri urejanju prometa v času. ko gredo otroci k pouku ali iz šole domov. Prav tem vestnim pionirjem-prometnikom se moramo zahvaliti, da beležimo prav malo nesreč, ki bi jih povzročili šoloobvezni otroci. 1'nd.i na nekaterih ostalih šolah z razumevanjem izvajajo pro-nirsko-proinelno službo. Zal pa se na nekaterih šolah v občini ne morejo sprijazniti s tem delom. Vsi smo dolžni, da prispevamo svoj delež in pomoč pri zagotavljanju varnosti na resti in urejanju cestne problematike. Vsi pa samo z enim namenom : PREPREČEVATI PROMETNE NESREČE! Prometne problematike ne bomo rešili samo z represivnimi ukrepi — sankcijami. To je samo eden vzgojnih ukrepov za tiste, ki jim noben drug nasvet ali opozorilo ne zaleže. Vsak občan — koristnik ceste se mora zavedati in imeti stalno pred očmi, da cesta ni samo njegova, grajena za njega osebno, temveč je splošna ljudska dobrina. Zato mora biti tudi na cesti določen red. Cim boljši bo red na cesti, manj bo nesreč in bolj prijetna bo vožnja. Zavedati se moramo, da prehitra vožnja — divjanje — Kaj kmalu pripelje do prometne nesreče in potem nastopijo težave za tistega, ki je nezgodo zakrivil in za tistega, ki sft Je ponesrečil. Posledice take nesreče spremljajo enega ali drugega vse življenje. Nesreča nikoli ne počiva! Zavedati pa se moramo, da bi mnogo nesreč, žrtev in škode lahko preprečili, če bi bili previdnejši, odgovornejši, trezni. 3. Prometne nesreče v letu 1964 V letu I9(>4 je bilo na območju občine Domžale 590 prometnih nesreč. Pri teh nesrečah je izgubilo življenje 17 oseb, preko 100 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih in bodo čutili stalne posledice — trajni invalidi —. preko 150 oseb pa je dobilo lažje telesne poškodbe. Samo materialna škoda na prometnih sredstvih znaša preko 5(>.0()().()0<) dinarjev. To pa so številke, ki nas opozarjajo na večjo previdnost na cestah in pri vožnji in zahtevajo, rla zagotovimo boljši prometni red na cestah. Udeleženci v prometnih nesrečah so na prvem mestu osebni avtomobili, sledijo mopedi-sti in motoristi, zatem kolesarji, tovorna vozila in nazadnje pešci. kolesarski promet na območju občine je zelo živahen, vendar največ nesreč ne povzroče kolesarji, čeravno imajo ti naj slabše pogoje za vožnjo. Predvsem mopedi St I in motoristi premalo poznajo prometne predpise ali pa so brezbrižni do njih. To pa pogosto plačajo z živi jen jem. Največ nesreč se dogodi med 6. uro in 14. uro. zatem med 14. in 21. uro. najmanj pa v času med 12. in 6. uro. To je razumljivo, ker je največ prometa na cestah prav med delovnim časom. Le ob nedeljah in praznikih je več nesreč med 14. in 22. uro. Najgostejši promet na cestah je v času tako imenovanih kome, to je meri 5. in 6. uro, 13. in 15. uro in med 22. in 23. uro. V teh časovnih razdobjih je promet na cestah najgostejši in najštevilnejši, vendar nesreč ne beležimo veliko. Ta podatek nam pove. da so delavci postali disciplinirani in spoštujejo cestni red. Statistika za leto 1064 nam pokaže da je bilo največ nesreč na cesti I. reda in sicer 153, na cesti 11. reda Trzin— Kamnik - Rrniki, le 2? nesreč. Čeravno je cesta zelo prometna zlasti v času turistične sezone, vendar je bilo nesreč sorazmerno malo. Ob tej cesti, zlasti v naselju Mengeš, je promet zelo otežkočen, ker ni hodnikov za pešce in tudi ne prepot robnih kolesarskih poti. Tudi avtobusno postajališče je na cesti. Nujno potrebno bo, avtobusno postajališče prestaviti na primernejše mesto. Na cesti III. reda Šentjakob— Domžale—Duplica je bilo 86 prometnih nesreč. Ta cesta je najbolj prometna in zato preozka za obstoječi promet. Ostale nesreče pa so bile na cestah IV. reda ali kot jih imenujemo, na občinskih cestah. 4. Vzroki, ki pogosto privedejo do prometne nesreje Najpogostejše nesreče v letu 1964 so bile »izsiljevanje prednosti«. Kolesar ali vprežni voz V nedeljo, 11, t. m. je bila rodna letna skupščina Mestnega odbora' ZB NOV, katere se je udeležilo rekordno število članov, namreč 209 od skupnega števila 545. Po uvodnih formalnostih je dosedanja predsednica, Rožena Iluhjanova pedala poročilo o delu za preteklo obdobje in v njem nanizala celotno problematiko organizacije na področju samih Domžal. Ugotovila je, da je problem stanovanj za borce kljub povečani skrbi še vedno pereč in da je še vedno 35 primerov, da borci nimajo stanovanj ali pa stanujejo v neprimernih in nezdravih. V letu 1905 bo vseljivih 8 stanovanj, usposobljena tri stara stanovanja, 10 pa se jih bo začelo graditi. S tem bo problem stanovanj za borce omiljen, nikakor pa še ne rešen. Tudi zdravstveno stanje članov je bil predmet obravnave in ugotovljeno je bilo, da je med borci zelo veliko živčnih in revmatičnih obolenj. Mnogo tovarišev je bilo poslanih na klimatsko zdravljenje. Pri tem ali pešec pogosto iznenada prečka prednostno cesto na mestih, kjer je najmanj primerno in nesreča s hudimi poškodbami ali smrtjo je tu. Te nesreče so predvsem na cesti 1/10. Na drugem mestu je »vinjenost«, čeprav so kazni zelo ostre za voznika motornih vozil. Se vedno se najdejo za volanom vinjeni vozniki! Res je. da je med njimi zelo malo poklicnih, mnogo več je amaterjev. Na tretjem mestu je »neprimerna hitrost«. Stanje cest v občini in promet na njih, dostikrat ne ustreza zahtevam, ki jih imajo zlasti inozemska vozila. Tudi skozi strnjena naselja vozniki motornih vozil prehitro vozijo in ne upošteva- pa bo potrebno v bodoče več sistematičnosti in načrtnosti. Tudi je bil dan predlog, naj bi se ustanovila posebna ambulanta za borce, ki bi poslovala vsak leden po nekaj ur. Zdravnik, ki bi opravljal to delo, se je sam javil in ne zahteva za to nobenega plačila. Taka ambulanta bi bila zelo koristna, zato pobude ne bi bilo zavreči! V občini prejemata \02 borca posebni dodatek kot razliko pri zaslužku, še precej pa je takih, ki ne izpolnjujejo pogojev in bodo morali zato počakati Sc kakšno leto, do takrat pa bodo morali živeti v zelo slabih materialnih pogojih. Ali je to prav in ali jim ne bi mogli tudi v tem prehodnem obdobju pomagati? Občinska skupščina ie sicer že začela podeljevati občinske priznavalnine, ki pa so le socialne podpore in lahko omilijo le najhujše socialne probleme. Stalnih priznavalnin je v občini 98. na območju mestnega odbora Domžal pa le 8. Iz celotnega poročila izhaja, da se je odbor trudil, da bi kar najbolje zastopal interese svojih članov jo nevarnosti, ki lahko nastopijo- , Ostali vzroki so še neupoštevanje prednostnih znakov, nepravilno prehitevanje na ozkih cestah in ovinkih in razni drugi vzroki. Mnogi vozniki motornih vozil se ne zavedajo, da so naše ceste za hitre vožnje neprimerne, da je na cestah vse od otroškega vozička do najsodobnejših vozil, da so ceste preozke za srečavanje na določenih mestih, da so neprimerno speljane zlasti na ovinkih, da niso opremljene s kolesarskimi stezami, da nimajo pločnikov za pešce in še mnogo drugih hib. Naše geslo v novem letu naj bi bilo: Uravnavajmo promet tako, da bomo sami vozili varno in ne bomo ogrožali drugih. in da je v tem svojem delu tudi uspel. Diskusija, ki se je razvila po poročilih, je mnoge navedbe še dopolnila in podkrepila, izneseni pa so bili tudi novi problemi, s kuterimi se bo moral spoprijeli novi odbor. Živahni razpravi so sledile volitve novega odbora, nadzornega odbora in pa delegatov za konferenco ZR NOV občine Domžale. Upravni odbor šteje, 18 članov in se je takoj po volitvah konstituiral. Novi predsednik je Lojze Kovačič. podpredsednica Bozeria Habjan, tajnik Niko Tersteniak, blagajnik pa Jernej Mbdic. Ta konferenca je bila tako po številu navzočih kakor tudi PO tehtnosti razprave ena najboljših v zadnjih letih, Ntmi odbor sporočil, da bodo seje vsak proi Mrifik r) meseni, o društvenih, prostorih. I'lica talcev 1. BERITE OBČINSKI POROČEVALEC Uspel občni zbor mestnega odbora ZB NOV Občani, volivci!! Da bi imeli zbori volivcev kar največjo izbiro pri določanju kandidatov za volitve v občinsko in republiško skupščino, ki bodo letos aprila in da bi bil izbor kar najbolj demokratičen vas vabimo, da tudi vi predlagate v ta širši izbor tiste občane, ki jih poznate in za katere menite, da so najprimernejši za opravljanje te dolžnosti. Vabimo vas, da izpolnite spodnji obrazec in ga pošljete: 1- Ali po pošti Občinski volilni komisiji pri Obč. odboru SZDL, Domžale, Kolodvorska 12. 2. Ali ga oddajte pri Krajevnem odboru SZDL v vašem kraju. 3- Ali ga oddajte v svoji sindikalni organizaciji. Predlog lahko podpišete ali pa ga oddaste nepodpisanega. Predloge pošljite vsaj do 15. februarja 1965. Volilna komisija pri Obč. odb. SZDL Domžale Občinski volilni komisiji Pri občinskem odboru SZDL, Domžale, Kolodvorska 12. Na podlagi vašega vabila predlagam: Za odbornika naše občinske skupščine: Priimek in ime: poklic: stanovanje: 1. 2. Za republiškega poslanca predlagam: Priimek in ime: poklic: stanovanje: 1. 2. Za predlagane sem prepričan, da bodo, če bodo izvoljeni, poverjene dolžnosti opravljali vestno, da bodo upoštevali potrebe volivcev in interese celotne naše družbe. Občni zbori sindikalnih podružnic Občni /.buri sindikalnih podružnic, ki so se pričeli v decembru v šolstvu in se nadaljujejo v januarju in februarju v gospodarstvu in v ostalih delovnih organizacijah, so zbori delovnih ljudi — članov Zveze sindikatov, ki nudijo možnost ocene dotedanjega dela in dogovora za prihodnje naloge sindikalne organizacije. Poročila o dosedanjem delu sindikalnih podružnic: kažejo, da so dosegle lepe uspehe. Potrebno pa bi bilo na občnih zborih konkretneje obravnavati nekatera vprašanja in jih postaviti v program za prihodnje obdobje. Konkretno obravanavan je posameznih vprašanj bo prispevalo k uspešnejšemu reševanju vseh vprašanj, s katerimi se vodstva in člani podružnic srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu. Sindikalne podružnice bodo morale hiti pobudnik za iskanje poti za čimbolj pravično delitev osebnih dohodkov po vloženem delu in usmerjevalec razprav pri sprejemanju pravilnikov osebnih dohodkov. Pri sedanjem načinu delitve osebnih dohodkov nosijo največji rizik za uspeh ali neuspeh poslovanja predvsem tisti zaposleni, ki imajo najmanj možnosti vplivati na poslovanje delovne organizacije. Nasprotno pa vodilni kadri in organizatorji proizvodnje, ki imajo največ možnosti in dolžnosti pri vodenju celotnega gospodarskega poslovanja delovne organizacije, pri svojem zaslužku najmanj občutijo slabo načrtovanje in svoje slabe poslovne poteze, ker so pač plačani po delovnem času. Kako vplivajo sindikalne podružnice na organe samoupravljanja, da bi se to spremenilo? Merimo delovne učinke, katere je najlaže merili. Zakaj bi se ustavili na pol poti? Ce ne bomo začeli pogumno in samoiniciativno iskati in sprejemati ustrezna merila delitve po delu tudi za vodilni in strokovni kader v delovnih organizacijah, se bodo začele krhati tudi že dosedaj postavljene osnove sistema delitve po delu, Delitev članov kolektiva v dve ali več različnih skupin, ki na povsem različnih osnovah oblikujejo svoje osebne dohodke, prav gotovo ni v prid dobri organizaciji in skladnemu delovanju delovnih enot in posameznikov. Ne smemo nasedati razlagam in težnjam, da je uri strojnem dolu v kosovni proizvodnji zelo lahko in enostavno poiskati merila za nagrajevanje, medtem ko je za upravne in strokovne službe to povsem nemogoče. Nikakor ne kaže zanikati težav, ki jih mora iskanje meril za nagrajevanje premagovati. Zavedati se moramo, da ne bomo takoj našli najboljših meril. Važno je, da začnemo ta merila iskati v čim širšem obsegu, potem pa jih bomo na osnovi praktičnih izkušenj po- pravljali in dopolnjevali. Tako bomo postavljali delovne ljudi v vse bolj enakopraven položaj. To ne bo enakopravnost v tem, da bi imeli vsi enake dohodke, temveč, enakopravnost v tem, da bi imeli vsi delovni ljudje možnost, da si z boljšim delom, z večjimi proizvodnimi uspehi na delovnem mostu, v delovni enoti in celotni delovni organizaciji lahko izboljšujejo svoi dohodek. Enaka načelu enakopravnosti pridobivanja in razdeljevanja dohodka moramo zagotoviti za vsa področja družbenega dela (šolstvo, zdravstvo, uprava itd.). S takim prizadevali jem bomo dosegli, da vodilni in strokovni kadri ter vsi ostali umski delavci povečujejo osebne dohodke na osnovi boljšega dela. večje prizadevnosti in stvarno večjih in boljših rezultatov. To bo ustvarilo tudi osnovo za še hitrejše povečevanje najnižjih osebnih dohodkov. Hkrati se mor,ono seveda boriti proti povečevanju osebnih dohodkov tistega vodilnega in strokovnega kadra, ki želi povrčevati svoje osebne dohodke ne glede na svoje sposobnosti, prizadevanje in dejanske rezultate. Sindikalna podružnica naj bo pobudnik tudi za reševanje naslednjih vprašanj: uvajanje koristne rekreacije za člane kolektiva, za višji standard (gradnja stanovanj, ureditev prehrane, otroškega varstva), za izobraževanje, za boljše načine obveščanja članov kolektiva, za uzakonjciije reelekcije in njeno izvajanje in podobna vprašanja, za katerih reševanje so zainteresirani vsi člani kolektiva. Pri reševanju vseh teh vprašani bomo verjetno naleteli nn liudi. ki želijo ohraniti preživele oblike upravljanja, delitve in sistem stalnih osebnih dohodkov in s tem ohraniti privilegiran položaj. Ti ljudje so proti uvajanju novega sistema. proti neposrednemu upravljanju, proti ekonomskim enotam in proti delitvi podelil. Na drugi strani je možno, da tisli. ki so najbolj poklicani za strokovno pripravo novih rešitev, nimajo dovolj znanja in sposobnosti, da opravijo to nalogo. V svojem delovanju lahko naleti sindikalna podružnica na resno oviro, ki se je vse bolj kazala v dosedanjem delu. to je, da ne deluje preko svojega članstva, temveč v najboljšem primeru preko izvršnih odborov ali celo samo preko pred' Sodnika, Tb lahko pripelje izvršni odbor do lega. da deluje mimo svojega članstva, da ukrepa po svoji preudarnosti ali pa se celo ukvarja samo z manj pomembnimi vprašanji našega družbenega razvoja ter interesov sindikalnega članstva. Sindikalna podružnica se mora zavedati, da bodo delovne organizacije v prihodnjem razvoju imele na razpolago veliko več sredstev, da bodo čedalje samostojneje usmerjale ta sredstva za razširitev proizvodnje in za dvig standarda. Zato je toliko bolj nujno, da si prizadevamo, da o tem odloča najširši krog članov kolektiva. Pri tem ne gre zgolj za odločanje zaradi demokracije, temveč gre predvsem za to. da lahko samo tako pride do izraza volja vseh članov kolektiva. V dosedanji praksi se velikokrat dogaja, da delovne organizacije kot tudi občinska skupščina, sprejemajo vrsto sklepov in odločitev, o katerih se niso prej posvetovale s proizvajalci. Jasno je. da o temeljnih odločitvah, ki zadevajo interese in ustvarjajo perspektivo gospodarjenja in standarda proizvajalcev, ne sinejo odločati samo posamezni organi, še manj pa posamezniki. Zato moramo vztrajno in pogumno pobijati mišljenje, da predsednik sindikata ali izvršni odbor vedno predstavlja tudi mnenje sindikalnega članstva. Predsednik ali izvršni odbor lahko poda svoje stališče šele takrat, kadar bo imel polno soglasje svojih članov. Da bi odpravili to slabo prakso, ki je resna ovna nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, bi bilo potrebno sklicevati širše konference sindikalnega članstva, na katerih bi se pogovarjali o nadaljnji gospodarski usmeritvi, o sredstvih za razširitev proizvodnje ali za dvig standarda. Razčistiti bi morali vprašanje, ali naj se standard proizvajalcev /boljšajo samo v bodočnosti, to je z rezultati vedno novih vlaganj, ki bodo prinašala rezultate šele v prihodnje, ali pa je standard proizvajalcev tudi vsakodnevna skrb in potreba. Vsakokrat bi morali torej pretehtano odločiti, kam naj gredo prigo,spodarjena sredstva. Tu moramo pomisliti na možnost, da tisti, ki imajo boljši standard, laže počakajo na njegovo izboljšanje, kot tisti, ki so na spodnji lestvici življenjskih potreb. Razumljivo je. če sprejemujo sklepe o razpore- janju sredstev v ožjem krogu in jih potlej skušajo vsiliti samoupravnim organom in družbenim organizacijam kot njihove, da li predlogi vsebujejo drugačne rešitve od tistih, ki bi jih kot najbolj smotrne predlagali na širšem zboru članov kolektiva. Uspešnejšega dela sindikalne organizacije si ne moremo misliti brez spremenili v načinu dela. Merilo vrednosti članov sindikata kot družbeno-politič-nih delavcev ne iščemo več v izpolnjevanju statutarnih obveznosti up. v prihajanju na sestanke, plačevali je članarine, udeležba v razpravi na sestanku itd., ampak v tem. da so člani sindikata resnični javni delavci, ki se l>prijo za najboljše rešitve v organih samoupravljanja ter v drugih organih. Seveda takšen način dela zahteva veliko več truda, razumevanja bistvenih vprašanj, drugačen čut odgovornosti, skratka, terja več kakor prejšnja vloga in način dela sindikalne organizacije. Čimprej bo potrebno prenehati z zapiranjem v meje organizacije same ter prenesti središče dejavnosti v organe upravljanja, kjer se sprejemajo sklepi in rešitve. Po organizacijski strani prinašajo občni zbori nekatere »prem.em.be, ki so odraz novih kadrovskih načel. Novi izvršni odbori se volijo javno brc/ kakršnihkoli vnaprej pripravljenih kandidatnih list. Na občnih zborih se evidentirajo tudi ljudje, ki bi prišli v poštev za izbiro kandidatov za odbornike občinske skupščine in za poslance v republiško skupščino. Sindikalna organizacija bo v prihodnjem obdobju lahko dosegla uspehe samo. če si bo prizadevala za odstranitev vseh preživelih mišljenj in nudila odpor vsem poskusom, da se v novi sistem vnašajo ostanki starih nazorov. Vsak posameznik ali organ, ki se bo poskušal upirati uvajanju delitve po delu in krepitvi samoupravljanja, bo moral odstopiti prostor naprednejšim in sposobnejšim silam, ki bodo znale reševati vsakodnevne probleme. PRAZNOVANJE NOVEGA LETA V DOMU POCUKA -MENGEŠ Kakor vsako leto tako se je tudi letos za praznovanje Novega leta spomnil Dedek Mraz in obiskal nas oskrbovance v tukajšnjem domu s primernimi darili. Ob tej priložnosti se v imenu vseh oskrbovancev iskreno zahvaljujem Društvu prijateljev mladine Domžale. Pionirji in Podmladkarji RK osnovne in glasbene šole Mengeš pa so nas obiskali in priredili pester program /. novoletnim pozdravom. Ob zaključku starega leta se vsi oskrbovanci iskreno zahvaljujemo direktorju Franci Sinku, ki je vsakemu oskrbovancu osebno zaželel srečno novo leto z ob daritvijo, kakor tudi ostalim uslužbencem za trud iu skrb. V našem Domu počitka je dober odnos iu razumevanje med oskrbovanci in uslužbenci. Volitve, volitve... Volili bomo tudi poslance republiške skupščine Dveletni poslanski mandat bo spomladi potekel tudi trem poslancem, ki »o bili izvoljeni v republiško skupščino na teritoriju nuše občine. To so: 1. Angelca KERZAN. ki je bila izvoljena v republiški zbor Skupščine SRS v 39. volilni enoti DOM/ALE I, ki obsega del občine Domžale z naselji: Domžale, De-pala vas. šentpavel pri Domžalah, Dra-guinelj. Pšata, Mengeš, Topole, Loka pri Mengšu, Dobeno, Trzin, Homec, Preserje pri Radomljah, Jarše in Ihan. 2. Srečo RIHTAR. ki je bil izvoljen v Gospodarski zbor Skupščine SRS v 25. volilni enoti, ki obsega vse gospodarske Evidentiranje občanov za kandidate za občinsko skupščino kakor tudi za republiško skupščino se je v občini že pričelo. Evidentirunje se je vršilo na konferencah krajevnih odborov SZDL, na občnih zborih sindikalnih podružnic, na razširjenem plenumu ObO SZDL kakor tudi z anketo med občani. Dosedanje anketiranje je pokazalo, da občani trezno in s čutom odgovornosti predlagajo za kandidate v občinske in republiške organe tiste državljane, za katere smatrajo, da bodo naloženo oz. prevzeto dolžnost najbolje in najuspešneje opravljali. Danes objavljamo imena do sedaj evidentiranih občanov za Občinsko skupščino in Republiško skupščino. Evidentiranje pa seveda s tem še ni končano, saj se bo nadaljevalo še na zborih volivcev, konferencah SZDL. v odborih organizacij in društev, po kolektivih in povsod tam, kjer bodo ljudje razpravljali o naših skupnih zadevali. Tudi vsak posameznik lahko predlaga za evidentiranje vsakogar, za katerega smatra, da je tega vreden, in da bi to omogočili tudi bralcem našega glasila, objavljamo na drugem mestu poseben list za evidentiranje, katerega prosimo, da preberete, izpolnite, če želite dati svoj predlog, in izpolnjenega pošljete krajevnemu odboru SZDL ali pa občinski volivni komisiji pri občinskem odboru SZDL Domžale, kolodvorska 112. Želimo, da bi se kar največ občanov poslužilo tudi te poti, da bi bil seznam evidentiranih ljudi kar največji, s tem pa tudi izbor za zastopnike v občinski skupščini in za republiške poslance. Na konferencah kO SZDL so bili d»sedhj evidentirani naslednji občani: organizacije na območju občine Domžale. 1. Stane VRHOVEC, ki je bil izvoljen v prosvetno-kulturni zbor Skupščine SRS v 2i. volilni enoti, ki obsega vse delovne organizacije s področja prosvete in kulture na območju občine Domžale. V teh treh volilnih enotah bomo v mesecu aprilu volili nove republiške poslance. S predhodnim evidentiranjem tistih, ki jih smatramo za najboljše, bomo dosegli, da bo izbira na zborih volivcev lažja in da bo za kandidata izbran res tisti, ki je najprimernejši in najsposobnejši. Na Vrh pol j u pri Moravčah: 1. Egidij Gorta, 2. Martin Peterka, 3. Janez Cerar, 4. Martin Štefan, 5. Janez Rožič, 6. Anton Cerar, 7. Dane Kokalj, 8. Dominik Lenček, 9. Miha Klopčič, 10. Albin Penič. V Jaršah: 1. Tomaž Jesene, 2. Marjan Gregorc, 3. Stane Testen, 4. Lovro Majcen, 5. Slavko Osolin, V Veliki vasi: 1. Dore Ribič, 2. Anton Ocepek, 3. Franc Ribič, 4. Stane Lemut, 5. Franc Čebela. V Blagovici: 1. Karel Boštele, 2. Pavle Podmiljščak, 3. Franc Krašovec, 4. Vencelj Sušnik, 5. Janez Avbelj, 6. Franc Ovca, 7. Avgust Lipovšek, 8. Jože Žavbi, Q. Janez Trdin. V Lukovici: 1. Franc ing. Blatnik, 2. Ciril Komotar, 3. Franc Cerar, 4. Bronislava Perne, 5. Franc Birk, 6. Valentin Perne, 7. Anton Mav, 8. Franc Kersnik, 9. Janez Gostinčar, 10. Tončka Cerar, 11. Andrej Burja, 12. Luka Cerar, 13. Franc Capuder. Na Prevojah: 1. Martin Sameja, 2. Franc Klopčič, 3. Janez Kveder, 4. Stane Cerar, 5. Franc Lipovšek, 6. Filip Bevc, ?. Janez Pogačar, 8. Franc Gostič, 9. Martin Andrejka. V Radomljah: 1. Janez Bergant, 2. Peter Cerar, 3. Anton Jerman, 4. Polde Letnar, 5. Tine Kepa, 6. Janez ing. MeŽan, 7. Peter Ulčar, 8. Mitja Zupančič, 9. Karel Pergovnik, 10. Metod Znbnikar, 11. Edi Roje, 12. Franc injr. Jereb Na podlagi ankete med občani so bili evidentirani za Občinski zbor: V Preserjah: 1. Otmnr Lipovšek, 2. Ivan Mrak, 3. Janez Bartol, 4. Marjan Starin, 5. Andrej Cankar, 6. Štefan Kočar, 7. Julij ing. Jerman, 8. Jože Cesnik, 9. Damjan Slavec, 10. Janko Zupan, 11. Ivan Vavpotič, 12. Lovro Peterlin, 13. Ignac Cerar, 14. Tone Marinšek, 15. Ludvik Kočar, 16. Lado Bukovec. Na razširjenem plenumu ObO SZDL so bili evidentirani za Kulturno-pro-svettn zbor Republiške skupščine: 1. Miro Stiplovšek, 2. Jože Leveč, 3. Jernej Lenič. Na občnih zborih Sindikata prosvetnih delavcev sla bila evidentirana za Kulturno-prosvetni zbor Republiške skupščine: 1. Lidija Panjan, 2. Janez Vresk. Na razširjenem plenumu SZDL so bili evidentirani še naslednji: Za republiški zbor: 1. Marijana Matičič, 2. Tončka Zibelnik. Za Orgunizacijsko-politični zbor: 1. Pogačnik Jože, 2. Slavko Matičič. Društvo ekonomistov pa je predlagalo za evidentiranje v Organizacij-sko-političui zbor Alenko Rismal. Evidentiranje občanov za kandidate v organe oblasti je steklo Razgovor z Ivanom Jeretino našim delegatom na Vili. kongresu ZKJ v Beogradu Po povratku i/. Beograda, kjer je sodeloval na VII. kongresu ZKJ, smo obiskali našega delegata Ivanu Jeretino. delavca iz Papirnice, starega 13 let in g« zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Hud nam je ustregel. Ta razgovor v naslednjem objavljamo: 1. Kako si osebno doživljal to veliko manifestacijo enotnosti našega delavskega razreda? (3 svojih osebnih vtisih niti ne hi kaj več govoril, kajti to je bilo zame doživetje, ki sem ga luliko samo občutil, ne da pa se popisati. Nepozaben vtis pa je name naplavilo navdušenje, s katerim je do zadnjega sedeža zasedena ogromna dvorana Doma sindikatov pozdravila generalnega sekretarja ZKJ tovariša lila. ko je stopil na govorniški oder in nlvo-ril delo kongresa. 2. Kakšno je bilo delo kongresa? Delo kongresa je bilo juvno in državljani so z velikim /animuiijeni sledili njegovemu poteku, posebno pazljivo pa so sledili govoru tovariša Tita, ki je govoril tudi o pomanjkljivostih in napakah v našem delu v pretočenem obdobja in nakazal smer razvoja v bodoče, kongres je dal na mnoga vprašanja, ki so jih delegatom postavljali v predkongresnem obdobju delovni 1 j litije širom Jugoslavije, konkretne odgovore in napotke. Priče smo bili tudi. kako je kongres zelo kritično obravnaval vsa področja našega življenja, od gospodarstva, nagrajevanja po dela, družbenega sa.....upravljanja pa do šolstva, kulture iu nadaljnje vloge Zveze komunistov v našem družbenem sistemu. Kongres je podal dejansko sliko vsega (istega, kar s......losegli v našem razvoju. osvetlil pa je tudi vse negativne pojave, ki so spremljali ta naš nad\se dinamični družbeni iu ekonomski razvoj. Vse razprave so potrdile pravilnost Titovili besed, ko je nn znčelku svojega referata dejal: »VIII. kongres ZKJ mora biti kongres pogumnega, dosledno revolucionarnega čiščenja vsega lislega, kar nas še vedno vleče nazaj, vsega tistega, kar se hoji nadaljnje krepitve vloge delovnega človeka na vseh področjih odločanja o družbenih vprašanjih." Smatram, da je dolžnost vseh člnno\ ZK iu vseh delovnih ljudi, da se seznanijo z. vsebino dela kongresa, posebno pa še z resolucijo, ki je bila soglasno sprejela. Vse naše probleme, posebno tudi (lomače, vse negativne pojave moramo pričeli takoj in brc/, vseli pomislekov reševali in nepravilnosti odstranjevali. Za vodilo nam morajo bili Titove besede, ko je dejal: »Ne bili bi dosledni komunisti, če se ne hi kriiič.....lolakuili negativnih pojavov, ki spremljajo naš razvoj.« In sedaj je osnovna dolžnost vseli komunistov, (fa lo ludi storimo! Predvsem ludi listih, ki so na vodilnih in odgovornih položajih, kjer je od njih odvisno, kako se bodo uresničevali sprejeli sklepi. Takoj moramo pričeli odstranjevali vse listo, kur m zdravega, kar nas še vedno ovira, da ni naš razvoj še hitrejši. Delovni ljudje to od nas, komunistov ludi pričakujejo. Nekateri naši občani .se z bojaznijo sprašujejo, če ne bo vse ostalo le pri besedah. Lahko jim /ugotovimo, da to-kinl prav gotovo ne ho. kajti kdor se ne ho stalno trudil in boril /a i/vujanje in uresničevanje sprejetih sklepov, temu ni mesta v vrstah Zveze komunistov, tokrat bomo vsi poskrbeli, da ne bo lako, kot je bil primer s Titovim govorom v Splitu iu na IV. plenumu (K ZKJ. Ne bomo dovolili, da hi se sklepi izmuličili in prilagajali željam posameznikov, pa najsi bo to v upravnih organih ali na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah. ">. Kuko homo po tvojem mišljenju najbolje uresničevali sklepe kongresa? Mislim, da ne smemo dopustiti, da bi ideje VIII. kongresu zvodenele. Tudi ne smemo dopustili, da bi se izigravali ali oblli osnovni koncepti, na katerih je zasnovana zaključna resolucija. Takoj moramo razmislili o načinu, kako homo te naloge čimprej uresničili. Od nas je odvisno, kako se borno spopadli s slabostmi, ki jih bomo srečevali, kako jih borno odstranjevali iir kako bomo omogočili, da lm nuš družbenoekonomski razvoj šel po hitrejši poti napredku. Marsikdaj in marsikje homo morali prelomili z našimi dosedanjimi gledanji nn nekatere pojave v družbi, spremenili bomo morali naš odnos do njih. marsikdaj bomo morali poiskali vzroke /a določene slabosti v nas samih, ne pa vedno le nekje drugje. Titove besede: Naše sklepe smo zapisali na papir, sedaj pa morajo postati jedro vsega našega dela. nam morajo bili vodilo pri našem vsakodnevnem delu v bodoče. 4. Ali si ludi Ti aktivno sodeloval pri delu kongresa!' Prijavil sem se /a rn/.prnvo in imel ludi pripravljeno diskusijo, ker pa Je bilo prijavljenih i/redno veliko število diskiitaiilov, nismo vsi prišli na vrsto ter smo razprave v pismeni obliki oddali. Sodeloval pa sem (udi v komisiji za družbenoekonomske odnose. Svoji razpravi seru dni naslov: l/kušnje in problemi uvajanja skrajšanega delovnega času v podjetjih občine Domžale. Našemu delegatu na VIII. kongresu ZKJ smo se zahvalili za razgovor, prosili smo ga, naj nam odstopi svoj referat, ki se tiče aktualne problematike aaše občine, kar nam je rad ustregel in dovolil, da ga v (doti objavimo. Izkušnje in problemi uvajanja skrajšanega delovnega časa v podjetjih občine Domžale UVOD S tem, ko je bila v lanskem letu sprejeta nova ustava z eno izmed novosti, ki omogoča našim delovnim ljudem skrajšanje delovnega č.isa od sedanjega 48-urnega na 42-Urtti delovni tednik, se je pred n.is postavili) resno vprašanje, kako to ustavno nučolo uresničili v življenje. Delavski razred se je že od vsega začetka kapitalizma boril za skrajšani de-lov n i k. Jasno pa je. da je ležnja po skrajšanem delovnem času |x > socialistični revoluciji poslala naša skupna nalogu, ki jo uresničujemo z razvojem ekonomskih pogojev in možnosti: Tu uresničitev pu ni v današnjem času pri nas odvisna od za- 11'' ■ v pač pa od Stopnje ekonomskega razvoja in družbeno-politične zavesti. Zavedati se namreč moramo, ila je prolelu-riatu- uspešna socialistična revolucija priborila, oblast nad predmeti dela in proizvajalnimi sredstvi, s tem nam je omogočila, da si sami s svojim delom ib za- vestjo ob danili pogojih določamo nujno potrebno dolžino delov nega (Ine. Prehod na skrajšani delovni tednik |>a n.nn je odkril tudi niz ekonomskih neurejenosti, Pokazal nam je. da doslej nismo razmišljali o aktiviranju notranjih rezerv, o organizaciji dela, o strukturi kadrov, o izobraževanju delavcev, o intenzivnem izkoriščali ju kapacitet itd, Možnost prehoda na skrajšani delovni čas nam je tudi pri najmanjši proizvodni enoti pokazala na pomeinbiiosl gospodarjenja na vsakem delovnem mestu. Prehod na skrajšani delovni čas pa nam je (udi naka/al potrebo po enotnejšem gledanju na družbena dogajanja. Neredko prehod kljub dobrim pogojeni ni uspel zaradi neenotnosti, premajhne družbeno-politične razgledanost i posameznikov, v nekaterih primerih pa celo težnja za individualnimi interesi. Marsikje je bila temu vzrok nezadostna druž-beno-politična aktivnost pa tudi ugotovitev, da je v prihodnje potrebno aktivnej- še delo. kakor tudi obravnava problemov v kur najhitrejšem krogu delovnih ljudi v težnji, da sr izdela čim enotnejši družbenoekonomski koncept članov delovne skupnosti kol celote in vsakeca posameznika. \ I. PROBLEMATIKA UVAJANJA DELOVNEGA ČASA Takoj po sprejetju ustave so se na našem področju začele živahne razprave in priprave za prehod na skrajšani delovni čas. Nekatere gospodarske organizacije so na utemeljen, druge pa tudi na ne dovolj utemeljen oziroma celo izsiljen način prešle nn skrajšani delovni čas v ((doli ali pa delno, lako dela danes v delno ali v celoli skrajšanem delovnem času 7".I "/d vseh zaposlenih v industriji. Od skupnega števila zaposlenih v občini jih dela v skrajšanem delovnem času (4*-45-42-urni tednik) 3J°/n. Ti podatki kažejo na velik interes za prehod na skrajšani delovni čas. Gospodarske organizacije v naši občini so se pretežno odločile za postopen prehod na skrajšani tednik. Od 12 organizacij so se 4 odloČile za takojšen prehod na 42-urni delovnik. ostalih 8 organizacij pa za postopnega. Dejstvo je, da je uspešen prehod mogoč le na podlagi poglobljenih utemeljitev in elaboratov. Prav pri prehodu na skrajšani delovni čas se je v naši občini pokazala precejšnja družbena neodgovornost. Samo 3 podjetja od 12 so namreč poprej predložila elaborate in uredila skrajšani delovni čas šele po analizah in pristanku pristojnih forumov. Vsa ostala podjetja pa so brez tega samovoljno prešla na skrajšani delovni čas in s tem izvedla pritisk za izdajo soglasja, ko so bile objavljene sankcije za podjetja, ki so samovoljne) skrujšala delovni čas. so se začeli v teh delovnih organizacijah spraševati ali naj res njihova delovna skupnost ostane brez socialnega zavarovanja in kdo naj pomiri ljudi zaradi prenagljenega ukrepa. Vsekakor se v izsiljevanju prehoda na skrajšani delovni čas za vsako ceno kaže zaostala miselnost in družbena neodgovornost, predvsem vodstev teh podjetij. Na podlagi težnje k prehodu na skrajšani tednik smo na našem območju zasledili niz pozitivnih, pa tudi negativnih pojavov. Nekaj teh bi želel tudi prikazati. II. POZITIVNI POJAVI Veliko pomeni še spoznanje kolektivov, da jim ne more noben zunanji ukrep omogočiti prehoda na skrajšani delovni čas. Še več pa je vredno spoznanje, da moramo nenehno iskati in odkrivati še neizkoriščene možnosti. V zadnjem času se vse aktivneje razpravlja o notranjih rezervah, o organizaciji dela, o izkoriščanju kapacitet, o strokovnosti kadrov, o izobraževanju itd. Sistem nagrajevanja se je z uvajanjem skrajšanega delovnega časa ponovno pojavil v ospredje. Vse tiste gospodarski' organizacije, ki imajo slab sistem nagrajevanje se bore s problemom, kako neposredno zainteresirati posameznika za uresničitev predvidevanj v elaboratu. Zal imamo v naši občini zelo malo ix>djetij, ki bi imela urejen objektiviziran in stimulativen sistem nagrajevanja. S prehodom na skrajšani delovni čas pa je poleg pozitivnih ekonomskih rezultatov uspelo v večji meri aktivirati tudi družbeno-politično dejavnost v podjetjih. Razprave in različna stališča o načinu prehoda so zahtevale aktivnejše politično delo. da se ne bi priprave izrodile v neupravičene zahteve. V tej aktivnosti so sodelovali od delavskih svetov, ekonomskih enot in političnih organizacij pa do posameznikov, vsi člani kolektiva, v marsikaterem kolektivu pa se je z razširjeno politično aktivnostjo povečal tudi občutek odgovornosti kolektiva kot celote. Ko se je članom kolektiva prikazala možnost prehoda in tudi njihova soodgovornost za uspešnost prehoda, se je še utrdila njihova zavest kot zavest samoupravi j avee v. III. NEGATIVNI POJAVI Poleg obravnavanih pozitivnih pojavov, ki jih je prinesel prehod na skrajšani delovni čas. pa moramo pogledati tudi negativne strani. Zaradi različne opremljenosti za delo. različne ravni gospodarjenja in dosedanje stopnje aktiviranja notranjih rezerv so se gospodarske or- ganizacije znašle na različnih startnih osnovah. Vsekakor imajo večjo možnost za prehod os skrajšani delovni čas tiste gospodarske organizacije, ki doslej gospodarjenju niso posvečale dovolj oo/or-notti in so gospodarile predvsem ekstenzivno, liste gospodarske organizacije, ki so doslej kar najbolj Izkoriščale svojo rezervo, so sedaj neredko v težjem položaju, ker imajo na voljo le malo neizkoriščenih notranjih rezerv. V privilegiranem položaju pa so tudi tiste organizacije, ki imajo na trgu pouopolen položaj iu jim večkrat uspe zakonito ali nezakonito s povišanimi cenami nadomestiti izgubljeno. V tistih kolektivih, kjer niso dojeli bistva pogojev prehoda na skrajšani delovni čas iu temu primerno niso ukrepali, Naš delegat na VIII. kongresu ZKJ sredi tovarišev od vsepovsod se že sedaj pojavljajo težave. Kljub temu pa taki kolektivi v naši občini niso doumeli prave rešitve, temveč Še vedno iščejo izhod iz zagate v povišanju cen. ali z druga) besedo povedano, žele da jim potrošnik plača njihovo nesposobnost, za gospod ar j onje. Taka in podobna gledanja pa so rodila težnjo po čimprejšnjem prehodu na skrajšani delovni čas ne glede na to, ali obstoje za to pogoji ali ne. Pri marsikaterem kolektivu se je pojavilo mišljenje, da bo skrajšani delovnik predpisati z zakonom in da bo torej rezultat zunanjih faktorjev. Da hi ti kolektivi vsaj navzven prikazali urejenost, hočejo uveljaviti prehod na skrajšani delovni čas na kampanjski, neproučen in šablonski način. Vsekakor se tudi tu pojavlja že znuna praksa prepisovanja ali prikrojevauja, kot smo jo opazili pri pravilnikih o nagrajevanju in statutih. Rezultat tega pa je, da so taki elaborati za utemeljitev prehoda praktično neuporabni. IV. VZROKI, KI OMOGOČAJO PREHOD Potrebno si je poleg pogojev ogledati tudi vzroke, ki so omogočili in še omogočajo prehod na skrajšani delovni čas. Na našem območju je industrija na relativno nizki ravni organizacije proizvodnje. Se na nižji stopnji pa je bilo izkoriščanje notranjih rezerv. Večina podjetij je lahko na osnovi finančnih podatkov dokazala možnost prehoda na skrajšani delovni čas. Iz tega lahko sklepamo, da doslej notranjih rezerv na našem območju nismo veliko odkrivali. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je bilo v večini primerov dovolj za prenod, če je bila obdelana samo ena možnost. V večini primerov so utemeljevali prehod že s samo povečano serijsko proizvodnjo, Nekateri so utemeljevali prehod z, boljšim izkoriščanjem delovnega času. nekateri s spremembo asotiiinenta nekateri z ugodnimi finančnimi rezultati, drugi spet z montažo novih kapacitet, ali pa so opravičili prehod že s samo uvedbo novi' izmene. Niti ena gospoda rska organizacija ni obravnavala in proučila možnosti I širšega stališča odk rivanju notranjih rezerv, niti ni prikazala nujnosti stalnega proučevanja. Iz tega lahko ugotovimo na eni strani kampanjske težnje, na drugi pa, da imajo gospodarske organizacije še dovolj notranjih rezerv, ki pa jih zaradi slabih st rokov no organizacijsko usposobi jen i h kadrov ne znajo odkrivati. Drugi vzrok, ki omogoča prehod na skrajšani delovni čas. je vsekakor dosedanje ekstenzivno investiranje oziroma ekstenzivno izkoriščanje razpoložljivih kapacitet. ?.v. bežna ugotovitev, da izkoriščamo obstoječe kapacitete glede na delov ne izmene z eno in pol izmene v primerjavi z možnim izkoriščan jeni v 2,7 izmene, kaži- na to, da imamo na tem področju še velike rezerve. V naši občini imamo letno na razpolago 2.t21.94'5.0OO din za investicije. Samo gospodarske organizacije pa razpolagajo z t.446.2Hi.0OO din, kar predstavlja 1/10 vrednosli osnovnih Sredstev po nakupini ceni in 1/3 sedanje vrednosti teh sredstev v industriji. Vsa ta sredstva pa seveda vsako leto tudi investiramo, Ce pa dalje upoštevamo, da se je ob najugodnejšem izračunu dvignil v letošnjih osmih mesecih fizični obseg proizvodnje za 8*/i in da je bilo v prvem polletju za (t % več zaposlene delovne sile. potem prav lahko iigolovimo, da, so naše investicije ekstenzivne, če že ne nenačrtne. Ze samo z bolj načrtnim investiranjem in bolj intenzivnim Izkoriščanjem investicij vseh sredstev in kupa-eitet se nam nudi dvojna široka možnost nemotenega prehoda na skrajšani delovni čas. Nadaljnja možnost, ki omogoča prehod na skrajšani delovni čas v naši občini, pa je sedanje sla.bo uresničevanje sistema nagrajevanja, V precej primerih imamo še vedno uravniilovke. dalje se osebni dohodki dele po oceni delovnega mesta, ne pa po dejansko opravljenem delu. Ce uredimo nagrajevanje po dejansko opravljenem delu, potem bo vsak posameznik materialno zainteresiran, da čimbolj izkorišča kapacitete in odkriva notranje rezerve, skratka, da doprinese čimveč k uspehu gospodarske organizacije v čim krajšem času. Iz. tega pa sledi, da je v sedanjem nestimulativnem nagrajevanju skrita morda največja rezerva, to je neposredna materialna zainteresiranost pro-izvajulca. Ker tega ni, iščejo posamezniki dodatni zaslužek v nadurnem delu, ki pa ga omogoča slabo izkoriščanje kapacitet. V ilustracijo naj navedem, da smo v prvem polletju letošnjega leta izplačali 15 milijonov dinarjev več za nadure, kot pa smo izplačali za letne dopuste, ali da znašajo izplačila za nadure le za 14 milijonov manj, kot znašajo izplačila za dopuste, plačane prekinitve dela in državne praznike. Še bolj žalostna pa je ugotovitev, da imajo izplačila za DadurC za 20 milijonov višjo postavko, kot pa jo imajo izplačila za stimuliranje uspeha pri delu. V. VZROKI, KI ONEMOGOČAJO PREHOD Logično je, da take anomalije v sistemu nagrajevanja in zaostala stopnja gospodarjenja ne morejo nuditi pozitivne opore temu razvoju. Tudi je večina ljudi Na podlagi 50. člena temeljnega zakona 0 financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. list SFRJ. št. 31/64) je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1964 sprejela O D L O K o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Domžale za čas od 1. I. do 51. III. 1965. 1. člen Potrebe organov občine Domžale in njenih proračunskih ustanov in zavodov se financirajo v prvem trimesečju 1065 na podlagi proračuna občine Domžale za leto 1064. 2. člen Izdatki se smejo izvršiti v tem času največ do višine 25"/o izdatkov občinskega proračuna za leto 1064. 3. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Domžale za leto 1065 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1065. 4. člen Ta odlok začne veljati s 1. januarjem 1065. Št.: 400-15'64-1 Datum: 26. 12. 1064 Predsednik skupščine občine Domžale Jože Pogačnik I. r. V smislu 0". člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52-847/50, 23-388/61, 52-767'6l, 28-358/62, 55-716/62 in 13-185/63) in 76. člena statuta občine Domžale je Skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1064 sprejela OD L O K o spremembi proračuna občine Domžale za leto 1064 I. člen V proračunu občine Domžale za leto membe 1 15,480.000 3 Zdravstvena zaščita .... 40,600.000 5 172,536.000 6 Komunalna dejavnost. . . . 17,824.000 8 Intervencije v gospodarstvu . 083.000 0 , 55,526.000 tO Obveznosti iz posojil in 28,500.000 11 Proračunske obveznosti in proračunska rezerva .... 37,401.000 Skupaj:........ . 368,650.000 715.000 1,080.000 600.000 1,602.000 250.000 543.000 n.480.000 30.885.000 173,058.000 17,824.000 1,253.000 36,060.000 27.700.000 — 37.401.000 2. člen Spremembe po partijah v posameznihdelih so naslednje: zniža se: part. 3— 2 poz. 5 Zdravstvena zaščita — funkcionalni izdatki part. 5— 8 poz. 1 Služba pravne pomoči — osebni izdatki part. 10—20 poz. 1 Anuitete . . . . ,......... Skupaj:..... zviša se: za 715.000 za I.OfiO.OOO za 600.000 za 2.505.000 part. 5— 3 poz. 1 Osebni izdatki ............ za part. 5— 5 poz. t— 2 Operativni izdatki........... za part. 5— 7 poz. 1—11 Funkcionalni izdatki .......... za part. 5— 9 poz. 1— 3 Služba pravne pomoči — operativni izdatki . za part. 8—15 poz. 1 Regresi za mleko........... za part. 9—17 poz. 7 Občinski odbor ZB NOV........ za 3. člen Ta odlok velja takoj. St.: 400-7/64-1 Datum: 26. 12. 1064. 150.000 507.000 500.000 645.000 250.000 543.000 Skupaj:.......za 2,395.000 Predsednik skupščine občine Domžale Jože Pogačnik 1. r. Novi kmetijski proizvajalni okoliši V zvezi s pripravami za prehod na novi davčni sistem, Id bo uveljavljen še v tem letu. so pristojni sveti občinske skupščine razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo ta prehod. Tako je svet za kmetijstvo med drugimi obravnaval vprašanje razdelitve občine na kmetijske proizvajalne okoliše. Razdelitev območja občine na proizvodne okoliše je pripravljena po določilih 49, čl. republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po katerem — prvi proizvodni okoliš zajema ravninske predele z možnostjo strojne ob- delave;, kjer so prometne zveze dobre, tržni pogoji pa prav dobri ali odlični; — drugi proizvodni okoliš zajema valovita območja, še primerna za strojno obdelavo, z nekoliko slabšimi prometnimi zvezami in tržnimi pogoji kot v prvem okolišu, vendar še dobrimi; — tretji proizvodni okoliš zajema kraje oziroma katastrske občine, za katere je značilna oddaljenost od tržišča z neugodnimi prometnimi zvezami, kjer se zemljišče obdeluje pretežno z vprego ali ročno; — četrti proizvodni okoliš zajema tiste višinske kraje oziroma katastrske občine, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi. Po teh merilih je osvojil svet za kmetijstvo naslednjo razdelitev občine v posamezne proizvodne okoliše. V prvi proizvodni okoliš se razporedijo naslednje katastrske občine: (št. 1962) Depala vas, (1943) Dob, (1959) Domžale, (1758) Dragomelj, (1937) Homec, (1964) Ihan, (1941) Jarše, (1940) Loka, (1938) Mengeš, (1942) Področje, (1759) Pša- Kmcfijski proizvodni okoliši naše občine. Bela polja pomenijo prvi proizvodni okoliš, pikčasta polja drugi, vodoravne črte tretji in navpične črte četrti proizvodni okoliš. ■ . •• :i - a , ! (;WM -.!•: . i„.y.i ■ ' ' ".>'■' . \ * (a, (1936) Radomlje, (1960) Stob, (1963) Studa, (1961) Trzin, (1966) Selo. V drugi proizvodni okoliš se razporedijo naslednje katastrske občine: (št. 1945) Krtina, (1944) Prevoje, (1946) Studenec, (1933) Lukovica. V tretji proizvodni okoliš se razporedijo naslednje katastrske občine: (št. 1958) Brezovica, (1931) Krašnja, (1955) Moravče, (1939) Dobeno, (1953) Dr-tija — severno od ceste Moravče—Dr-tija, (1948) Sv. Andrej. (1930) Zirovše, (194?) Sp. Koseze, (1934) Rafolčc, (1935) Rova, (1965) Sv. Miklavž. (1956) Vrhpolje — severni del, (1957) Sv. Trojica severni del. V četrti proizvodni okoliš se razporedijo naslednje katastrske občine: (št. 192?) Blagovica. (1949) Sv. Mohor, (1950) Sv. Valentin. (1928) Ošnjice, (1929) Koreno. (1952) Peče, (1926) Sentožholt, (1954) Velika vas. (1932) Zlato polje, (1924) Trojane, (1925) Učak, (1951) Zgornje Koseze, (1953) Drlija — južni del od ceste Moravče— Drtijn, (1956) Vrhpolje, južni del, ki zajema kraja Spodnja in Zgornja Javoršica z okolico, (1957) Sv. Trojica južni del — Vrh Sv. Trojice. Razdelitev v proizvodne okoliše zajema praviloma cele katastrske občine, z izjemo katastrskih občin Drtijn, Vrhpolje in Sv. Trojica, ki so deljene na tretji in četrti okoliš lako, da posamezni (bdi katastrskih občin v višinskih krajih, kjer so proizvodni in drugi pogoji posebno slabi, pridejo v četrti proizvodni okoliš. V priloženi skici proizvodnih okolišev so okoliši zaznamovani, in sicer: z nav- fličnimi črtami je zaznamovan četrti oko-iš, z vodoravnimi čriami tretji okoliš, s pikicami je zaznamovan drugi okoliš, ostale katastrske občine so v prvem proizvodnem okolišu. Razdelitev občinskega območja na posamezne proizvodne okoliše je pomembna zaradi uvajanja dolgoročne politike razvoja kmetijskih gospodarstev ter izvajanja ustrezne poIHike obremenitve teh posestev z družbenimi dajatvami. Kot je znano, že republiški zakon oprošča prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijstva vsa kmetijska gospodarstva v četrtem proizvodnem okolišu ter predvideva posebne olajšave za rejce živine v tretjem okolišu. Važno je tudi vprašanje načina razdelitve družbenih dajatev na posamezne okoliše. Po mnenju sveta za kmetijstvo bi bilo realno razmerje med tretjim, drugim in prvim okolišem, kot je 100 :12? : 150, ker meni, da v takšnem razmerju tržni in ostali v poštev prihajajoči pogoji vplivajo na ustvarjanje dohodka v označenih okoliših. POZIV k vložitvi davčnih prijav za odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1964 pavšalno odmero prispevka in prometnega davka za leto 1965 in odmero davka od stavb za leto 1965 Rok za vložitev davčnih prijav je od 1. januarja do vključno Ji. januarja 1965. I. DOHODNINA IN PROMETNI DAVEK Davčni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne pravne osebe, ki so v letu 1964 opravljali kakršnokoli gospodarsko dejavnost ali izvrševali samostojni poklic z namenom pridobivanja dohodkov ali so imeli dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (razen dohodkov od stavb), morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgoraj določenem roku. Davčne prijave je treba vložiti pri pristojni občini, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče, oziroma pravna oseba svoj sedež. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osebno ali po pošti. Dohodki iz delovnega razmerja ne spadajo v davčno osnovo za odmero dohodnine in jih ni treba izkazovati v davčni prijavi. II. PAVŠALNA ODMERA Obrtniki in gostilničarji, katerim se bo na podlagi čl. 68 temeljnega zakona o prispevkih in davkih odmeril prispevek pavšalno za davčno leto vnaprej, morajo prav tako vložiti davčne prijave v zgoraj predpisanem roku. V davčnih prijavah morajo navesti kosmati dohodek, ki ga bodo predvidoma dosegli v letu 1965 ter stroške, ki bodo potrebni za dosego teh dohodkov. III. DAVEK OD STAVB Davčni zavezanci za davek od stavb so lastniki ali uživalci stavb oziroma delov stavb v državljanski lastnini. O dohodkih, ki jih bodo posamezni davčni zavezanci imeli od stavb v 1963. letu, morajo v zgoraj določenem roku vložiti davčne prijave. Za dohodke od stavb se računa tudi najemna vrednost lastnih stanovanj. Davčne prijave morajo vložiti lastniki hiš v krajih: Domžale (z okolico Studa, Šenlpnvel-Depnlavas), Mengeš, Zgornje, Srednje in Spodnje Jarše, Rodica, Vir in Količevo. V vseh ostalih krajih območja občine Domžale vlagajo lastniki hiš davčne prijave le v primeru, če imajo stanovanjske ali poslovne prostore izdane v zakup (najem). Zavezanec, ki je dolžan vložili davčno napoved, pa je ne vloži v roku, ki je določen v tem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5°/« od odmerjenega zneska. Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačali na račun povečanega prispevka oziroma davka 10"/n od odmerjenega zneska. Kdor dosežene dohodke ulaji oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo. Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE - ODDELEK ZA FINANCE S seie skupščine občine Poemzale Na zadnji seji skupščine v Preteklem letu je ta najprej poslušala pojasnila odbornika iz podjetja Melodija, ki je pojasnil stanje v tem podjetju. Ko je namreč skupščina na pretekli seji obravnavala poročilo o devetmesečni realizaciji, je ugotovila, da je podjetje Melodija skoraj po vseh pokazateljih med zadnfimi. Glede na to je bil takrat sprejet sklep, da odbornik s lega podjetja poroča o vzrokih za tako stanje Na podlagi Pojasnil in dodatnih podatkov pokazatelji niso več jako kritič ni, čeprav so še vedno med slabšimi. V glavnem pu je temu vzrok uvoz harmonik - njihovega doslej glavnega proizvodnega artikla — v višini celoletnega plana podjetja oziroma ce- loletne potrošnje na jugoslovanskem trgu. V obširni razpravi je večina odbornikov obsojala tako neodgovorno trošenje deviznih sredstev za uvoz, sicer cenejših, toda manj kvalitetnih harmonik le zaradi zasFužka trgovine. Drugi odborniki pa so ugotavljali, da bo v letu 1965 v novih gospodarskih pogojih še marsikatero podjetji; prišlo v podobne težave, zato naj se v bodoče pripravljajo temel jitejše analize in bolj organizirano zasleduje razvoj posameznega podjetja in celotnega gospodarstva v občini. Po sklepu skupščine naj svet za industrijo in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine dobita detajlno analizo tega vprašanja in ustrezno ukrepata, sicer pa naj podjetje na pristojnih mestih skuša ugotoviti perspektive glede nadaljnjega uvoza harmonik in v zvezi s tem nadaljnjo proizvodnjo tega predmeta, ki naj bi se drugače nadomestil s proizvodnjo artiklov, katerih potrošnja je manj odvisna od življenjskega standarda. Poročilo upravnega odbor,i stanovanjskega sklada je vsebovalo podatke o finančnem planu poslovne službe stanovanjskega sklada občine za leto 1964 rezultate razpisanih javnih natečajev za posojila v preteklem letu, proračun dohodkov in izdatkov sklada za leto 1964, realizacijo sredstev po stanju 50. 6. in 30. 11. 1964 ter podroben opis dela poslovne službe sklada v zvezi s sklepi upravnega odbora sklada, dalje vprašanja investitorskih poslov, vprašanje urejanja mestnih zemljišč, podana je bila ocena potrebnih sredstev za urbanistično dokumentacijo v občini Domžale v prihodnjih 50 letih itd. V razpravi na poročilo je bilo ugotovljeno, da je sklad v zadnjem obdobju med drugim intenzivno sodeloval z, združenjem ZB NOV, da se dokončno reši vprašanje stanovanj članov ZB NOV, kar je bilo ugotovljeno tudi iz poročila sekretarja občinskega združenja ZB, Vendar zbrani podatki o stanovanjskih problemih borcev NOV in VVI narekujejo še nadaljnjo posebno pozornost i. občinske skupščine. Ta ie v preteklem letu za gradnjo osmih stanovanj za nezaposlene borce prispevala nekaj nad 44 milijonov dinarjev. Potrebni pa bodo še nadaljnji prispevki, saj je v občini še m primerov članov Z15 NOV. ki jim je nujno polnimo dodeliti družinsko stanovanje, 11 od teh se je odloČilo za individualno gradnjo, osem članov pa bo v tekočem leto dobilo stanovanja v novih blokih. Nakazana so bila še druga odprta vprašanja v zvezi s stanovanjsko problematiko članov ZB NOV. ki predstavljajo resen problem in mora biti zato ta v ospredju nalog, tako občinske skupščine kot delovnih organizacij, združenja tvorcev in vseh družbeno-političnili organizacij. Z odlokom o spremembi proračuna občine Domžale za leto 1964, ki ga je skupščina nato sprejela, je bil ob zaključku leta usklajen proračun z dejanskimi potrebami na ta način, da se celotni izdatki niso povečali, pač pa le prenesla sredstva, ki bi brez potrebne spremembe proračuna ostala neizkoriščena. Z odlokom o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Domžale v prvem tromc-sečju 1965. leta je bil urejen način financiranja do sprejema proračuna za novo leto. Po sprejemu odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih organov, občinskega sorlišča, zavodov in družbeno-političnih organizacij, jc skupščina sprejela na predlog sveta za komunalne in stanovanjske zadeve ter zadeve krajevnih skupnosti odločbo o prenehanju zavoda za komunalno izgradnjo Domžale ter nato odločbo o ustanovitvi Cestnega, podjetja Domžale. Za tem je skupščina osvojila predloge komisije za skrajšani delovni čas, da se za podjetje Združena kemična industrija Domžale in Tovarno sanitetnega materiala Domžale izda soglasje oziroma priporočilo republiškemu sekretariatu za delo za prehod na jMiekiisni 42-urni tednik, med I eni ko jo bilo za STUGa izdano soglasje za 42-urni delovni teden pod ivogojem, da ta dostavi komisiji še nekatere manjkajoče podatke, ki jih mora vsclmvnli elaborat, medtem ko vsa že predložena dokumentacija dokazuje zadostno gos|XHlarsko pripravljenost STUGS za prehod na skrajšani delovni čas. V nadaljevanju seje so odborniki po izčrpnem pojasnilu predsednika sveta za šolstvo potrdili investicijski program za gradnjo novega šolskega poslopja v Moravčah, da bi ob pri-čelku letošnje gradbene sezone pričeli tudi z izgradnjo prepo-t robnega novega šolskega poslopja v Moravčah. Nato jc bil potrjen statut krajevne skupnosti Toma, Brejca na Viru. Po daljši razpravi okrog zaprosila Ljubljanskih mlekarn in mnenju pristojnega sveta za razširitev predmeta poslovanja Ljubljanskih mlekarn — poslovalnice v Domžalah, med drugim tudi za pripravo in prodajo enolončnice, je skupščina sprejela sklep, da se odobri zaprošena razširitev predmeta poslovanja za. pripravo enolončnic, vendar v okviru kapacitete, za katero ustrezajo poslovni prostori. Ob tej priliki je bilo zopet kritično obravnavano vprašanje družbene prehrane in sprejet sklep, naj bi svet za trgovino, gostinstvo in turizem intenzivno pričel s kompleksnim reševanjem družbene prehrane. Nadalje je skupščina osvojila predlog sveta za trgovino, gostinstvo in turizem, da se ukine gostišče na pravilu ;Pri Krbrut v Domžnlah pod pogojem, da bo dosedanji upravnik gostišča kril vso morebitno izgubo in vse stroške za nabavljeni material ter razne sodne stroške in kazni, ki bi nastali s tem, ker je podjetje predlagano v kaznovanje zaradi neažurnih računovodskih poslov. Po pol i jeni spremembi članstva v komisiji za narodno obrambo je bila imenovana komisija za pripravo nove organizacije uprave občinske skupščine, v katero so bili imenovani: za predsednika Franc Habjan, podpredsednik skupščine, za člane: inž. Roman Celarr. inž. Miha Svetlin, Bojan Krištof, Janez Zibelnik, inž. Lado Simon-čič, Ivan Viđali, vsi odborniki občinske skupščine ter Ludvik Po v ž. tajnik občinske skupščine, Janez Kralj, predsednik občinskega sindikalnega sveta, liane (■abrovšek. kadrov ik pri občinski skupščini iu Janez Mi rk, predsednik svela delovne skupnosti uprave občinske skupščine. Po obširni razpravi je bila Kmetijskemu poskusnemu centru Jablje izdana poroštvena izjava za najem posojila, prav tako Strokovnemu izobraževalnemu centru Domžale in kmetijski organizaciji A gro kom bi na t. Pred zaključkom seje je bil po razpravi sprejel še sklep o bodoči ustanovitvi skupnega zavoda za socialno zavarovanje za občino Domžale in Kamnik. Nadalje so dobili odborniki pojasnilo v zvezi z ustanovitvijo medobčinskega cestnega sklada. Za tem je bilo nn vprašanje odbornika iz Kra.šnje ugotovljeno, da bo morala krajevna skupnost Krošnja vprašanje obrata Tovarne sanitetnega materiala in v zvezi s leni vprašanje gasilskega doma reševati z omenjenim podjetjem. Tudi tovarna Tok o naj bi se glede dopolnilne stopn jo prispevka za socialno zavarovanje obrnila z vlogo neposredno na skupščino socialnega zavarovanja. S trebuhom za kruhom Ali vam je poznano, da se tudi iz drugih občin vozijo na delo v domžalsko občino. Ob popisu prebivalstva leta 1961 je bilo ugotovljeno, da se vozi na delo v podjetju na področji Domžale in Vir 54 iz občine Kamnik, 2 iz občine Kranj, 1 iz občine Litija. 25 iz občine Ljubljana-Ccnter. 45 iz občine Ljubljana-Bežigrad, 5 iz občine Ljubljann-Moste, 4 iz občine Ljubljana-Šiška, I iz občine Ljubljana-Vič, skupno iz ljubljanskih občin 79 delavcev, 1 delavec pa prihaja celo iz občine škof ja Loka. V Ihan se je leta 1961 vozilo 5 delavcev iz ljubljanskih občin. V mengeška podjetja se je vozilo leta 1961 60 delavcev iz. občine Kamnik, 17 delavcev iz Ljubljane meslo, 62 delavcev iz občine Ljubljana-šiškn, 5 delavcev iz Ljubljane-Bcžigrad in 1 delavec iz Trebnjega na Dolenjskem. Na delo v Jarše, Količevo in Radomlje se je lela 1961 vozilo 125 delavcev iz občine Kamnik, 13 delavcev iz občine Ljuhlja-na-Center, 2 delavca iz občine Ljubljana-Moste in 31 delavcev iz občine Ljubljana-šiškn. 3 delavci iz občine Ljubljana-Bežigrad. Skupno se je leta 1961 v občino Domžale vsak dan vozilo 461 delavcev iz drugih občin. Res boste morda rekli, to so stari podatki, pa ni tako. Ti podatki so bili pred kratkim obdelani. Zal se lahko taki točni podatki brez večjih stroškov dobe le ob popisu prebivalstva. In kaj nnm povedo ti podatki? Da se dnevno vozi na delo v našo občino toliko delavcev kot jih je zaposlenih v Združeni kemični industriji. Dalje, da izdajo ti delavci za vožnjo letno okrog 22 milijonov din in da na vožnji izgube letno okrog 138.350 ur. Vam pa prepuščamo oceno ali se več Domžalčanov vozi izven občine v službo ali pa jih več prihaja nn delo v občino. Urbanizem, urbanizem Končno lahko upamo, da se bodo v naši občini uredile razmere v gradbeništvu oziroma bolje rečeno, v urbanizmu. Ze pred dvema letoma so naši občani na javni tribuni SZDL pokazali na mnoge napake. Toda ta kritika laikov ui bila upoštevana! Zc tedaj se je marsikaj očitalo urbanistom, tako domžalskemu upravnemu aparatu, kot projektantskemu štabu. Le nekaj pripomb za osveži-vet spomina: — mnogokje nenačrtno, brez. plansko individualno reševanje zazidalne politike mimo kompleksne obdelave, — kritika birokratskega postopka za pridobitev lokacije in gradbenega dovoljenja, — nepravilnosti pri delu upravnih in samoupravnih organov, — neživljen jsko postavljanje norm. in še in še ... Toda delalo se je še kar naprej po starem kopitu, vsaj v pretežni meri. Morda je to nekaterim celo ugajalo, ni nn bilo v prid tistim občanom, ki se niso »znašli« oziroma so se posluževali redne poli za pridobitev gradbenega dovoljenja! Na mnoge od teh nepravilnosti je pokazal in naknz.nl pozitivno smer dela nn področju urbanizma okrajni inšpektor na zadnji seji sveta za urbanizem. Upajmo in želimo, da bi mnoge pozitivne misli, ki jih je nanizal, naletele na ugoden odziv. Upajmo, da se v tem primeru ne bodo izgovarjali, dn gre za mnenje »nestrokovnjaka«^ Nekaj njegovih misli: — končno je že čas, da dobimo v Domžalah strokovni kader, ki bo sposoben pravilno in pozitivno usmerjati urbanistični razvoj ne le Domžal, temveč Celotne občine, — prenehati je treba z dosedanjo nenačrtnostjo. Zazidalnn področja naj se obdelajo na- črtno, programsko in Kompleksno, ne- pa individualno, — napraviti je treba vsaj okvirni program in plan gradbenih področij, — občanu je treba omogočiti, da ho imel možnost izbire za gradnjo na večjem številu kompleksov, — zazidati je potrebno vrzeli, katerih je Je dovoli. — poskrbi naj se tudi za rekreacijo, — črnjn grndujn naj se rešuje in obravnava skozi prizmo vzroka, saj je Inhko nastala kot življenjska nuja ali pa kot Špekulacija Slednja naj bi bila naši družbeni ureditvi tuja! — občnim naj se zainteresira, da bo želel biti v centru, ne pa na deželi«, proč od kulturnega in družbenega življenja. Nanizanih je bilo le nekaj misli. Upajmo, da se bodo pokazali rezultati prej kot v dveh letih! Ali kuhamo sami doma Tudi obrati javne prehrane kuhajo. Dnevno pripravijo obrati javne prehrane v občini Domžale 4445 obrokov. Od teh obrokov je 451 zajtrkov. 23S9 malic, 115? kosil in 468 večerji. Kljub temu pa neredko slišimo, dn javnn prehrana ni urejena. Pa tudi ni, kajti pri leh obrokih ni navedena cena, ki pa je tudi važna, ko se odločujemo ali bomo kosili doma ali v gostišču. navajena aa Irenu tu o oceno dogajanj in le težko dojame pozitivne posledice odprave anomalij. Prej ko slej pridemo do spoznanja, da je rodila te anomalije ret,iliv.no nizka družbena zavesi, ki je močna zavora pravilnega prehoda na skrajšani delovni čas. Relativno nizek življenjski standard, ki pri nas ne narašča tako hitro, v nekaterih krajših obdobjih pa celo pada zaradi hitrejšega povišanja cen življenjskim potrebščinam kot pa rastejo osebni dohodki, pripelje do tega. da se nekateri kolektivi Upirajo (ob slabem stimuliranju) intenzivnejšemu gospodarjenju, teži' pa za tem, da ohranijo daljši delovni Čas in nadurno delo, ker vidijo v tem možnost višjih osebnih dohodkov. Naj to podkrepimo s primerom: v naši občini je neka gospodarska organizacija izdelala elaborat za prehod na 42-urni delovni tednik. Ukrepi so predvidevali uvedbo štirih izmen, odpravo nadur in nedeljskega dela. Izračuni so bili ugodni. Kljub temu pa je kolektiv ovrgel elaborat in vztrajal na sedanjem delovnem času in načinu dela. Za elaborat se je zanimala sorodna gospodarska organizacija iu na osnovi tega elaborata prešla na 4-2-urni delovni tednik. Rezultati v tej organizaciji so bili presenetljivi. Osebni dohodki delavcev in skladi podjetja SO porasli kljub skrajšanemu delovne..... času. Premalo dogna ivo nagrajevanje po deli: a je imelo še globlje posledic«'. Pri ne-alerih kolektivih je rodilo celo apatičnost in onemogočilo intenzivnejše gospodarjenje. V tem namreč niso videli posebne koristi, če pa so jo, so jo videli le v krajšem delovniku. ki jim bo s tem omogočil dodatni zaslužek drugje. Zato kolektivi ifiso kritično pregledali elabo- ratov, pač pa so slabe elaborate zaradi te težnje celo podpirali. Zanimiva je ugotovitev, da dobrega nagrajevanja po dela nimajo prav lista podjetja, ki imajo slabe st lokov no in vodilne kadre, lake strokovne službe, ki pa se zaradi nekvalitetne zasedbe največkrat ne bi smele tako imenovati, izdelajo pomanjkljivo in neutemeljeno dokumentacijo, ki pa jo kolektiv in vodilni posamezniki iz lega oziroma drugačnega razlogu podpirajo. Nekateri kolektivi v naši občini, ki še niso doumeli bistva možnosti prehoda, pa to iščejo z novimi investicijami. Na ta način smatrajo, da bodo vsaj v elaboratu prikazali produktivnost iu uspešnost gospodarjenja. Ker pa jim relativno nizka sredstva onemogočajo nabavo novih investicij, iščejo sofinaneorje. ki bi jim na ta način omogočili prehod. Morda je eden izmed največjih zavor za pravilen prehod na skrajšani delovni čas tudi obrtniška miselnost iu obrtniški način proizvodnje. Ni redek kolektiv, ki ima dolgo tradicijo obrtne proizvodnje. Zaradi ustaljenih običajev in navad pa je ta tre-dicija postala zavora sodobnemu industrijskemu napredku, ki edini omogoča stabilen prehod in sigurno akt i vi ran je notranjih rezerv. Imamo celo kolektiv, ki je pred tremi leti nabavil nov stroj, pa ga cela tri leta ni uporabljal, zalo ker je menil, da ročno opravijo delo bolje in bil reje. VI. POSLEDICE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA IN PROBLEMATIKA V ZVEZI S TEM V gospodarskih organizacijah, kjer so ž.e uvedli skrajšani delovni čas, je na vsak način zanimivo proučiti, kako ta prosti čas ljudje uporabljajo. V naši o I m'- i 11 i je od celotnega števila zaposlenih 57% žena. Menimo, da moramo prav ženam posvetili posebno pozornost. Preko 50 % vseh zaposlenih žena so matere, ki imajo poleg službe še obveznosti do družine in otrok. V razgovorih jih je večina izjavila, da porabi povečani prosti čus za delo v gospodinjstva in pri vzgoji otrok. Nekatere pa so celo izjavile, da s tem pridobe Čas za normalno spanje. Pomeni torej, da se tu še vedno odpira niz Vprašanj, ki jih bo treba rešiti, in sicer otroško varstvo, obrati cenene prehrane itd. Seveda pa ne moremo mimo ugotovitev, da so tudi primeri, kjer se člani kolektiva izobražujejo. V nekem podjetju so Uvedli eelo večerno srednjo strokovno šolo. Zal pa zaradi neurejenega materialnega položaja delavske univerze izobraževanje ni doseglo tistega razmaha kot bi ga lahko v povečanem prostem času. Morda je najmanj tistih, ki so svoj prosti čas posvetili povečanemu dražbe-no-političnemu delu. Vsekakor je povečani fond prostega časa in njegova koristnejša izraba novo torišče dela. ki ga 1m> potrebno podrobneje proučili. Prosti čas naj bi bil usmerjen zlasti v obnovitev delovne sposobnosti, v izboljšanje zdravstvenega stanja delavca, v kulturno prosvetno delo in druž-beno-pol it ično dejavnost, s tem pa se odpira novo vprašanje, kateremu bomo morali posvetiti vso pozornost. Tu iahko odigrajo socialistične sile. predvsem pa člani Zk, odločilno vlogo. Nevesti v zavarovanju Glede na govorice, ki že dalj časa krožijo med zavarovanci, da bodo s 1. januarjem 1963 uveljavljene nekatere spremembe v zavarovanju, smo zaprosili zavarovalnico Douižalc-Kamnik v Mengšu, da bi naše bralce na kratko seznanila z bistvenimi novostmi, ki bodo začele veljali lelos. Zavarovalnica je naši želji ustregla in nam poslala odgovor, ki ga v celoti objavljamo. Prav tako nam je sporočila, da bo rade volje odgovorila na kakršnokoli nejasno vprašanje v zvezi s spremembami, in to bodisi v našem listu, lahko pa tudi posameznim zavarovancem, če bi to želeli. Uredništvo 1 Zakon o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih, ki ga je zvezna skupščina sprejela julija 1961. med drugim določa, da je potrebno, da se izdajo čimprej novi zavarovalni pravilnik i in ceniki. Četudi bi zakon tega določila ne vseboval. Je razvoj zavarovanja v zadnjih letih terjal novo izdajo pravilnikov in cenikov. Namreč od leta 1955, ko so bili dosedaj veljavni ceniki sprejeli, je bilo uveljavljenih toliko sprememb, da so pravzaprav le redki tisti zavarovalni delavci, ki vse to obvladajo. Mimo tega se je pokazalo, da je zavarovalno var- stvo nujno potrebno razširiti tudi na novi' nevarnosti, iu da je potrebno spremenili še celo vrsto drugih stvari (npr. odbil-k e). Nove pravilnike in cenike so delali zavarovalni strokovnjaki več let. Po mnogih spremembah jih je skupščina Jugoslovanske zavarovalne skupnosti sprejela na zasedanju 15. julija 1964. Zalo od 1. januarja 1965. leta ni več mogoče uporabljati starih zavarovalnih pravilnikov in cenikov, marveč samo nove. 2 Kakšne so bistvene novosti novih zavarovalnih pravilnikov" 1. Odslej bo vsak zovarovu-nec dobil splošni zavarovalni pravilnik in za vsako posamezno sklenjeno zavarovanje še poseben pravilnik. Doslej je namreč vsaka vrsta zavarovanja imela svoj pravilnik, ki je vseboval splošne in posebne določbe. 2. Po novih pravilnikih se dopušča možnost podzava rovan ja do 10%. To se pravi, da nekdo, ki jo bil podzava rovan do 10%. dobi še vedno celolno odškod nino. 3. Vsako škodo je odslej treba prijaviti postaji LM. 4. Zavarovanec ima pravico zahtevati po 30 dneh od dneva prijave škode akontacijo. 5. Zavarovalnica ima pravico od odškodnine odbiti dolžno premijo. 3 Kakšne so novosti v zvezi s posameznimi pravilniki, ki se nanašajo na zavarovanje premoženja? V zvezi s tem vprašanjem je treba najprej poudarili novo nevarnost, ki se zavaruje, namreč potres. TO je izredno pomembna razširitev jamstva, zlasti glede na naše izkušnje lani, ko je potres prizadel precej hiš v Moravski dolini. Pa riaik je za zavarovalnice izredno težak in zamotan. Namreč zavarovalnice drugod po svetu tega rizika ne vključujejo, to pa ziito ne ker je potres pojav, ki je povsem naključen, in ki je lahko kakor smo videli v skopskem primeru, katastrofalen. Zalo je skupščina JZS sklenila, da se pol res vključi v zavarovanje, vendar največ do 20 milijard škode. Ce po bi nastal potres, ki bi povzročil večjo škodo, poleni bi zovorovalnice izplačale škodo v sorazmerju. Vendar moramo poudariti, da se malenkostne škode, ki bi jih potres povzročil na zidovih, ometu in slikariji, ne bodo povrnile. 4 1. Razširitev jamstva je predvidena po pravilniku za zava- rovanje proti nevarnosti požara /lasti s tem, da zavarovalnice odslej jamici jo tudi za škode, ki nastanejo, če se zlije voda iz vodovodnih, kanalizacijskih cevi in podobnih naprav. To se pravi, da zavarovanec dobi povrnjeno škodo v primera, če mu počijo vodovodne cevi ali pa cevi naprav za gretje (centralna kurjava). 2. Pravilnik za zavarovanje proti nevarnosti vlomske tatvine in ropa na novo določa, da je zavarovalnica dolžna povrnili škodo tudi zaradi vlomske tatvine, če jo je zagrešila hišna pomočiliea. kar doslej ni bilo mogoče. 3. Pravilnik o zavarovanju stekla proti razbitju vključuje vse nevarnosti, ki lahko poškodujejo ali uničijo steklo, razen pri nameščanju in če bi škoda nastala zaradi prask ali razdejani. Zavarovalnica je dolžna plačati tudi stroške za najnujnejšo zasteklitev v času, ko trajajo dela za dokončno zasteklitev. 4 Pravilnik za zavarovanje stanovanjskih premičnin razširja jamstvo tudi na stvari, ki jih je zavarovanec vzel v najem. Odslej so zavarovana tudi stenska ogledala in stekla na vitrinah. Prav tako zavarovalnica jamči za dragocenosti ki niso varno spravljene, in to v znesku do 50.000 dinarjev. Razširjeno je tudi jamstvo za zavarovanje televizorjev. Odslej ni stabilizator več pogoj za zavarovanje. Vendar pa se odslej odbija od škode na električnih aparatih, televizorjih in radijskih sprejemnikih znesek 3000 din.. 5. Po pravilniku za zavarovanje strojev proti lomu je odslej mogoče zavarovati tudi centralno kurjavo v stanovanjski hiši. 6. Pravilnik za zavarovanje živine vključuje novo nevarnost, in sicer slepoto živine, ki je nastala med zavarovanjem. Pravilnik za zavarovanje posevkov in plodov pa določa, da je zavarovalnica dolžna plačati tudi škode, ki bi nastale zaradi viharja s točo ali brez nje in dežjem. Kakšne so novosti v zvezi z novimi ceniki za premoženjska zavarovanja? 1. Uvaja se že dolgo pričakovan sistem bonifikacij in doplačil. To pomeni, da bo zavarovanec, ki dalj časa ne bo imel škode, dobil pri zavarovanju popust oziroma, da bo zavarovanec, ki bo presegel poprečje škod, moral doplačati premijo. Zal o tem še niso izdani nadrobnejši predpisi. Upamo, da bo to vprašanje urejeno še letos. 2. Višina zavarovalne premije se ne določa več od gospodarske moči občine, v kateri je zavarovani predmet, marveč od tako imenovanega razreda zaščitnih ukrepov. Ti razredi pa so trije: — v prvi razred spadajo tista mesta, ki imajo poklicno gasilsko enoto z vsemi pripomočki, ki »o potrebna, da se požar kar najhitreje pogasi; — v drugi razred spadajo tisti kraji, kjer obstoji gasilska enota, ki je sposobna takoj nastopiti, in kjer je dovolj vode za gašenje: — v tretji razred pa spadajo vsi ostali kraji. V čim višji razred je kak-čen kraj uvrščen, tem cenejša je premija za zavarovanje. V naši občini nimamo nobenega kraja, ki bi imel pogoje za v prvi razred, v drugi razred pa spadajo Domžale. Mengeš. Blagovica, Dob, Homec, Jarše, Količevo, Krašnja. Loka pri Mengšu, Lukovica, Moravče. Radomlje in I rzin. 3. Pri delnih viharnih škodah se uvaja odbitek 5.000 din. 4. Pri zavarovanjih stanovanjskih premični (dosedanji cenik 12) se višina premije določa po velikosti stanovanja, torej po številu prostorov, ne pa kot doslej po vrednosti premičnin. Kakšne spremembe prinaša cenik za zavarovanje avtomobilov? 1. Jamstvo zavarovalnice se razširja na: — Škode zaradi potresa , — škode, ki nastajajo pri dajanju pomoči osebam, ki so bile poškodovane v prometni ali drugi nezgodi. 2. Amortizacija pri delnih škodah (staro za novo) je odslej vključena v zavarovanje brez posebnega doplačila. 3. Pri škodah na motornih kolesih se odbije 5.000 dinarjev, pri avtomobilih pa 10.000 dinarjev. 4. Ce želi kdo, da se mu ta znesek ne obračuna, lahko doplača 20 premije. 5. Odpravljen je popust za voznike, ki sami vozijo. 6. Povečuje se vsota za zavarovanje avto odgovornosti, in sicer na trikratno vsoto (L 500.0001. 7. Višina zueska. ki se odbija pri škodah, je povečana na 10.000 din. Uveden je nov pravilnik za zavarovanje športnih, umetniških in drugih prireditev proti atmosferskim padavinam. Zavarovanje te vrste »o zavarovalnice izvajale že doslej, vendar ie bilo to zavarovanje samo poskusno. Te vrste zavarovanja krije prirediteljem škodo, ki bi nastala zaradi dežja, snega ali toče. Zavaruje se lahko bruto dohodek, ki se pričakuje od prireditve, ali pa stroški v zvezi s prireditvijo. Prireditev mora biti v zavarovanje pripravljena vsaj deset dni pred datumom prireditve. Dogovori pa se lahko za določene ure, dneve, tedne ali me- 8 Kakšne so najvažnejše spremembe v zvezi z nezgodnimi zavarovanji? 1. Veljavnost nezgodnega zavarovanja se po novem pravilniku razširja na ves svet. medtem ko je stari pravilnik določal območje Evrope in Sredozemskega morja. 2. Jamstvo se razširja na nekatere primere, ki so bili do-seilaj izključeni npr. nezgode zaradi potresa, hudega kršenja prometnih predpisov, zaradi nenaklepnega kaznivega dejanja, nezgode pri raznih športih, ki SO bile doisedaj izključene (kolesarstvo, konjske dirke, smučarski skoki in poleti, planinstvo in smučanje v višinah nad 3.(XX) m, plezanje v gorah, težka atletika, sankajije na bobu). Vključene pa so tudi nezgode, ki nastanejo zaradi kapi. krča, omedlevice ali omračitve uma. 3. Za nenormalni rizik (ko je treba doplačati premijo), se odslej šteje samo tisti zavarovanec, ki je invalid nad 50"/ri. 4. Rok za prijavo nezgode se podaljšuje od 30 na 60 dni. 5 Pri kolektivnih zavarovanjih se uvajajo še naslednje nove ugodnosti: — brez kakšnegakoli doplačila se v kolektivno nezgodno zavarovanje vključujejo tudi nenormalni riziki, — v zavarovanje se vključujejo tudi delavci pod 16 leti starosti in nad 70 let, vendar s pogojeni, da se omejuje odškodnina za smrt na 400.000 din oziroma pri zavarovancih nad 70 let se zmanjša za 50°/o, — za delovne organizacije, ki plačujejo zavarovanje i virmanom, velja, da je zavarovanje v veljavi, četudi premija ni v trenutku nezgode plačana. Končno, kakšne so novosti v življenjskem zavarovanju? Novi pravilnik prinaša naslednje novosti: 1. Razširja starostno mejo zavarovanja. Po novem se lahko zavarujejo osebe od 16 do 6"» let starosti. 2. Izenačen je začetek zavarovanja in jamstva. Ta se začne sedaj ob 0.00 uri tistega dne. ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja in ne šele ob 24. uri. 3. Razširja se jamstvo za smrt v prvih šestih mesecih za zavarovanje brez zdravniškega pregleda. Ce zavarovanec umre namreč v roku 6 mesecev, plača zavarovalnica načelno samo polovico dogovorjene vsote za smrt. Ce pa v tem času umre zaradi nosečnosti ali nekaterih akutnih bolezni, pa je zavarovalnica dolžna plačali eelo zavarovalno vsoto. 4. Nova je določba, da zavarovalnica izplača celo odškodnino, če zavarovanec umre pri poskusu kaznivega dejanja, zaradi katerega ni določena kazen strogega zapora. 5. Zavarovancu ie omogočeno, da zahteva odkup zavarovanja in da zahteva obnovo zavarovanja v roku treh mesecev potem, ko je zavarovanje prene halo. 6. Zavarovanec lahko zahteva po treh letih odkup zavarovanja. 7. Zavarovancu je omogočeno da po treh letih zavarovanja zahteva akontacijo na zavarovalno vsoto pri zavarovanjih na doživetje. Razumljivo je. da se bodo glede na splošni porast cen nova zavarovanja nekoliko podražila. Ta podražitev pa ne izvira toliko iz navedenega vzroku kot zato, ker so nekatere panoge zavarovanja tako obremenjene s škodami, da dosedanje premije ne zadoščajo za izplačilo odškodnin. Z novimi ceniki se uveljavlja tudi v zavarovalstvu ekonomsko načelo, da mora vsaka panoga zavarovanja kriti svoje obveznosti in stroške. Zanimivo pa je seveda za zavarovance, za koliko se bodo posamezna zavarovanja podražila. t. Stara premija za zavarovanje proti požaru v prvem krajevnem razredu - masivna stavba, vredna 5.000.000 din — je znašala 2.300 din. Nova bo pri istih pogojih 3.800 din. Premija se poveča za 1300 din. 2. Popolno zavarovanje avtomobila J9 KS (fičko) je znašala po starem ceniku 33.633 din. Nova cena istega zavarovanja pa bo 55.SI6 din. zavarovanje samo za kasko bo 29,508 din. za odgovornost 6.298 din. Zavarovanje bo torej dražje za 2.183 din. Pri tem pa so povišane zavarovalne vsote za stvari od 5(M).(>:>() na 1.500.000 din. 3. Nezgodno zavarovanje eine osebe v III, nevarnostnem razredu, ki se je zavarovala za 1.000.000 din za smrt. 2.000.000 za invalidnost in 1.500 din dnevne odškodnine, je stalo doslej 18.000 din. Po novi ceni pa bo stalo enako zavarovanje 26.104 din. Mirno tega se bo pri tej ceni dnevna odškodnina znižala na 1,000 din. Zavarovanje se torej podraži za 8.104 din. 4. Za govedo, zavarovano za 100.0011 din. je plačal zavarovanec doslej 2.300 din. Po novem ceniku bo plačal 4.362 din ali 2.062 din več. 3. Za zavarovanje stanovanjskih premičnin (dosedanji cenik 12) je bila cena za t.000.000 din vrednosti 4.600 din. Nova cena zavarovanju dvoinpolsobnega stanovanja pa bo 2."00 din. To zavarovanje se torej v tem primeru poceni za t.860 din Dedek Mraz nas je obiskai Invalidsko podjetje Zlato polje, združeno z obrati. Dole in krašce je proslavljalo dne 30. 12. 1964 zaključek leta in je ob tej priliki dedek Mraz pozdravil vse navzoče ter obdaril otroke staršev, ki so zaposleni v podjetju. Naše podjetje je še mlado, saj se je ustanovilo v letu 1963 in je štelo v začetku samo tri člane. Da pa je podjetje koristno, se vidi iz tega, da šteje danes že 28 ljudi. V obratu Dole je že kar 30 ljudi, obrat Homec pa ima zaposlenih 45 ljudi in izdelujejo vse vrste tapetniških izdelkov. Podjetje v Krašcah izdeluje usnjarsko galanterijo, za katero ima odjemalce širom Slovenije, podjetje v Dolah pa izdeluje mizarska dela in prav tako lepo uspevu. Podjetje vrši koristno socialno delo. ker zaposluje invalide iz NOV in jih tako vključuje v družbeno skupnost, kar je v korist niim in družbi. Kolektiv upa, da ho v letu 1963 še bolj razširil hi poglobil svoje udejstvovanje v zadovoljstvo odjemalcev in korist podjetja. Upa tudi, da bo v bodoče užival naklonjenost merodajnih faktorjev, kakor je to bilo doslej. PREBIVALSTVO PODROČJA Moravsko področje a) Gostota naseljenosti Moravsko področje je redkeje naseljeno. Na tem področju biva po štetju 31. 3. 1963. leta >S59 prebivalcev. Koeficient gostote prebivalstvu ugotovimo, če preračunamo, koliko prebivalcev poprečno prebiva na kvadratnem kilometru površine. Ker meri področja 64,3 km* in ima 385y prebivalcev, /naša poprečna gostota na km- (kvadratni kilometer) (>l prebi: valcev. Da dobimo boljšo primerjavo, si i/i.ičunajmo še nekatere druge gostote prebivalstva. V občini Domžale pride poprečno lir prebivalcev na km'-', v Sloveniji leta 1961 78,6 prebivalcev na km2 in Jugoslovaji 72.3 prebivalcev na km2. Iz zgornje primerjave je jasno razvidno, da moravsko področje zaostaja po gostoti naseljenosti za slovenskim in jugoslovanskim poprečjem gostote naseljenosti in dalje, da je gostota na moravškem skoro za dvakrat nižja od poprečne občinske gostote. Kai pa naj MSI pomeni izračun gostote? 1'osk u širno si odgovoriti na naslednje vprašanje, kje se ljudje najraje naseljujejo:' Tam. kjer fin možnosti za življenje najugodnejše. Torej na tistih področjih, kjer pod najugodnejšimi pogoji najdejo zaposlitev, dalje tam. kjer je dobra Zemlja Za kmetijsko proizvodnjo in ne nazadnje tam, kjer jim bližina trga omogoča vsestransko eksistenco (možnost življenja — obstoj). Ce s lega vidika analiziramo moravsko področje, potem že poprečna gostota prebivalstva nakazuje odgovor, da življenjski pogoji na moravskom niso najugodnejši. Ta namig pa nam bodo kn-snejc potrdile še druge raziskave. Oglejmo si še področje k stališča gostote po katastrski!) občinah. Vzhodni del področju ne dosega niti 30 preb./km*. V ta najslabše naseljeni del spadajo katastrske občine: Zgornje Koseze. Peče, Drtija in Velika vaš. Od 5C do 60 prebivalcev na km8 živi v katastrskih občinah Valentin. Mohor, Vrhpolje. Od 60—70 prebivalcev na km- živi v katastrski občini Trojica. In le katastrski občini Andrej in Moravče dosežeta gostoto do 130 prebivalcev na km*. Zaključna ugotovitev gostote naseljenosti znotraj področja je: da je Vi področja podpoprečno naseljenega, dočim '/t področja kaže zadovoljivo naseljenost ki celo presega poprečno občinsko nase ljemost. RAZVOJ PREBIVALSTVA Starostne grupe Ko zasledujemo popisa in štetje prebivalstva na tem področju od leta 1948 do 1963. ugotavljamo zelo nizek prirast prebivalstva. V opazovanih 13 letih se je prebivalstvo področja dejansko povečalo le za 103 prebivalce. V zadnjih treh letih pa je moravsko področje pridobilo le nadaljnjih 9 prebivalcev. V nadaljnji studii bomo dokazali, da nizek prirast ni posledica nizke natalitete (rojstev) niti visoke mortalitete (smrti). GOSTOTA PREBIVALSTVA [ do SO no km' do hO na km' do 10 no hm ' \doWnakm1' »'«•:•< mtit&iu oatilu pač pa je posledica migracije (odseljevanja) (glej tabelo 1). Iz prednje tabele, še bolj pa iz grafikona vidimo, da je na moravškern področju visok delež otrok in starejših ljudi. Delež teh se dvjgne nad občinski in re- FREKVEHCHA DISTRIBUCIJA PREBIVALSTVA PO STAROSTNIH GRUPAH 2U 29 Jk 39 4« H9 Sk SS Vi LETA Tabela 1 Moravsko podr. k. o. Moravče . k. O. Zg. Koseze k. o Vrhpolje k. o. Peče . . k. o. Trojica . k. o. Valentin . k. o. Velika vas k. o. Drtija k. o. Mohor . . k. o. Andrej . ŠTEVILO PREBIVALSTVA Skupno 0—4 let 5—9 let 10—14 let 15—19 let S M 2 3 M 2 s M 2 s M 2 S M 2 3850 1874 1976 404 195 209 42? 228 199 370 204 166 309 172 157 710 336 374 89 48 41 90 45 45 70 37 35 52 29 23 239 114 125 15 7 8 23 15 8 29 10 19 30 11 19 454 228 226 42 19 23 42 18 24 36 24 12 34 18 16 416 187 229 34 17 1? 41 19 22 46 22 24 26 13 13 201 103 98 16 7 9 19 10 9 19 15 4 23 14 9 319 152 167 28 10 18 31 11 20 26 16 10 27 16 11 314 164 150 36 13 23 40 26 14 37 20 17 33 19 14 338 162 176 41 19 22 42 22 20 27 16 11 19 13 6 35? 189 168 48 28 20 43 31 12 34 22 12 25 17 8 502 239 263 55 2? 28' 56 31 25 46 22 24 40 22 18 20—24 let S M 2 330 185 145 48 23 25 16 26 12 18 18 13 12 18 29 26 40 24 2? 22 28 32 47 25—29 let S M 271 142 53 23 10 u 12 9 18 u I'. I 4 IS 17 39 14 10 27 23 26 22 40 11 23 5 5 16 15 14 10 20 Tabela 2 GOSPODINJSTVA PO ŠTEVILU ČLANOV Clanl v gospodlnstvih Področje Moravsko podr. k. o. Moravče . k. o. Zg. Koseze k. o. Vrhpolje . k. o. Peče . . k. o. Trojica . k. o. Valentin . k. o. Velika vas k. o. Drtija . . k. o. Mohor . . k. o. Andrej Število članov v gospodinjstvih Skupaj 1 2 3 4 s 6 T 8 1 10 li ln već 874 108 98 110 157 128 114 77 43 16 8 13 198 50 30 18 38 22 21 9 6 _ 2 2 49 6 3 9 7 4 8 4 5 1 _ 2 106 11 15 15 11 12 17 6 8 _ 1 1 98 11 13 19 4 9 4 6 2 2 _ 2 47 6 8 6 4 9 4 6 2 2 _i 2 62 5 6 9 8 9 7 6 6 3 1 2 56 2 3 6 12 7 8 5 5 3 2 3 80 11 6 12 17 13 9 8 3 _ _ 1 76 3 9 7 18 15 9 11 1 1 2 _ 99 3 5 9 23 24 16 11 4 2 — 2 publiški delež. Kaj pa to pomeni za to področje? To pomeni, da je tista peščica prebivalcev, ki so sposobni za delo, to je od 15. do 55. leta sta rosi i mnogo bolj obremenjena z vzdrževanjem tistega dela prebivalstva, ki ni sposobno za delo: do 15 let in od 53 let dalje, kot pa so obremenjeni za delo sposobni prebivalci drugje v občini ali pa v republiki Sloveniji. In dalje nam gornji grafikon iti tabela povesta, da |>rebivalstvo s tega področja odteka drugam prav v tisti dobi. ko se pričenja njegova ustvarjalna moč. Vse stroške pa, ki so bili vloženi za vzgojo tega prebivalstva, pa ne dobi povrjnjeno področje, ki jih je vzgojilo, pač pa jih dobi področje, kjer so zaposleni. Kolikor pa družba potem ne ukrepa in ne nudi takemu področju podpore v kakršnikoli obliki, to pomeni stalno in nenehno osiromaševan je takega področja. Iz prednjih podatkov lahko predvidevamo tak rezultat migracije prebivalstva tudi za moravsko področje. In dalje z vso sigurnostjo lahko trdimo, da je moravsko področje producent delovne sile, ki ustvarja narodni dohodek na drugih področjih. Razrešitev in način rešitve tega problema pa vsekakor zahteva nadaljnje detajlne študije predvsem s stališča perspektivnega razvoja področja. Pojavlja se torej zahteva opredelitve ali gospodarsko razvijati samo področje, ali pa umetno dvigati standard področja, kajti prebivalstveni premiki mu samostojno rešitev problema onemogočajo. Način rešitve pa je vsekakor tesno povezan s perspektivnim razvojem občine Domžale in širših teritorialnih skupnosti. pa pada v občinskem merilu. In še zanimivost, ki se pojavi, to je, da se pokaže pri družinah z 11 in več člani težnja naraščanja. S tem razglabljanjem pa smo sum v nizko nataliteto (rojstva) popolnoma ovrgli. Prebivalstvo področja po dejavnosti V gornji tabeli je prikazano prebivalstvo po dejavnosti, in sicer koliko je zaposlenih (aktivnih) in koliko jih morajo vzdrževati (vzdrževani). Ze bežen pogled na tabelo nam pove, da je preko 53 °/o vsega prebivalstva kmečkega ( po modernih koncepcijah naj bi ga bilo pri intenzivnem kmetijstvu ca. 20°/o — op. pisca). 27% prebivalstva je industrijskega, 20°/o prebivalstva pa se ukvarja z osta- Prebivalstvo po kvalifikaciji in izobrazbi Prednja tabela nam kaže. da je 92,2% moravškega prebivalstva, ki je izobraženo na ravni osemletke ali pa se še izobražuje v osemletki. Le borih 7.8% prebivalstva pa je (strokovnega, kar pomeni, da je v večji ali manjši meri le 7,8% prebivalstva strokovno sjiosobnega, da se vključi v sodobni način kmetijske ali industrijske proizvodnje. Vzrok za tako stanje moramo vsekakor j>oiskati v tem, da je majhno število prebivalstva, ki je sposobno skrbeti za ustvarjanje narodnega dohodka, preobremenjeno z vzdrževanje relativno velikega števila otrok do 15. leta starosti in starejših ljudi, ki so nesposobni za delo. Dalje nam kaže ugotovitev tudi to, da je bilo na področjih in v podjetjih, ki labela 3 PREBIVALCI PO POKLICIH OZIROMA DEJAVTNOSTIH Poklici Skupaj Rudarji, ln- !!, VT. industrijski ln Prometno gozdni obrtm delavci delavci osebje Trgovci Uslužni delavci Ostali Osebe z lastnimi dohodki Neraz-vrSčeno Področje S A V S A V S A V S A V S A V S A V S A V S A V S A V Moravsko področje .3848 2197 is 51 2065 1186 879 1024 558 456 58 26 32 64 42 22 144 72 72 180 85 95 288 210 73 20 4 18 K. o. Moravče . . . 710 367 343 241 132 109 219 105 114 18 6 12 18 7 11 36 18 18 92 46 46 81 53 28 S _ 5 K. o. Zg. Koseze . . 239 131 108 156 82 74 51 23 18 — — — 2 2 — 10 2 8 — — — 16 11 6 4 1 3 K. o. Vrhpolje . . . 454 277 177 236 150 86 129 73 56 15 7 8 8 7 1 22 9 13 18 7 11 24 23 1 2 1 1 240 176 291 166 152 71 35 36 — — — 1 1 — 10 6 4 4 2 2 36 28 8 3 2 1 K. o. Trojica . . , . 201 135 66 77 53 24 74 45 29 — — — 3 3 — 6 5 1 11 6 6 9 9 _ 1 1 K. o. Valentin . . . 317 194 123 220 129 91 66 42 24 2 1 1 6 S 1 7 4 3 — — — 16 13 3 _ _ _ K. o. Velika vas . . 314 184 130 1»9 109 »0 62 41 21 6 2 4 7 7 — 7 6 1 14 6 8 19 13 6 _ _ _ K. o. Drtija . . . i 338 178 160 194 101 93 79 43 36 5 3 2 1 1 — 14 5 9 20 8 12 25 17 8 _ _ _ K. o. Mohor . . . . 357 195 162 206 109 97 110 57 53 4 3 1 4 1 3 8 8 2 4 3 1 18 16 2 3 _ 3 K o. Andrej . . . . 502 296 206 235 145 90 163 94 69 8 4 4 14 8 6 24 U 13 17 7 10 39 27 12 2 — 2 Gospodinjstva po številu članov Vsa prednja ugotavljanja o prebivalstvu nam potrjujeta gornja tabela in grafikon. Da je na moravškem področju visoka nataliteta, nam potrdi struktura družin po številu članstva. Poprečno je več družin v občini kot na moravškem do štirih članov družine. S petimi člani družine in pa več pa že prednjači moravsko področje. Res je. da število družin z več kot štirimi člani pada. vendar na moravškem pada veliko počasneje kot limi dejavnostmi. Vtis področja si zaokrožimo, če vemo, da je bilo v Jugoslaviji 56,7% kmečkega prebivalstva, v Sloveniji pa le 36,9% in v občini Domžale le 23,6%. Iz prednjega sicer ugotovimo, da je prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, veliko, vendar zopet ne moremo mimo dejstva, da bo potrebno analizirati problem stopnje kmetijske proizvodnje in stopnjo narodnega dohodka (študija kmetijstva bo objavljena v naslednji številki). S - skupaj, vsi A — aktivni V — vzdrževani K. o. — katastrske občine črpajo »brez žrtev« delovno silo, ki ustvarja, premalo socialistične etike in humanizma, Ugotovitev nam kaže na to, da smo pripravljeni črpati ceneno delovno silo iz tega področja, nismo pa pripravljeni, da bi nudili prebivalcem tega področja pomoči pri izobraževanju. PO STAROSTNIH GRUPAH 30—34 let 35—39 let 40—44 let 45—4» let 50—64 let 55—59 let 60—64 let 65 ln več Z S M Z S M Z S M Z S M z 3 M z S M z S M Z S M Z 129 256 124 132 190 70 120 121 36 85 201 100 101 209 102 107 221 91 130 202 99 103 339 126 213 30 44 23 21 42 15 27 25 7 18 39 19 20 37 20 17 28 14 14 25 12 13 68 21 47 6 9 6 3 6 3 3 7 1 6 13 7 6 18 7 11 17 7 10 8 4 4 21 9 12 16 27 15 12 25 10 15 13 4 9 21 10 11 32 18 14 33 15 18 51 16 13 39 12 27 9 31 12 19 29 9 20 12 4 8 25 14 11 25 13 12 32 16 16 31 14 17 46 17 29 5 12 4 8 6 _ 6 2 1 1 17 9 8 10 6 4 15 6 9 14 6 8 11 2 9 11 17 10 7 22 9 13 8 2 6 U 4 7 19 10 9 21 6 15 19 12 7 57 12 15 8 16 10 6 14 5 9 9 3 6 14 7 7 12 7 5 13 5 8 23 10 13 22 11 11 12 32 15 19 13 5 8 11 2 9 12 7 5 16 6 10 24 10 14 13 8 5 34 15 19 12 25 12 13 11 4 7 15 4 11 25 13 12 20 8 12 15 6 9 1? 7 10 25 9 16 20 43 19 24 22 10 12 19 8 11 24 10 14 20 7 13 23 6 17 21 10 11 46 18 28 i m •m u D g. 3 •* ° S g s« M S M X n M w Zakaj nismo izpolnili obljub? Vsako leto pišemo 0 tem. kako bomo organizirali in pripravili Novoletno praznovanje za naše najmlajše. Toda nn žalost moramo ugotoviti, da je bilo letošnje praznovanje slabše od prejšnjih, ne samo po organizaciji, ki jo je imela v celoti le /veza prijateljev mladine, temveč tudi posredovanje ti-slih, ki so že lansko leto obljubili, da bodo pomagali enako kot vsa leta nazaj. Vsi ti pa so tik pred začetkom prireditev popolnoma odpovedali. Nismo zahtevali kompletnega sodelovanja z ekipami, temveč samo razumevanje, da jc pred nami organizacija prireditev, ki predstavlja za vse naše otroke edinstveni dogodek v letu, tj. novoletno praznovanje in obisk dedka Mrazn, posebno tudi po tistih krajih, kjer otroci nimajo vsega tistega, kar imajo njihovi vrstniki po večjih centrih. Ali ni težko priti v šolski kolektiv med pionirje prazen in jim reči: Dragi pionirji, letošnji obisk pa vam daje samo obljubo, katero si razdelite in jo pridno uporabljajte pri šolskem pouku, pri tehnični ali drugačni vzgoji. Menim, dn so nekatere gospodarske organizacije pozabile, da je njihov prispevek za novoletno jelko tudi prispevek za tiste pionirje, katerih starši so med NOV mnogo pogrešali. Program, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine in SZDL občine Domžale, ni predvideval, da bodo delovni kolektivi šli nn tako pot in obdarovali le otroke tistih delavcev, ki so zaposleni v njihovem podjetju. Niso pomislili, dn je nekje v moravski dolini in v Črnem grabnu tudi mnogo otrok, ki pa nimajo očkov in mamic v podjetjih in ustanovah in da bi tudi ti želeli isto, kar so imeli otroci staršev, zaposlenih v finančno dobro stoječih gospodarskih organizacijah. Vprašujemo se, ali je res, kadar gre za naše otroke, da vse preradi pozabljamo, da je naša dolžnost skrbeli tudi zanje in da v odnosu do njih ne smemo delati razlik? Tistim organiznrijam, ki pa so le razumele širši pomen obdarovanja otrok ob Novem letu, pa najsi bo to individualno ali Kolektivno, pa za to razumevanje vse priznanje in zahvala. Letos pa enkrat darila za odrasle Delavska univerza Posebna šola v občini je bila poir^blfd? - Na iniciativo skupščine občine Domžale je bila v tem letu tudi v naši občini ustanovljena Posebna šola s sedežem na Homcu. Ze pred leti je bila ustanovljena na 11. osnovni šoli v Domžalah tako imenovana »Pomožna šola« za tiste otroke, ki so težje dojemali učno snov na normalni šoli. Prizadetim staršem ni bilo rnvim prijetno poslušati pripomb, če je njihov otrok hodil v pomožno šolo. Pa tudi otroci so pri vsem tem dobivali čut manjvrednosti, kar je negativno vplivalo na njih nadaljnji duševni in telesni razvoj. Dn bi vsemu temu bilo kraj, so na predlog naših socialnih delavcev sklenili tudi v naši domžalski skupščini storiti vse, da bi vsi ti^ prizadeti otroci dobili svojo šolo. kjer bi se počutili bolje in bili deležni večje pažnje in kjer bi dosegli boljše vzgojne in učne Uspehe. V ta namen so določili Poslopje bivše osnovne šole na Homcu. Treba pa je bilo to poslopje še prej preurediti. Brez oklevanja je občina našla kredit in adaptacijska dela za obnovo poslopja so se začela. Treba je bilo zmanjšali dosedanje učilnice tako, dn sta iz ene učilnice nastali dve, treba je bilo urediti nova stranišča nn vodno izplakovanje. nabaviti nove peči in nn novo urediti električno razsvetljavo, prepleskati učilnice in hodnike, okna in vrata. Ker je bila stara šolska oorema večinoma neuporabna, je bilo treba poskrbeti za novo opremo. Dela se še nadaljujejo in so za enkrat končana le v prvem nadstropju. kjer so že gotove štiri učilnice in upravni prostori. Ko bodo opravljena dela tudi v pritličju, bo Zavod razpolagal z osmimi učilnicami, zbornico in posvetovalnico za starše. Ker so začasno v poslopju še druge stranke, ki pa se bodo morale izseliti, bo zavod razpolagal za svoje pptrebe še z ostalimi prostori, saj bo nujno rabil delavnice, šolsko kuhinjo in pionirsko sobo. Vzgojni zavod je začel s poukom 21. septembra in začasno obiskujejo pouk le tisti učenci, ki so še pokretni. Vseh na šoli je sedaj "50. Na šoli po- učujejo 4 defektologinje v petih razredih. Pouk se vrši le v eni izmeni. Za bodoče se pripravlja v sporazumu s Sekretariatom za šolstvo SRS in v sporazumu s skupščino občine Domžale izgradnja internata na Homcu. Sele tedaj bo naš zavod prišel do pravega razvoja in bo lahko razširil svojo dejavnost tudi na sosedne občine, zlasti Kamnik. Slovesna otroritev zavoda, ki sicer že dela, je bila 8. novembra ob priliki praznovanja stoletnice šolstva v naši občini in v počastitev rojstnega dne naše republike. Kulturna temperatura pod ničlo Pred dnevi so se zbrali kulturni delavci naše občine na razširjenem plenumu občinskega sveta Zveze kultiirno-pro-svetnih organizacij Domžale, kjer so po poročilih o dosedanjem delu svela in komisij razpravljali največ o problemih materialne baze za delo na kulturnem področju v naši občini, o knjižničarstvu in kadrovskih problemih. V naši občini je sedaj 22 društev in samostojnih skupin, ki delajo povečini v zelo težkih materialnih pogojih. Zaradi pomanjkanja vsakršnih večjih sredstev« neurejenega položaja kulturnih in bivših zadružnih domov in drugih težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. nismo dosegli nobenega večjega napredka na kiiltiirno-prosvelnem področju. Število prireditev je lani celo nižje kot leta 1961. Edino na glasbenem področju je opaziti neprekinjeno in vedno bolj široko dejavnost, saj trenutno zelo dobro delajo Zavod za glasbeno izobraževanje, glasbena komisija pri občinskem svetu in več pevskih zborov ter dve godbi. Na dramskem področju so društva iz naše občine in od drugod predstavila našim gledalcem v lanski sezoni 21 dramskih del, vendar večinoma na nizki kvalitetni ravni — z izjemo gostovanj Mestnega gledališča ljubljanskega _ v Mengšu. Ob tem so opozorili na pereče vprašanje kvalitetnih kadrov, ki bi vodili in usmerjali delo v društvih in na terenu sploh. Mislili so, da bo slejko-prej potrebnih nekaj profesionalnih kadrov za tako delo. Zato pa bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti vzgoji kadrov in njihovemu štipendiranju. Občinska skupščina mora zagotoviti štipendije za te kadre. Predstavnik občinske matične knjižnice tov. Vresk je poudaril, da s samim preimenovanjem knjižnice v Domžalah v matično knjižnico še zdaleč niso rešeni problemi knjižničarstva v naši občini. Tej knjižnici primanjkuje sredstev za lastno dejavnost in napredek, kaj šele za pomoč drugim knjižnicam v občini. V razpravi so omenili tudi. da je v občini še vedno precej »divjih« knjižnic, ki ali delajo samostojno, kakor pač vedo in znajo ali pa so propadle in leži na tisoče knjig neuporabljenih. Zato je potrebno urediti dokončni položaj in delo vseh knjižnic in jim zagotoviti vsaj minimalna sredstva za nabavo novih knjig in za ustrezen knjižničarski kader. Menili so ludi. da mora program razvoja kulturno-pro-svetne dejavnosti dobiti enakopravno mesto v perspektivnem načrtu razvoja družbenih služb v naši občini. Sklenili so, da bodo osnovali Studijsko grupo, ki bo na podlagi že znanih in na novo ugotovljenih podatkov napravila analizo slanja v kultiirno-pro-svelni dejavnosti v naši občini, ki jo bodo predložili v obravnavo občinski skupščini in njenim organom. Občani! Naročite Občinski poročevalec na dom. Lelna naročnina 200 din. Za premik v smeri samoupravljanja Občinska skupščina naj vedno hitreje postaja organ samoupravljanja in vedno manj organ oblasti, so poudarili na skupnem plenumu ObO SZDL, Občinskega sindikalnega sveta, ObK ZMS in nekaterih predsednikov KO SZDL in IO sindikalnih podružnic, ki jc bil 12. januarja v Domžalah. Obravnavali so nriprave na spomladanske volitve v občinsko republiško skupščino in v zvezi s tem politično oceno dela občinske skupščine v preteklih dveh letih, nekatere aktualne probleme v našem gospodarstvu, informacije o perspektivnem razvoju šolstva v letih od 1964 do 19"(). na koncu pa so evidentirali predloge it kandidate za poslance v republiško skupščino. Politična ocena dela občinske skupščine poudarja, da je bilo sicer delo dokaj uspešno, vendar skupščina še vedno preveč nastopa kot organ oblasti, premalo pa kot organ samoupravljanja. Kritično je treba ugotoviti tudi. da so razna priporočila in drugi neoblastni akti naleteli na kaj šibek odmev v delovnih organizacijah naše občine. Zato bo v bodoče potrebno, da bodo organi samoupravljanja v delovnih organizacijah bolj upoštevali razna priporočila, resolucije itd. V bodoče bo potrebno tudi. da bodo pred sprejemanjem raznih sklepov več razpravljali na svetih občinske skupščine, pa tudi občani sami. Ocena prav tako poudarja, da je sicer skupščina obravnavali! nrohle-me družbenih služb (šolstvu, otroškega varstva itd.), velidar je bilo grarlivo preslabo pripravljeno, včasih prav nekvalitetno. Potrebno bo ustanoviti dobro plansko-analitsko službo. Okrepiti bo treba vsebino aborov volivcev, ker se je pokazalo, da prav zaradi vsebinske nepripravljenosti zbori volivcev v preteklem obdobju niso bili dobro obiskani. Ko so razpravljali (čeprav premalo) o nekaterih aktualnih problemih v gospodarstvu, so menili, da se je z novimi gospodarskimi ukrepi okrepila materialna baza podjetij tudi v naši (d)čini, da pa bo kljub temu treba takoj začeti korenito reševali naslednje glavne naloge: 1. Bolje jc treba izkoristiti obstoječe zmogljivosti v naših gospodarskih organizacijah, predvsem z boljšo organizacijo dela. z investicijami v opremo, ne pa v zidove, z okrepitvijo poslovnega sodelovanja, večjo skrbjo za kadre, boljšim izkoriščanjem delovnega časa itd. 2. Dosledneje je treba povezati osebne dohodke z doseženimi uspehi vsakega posameznika, delovne enote in podjetja. 3. Odločneje je treba pospeševati dvig standarda delovnega človeka, predvsem s sodelovanjem delovnih organizacij in občinske skupščine. K reševanju teh vprašanj bo treba pristopiti drugače kot k urejanju 42-urnega tednika, ko sta v naši občini samo dve podjetji dostavili občinski skupščini vse potrebne elaborate. To se pravi, da so v večini gospodarskih organizacij prešli (oziroma hočejo preiti) na 42-urni tednik nepripravljeni. V razpravi so poudarili, da se bodo morala podjetja nujno orientirati na boljše izkoriščanje notranjih rezerv, ne pa. kot doslej predvsem na poviševanje cen svojih izdelkov. Tako stanje, ko so delavci v samoupravnih organih glasovali za povišanje cen proizvodov njihovega podjetja, na terenu pa kot potrošniki vsevprek kritizirali splošno zviševanje cen. leveds ne pelje nikamor, kvečjemu k vedno novemu zviševanju. Obširneje o gradivu tega plenuma bomo poročali v naslednji številki našega lista. Gorjanci so zgradili cesto in napeljali trofazni tok Peče in okolico zastopa v tekoči mandatni dobi v občinski skupščini Domžale marljiv in iznajdljiv odbornik ter odličen organizator tov Prane Požar-šek. Z njegovo iniciativo sta bili v pičlem poldrugem letu izvedeni dve veliki delovni akciji, ki se jih jc udeležila večina občanov Gore pri Pečah. Sredi decembra je bila nspo sohliena nad 1 km dolga in 5 m Široka cesta od Velike vode do, Polan. Kolovozna pot je tu obstajala že nrej vendar je bila v tako slabem stanju da skn raj ni bila prevodna poleir tega pa zelo ozka. Graditelji so nakopali nad. 230 m' peska in, kamenja in ga vgradili v-crsto. Prispevali so tudi potreben les. je priskočila na pomoč občinska skupščina, ki je nakazala manjkajoča sredstva. Kdor hodi danes tod mimo, čuje brnenje elektromotorjev, ki lajšajo trpljenje delovnih ljudi. Obe akciji sta lepo uspeli, ker so vsi vaščani složno pri- jeli za delo. Nekateri, ki se niso razumeli najbolje, so ravno ob tej akciji postali iskreni, dobri in neločljivi prijatelji. Delovna akcija, ki je nastala zaradi potreb in skupnih interesov vseh vaščanov, jih je zbližala in tako je tudi prav. S Homca in Radomelj Ko dan na dan hitimo eni v službo, drugi spet po svojih poslih, se nam med potjo kar sami od sebe odkrivajo razni problemi tako gospodarskega, pa spet političnega značaja, ki se tičejo ali posameznih vasi, ali pa celotne naše občine. Naj navedem zato nekaj takih problemov, o katerih naši državljani javno ali pa nn skrivaj, razpravljajo: Tak problem so nnše občinske ceste, ki zaradi vedno večjega prometa hitreje propadajo; kakor more za nje poskrbeti cestna uprava s svojimi cestarji. Tako nastajajo velikanske luknje, kjer je ogrožen promet ne samo za kolesarje, temveč tudi za avtornobilisle. Lahko si predstavljate, kakšno srečanje doživi npr. pešec, ko sreča ob deževnem vremenu divje drvečega avtomobilista na taki luknjasti cesti. Vzemimo za primer samo cesto iz Radomelj do Hov, ki je zdaj za silo popravljena ki pa lx> kmalu spet polna jam, če vozniki ne bodo napeljali novega gramoza. Saj jc ta cesta vedno polna motornih vozil in to zlasti ob nedeljah. Drug lak problem je naše Ir-govsko omrežje. Z otvoritvijo novih samopostrežnih trgovin v Prcserjnh in na Količevem, ter že prej novo iu lepo urejene trgovine v Radomljah so bili potrošniki okoliških vasi zelo zadovoljni. Niso pa zadovoljni potrošniki vasi Homec. Nožice in delno Šmaren, ki so le precej oddaljene od teh novih trgovin. Enako imajo daleč do trgovin potrošniki iz vasi Rova, Ziče, Zagorica, Dolenje in Ko-lovec. Zato bi bilo nujno misliti, da se tudi v le vasi, zlasli za rovski predel ustanovi vsaj primerna poslovalnica kot podružnica ene teh centralnih trgovin. Potrošniki iz navedenih vasi imajo težave z nabavljali jem zlasti v zimskih mesecih. Na Homcu deluje sicer manjša trgovina, ki pa jo bo treba nujno povečati oziroma postaviti nov trgovski lokal, ki bo ustrezal potrebam prebivalstva omenjene vasi. Morda bi se dal ta problem rešiti obenem s postavitvijo oziroma zgraditvijo internata pri novo ustanovljenem Vzgojnem zavodu — Posebni Soli na Homcu. Seveda bi morale pri tem dati svojo besedo vse množične organizacije teh vnsi in zlasti zbori volivcev. Tretji lak problem, ki ga moramo gledati in obravnavati že v občinskem merilu, pa je, kako bomp zajeli v Posebno šolo na Homcu vse tiste otroke, ki v normalnih šolah težko izdelujejo in so potrebni posebne vzgoje in posebnefa načina učenja, teh pa v naši občini ni malo. Danes zajema novo ustanovljena šola na Homcu le 30 takih Otrok iz občine Domžale in 6 Otrok iz občine Kamnik. Po predvidevanjih pa bi moral vzgojni zavod na Homcu zajeti do leta 1970 iz domžalske in kamniške občine več slo otrok, seveda če bo do takrat zgrajen na Homcu internat zanje. To pa se 1h> zgodilo le. če bo pri gratlitvi tega internata sodelovala tudi kamniška občina. Republiški sekretariat za šolstvo je pripravljen za gradnjo prispevati 1/3 sredstev, ostalo pa bi morali prispevati obe občini. Mnogi naši delovni ljudje še ne vedo. da je na Homcu ustanovljen;! Posebna šola za duševno prizadete otroke, ki v Vsu akcija je bila opravljena s prostovoljnim delom, le za prevoz materiala, ki ga je opravljal traktor, so porabili del sredstev, ki jih je imel na razpolago krajevni odbor. Ze dalj časa so si vaščani Gore pri Pečah ž.pleli. da bi impli tudi trofazno električno napeljavo. Domenili so se o gradnji in složno prijeli za delo. Številne prostovoljne delovne ure. brezplačni odstop lesa in zajetna vsota samoprispevka, ki se je nabrala v skupni blagajni, je bila porok, rla bo zamisel o trofaznem toku postala resničnost. Pričeli so z deli. Kmalu se je pokazalo, da boiTo stroški večji od zmogljivosti vaščanov. V tem trenutku pa Prijetna vasica Peče pri Moravčah normalnih šolah ne bi mogli uspevati. l'a zavod ])a dela že od 21. septembra,dulje in sicer po zaslugi skupščine občine Domžale. Zal more šola danes sprejeti le otroke iz bližnjih krajev, od koder se vozijo z avtobusom, ali z vlakom, nekateri pa celo s kolesi, torej otro- ke, ki so še pokretni in pridejo sami brez varstva. Dokler pa no bo internata, ne moremo vključiti ca. 80 otrok samo iz naše občine, ki bi bili jiotrebni pouka v Posebni šoli. Za rešitev tega problema bi morali biti zainteresirani prav vsi v naši občini. Dedek mraz se je spomnil upokojencev Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO v Domžalah je za novo leto pogostila 36 svojih nekdanjih delavcev — upokojencev in jim izročila tudi novoletno nagrado, vsakemu v višini 10.000 din. Upokojenci se delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju podjetja lepo zahvaljujejo, enako pa tudi sindikatu za prisrčno organizacijo tovariškega srečanja, katerega so se udeležili tudi vodilni predstavniki podjetja. Upokojenci žele celotnemu kolektivu in vodstvu tovarne obilo delovnih uspehov v letu 1965. Novi uspehi ihanskih smučarjev Tradicionalno tekmovanje smučarjev — tekačev »Po stezah partizanske Jelovice« je Srineslo ihanskim smučarjem va nova pokala: za tretje mesto v patrolnem teku članov na 15 km v postavi: Slovnik, Hribar, Kovic, in za odlično drugo mesto v patrolnem teku mladincev na 2 km v postavi: Slovnik ml.. Kovic mL, Gregorin. Zasedli so tudi četrto mesto v tekmovanju posameznikov na 20 km v biatlonu (tek s puško), pa tudi v ekipnem tekmovanju v biatlonu na 20 km so bili četrti. Tekmovalno smučanje ima v Ihanu že dolgo tradicijo. Vso zaslugo za to ima njihov Smučarski klub, ki bo letos praznoval že 30-letnico obstoja. Za firaznovanje tega lepega jubi-eja ima pripravljen lep in kvaliteten program. Želimo, da bi jim bilo letos vreme naklonjeno. Smučarji v Domžalah so se organizirali Po večletnih pripravah oz. bolje rečeno željah, so se v nedeljo, 5. januarja na iniciativo Občinske zveze za telesno kulturo sestali "smučarji in prijatelji smučanja na ustanovni občni zbor, ki je bil v sejni dvorani občinske skupščine. Udeležim je bila nad vse pričakovanje številna in soglasno je bil sprejo! sklep, da se ta koj ustanovi Smnča.nsko društvo Domžale z. namenom, da organizira domžalske smučarje in začne s prirejanjem smučarskih prireditev, kakor je to v Domžalah nekoč že bilo. Ze na ustanovnem občnem Zboru je bil sprejet program delu za tekočo zimsko sezono, ki obsega: V PECAH SE JE POJAVILA SLINAVKA Ob koncu decembra se je pojavila v Pečah pri posestniku Kosu slinavka. Nihče ne ve, kako je ta bole/en prišla v va3 iu prizadetemu kmetu okužila hlev, v katerem je v pičlih treh dneh obolelo sedmero goveje živine. Ta ji' bila pred tem sicer cepljena proti tej bolezni, cepivo pa žal še m delovalo. Hitra intervencija veterinarja in vaščanov je obilo pripomogla, da je bila okužba lokalizirana in se bolezen ni razširila na sosednje hleve. Hiša je bila dalj časa v karanteni, prizadeti kmet in vaščani pa so dosledno upoštevali navodila, ki jih je dal veterinar. Želeti bi bilo. da bi pristojni organi prizadetemu kmetu pomagali tako, da bi mu dali ustrezno nadomestilo za živino, ki jo je v tej nesreči izgubil, saj pomeni kmetu v tem hribovitem predelu poln hlev največje bogastvo. organizacijo smučarskih tečajev v času zimskih šolskih počitnic v Domžalah. Radomljah. Brdu pri Lukovici in v Moravčah pod vodstvom domačih inštruktorjev. organizacijo nočnega slaloma na Gorjuši z Velikega vrha ob razsvetljavi z bakljami. dvoje meddruštvenih prireditev, dva partizanska smučarska pohoda, in sicer po ihanskih hribih — Brezovica — Žeje — Oklo ter na področju Dobeno — Rašica. Delo je dobro zastavljeno, želimo le, da bi pri sedanji dobri volji in prizadevnosti tudi ostalo. Predsednik novega društva je ing. Anton Orehek, tajnik pa Janez Rozman. Otroško varstvo in šolstvo sla tisli dve panogi naše družbene dejavnosti, katerim mora bili v ledi 1965 posvečena največja skrb in odmerjena največja sredstva. Neurejeno otroško varstvo se odraža v nižji produktivnosti mater na delovnem mestu, povzroča vedno več vzgojnih problemov, reševanje le-teh pa zahteva več družbenih sredstev. Zalo je gradnja varstvenih ustanov za predšolske in šolske otroke v naši občini, kjer je nad polovico zaposlenih žena. nujna in neodložljiva. Na sliki: »Garderoba« v domžalskem otroškem vrtcu V tej šievilki našega lista nn dveh mestih omenjamo novoustanovljeno Posebno šolo za manj nadarjene otroke na Homcu. Ta šola pa ne bo mogla polno zaživeli vse dollej, dokler ne bo imela poleg sebe tudi Internata. Zapuščeno in razpadajoče poslopje, nekoč namenjeno za Zadružni dom, ki je v neposredni bližini šole, hi bilo v Iu namen najprimernejše. Menda se ho z deli že lelos začelo ««n iMtnii.KUMg,,^... Zimsko razpoloženje v Ribogojnici v Drngomlju. Tu vzgojijo Mno sin.....l.jone ribic odrasle, 1. |. tri leta stare pa prodajajo v mnoge gostinske lokale naših mističnih središč. Cena je 900 din za kg Ob sedanjih cenah mesa morda ne bi bilo narobe, če bi v Domžalah vsaj enkrat tedensko prodajali tudi morske ribe, ki so mnogo cenejše i u ki bi jih ljudje prav zaradi tega kupovali 5 minut z Elo Koširjevo Z znano telesnpvzgojno delavko Llo Koširjevo, ki poučuje telesno vzgojo na I. osnovni šoli v Domžalah, sva se pogovarjala v njenem kabinetu, polnem žog. kijev in drugih športnih rekvizitov. Ze vrsto let poleg učiteljskega pouka posveča ves svoj prosti čas delu v domžalskem Partizanu. t. S športom ste se začeli ukvarjati... »Pravzaprav že med vojno, potem pa sem se v sezoni 1945) 46 že vključila v tedanje Fiz-kulturno društvo, kjer je delovala vrsta sekcij. Ukvarjala sem se z atletiko in telovadbo, pa tudi z odbojko in smučanjem. Takrat smo Domžalčani tekmovali v atletskem mnogoboju in smo bili leta 1949 celo državni prvaki. Pozneje sem se skoraj izključno posvetila le telovadbi, saj sem že vrsto let v našem Partizanu vodnica ženskih vrst.« 2. Kaj vam pomeni telovadba, šport? — »Življenje.t 3. Vaš najprijetnejši in naj-neprijetnejši športni doživljaj? »Najsrečnejša sem vedno takrat, kadar vidim, da se starši po končani telovadni akademiji razidejo zadovoljni, overjeni, da so se otroci nekaj naučili. Najneprijetneje pa je bilo vedno, kadar se je kdo ponesrečil v naši telovadnici.« 4. Kaj menite o stanju o telesni kulturi v naši občini? »Mislim, da je stanje precej slabo, ker so, posebno za TVD Partizana zelo slabi materialni pogoji, manjka ustreznih kadrov, pa tudi pri teh kadrih, ki so, je — razumljivo — vedno manj idealizma. Mladi ljudje vse premalo pazijo na športne objekte (poglejte našo telovadnico). Mislim, da je eden glavnih vzrokov za stagnacijo športa v naši občini v tem, ker se vse premalo posveča osnovni vadbi, posebno še osnovni vadbi najmlajših. Ce ne bomo mladega človeka že v prvih letih v osnovni šoli vzgajali v športu, potem seveda tudi ne bo sposobnih, fizično in duševno pripravljenih športnikov v naših društvih. 5. Ali ste zadovoljni z delom ObZTV? »imam več pripomb na njeno delo, čeprav sem tudi sama njen član. Mislim, da bi se morala občinska zveza bolj zavzeti /a delo z mladimi, ne pa gledati na zunanji blišč nekaj kvalitetnih ekip. To je najbolj prišlo do izraza ob ocenjevanju partizanskih društev, ko je bil naš Partizan na petem mestu, čeprav ima edino naše društvo še oddelke, ki stalno vadijo. Mislim tudi. da vzdržuje zveza prešibke stike s terenom, zalo ne pozna dovolj njenih problemov.« 6. Imate morda kakšen predlog za izboljšanje dela na področju telesne kulture? »Potrebna bi bila boljša povezava šolu-društva, predvsem pa sodelovanje med šolami. Predlagam, da bi se spel vsako leto ob koncu pouka organizirali zaključni nastopi vseh šol, morda vsako leto v drugem kraju, kjer bi lahko pokazali, kaj smo se naučili v šolah.« 7. Zelje v letu 1965? »Želim, da bi se ustanovil ko- talkurski klub v Domžalah, saj vemo, da je v Domžalah vsaj 100 navdušenih mladih, ki že imajo kotalke. Sicer pa bi rada čimprej zaključila izredni študij na Visoki šoli za telesno kulturo.« 8. Imate kakšnega konjička? »Rada se ukvarjam z raznimi aparati, npr.: s kino projektorji. Sicer pa mi je najljubši konjiček — orodna telovadba!« Telovadna akademija v počastitev dneva }lk Domžalski Partizan je ob sodelovanju z učenci 1. osnovne šole priredil na predvečer praznika JLA v telovadnici 1. osnovne šole uspelo telovadno akademijo, na kateri so kot gostje sodelovali s štirimi točkami tudi člani Partizana iz Mengša. Oddelki, od cicibanov do članov, so pokazali nivo splošne telesne vzgoje v Domžalah, ki je prav gotovo na dostojni višini, prikazali so množičnost in veselje, s katerim naši otroci in mladina obiskujejo ure telesne vzgoje v društvu in tudi dosežke dela vodnikov. V poldrugi uri programa so najmlajši oddelki prikazali raja Ine vaje in folklorne točke, oddelki pionirjev in mladine proste vaje, preskoke in par-terno telovadbo, člani pa solidno obvladanje tudi najtežjih vaj na bradlji in drogu. Akademija je ob popolnoma zasedeni dvorani v celoti uspela, mlade gledalce pa tudi navdušila. Člani domžalskega Partizana so naslednji dan gostovali v Mengšu, kjer je mengeški Partizan prav tako priredil akademijo v počastitev praznika naše ljudske armade. Odgovori Občinske zveze za telesno kulturo me niso zadovoljili! Odgovori Občinske zveze za telesno kulturo v zadnji številki Občinskega poročevalca na pet vprašanj nekega bralca inc nikakor niso zadovoljili, da ne rečem, da so me presenetili. Ne-le, da to ni bil niti kolikor toliko izčrpen odgovor na upravičena vprašanja bralca, ampak celo zamegljuje dejansko sliko na področju telesne kulture v naši občini in razmere v občinski zvezi sami. Ne morem sicer trditi, da dobro poznani razmere v občinski zvezi in njenih organih, toda sodeč [m) stanju telesne kulture in dejavnosti društev te razmere niso ravno najboljše. Praktično stopumo že v četrto leto, ne da bi imela občinska zveza redni občni zbor, kar meče nanje čudno luč. Odgovor, da je občinski zbor preložen na letošnjo jesen, pa bo kmalu postal le izgovor, saj je jesen že mimo: občinska zveza bi sedaj že lahko dala točen odgovor, kdaj misli sklicati občni zbor, ki je nedvomno potreben! Mimogrede: če sem dobro poučen, potem ne drži nili odgovor, da imamo v naši občini »Občinsko zvezo za telesno kulturo skupščine občine Domžale«. To je nesmisel, ker ObZTK ni skupščinski organ, kot so to, recimo, sveti, ampak je popolnoma samostojen organ, ki naj koordinira in usmerja delo na področju športa v naši občini. Najbolj pa sta me začudila odgovora na 4. in 5. vprašanje. Tak je, npr. 4. odgovor, da občinska zveza vzdržuje »najaktivnejše« zveze z mladinskimi aktivi na terenu naše občine, da bi se telesno kulturna dejavnost med mladino kar najbolj okrepila.« — Ker sem doslej sam delal na ObK ZMS Domžale, lahko trdim, da je ta trditev mnogo preveč samohvalna, da ne rečem, neresnična. To je neupravičena hvalnica funkcionarjem občinske zveze za razvoj športa med mladinskimi aktivi v naši občini. Sicer pa: terenski aktivi Zveze mladine so že dovolj kritično ocenili delo ObZTK na nedavni občinski konferenci Zveze mladine. Menili so, da je zveza storila mnogo premalo za dvig športa v občini; zato mi ni treba posebej pobijati teh trditev. Morda bi dodal le to, da je moral aktiv ZMS v Lukovici sam začeti z akcijo za oživitev popolnoma zaspalega TVD Partizana, medtem ko je ObZTK pasivno opazovala propad tega nekoč aktivnega društva. <"'<■ pa mislijo na ObZTK, da so dobre zveze to, da so se udeležili sestanka v Lukovici, na katerem so razpravljali o Partizanu, po- tem je to dovolj žalostno. Morda tudi mislijo, da so dali ue vem kakšno pomoč športu v Crnein grabnu, v katerem je v aktivih ZMS preko 400 mlajih, s tem, da so dali v Šentvid dve stari, strgani košarkarski žogi, v Blagovico staro bradljo, Partizanu Lukovica pa 70 tisočakov /čeprav do oktobra niti ni delal)? Menim, da je ObZTK sokriva, za to, da smo bili prav v Crnein grabnu in v Moravski dolini priča nazadovanju na področju telesne kulture. Komu služi takle odgovor na peto vprašanje. »O pasivnih društvih ne bi mogli govoriti, kajti vsaka organizacija, ki stremi k aktivnosti in ima voljo do napredka, se bori z raznimi težavami, bodisi organizacijskimi ali finančnimi« itd. To je pesek v oči, saj zveza s tem prikriva, da ne dela TVD Partizan Radomlje, da do oktobra dve leti ni delal TVD Partizan v Lukovici, da že dve leti ne dela Plavalni klub Domžale, da sta propadla pred leti Smučarski klub in Atletski klub Domžale. Občinska zveza, izgleda, ne skuša odkriti vzrokov za to in ne skuša tega preprečiti. Zakaj tako prikrivanje dejanskega stanja? Ob tem seveda zbledi tudi trditev, da skušajo take organizacije kar najhitreje »reaktivirati«. Ce bi to dejansko poskušali, potem ne bi omenjena društva popolnoma zaspala! Morda sem nekoliko črnogled, vendar vseeno trdim, da je današnje stanje podoba propadajočega, ne pa zdravega, vitalnega športa, ki hi družil mlade ljudi. Samo poglejmo stanje v TVD Partizan Moravče in njegove pogoje za delo, nekatere nezdrave pojave v nogometu v naši občini, propad vrste društev, pa lahko ugotovimo, da občinska zveza ni storila dosti, da bi se športno življenje ohranilo na vsaj enaki ravni, kot je bilo pred leti. Na eni struni smo priča entuziazmu nekaterih lelesnovzgojnih delavcev na terenu, ki pa je razumljivo, tudi vedno manjše, na drugi struni pa včasih brezbrižnemu odnosu ObZTK. Ne trdim, da dela ObZTK v idealnih pogojih, toda vseeno ni i/polnila dobršnega dela nalog. Predlagam, da b"i se o le h problemih razvila široka, javna diskusija ne samo v našem listu, ampak tudi na javnih tribunah. Franci (»erber ŠPORTNIKI, DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC