LETO XLI, ŠT 30
Ptuj, 4. avgusta 1988
CENA 500 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Pogovor z Gorazdom Žmavcem (stran 2)
Zastrupitev z živili ni (stran 3)
Maliadam se Je umalinil asfaltu (stran 4)
Poletje razstav (stran 7)
Velika nagradna križanka Lesa (stran 14)
UVODNIK
OB PRAZNIKU
Po mnenju pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko je bilo
potrebno v začetku leta 1942 na ptujskem območju čimprej usta-
noviti oboroženo partizansko enoto. V pomoč je marca poslal
aktivistko Mitnico Kovač-Barčko; ta je skupaj z Jožetom Lmc-
kom, Francem Osojnikom, Francem Kramhergerjem in Olgo Me-
glic pripravila potrebno za ustanovitev in delovanje enote (pred-
vsem postojanke pri narodnozavednih kmečkih družinah). Tako
je bil v začetku aprila ustanovljen ptujski vod, ki so ga partizani
imenovali slovenskogoriška četa. ljudje pa kar Lackova četa. Do
8. avgusta je izvedla vrsto oboroženih akcij, vodil pa jo je (od ju-
nija) Franc Osojnik. Seveda sije okupator prizadeval, da jo uniči
in s tem zatre oboroženi odpor ter zmanj.ša zavednim ljudem voljo
tudi do drugih oblik odpora. 5. avgusta se je čeli pridružil Franc
Knez, ki gaje gestapo z obljubo, da mu ne bodo ustrelili sina, pri-
dobil za sodelovanje, za izdajo. To je tudi storil. Borci tega niso
vedeli, saj je že prej sodeloval z Lackom. 8. avgusta zvečer so
Nemci četo obkolili v gozdiču Laze v Mostju. Boj je trajal od 18.
ure do mraka, partizani pa zaradi sedemkrat močnejšega okupa-
torja niso imeli možnosti, čeprav je preboj iz obroča uspel Lacku,
Osojniku in Mirku Rešu (Knez se je seveda takoj vdal). Padli so
Franc Kramberger. Alojz Zavec ter Vinko in Kostja Reš, ujeti pa
so bili Drago Stojko (ranjen je umrl naslednji dan) ter Janez Puk-
šič in Janez Čeh (jeseni ustreljena kot talca). Lacka so ujeli 10.
avgusta (zaradi mučenja je 18. avgusta umrl), Reš se je ustrelil
12. avgusta (v boju je izgubil dva brata). Osojnik pa je padel kot
komisar ruške čete 29. decembra v Krčevini pri Vurberku, ko se je
po izdaji poskusil prebiti. Iz čete sta ostala živa le Ivan Petrovič
in Zvonko Sagadin, ki sta junija v Haloze odšla iskat nove posto-
janke za partizane. Vojno je preživel le Zvonko Sagadin.
Lackova četa (kot jo največkrat imenujemo) je bila malošte-
vilna (od 7 do 12 borcev), vendar pomemben člen odpora okupa-
torju v severovzhodni Sloveniji. V štirih mesecih delovanja je bila
ena najaktivnejših partizanskih enot (po oceni pokrajinskega ko-
miteja KPS za Štajersko) in tako pomemben kamen v mozaiku
odpora in narodnoosvobodilnega boja. ki smo ga uspešno končali
maja 1945.
Spomin na hrabre borce, ki so se z orožjem uprli v za to iz-
redno težkih razmerah (»Naredite mi to deželo zopet nemško!« je
dejal Hitler ob obisku Maribora), mora ostati vzor in opomin no-
vim generacijam. Dan zadnjega boja, 8. avgust, smo si občani
ptujske občine izbrali za praznik, spomin pa počastimo tudi z vsa-
koletnim pohodom v Mostje ob dnevu OF.
Spomini na takšne dogodke in takšne ljudi morajo ostati ter
biti spodbuda na življenjski in delovni poti. Vendar življenje leče
dalje, takšno in drugačno. Sedanje razmere, zlasti pa nekatera
grenka spoznanja novejše zgodovine žal kažejo, da gre bolj za
drugo, torej drugačno življenje, kot smo si ga zamislili med NOB
in kasneje. Zato vračanje na pravo pot (pritrjujem mnenju, da je
to socializem po meri in hotenjih človeka) ni lahko. Kot pravi
predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc v pogovoru na
naslednji strani, je še veliko blokad in slabe organiziranosti, tudi
v našem okolju. Te zavore bo potrebno odpraviti s programi, z re-
zultati in vzori. Le tako lahko pritegnemo tudi k prizadevanjem
za skupne cilje, za boljši jutri. Vse drugo so fraze, govorjenje brez
kritja, demagogija.
Ne glede na raven življenjskega standarda, ki se je znižala
krepko navzdol in je večino občanov zelo prizadela, se v ptujski
občini le premika na bolje, čeprav rezultati gospodarjenja žal še
niso razlog za zadovoljstvo, pa tudi za zanemarjanje ne. To lahko
opazimo zlasti v svojem življenjskem okolju, kjer smo že marsikaj
naredili in spremenili za boljše življenje in počutje. Upam, da bo-
mo tako nadaljevali. Praznik bomo tokrat proslavili s krajšimi
slovestnostmi, osrednja bo v soboto na gradu, bolj pa je poskrblje-
no za razvedrilo. Morda je tako bolje, saj smo med delom in po
njem. preveč obremenjeni, če to želimo ali ne. s težavami — od
krajevne skupnosti do federacije. Zato vam želim prijetno prazno-
vanje in razvedrilo na eni od prireditev, o katerih pišemo tudi v tej
številki.
Ludvik Ko t ar
Pomlajeno praznično mesto
Kratek poletni sprehod po ulicah našega stare-
ga Ptuja daje slutiti pomlajenost, nov utrip, ki je v
teh predprazničnih dneh toliko bolj izrazit. Proče-
lja imajo novo barvno podobo, nov videz pa so
dobile tudi tiste ulice, kjer je vožnja z motornimi
vozili prepovedana Med njimi je tudi Prešernova
ulica; povrhu vsega so jo okrasili še lastniki lo-
kalčkov z vrtnimi garniturami. Iskrene čestitke ob
prazniku, dragi občani!
Foto: M. Ozmec
Program
prireditev
ob prazniku
občine Ptuj
Petek, 5. avgusta: ob 19. uri v Na-
rodnem domu v Ptuju predstavitev
monogranje PTUJSKI LJUBITELJI
SLIKARSKE UMETNOSTI
Sobota, 6. avgusta: dopoldne na
Gorci pri Podlehniku otvoritev gostiš-
ča Gorca, vinske ceste in viničarskega
hrama
Sobota, 6. avgusta: ob 16. uri na
ptujskem gradu v viteški dvorani
predstavitev monografije Lackov
odred — ob 18. uri osrednja proslava
ob prazniku občine Ptuj. Na proslavi
bodo izročili priznanja občine Ptuj
ter podelili naziv častnega občana ob-
čine Ptuj pisatelju Ivanu PO fRČU
— tradicionalna Ptujska noč v me-
stu.
V počastitev praznika bo še vrsta
tradicionalnih športnih prireditev,
med njimi: karting, padalski pokal,
ženski rokometni turnir bratskih ob-
čin in druge.
PTUJSKA KOMUNALNA
^ ČISTIINA NAPRAVA^
Tik pred
obnovitvijo
Tozd Vodovod in kanalizacija, kije
prevzel vlogo investitorja obnove
ptujske komunalne čistilne naprave,
je v zadnjih mesecih postoril vse po-
trebno za pridobitev gradbenega do-
voljenja. Najrazličnejša soglasja so
sedaj pridobili, tako da čakajo na
gradbeno dovoljenje republiškega ko-
miteja za industrijo. Takoj ko ga bo-
do prejeli, bodo izdelali pogodbo z iz-
vajalcem — IMP-jem iz Ljubljane —
in obnovitvena dela se bodo pričela.
Po časovnem načrtu naj bi čistilno
napravo obnovili v devetih do dva-
najstih mesecih, nato pa bi naprava
eno leto obratovala poskusno.
Naloga investitorja je tudi, da pri-
pravi strokovni kader za upravljanje
čistilne naprave. Direktor tozda Vo-
dovod in kanalizacija Albin Pišek
nam je povedal, da so nekaj strokov-
njakov in potrebnih kadrov že zapo-
slili, v naslednjem mesecu pa bodo
zaposlili še druge, tako da bo celotna
skupina sodelovala že v obnovitvenih
delih in se strokovno izpopolnjevala.
d. I.
^ENDIJE TITOVEGA SKLADA    |
TRIJEKANDIDATI
V letošnjem letu so za občino Ptuj razpisane štiri štipendije iz Ti-
tovega sklada za reden študij in tri za študij iz dela.
Za pridobitev štipendije za reden študij je odbor do roka prejel
tri predloge in se odločil, da jih potrdi in predlaga naprej za podelitev
štipendije. Tako so letos predlagani Robert Frangež, študent tretjega
letnika veterine, Helena Meglic, učenka 4. letnika kmetijske šole, in
Gregor Petrovič, učenec 3. letnika srednje naravoslovno-matematične
šole. Delovne organizacije in ustanove pa lahko še do konca avgusta
predlagajo svoje delavce za pridobitev štipendije iz Titovega sklada
za študij iz dela. _^__. ^ . d. 1.
Poleg radia in časopisa poslej tudi PTUJSKI TV STUDIO. Prva
oddaja bo na sporedu še to nedeljo med 9. in II. uro dopoldan na 83.
kanalu, na katerem lahko gledamo sedaj moskovski tv studio. Oddajo
TV STUDIA PTUJ bomo ponovili v ponedeljek, 8. avgusta na občinski
praznik - v času pred osrednjim televizijskim dnevnikom.
PROGRAM:
— avizo in uvodna napoved
— reportažni zapis o gradnji ktv
— PTUJSKA KRONIKA (poročila)
— ekonomskopropagandni spored,
— poletni mestni utrip,
— pogovor o lokalnem tv programu, o kabelski televiziji in še čem ....
— kaj smo z našimi kamerami zabeležili do sedaj,
— nastop ansamblov Toneta Kmetca in Zrelo klasje. '
S prvo oddajo iz tv studia Ptuj želimo na kratko spregovoriti o
možnostih in perspektivah lokalne televizije, torej dati osnovo za pogo-
vore in dogovore o tem, KAKO V PRIHODNJE. Naši občani, gledalci,
pa bodo ocenili in odločili, ali smo tv program sposobni pripravljati tu-
di v Ptuju. Vse vas prosimo, da si našo prvo oddajo ogledate, in opozar-
jamo, dajo boste lahko videli le tisti, ki ste priključeni na ktv sistem. To
pa pomeni, da je v nedeljo in ponedeljek tudi priložnost za obisk sorod-
nikov ali prijateljev v mestu.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
4. avgust 1988 - TEDNIK
PREDPRAZNIČNI POGOVOR Z 60RAZD0M ŽMAVCEM, PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
IZ POVPREČJA PREDVSEM
S SVOJIMI PRIZADEVANJI
Razmere v družbi so vse prej ]
kot lahke in enostavne. Kako je ;
sedaj v ptujski občini? •
Zaostrene gospodarske in so- |
cialne razmere, ki so očitne in jih '
bo težko premagovati, so značil- ]
ne za razvite in nerazvite, a pre- i
segajo političnovarnostne in na- ;
cionalne razmere, ki so odraz :
globoke politične krize, krize od- :
nosov in krize dezorganiziranosti
— to pa so predvsem naši pro-
blemi.   Potrebne  so   radikalne
spremembe  na  sistemskih  po- ]
dročjih našega ekonomskega in ]
političnega področja, če to želi- i
mo priznati ali ne, in to zaradi \
blokad, ki so prisotne pri našem ']
vsakodnevnem delu — sicer ne I
delamo nič dobrega za sociali- ■
zem. i
Za ptujske razmere lahko reče- j
mo, da smo se opredelili le za ne- i
katere prioritetne naloge, projek- j
te, ki lahko odločilno vplivajo na ]
hitrejše spremembe ekonomsko- ;
socialnega položaja delavca in ;
občana, za katerega lahko mirno
rečemo, da ni dober.
Izhodišča so zaskrbljujoča: ni- ■
mamo statusa nerazvitosti, ven- ^
dar imamo velik del manj razvi- ■
tih območij Haloz in Slovenskih \
goric.
Imamo bogato kulturnozgodo- \
vinsko dediščino — morda eno j
največjih, vendar je to tudi naše <
veliko breme in odgovornost v
tem nacionalnem prostoru.
Ob tem pa se moramo zaveda-'-
ti, da narodni dohodek na prebi-
valca znaša le 65 % povprečnega
narodnega dohodka na prebival-'-,
ca v SRS, da je udeležba v druž- ■
benem proizvodu 2 %, da imamo '
15% republiške nezaposlenosti, !
40 %  neaktivnega  prebivalstva, I
nekaj več kot 3000 delavcev na .
delu izven občine v sosednjih in-
dustrijskih centrih in nekaj nad .
3000 delavcev na začasnem delu ■
v tujini. :
Vse to ni dobro in tega se za- ;
vedamo, za vse to pa so potrebne ;
tudi spremembe in kratkoročni ;
ukrepi tudi v naših okoljih. I
Prvi rezultati gospodarjenja v '
letošnjem letu so sicer ugodni, :
čeprav moramo biti precej pre- J
vidni pri tej oceni, vendar neka--
teri pomembni kazalci dajejo ■]
vzpodbudo za naprej, zato jih
moramo izpostaviti: ■
— fizični obseg gospodarske i
rasti se veča z indeksom 115, kar '
primerjalno na republiško rast :
— indeks 95 — pomeni nadpov-'
prečne učinke; j
— izvozni rezultati naraščajo z 1
indeksom 206 in zagotavljamo ■
pokrivanje z uvozom s 169;        .
— nimamo večjih izgubarjev, i
povprečni osebni dohodek pa |
predstavlja danes 95 % povpre- 1
čnega osebnega dohodka SR
Slovenije, kar je pomemben pri- '
spevek, saj smo pred leti imeli i
80 % povprečja republike. i
i
Vse to pa ima tudi nekaj zaskr- ]
bljujočih elementov: v dohodku ;
nismo dovolj uspešni, akumula-
cija se je glede na pogoje gospo- i
darjenja razpolovila, splošna inj
skupna poraba rasteta prek vseh j
meja — delno zaradi naše nera-1
cionalnosti, delno pa tudi zaradi i
nepravične primarne delitve vi
dohodku glede na ostali družbe-^
ni proizvod. In prav zato smo se;
v skupščinskih razpravah skup-;
ščine SR Slovenije aktivno vklju-
čili v sistemsko spremembo raz-
mer, v zahtevo po nacionalnem
programu zdravstva in šolstva in
po sistemski rešitvi domicilnega
združevanja sredstev iz dohodka,
kar pomeni pravičnejši prispevek
delavca v krajevno skupnost za
njegove potrebe v kraju, kjer ži-
vi.
LETO VKLIKIH INVESTICIJ
Glede naložb lahko rečemo,
da je to leto leto velikih investicij
v našem gospodarskem prostoru
— gre tudi za projekte, ki imajo
v tem času pomen največjih inve-
sticij v SRS (TGA, PP). Morda le
nekaj najpomembnejših:
~ končana faza melioracij za
pridobivanje zemlje, ki so jih z
združenimi sredstvi uspešno iz-
vajali v času obeh zadnjih sred-
njeročnih obdobjih;
— predčasno uspešno konča-
na modernizacija proizvodnje
aluminija;
— gradnja zadnje faze moder-
nizacije proizvodnje perutnin-
skega mesa — izvozna klavnica;
— gradnja skladiščnega in
prodajnega centra Mercator —
tudi za regijske potrebe;
— z referendumskim dinarjem
ter z združevanjem cestnega di-
narja, kjer sodelujejo tudi občani
s svojimi deleži, pa letos konču-
jemo projekt modernizacije cest
na manj razvitih in predvsem zu-
nanjih krajevnih skupnosti v dol-
žini 45 km;
— ob teh aktivnostih pa je do-
bil na pomenu tudi projekt vin-
ske ceste, ki povezuje osrčje Ha-
loz in Slovenskih goric z rekon-
strukcijo in obnovo Gorce. Pri
tem smo si lahko enotni, da Ha-
loze lahko postajajo vse bolj sim-
bol turizma in ne samo simbol
nerazvitosti.
V skupščini smo sprejeli pro-
gram za postopno saniranje eko-
logije, izvršni svet pa je z nosilci
operacionaliziral in ob dosti trd-
nih dogovorih z republiškimi in-
stitucijami uspel podpisati spo-
razum o financiranju in dokon-
čanju sanacije osrednje čistilne
naprave v F*tuju. Upamo, da bo-
mo ob boljših rešitvah, ki jih po-
nuja danes stroka, le uspeli kon-
čati ta veliki projekt ekologije,
saj bi sicer resno ogrozili Ptuj z
njegovimi razvojnimi ambicijami
in čisto življenjsko okolje.
Ob vseh teh za nas pomemb-
nih investicijah je angažiranih
80% združenih in zunanjih sred-
stev, saj velikost teh projektov
predstavlja 20-letno akumulacijo j
celotnega združenega ptujskega i
gospodarstva. To pa pomeni tuja j
sredstva z lastnimi programi; za j
to pa je potrebno mnogo znanja I
in poguma. i
Kaj je še potrebno storiti doma,
da se premaknemo višje? Imamo j
programe in kadre, da to izpelje- j
mo?
Opredelili smo se za nekatere
projekte, ki pomenijo izhod iz
povprečja. Opredeljeni so nosilci
in naloge ter predvsem samou-
pravna statusna in kadrovska
prenova v programih naših te-
meljnih nosilcev, obravnave pa
so stekle tudi v skupščinskih klo-
peh.
Ob vsem tem želimo doseči
mobilizacijo in konsolidacijo
vseh strokovnih in političnih sil,
kar je pogoj za učinkovito izvaja-
nje nalog, in uspeti, da pri vsa-
kdanjem delu ne bo blokad
predvsem od tistih, ki ne prevze-
majo nobenih odgovornosti.
Izpostaviti želim le nekatere
pomembnejše projekte: Projekt
hrana je bil in ostaja naša osno-
vna strategija. Tu imamo zdrave
programe, kadre in pomembne
nosilce (Perutnina Ptuj, Emona-
Kmetijski kombinat Ptuj, veteri-
narski zavod. Kmetijska zadru-
ga). Mnogo smo vlagali v prejš-
njih obdobjih v pridobivanje
zemlje, ustvarjamo pomembne
tržne viške in v slovenski bilanci
imamo pomemben delež. Čeprav
tekoča ekonomska politika ne
daje trenutnih rezultatov ustvar-
jenega dohodka, ocenjujemo, da
smo na pravi poti. Zavedati se
moramo, da je v ta projekt vklju-
čeno več kot deset tisoč delavcev
in kmetov v družbenem in zaseb-
nem sektorju.
Modernizacija aluminija —
TGA, ta slovenski in jugoslovan-
ski projekt, je danes nosilec pro-
izvodnje in predelave tehnološko
zahtevnih izdelkov in polizdel-
kov, v katerega so združevale
sredstva tudi mnoge organizacije
združenega dela; te se danes po-
vezujejo in ustvarjajo velike
možnosti za pridobivanje dohod-
ka tudi na zunanjih trgih.
Imamo tudi nekatere manjše,
vendar tehnološko zahtevne pro-
grame, kot so hidravlika (Olga
Meglic), računalniška oprema
(Iskra-Delta), uvajanje proizvod-
nje avtomobilskih zračnic za do-
mači in tuji trg po kooperaciji
Sava-Continental, izvozna proiz-
vodnja izdelkov Adidas v Plani-
ki, delovno intenzivno in izvozno
usmerjeno tekstilno industrijo
Labod, MTT, MlP-Zaščita. Po-
trebovali bi še več takih in po-
dobnih projektov, zato bomo da-
li in ustvarjali razmere za hitrej-
šo preusmerjanje in uvajanje no-
vih izdelkov z manjšimi OZD in
tehnološko zaokroženimi enota-
mi.
Imamo pa tudi težje sanacije
predvsem v kovinskopredeloval-
ni industriji — Agis, Gumama,
Elektrokovina — in še nekaterih
manjših, kjer združuje delo več
kot dva tisoč delavcev, za katere
smo se trdno odločili poskusiti s
sanacijo. Zavedamo se, da bo to
zelo težko.
Tega se danes najbolj zaveda-
jo delavci v teh kolektivih, od ka-
terih pa je največ odvisno, ali bo-
do uspeli s konsolidacijo ter s
svojim delom. Kratkoročni ukre-
pi dajejo možnosti za stabilnost
in normalizacijo proizvodnje,
moramo pa reči, da so predvsem
na programskem področju in
preusmeritvi možne le dolgoro-
čne rešitve na štiri ali pet let. Te-
ga se moramo zavedati vsi, kajti
kakršnakoli druga rešitev ne daje
perspektive in možnosti niti de-
lavcem niti občini kot celoti.
KAKO DO LETA 1990
In katere cilje pri teh aktivno-
stih še zasledujemo do konca te-
ga srednjeročnega obdobja do le-
ta 1990:
— pospešeno povečati narod-
ni dohodek na prebivalca
— udeležbo v družbenem pro-
izvodu Slovenije povečati na 3 %
— hitrejšo industrijsko rast,
zato so naši cilji postavljeni ne-
koliko višje, kot je republiško
povprečje
— zaposlen bi moral biti vsak
tretji občan
~ izvozna strategija — 75 mio
dolarjev do leta 1990, kar bi po-
menilo udeležbo izvoza v Po-
dravju več kot 20%; še pred leti
je bilo naše gospodarstvo udele-
ženo s 5 % izvoza v tem prostoru
— hitrejši razvoj nerazvitih
območij z agresivno politiko
združevanja vsaj 50 % sredstev.
ki jih naše OZD obvezno združu-
jejo za manj razvite republike in
pokrajine. Za to pa moramo ime-
ti kvalitetne programe ter trden
dogovor o enakomernejšem an-
gažiranju teh sredstev na naših
manj razvitih območjih kakor tu-
di na drugih območjih v Jugosla-
viji, kjer gre za kvalitetne progra-
me.
To so tudi realna pričakova-
nja, kajti klasična solidarnost vse
bolj odpoveduje, zato si moramo
najprej pomagati sami in šele na-
to pričakovati pomoč od drugih.
Ptuj je starosta slovenskih
mest. Da naziv »starosta« ne bi
pomenil le zapisa v učbenikih in
leksikonih, si, kot opažam, skupaj
z občani prizadevate, da bi bilo v
njem prijetno živeti in da bi v svo-
je osrčje privabljal vedno več go-
stov. Precej tega smo že postorili.
Kaj je še potrebno in za kaj si pri
tem prizadevate?
Ptuj je res starosta slovenskih
mest in na to smo lahko vsi po-
nosni. Vendar status in ponos ne
dajeta nobenih prednosti, če se
tega ne zavedamo pravočasno in
če ne znamo ali pa nočemo
ustvarjati razmer, da zgodovino
opredelimo z vsebino. To pa je
projekt turizma, kjer so naše
možnosti. Tega se zavedamo vsi.
In tudi kakšne so naše prirodne
danosti.
Vendar smo neenotni in ne-
strpni glede možnosti in razmer,
ki jih moramo ustvariti, pred-
vsem pa moramo opredeliti vire
in nosilce za enotno turistično
ponudbo Ptuja.
Priznati moramo, da smo na
začetku poti. Potegnili smo prve
poteze. Ptuj postaja in ostaja
odprto mesto — to nam prizna-
vajo tudi drugi. Vendar za ta
projekt nimamo niti kvalitetnih
programov niti ustreznih in do-
volj sposobnih kadrov.
Obstajajo mnoge blokade in
dezorganiziranost. Zavedamo se,
da je za to potrebna temeljita
programska, statusna in kadrov-
ska prenova, pa če to nekateri že-
lijo ali ne. Začeli smo s skupščin-
skimi razpravami in opozorili na
dileme s ciljem, da na jesenskih
zasedanjih predstavimo celovit
program turizma s potrebno kon-
solidacijo našega združenega de-
la kot celote ter s kratkoročnimi
ukrepi za začetek spreminjanja
razmer na tem pomembnem po-
dročju našega življenja in dela.
In vse to ne zaradi ugotavljanja
razmer, pa tudi ne zato, da bi
očitali občinski politiki prepoča-
sne korake in besedičenje, tem-
več predvsem zato, ker ni več
mnogo časa, ker je to morda na-
ša zadnja priložnost, če resnično
želimo, da Ptuj postane mesto
obnove.
Uspešno smo revitalizirali
ptujski grad, nadaljujemo revita-
lizacijo mestnega jedra na osnovi
strokovnih podlag — prostor-
sko-urbanističnega plana, ki ga
je pripravila skupina strokovnja-
kov, z opredelitvijo funkcij de-
javnosti (trgovske, turistične, go-
stinske, drobne obrti) in pripra-
vljamo samoupravne sporazume
za možnost združevanja družbe-
nih in privatnih sredstev. Izvaja-
mo zaporo prometnega režima in
od tega ne odstopamo kljub očit-
kom, katerih nekaj je upraviče-
nih; strinjamo se, da bo potreb-
no upoštevati predvsem upravi-
čene in argumentirane zahteve
za celovito in dolgoročno rešitev.
V nadaljevanju bomo pripravlja-
li tudi ureditvene načrte za posa-
mezna mestna območja, dati pa
moramo možnost tudi večji tr-
govski turistični ponudbi ter me-
stu pečat življenja z organizacijo
čimveč kulturnih in zabavnih pri-
reditev.
Ptujske toplice je gradilo zdru-
ženo delo. Za uspešno zdravili-
ško-turistično dejavnost so po-
trebne hotelske kapacitete, tu
smo si vsi enotni; vendar je pri-
dobiti sredstva in nosilce v teh
zaostrenih gospodarskih razme-
rah izredno težko. Zato so naše
aktivnosti usmerjene za sovlaga-
nje in pridobitev tujega kapitala
in vse razgovore danes vodimo v
tej smeri. Upam, da bomo pri
tem projektu uspeli.
ODGOVOR MLADIM
Mladim dolgujem odgovor,
kako si predstavljamo in zamiš-
ljamo možnost konzorcija, če bi
ga ustanovili za realizacijo pro-
jekta turizma.
Priznati moram, da v celoti
podpiramo usmeritve, ki so jih
mladi postavljali na zelo strokov-
nih in kvalitetnih razpravah za
okroglo mizo, kaj si želimo za tu-
rizem. Dali so podporo k hitrej-
šemu premiku in spremembam,
zahtevali pa so tudi, da se oceni
odgovornost za prepočasen in
neusklajen razvoj, predvsem pri
nekaterih nosilcih te dejavnosti.
Sledili jim bomo in njihova sta-
lišča vključevali v celoten kon-
cept razvoja. Zato pa je potrebno
dati tudi možnost konzorcija ali
kakršnega koli koordinativnega
telesa, za katerega bi se dogovo-
rili, za katerega bi angažirali na-
jodgovornejše delavce in stro-
kovnjake za obnovo Ptuja in raz-
voj turizma z jasnimi usmeritva-
mi in nalogami pri skupnih pro-
jektih ter z možnostjo združeva-
nja sredstev za te projekte. Pri
tem mora sodelovati celotno
združeno delo in pomembnejše
institucije. Hkrati pa bi bilo po-
trebno ustvariti razmere, da
opredelimo in organiziramo no-
silce po posameznih dejavnostih
in programih z možnostjo, da
odgovorno prevzemajo realizaci-
jo nalog: ustvarjati nov družbeni
proizvod in omogočiti večjo za-
poslitev — predvsem mlademu
in strokovnemu kadru. Vse to
pomeni nov način dela in obna-
šanja, pomeni pa lahko tudi bolj-
še in lepše življenje vseh nas.
V naši republiki si prizadevamo
za socializem po meri človeka.
Kaj pomeni to za naše razmere?
Človek, njegov odnos do dela
in življenja ter njegova osebna
odgovornost do družbe kot celo-
te je osrednje vprašanje vseh nas.
Ali želimo boljši jutri ali gradi-
mo socializem po meri človeka
— reči želim, da se tega moramo
zavedati vsi in da ne delamo nič
dobrega za socializem, če bodo
naši rezultati blizu socializma
povprečja in enakosti v revščini.
Pri tem želim izreči misel, da niti
politiki, prav tako ne novinarji
kot ne noben drug, ki lahko daje-
mo prispevek do javnega mnenja
— to pa je danes odločilno — ni-
mamo pravice do monopola res-
nice in do monopola meril socia-
lizma po meri človeka. Odgovor-
ni smo za ustvarjalne kadre in
mobilizacijo množice pri dobrih
rešitvah. Socializem gradi in
ustvarja vsak sam, s svojim oseb-
nim delom in osebnim prispev-
kom do družbe kot celote. In sa-
mo od tega je odvisna tudi sreča
posameznika in vseh nas.
Kako bomo proslavili letošnji
praznik? Kaj bo osnovno obele-
žje?
Praznik občine Ptuj, kot vsi
drugi prazniki, je predvsem spo-
min in opomin na našo revolu-
cionarno preteklost, na katero
smo lahko vsi ponosni. Vendar
ob tem želim izreči misel danes,
da ne moremo imeti več dolgo
pravice samo praznovati, če go-
vorimo o zmagah iz preteklosti,
temveč le takrat in tam, ko lahko
govorimo o delovnih zmagah, ki
jih dosegamo — ali pa tudi ne —
danes, s svojim delom in v na-
šem delovnem okolju. Samo to je
lahko nova kvaliteta in samo to
so lahko naše pravice. Tudi le-
tošnji občinski praznik ima svoj
delovni značaj, ko lahko sprego-
vorimo o našem dosedanjem de-
lu — rezultatih, nekaterih dile-
mah, zastojih in predvsem o na-
črtih, kako naprej. Imamo pa
prijetnejši del našega vsakdanji-
ka — ptujsko poletno noč ob
glasbi, pesmi in besedi. S tem ce-
lovitim programom želimo dose-
či, da je to praznik vseh obča-
nov.
Izkoriščam to priložnost, da ob
koncu izrečem iskrene čestitke
vsem občanom Ptuja ob letošnjem
občinskem prazniku v zahvalo za
vse, kar je narejeno — in priznati
je treba, veliko delovnih okolij je
takih — z željo, da kljub težkim
razmeram, ki so očitne, ne delimo
pesimizma in malodušja, ker to ni
prava pot. In za to ni potrebno
mnogo znanja in naporov. Želim,
da v prihodnje vsakdo od nas da
svoj prispevek k izpolnjevanju na-
log, za katere smo se opredelili,
da to, kar imamo in kar smo spo-
sobni izvajati, naredimo skupaj,
sicer nam bodo morali ponujati
rešitve drugi. To je vaša in naša
odgovornost za lepši in boljši ju-
tri.
Ludvik Kotar
Gorazd Žmavc (Foto: M. Ozmec.)
•fSDNIK - 4. avgust 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
TomaŽ Vuga med brigadirji ZMDA Slovenske gorice
Predsednik republiškega ko-
miteja za varstvo okolja in ureja-
nje prostora Tomaž Vuga se je
^ed obiskom v ptujski občini
niinulo sredo, 27. julija, najprej
zanimal za dela pri sanaciji ptuj-
ske Čistilne naprave in se zavzel,
(ja bi jo končno usposobili, saj je
problematika onesnaževanja
okolja v občini vse večja. Zato je
najprej obiskal občinski komite
23 urbanizem, gradbeništvo in
komunalne zadeve in se je o tem
pogovarjal s predsednikom
Francem Ivanušem.
Zatem je Tomaž Vuga skupaj s
Stankom Šalamonom, vodjem
republiškega centra za M DA,
obiskal štab oziroma naselje zve-
zne mladinske delovne akcije
Slovenske gorice in se z vod-
stvom pogovarjal o dosedanjem
delu brigadirjev ter o vsebini le-
tojšnjega brigadirskega poletja
nasploh. V razgovoru je bila —
kot že tolikokrat — ponovno iz-
postavljena ugotovitev, da med
mladimi pada zanimanje za ude-
ležbo na klasičnih mladinskih
delovnih akcijah, saj pravzaprav
ni pravega motiva za to. Vse bolj
je izpostavljena socialna plat in
mladina raje išče delo oziroma
sezonsko zaposlitev prek štu-
dentskih in drugih servisov, kjer
si za delo zasluži prepotreben
denar za študij ali počitnice. Res-
neje bo treba razmišljati o ugod-
nostih za vse tiste, ki se udeležu-
jejo M DA, kajti lahko se zgodi,
da bo drugo leto interes še manj-
ši. Po vojni je, recimo, veljala
praksa, da so brigadirji iz zdru-
ženega dela prejeli kot nagrado
za udeležbo na akciji 7-dnevni
nagradni dopust, dandanes pa
imajo že velike težave pri prizna-
vanju izrednega dopusta za ude-
ležbo na akcijah.
Povsem drugače je na interes-
nih taborih, ki so se zadnja leta
pojavili kot nova oblika mladin-
skega prostovoljnega dela. Na
njih mladina ni tako zahtevna in
sprejme kakršnekoli pogoje biva-
nja, poleg tega pa je zanimanje
za udeležbo izrazito, saj se zbira-
jo mladi z istimi cilji in željami
(ekologi, veterinarji, raziskoval-
ci). Vendar pa ugotavljajo, da
imata tako klasična kot taborska
oblika prostovoljnega dela svoje
pristaše, zato nihče ne razmišlja,
da bi, recimo, klasične MDA
ukinili. Nasprotno, treba jih je
oživiti in spodbuditi mlade za
udeležbo na njih, kajti še zmeraj
imajo svoje prednosti predvsem
pri izoblikovanju osebnosti mla-
dega človeka.
Tomaž Vuga in Stanko Šala-
mon sta si po razgovoru ogledala
še delovišča brigadirjev druge iz-
mene ZMDA Slovenske gorice.
- OM
Tomaž Vuga (prvi z desne): Mladinsko prostovljno delo mora biti v vsa-
kem primeru družbeno koristno, potem ga bo tudi družba raje sprejema-
la in podpirala.
(Foto: M. Ozmec.)
To nedeljo bo na sporedu 1. tv oddaja iz ptujskega studia
Takrat, pred 25 leti, ko je začel delati ptuj-
ski lokalni radijski studio, smo lahko o še
bolj privlačnem mediju — televiziji — le sa-
njali. Kljub temu pa smo bili prepričani, da
bo prišel tudi tak čas. Ko nam je pred leti naš
radijski kolega, danes že v pokoju, Ciril Jur-
kovič pripovedoval o kabelski televiziji, o
tem, da je prihodnost prav v tem sistemu in
da ga bomo imeli tudi v Jugoslaviji, smo bili
vsi povprek prepričani, da do tega ne bo pri-
šlo nikoli.
Sanje so postale resničnost in pravijo, da
je kabelski distribucijski sistem v Ptuju tre-
nutno drugi največji v Jugoslaviji, takoj za
mariborskim. Okrog 3000 gospodinjstev s
približno 12.000 člani je danes že priključe-
nih na kabelsko televizijo, akcija pa še ni
končana in so možnosti še precejšnje. Poleg
občanov v KS Dušana Kvedra, Borisa Ziher-
la, Franca Osojnika in Jožeta Potrča ter dela
Rogoznice o takem načinu sprejemanja tele-
vizijskih programov razmišljajo še drugi. Zla-
sti tisti, ki so prvi krog zamudili in jim je da-
nes že krepko žal.
Z uvedbo kabelske televizije pa so se po-
nudile tudi možnosti prenosa lokalne televi-
zijske slike. In to možnost prvič uradno izko-
riščamo že to nedeljo. Dopoldne med 9. in
11. uro si bodo lahko Ptujčani naravnali svo-
je tv sprejemnike na 83. kanal, na katerem
lahko sedaj gledamo moskovski televizijski
studio.
Prvo oddajo iz televizijskega studia Ptuj
bomo ponovili v ponedeljek, 8. avgusta zve-
čer, pred televizijskim dnevnikom. S tem želi-
mo omogočiti čim širšemu krogu naših obča-
nov, da se seznanijo s programom, našimi
tehničnimi možnostmi in z bodočnostjo lo-
kalne televizije. Sicer pa smo se vsi skupaj
trudili, da bi bilo že naše prvo javljanje zani-
mivo in pestro, čeprav imamo na voljo le vi-
deotehniko, s katero razpolaga Srednješolski
center. In prav po njegovi zaslugi, predvsem
Miša Potočnika, bomo našo prvo oddajo lah-
ko tudi predvajali. Za morebitne tehnične
pomanjkljivosti (rahlo tresenje slike in po-
dobno) se gledalcem že vnaprej opravičuje-
mo in prosimo za razumevanje. Malo je na-
mreč takih, ki bi s tako skromno tehnično
opremo poskušali skoraj nemogoče. Sicer pa
je ponavadi tisto, kar je delano s posebno lju-
beznijo in entuziazmom, tudi najboljše in te-
ga si vsi iz srca želimo že pri prvi ptujski tele-
vizijski oddaji.
Začetek je torej tukaj in tudi prihodnost
informiranja prek lokalne televizije je velika.
Od nas vseh pa je odvisno, kako in s kakšno
zagnanostjo se je bomo lotili, koliko bo na
voljo denarja za nakup najpotrebnejše tehni-
ke in koliko te zagnanosti bo ostalo v nas sa-
mih, saj začenjamo tako rekoč iz nič, brez de-
narja in plačila za svoje delo. In morda je za
začetek tako najbolj prav. Zato prosimo le za
nekaj prizanesljivosti pri ocenjevanju tistega,
kar boste videli in slišali.
m. šnebergei;
Govori se . . .
... da prodajalci v ptujski poslovalnici Borova resno jemljejo še-
fa slovenske avantgarde. Po njegovi ugotovitvi, da je treba v Sloveniji
govoriti slovensko, so brž zamenjali napis »SNI2ENJE« z »ZNIŽA-
NJE«.
.. .da v Ptujskih toplicah goste delijo v plavalce in neplavalce,
vse skupaj pa uvrščajo med »nebralce«. Nikjer namreč ni mogoče ku-
piti kakšnega domačega časopisa ali revije; s sovražno propagando v
obliki tuje literature pa se tako ali tako ne ukvarjajo.
... da bi nekateri šli na morje, pa njihova delovna organizacija
nima na morju niti prostorčka za šotor, kaj šele kakšno hišico ali sta-
novanjce. Drugi pa ... ohoho, celo štirinajstdnevne izmene. Imajo se
fajn, če nam prav je aP ne. Ni nam prav. Kaj pa je potrebno nekomu,
ki ima vsak dan opravka z vodo, hoditi gledat slanico!
. . .da so nekateri, ko so videli velikanski hlebec na grajskem dvo-
rišču (ob tolikšni draginji), takoj pokusili vsaj košček. In bili navduše-
ni! Kruh ni iz drage moke, pač pa iz purpena (ki je še dražji). In je
odličen izolacijski material. Mogoče bo pomagal proti kakšni odmrz-
nitvi.
Realna obrestna mera
ni čisto realna
28. julija so se na drugi redni seji sestali člani poslovnega odbora LB-Kre-
ditne banke Maribor, Poslovne enote Ptuj. Po ugotavljanju sklepčnosti in spre-
jetju dnevnega reda so potrdili sklepe prejšnje seje. V poročilo o uresničevnju
letnega načrta za prvo polletje letošnjega leta je Franc Lukman, vodja Poslovne
enote Ptuj, ugotovil, da se vrednostni načrt izpolnjuje po pričakovanjih. Naj-
bolj naraščajo sredstva združenega dela in občanov, za katere opravljajo posle.
Stopnja likvidnosti je letos sicer bistveno manjša od lanske, vendar se je v dru-
gem trimesečju zvišala. Periodični obračun je pozitiven, tako v bilanci revalori-
zacije kot v bilanci uspeha. Slednja je bila v prejšnjem trimesečju negativna. Pri
pripravi obračuna je bilo nekaj težav zaradi spremembe načina revalorizacije,
ki jo je bilo treba računati drugače kot v prvem trimesečju, namreč glede na
stopnjo rasti v mesecu dni in ne več v zadnjem trimesečju.
O svojem delu so poročale komisije za dodeljevanje kreditov občanom, za
reklamo in propagando ter komisija za odobravanje kreditov za stanovanjsko
in komunalno gradnjo. Značilno je, da se je po zadnjih podražitvah povečalo
število prošenj za prekoračitev zneskov na tekočih računih. Odobrili so 242 po-
trošniških kreditov in občani so jih v veliki večini primerov izkoristili za nakup
prem.oga. V uporabi je še vedno odredba o splošnih pogojih za potrošniško kre-
ditiranje iz leta 1982, ki predpisuje 60 oziroma 80 % pologa pri nakupu tekstila
in bele tehnike. Treba bo zmanjšati obvezno udeležbo in razširiti namembnost
potrošniških kreditov.
Visoka obrestna mera, ki je povrhu vsega še gibljiva, povzroča negotovost
pri poslovnih odločitvah, zato kreditiranje za pospeševanje gospodarske dejav-
nosti občanov naraša počasneje, kot je bilo načrtovano.
Navzoči so se strinjali s sklepi sej izvršnega odbora Kreditne banke Mari-
bor in določili delegate za prihodnjo sejo. MM2
OBRTNO ZDIWŽfl«ilfTOJ
Dopusti so, pa ne za vse
Kljub lenobnemu poletnemu času, ko večina ljudi na tak ali drugačen na-
čin dopustuje, pa je na Obrtnem združenju v Ptuju delavno. Pripravljajo se na
sodelovanje na Mednarodnem sejmu obrti v Celju, ki bo od 9. do 18. septem-
bra. Tam se bodo skupaj s Panoramo predstavili na kakih 100 m^ Obrtniki, ki
želijo predstaviti svoje dosežke, se še zmeraj lahko prijavijo. Imajo pa tudi mož-
nost, da se vključijo v sejemski informacijski sistem; samo povedati morajo na
svojem združenju.
28. julija se je sestal izvršilni odbor združenja. Pregledali so svoje polletno
delo. Bilo je dobro, saj so letni načrt prihodkov uresničili 74-odstotno, odhod-
kov pa 64-odstotno. Na poslovanje so precej vplivale podražitve, saj nanje ni-
majo vpliva, zato so morali opraviti rebalans načrta. Ugotovili pa so tudi, da
jim njihov družabni prostor prinaša izgubo.
V prvem polletju se je na združenju prijavilo k preizkusu znatnja za opra-
vljenje obrti 9 bodočih obrtnikov. Tako bomo odslej imeli v Ptuju novega sliko-
pleskarja, serviserja trajnožarečih peči, serviserja električnih naprav, čistilca
oken, avtoprevoznika, zeliščarja, gostinca in keramika.
Nekaj truda pa čaka tudi vse obrtnike, ki so zaposleni v proizvodnji ali
prometu z živili. V skladu z zakonom namreč morajo opraviti izpit iz higienske-
ga minimuma; organizira ga Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru.
Po delu pride sprostitev. Te so zlasti potrebni obrtniki, saj vemo, da je nji-
hov delavnik ponavadi daljši kot osem ur. Za vse, ki želijo potovati, so pri Obrt-
nem združenju pripravili izlet v London (šest dni) ter na Gorenjsko in tromejo
(en ali dva dneva). Člani Obrtnega združenja Ptuj pa lahko tudi organizirano le-
tujejo v Maredi in na Krku, kjer imajo svoje prostore. Žal jih ni dovolj za vse,
zato razmišljajo, da bi delavci, zaposleni pri obrtnikih, ustanovili poseben sklad
in razširili svoje počitniške kapacitete. jš
O obrtni coni v Ptuju veliko govorimo. Lepa beseda lepo mesto najde,
pravijo. Pa v naši občini ne kaže tako. Za 10 arov zamljišča v obrtni coni bi
moral zasebnik plačati 5 (starih) milijard. V sosednjih občinah pa sto (sta-
rih) milijončkov. Ja, ampak tam niso vračunali pogleda na ptujski grad!
POPRAVEK
V prejšnji številki Tednika smo.v vestički o gradnji ptujske obvo-
zne ceste pomotoma zapisali, da opravlja dela Cestno podjetje Mari-
bor — Tozd za vzdrževanje in varstvo cest. Pravilno se ta stavek glasi:
Dela opravlja KGP — tozd Nizke in hidrogradnje F*tuj. Za napako se
opravičujemo. (Stroji pa še naprej mirujejo.)
* PREPISANO iZ STARIH ŠTEVILI^flHl
FizKULTURA     Nogomot
15. avg. 1948 je bila odigrana v Mariboru prvenstvena nogomet-
na tekma med FD Studenci in FD F*tuj, ki je kljub boljše predvajani
igri podlegel z rezultatom 4:3. Tekma se je radi stanja ob koncu 3:3
podaljšala, ko se je v tem Studenčanom posrečilo dati odločilni gol in
to zaradi nesporazuma našega vratarja in branilca.
Ptujčanom se pozna, da so brez treninga, kar pa bodo sedaj s si-
stematičnim treningom popravili. Grajanja vredno je, da nekateri
igralci ugovarjajo odločbam sodnika. Zaželjena je mnogo večja disci-
plina v našem moštvu.
Gole za Ptuj so dali: Berlič, Serdinšek in Sirec Maks. g"
(Naše delo, Ptuj, 26. avgusta 1948.)
Več discipline na ulici
Neredko se dogaja, da se tri do štiri ženice postavijo na pločnik
ter si tam razkladajo dnevne novice ali pa obirajo sosedo do kosti. V
tej svoji dosledni in nenehni vnemi splavajo nekam v višine ter tako
pozabijo na svojo bližnjo okolico. Mimoidoči pa se pehaj in prerivaj!
Se celo na cesto moraš stopiti, kar pa ni vselej brez nevarnosti. Dobro
bi bilo, da bi tem ženicam varnostni organi pomagali pri vrnitvi na ze-
meljsko oblo z »Nalogom plačila za socialni fond«.
Nadalje naj bi pešci upoštevali pravilo: »Hodi desno!« in pro-
met bi se lahko nemoteno razvijal tudi pri nas.
(Naše delo, Ptuj, 30. decembra 1948.) K. L.
Brigadirji delajo v Voličini
Prek 160 brigadirjev druge izmene
Zvezne mladinske delovne akcije Slo-
venske gorice 88 uspešno dela na treh
deloviščih. Po dve brigadi sta na delo-
višču v lenarški občini, ena brigada
opravlja čiščenje melioracijskih jar-
kov v Pesniški dolini pri Dornavi,
skupina brigadirjev nadaljuje težko
delo na trasi v Majskem Vrhu, kjer še
zmeraj vojaki iz ptujske in maribor-
ske garnizije prebijajo skale s kom-
presorji, po posebnem programu pa
tečejo aktivnosti brigade Rdečega kri-
ža Slovenije (socialni program in bri-
gadirski vrtec, o čemer posebej poro-
čamo).
Minulo soboto je bila ena naju-
spešnejših skupnih udarniških akcij z
domačini iz Gradišča pri Lenartu, saj
se je brigadirjem priključilo doslej
največ krajanov — prek 80. Skupaj so
tako dokončali vsega skupaj 4.500 m
dolg izkop jarka za primarni telefon-
ski kabel, ki povezuje občinsko sre-
dišče Lenart s krajevno skupnostjo
Gradišče. Pričakujejo okoli 600 novih
telefonskih priključkov. Gradiščani
so pripravili brigadirjem tudi odlično
domačo malico in še okusnejše lov-
sko kosilo ter tovariško srečanje.
V nedeljo so se brigadirji ohladili v
Ptujskih toplicah, v ponedeljek pa so
se odpravili na novo delovišče v Voli-
čino, kjer prav tako uspešno kopljejo
jarek za telefonski kabel. Tajnik KS
Veličina Franc Rose je o tem pove-
dal: »V naši KS smo si začrtali polo-
žiti primarni telefonski vod v dolžini
6.000 m in veseli bomo, če nam bodo
brigadirji izkopali vsaj 5.000 m, kot je
planirano. To bo izredno velik prispe-
vek naši KS, saj imamo daleč največji
projekt in najvišjo ceno v občini, zato
smo že vnaprej brigadirjem zelo hva-
ležni za njihovo pomoč. Trenutno
imamo na celotnem območju KS le
25 telefonskih priključkov, kar je za
sodobno komuniciranje s svetom zda-
leč premalo. Po napeljavi novega pri-
marnega voda pa pričakujemo vsaj
kakih 200 novih priključkov, kar bo
stanje precej popravilo.
To soboto, 6. avgusta, bomo briga-
dirjem priskočili na pomoč tudi do-
mačini. Na udarniško akcijo smo se
dobro pripravili in pričakujemo, da
bo enako uspešna kot tista v Gradiš-
ču.«
-OM
Tajnik KS Veličina Franc Rose.
Prvi delovni dan na območju KS Veličina je bil zele vreč.
(Fote: M. Ozmec.)
Zastrupitev z živili ni
z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da v le-
tošnjem poletju v ptujski občini zastrupitev s
hrano še ni bilo. Zasluga gre gotovo že proiz-
vajalcem živil in vsakemu posamezniku, ki
irna opravka z živili. Sanitarna inšpektorica
Vera Lunder upa, da bo ta skrb za neopore-
čnost živil prisotna do konca tega res vročega
poletja in bomo lahko takrat zapisali enako
ugotovitev.
Največje in najhujše zastrupitve v poletnih
Tiesecih so običajno zastrupitve s slaščičar-
skimi izdelki; to pa zato, ker so idealna gojiš-
ča za mikroorganizme, klice se hitro razmno-
žijo, te pa so vzrok zastrupitvam. Zato ne bo
odveč v teh vročih dnevih, da smo še posebej
^krbni pri pripravi živil. Ločiti je treba čisto
"1 nečisto pot hrane, kar pomeni, da pri pri-
pravi hrane ne sme priti do mešanja surove
"1 že pripravljene hrane, kuhane ali pečene.
C)o zastrupitev prihaja največkrat prav zaradi
^58a, ker se živila, ki so že pripravljena, oku-
sijo s tistimi živili, ki so še surova. Po bese-
^^h sanitarne inšpektorice Vere Lunder Ima-
jo vsa surova živila klice, kar je povsem nor-
malno, pri pripravi hrane pa jih s pranjem,
kuhanjem in pečenjem uničimo oziroma
zmanjšamo njihovo število, tako da niso več
nevarne in ne povzročajo zastrupitev. Druga
pomembna zadeva je, da je pripravljena živi-
la potrebno tudi takoj zaužiti. Postane hrane
v tej vročini ne smemo uživati. Posebej v veli-
kih gostinskih in obratih družbene prehrane
bi morali temu posvetiti posebno pozornost.
Pogrevanje živil ni dovoljeno, saj je vsako ta-
ko živilo lahko zelo nevarno. Res, da z viso-
kimi temperaturami uničimo klice, ne uniči-
mo pa strupov, ki jih klice izločajo in so od-
porni proti visokim temperaturam. V takih
primerih tudi težko ugotovimo vzroke zastru-
pitve, kar je zelo pomembno, če hočemo bol-
nike takoj pričeti pravilno zdraviti. Vsi, ki
pripravljajo hrano, pa morajo še posebej pa-
ziti na osebno higieno. Umivanje rok je na
prvem mestu. Prav na tem področju, menijo
mnogi, so sanitarni inšpektorji še posebej ne-
strpni, vendar to ni res, saj iz svojih vsako-
dnevnih izkušenj vedo, da mnogokje temu
posvečajo premalo pozornosti. Pa še ena
stvar je pomembna: pri pripravi živil ne sme-
mo prekiniti hladilne verige. Pot iz trgovine
je krajša ali daljša, zato bi morali poskrbeti,
da zlasti na primer smetano in mesne izdelke
/hrenovke, posebno klobaso, tlačenko/ ta-
koj, ko pridemo domov, damo v hladilnik.
Če se le da, naj bi ta pot, kadar kupujemo
takšne izdelke, čim krajša; če to ni mogoče,
takih živil raje ne kupujmo. Enako velja tudi
za slaščice.
Zaenkrat torej zastrupitev s hrano ni in pri-
zadevati bi si morali, da bo tako tudi ostalo.
Tudi splošno higiensko stanje naših gostin-
skih in živilskih obratih je zadovoljivo, razen
v posameznih obratih. V takih primerih in-
špekcijske službe ukrepajo in razmišljajo tu-
di o tem, da bi javno objavili imena in opozo-
rili potrošnike na tiste obrate, kjer higiens'.e
razmere ne ustrezajo. Mogoče bi taka javna
objava zalegla več kot kazen, saj bi si verjet-
no vsak od potrošnikov premislil, prede i bi
vstopil v tako trgovino ali gostinski lokal.
NaV
4 » SESTAVKI IN KOMENTARJI
4. avgust 1988 —

Denar naj ostane v Ptuju
Zaslužiti kak dinar in z njim obogatiti svojo
skromno žepnino je seveda želja večine mladih v
teh poletnih in počitniških časih. Doslej so mladi
v Ptuju lahko služili denar prek ptujske podružni-
ce študentskega servisa iz Maribora, od nedavne
konference občinske organizacije Zveze socialisti-
čne mladine pa deluje v Klubu mladih mladinski
servis. Ustanovili so ga predvsem zato, ker želijo
še bolj razširiti delo prek servisa, ker bo sedaj de-
nar od posredovanja ostal v ptujski občini, in ker
se bo mogoče bolje prilagajati ponudbi del, saj ur-
ne postavke (plačilo za uro dela) ne bodo strogo
določene, kot so bile pri Študentskem servisu. Ob-
činska organizacija mladine ima vse možnosti, da
legalno ustanovi mladinski servis za posredovanje
del, in to možnost so mladi tudi izkoristili. Okoli
štirideset delovnih organizacij in številni posamez-
niki so s servisom sodelovali že doslej, pričakovati
pa je, da se jih bo za to sodelovanje odločilo še
več, saj bo o urnih postavkah sedaj mogoče dogo-
voriti.
Ostanek dohodka iz delovnega servisa bo osta-
jal v občinski mladinski organizaciji in ga bo lah-
ko uporabila v produktivne namene in zmanjšala
tudi svoj delež pri proračunu.
S torkom so v mladinskem servisu tudi zaposlili
delavko, ki bo opravljala posredovalna in admini-
strativna dela. Kaže, da bo servis lahko uspešno
posloval in se bo razen prvih šest mesecev tudi
sam financiral. Dejstvo, da je prek servisa v letoš-
njem letu delalo več kot 500 mladih in da je skup-
ni neto promet v prvih sedmih mesecih letošnjega
leta 15 milijonov, kaže na upravičenost odločitve
mladinske konference. d. L
Predstavljamo vam štab akcije
Letošnjo Zvezno mladinsko de-
lovno akcijo Slovenske gorice
vodijo v glavnem že stari znanci
in prekaljeni brigadirji.
Od leve:
Martin Vrbančič — namestnik za
naselje, Ivan Rojs — komandant
akcije, Irena Hunjet — namest-
nica komandanta za interesne
dejavnosti, Marjan Zebec traser
akcije in Branko Munda — dru-
gi traser akcije.
Foto: M. Ozmec
Javna razprava
o prostorskoureditvenih
pogojih končana
Od 24. junija do 24. julija so bili v javni razpravi dokumenti o
prostorskoureditvenih pogojih starega mestnega jedra. Vsi, ki jih je to
zanimalo, so si lahko ogledali dokumente, razstavljene v sejni sobi
občinske zgradbe na Trgu MDB. Ti dokumenti bodo osnova za prido-
bivanje nadaljnjih gradbenih in drugih dovoljenj za urejanje zgradb
in drugega v starem mestnem jedru. Pripombe, nekatere prav zanimi-
ve, so poslale mnoge organizacije, zaradi dopustov pa so sprejemali
pripombe še teden dni dlje, kot so načrtovali. Pripombe bodo iz ko-
miteja za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve poslali na Za-
vod za urbaniznem Maribor, ki je izdelovalec projekta. Končni doku-
ment bo dan v obravnavo skupščini občine Ptuj septembra ali najpoz-
neje oktobra, kot je povedal Franc Ivanuša, predsednik komiteja za
urbanizem, komunalne in gradbene zadeve. Dokument je pomemben
zaradi opredelitve ulic, ki bodo osnova za ureditev starega mestnega
jedra. M. Samec
Referendumske programe
uresničujejo
Do sedaj so iz sredstev referendumskega programa v ptujskih
krajevnih skupnostih uresničili precej načrtovanega.
V krajevni skupnosti Olge Meglic pravkar končujejo gradnjo plo-
čnika in razsvetljave od Maistrove ulice do trgovine na Vičavi. Pro-
jekt bo stal 90 milijonov dinarjev, sredstva pa so poleg tistih iz samo-
prispevka prispevali komunalna skupnost in skupnost za ceste ... Za
350 metrov kanalizacije v KS batov Reš so krajani porabili 150 milijo-
nov dinarjev; nekaj sredstev je iz samoprispevka, nekaj iz pogodb s
krajani, ki se bodo priključili na kanalizacijo.
Na Turnišču bo 340 hiš dobilo telefone po do sedaj sklenjenih
pogodbah; sredstva bodo prispevali bodoči naročniki sami.
V Spuhlji ima Vodno gospodarstvo težave s pridobivanjem od-
stopnih izjav lastnikov zemljišč. Zaradi narasle podtalnice je pogosta
obiskovalec kleti voda in Vodno gospodarstvo gradi odvodne kanale;
vsaj namen jih ima. Krajani Spuhlje pa svojih zemljišč ne dovole pre-
kopati in podtalnica v kleteh ostaja, moči zidove in onemogoča upo-
rabo kleti.
V krajevni skupnosti Dušana Kvedra se pripravljajo na rekon-
strukcijo Lackove ulice. Po sedanjih ocenah so na krajevno skupnost
dobili dva predračuna rekonstrukcije. Stala naj bi 200 milijonov, kra-
jevna skupnost pa take obremenitve verjetno ne bo sposobna prene-
sti.
Pločnik, dolg 250 metrov, so zgradili od križišča CMD do Ziher-
love ploščadi in Potrčeve ceste. Stal je 40 milijonov dinarjev, 70 %
sredstev je prispevala krajevna skupnost Jožeta Potrča iz referendum-
skega dinarja.
V krajevni skupnosti Franca Osojnika se pripravljajo na sanacijo
Trubarjeve ulice in ureditev razsvetljave v Langusovi in ulici Stanka
Brenčiča.
V krajevni skupnosti Borisa Ziherla bodo nove pridobitve naj-
bolj veseli^ otroci, saj se krajani pripravljajo na gradnjo igrišča v Ljud-
skem vrtu. To je en od dveh načrtovanih v referendumskem progra-
mu.
V oktobru bodo vse ptujske KS združile sredstva za prvo fazo re-
konstrukcije mestnega kina. M. Samec

v 60. letu življenja je tiho, ne-
pričakovano in mnogo prezgodaj
odšel iz naših vrst Franc SEDIČ,
trgovski delavec v pokoju in vse-
stransko družbenopolitično in
samoupravno angažirana oseb-
nost. Poznali smo ga kot marlji-
vega in vestnega delavca in po-
slovodjo v delovni organizaciji
Panonija in MI P Ptuj ter kot po-
močnika direktorja temeljne or-
ganizacije združenega dela
TOZD Maloprodaja MI P Ptuj. V
naprednem delovnem okolju
ptujskih trgovinskih delavcev se
je oblikoval in kalil njegov lik
angažiranega družbenopolitične-
ga delavca, ki so mu človek, delo
in samoupravljanje prirasli k sr-
cu. Uveljavil se je kot mladinski
aktivist v prvih letih po osvobo-
ditvi. Zanj je značilno, da je bil
vsestransko aktiven v delovni or-
ganizaciji, v krajevni skupnosti
in v občini.
V delovni organizaciji se je
uveljavil kot predsednik osnovne
sindikalne organizacije ZSS in
kot predsednik delavskega sveta
ter kot vodja delegacije. Uspeš-
nost njegovega sindikalnega dela
se je izražala v prizadevanjih za
izboljšanje delovnih in življenj-
skih razmer trgovskih vajencev
in delavcev ter v krepitvi njego-
vega materialnega in samouprav-
nega položaja. Uspešnost sindi-
kalnega dela v lastnem delovnem
okolju mu je odprla pot k odgo-
vornejšim sindikalnim nalogam
v občini in republiki. Vestno in
uspešno je opravljal naloge pred-
sednika občinskega odbora sin-
dikata delavcev trgovine in člana
predsedstev občinskega sveta
ZSS Ptuj ter republiškega odbo-
ra sindikata delavcev trgovine.
Rezultati njegovega dolgoletne-
ga sindikalnega dela so bili na-
grajeni z najvišjim slovenskim
sindikalnim priznanjem — zla-
tim znakom Zveze sindikatov
Slovenije; podelil mu ga je repu-
bliški svet. Tudi po odhodu v za-
služeni pokoj je ostal zvest sindi-
kalnemu delu, saj je uspešno
opravljal naloge člana sveta akti-
va sindikalnih aktivistov občine
Ptuj z nalogo pomagati pri delu
sindikata delavcev trgovine Ptuj.
Odlikoval seje tudi pri delu Zve-
ze komunistov kot sekretar osjio-,
ovne organizacije in član občin-
skega komiteja ZKS Ptuj. Njego-
va aktivnost je bila prisotna tudi
pri delu na področju splošne
ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite v občini, za kar je pre-
jel priznanje republiškega sekre-
tariata za ljudsko obrambo. Ena-
ko prizadeven je bil v krajevni
skupnosti kot predsednik in se-
kretar krajevne konference
SZDL in kor predsednik sveta
krajevne skupščine Hajdina. Bil
je član ZRVS, AMD, gasilskega
društva, kulturno-prosvetnega
društva. Prejel je mnoga družbe-
na priznanja, med njimi red za-
slug za narod s srebrno zvezdo.
Izgubili smo iskrenega tovari-
ša in zasluženega graditelja sa-
moupravne socialistične skupno-
sti. Razdajal je svoje znanje in ži-
vljenjske moči za srečo ljudi.
Ohranili ga bomo v spominu,
njegov lik sindikalnega in druž-
benopolitičnega delavcapa nas
bo bodril v boju za srečnejši jutri
vseh ljudi, s čimer bomo izkazo-
vali naše priznanje za družbeno-
koristno delo. Hvala mu!
FB
Makadam se je umaknil asfaltu
»Pa smo bližje Ptuja!« so vzkliknili vsi, ki
se vozijo proti Ptuju iz smeri Tržca, Podleh-
nika, Žetal . . . Konec prejšnjega tedna so jim
namreč delavci KGP-ja zasfaltirali cesto od
Tržca do Suhe Veje. Nič več prahu, nič več
obvozov skozi Lancovo vas, nič več skakanja
iz luknje v luknjo (razen ko se bodo pojavile
luknje v asfaltu; in te se bodo, saj za drugo
plast — po stari navadi — ne bo denarja), nič
več cijazenja do Ptuja in nazaj. V krajevni
skupnosti Videm je bila to zadnja večja ne-
modernizirana cesta. In ker so hkrati posodo-
bili tudi delček ceste med Tržcem in Podleh-
nikom — Pod goro, je sedaj pot do motelo-
vih »kremšnit« hitrejša in udobnejša.
»Pa smo bližje dolini!« so vzkliknili prebi-
valci Majskega Vrha, saj so — prav tako ko-
nec prejšnjega tedna — dobili asfalt na cesti
proti Podlehniku. Ovinkasta je sicer, ozka,
neprimerna za cestne hitrostne dirke, a lju-
dem v Majskem Vrhu bo olajšala pot v doli-
no: v službo, k zdravniku, v trgovino — v
lepšo prihodnost. In nazaj.
jš
Cesta mimo »vsrane jame« (od Tržca do Suhe Veje).
Sad tretjega občinskega samoprispevka — asfalt v Majski in Dravinjski
vrh.
FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
K. nadaljevanje
V vseh celicah KP so začeli razpravljati o teh »antipartijskih ele-
mentih, ki so hoteli rušiti ugled naše partije in (so) zavirali naš plan«.
Tako so pač ocenjevali, čeprav sami poročevalci v to niso bili najbolj
prepričani, kaj šele člani, ki so take informacije sprejemali navadno
molče, mislili pa so si svoje. Ni bila posebno težka odločitev, kdo ima
prav: naše vodstvo s tovarišem Titom ali VKPb s tov. Stalinom. Toda
naenkrat obsojati svojega dovčerajšnjega sodelavca, tovariša, prijate-
lja, ki si ga poznal, vedel, da je poštenjak, da je njegova edina krivda
v tem, ker je glasno povedal tisto, kar so tudi drugi mislili, vendar
molčali, potem pa so pri tistih nepremišljenih izjavah trmasto vztraja-
li. Obsojati jih je bilo težko, vendar je partijska disciplina to od njih
zahtevala. Sprejemali so sklepe o izključitvi in se strinjali z obtožba-
mi.
Na sestanku partbiroja OLO Ptuj so v sklepu zapisali, da se v ce-
loti strinjajo z izključitvijo Ljuba Kolerja, kije tudi kritiziral člane ko-
miteja, Saša Skaze. ki je celo postavljal vprašanje, zakaj so delavci in
intelektualci v istih celicah, org. sekretarju pa je celo zabrusil: »S ta-
bo sploh ne govorim,« in Draga Hasla, »ki stoji na stališču obtožb in-
formbiroja«.
Najbolj odločni in revolucionarni so bili na sestanku celice KP
odseka za notranje zadeve, kjer so 27. julija 1948 zapisali:
»Danes je naša najvažnejša naloga, da povsod in dosledno raz-
krinkujemo ljudi, ki zagovarjajo politiko kominformbiroja. Take ljudi
je treba udarjati, ker razširjajo razne alarmantne vesti. Bili so poveči-
ni razni častihlepneži. So ljudje nove vrste kriminala, kajti kdor je
proti naši partiji — je tudi proti ljudstvu in državi. Zato je sedaj bud-
nost bolj potrebna kot kdajkoli . . .« (OK KPS Ptuj, zapisniki 1948,
škatla 3, ZAP.)
SLOVESNO SPREJELI DELEGATE
Po končanem V. kongresu KPJ so se delegati vračali v svoje
okraje v posebej okrašenih vagonih. Na vseh postajah jih je prebival-
stvo navdušeno pozdravljalo. Tudi v Sloveniji so že v Dobovi delega-
tom pripravili veličasten sprejem. Vse postaje naprej so bile okrašene
z zastavami, zelenjem in parolami. Ljudje so delegate burno pozdra-
vljali in s tem manifestirali strinjanje z vsemi sklepi V. kongresa KPJ.
Slovesen sprejem je bil tudi v Ptuju. Velika množica občanov,
predvsem mladih, je delegate in goste pričakala že na železniški po-
staji. Od tam so jih z zastavami in godbo pospremili na Kvedrov trg
(danes Trg MDB), kjer je že bil pripravljen govorniški oder.
Množica je trg napolnila, v imenu delegatov pa je spregovoril
Andrej Petelin, sekretar OK KPS. Med drugim je rekel:
»V. kongres KPJ je bil velik doži\ljaj za vse nas. velik dogodek
za vse narode Jugoslavije. Jasno je prišlo do izraza bratstvo in edin-
stvo vseh naših narodov. Delegati smo izvršili nalogo, ki nam jo je na-
ložilo vse naše ljudstvo. Dnevi kongresa so bili dnevi dela. Ponovno
smo izvolili tovariša Tita in vse ostale naše revolucionarne partijske
voditelje.
Moskovska Pravda je pisala, da so bili na kongresu aplavzi zato,
ker so na delegate pritiskali Rankovičevi janičarji. Delegati pa smo
naše obrekovalce pozvali, da naj pridejo k nam in pogledajo naše de-
lo. Tako nas pa klevetajo, ne da bi se prepričali, če govorijo resnico.
Dokazali bomo, da smo delali pravilno in da smo na pravi poti.
Vprašanje pa je, kako bodo druge K P dale obračun svojemu ljudstvu,
zakaj so nas klevetah. Z delom in prekoračevanjem norm bomo doka-
zali in dali odgovor informibiroju, kako tolčemo po vseh sovražnikih.
Dokazali bomo, da je bil naš C K KPJ s tovarišem Titom na čelu na
pravilni poti in da nas vodi od zmag do zmag . . .«
Govor je končal z vzkliki: »Naj živi CK KPJ s tovarišem Titom
na čelu!« Temu je sledil buren aplavz in skandiranje »Tito —Partija«.
Potem je, v skladu z veljavnim protokolom, še vzkliknil: »Naj živi
Sovjetska zveza s tovarišem Stalinom na čelu!« ... Nekaj dlani je za-
ploskalo, vendar so hitro sramežljivo obmirovale ... Mladi pa so za-
čeli vzklikati KPJ, Titu, Kardelju in drugim voditeljem.
Spregovoril je še delegat Franc Belšak-Simon. Povedal je pred-
vsem to, kaj so na kongresu rekli glede razvoja kmetijskega zadružni-
štva. S tem je bil sprejem končan .. . Začelo se je resno delo, ki je iz
dneva v dan postajalo težje.
SKOJEVCI VEDNO PRVI
V predkongresno delo seje z največjo zagnanostjo vpreglo okraj-
no vodstvo Skoja v Ptuju. Vzrok je bil delno v tem, ker je na V. kon-
gresu bilo sklenjeno, da nista več potrebni dve mladinski organizaciji,
ampak naj deluje samo ena pod vodstvom KPJ. Zato naj bi se Skoj
združil z LMJ. tiste skojevce, ki izpolnjujejo pogoje, je treba sprejeti \
KP, drugi pa naj se vključijo v organizacijo Ljudske mladine.
Temu kongresnemu stališču je bilo treba dati vso podporo in za-
četi z uresničevanjem. Da bi vse to preučili, je bila 3/8-1948 v Ptuju
konferenca Skoja. Uvodni referat je imel Dušan Furlan, sekretar Sko-
ja v Ptuju.
Najprej je govoril o uspehih Skoja v Jugoslaviji. »Mi smo te
uspehe dosegli zato, ker smo se učili od velike VKPb,« je rekel in ta-
koj zatem je »najodločnejše udaril po klevetnikih, ki so proti nam,« v
isti sapi pa izrazil upanje, »da se bodo vsa nesoglasja Čimprej razjas-
nila«. Kljub temu je pozval k »budnosti in najstrožjemu uničevanju
vseh, ki bi na kakršenkoli način hoteli rušiti našo enotnost in monolit-
nost.« Potem je poročal, kako je skojevska organizacija reagirala na
resolucijo informbiroja »s podvojenim delom! Povečali smo ude-
ležbo mladih pri gradnji zadružnih domov, kontrahirali smo žito in
koruzo, dvignili obvezo za ljudsko posojilo. Pri tem so se posebej iz-
kazale grupe: Gorišnica, Podgorci, Osojnik, Sobetinci, Gorca-Dežno,
Žetale in Podlehnik. Skojevci Nove vasi pri Ptuju so kontrahirali kar
4673 kg žit.«
Med nalogami za naprej je poudaril »borbo zoper vse sovražni-
ke, zlasti reakcionarne elemente v mestu, kulaške elemente na vasi in
v tovarni, proti protiljudski duhovščini . . .« Posebna naloga pa je bila
do konca leta 1948 uresničiti spojitev LMJ in Zveze komunistične
mladine Jugoslavije (SKOJ). Ob koncu obsežnega referata je pouda-
ril: »Neprecenljive so zasluge Skoja pod vodstvom Partije!«
Skojevcem je govoril tudi sekretar komiteja Andrej Petelin o V.
kongresu KPJ. Stane Seidl, poverjenik za notranje zadeve, jih je po-
drobneje seznanil z dejavnostjo »antipartijskih elementov«, kar je po-
vezal s špekulacijo v KLO Cvetkovci, kjer so »pobili okoli 800 glav ži-
vine«. Vse je povezal z nalogo, »da moramo še naprej bedeti budno
nad vsemi stvarmi«. Vlado Dernač je poročal, da je začel izhajati
okrajni list Naše delo, in govoril o vlogi tiska pri vzgoji ljudi. Dinko
Tasovec, inštruktor za predvojaško vzgojo, je podrobneje prikazal no-
ve naloge v zvezi z začetkom uvajanja predvojaške vzgoje po vaških
centrih, ki se bo začela v septembru. Cilj je mlade kulturno dvigniti in
jim dati osnovno znanje za vstop v »kader«. Prvi obvezniki so bili
fantje, rojeni v letih 1928—1931. Program je obsegal 10 učnih urin ga
je bilo moč opraviti v dveh dneh.
V razpravi je sodelovalo več skojevcev; poročali so o nalogah na
posameznih področjih dela. Ob koncu so sprejeli tri resolucije in jih
poslali vodstvom KPJ, KPS in Skoja. (ZMS — zapisniki 1948, škatla
št. 1. ZAP.) Nadaljevanje prihodnjič
f IiIjNIK - 4. avgust 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Letni načrt banke se uresničuje le nominaino
Tako nekako bi lahko rekli za
letošnje polletno poslovanje
K.BM in PF. Ptuj. Toda natan-
čnejša analiza nekaterih področij
jo organizacija kažeta zaskrblju-
joče stanje. Zato so delegati lO
ICMB na petkovi seji sprejeli
protest, ki naj ga vodstvo banke
pošlje Združenju bank in zvez-
nim izvršnim organom. Ogorčeni
delegati so menili, da ni več mo-
goče voditi niti kratkoročne po-
slovne politike, ker se čez noč ce-
lo za nazaj spreminjajo predpisi
o pogojih gospodarjenja, kot
npr. način izvajanja revalorizaci-
je. Obračun revalorizacijske
obrestne mere (v juniju R = 56,
v juliju pa kar 895 ož?. korigirano
231) itd.
Povsem razumljivo je, da v
takšni negotovosti ni mogoče v
pogodbah določati ne plačilnih
pogojev ne drugih elementov,
kar vse je podobno igram na sre-
čo.
Poslovanje v PE Ptuj kot tudi
v banki kot celoti je prav tako
moteno in ne dosega realnih na-
črtovanih vrednosti, čeprav so
nominalni podatki (na videz) vi-
soki.
Poslovna enota je v prvem pol-
letju leta tako rekoč podvojila bi-
lačno vsoto in presegla letni
načrt za 14%. V primerjavi s te-
meljno banko je PE imela hitrej-
šo rast sredstev, zato se je njen
delež v bilanci KBM okrepil za
skupaj 4 odstotne točke. Ta pri-
rast je nastal delno pri izvirnih
bančnih sredstvih s področja PE
(sredstva občanov in OZD) kot
tudi iz priskrbljenih sredstev iz
prfmarne emisije za selektivne
namene kreditiranja (primarno
kmetijstvo in izvoz). Močno seje
povečal tudi menjalniški odkup
deviz, ki je dosegel v PE že 5 mio
USA S. Precejšnji del povečanja
bilačne vsote pa predstavlja rast
tečajev deviznih vlog občanov, ki
jih zaenkrat poslovnim bankam,
pod določenimi pogoji, pokriva
NBJ (22 mid din). Na hitrejši
prirast bilačne vsote pa vpliva tu-
di revalorizacija materialnih
sredstev in plasmajev banke, zla-
sti indeksacija. Za naložbe je bi-
lo v PE v prvem polletju na raz-
polago nekaj nad 74 mid din.
Za neposredne naložbe je bilo
v prvem polletju odobreno go-
spodarstvu okrog 20 mid, v sta-
novanjsko komunalno dejavnost
1,2 mid, občanom za druge na-
ložbe 763 mio din ter za druge
naložbe v okviru KBM okrog 50
mid. Pri tem je treba poudariti,
da se nekatere večje investicijske
naložbe (pristojnost republiške
komisije za DSU) financirajo po-
sredno, prek KBM. Takšna pro-
jekta sta MPPAI in modernizaci-
ja predelave v Perutnini Ptuj. Ta-
ko lahko PE neprimerno več
sredstev usmerja v kredite za te-
koče poslovanje. Investicijskih
naložb pa je zaradi previsoke
obrestne mere vedno manj. Če-
prav je v gospodarstvu nujna
prenova proizvodnih programov
so zaskrbljujoče upadle naložbe
v stanovanjsko komunalna de-
javnost ter za gospodarsko de-
javnost občanov (drobno gospo-
darstvo in kmetijstvo). Upadanje
gospodarske aktivnosti na teh
področjih je v nasprotju z želja-
mi ekonomske politike. To kaže
poleg že omenjene stagnacije v
predelovalni industriji in kmetij-
stvu, da težko pričakovanega oži-
vljanja industrijske proizvodnje
(napoved ZlS-a) zaenkrat še ne
bo.
V mesecu maju je zvezna vla-
da spremenila kreditno-monetar-
no politiko. Sredi gospodarskega
leta pziroma v glavni sezoni vla-
ganj (kmetijstvo) je znižala dovo-
ljeni obseg plasmajev bank.
Ponovno je uvedla limite, kar
je povzročilo bankam veliko te-
žav, saj so naložbe bile doslej
uravnavane z likvidnostjo bank
in z obvezno rezervo. Obvezna
rezerva^ iz prejšnjega instrumen-
tarija ni bila ukinjena, celo zviša-
la se je. Zaradi tega je PE v pre-
cejšnji meri presegla dovoljeni
obseg naložb v proizvodnjo za
cca 11,5 mid. To težavo sedaj
premoščamo v okviru KBM, kjer
so selektivne naložbe v prvem
polletju celo upadle, močno pa
so narastle druge naložbe, ki pa
jih banka sedaj močno krči. Uki-
njeni so krediti na tekoči račun
OZD, znižana višina kreditov za
OD itd., kar vse vpliva na doho-
dek banke.
Polletni obračun banke je ugo-
den. Še v prvem trimesečju je
končala z 2,4 mid din izgube v
bilanci uspeha (BU), ob polletju
je bilanca uspeha pozitivna za 6
mid din. Nekoliko počasnejši je
prirast, revalorizacijske rezerve v
revalorizacijski bilanci, kar je
posledica sprememb v obračunu
obresti. Na ugoden finančni re-
zultat banke (BU) je vplivala do-
slednejša izterjava realnih obre-
sti. Konec polletja je bilo nepla-
čane realizacije (r) le 1,285 mid,
ob prvem trimesečju pa prek 4,5
mid din. Visok je znesek plača-
nih zamudnih obresti (8,5 mid)
ter pozitivne tečajne razlike (m
mid din).
Ob uspešnem koncu prvega
poletja so delegati lO KBM na-
čeli tudi vprašanje upravičenosti
sedanje višine realnih obresti in
tarife bančnih storitev. Predlaga-
li so delno, predčasno vrnitev
skupnega dohodka. O tem pa bo
tekla razprava, ko bodo stroko-
vne službe banke pripravile po-
drobnejšo razčlembo rezultatov
ter primerjavo z drugimi banka-
mi.
Za  delo  delovne  skupnosti
banke so se po 15. maju težave
pri delu še povečale, saj je bil
spremenjen    način    obračuna
obresti. Prehod smo morali na-
praviti kar sredi meseca (15. 5.)!
Prešli smo na uporabo obrestne
mere, ki jo ZIS določi na koncu
meseca za tekoči mesec, po kate-
ri naj bi se vršilo obrestovanje že
med mesecem. To zelo otežuje
obračune ob izteku vezav, zato
občanu pred potekom meseca ne |
moremo   povedati,   po   kateri \
obrestni meri bo imel vezano i
vlogo za tisti mesec, kaj šele da ]
bi jih lahko izračunali in dali na I
razpolago. Občani tukaj upravi-
čeno tarnajo; nerodno je le to,
da so tarča bančni delavci name-
sto zveznega sekretarja za finan-
ce, ki si je predpis izmislil.
Delavci banke le s težavo ob-
vladujejo takšno zapleteno po-
slovanje, zlasti še zato, ker odpo-
veduje mehanografija. Obetajo
pa se nove spremembe. Zaradi
novega načina obračuna obresti
je lO KBM sprejel tudi nove
splošne pogoje za njihov obra-
čun.
Posebej pa naj še poudarimo
za občane ugodno spremembo iz
sporazuma o vodenju tekočih ra-
čunov. Po tej spremembi bodo
od 1. avgusta občani lahko pla-
čevali z enim čekom v trgovini
do višine 200.000 din. Najvišji
znesek dviga gotovine pri PTT in
drugih bankah (izven sistema LB
ZB) je 100.000 din. V vseh delih
temeljnih bank, združenih v LB
ZB v SR Slovenije, bo možno
dvigovati do 300.000 din. Najniž-
ji znesek, na katerega sme biti iz-
stavljen ček, pa znaša 10.000 din.
Na prejšnji seji lO je-^bil zvišan
tudi limit za dovoljeno prekora-
čitev-na tekočem računu in znaša
od 7. dalje 500.000 din.
Upajmo, da bodo te vrednosti
ob sedanji infiaciji vzdržale vsaj
3 mesece.
Franc LUKMAN

V SADNEM VRTU sta prvi dve tretjini av-
gusta primeren čas za sajenje jagod. Jagode
najbolj uspevajo na močnih, globokih in do-
bro obdelanih tleh, v katerih ni trajnih pleve-
lov. Ne obnavljajmo nasada na zemlji, kjer
so že doslej rastle jagode, ker je ta zemlja
enostransko izčrpana, hkrati pa okužena z
boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo jagode.
Pri obnovi jagodnega nasada, ki je večletna
kultura, moramo torej upoštevati kolobarje-
nje ali vrstni red rasti vrtnin z različnimi bio-
loškimi svojstvi.
Ob globokem prekopavanju damo v zem-
ljo dovolj dobro preperelega hlevskega gnoja
ali pa mešamo šotno gnojilo. Če je v tleh do-
volj humusa, zadostuje na kvadratni meter 10
dag nekloriranega mešanega rudninskega
gnojila z veliko vsebnostjo kalija in fosforja,
ki bo služilo kot gnojenje na zalogo. Zemljo
pripravimo in pognojimo vsaj 14 dni pred sa-
jenjem.
Sadike jagod jemljemo od zdravih enole-
tnih rastlin, ki so v tekočem letu dobro rodile
in smo jih zaznamovali s palicami že, ko smo
jagode nabirali. Če pa že več let obnavljamo
jagodni nasad z lastnimi sadikami, je pripo-
ročljivo dobaviti selekcionirane sadike iz
kakšnega drugega kontroliranega nasada. Sa-
dimo v medvrstni razdalji 40 cm, v vrsti pa v
trikotni zvezi na razdaljo 30 cm.
V ZELENJAVNEM VRTU sadimo sadike
kolerabice, rabarbare in listnega ohrovta.
Ker se je dolžina dnevne svetlobe pričela kr-
čiti, lahko že sadimo sadike jesenske glavna-
te solate, saj nam ne do vec laKO nitro unaja-
la v cvet.
Nič pa ni prerano sejati zimske solate, mo-
tovilca in špinače, ki bodo za solato kot
zgodnji pridelek spomladi.
Pri paradižniku vršičkamo vrhove, ker plo-
dovi, ki bi se razvili na njih, ostanejo pre-
majhni in do zime oziroma prvih jesenskih
slan ne bi dozoreli. Sicer pa listno površino
negujemo in vzdržujemo čim dalje v zelenem
stanju, saj bodo s tem plodovi pridobili na
kakovosti in sočnosti.
Na gredice, ki so dobro zavarovane pred
zimskim mrazom, zlasti pa vetrovjem, sejemo
sedaj seme čebule, ki se bo do pozne jeseni
razvila v čebulice, in če bo primerna, mila zi-
ma, se bo iz prezimljenih čebulic do spomla-
di razvil dober zgodnji pridelek.
Spraznjene gredice, ki jih ne nameravamo
več zasaditi ali posejati, posejemo z rastlina-
mi, ki jih bomo dorastle koristno podkopali,
s čimer bomo opravili posebno obliko gnoje-
nja, ki mu pravimo podor ali zeleno gnoje-
nje, hkrati pa bomo preprečili zapleveljenosl
gredic. Za podor so primerna: lupina, neka-
tere vrste grahorjev. oljna repica, ogrščica in
druge, ki jih približno 6 do 8 tednov po setvi
pokosimo, pustimo da ovenijo, nato pa jih
podkopljemo.
V OKRASNEM VRTU posadimo kot prve
čebule belih lilij in cesarskih tulipanov; te so
drugačne od vseh drugih čebulic, ki nam nu-
dijo prvo cvetje spomladi, sadimo pa jih šele
v septembru ali celo v oktobru, ko se seje
pšenica. Poleg zgodnjega sajenja čebulic ce-
sarskih tulipanov in belih lilij je pomembna
še izredno dobra priprava zemlje. Skopljemo
20 cm globoke jame, na dno katerih namesti-
mo droben pesek. V ta pesek posadimo v
skupinah čebulice in jih pokrijemo s čistim
kompostom ali pomešanim s šoto. Cesarski
tulipani nam bodo bolj izrazito krasili naš
vrt, če jih bomo sadili skupinsko in ne posa-
mično in to pred kakšen nižji iglavec. Ne po-
zabimo čebulic pred sajenjem razkužiti z
enim od razpoložljivih razkužil za semena,
da jih obvarujemo pred talnimi glodalci in
pred glivičnimi boleznimi.
Miran Glušič, ing. agr.
POPRAVEK
V prejšnji številki Tednika je pri nasvetih
za opravila v vrtu prišlo do napake pri pre-
tipkavanju besedila. Napačno so namreč za-
pisane številke o koncentraciji škropiv. Pra-
vilno se glasijo; »Za uničevanje listnih uši
uporabljamo enega naslednjih sistemičnih
insekticidov: 0,05-odstotni do 0,1-odstotni ac-
tellic,... bolj strupen folimat LC 50 v 0,1-od-
stotni do 0,15-odstotni koncentraciji in naj-
strupenejši, seveda pa tudi najučinkovitejši
metasystox v 0,1-odstotni koncentraciji.«
Avtorju sestavka ing. agr. Miranu Glušiču
se zahvaljujemo za opozorilo o nastali napa-
ki in se mu opravičujemo.
Uredništvo
mestnem jedru zapiramo luoi OuurL siai«. gostnne z vn^^i, nc^cc, ki pa
jih še imamo, pa zapiramo že ob devetnajstih. Zato če se vas bo po
ogledu razstave Kruh lotila žeja, vedite, da po devetnajsti uri v Graj-
ski restavraciji nimate več kaj iskati.
Rogaški instrumentalni ansambel
Stopar
Nagelj
Vabilo na razstavo Kruh (Ivo Ciani.)
KATJA ŠPUROVA
VmiC v JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenja
»Pridite, otroci, pridite, mame!«
Na stežaj odprem vrata v igralnico. Svetla je, čeprav je slabo in
pomanjkljivo opremljena, a tla so lesena in snažna, obotavljavo stopi-
jo na čiste deske pod nogami in najbrž so prav te deske in prostornost
sobe tisto, kar jih navdaja z zadrego.
»Mama, tii bodi!« zajoče punčka in se oprime maminega krila.
»Seveda bo mama tu!« se sklonim k njej. »Vse mame bodo tu z
vami . . . pridite, otroci, pridite, mame! ... Vi še ne veste, kaj vse bo-
mo danes tu videli!«
Danica drži za roko Bisero, ki je tudi vsa,zmedena. Ne ve, ne mo-
re razumeti, zakaj so mi potrebni vsi ti otroci, ali zdaj ne bom več ma-
rala zanjo, jo bom zavrgla? Umikam svoje oči njenim, ki me iščejo in
rotijo . . .
Pet, šest mater je posedlo na nizke,šolske klopice. Otroci jim sili-
jo v naročje, se jih krčevito oHlepajo okoli vratu. Prostor je na vsem
lepem poln joka. Tudi matere st>>v zadregi — oklepajo se otrok in ča-
kajo. - • ■ .
Danes prebijamo led.
Danes se gledamo, kakor da si ne bi imeli kaj povedati. Sama se
frpko zšvedam, kaj velja zame: nobena raati ne sme nikoli videti, da
uiiam svojega otroka rajši od njenega. Zato Biseri, ki sili k meni, ne
obrišem solz jaz - to bo napravila Danica. A kako rada bi jih obrisa-
la njej in vsem, ki danes tu jočejo ...
Za hip nastane tišina v igralnici, ko pride Danica s polnim naroč-
jem igračk: za deklice punčke, za dečke žogice. Kdaj bodo v tem pro-
storu stale omare s predali in policami, polnimi čudovitih igrač; imeli
homo lesenega konja, žametne medvede, rdeče kapice, kocke, vozič-
l^e, kanglice . . . Lepega dne bodo v to hišo začele prihajati igrače, na-
rejene za vse otroke, tudi ti otroci bodo lahko stegnili roke in si jih
^2eli, obogatile jim bodo otroštvo, predramile domišljijo. Zdaj pa . . .
Ko z Danico ponudiva otroku igračko, naglo umakne roko, še
polj krčevito se oklene matere. Vsilim žogico Tončku, ko pa začuti, da
Je mehka, jo izpusti, da pade na tla; žogica poskoči in deček se zdr-
kne. Tudi sama vržem žogo, da visoko poskoči, pade in se znova odbi-
od tal. Otroci postanejo pozorni na igro žogice, ki poskakuje, kakor
je živa. A ne upajo se ji približati. Danica zakotali še nekaj žogic
Po tleh. Radovednost postaja močnejša od strahu, dečki se razgiblje-
Jo.
, Deklice ne marajo cunjastih punčk. Kakor da je vzela v roke ne-
•^^j tujega, neznanega, deklica položi punčko materi v naročje in se
^^re za žogico.
II. nadaljevanje
Čez nekaj časa opazim Barico, kako ujčka polence, zavito v belo
krpo.'
»Kaj »maš to, Barica?«
»Punčko,« dahne boječe. Ne pogleda mi v oči.
»Takšna ti je ljubša .*«
Pošljem Danico, n"aj prinese več polenc in nekaj pisanih cunjic.
Strese jih sredi sobe na kupček in že si punčke izbirajo polenCa in kr-
pice. Odrevenelost ponehuje, tudi matere so se sprostile. Približale so
se druga drugi, pomenkujejo se o svojih zadevah, a ne spustijo otrok z
oči.
Lizika je prinesla čaj v pločevinastih skodelicah. Plosknem z ro-
kami:
»Otroci, zdaj pa vsi za menoj! Umili si bomo roke.«
Tudi matere se dvignejo.
Odprem vrata v umivalnico. Otroci se znova oklenejo mater. Bolj
njim kakor otrokom veljajo moje besede:
»Zdaj smo se igrali, naše roke niso več čiste, pred vsako jedjo si
jih moramo umiti — tudi doma.«
Na nizki klopi ob steni so že pripravljene sklede z vodo nad vsa-
ko brisača z razpoznavnim znamenjem. S silo potiskamo otroke k
skledicam, primem punčko za roko, da bi ji potopila prste v vodo in
pri srcu me stisne.
»Kaj imaš tole na prstih?« vprašam otroka.
»Tote kraste te mojo,« mi odgovori mati. »To jih srbi pa se čo-
hlejo ...«
Z Danico se spogledava: preden bodo odšli, jim bo treba nama-
zati prstke.
»To srbenje bomo odpravili,« potolažim mater. »To je srbečica,
razpasla seje med vojno, tembolj je nadležna, ker je nalezljiva; mi pa
imamo zdravila zanjo . . .«
Materam se obrazi zjasnijo. Spogledujejo se in čudijo:
»Zakaj te more meti sakši svojo skledo? Te se ne bi mogli vsi v
enoj vmujti?«
»Pa telko vode!« vzdihne Nežika.
Vem: voda! Vsako kapljo je treba prinesti od daleč, iz grabe, na
glavi ali na hrbtu, na rami . . . Preden se je danes zasvital dan, je bila
Lizika že nekajkrat v grabi in je napolnila z vodo vse naše velike po-
sode. Tam se srečuje s priletnim Puckom, ki v brenti nosi vodo za po-
trebe posestva, od izvira do uprave je kilometer strme poti, težko jo
meri s težo vode na hrbtu — dokler ne izlije v sod zadnjega, osemde-
setega litra vsak dan . . . Pravijo, da je že stokrat preklel to strmino in
vodo ... Zato ljudje tu ne varčujejo z vinom, a skrbno varčujejo z vo-
do! , ,
Danes je vse prava poskusna vaja za naš prerod. Prva skodelica Ča-
ja, prvi kos kruha, namazan z maslom in marmelado - za našo prvo
malico. V čaj padajo solze, takšne pijače otroci niso navajeni; s kru-
hom vred požirajo spiže - kako naj jim tedaj naša prVa malica tekne!
Šele ko ponudimo kruha tudi materam, se otroci potolažijo jn jim lah-
ko obrišemo solze.
Kdaj pa kdaj poblisne po meni s svetlimi krotkimi rjavimi očmi tri-
letni fantek z izrazito mongolskim obrazom, v tesnih hlačah bele bar-
ve, ki mu segajo do sredine golenic, da je podoben majhnemu sred-
njeveškemu vitezu. Ne upa se mi pogledati v obraz; ime mu je Lojzek.
Zunaj je nastal lep dan. Lizika pobira skodelice in Danica ploskne
z rokami:
»Otroci, bi poslušali pravljico?«
Resnobno vprašujoče oči otrok najprej pogledajo matere.
»Lepo pravljico!« obljublja Danica. Vzame si stol, sede med otroke
in jim začne po domače pripovedovati pravljica o Janku in Metki. Je
iz nje spregovoril otrok otrokom? Jih je pravljica tako pritegnila?
Drug za drugim se odmikajo od matere, med njimi in Danico se odpi-
ra nov svet, brez spotikanja stopajo vanj, Danica si je že s prvo pra-
vljico pridobila njihova srca.
Ubogljivo gredo iz tega pravljičnega sveta za njo na dvorišče.
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
4. avgust 1988 - TEDNIK
Kolarovi Matildi v slovo!
26. junija 1988 so se zaprla za Teboj vrata Tvoje rojstne
hiše v Lahoncih, iz katere so Te odnesli kot zadnjo ugled-
ne Kosijeve, po domače Kolarje\e družine. Nisi si ustva-
rila svoje družine, a vse Tvoje življenje je bilo v službi člo-
veka, zlasti še v službi človeka v stiski. Zato žalujejo za
Teboj mnogi, ki si jim olajšala marsikatero gorje, žalujejo
za Teboj številni nečaki in nečakinje, ki si jim bila vedno
ljubeče v pomoč, žalujejo bližnji sorodniki in vsi, ki so Ti
hvaležni za vse, kar si jim dobrega storila in so ti to vrača-
li z ljubeznijo. Za Teboj žalujejo krajani, ki se bodo ved-
no spominjali Tvoje požrtvovalnosti, ko si se kot odborni-
ca KO, ki je skrbela za socialno skrbstvo, zavedala po-
membnosti svoje naloge in se z vso vestnostjo posvečeva-
la delu na tem področju, za kar si prejela tudi priznanje
SZDL. Izredno točno si se udeleževala sej in sestankov,
ki so bili običajno v večernih urah. Kdo se Te ne spomi-
nja, kako si prihajala s starinsko laterno. v kateri je brlela
svečka in je bila znatno cenejša od baterijske žepne svetil-
ke. Vse življenje si morala varčevati, za svoje delo pa nisi
prejemala plačila. Nenehno si se vsa darovala. Bila si
skromna kmečka ženska, a Tvoj pogreb je bil svečan kot
malokateri. Vse Te je poznalo in spoštovalo ter ob zad-
njem slovesu izpričalo, kako narod zna ceniti ljudi, ki so s
svojimi dejanji dokazali ljubezen do domovine, ko si si
nesebično prizadevala za srečnejšo bodočnost.
Na seznamu narodnih herojev Te verjetno ne bomo na-
šli, a v očeh poštenjakov si vendar heroj! Vsa majhna in
ponižna, a velika in bistra hkrati boš ostala med nami, ki
smo Te po/nali in imeli radi in smo Ti za vse, kar si do-
brega pogumno opravljala, iz srca hvaležni.
Bila si globoko verna, a obenem globoko narodno za-
vedna ter vedno pripravljena za delo, ko Te je KS vabila.
Bila si svetel zgled vsem, posebno še mladim, bila si zve-
sta, delavna Slovenka.
Slovenska zemlja naj Ti bo spokojno počivališče.
(Erna Meško)
Iščemo dobrega gospodarja
Skoraj ni dneva, ko ne bi za-
sledili na televizijskih ekranih
sporočila, da iščemo dobrega go-
spodarja: v Trenti, Piranu in dru-
gih krajih Slovenije. Mislim, da
tudi Ptuj potrebuje dobrega go-
spodarja, predvsem pa graščina
na Turniščah.
Dolgo je klubovala času in
človeku, pa vendar je človek po-
skrbel, da je dočakala usodo da-
našnjega dne. Po požaru seje ne-
kaj premaknilo, pa vendar ne ve-
liko: dobila je novo ostrešje, po-
tem pa je delo na tej stavbi zamr-
lo. Sedaj zopet sameva v svojem
starodavnem okolju. Pravijo, da
ni denarja, da bi kaj uredili. Za-
kaj pa potem v svojih glavah ne
razmislimo ter poiščemo dobre-
ga gospodarja, ki bo ta kulturno-
zgodovinski objekt obnovil ter
mu vrnil življenje? Mislim, da bi
se tega morali zavedati najbolj
odgovorni pri Spomeniškem var-
stvu Maribor, SO Ptuj in KS Tur-
nišče. Ker tako ali tako nihče od
teh noče imeti stroškov v zvezi z
graščino, le-to podarimo ali daj-
mo v najem najboljšemu ponud-
niku oziroma dobremu gospo-
darju. Ta bi lahko iz nje naredil
prijeten kotiček za krajane KS
Turnišč in občane Ptuja, kajti
prepričan sem, da bi kraj zaživel
pravo turistično življenje, samo
prave ljudi je potrebno vzpodbu-
diti za takšno investicijo.
ZB
Graščina po delni obnovitvi
V Vidmu je zacvetela Orhideja
Ko so se pred dvema letoma
Mipovi trgovci iz stare Furekove
trgovine preselili v novo stavbo,
so se Videmčani spraševali, kaj
bodo dobili koristnega v starih
prostorih. Najprej se je v skladiš-
čnih prostorih, lepo preurejenih,
naselila frizerka Marija Krajnc,
sedaj pa je prišla na vrsto tudi
bivša prodajalna.
Od ponedeljka imajo v Vidmu
cvetličarno. Zanjo se je odločila
Marija Zaranšek. Cvetličarka je
že vrsto let. Doslej je delala v
Spominčici v Ptuju, sedaj pa je
krenila na samostojno pot in
odprla Orhidejo.
In kaj vam v svojem okusno
urejenem lokalu nudi? Vse, kar
človek v, cvetličarni pričakuje:
cvetje — takšno in drugačno,
oblikovanje različnih šopkov,
vence (te bo, če bodo ljudje žele-
li, tudi odpeljala do vežice v Vid-
mu), precej pa se bo Marija
ukvarjala tudi z aranžiranjem da-
ril. Saj veste: časi so krizni, za
darila imamo manj denarja, toda
vsako, še tako skromno darilce je
lepše, če je okusno zavito. In če
boste imeli težave z vzgojo lon-
čnic — tudi z nasvetom vam bo
lastnica Orhideje rada pomaga-
la.
jš
Cvetje, okras cvetličarne in vašega doma
luknje v asfaltu; in te se bodo, saj za drugo
Cesta mimo »vsrane jame« (od Tržca do Suhe Veje).
Bežen sprehod po Kidričevem
Te vroče dni se zdi, da je edina zanimanja
vredna stvar v Kidričevem kopališče. Vsaj po'
številu parkiranih avtomobilov sodeč bi mo-
gli tako sklepati. Kopalci od blizu in daleč pai
so že ugotovili, da je dobra »zanimivost«;
kraja tudi kruh, ne le bazeni, in po mnenju
mnogih kar čista voda v primerjavi s Ptuj-I
skimi toplicami, pravijo. Seveda bi se v Ki^
dričevem našlo še marsikaj, kar je vredno*
ogleda ali vsaj vednosti, da obstaja v naš|
krajevni skupnosti. I
Zadnje čase je precej živahno na teniških
igriščih, ki bi jih mogli šteti med privlačnosti
kraja, pa pokopališče iz davnih časov tik obi
cerkvi. Le-to je lep kulturnozgodovinski osta-
nek, pa si ga redki obiskovalci ogledajo, tudi
zato, ker pač ne vedo, da takšna zgodovinska
vrednota pri nas sploh je. Drugod takšne
znamenitosti izkoristijo za turistično ponud-^
bo, seveda primerno urejene, vodnik pa za
primerno ceno razkrije skupinam ali posa-^
meznik-a»n neznane skrivno«*- '7 davnine.
Prav blizu omenjenih davnih grobišč je za-
vidanja vredno urejena sodobna cerkev ter
njena okolica. Zdajle nič več z zadržkom ne
omenjamo cerkve in religije v javnosti, zato
priznajmo, da bi si kidričevska cerkev tudi
zaslužila mesto med znamenitostmi kraja, pa
ne le njen zunanji estetski blišč, tudi njena
bogata notranjost. Saj ni važno, ali si vernik
ali ne, kulturo, znamenitosti, odnos do nara-
ve, zgodovine lahko enako cenijo vsi.
Pa sklenimo še malo v drugo skrajnost.
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za
tisto,česar ne delamo, je rekel Voltaire, zato
bi predvsem drugi del misli smela uporabiti
ob naštevanju »znamenitosti« — grdobij —
našega naselja. Ce koga zanima, kakšna je vi-
deti džungla v civilizirani družbi, si jo lahko
ogleda (morda bo do tega tiskanja končno
kultivirana?) pred bivšo trgovino v t. i. tabo-
rišču in pred tamkajšnjo delovno organizaci-
jo.
Koprive in drug plevel so visok okras sra-
mote in celo ožijo sprehajalni pločnik za peš-
ce. Ne vem, kdo je dolžan skrbeti za ureje
nost na tem predelu, vem le, da mimoidoči ii;
mimovozeči prej opazijo nered kod red.
Tudi odlagališče odpadkov ob asfaltni ce-
sti iz tovarne TGA proti Ptuju ponuja v po-
gled obraz svoje okolice oziroma odnos ljudi
do narave. Vsak dan slišimo »Slovenija —
moja dežela«, pa »Iščemo dobrega gospo-
darja«, tu pa obe strani ceste izdajata svoje
slabe gospodarje. Saj konec koncev ne gre le
za onesnaženo okolico, gre tudi za možnost
razširjanja insektov, za onesnaževanje zraka,
za možnost razvijanja bolezni itd.
Kidričevo, nekoč Sterntal ali ZVEZDNI
Dol. Kako lepo krajevno ime! Škoda, da se
ni obdržalo, kot je ob nekem obisku kraja de-
jala Svetlana Makarovič, in škoda, da Zvezd-
ni Dol ni ves sijoč in bleščeč kot zvezde.
Morda pa bo. Nekoč. Človeku se namreč
lahko prepove vse, razen upanja v prihod-
nost.
Sonia Votolen
.111. v,    ......___-.^        __-»t-«-. ^ .it*l.i-   .,V,.......1»...
stopnih izjav lastnikov zemljišč. Zaradi narasle podtalnice je pogost \
obiskovalec kleti voda in Vodno gospodarstvo gradi odvodne kanale;
vsaj namen jih ima. Krajani Spuhlje pa svojih zemljišč ne dovole pre-
kopati in podtalnica v kleteh ostaja, moči zidove in onemogoča upo-
rabo kleti.
V krajevni skupnosti Dušana Kvedra se pripravljajo na rekon-
strukcijo Lackove ulice. Po sedanjih ocenah so na krajevno skupnost
dobili dva predračuna rekonstrukcije. Stala naj bi 200 milijonov, kra-
jevna skupnost pa take obremenitve verjetno ne bo sposobna prene-
sti.
Pločnik, dolg 250 metrov, so zgradili od križišča CMD do Ziher-
love ploščadi in Potrčeve ceste. Stal je 40 milijonov dinarjev, 70%
sredstev je prispevala krajevna skupnost Jožeta Potrča iz referendum-
skega dinarja.
V krajevni skupnosti Franca Osojnika se pripravljajo na sanacijo
Trubarjeve ulice in ureditev razsvetljave v Langusovi in ulici Stanka
Brenčiča.
V krajevni skupnosti Borisa Ziherla bodo nove pridobitve naj-
bolj veseli^ otroci, saj se krajani pripravljajo na gradnjo igrišča v Ljud-
skem vrtu. To je en od dveh načrtovanih v referendumskem progra-
mu.
V oktobru bodo vse ptujske KS združile sredstva za prvo fazo re-
konstrukcije mestnega kina. iyj Samec
Sad tretjega občinskega samoprispevka — asfalt v Majski in Dravinjski
vrh.
FRANC FIDERŠEK

8. nadaljevanje
V vseh celicah KP so začeli razpravljati o teh »antipartijskih ele-
mentih, ki so hoteli rušiti ugled naše partije in (so) zavirali naš plan«.
Tako so pač ocenjevali, čeprav sami poročevalci v to niso bili najbolj
prepričani, kaj šele člani, ki so take informacije sprejemali navadno
molče, mislili pa so si svoje. Ni bila posebno težka odločitev, kdo ima
prav: naše vodstvo s tovarišem Titom ali VKPb s tov. Stalinom. Toda
naenkrat obsojati svojega dovčerajšnjega sodelavca, tovariša, prijate-
lja, ki si ga poznal, vedel, da je poštenjak, da je njegova edina krivda
v tem, ker je glasno povedal tisto, kar so tudi drugi mislili, vendar
molčali, potem pa so pri tistih nepremišljenih izjavah trmasto vztraja-
li. Obsojati jih je bilo težko, vendar je partijska disciplina to od njih
zahtevala. Sprejemali so sklepe o izključitvi in se strinjali z obtožba-
mi.
Na sestanku partbiroja OLO Ptuj so v sklepu zapisali, da se v ce-
loti strinjajo z izključitvijo Ljuba Kolerja, ki je tudi kritiziral člane ko-
miteja, Saša Skaze, ki je celo postavljal vprašanje, zakaj so delavci in
intelektualci v istih celicah, org. sekretarju pa je celo zabrusil: »S ta-
bo sploh ne govorim,« in Draga Hasla, »ki stoji na stališču obtožb in-
formbiroja«.
Najbolj odločni in revolucionarni so bili na sestanku celice KP
odseka za notranje zadeve, kjer so 27. julija 1948 zapisali:
»Danes je naša najvažnejša naloga, da povsod in dosledno raz-
krinkujemo ljudi, ki zagovarjajo politiko kominformbiroja. Take ljudi
je treba udarjati, ker razširjajo razne alarmantne vesti. Bili so poveči-
ni razni častihlepneži. So ljudje nove vrste kriminala, kajti kdor je
proti naši partiji — je tudi proti ljudstvu in državi. Zato je sedaj bud-
nost bolj potrebna kot kdajkoli . . .« (OK KPS Ptuj, zapisniki 1948,
škatla 3, ZAP.)
SLOVESNO SPREJELI DELEGATE
Po končanem V. kongresu KPJ so se delegati vračali v svoje
okraje v posebej okrašenih vagonih. Na vseh postajah jih je prebival-
stvo navdušeno pozdravljalo. Tudi v Sloveniji so že v Dobovi delega-
tom pripravili veličasten sprejem. Vse postaje naprej so bile okrašene
z zastavami, zelenjem in parolami. Ljudje so delegate burno pozdra-
vljali in s tem manifestirali strinjanje z vsemi sklepi V. kongresa KPJ.
Slovesen sprejem je bil tudi v Ptuju. Velika množica občanov,
predvsem mladih, je delegate in goste pričakala že na železniški po-
staji. Od tam so jih z zastavami in godbo pospremili na Kvedrov trg
(danes Trg MDB), kjer je že bil pripravljen govorniški oder.
Množica je trg napolnila, v imenu delegatov pa je spregovoril
Andrej Petelin, sekretar OK KPS. Med drugim je rekel:
»V. kongres KPJ je bil velik doživljaj za vse nas. velik dogodek
za vse narode Jugoslavije. Jasno je prišlo do izraza bratstvo in edin-
stvo vseh naših narodov. Delegati smo iz\ršili nalogo, ki nam jo je na-
ložilo vse naše ljudstvo. Dnevi kongresa so bili dnevi dela. Ponovno
smo izvolili tovariša Tita in vse ostale naše revolucionarne partijske
voditelje.
Moskovska Pravda je pisala, da so bili na kongresu aplavzi zato,
ker so na delegate pritiskali Rankovičevi janičarji. Delegati pa smo
naše obrekovalce pozvali, da naj pridejo k nam in pogledajo naše de-
lo. Tako nas pa klevetajo, ne da bi se prepričali, če govorijo resnico.
Dokazali bomo, da smo delali pravilno in da smo na pravi poti.
Vprašanje pa je, kako bodo druge K P dale obračun svojemu ljudstvu, j
zakaj so nas klevetah. Z delom in prekoračevanjem norm bomo doka-!
zali in dali odgovor informibiroju, kako tolčemo po vseh sovražnikih, i
Dokazali bomo, da je bil naš CK KPJ s tovarišem Titom na čelu naj
pravilni poti in da nas vodi od zmag do zmag . . .«
Govor je končal z vzkliki: »Naj živi CK KPJ s tovarišem Titom:
na čelu!« Temu je sledil buren aplavz in skandiranje »Tito—Partija«.
Potem je, v skladu z veljavnim protokolom, še vzkliknil: »Naj živi^
Sovjetska zveza s tovarišem Stalinom na čelu!« ... Nekaj dlani je za-
ploskalo, vendar so hitro sramežljivo obmirovale ... Mladi pa so za-
čeli vzklikati KPJ, Titu, Kardelju in drugim voditeljem.
Spregovoril je še delegat Franc Belšak-Simon. Povedal je pred-
vsem to. kaj so na kongresu rekli glede razvoja kmetijskega zadružni-
štva. S tem je bil sprejem končan .. . Začelo se je resno delo, ki je iz
dneva v dan postajalo težje.
SKOJEVCI VEDNO PRVI
V predkongresno delo se je z največjo zagnanostjo vpreglo okraj-
no vodstvo Skoja v Ptuju. Vzrok je bil delno v tem, ker je na V. kon-
gresu bilo sklenjeno, da nista več potrebni dve mladinski organizaciji,
ampak naj deluje samo ena pod vodstvom KPJ. Zato naj bi se Skoj^
združil z LMJ, tiste skojevce, ki izpolnjujejo pogoje, je treba sprejeti v
KP, drugi pa naj se vključijo v organizacijo Ljudske mladine.
Temu kongresnemu stališču je bilo treba dati vso podporo in za-
četi z uresničevanjem. Da bi vse to preučili, je bila 3/8-1948 v Ptuju
konferenca Skoja. Uvodni referat je imel Dušan Furlan, sekretar Sko-
ja v F*tuju.
Najprej je govoril o uspehih Skoja v Jugoslaviji. »Mi smo te
uspehe dosegli zato, ker smo se učili od velike VKPb,« je rekel in ta-
koj zatem je »najodločnejše udaril po klevetnikih, ki so proti nam,« v
isti sapi pa izrazil upanje, »da se bodo vsa nesoglasja čimprej razjas-
nila«. Kljub temu je pozval k »budnosti in najstrožjemu uničevanju
vseh, ki bi na kakršenkoli način hoteli rušiti našo enotnost in monolit-
nost.« Potem je poročal, kako je skojevska organizacija reagirala na
resolucijo informbiroja — »s podvojenim delom! Povečali smo ude-
ležbo mladih pri gradnji zadružnih domov, kontrahirali smo žito in
koruzo, dvignili obvezo za ljudsko posojilo. Pri tem so se posebej iz-
kazale grupe: Gorišnica, Podgorci, Osojnik, Sobetinci, Gorca-Dežno,
Žetale in Podlehnik. Skojevci Nove vasi pri Ptuju so kontrahirali kar
4673 kg žit.«
Med nalogami za naprej je poudaril »borbo zoper vse sovražni-
ke, zlasti reakcionarne elemente v mestu, kulaške elemente na vasi in
v tovarni, proti protiljudski duhovščini . . .« Posebna naloga pa je bila
do konca leta 1948 uresničiti spojitev LMJ in Zveze komunistične
mladine Jugoslavije (SKOJ). Ob koncu obsežnega referata je pouda-
ril: »Neprecenljive so zasluge Skoja pod vodstvom Partije!«
Skojevcem je govoril tudi sekretar komiteja Andrej Petelin o V.
kongresu KPJ. Stane Seidl, poverjenik za notranje zadeve, jih je po-
drobneje seznanil z dejavnostjo »antipartijskih elementov«, kar je po-
vezal s špekulacijo v KLO Cvetkovci, kjer so »pobili okoli 800 glav ži-
vine«. Vse je povezal z nalogo, »da moramo še naprej bedeti budno
nad vsemi stvarmi«. Vlado Dernač je poročal, da je začel izhajati
okrajni list Naše delo, in govoril o vlogi tiska pri vzgoji ljudi. Dinko
Tasovec, inštruktor za predvojaško vzgojo, je podrobneje prikazal no-
ve naloge v zvezi z začetkom uvajanja predvojaške vzgoje po vaških
centrih, ki se bo začela v septembru. Cilj je mlade kulturno dvigniti in
jim dati osnovno znanje za vstop v »kader«. Prvi obvezniki so bili
fantje, rojeni v letih 1928—1931. Program je obsegal 10 učnih ur in ga
je bilo moč opraviti v dveh dneh.
V razpravi je sodelovalo več skojevcev; poročali so o nalogah na
posameznih področjih dela. Ob koncu so sprejeli tri resolucije in jih
poslali vodstvom KPJ, KPS in Skoja. (ZMS - zapisniki 1948, škatla
št. I.ZAP.) Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK - 4. avgust 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE -7
Prieški sejem
Prleški sejem bo v Ljutomeru 14. avgusta res šele četrtič, a sejmi
imajo v tem mestu že staro tradicijo. Leta 1905, torej pred 83 leti, je
domačin dr. Grosman posnel takratni sejem na filmski trak kot prvi
jugoslovanski film. In prav ta film je pred leti vzpodbudil Ljutomer-
čane, da organizirajo če že ne enak, pa vsaj zelo podoben sejem. Če-
tudi je poteklo že osem desetletij, se je v zadnjih treh letih pokazalo,
da je sejemska tradicija tukaj še vedno doma. Prleški sejem je postal
poleg običajnega sejemskega vrveža tudi osrednja turistično-gospo-
darska prireditev Prlekije.
Tudi letos vabijo vse, ki še niso pozabili starih obrti, pa tudi vse
druge, seveda — obrtnike, gostince, društva, posameznike in skupine
— da pridejo na sejem kot prodajalci ali kupci ali kar oboje hkrati.
Za stojnico v dolžini petih metrov bo treba odšteti 20.000 dinarjev.
Gostinci bodo morali odšteti isti znesek za rezervacijo in deset odsto-
tkov od prometa.
Organizator — Turistično društvo Ljutomer obljublja pravi prle-
ški sejem in čisto vseeno je, ali boste prodajalec ali kupec; pridite, ne
bo vam žal. Ljutomerski trgovci pripravljajo posebno ponudbo, pro-
dajali ali kupili pa boste lahko tudi rabljene predmete in starine.
V kulturnem programu boste spoznali domačo godbo na pihala,
tamburaše in folklorne skupine, da o domačih specialitetah za pod
zob in po grlu sploh ne pišemo. Da boste lahko plesali, se pa tudi ra-
zume. NaV
Predstavljamo ansamble letošnjega festivala
Tokrat tretjič predstavljamo ansamble, ki bodo nastopali na le-
tošnjem festivalu, ki bo od 2. do 4. septembra v Ptuju.
NOVI ODMEVI iz Črnomlja so lani debitirali in osvojili brona-
sto Orfejevo značko.
MARIBORSKI KVINTET iz Maribora bo po nekaj letih oddiha
ponovno stopil pred ptujsko občinstvo. Doslej so osvojili srebrno Or-
fejevo značko.
ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET iz Rogaške Slatine
se redno udeležuje nastopov na našem festivalu. Šestkrat so bili srebr-
ni, lani pa je zasijalo zlato.
STOPAR iz Mengša je ansambel z mladimi muzikanti, vendar so
že dvakrat osvojili zlato Orfejevo značko.
NAGELJ iz Stahovice je v juniju uspešno opravil avdicijo v
Šentjerneju in se bo letos prvič potegoval za čimžlahtnejšo Orfejevo
značko. > ^
Novi odmevi
Rogaški instrumentalni ansambel
Stopar
Mariborski kvintet
Nagelj
VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN,
VSE V|Č J RAZSTA^
Poletje razstav
če smo še lani godrnjali, da se poleti v Ptuju nimamo kam dati,
je letos nekaj povsem drugega. Pokrajinski muzej se je odločil, da bo-
do vrata paviljona Dušana Kvedra odprta za obiskovalce celo poletje,
pa tudi v prostorih gradu so poleg stalnih zbirk na ogled še občasne
razstave.
Čeprav ne moremo reči, da so imeli pri izbiri ravno srečno roko,
pa vendar; razstave so postavljene na ogled. Ljudje se zbiramo tudi
ob kulturnih dogodkih in vedno več nas je, s čimer se v preteklosti ni-
smo mogli pohvaliti. Če smo se še do nedavnega v vročih julijskih in
avgustovskih dneh zbirali na kopališču, na bregovih jezera ali rokavih
Drave ali pa na senčnih terasah gostinskih obratov, se danes srečuje-
mo tudi na razstavah. Vedno več nas je in na vsaki razstavi se pojavijo
trije, pet tudi do deset novih obrazov. To pa je tista sveža sapica, ki je
končno začela pihati in prebijati kulturno zaspani Ptuj.
Tako si lahko v paviljonu Dušana Kvedra te dni ogledate razsta-
vo likovnih del akademske slikarke Jelke Flis iz Ljubljane, v razstaviš-
ču ptujskega gradu pa razstavo Kruh, ki jo je pripravil kustos Andrej
Brence. Razstavo spremlja tudi videofilm o nastajanju kruha, posnet
pri Barbari Fridauer iz Gruškovca. Na razstavo pa vabi ogromen ko-
lač kruha na grajskem dvorišču; večjega gotovo še niste videli. Žal pa
gaje moral Janko Marinič narediti iz purpena, zakaj če bi ga že lahko
umesili, bi težko našli tako veliko peč, kjer bi ga lahko spekli. Pa je
kljub temu videti tako zelo »ta pravi«, da bi si ga človek kar odlomil
kos.
Kot obljubljajo v muzeju, bomo do konca poletja videli še nekaj
razstav (Miha Maleš, Baročna kuhinja in še kaj). Človeku je kar neka-
ko lažje pri srcu ob tem, da se v tem našem starem mestu, ki je dožive-
lo že boljše čase, še kaj dogaja. Še posebej zato, ker poleg prometa v
mestnem jedru zapiramo tudi dobre stare gostilne z vrtovi, tiste, ki pa
jih še imamo, pa zapiramo že ob devetnajstih. Zato če se vas bo po
ogledu razstave Kruh lotila žeja, vedite, da po devetnajsti uri v Graj-
ski restavraciji nimate več kaj iskati.
Vabilo na razstavo Kruh (Ivo Ciani.)
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenja
»Pridite, otroci, pridite, mame!«
Na stežaj odprem vrata v igralnico. Svetla je, čeprav je slabo in
pomanjkljivo opremljena, a tla so lesena in snažna, obotavljavo stopi-
jo na čiste deske pod nogami in najbrž so prav te deske in prostornost
sobe tisto, kar jih navdaja z zadrego.
»Mama, tii bodi!« zajoče punčka in se oprime maminega krila.
»Seveda bo mama tu!« se sklonim k njej. »Vse mame bodo tu z
vami . .. pridite, otroci, pridite, mame! ... Vi še ne veste, kaj vse bo-
mo danes tu videli!«
Danica drži za roko Bisero, ki je tudi vsa,zmedena. Ne ve, ne mo-
re razumeti, zakaj so mi potrebni vsi ti otroci, ali zdaj ne bom več ma-
rala zanjo, jo bom zavrgla? Umikam svoje oči njenim, ki me iščejo in
rotijo . ..
Pet, šest mater je posedlo na nizkešolske klopice. Otroci jim sili-
jo v naročje, se jih krčevito oklepajo okoli vratu. Prostor je na vsem
lepem poln joka. Tudi matere s6 v zadregi — oklepajo se otrok in ča-
kajo. - ■ .      '
Danes prebijamo led.
Danes se gledamo, kakor da si ne bi imeli kaj povedati. Sama se
trpko zivedam, kaj velja zame: nobena mati ne sme-nikoli videti, da
imam svojega otroka rajši od njenega. Zato Biseri, ki sili k meni, ne
obrišem solz jaz — to bo napravila Danica. A kako rada bi jih obrisa-
la njej in vsem, ki danes tu jočejo ...
Za hip nastane tišina v igralnici, ko pride Danica s polnim naroč-
jem igračk: za deklice punčke, za dečke žogice. Kdaj bodo v tem pro-
storu stale omare s predali in policami, polnimi čudovitih igrač; imeli
bomo lesenega konja, žametne medvede, rdeče kapice, kocke, vozič-
ke, kanglice . . . Lepega dne bodo v to hišo začele prihajati igrače, na-
rejene za vse otroke, tudi ti otroci bodo lahko stegnili roke in si jih
Vzeli, obogatile jim bodo otroštvo, predramile domišljijo. Zdaj pa . . .
Ko z Danico ponudiva otroku igračko, naglo umakne roko, še
bolj krčevito se oklene matere. Vsilim žogico Tončku, ko pa začuti, da
je mehka, jo izpusti, da pade na tla; žogica poskoči in deček se zdr-
zne. Tudi sama vržem žogo, da visoko poskoči, pade in se znova odbi-
je od tal. Otroci postanejo pozorni na igro žogice, ki poskakuje, kakor
da je živa. A ne upajo se ji približati. Danica zakotali še nekaj žogic
Po tleh. Radovednost postaja močnejša od strahu, dečki se razgiblje-
jo.
Deklice ne marajo cunjastih punčk. Kakor da je vzela v roke ne-
■^aj tujega, neznanega, deklica položi punčko materi v naročje in se
'^zre za žogico.
Čez nekaj časa opazim Barico, kako ujčka polence, zavito v belo
krpo.
»Kaj imaš to, Barica?«
»Punčko,« dahne boječe. Ne pogleda mi v oči.
..T,* »Takšna ti je ljubša?«
' ^ Pošljem Danfco, n-aj prinese Vei polefic in nekaj pisanih cunjic.-
Strese jih sredi sobe na kupček in že si punčke izbirajo polenCa in kr-
pice. Odrevenelost ponehuje, tudi matere so se sprostile. Približale so
se druga drugi, pomenkujejo se o svojih zadevah, a ne spustijo otrok z
oči.
Lizika je prinesla čaj v pločevinastih skodelicah. Plosknem z ro-
kami:
»Otroci, zdaj pa vsi za menoj! Umili si bomo roke.«
Tudi matere se dvignejo.
Odprem vrata v umivalnico. Otroci se znova oklenejo mater. Bolj
njim kakor otrokom veljajo moje besede:
»Zdaj smo se igrali, naše roke niso več čiste, pred vsako jedjo si
jih moramo umiti — tudi doma.«
Na nizki klopi ob steni so že pripravljene sklede z vodo nad vsa-
ko brisača z razpoznavnim znamenjem. S silo potiskamo otroke k
skledicam, primem punčko za roko, da bi ji potopila prste v vodo in
pri srcu me stisne.
»Kaj imaš tole na prstih?« vprašam otroka.
»Tote kraste te mojo,« mi odgovori mati. »To jih srbi pa se čo-
hlejo ...«
Z Danico se spogledava: preden bodo odšli, jim bo treba nama-
zati prstke. ,.,....... .. _______,
»To srbenje bomo odpravili,« potolažim mater. »To je srbečica,
razpasla seje med vojno, tembolj je nadležna, ker je nalezljiva; mi pa
imamo zdravila zanjo . . .«
Materam se obrazi zjasnijo. Spogledujejo se in čudijo:
»Zakaj te more meti sakši svojo skledo? Te se ne bi mogli vsi v
enoj vmujti?«
»Pa telko vode!« vzdihne Nežika.
Vem: voda! Vsako kapljo je treba prinesti od daleč, iz grabe, na
glavi ali na hrbtu, na rami . . . Preden se je danes zasvital dan, je bila
Lizika že nekajkrat v grabi in je napolnila z vodo vse naše velike po-
sode. Tam se srečuje s priletnim Puckom, ki v brenti nosi vodo za po-
trebe posestva, od izvira do uprave je kilometer strme poti, težko jo
meri s težo vode na hrbtu — dokler ne izlije v sod zadnjega, osemde-
setega litra vsak dan . . . Pravijo, da je že stokrat preklel to strmino in
vodo . . . Zato ljudje tu ne varčujejo z vinom, a skrbno varčujejo z vo-
do? . • , ■
Danes je vse prava poskusna vaja za naš prerod. Prva skodelica Ča-
ja, prvi kos kruha, namazan z maslom in marmelado - za našo prvo
malico. V čaj padajo solze, takšne pijače otroci niso navajeni; s kru-
hom vred požirajo sglZe - kako naj jim tedaj naša prVa malica tekne!
Šele ko ponudimo kruha tudi materam, se otroci potolažijo in jim lah-
ko obrišemo solze.
Kdaj pa kdaj poblisne po meni s svetlimi krotkimi rjavimi očmi tri-
letni fantek z izrazito mongolskim obrazom, v tesnih hlačah bele bar-
ve, ki mu segajo do sredine golenic, da je podoben majhnemu sred-
njeveškemu vitezu. Ne upa se mi pogledati v obraz; ime mu je Lojzek.
Zunaj je nastal lep dan. Lizika pobira skodelice in Danica ploskne
z rokami:
»Otroci, bi poslušali pravljico?«
Resnobno vprašujoče oči otrok najprej pogledajo matere.
»Lepo pravljico!« obljublja Danica. Vzame si stol, sede med otroke
in jim začne po domače pripovedovati pravljico o Janku in Metki. Je
iz nje spregovoril otrok otrokom? Jih je pravljica tako pritegnila?
Drug za drugim se odmikajo od matere, med njimi in Danico se odpi-
ra nov svet, brez spotikanja stopajo vanj, Danica si je že s prvo pra-
vljico pridobila njihova srca.
Ubogljivo gredo iz tega pravljičnega sveta za njo na dvorišče.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ČESTITKE
4. avgust 1988 - TEDNIK
TEDNIK - ^- avgust 1988
ČESTITKE — 9
10 — ZA MLADE
4. avgust 1988 - TEDNIK
Po daljšem premoru smo spet pred vami z no-
vo številko glasila »STROGO ZAL PNO«. Da-
nes lahko preberete sklepe s konference, dobite
informacijo o brigadi in še kaj. To pa bo tudi
zadnja številka v tem šolskem letu, saj smo se tu-
di mi in copovci odločili, da si bomo vzeli poči-
tnice. Vendar še kljub temu velja, da nam pošlje-
te svoje želje in pripombe na naslov OK ZSMS
Ptuj (za COF), Titov trg 12. Obveščamo vas, da
smo razpisali tudi natečaj za mlade pesnike in
pisatelje. Kaj več o tem si preberite pod naslo-
vom »Ste kdaj pisali?« Torej če še niste ničesar
napisali, hitro pisala v roke in nam pošljite svoja
dela. In sedaj mladinski pozdrav do jeseni!
Urednica
Ste kdaj pisali...?
Ali kdaj kje v kakšnem skriv-
nem kotu pišete pesmi, humore-
ske, novele . . .? Jih potem hitro
skrijete v najgloblji predal, ker
želite, da jih nihče ne vidi, na
skrivaj pa si želite, da bi vaše de-
lo bilo objavljeno?
Ce je tako ali pa tudi drugače,
vas vabimo, da pošljete svoja de-
la na naš literarni natečaj!
Do 15. oktobra pričakujemo
na naš naslov (OK ZSMS Ptuj,
Titov trg 12) vaše pesmi.
Najboljše bomo nagradili z
objavo in s knjižno nagrado.
Črna svoboda mojih misli
Samota.
O, kako bi človek iz nje dušo iztrgal,
da — iztrgal vse spomine,
jo poteptal, izruval ji vse korenine . . .
Posegel bi z roko časa in zgrabil jo,
zadušil jo, z bodalom smrti jo pičil,
pregrizel ji vrat, črne misli uničil!
Kot vrtinec prahu te zaznavam,
črna svoboda mojih misli,
trnjeva pot,
uničujoča - KOT DA TI NISEM ŽE DOVOU POHLEVNA.', , ,
— mojih misli si gospod . . .
\_y
Buggy tako in drugače!
Mladi, prikupni fantje skupine Buggy so se predstavili v Pobrež-
ju in s svojimi novimi in novejšimi skladbicami ustvarili pravi žur
med mladimi. Mladi ustvarjalni glasbeniki Damjan, Roman, Robi in
Tomi so na vprašanje o sebi skoraj v en glas odgovorili: »Potrebna
nam je vaja.« Ni stalne postave, pa vendar Damjan pravi, da se bodo
čez poletje poskušali uskladiti, trenutno pa jih najbolj tare problem,
kje dobiti dobrega, nadarjenega bobnarja.
Tudi njihovi načrti so veliki! Po skoraj 5-mesečni pavzi so se fan-
tje odločili, da svojo glasbeno pot povedejo strmo navzgor, saj name-
ravajo posneti prvo kaseto, tudi kakšen videospot jim ne uide; skrat-
ka načrtov je še in še! O svojem malce čudnem imenu mi je Tomi po-
vedal naslednje: »Buggy je en super avtek, po katerem je naša skupi-
na čisto po naključju prevzela ime!«
Ob koncu pa člani skupine Buggy iz Budine sporočajo mladim
bobnarjem, ki bi želeli svojo nadarjenost predstaviti pred publiko, naj
se javijo po telefonu 771-839 (Damjan).
In ker hoče »šef« pač zadnjo besedo, sporoča za svoje deklice:
»Nikdar ne veš!« Obenem je to naslov njihove nove skladbice!
Mladinska delovna
brigada
Minimalni delček ptujske mladine, ki ga zanima klasična oblika
mladinskega prostovoljnega dela ali po domače »mladinske delovne
akcije«, se bo udeležil MDA Zasavje "88. Ker pa je zanimanje Ptujča-
nov zelo majhno in da ne bi pošiljali v Zasavje samo delegacije iz Ptu-
ja, se nam bodo — ali se nam bosta pridružili tudi »enako močni« de-
legaciji iz občin Ormož in Lenart. Kot verjetno veste — ali pa še ne —
ima OK ZSMS pozitivno (nulo) finančno stanje in smo bili primorani
prositi za pomoč tudi druge. Na vso srečo se lahko }avno zahvalimo
delovni organizaciji Perutnina Ptuj za njeno pomoč pri opremi briga-
de, saj nam je podarila majice za brigadirje, kape in drugi reklamni
ter nujno potrebni material za opremo brigade.
POKROVITELJ MLADINSKE DELOVNE BRIGADE, KI
JO LETOS V ZASAVJE POŠIUA OK ZSMS PTUJ, JE ME-
SOKOMBINAT PERUTNINA PTUJ.
Sklepi, ki so jih mladi ptujske občine sprejeli na volilno-
programski konferenci OK ZSMS Ptuj 8. 7.1988
SKLEP ŠT. I: Predlagani^dne-
vni red se v celoti potrdi.
SKLEP ŠT. 2: Za organe kon-
ference se soglasno izvolijo:
— delovno predsedstvo: za
predsednika Rudi Bogdan, za
člane Borut Vičar, Ida Jurgec,
Miran Primožič in Marjan Jozič.
— verifikacijska komisija:
predsednik Emil Mesaric ter čla-
na Jožica Težak in Davorin Ha-
meršak.
— volilna komisija: predsed-
nik Franc Vindiš ter člani Mar-
jan Zadravec, Nataša Slodnjak,
Darja Brglez in Miran Babosek.
—- zapisnikar: Marta Lončar
— overovatelja zapisnika:
Daniel Hengelman in Robi Hor-
vat.
SKLEP ŠT. 3: Poslovnik o de-
lu OK ZSMS Ptuj se soglasno
sprejme brez pripomb.
SKLEP ŠT. 4: 1.8. 1988 začne
delovati Mladinski servis kot
oblika dela OK ZSMS Ptuj. V
servisu bo zaposlen en delavec
kot vodja mladinskega servisa in
bo skrbel za nemoteno delovanje
servisa.
SKLEP ŠT. 5: Poslovnik o or-
ganiziranju in delovanju Mladin-
skega servisa OK ZSMS Ptuj se
sprejme soglasno brez pripomb.
SKLEP ST. 6: V pravila o or-
ganiziranju in delovanju OK
ZSMS Ptuj se vnese člen, ki go-
vori o mladinskem servisu kot
obliki dela OK ZSMS Ptuj.
SKLEP ŠT. 7: S sprejetjem do-
polnitev in sprememb pravil o
organiziranju in delovanju OK
ZSMS Ptuj se upravnik Kluba
mladih voli na konferenci in ga
več ne imenuje in razrešuje pred-
sedstvo OK ZSMS Ptuj.
SKLEP ŠT. 8: Pri volitvah se
izvedejo volitve tudi za upravni-
ka KM Ptuj.
SKLEP ST. 9: Dopolnitve in
spremembe pravil o organizira-
nju in delovanju OK ZSMS Ptuj
se s predlaganimi spremembami
potrdijo.
SKLEP ŠT. 10: V poslovniku
o volitvah v občinski organizaciji
ZSMS se črta drugi stavek 3. čle-
na.
SKLEP ŠT. 11: Volilni poslov-
nik se s predlagano spremembo
potrdi.
SKLEP ŠT. 12: Delegati ugo-
tovijo, da so vse tri konference
sklepčne in da lahko konferenca
nadaljuje delo.
SKLEP ŠT. 13: Predložena
poročila o delu OK ZSMS Ptuj
se s podanimi pripombami sprej-
mejo.
SKLEP ŠT. 14: Poročilo nad^
zornega odbora se potrdi.
SKLEP ŠT. 15: Na kandidat-
no listo se uvrstijo:
— predsednik: Darja Lukman
— podpredsednik: Daniel
Hengelman
— sekretar: Vlado FridI
— člani predsedstva: Tanja
Glaser, Sandi Hercog, Brigita
Hvala, Fredi Jakop, Ivan Kolar,
Viktorija Kostanjevec, Matjaž
Mesaric, Marica Plohi, Rastko
Plohi, Darja Petrovič, Mirko Ro-
škar, Ivan Rozman, Boris Šegu-
la. Cvetko Šprah, Peter Vesenjak
in Miha Vidovič.
— komisija za statutarna
vprašanja in pritožbe: Barbara
Debevc za predsednico ter Borut
Fekonja, Tomaž Neudauer,
Branka Petek in Nataša Vidovič
za člane.
— nadzorni odbor: Bojan Za-
vec za predsednika ter Edi Kna-
us in Melita Magdič za člana.
SKLEP ŠT. 16: Razrešijo se
dosedanji člani predsedstva, ko-
misija za statutarna vprašanja in
pritožbe, nadzorni odbor, in si-
cer: Bogdan, Gorjup, Repič, Fid-
jan, Fridl, Gradišnik, Hengel-
man, Hojnik, Korpič, Petek, Me-
saric, Plohi, Robar, Topolovec,
KPŠ, Debevec, Frajnkovič, Kac-
jan, Hameršak, Horvat, Zavec,
Knaus, Magdič.
SKLEP ST. 17: Voli se tudi
upravnik KM; na kandidatno li-
sto za upravnika Kluba mladih
pa se uvrsti Stanko Žunec.
SKLEP ŠT. 18: Podpiramo or-
ganiziranje taborov kot novo
obliko mladinskega prostovolj-
nega dela namesto dosedanjih
klasičnih oblik MPD.
Nujno potrebno je izboljšati
informiranje in organizirati po-
svete predsednikov in sekretarjev
OO ZSMS vsaj enkrat na mesec.
Izobraževanje mladih mora še
naprej ostati prioritetna naloga.
Dosledno je potrebno upošte-
vati in uresničevati sklepe kon-
gresa v Krškem.
SKLEP ŠT. 19: Sklepi in po-
bude javne tribune o turizmu v
ptujski občini se v celoti podpre-
jo-
SKLEP ST. 20: Zapisnik volil-
ne komisije se po izvedenem
drugem krogu v celoti potrdi.
SKLEP ŠT. 21: V celoti podpi-
ramo zahteve odbora za varstvo
človekovih pravic, zahtevamo,
da se izpelje razprava o vlogi in
položaju vojaških sodišč v civilni
družbi. V primeru, da bodo pri-
prti obsojeni, naj se objavi doku-
ment, na osnovi katerega so bili
obsojeni, kajti v tem primeru je
dokument izgubil tajnost. V jav-
nosti naj se objavi stenogram taj-
ne seje CK ZiC v Beogradu in z
argumenti dokaže resnica oz. ne-
resnica o udaru v SRS. Postavlja-
mo vprašanje, ali so govorice, da
se bo razformiralo ljubljansko
armadno območje in da bo po-
veljstvo za Slovenijo odslej nekje
zunaj SRS, resnične. Predsedstvo
SRS naj skupaj s predsedstvom
RK SZDL pripravi politično
oceno o specialni vojni v SRS, če
se je le ta resnično pripravljala.
Zanima nas tudi, kako dolgo bo
še v centru mesta na Potrčevi ul.
poligon za vojaške vaje in skla-
dišče za topove, kajti to je sredi
mesta Ptuja.
Ostro obsojamo napad na vo-
jake ptujske kasarne, s katerimi
je nekaj posameznikov fizično
obračunavalo. Menimo, da je to
nesramen in neodgovoren izpad
posameznikov in nima politične-
ga značaja.
SKLEP ŠT. 22: Na pobudo-
vodja CMPD se sprejme pred-
log, da v primeru premalega šte-
vila prijavljenih brigadirjev OK
ZSMS Ptuj ne pošlje svoje briga-
de (visoki finančni stroški), am-
pak se ti brigadirji priključijo
drugi brigadi (Ormož, Lenart) ali
pa se jih preusmeri na tabore.
Posnetek: M. Ozmec
Iran — živlienfe v znciku islama
(6. nadaljevanje)
Zdela sta se mi zelo hladna in
niti po glasu ali kretnjah nisem
mogel ugotoviti, ali so jima od-
govori kaj dopovedali. Možak, ki
mi je stalno stal za hrbtom in me
izpraševal, je stopil naprej, se
sklonil na zid in nezainteresirano
listal po potnem listu. Sedaj sta
mi začela postavljati vprašanja
oba, predvsem o mojem mnenju
o ZDA in odnosih z Iranom. Na-
šteti sem jima moral tudi ves
ameriški politični vrh z Reaga-
nom na čelu in svoje mnenje o
njih. Seveda so bih vsj barabe,
izkoriščevalci, krivi za; vse težave
na svetu itd.; vedel sem se, kot
da so zame ZDA s svojo politiko
najslabša država na svetu, toda
kaže, da sem že zašel v skrajnost
in takoj je bila na vrsti Sovjetska
zveza. Zopet enaki odgovori, le
opravičil sem se, da razen nekaj
pomembnih ljudi v samem vrhu
sovjetske partije ne poznam dru-
gih.
Bila sta vidno presenečena ter
mi dejala, da jih kot študent mo-
ram poznati, saj je Jugoslavija te-
sno povezana s SZ in tudi rušči-
na je obvezen tuj jezik v celi dr-
žavi. Nič mi ni pomagalo zatrje-
vanje, da sem s severa države,
kjer se učimo zahodne jezike in
razen nekaj ruskih besed, ki so
spodobne našim, ne vem nič. Ne,
oba sta informirana, da je rušči-
na obvezen jezik in naj začnem
govorit rusko ter tako dokažem,
da sem Jugoslovan. Skoraj smo
se že prepirali; zabrusil sem ji-
ma, da ne vesta, kje leži Jugosla-
vija, da sta popolna navedneža v
zemljepisu in podobno.
Vendar sem se kmalu umiril in
raje čakal na naslednja vpraša-
nja. Toda odprla sta vrata in mi
dejala, da bosta Z4sliševanje na-
daljevala naslednji dan, ker mo-
rata zbrati še nekaj podatkov, jaz
pa naj raje premislim in vse pri-
znam. .     .,   -1-
Ko sta odšla; sem si moral
znova natakniti masko in oditi v
celico. Brž ko sem vstopil, so me
vsi trije sojetniki obkrožili in
»ruski prevajalec« je prevajal,
kar so me spraševali. Bil sem je-
zen sam nase, da sem med zasli-
šanjem vzkipel ter zamudil pri-
ložnost, da dokažem, kdo sem v
resnici. Tolažili so me, da bo na-
slednji dan prav gotovo boljše in
naj se ne zmenim za oficirje, ker
so vsi po vrsti pravi omejenci, ter
mi predlagali, naj raje poizku-
šam delovati čimbolj nezaintere-
sirano na provokativna vpraša-
nja. Ker sem popolnoma izgubil
občutek za čas, sem vprašal, koli-
ko časa me ni bilo; povedali so
mi, da so me-zasliševali skoraj tri
ure in da so že verjeli, da so me
izpustili.
Ker nisem vedel, ali bom tudi
naslednji dan zaslišan in koliko
časa bom moral ostati v zaporu,
sem poklical čuvaja ter zahteval
telefon, da se pogovorim z našo
ambasado. Ko mu je bilo to pre-
vedeno, je skomignil z rameni in
dejal, naj prosim oficirja, ki se
ukvarjata z menoj, kajti on pri
tem nima ničesar.
Besen sem se sesedel v kot in
se zatopil v misli. Poizkušal serft
se umiriti in analizirati svoje od-
govore, da se po naključju nisem
kje zmotil ter s tem dal povod za
nezaupanje oficirjev, vendar ni-
sem našel nobenega vzroka, zato
sem sklenil, da bom pri nasled-
njem zasliševanju ubral druga-
čno taktiko.
Dan se je vlekel v neskon-
čnost. Komaj sem čakal večerjo;
pa ne zaradi lakote, ampak ker je
bil to znak, da je nastopila noč.
Ves večer sem se v zakajeni in
vroči celici sprehajal od stene do
stene, ni mi bilo do pogovora, le
čakal sem. kdaj bom lahko za-
spal. Če bi moral preživeti v tak-
šni celici nekaj mesecev, bi prav
gotovo znorel, vendar sem se to-
lažil, da bom prej ali slej na pro-
stosti. Ves moker sem zaspal in
zjutraj sem se odločil, da vsta-
nem že za zajtrk. Znova se ga ni-
sem niti dotaknil; čakal sem, da
me odvedejo na zasliševanje.
Približno ob istem času kot
prejšnji dan me je paznik znova
odvedel v posebno celico. Kma-
lu sta prišla moja »stara znan-
ca«; pričakal sem ju brez maske
na očeh, stol pa sem obrnil tako,
da mi ni nihče mogel stati za hrb-
tom. Nekaj časa sta molče listala
po papirjih, nato je tisti, ki mi je
dan poprej postavljal vprašanja,
rekel: »Vemo, da delaš za ameri-
ško obveščevalno službo.«
Čakafje mojo reakcijo, vendar
sem bif pripravljen na takšna
vprašanja, zato sem delal popol-
noma neprizadeto, kot so mi sve-
tovali sojetniki.
»Nič me ne zanima, kaj misli-
te o meni,« sem mirno dejal.
»Preden sploh začnem govoriti,
bi želel navezati stike z jugoslo-
vanskim ambasadorjem.«
Nasmehnila sta se, kakor da
sem povedal dobro šalo; eden se
mi je približal in uničujoče resno
dejal: »Samo nekaj ljudi ve, kje
si, in tukaj boš ostal toliko časa,
dokler vse ne priznaš, zato je za-
te boljše, da začneš govoriti.«
»Kako vama lahko dokažem,
da sem iz Jugoslavije? Tukaj je
moj potni list in nobene pravice
nimate, da me dlje zadržujete,«
je bruhnilo iz mene.
Zopet se je nasmehnil in rekel:
»Ta tvoj potni list nam ne pome-
ni čisto nič, ker ga v nekaj dneh
lahko naredimo popolnoma ena-
kega, z vsemi vizami v njem, zato
se ne naslanjaj nanj.«
»Kako naj vama potem dopo-
vem, da nisem Američan?« sem
vprašal začudeno, saj razen pot-
nega lista in študentske iz:kaznice
nisem imel ničesar, kar bi bilo iz
Jugoslavije.
»Začni govoriti rusko!« je po-
novil kot prejšnji dan.
Tokrat sem jima bolj natančno
razložil, kako je z ruščino pri
nas, vendar mi zopet nista verje-
la, saj vendar ONI vse vedo.
Med mojim zagovarjanjem me
je eden ali drugi prekinil in izne-
nada vprašal za kakšen podatek
iz potnega lista, kot npr. kdaj je
bil izdan, na kateri strani so po-
datki o veljavnosti in podobno.
Videti je bilo, da sta me poiz-
kušala ujeti nepripravljenega in
še sreča, da sem s tem potnim li-
stom prestopil toliko mej in iz-
polnil vseh vrst obrazcev, da sem
na pamet vedel vse podatke.
Končno sta prišla na dan z
vprašanjem,  za   katerega  sem
imel občutek, da sta ga hotela
postaviti že prej: »Ali poznaš
Johna Cooperja?«
»Ce je to kakšen filmski ju-
nak, ga ne poznam, ker gledam
TV bolj poredko; če pa je postal
predsednik ZDA, mi ni znano,«
sem v šali odgovoril. Toda kaže,
da jima ni bilo do šale.
»Cooper je ameriški vohun, ki
smo ga pred nekaj dnevi prijeli
in vse je priznal. Tudi zate nam
je povedal, zato je boljše, da vse
pnznaš, ker ti bo to samo koristi-
lo.«
Nič več mi ni bilo jasno. Ni-
sem vedel, ali naj se smejim ali
jima kaj zabrusim nazaj, zato
sem raje ostal tiho.
»Naštej vse, ki so bili poslani
v Iran kot vohuni, in zagota-
vljam ti, da ne boš imel težav,«
me je začel nagovarjati eden.
Tokrat mi je bilo že vsega čez
glavo in komaj sem zadrževal
smeh, ko sem dejal: »O. K., pi-
ši.«
Tisti, ki mi je prvi dan stal za
hrbtom, je hlastno pograbil be-
ležko in s sijočimi očmi čakal.
»Torej poznam: Johna Way-
na, Charlesa Bronsona,« sem za-
čel naštevati.
Nadaljevanje prihodnjič'
TEDNIK - 4. avgust 1988
IZ NAŠIH KRAJEV - 11
Nagrade na turnirjih v malem nogometu
v tem obdobju, ko ni prvenstva v nogome-
tu, je v ptujski občini že prišlo kar v navado,
da razna društva in klubi organizirajo turnir-
je v malem nogometu. V zadnjih letih so bolj
pogosti nočni turnirji z denarnimi nagrada-
mi, ki presegajo že vse meje. Veliko športni-
kov imamo, ki jim pokal ali medalja za dose-
žene uspehe v športu pomeni mnogo, tudi
več kot kakšna denarna nagrada. Vendar je
slika na nogometnih turnirjih popolnoma
drugačna. Pred desetimi leti so turnirje v ma-
lem nogometu organizirali predvsem zaradi
tega, da so društva pridobila kakšen dinar v
svoje blagajne. Bili so bolj rekreacijskega po-
mena, saj so se udeleženci na njih razgibali,
zraven tega pa so se v športnem duhu borili
za najvišja mesta. Nagrada je bila pokal in
priznanje za sodelovanje na turnirju. Prijav-
nine na turnirjih pa so bile izredno male.
Kaj pa danes? Ce ni nagrada sto starih mi-
lijonov, skoraj nihče na takšnem turnirju no-
če igrati. Pri tem pa se vprašamo, kje zbrati
denar za nagrade in kje za prijavnino, saj tu-
di ta ni mala in znaša danes že prek pet starih
milijonov. Turnirja se udeleži le okrog dvaj-
set do trideset ekip, pred leti, ko še ni bilo de-
narnih nagrad, pa je na njih sodelovalo čez
itirideset ekip in so bili zadovoljni vsi — ta-
ko udeleženci kot organizator. Danes pa se
že pred začetkom turnirja prerekajo glede na-
grad in podobnih stvari.
Opaziti je, da pri ljudeh in športnikih ni
več tistega pravega športnega in tekmovalne-
ga duha, kot so ga imeli športniki pred leti.
Danes tekmujejo le še za denar: vsak bi hotel
imeti pravo premijo za zmago. Ob vsem tem
pa dobljeni denar na turnirjih prevečkrat zai-
de v gostinske lokale in ga mladi ne vedo več
porabiti v prave namene.
Takšne turnirje si lahko privoščijo v drža-
vah, kjer je nogomet razvit v pravem pomenu
besede, ne pa v občini Ptuj, kjer poznamo to
igro le zato, da jo imamo kot vsa druga mesta
v Jugoslaviji in svetu, ter zato, ker je to naj-
priljubljenejša moštvena igra v svetu. Če pre-
mislimo, ugotovimo, da je nogomet v ptujski
občini v pravem padcu glede na leta, ko smo
imeli vsaj moštvo v slovenski ligi. Ob vsem
tem pa razbijamo nogomet kot igro, saj igral-
ci raje igrajo malega, kjer kaj zaslužijo in kjer
imajo ekipe svoje sponzorje. Pri tem se imajo
takšni igralci za največje umetnike te igre v
ptujski občini, da pa bi kaj pokazali na igriš-
ču, prinesli svojemu klubu zmago in ne le po-
razov ter prispevali svoj delež k uspehu ptuj-
skega nogometa, pa je zanje že visoka šola,
kjer so sprejemni izpiti pretežki.
Mislim, da to ni le moje mnenje, saj tudi
sam rad igram to športno panogo, vendar pa
je potrebno razumeti, kaj je rekreacija in kaj
profesionalizem. Pri tem bi morali storiti kaj
pri sami organizaciji turnirjev v malem nogo-
metu. Vsaj nek red bi moral biti, ne da ima-
mo na en dan kar dva ali več turnirjev. Če jih
že hočemo imeti, poglejmo čez meje občine v
Maribor, kjer so to uredili brez kakšnih te-
žav; kratko malo so sestavili koledar turnir-
jev in nadzira ga M K ZSM Maribor. V Ptuju
bi to lahko vodila ZTKO, kajti skoraj vsi or-
ganizatorji so kot društva včlanjeni v to usta-
novo.
ZB
ijjjjjjjjjjj^ JI
Karting za državno prvenstvo
v okviru prireditev ob občinskem prazniku bo v nedeljo na kartodromu v
Hajdošah pri Ptuju prva dirka v letošnjem državnem prvenstvu. Organizatorju,
AMD Ptuj, seje do ponedeljka prijavilo 59 tekmovalcev, ki bodo nastopili v šti-
rih razredih in treh kategorijah. To so razred 1 (nacionalni kart NI-60 z motor-
jem do 60ccm brez menjalnika, mladinci), razred 2 (nacionalni kart N2-60 z
motorjem do 60 ccm brez menjalnika, starejši), razred 3 (kart interkontinental
A-IOO z motorjem do 100 ccm brez menjalnika, člani) in razred 4 (kart formula
C-125 z motorjem do 125 ccm z menjalnikom in najmanj tremi prestavami). Le-
tos je torej kategorija manj (90 ccm), kljub temu pa vožnje na 750 metrov dolgi
najlepši progi pri nas ne bodo nič manj zanimive. Hkrati pa bo to tudi preizkus
vrednosti in razmerja moči v jugoslovanskem kartingu, saj gre, kot smo že ome-
nili, za prvo dirko.
Dopoldan bodo v Hajdošah izvedli tehnični pregled, uradni trening (od 8.
do 11. ure), vozili za startne pozicije (merjenje časa) in ob 12. uri začeli dopol-
danske vožnje v prvem in drugem razredu. Popoldanske vožnje bodo po otvori-
tvi začeli ob 14. uri. V vsakem razredu bodo po tri vožnje, lovorov venec pa
prejme najboljši v skupnem seštevku vseh voženj.
1. kotar
Vrtec na obisku
v drugi izmeni Mladinske delovne akcije Slovenske gorice '88 deta poseb-
na brigada Rdečega križa, ki jo sestavljata vzgojiteljska in tehnična enota. Obi-
čajno imajo še socialno in zdravstveno, zaradi premajhnega števila udeležencev
pa ju tukaj ni. V tehnični enoti je šest članov, kadetov iz Tacna; ti ostarelim lju-
dem pomagajo pri delu, ki ga sami ne zmorejo. Belijo stanovanja, čistijo navla-
ko, hodijo v trgovino, cepijo drva ... Socialna delavka jim pripravi seznam po-
moči potrebnih ljudi in najnujnejših opravil. Fantje imajo komandanta brigade,
ki je dekle in je edina članica vzgojiteljske enote.
Ditka Blatnik je iz Novega mesta in je končala 3. letnik srednje vzgojitelj-
ske šole. Že lani je bila v posebni brigadi RK v Beli Krajini. Prvič ji je bilo tako
všeč, da seje prijavila tudi letos. Glavni razlog je seveda veselje do dela z otro-
ki, ki pa kljub veliki odgovornosti ni delo v običajnem pomenu besede. Zato
med letom sodeluje pri pravljičnih uricah v knjižnici Otona Župančiča v Lju-
bljani.
Vrtec v dijaškem domu Srednješolskega centra je odprt od S^^do poldneva.
Ker je tovarišica Ditka v enoti sama, ji po tri ure dnevno pomaga mentorica
Natalija Kutnjak iz VVZ Ptuj.
Otrok je iz dneva v dan več. V začetku so bili starši nezaupljivi, čeprav jim
je RK poslal kar tri vabila za štiri- do šestletne otroke, ki ne obiskujejo vrtca. In
tako jih je prišlo prvega dne ob osmih zjutraj le za dobro peščico, naslednji dan
pa so pripeljali še bratce, sestrice, sosede. Nabralo se jih je že 15.
Nikoli še niso bili v vrtcu, zato zjutraj komaj čakajo uro, ko je treba priti k
tovarišicama Ditki in Nataliji. Dokler se vsi ne zberejo, se igrajo z igračami.
Najraje telovadijo, nato so na vrsti pesmice, ki se jih z lahkoto učijo in jih bodo
Tia koncu znali cel kup. Naučili so se in se še bodo, kako se delajo ladjice iz pa-
pirja, igračke iz odpadnega materiala, ropotuljice iz makaronov, same koristne
reči, ki jih »mora« znati vsak bodoči šolar! Po umivanju sledi malica, ki je ena
od najboljših stvari v vrtcu, saj tete kuharice pripravljajo same dobrote. Če so
pridni, dobijo celo sladoled! Pridni pa so vedno.
Po malici se igrajo na igrišču, rišejo po asfaltu pred dijaškim domom ali pa
Praznik KS Podgorci
v spomin na skupino domačih fantov, ki se leta 1943 z dopusta niso več vr-
nili v nemške vojaške enote, temveč so družno krenili v partizane, slavi Kraje-
vna skupnost Podgorci svoj praznik. Tokratnega — že 11. zapored — so prosla-
vili zelo slovesno in z bogatim sporedom, ki so ga z obrambnim dnem pričeli že
v soboto, 23. julija. Nato so se zvrstila razna tekmovanja, med njimi strelsko in
turnir v malem nogometu. V soboto, 30. julija, pa so v šolskih prostorih odprli
najprej razstavo domačega kruha in peciva, nato pa še razstavo slik domačega
slikarja Vilka Gašpariča, sicer člana slikarske sekcije Delavskega prosvetnega
društva Svoboda Ptuj. Po uradnem pozdravu gostov iz pobratenih Podunavcev
iz Srbije je pred povsem polno dvorano obiskovalcev sledil kulturni spored, ki
so ga v organizaciji domačega Prosvetnega društva izvajali: vaški godci in glas-
bena folklorna skupina iz Velike Nedelje ter igralec Alojz Matjašič z odlomki iz
Cankarjevega Hlapca Jerneja.
Slovesnost v počastitev enajstega podgorskega praznika se je v nedeljo na-
daljevala s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih
organizacij. Govornik je bil predsednik sveta Jože Ozmec. V svojem govoru je
največ pozornosti namenil gospodarskim uspehom in težavam v kraju.
Tako kot vsako leto so tudi ob nedeljskem enajstem prazniku najzaslužnej-
šim krajanom podgorske krajevne skupnosti podelili priznanja, in sicer trem
bronasti znak OF, šestim priznanje krajevne skupnosti in petnajstim priznanje
Rdečega križa za 10, 15 in 20 krat darovano kri.
Slovesnost se je končala s polaganjem venca k spomeniku padlih v NOV,
tekmovanjem ekip Zveze rezervnih vojaških starešin in kolesarskim trimom. V
popoldanskem delu sporeda pa so tesarji, kolarji, sodarji in »butarji« hiš pred
številnim hvaležnim občinstvom prikazali svojo nekdanjo domačo obrt.
I. Ciani
i Kar ste sejali vse leto, bo sedaj
obrodilo sadove. Šele zdaj se bo
ipokazalo, koliko je vreden ves
svaš trud. Tisti, ki so se vam vse
Teto posmihali, bodo brez besed,
'vi pa boste triumfirali. Ne pusti-
te, da vas na sestanku sprovoci-
irajo, da ne boste rekli česa, kar
|bi vam pozneje kdaj škodovalo.
I Neka oseba ima o vas zelo slabo
mnenje. Vi pa o njej.
Če si že morja ne boste privo-
ščili, vsaj večkrat pojdite kam v
kopališče. Tudi tam lahko doži-
vite kaj zanimivega in razburlji-
vega. Samo nikar ne bodite tako
plašni. Tudi drugi niso drugačni,
torej se v njihovi prisotnosti ne
počutite ničmanjvredno. Storite
v tisti zadevi prvi korak, ne bo
vam žal. Poslej se bo vse dogaja-
lo samo po sebi. Slab začetek,
dober konec. Glavobol.
Prelepo je bilo, da bi dolgo
trajalo. Tega bi se morali zaveda-
ti ob začetnem navduševanju, ne
pa da ste se prepustili veselju in
uživanju brez premišljevanja, kaj
bo prišlo na koncu. Solili vam
bodo pamet, vendar naj vam to
ne obteži preveč vesti. Storite kaj
za svoj lepši videz saj ste se pre-
pustili času. In ta se zmeraj bolj
zarisuje v vas in na vas.
Pri spomeniku padlih je govoril Rudolf Kokolj
(Foto: I. Ciani)
NOGOMETNI POKAL SLOVENIJE^
V sredo se prične
v sredo, 10. avgusta, pričenja Drava nogometno sezono s pokalnim tekmo-
vanjem. Poglejmo, kateri so njihovi nasprotniki v prvih petih kolih:
1. kolo v sredo, 10. avgusta: Drava—Pesnica
2. kolo v nedeljo, 14. avgusta: Nafta—Drava
3. kolo: Drava prosta
4. kolo v nedeljo, 21. avgusta: Drava—Mura (predtekmo igrajo mladinci)
5. kolo v sredo, 24. avgusta: Veržej—Drava.
Prvenstvo območne lige se bo pričelo v nedeljo, 28. avgusta. Drava bo go-
stovala pri Steklarju.
Po napornem malonogometnem poletju se torej pričenja obdobje pravega
nogometa. Vabljeni vsi ljubitelji dobre igre in Drave.
Val 202 — prvak Ptuja
v malem nogometu
Komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj je v petek, 29. julija, izvedla prven-
stvo Ptuja v malem nogometu. Na njem so lahko sodelovale ekipe iz celotne ob--
čine Ptuj in udeležilo se jih je lepo število. Pohvalili bi TVD Partizan Gorišnica,
ki je poslal kar dve ekipi. Prvenstvo je bilo posvečeno bližajočemu se prazniku
občine, izvedeno pa je bilo v okviru množičnih akcij pod naslovom RAZGI-
BAJMO ŽIVUENJE.
Vsa srečanja na prvenstvu so bila zelo razburljiva, vendar je v pretežni meri
odločala o končni razvrstitvi predvsem športna sreča, kajti vsi sodelujoči igralci
so pokazali veliko znanja.
Prvak za leto 1988 je postala ekipa VAL 202, drugo mesto je osvojila ekipa
TVD Partizan Gorišnica, tretje Biffe Marte Kaučič iz Trnovske vasi. Sledijo:
TVD Partizan Rogoznica, TVD Partizan Grajena, TVD Partizan Videm, Match
box Vurberk, TVD Partizan Gorišnica, KMN Petovio Ptuj, Disco Lady Ptuj in
drugi. Najboljši strelec turnirja je bil z doseženimi petimi goli Branko Korošec
iz ekipe VAL 202, najboljši vratar pa Bojan Krajnčič iz ekipe TVD Partizan Go-
rišnica — veterani. Prve tri ekipe so prejele pokale in praktične nagrade, nagra-
jena pa sta bila tudi strelec in vratar.
Komisija za množičnosti pri ZTKO Ptuj že sedaj poziva Partizane, športna
društva, klube in DO, da se leta 1989 na prvenstvu Ptuja ponovno snidemo v še
večjem številu. ZB
Tečaj motornega letenja v MoškanjcihI
že 20 let je ptujski Aeroklub
slovenski center za šolanje mo-
tornih pilotov. Vsako leto poteka
na letališču v Moškanjcih tečaj
osnovnega motornega letenja;
letos je bil od 25. junija do 30.
julija. Udeleženci iz vse Sloveni-
je, sedem jih je bilo, so bivali v
internatu na letaMsCu. Vodja je
bil Leopold Ambrožič in je z Mi-
kom Lapuhom in Petrom Ravna-
kom tudi inštruktur letenja.
Septembrski razpis komande
vojnega letalstva je zahteval iz-
polnjevanje strogih pogojev: fan-
tje so morali biti stari od 18 do
25 let, služenje vojaškega roka so
morali imeti še pred seboj in
opraviti so morali tečaj za jadral-
nega pilota. V začetku februarja
so jih nato poklicali na zdravni-
ški pregled v Beograd in od 30
Slovencev so ga opravili: Uroš
Aristovnik iz Celja, Iztok Trafela
iz Slovenskih Konjic, Jernej Li-
kar iz Lesc, Marko Copi iz Bov-
ca, Tomaž Oblak z Vrhnike, Da-
nijel Cehner iz Slovenj Gradca
in Ptujčan Vili Tomažič (ta je
edini postal letalski mehanik).
Maja so se morali potrditi še na
teoretičnih izpitih Zveze letal-
skih organizacij Slovenije. Po-
znati so morali osnove aerodina-
mike, zgodovino letalstva, kon-
strukcijo, meterologijo in seveda
predpise in pravila.
Disciplina v internatu je bila
stroga, pa vendar ne vojaška.
Vstajali so ob šestih zjutraj, po
jutranji telovadbi in zajtrku so
pripravljali letalske karte, naloge
za čez dan, preverjali letalsko
opremo. In potem so od osmih
do poldneva leteli: do Zagreba
ali Murske Sobote ali pa so »sa-
mo« vadili vzletanje in pristaja-
nje z UTVO 75. Letenju je vedno
sledila analiza, kjer so predebati-
rali probleme. Po kosilu so obve-
zno počivali, saj je leteti napor-
no. Po počitku seje postopek po-
novil: priprava, letenje in anali-
za. Delovni dan so končali s pre-
gledom in pripravo letal za na-
slednji dan.
Vsak šesti dan je bil brez lete-
nja, zato so udeležence popeljali
na ogled ptujskih znamenitosti;
najbolj všeč so jim bile toplice.
Razumljivo, v tej vročini!
Štirje od njih, ki bodo od av-
gusta služili vojaški rok, so bili v
Beogradu na dvodnevnem zdrav-
niškem pregledu. Vsi bodo v voj-
ski lahko leteli z reaktivnim leta-
lom GALEB. V Lescah pa so
uspešno opravili izpit za jadralne
pilote tisti trije tečajniki, ki jim je
ta obveznost še manjkala.
Vreme je bilo za letenje ideal-
no, le vročina jim je pri loščenju
letal malo nagajala. Ampak čisto
malo! MM2
Novice iz Sel
Turnir v malem nogometu
V nedeljo je 00 ZSMS Sela uspe-
šno izvedla turnir v malem nogometu.
Udeležilo se ga je deset ekip. Prvo
mesto je osvojila ekipa iz Macija,
drugo Floserke Sela, tretje Dolena in
druge.
Prav tako so izvedli ženski turnir v
malem nogometu. V njem so sodelo-
vale tri ekipe. Vrstni red je bil Lesko-
vec. Sela in Draženci.
Turnir v šahu, pikadu, namiz-
nem tenisu in v metanju krogle
Turnir bo potekal v nedeljo, 7. av-
gusta, od 9. ure naprej v prosvetni
dvorani v Selih. Najboljše posamez-
nike čakajo zraven medalj, pokalov in
priznanj mikavne nagrade. Vsi turnir-
ji so posvečeni 9. prazniku KS Dole-
na. Ljubitelji športa in rekreacije, pri-
dite torej v Sela ter se sprostite od te-
žavnega delavnika. ZB
Otroci so navdušeni, starši pa tudi. Marsikateri otrok bi bil namreč sam do-
ma, tako pa je v času od 26. julija do 12. avgusta v varstvu simpatičnih vzgojite-
ljic, v razigrani družbi vrstnikov, pa še toplo malico dobi zastonj. Socializacijski
učinek brigadirskega vrtca je očiten, prihranil bo mnogo problemov, ki bi se si-
cer pojavili kasneje, v mali šoli. Lahko mu torej rečemo: čisto pravi vrtec!
Metka Murko
f £ - 4. avgust 1988

14 - NAGRADNA KRIŽANKA
4.. avgust 1988 - TEDNIK
TEDNIK - 4. avgust 1988
OGLASI IN OBJAVE - 15
UČENCI GREDO ZNOVA V UK
Vsemu navkljub —
odkrivamo Ameriko
Ko smo pred kakimi desetimi leti pričeli uvajati usmerjeno izobraževanje,
smo bili prepričani, da bomo uspeli oblikovati vsestransko razvite osebnosti,
verjeli smo, da smo vsi ljudje za vse, zaupali smo v svoj motivacijski sistem, v
katerem se bodo tisti, ki se bodo želeli izobraževati na višjih in visokih šolah —
pardon: na 7. in 8. ali kateri že stopnji - sami želeli več naučiti (kot da smo po-
zabili, da smo ljudje po naravi lena bitja)... In bognedaj, da bi kdo zagrešil
mišljenjski delikt, da bi torej razmišljal o čem slabem v zvezi z usmerjenim izo-
braževanjem; da pa bi kaj slabega rekel?! Na vislice z njim!
In potem'
Časi so se spremenili. Pričela so se drugačna razmišljanja. drugjLiio šepe-
tanje, drugačno govorjenje. Veliki teoretiki usmerjanja so pričeli reformirati
svoj po obliki in vsebini popolni sistem. Kajti nič ni tako dobro, da ne bi moglo
biti še boljše. (In na žalost nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. A to z
usmerjenim izobraževanjem nima nič skupnega.)
Med utemeljenimi kritiki proizvodov usmerjenega izobraževanja so bili
dolga leta tudi obrtniki. K njim so prihajali učenci z dvema levima rokama.
Privzgojenima, ne prirojenima. Pravzaprav s priusmerjenima. Dolgo so opozar-
jali, tarnali, dokazovali, prepričevali... Ce je človek dovolj trmast, mu uspe.
Jeseni se bodo nekateri učenci izobraževali po novem. Šli bodo (pravza-
prav so že šli) v uk k obrtnikom, pri njih opravljali prakso, kolikor je bo pač šo-
lanje dovoljevalo, si nabirali znanje in se usposabljali ne za oskrbovanje tekoče-
ga traku, pač pa za samostojno delo. Nekaj povsem novega, doslej še nikjer vi-
denega, eksperimentalnega ...? Noja, če človek malo pobrska po spominu ... ,
Pri Obrtnem združenju v Ptuju so nam povedali, da se pri njihovih obrtni-i
kih na novi način (samo nesramnež lahko trdi, da je to stari, že preživeli način)i
izobražuje največ mladih v Sloveniji kar devet. Letos so to avtomehaniki, žei
v prihodnjem šolskem letu se jim bodo pridružili mizarji. Vsi učenci imajo šti-l
pendije Zveze obrtnih združenj Slovenije.
Osmošolci bodo torej lahko jeseni naprej razmišljali, kako naj se izobražu-
jejo: po novem ali po starem, pravzaprav po novem starem ali po starem no-
vem.
Ce je meni kaj jasno! Pa tako prijetno smo se imeli v gnili, malomeščanski,
elitni... gimnaziji. Pardon: spolšni srednji šoli. Jože Šmigoc,,
gimnazijski maturantj
Žeja
Tako je v teh pasjih dneh s sladkorno peso. Osvežilnega dežja pa od ni-
kogar. Ali bo letošnjo jesen imel sladkor grenak priokus? jš
Spretni traktoristi, pridite!
Aktiv mladih zadružnikov KZ Lovrenc na Dravskem polju sku-
paj z aktivom mladih zadružnikov ptujske KZ in občinsko organizaci-
jo ZSMS pripravlja tradicionalno traktorsko tekmovanje. Občinsko
traktorsko tekmovanje bo prihodnjo soboto (13. 8.) ob 8. uri v Lo-
vrencu. Vabijo vse spretne traktoriste (od starejših pionirjev in mladih
zadružnikov do kmetov kooperantov in žensk), da pridejo v soboto v
Lovrenc; če bo slabo vreme, pa v nedeljo. Vsi, ki želite sodelovati, se
lahko prijavite v kmetijski zadrugi Lovrenc ali Ptuj pri pospeševalcih.
d. I.
Gorca obnovljena
6. avgusta bo otvoritev gostinsko-turističnega objekta, dobro zna-
ne, prijetne izletniške točke gostilne Gorca. Na Gorci je obnovljen ce-
loten objekt z novo, asfaltirano ploščadjo pred gostilno. Poslovati go-
stilna še ne bo začela, ker objekt še ni popolnoma opremljen.     MS
PO POŽARU ZARADI TELEVIZORJA
»Panika je povsem I
odveč!«       i
v prejšnjem Tedniku smo pisali o požaru v Kraigherjevi ulici v
Ptuju, ki je nastal zaradi televizorja. Seveda smo vsi, ki smo večer za
večerom priklenjeni pred mali ekran, postali zaskrbljeni, saj smo se
zbali, da bo v naslednjem hipu eksplodiralo in zagorelo tudi pri nas.
Po informacije smo odšli k Tinčku Ivanuši, serviserju, da iz prve roke
izvemo resnico. Še zlasti zaradi tega, ker je pred leti tudi Tinčkova de-
lavnica zgorela zaradi televizorja.
»Televizor ni nevaren,« pravi Tinček, »le upoštevati je potrebno
nekatere osnove. Zgori v petih do desetih minutah, torej je dovolj ča-
sa, da ko opazimo, da se iz njega kadi, odnesemo aparat iz sobe in ga
pogasimo. Ni se nam potrebno bati eksplozije, saj televizor na eksplo-
dira, pač pa zaradi brezzračnega prostora implodira — zruši se sam
vase. Iz preventivnih razlogov ga držimo z zadnje strani. Tudi ne vem
kakšnega poka se ni potrebno bati, ker ga ni.
Požar v televizorju ne nastane zaradi implozije, pač pa se tlenje
pojavi na kondenzatorju, konvergenčni enoti ali visokonapetostnem
transformatorju. Ce so ljudje v sobi, ko se prične iz televizorja kaditi,
se ni ničesar bati. Ne smemo pa puščati televizorja vklopljenega, če
kam skočimo - pa četudi za par minut, kajti pričetka gorenja ne mo-
remo napovedati. Lahko se vžge, pa četudi smo ga pred pol ure prine-
sli iz trgovine ali od serviserja.
Požar tudi ne nastane, če je televizor predolgo vključen. Sicer pa
moramo pri postavitvi aparata na stalno mesto upoštevati navodila
proizvajalcev, saj moramo zagotoviti stalno kroženje zraka. Najpri-
mernejše za postavitev televizorja so mizice, neprimerni pa zaprti re-
gali.
Pri prvih televizorjih ni bilo velikih možnosti, da bi izbruhnil
ogenj, še manj, da bi se razširil, saj so bila njihova ohišja kovinska.
Danes so iz različnih umetnih mas, tudi v aparatih je veliko žic in dru-
ge elektronike, zato televizor lahko zgori. Vendar le, če smo neprevid-
ni in nepremišljeni. Panika pa je povsem odveč.«
Torej bomo še naprej zrli v čarovno škatlico in se naslajali ob
(ne)umnostih, ki nam jih prinaša v naša stanovanje. Le bolj odgovor-
no se bomo obnašali in kdaj pa kdaj — za vsak primer — povohali
okrog aparata. Potem pa — na žalost — kmalu pozabili, kaj se lahko
zgodi, pozabili na vse nasvete in spet izzvali nesrečo. Dokler . . .
NaV, jš
Izid žrebanja nagradne križanke
Tudi tokrat ste bili, dragi bralci, zelo pridni, saj smo na naš naslov
prejeli kar 1.722 kuponov jubilejne nagradne križanke Radia-Tednika, ki
je bila objavljena v 28. številki 21. julija letos. Pravilno geslo se glasi: od
Našega dela do Tednika. In kot smo zapisali, je bilo v ponedeljek, 1. av-
gusta, v prvi uri oddaje radia Ptuj opravljeno tudi javno žrebanje prispelih
rešitev. In tukaj so rezultati:
1. nagrado, 30.000 din, prejme Milan Šmigoc iz Medribnika 4 pri Cir-
kulanah;
2. nagrado. 25.000 din, prejme Darja Letonja iz Štrafelove 10 v Ptuju;
3. nagrado, 20.000 din, prejme Mirjana Horvat iz Skok — Poljska ce-
sta, Miklavž na Dravskem polju;
4. nagrado, 15.000 din, prejme Zdenka Kovačič, Ulica Borisa Kraig-
herja 18, Ptuj;
5. nagrado, 10.000 din, pa prejme Ljudmila Kirbiš iz Dražencev 78/a,
Ptuj.
Vsem dobitnikom nagrad iskrene čestitke, vsem drugim pa hvala za
sodelovanje in drugič več sreče. Še to: izžrebani reševalci bodo nagrade
prejeli na naslov bivališča.
-OM
ČLANICA PRIPRAVUALNEGA ODBORA MARIJA JAUŠOVEC OBUUBUA:
»2. ptujska poletna noč letos brez dežja«
Odbor za pripravo Ptujske po-
letne noči 5. in 6. avgusta redno
zaseda. Na zadnji seji, v torek, so
člani odbora ugotavljali, da pri-
prave potekajo po načrtu.
~ V petek, 5. avgusta, bo v Ptuju
tradicionalni Ožboltov sejem, ki
se bo nadaljeval v drugo poletno
noč. Tega dne prireditelji predvi-
devajo, da bodo za obiskovalce
pripravili zabavne in družabne
igre. Sodelujoče, predvsem zma-
govalce čakajo lepe nagrade.
Igrali bodo štirje ansambli, prire-
ditev bo na štirih prostorih. Na
prvem zabaviščnem prostoru. Tr-
gu MDB, bo igral ansambel Šik,
za jedačo in pijačo bodo poskr-
beli gostinci Haloškega bisera in
Ptujskih toplic. Drugi prireditve-
ni prostor, na Slovenskem trgu,
bo namenjen ljubiteljem Zrelega
klasja in domačih kulinaričnih
specialitet. Za hrano bodo poskr-
beli delavci iz gostilne Svenšek,
Rimljana in Orfeja.
Tretja ploščad zabave bo Pre-
šernova ulica, kjer gostinci Ama-
deusa. Julije in gostilne Kaučič
obljubljajo domač kruh, gibani-
ce, mnogo dobre volje in zabavo
ob ansamblu Prerod, v soboto pa
ob ansamblu Mavrica.
Drugega dne poletne noči, ki
bo ena od prireditev ob občin-
skem prazniku, bo obiskovalce
zabaval Moped šov s Tonetom
Fornezzijem-Tofom na čelu. Na-
taša Vodušek bo predstavila naj-
bolj znane ptujske športnike v
zadnjem letu. Četrti prireditveni
prostor bo pred diskoteko Me-
tulj, namenjen pa bo predvsem
mlajšim obiskovalcem 2. ptujske
poletne noči.
Na ptujski tržnici bo Komu-
nalno podjetje Ptuj v petek do-
poldan pred prireditvijo predva-
jalo glasbo in reklame za vse ti-
ste, ki bodo želeli svoje proizvo-
de ali storitve javno predstaviti.
Bogat .s-rečelov prirejajo člani
Aerokluba Ptuj.
V petek pred prireditvijo bo
na prvem prireditvenem prosto-
ru igrala Štajerska mini shovv
godba, v soboto dopoldan pa še
pred Blagovnico.        M. Samec
V Tibolcih zgorelo gospodarsko poslopje
Zaradi dolgotrajne suše in skorajda trop-
ske vročine je bila minule dni nevarnost po-
žara izredno velika. Tako je v torek, 26. juli-
ja, nekaj po trinajsti uri prišlo do požara na
gospodarskem poslopju Jožeta Valenka v Ti-
bolcih. Po neuradnih podatkih smo izvedeli.
da je zagorelo zaradi neprevidne igre otrok z
ognjem. Kljub razmeroma hitri intervenciji
gasilcev iz Moškajncev, Zagojičev, Zamuša-
nov. Borovec in celo iz Ptuja je gospodarsko
poslopje, predvsem ostrešje, popolnoma zgo-
relo. Pri tem je zgorelo tudi nekaj kmetijske
mehanizacije in vsa krma. Na srečo so živino
pravočasno rešili. Predvsem pa gre zahvala
vsem gasilcem, ki so s pravilnim pristopom
in gašenjem preprečili, da bi se požar razširil
še na stanovanjsko poslopje, ki je združeno z
gospodarskim. - OM
Gasilci med gašenjem dela gorečega poslopja.
Iz pogorišča se je še dolgo valil sivi dim, zato je bilo potrebno občasno
gašenje, medtem pa so domačini že stopili v akcijo, da bi posledice poža-
ra čimprej odpravili. (Foto: M. Ozmec.)
ČRNA KRONIKA
GASILEC UMRL V BOLNIŠ-
NICI
V sredo, 27. julija, je na poža-
rišče na farmi v Središču ob Dra-
vi hitelo tudi gasilsko vozilo-ci-
sterna, ki ga je vozil Stanko
Vojsk iz Dornave. Pri vožnji sko-
zi naselje Gorišnica je v levem
ovinku začelo vozilo zanašati.
Voznik je še nekaj časa vozil po
bankini, nato pa s ceste na dvo-
rišče hiše št. 141/a, kjer se je vo-
zilo prevrnilo. Pri nesreči sta se
hudo poškodovala gasilca Ivan
Vojsk in Stanko Prelog, oba iz
Zagojičev. Prepeljali so ju v ptuj-
sko bolnišnico, kjer pa je Stanko
Prelog poškodbam podlegel.
MOPEDIST PADEL PRED
TRAKTOR
Prejšnjo sredo se je na kolesu
z motorjem peljal Andrej Majer
z Vinskega Vrha po lokalni cesti
v domačem naselju. Iz dvorišča
hiše št. 24 se je prav tedaj s trak-
torjem zapeljal na cesto Anton
Kerenčič s Kajžarja, KS Mi-
klavž. Majer je hotel preprečiti
trčenje in je močno zaviral, pri
tem pa je padel pred traktor in ta
ga je povozil. Hudo poškodova-
nega Andreja Majerja so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
Z OSEBNIM AVTOM V AV-
TOBUS
Iz Sel proti Doleni se je prejš-
nji torek z osebnim avtomobilom
peljal Srečko Svenšek iz Sel. V
ovinku je zavozil v levo prav te-
daj, ko je naproti pripeljal avto-
bus, ki ga je vozil Franc Bezjak.
Vozili sta čelno trčili; pri tem se
je Svenšek hudo ranil in prepe-
ljali so ga v ptujsko bolnišnico.
ZGOREL SKEDENJ
V torek, 26. julija, je okoli 13.
ure izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Jožeta Valenka iz
Tibolcev, KS Gorišnica. Kljub
hitri intervenciji gasilcev iz oko-
liških vasi je zgorelo ostrešje ter
nad 13 ton sena in slame. Oce-
njujejo, da je škode za okoli 20
milijonov dinarjev. Ugotovili so,
da sta požar zanetila otroka, sta-
ra 7 in 4 leta, ki sta se igrala z
vžigalicami.
POŽAR NA FARMI V SREDIŠ-
ČU
V sredo, 27. julija, je ob 17. uri
izbruhnil požar na goveji farmi v
Središču ob Dravi, ki je last DO
Slovin-Kmetijski kombinat Jeru-
zalem Ormož. Na kraj požara je
prihitelo čez sto gasilcev z ob-
močja ormoške občine, pa tudi iz
Varaždina, Cakovca, Ptuja in od
drugod. Požrtvovalnim gasilcem
je uspelo požar lokalizirati. Zgo-
relo je 7 ton slame, 150 ton sena,
dve traktorski prikolici, 14 avto-
mobilskih ponjav, tračni tran-
sporter, električni kabel in več
drugega materiala. Škodo še oce-
njujejo, prav gotovo bo zelo veli-
ka. Požar je nastal na priključku
električnega transporterja.
NEVARNO VDIHAVANJE
STRUPENEGA PRAHU
V prodajalni KZ Dravsko po-
lje Lovrenc na Dravskem polju v
Cirkovcah so prejšnji teden tri
prodajalke tehtale strupene fun-
gicide erovit in brestan. Pri teh-
tanju se je po prostoru širil stru-
peni prah, ki so ga prodaialke
vdihavale in se tako zastrupile.
Morale so iskati pomoč v bolniš-
nici. Ugotovili so, da so bile de-
lavke brez zaščitnih sredstev, kar
je v nasprotju s predpisi, ki dolo-
čajo pogoje za delo s strupenimi
snovmi. Prav gotovo bo sledila
tudi kazenska odgovornost vo-
dilnih v zadrugi.
TRČENJE V NEPREGLED-
NEM OVINKU
Voznik motornega kolesa
Stanko Slana iz Bratislavec v na-
selju Juršinci ni mogel zvoziti ne-
preglednega ovinka in je zapeljal
na levo stran ceste. Prav tedaj je
z nasprotne strani pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila Ivan
Slaček iz Zagorcev. Pri trčenju je
Slana padel in hudo ranjenega
so prepeljali v bolnišnico.
DOSTAVNI AVTO PO LEVI V
MOPEDISTA
V petek, 29. julija, popoldne je
Vlado Vegmaher iz Ptuja vozil
dostavni avto po Mlinski proti
Ptujskim toplicam. Vozil je po le-
vi prav tedaj, ko mu je naproti
pripeljal voznik kolesa z motor-
jem Andrej Kolarič iz Maribora.
Kolarič je padel in se pri tem hu-
do poškodoval. FF
osebna kronika
Rodile so:
Marta Škrjanec, Bresnica 84
— deklico; Olga Hliš, Ptuj, Gre-
gorčičev dr. 13 — Mateja; Dani-
ca Rodošek, Podvinci 79 — de-
čka; Slavica Lašič, Dornava 141
— deklico; Marjeta Pliberšek,
Sestrže 66 — Denisa; Branimira
Kos, Spodnja Hajdina, Pergerje-
va ul. 15 — Saro; Katarina Pe-
trovič, Dragovič 8 — Sandro; Al-
bina Mesaric, Ženik 16 — dečka;
Majda Tuš, Mezgovci ob Pesnici
28/a — deklico; Marjetka
Krajnc, Ptuj, Mejna c. 33 — Pe-
tra; Marica Muršič, Zagojiči 19
— dečka; Darja Habjanič, Viča-
va, Tomšičeva 48 — Jano in Ivo;
Terezija Preložnik, Grajenščak
60 — dečka; Dušanka Bratuša,
Sp. Hajdina, Poljska c. 37 —
Marka; Lilijana Prapotnik, G.
Radgona, Jurkovičeva 17 — Ale-
na; Lidija Ceh, Pacinje 17 — de-
klico; Samira Cvetkovič, Kidri-
čevo, Tovarniška 14 — Danila;
Irena Sire, Polenci 23 — deklico;
Jelka Lesjek, Mezgovci ob Pesni-
ci 46/c — dečka; Martina Les-
jak, Moškanjci 46/b — Gregor-
ja; Nada Kostanjevec, Mala vas
41 — Darjana; Marija Jakolič,
Grajenščak 75 — dečka; Silva
Ozmec, Pavlovci 39 — Jureta;
Monika Meško, Mihovci pri Ve-
liki Nedelji 28 — Moniko; Mar-
jana Puklavec, Vitan 26 — Moni-
ko; Marija Koren, Ptuj, 7iherlo-
va pl. 18 — Barbaro; Marica Ov-
čar, Sedlašek 102 — deklico;
Ljudmila Butolen, Strajna 6 —
deklico; Danica Mihelič, Ptuj,
Reševa 25 — Simona; Jožica
Svenšek, Ložina 6 — deklico;
Marija Mohorko, Podlehnik 25
— dečka.
Poroke:
Martin Bizjak, Ravno I, in
Frančiška Kondrič, Kukava 13;
Stanko Hernja, Pavlovci 13, in
Irena Mohorko, Lešje 34; Janez
Mahorič, Slovenski trg 11, in Da-
nica Lah, Slovenski trg 11; Alojz
Anžel, Placar 43, in Liljana Pe-
tek, Drstelja 35; Branko Krošl,
Lovrenc na Dravskem polju
23/a, in Zdenka Merkuš, Lanco-
va vas 78; Janez Kocbek, Ruper-
če 18, in Marica Letnik, Ruperče
18; Anton Kozel, Vrhnika, Na
Zelenici 3/a, in Ida Petek, Nova
vas pri Markovcih 90.
Umrli so:
Marija Skok-Cuk, Središče ob
Dravi, Slovenska c. 85, roj. 1924,
umrla 23. 7. 1988; Elizabeta
Fras, Ptuj, Natašina pot 3, roj.
1921, umrla 24. 7. 1988; Jožef
Trofenik, Mihovci pri Veliki Ne-
delji 104, roj. 1911, umrl 23. 7.
1988; Marija Arnuga, Nova vas
pri Ptuju, Svržnjakova ul. 9, roj.
1927, umrla 25. 7. 1988; Marija
Caf, Cmrlja 13, roj. 1910, umrla
25. 7. 1988; Marija Vodušek, Ve-
liki Okič 18, roj. 1916, umrla 26.
7. 1988; Neža Drevenšek, Or-
mož, Skolibrova 8, roj. 1920,
umrla 26. 7. 1988; Ema Breznik,
Ptuj, Ziherlova pl. 7, roj. 1910,
umrla 23. 7. 1988; Marija Belšak,
Spuhlja 16, roj. 1903, umrla 28.
7. 1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio—Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
25.000 dinarjev^ za tujino
40.000 dinarjev. Ziroračun pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode- za katere se te-
meljni davek ne plačuje.