Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po pošti je 4 gold. 40 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. tOkr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Slovenija«
Tečaj. Mil.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plaža za celo leto 4 gl.. za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V petek 11. Prosenca 1850.
O centralizacii in naroflni ravno-pravnosti v A.vstrii.
(Konec.)
Iz tega razlaganja bo vsak nepostranski sodnik spoznal. da nečenio centralni ali deržavni vladi nedosegljivih in prevoskih mej staviti. S potrebnimi ministri za rečene predmete bi bila edinost deržave dovoljnoin stanovito vterjena in zagotovljena, ko bi se n. p. načelo izreklo in poterdilo, da ne le vsaka terdnjava, temuč tudi vsaki top, ki se znotraj avstrijanskih mej znajde, izključljivo v oblasti centralne ali deržavne vlade stoji.
Po tem takem bi se mogla in imela vsa druga opravila v Avstrii deželnim vladam in zborom ali av-tonomii narodov pripustiti — razumi se da pod vodstvom in varstvom tiste exekutivne oblasti, ktera je tudi v deržavi delavna in isključljivo vladarju lastna. Naš namen po nikakim ni moč in preroga-tive vladarja omejiti, temuč samo primeren in naraven mehanizem nju delavnosti. Zatorej zaver-I nemo vse tisto navadno očitanje od naše nelojalnosti, našega podpihovanja in separatizma itd. tje od kodar je prišlo, — v kraljestvo laži in obrekovanja.
KaTfo TTTŠe pa imele deželne vlade v Avstrii j napraviti, da ne pridejo nikdar v raspor ne med j saboj, ne s centralno vlado, to potrebuje več prostora, kakor da bi se moglo v novinah z enim so-stavkom dognati. Mi se ne moremo sedaj v to reč spustiti, samosvoje mnenje hočemo o tem predmetu na kratko in v obče izreči.
Mine tajimo, da bi se ministerske stopnje, na kterih sedaj g. g. Bach, Šmerling in Thun na Dunaju stoje, ali popolnoma dvignule, ali da bi se saj njih delavnost tako omejila, da bi vsa njihna tako imenovana tekoča opravila posebni deželni ali narodovi ministri preskerbeli. Vsaki veči kom-plex ali vsaka večja narodna skupšina kronovin bi imela na čelu za vsa svoja opravila enega ministra, ki bi bil sicer tovarš deržavnih in dunajskih ministrov, ali on bi stanoval v glavnem mestu sebipod-verženih dežel in pod saboj imel ministerialne sve-tovavce za vsa deželna opravila. Takih ministrov , bi moralo v celej deržavi naj manj sedem biti, in scer 1) za nemško; 1) češko-slovansko; 3) polj-I sko-rusinsko; 4) madjarsko; 5) runiunsko; 6) jugoslovansko in 7) taljansko; zraven teh bi moraio biti ravno toliko deželnih zborov in kasacionalnih sod-ništev. Ako bi se več takih ministrov postavilo, bi se mi temu tudi zlo ne opirali. Ti ministri se ve de bi se mogli redno in prijazno pomenkvati čez posvetovanja in sklenitbe svojih deržavnih tovaršev, in kadar bi bilo treba, bi se morali sami k njim na Dunaj podati. Ker so se železnice in telegrafi do vsih glavnih mest naredili, bi se to lahko brez velike težave vvedlo. Naj več koristi bi pa iz te naprave zavolj tega izviralo, ker bi se vsa deržavna in narodovna opravila, stoječa pod deželnim ministrom, zamogla opravljati do najvišje instance v na-
rodnem jeziku, in pravilo ravnopravnosti bi nehalo biti samo prazna mama.
To misel nočemo na dolgo in široko raztegnuti. Za izvedene in dobrovoljne bravce smo jo dovolj jasno naznačili, tudi se nočemo samovoljno z nobenim razdvojiti zavolj manj važnih reči (poleg kterih se naznanjen namen tako ali drugač vonder lc doseči zamore). Kar pa naše stare sovražnike zadene, vemo da ko bi tudi v čisti odkritoserčnosti kri in dušo pred njimi izlili, oni bodo nas vendar, llog ve kakošnili zločinstev in hudobij obdolžili. Torej se nam zdi, da bi bob v steno metali, ako bi od tega več govorili. Pa nekterih posebnih reči vendar moramo še opomnuti z nekterimi besedami.
Pred drugim menimo, da se mora prevdariti, ako se ima eden in ravno tisti predmet občinske od-ministracie (n. p. šolske stvari) deliti med deržavno in deželno vlado, gotovo boste nied saboj večkrat navskrižem, ker bo vsaka se prizadevala svojo delavnost proti drugi razširiti. Neobhodno je potrebno, da se vsak tak predmet cel in nerazdeljen eni sami oblasti podverže. Clo tam, kjer se takemu delenju nemoremo vogniti, posebno pri financih, bi želeli, da bi se n. p. vsi iodirektni davki z vsim in brez izjeme deržavni, direktni pa deželni vladi podver-gli, se ve da s tem pristavkom, da se primerno denarjev v deržavno denarnico odrajta, kakor se je do zdaj godilo. V nasprotni zadevi bodo kontribu-enti gotovo ali deržavni davek ali zemeljski prida-vek za opus prerogationis, za sitno in nepotrebno breme deržali, in zarad tega se bode tu in tam deržavna korist kratila. Le s takim razredenjem in raz-delenjem posamesnili predmetov v deržavnem organizmu se zamoremo v prihodnost nevarnih razper-tij obvarovati.
Do sedaj smo pregledovali avstrijansko cen-tralizacio samo iz narodnega odra, ker je to za nas naj važnije. Ako pomislimo, da na Francoskem, v tej gotovo enorodni deržavi, mnogi naj modrejši moži za njo le v decentralizacii rešenje išejo, se bomo lahko prepričali, da ima to vprašanje še druge zlo važne in nevarne strani, kterih za sedaj nočemo pretehtati.
Al našega mnenja vendar ne smemo zamolčati, da, akoravno se že sedaj zlo potrebno kaže osnovanje posebnega deržavnega svetovavstva v Austrii po 96—98 dane vstave, se bi ta potreba še veliko važneja pokazala, ako bi se postavila zgorej opomnjena ministeria. To deržavno svetovavstvo, sostavljeno iz naj bolj skušenih in poštovanih možev vsih avstrijanskih narodov, in obstoječe iz manjšega svetovavstva, kteregaudibi stanovitno v Beču stanovali, in večjega svetovavstva, ki bi se čez vse dežele razpelo — bi imelo dolžnost s svojim mnenjem v vsaki deržavni zadevi ministrom in vladarju služiti, al s tem pogojem, da bode carju in ministrom na voljo dano, sovettega svetovavstva spol-niti ali ne. Zdi se mi, da bi to bolj kakor vsako
drugo sredstvo pripomoglo k edinosti, obstoju in blagostanju deržave, njeno politiko znotraj in nav-zunaj vterdilo in vstavne podlage in svobode av-strijanskih narodov bi ne overalo. —
Na zadnje moramo še na to odgovoriti, kar se nasprotnikom centralizacie v Austrii naj večkrat opo-reče. Govori se namreč, da avstrijanska vlada mora silna in močna in toraj na enem središu v enih rokah ležati. Mi sicer ne vemo, ako je zares tisti vedno močen, ki v dvobor naravo in pravico kliče: al o tem ne dvomimo, da zadnjič v takem boju pasti mora. Zdi se nam, da naši protivniki, znabiti proti volji, v svojem govoru razne pomene mešajo, ker namreč govore od močne vlade, pa pod tem le lahko razumijo. Ako tako mislijo, jim nočemo oporeči, mi mislimo, da lahkota vladati ni ravno ena pervih potreb ustavne deržave. V deržavnem vladanju je samo despotizeni in barbarstvo lahko; razsvetljene in svobodne vlade so vedno marljivo skerbele tisuč in tisuč deržavnih insrejnskih dobičkov pridobiti, torej niso mogle in tudi niso hotle razglasovati svojo lahkoto za naj važnišo reč v deržavnem organizmu. (Narodny nov. Fr. Palacky.)
Austrijansko cesarstvo.
Ljubljana 8. januaria. Z današnim dnevom je vsim Slovencem v blagor nova zvezda zasijala; ta dan se mora z zlatimi čerki v bukve veselja zapisati, da celi Slovenii vedno v spominu ostane. Kaj se je pa vendar tako važnega, tako imenitnega zgodilo? — Vsim je znano, da jetukaj-šna c. k. kmetijska družba živinozdravniško in kovaško šolo napravila. Ta šola je bila danes per-vokral odperta. Mnogo za blagor domovine vnetih gospodov je bilo pričijocih. Nevtrudljivi predsednik kmet. družbe gospod Terpinc je naj pervi učence s prijazno besedo nagovoril, jim prav lepo razložil veliko pomembo te naprave in jih živo opomnil svoje učenike vseskozi vbogati. Potem gospod Dr. Blei-weis, vodja in učenik te šole, besedo povzame, lako živo in serčno govori, da so bili vsi pričijoči globoko ganjeni, on razloži posamezne predmete, ki se bodo učili, jim šolski in hišni red naznani, opomne, kako važna in koristna je ta naprava, ter učence opomina, vse svoje moči napeti, se tako imenitnih vednost naučiti, in zraven tega tudi spodobno za-deržanje od njih tirja, jih vimenu domovine in njih lastnega prida zaroti po njegovih besedah se ravnati. Na zadnje se verli domorodec gospod Terpinc vsim poslušavcem zahvali, ker so to napravo obiskali. Tako je bila slovesnost končana. Koristi in dobička, ki bosta iz te naprave izvirala, ne bomo popisovali. Kdor prevdari, kako redki so pri nas živinski zdravniki, koliko konj pri podkovanju pod zlo gre, bo naše besede poterdil, ako rečemo, da je ta naprava zlata zvezda za vse slovenske dežele. Vedoželjnost Slovencev se je kakor povsod, tako tudi tukaj pokazala. Že pervo leto se jih je toliko zapisalo, kolikor jih v Gradcu nikdar ni bilo. Hvala in slava kmet. družbi in nje predsedniku g. Ter-pincu! Hvala in slava g. Dr. Bleivveisu in g. Dr. Strupitu, ki sta iz gole ljubezni do domovine za učenika se ponudila in tudi od visokega ministerstva poterjena bila. Skor celi dan se bosta z učenci trudila. Dokler se med nami taki moži najdejo, še Slovenska ni zgubljena!
L j u b 1 j a n a 9. j a n u a r i a. Danas je iz Dunaja naš žeijno pričakovani deželni poglavar prišel. Z radostjo smo ga sprejeli, ker je on kakor nam verjetne novice naznanijo, mož po duhu ustave. »No-
vice" pišejo: Od nekiga častitiga rojaka iz Dunaja smo prejeli te dni pismo, v kterim nam, kar smo zastran našiga deželniga poglavarja v poslednjih Novicah pisali, popolnama poterdi, rekoč: »Poglavar, ki ga na Krajnsko dobite, je skozi in skozi časti vreden mož, poln dobre volje, blagiga serca in prav posebne ljubeznivosti; scer pa je ustavo-Ijuben in pravičen mož, in de ravnopravnost narodov zares spoštuje, se zamorete iz tega prepričati, de si je berž, ko je bil za poglavarja krajnske kro-novine izvoljen, Potočnikovo slovnico omislil, po kteri ga naš rojak, gosp. Smole, slovenskiga jezika uči". De bo vsak rodoljub z velikim veseljem to novico sprejel, je gotovo. — Kako pa se bo obnašal novo izvoljeni gosp. predsednik deželniga sodnjištva v Ljubljani, ki ne besedice slovenskiga jezika ne zna? Kako se bo vedel na takim mestu, kjer bo večkrat neobhodno potreba v slovenskim jeziku gladko govoriti in očitno preso-jevati? To ni vprašanje le tako imenovanih »Ultra-slovencov", to je vprašanje vsih Ivrajncov, ki vedo, de vradniki, ki imajo z ljudstvam opraviti, morajo po postavah ustave tudi ljudstva jezik znati. Gosp. predsednik zna scer vradnik visoke vrednosti in visoke pravniške učenosti biti, — vse to radi verjamemo in spoznamo , — ali znanost deželniga jezika je na njegovim mestu neobhodna potreba. Žalostni stan bo mogel taeiga predsednika biti, ki bo namestnika in tolmača potreboval! Daljno premišljevanje zadreg, v ktere zna predsednik brez znanosti deželniga jezika priti, izročimo samimu njemu, premišljevanje zastran spolnovanja tolikrat imenovane ravnopravnosti pa prepustimo bravcam. •— — Gosp. profesor Metelko je (kakor je bilo napovedano) staroslavenski jezik razlagati začel. V pervim krepkim nagovoru je naznanil serčno veselje, de se je toliko poslušavcov nabralo, kterih je okoli 20, večidel bogoslovcov, med njimi tudi častiti profesor duhovniga pastirstva, gosp. Janez P oklu k ar.
Terst 3. januaria. Danes so bili trije bar-kovodji z civilnimi zlatimi svetinjami okineani. Bar-kovodja Pallina je dobil sredno zlato; Leva in Ve-rona pa mali zlati. v
Iz Gradca. Čutim i nadam se, da mila Slovenija in ljube Novice, Slovencev blagi zvezdi, zavoljo besed: »občno zaželjene nove oblike", ktere stare obične reči pomene i obljube, ne budete dolgo križem gledali, temoč se mahom spetposestrili. Za naš narod ja hočete prijazno svetiti. In česar je našemu narodu treba, kar nas krepi, reši, časti, kar slabi in vničuje, vejo vsi dobro — predobro, ki svoj narod ljube i z višjega—• zgodovinskoga gledišča njegove rane i potrebe pregleduju.
Kaj je nas Slovene v lanski burji rešilo ? kaj Austria? To, da smo bratovsko i složnih misli en-drugom ruke podali. Kaj nam zamože obljubljenu i vedno prikratjenu ravnopravnost vresničiti? To, da vsi za endruga stojimo. Kaj našo moč i po njej ve-ljavu, sreču, omiku i slavu pomnožiti? to, da še se, kolikor mogoče, bolj ozko zedinimo med seboj s vsirni dušnimi silami. Posamesne palice lahko po-tere, terdno v butaru zvezanih nikdo.
Slavni Kolar je bil oni pervi od božje previdnosti nam zbudjeni blagi mož, čega bistri duh je iz svoje svetle višine naše potreboče na tenko pregledal ino — odrešne resnice učil. Njegova zlata kniga: »Slovstvena uzajemnost Slavenov" je bila oživljajuča trobenta, čije prebudne glase su Slave sini zavzetjem slušali, s radostnim sercem sprejeli i čres 20 let blagi sad sedajne precaj krepke na-
rodne zavesti dozorili. To rajsko drevce je jedino on zasadil. Slava mu! Večna hvala mu!
Xa njegovem svetlem duhu su se mnogi drugi prižgali, ki njegove nauke kakor njegovi apostoli dalje sire, put k bratovski slogi i ozkeji uzajem-nosti prikračuju i uspešno vglajaju. — Njegovega duha nadušen je slavni spisatelj u letu 1846 u Pragi izdane kaj vredne knige :v „Hlasove o potrčbe jednoty spisovneho jazika pro Čechv, Moravany a Slovaky".
Ko milejša danica njim njena luč sveti na narodnem nebu, kteru serčno nasleduju z veselim zaupanjem bolše prihodnosti, kar obilo reči dokazuje. — Njena vse časti vredna sestra na našem južnom nebu je kniga: »Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik" od našega iskrenogaMatiaMajera, ki mu stavi neumerlu slavu u slovenski domovini.
Mislim, da nije preveč, če rečem: To pre-blagu knigu bi naj vsaki vlastenec rad prebiral, i vsaki naš učitelj i dijak se nje na pamet učil. Tudi Iliri i Čehoslaveni budu u njoj neku svoju pregrehu spoznali, koju njim navada zakriva. Ona je bogat zaklad slovniških vednosti, kaže nezavdarljivo, česar je treba, kar mora biti, je jasen pot k slogi s preroškim duhom naznamnan, vnema veselo serca i bode ob svojem beržčasne predalnem času tudi obili sad rodila. —
Kakor nam visokoučeni slavni oče Palacki v politiških , tako nam Majar v slovniških rečeh pravu put kaže i znotranja sila nas po nji vabi i žene. Bi mi sami toliko pregledali, bi gotovo z njima jednako govorili. Ne bodimo tedaj mudni. Sadaj slobodno 2, 3—4 korake na enkrat naprej stopimo, sada, ki ^e- «wč«tck novega deriavljanskega življenja, ki se vse urade i uradne opravila novo osnovaju i kerste, sadaj, kije vekšini u vsem tem kakor v vlastnom jeziku poduka treba i celo staro še neznano. Ravno sadaj je široka podloga naj bolj primerna. Nevedoma i skoro bez vsega vel kšega truda pridemo ročno kam dalje i dostavimo mnogo.
Ako za sadaj toliko pristopimo, ko nam M. Majar u Sloveniji list 97 svetuje, ne bude za toga voljo nobene potike, zmote ili nerazumljivosti.
Tudi neporečimo: Naj nam južni bratje take nekaj na proti pridejo! — Bog je zakon stvaril, da se manji k vekšemu, slabeji k močnejšemu vteka, kakor manje vode u velkše. Alj ko vekše vode obe-roč manje objamejo, se s njiraigbogate, čverste, krepe, deloma premene, veličastnu rasu i njim to prinešenu pripomoč s veličanstvom i mogočnim slavnim imenom povernu — tako bude naš pristop i upliv naše sorodne brate i njih jezik množil, bogatil, krepil, s prekrasnimi uresi kinčal i nas z njimi u mogočen, veličasten in slaven južnoslavenski narod i jezik (ali marveč narečje) premenil, kojega slilu, imenitnost i važnost budu tudjinci spoštovaje cenili. Za živoga Boga, velja kamur serce pelja! Kakor vodi je Bog tudi kervi put osnoval. Za to serčno naprej, kamur božji perst kaže! —
Pri ti priložnosti novogo začetka moram eno slovniško zastaviti i kakor sem že večkrat ustmeno storil, tudi pismeno sam se zatožiti (ker me drugi nikdo ne hoče) zavoljo pomote u svoji slovnici vpeljane i tisučerokrate posnemane.
Na str. 74 pri številkah 1., 2., 3. postavim tri od glagolov izpeljane priložne ishode ali kon-čovke, kterih pomen u spodstoječima dvema ver-stama razkladam. Ali pervi končavki na: aven-avna-avno i na iven-ivna-ivno naj beržeje krivo tolmačim.
Ne pomenite, što sem pisal, nego beržčas ste latinsko dus-da-dum ili nemečko der-die-das p. zu endende — dokončaven-vna-vno, izveršiven-vna-vno — der-die-das zu vollendende , ohladiven-vna-vno = der-die-das abzukiihlende, ino dokončen-čna-čno, je = das endende izveršen-šna-šno „ — „ vollendende ohladen-dna-dno „ — „ abkiihlende pozaben-bna-bno „ — ,, vergessliche poguben-bna-bno „ - „ verderbliche, ko njih več nad številkoj 1 stoji. Končovka Ijiv-a-o pa je praviloma nemečko —bar, p.: dokončljiv-a-o endbar izveršljiv-a-o — vollendbar ohladljiv-a-o = abkiihlbar pozabljiv-a-o — vergessbar pogubljiv-a-o = verderbbar.
Je končovka iv-iva-ivo istoga pomena ko končovka iven-ivna-ivno ali drugoga ? ?
Bajni Jarnik se te razsode ni hotel lotiti. Na str. 4 svoje etimologie piše naslov: adjeetiva verbalia, podstavi mahom prašaj (?) i dva priloga, kterih pravoga pomena ne ve ali ne upa določiti ino ju ponemči, ko bi oba bila na ljiv-a-o, razen zadnjega na tisti strani. Na str. 17 čini jednako, pozneje se tih končovk popolnoma ogible.— Ino kolika obilnost in natančnost je v njih zapopa-dena! Žal mi je, da z ene strane ne vem, z druge ne vtegnem teh reči široma razlagati. Bi se kdo božji tega dela poprijel te končovke praviloma razjasnil, kakor pomen vseh končovk, v kterih še naše knige i novine vedno obilno pomot prinašaju. Kaki pregled (ili šema) skoro po novinah razznanjen, bi nam naj tečas namestuval prihodnu popolnejšu eti-mologiii. Pogreške u razgledu bi se spet po novinah lahko hitro popravile i se po tem takem ročno doveršenost dognala.
U tem imemo razsoden prepir, ki k slogi pelje.
Dr. J. Muršec.
Horcaška, Gospod Dragotin Župan je 5. ja-nuaria začel v Zagrebu razlagati slovanski jezik in slovstvo. Zlo veliko poslušavcev se je snidelo njegovo razlaganje poslušati.
Ceska. Vojaki mende še niso avstrijanske meje v Saksonio prestopili, kar smo zadnič naznanili, toliko je pa gotovo, da so na meji in da se še vedno iz Dunaja po železnici na Češko vozijo.
Galicia. Nobeden v Lvovu bolj ravnopravno-sti ne razumi kakor učeniki gimnazija. Učeniku nemške literature, mlademu gospodu Hock so zavolj nespodnega ravnanja mačkino godbo zagodli. Zavolj tega so skor vsi Busini z nekterimi Poljci ali iz sedme šole izgnani ali pa zaperti bili. Nemcev pa, to se že tako razumi, ni bil nobeden kaznovan, akoravno so bili pervi, ki so lepoglasečo godbo začeli.
* Mesto BaranoV in njegovo okolico je 19. p. m. huda povodenj obiskala. Visla se je zamašila in na enkrat te kraje zalila, tako, da je vsa živina potonila; ljudje so se komaj na strehe rešili, ki bodo morali lakote pomreti, ako ne bo mogoče lednih plaht prebiti, ktere so namenili s topovi prestreliti.
Ogerska. V Ščavnici se je rudarska šola po visokem ministerskem ukazu 2.januariasopetodperla.
Tuje dežele.
Nemška. Austrijanska , bavarska in franko-brodska posada je nadvojvodu Jovanu 30. decembra baklado napravila; pruska pa ne.
Nadvojvoda Jovan je 4. jan. Frankobrod zapustil.
JVove ob fi lic.
(Koncc.)
VI.	Tukaj opomnimo velike zmote, ki se je v naše bukve zaplodila, brez da bi toliko podpore imela, kakor prejšni primerleji. Mislimo š namesto šč. Menda nikjer na Slovenskem se ne čuje čist š vtem primeru. Gorenec izgovarja glas, ki vsa usta napolni, kakor bi bil dvojin s; vsi drugi Slovenci pa, izjemov se malo najde, vedno šč govorijo. To tirja glasno etimologija. Ona kaže, da se pomeh-čana st, sk ne glasita kakor pomehčana sin h; da iz besed pust, pisk; pušča, piščal; iz besed suh, pis pa: suša, pišem praviloma izvira. Od druzih Slovanov in starih Slovencov ne govorimo; kjer ni jednega, da bi to razločbo zanemarjal. Ali gledajte na blagoglasnost, nam kdo poreče 'šč ušesa žali. Prijatel! mu odgovorimo, ako ti reč težko de,
zamolči je, če glasno bereš , in vsi jedno ti bode. Sej tudi naši kmetje tako delajo. Oni bero iz bukev, kakor se v njihovi vasi govori, desiravno ni tako pisano. Ako pa pišeš, prosimo, piši pravilno. Ne boj se, več jidel smo tega glasu tako navajeni, da nam nikakoršne nadlege ne dela !
VII.	Naj se piše da namesto de. Večjemu delu Slovencov bi s tim vstregli, in se z južnimi brati, kakor z starimi Slovenci in Rusi zložili. —
Poglavitno smo dokončali. Ostanejo nam še neke bitvice, kijih neradi zamolčimo. Sodimo namreč, da nebi krivo bilo, ako k temu še l^)ti,ta, to namesto ta, ta, to privzamemo. Tako je staro-slovensko, tako je na Štajarskem in drugod v navadi. Tudi toti, a, o je prav. llusi imajo tot, a, o.
2)	V boljo razločnost bi se pri določivnih prilogih ženskega spola končnica ej za i vpeljati znala, in sicer vdajavniku in mestniku jedinobroja. S tim bi se od nedoločivnih določivni prilogi razlikovali. N. pr. zeleni gori, pri zeleni gori; nasproti pa zelenej gori, pri zelenej gori. Tudi ušesom bi se vstreglo. Opera se pa ta oblika ne le na sta-roslovenski, ampak tudi na druge slovanske jezike. Najdemo v tem primeru ej, oj. Doma je pa tudi na slovenskem, ter se govori in piše pri Korošcih, Štajarcih, horvaških in vogerskih Slovencih.
3)	Naj bi se vez i zravno ino včasi rabila. Tudi ona se najde na Slovenskem, čeravno bolje redko; pa nas zjedini z starimi Slovenci in vsimi druzimi Slovani, tudi je zlo pripravna.
To je skoraj vse, kar naše nove oblike ob-sežejo. Vidi se, da nasvetovane premembe zvek-šema nas Krajnee, posebno Gorence zadenejo. — Mnogokrat se nam je očitalo, in ne po krivici, da se terdovratno deržimo svoje posebnosti, da pravice drugih Slovencov ne spoštujemo, da hočemo zakone dajati. Ali hočemo svojo termo še dalje gnati? Krajnci! ne pozabimo toliko važnega sveta: Ne stori bližnjemu, kar nečeš, da ti on stori. Mi se bojimo v ilirstvu zgubiti se; Korošec, Štaj^rc, Istrijan i. d. naj se nam pa brez upora uklone. To ne gre. Vemo, da poreče kdo, Krajnci ne pozabimo sebe samih! Tega, prijatel! tako ne storimo; le pri-kratimo si nekoliko. Zakaj v lastni volji se lahko ukaže; soseda pa z lepo pridobiti gre. Nasledki inakega ravnanja so razpertija in odpad.
Od umevnosti pisati se nam nepotrebno zdi, kjer ona ne obstoji toliko v končnicah , kakor v
besedah. Dolenec Gorenca , Krajnee Štajerca dobro ume, desiravno vsak po svoje zavija. Rekli bi, da so ji naše oblike pred v podporo, kot v škodo. In pri vsem tem se slovenščine terdo in zvesto deržimo. Njene meje le najmanj prestopiti se skerbno varujemo, ter spremembo le želimo, ako ona narave slovenske ne rani. Toraj smo tistim nasprot, ki nas v ilirstvu utopiti hočejo, dobro vedoč, da je takova poguba samih sebe ne samo nepotrebna, ampak tudi izobraženju našega naroda škodljiva. Le očitna korist, le mogočni nagibi, bodi uma, bodi sile včinjajo tako prerodjenje. Ktera tih reči nas žene? Pomisliti je treba, da ste medloba in oterp-nost gotove predhodnici, in žalostne spremljevavki umirajočega naroda v tem primeru. Tudi imamo Slovenci marsikako prednost n. pr. glasnico o namesto u, dvobroj, gibčnost naglasa in priločnost za petje i. d. kar se ne sme nemarno od sebe metati.
Rajše hodimo pot, ki smo jo tukaj nasveto-vali. Sej smo bratje, zlo podobni jeden drugu. Pospravimo, kolikor mogoče, vzajemne razlike s pota, in vživali bodemo, svoji naravi zvesti ostanši, vendar dobrote jedinosti; kjer vemo, da kdor bode slovenščino pično uinel, bode tudi ilirščino, in tako nasproti. Kaj nam prihodnost prinese in premeni, se ve, da ne znamo.
Ni nam tudi nemogoče, prednosti ilirskega jezika vdeležiti se. Mislimo imensko ali kratko skiombo prilogov in kratke oblike glagolov v preteklem času. Nekdaj so bile tudi naše. To in ostanki od obojih bi nam pravico dali. Tako n. pr. smo od pervih ohranili: do čista, iz lahka, iz nova, vsejra dobra, jeden druga, jeden drugu namesto do čistega, iz lahkega, iz novega, vsega dobrega, jeden drugega, jeden drugemu. Znabiti se še mnogo druzih sem ter tje po kotih znajde. Od glagolov imamo Notrajnsko asta, esta, ista; aste, este, iste, n. p. delasta, nesesta, učista itd., čeravno je zdaj zlo pomen sedajniga časa dobilo. Potlej Koroško besem, besi,be, in Hrovaško-Slovensko beše. Kako potreba nam je tih oblik, vsaki dobro ve, ki pozna okornost naših sedanjih, posebno v pesmi. Skoncoma bi se nam sicer nemalo čudne zdele; pa kmalo bi se prikupile in vdomačile, kjer so le zgubljene in zopet sprejete stare znanke. Sej nam je znano, da se je v naš jezik marsikaka tujka vrila. Ako nam je ona umevna in domača postati mogla; koliko lože se bodemo nekdajne svojke navadili. Jasno je, da se vpeljava le polagoma goditi mora. —
Naj bode zdaj besedovanja dosti. Vsim se tako ne upamo vstreči. Marsikdo bode svoje naprej trobil, in naših besed otresel se, kakor koder vode. Za-nj tudi niso dokazi; ukazati bi se mu moglo. Tedaj sklenemo, k vam dragi bravci! k vam slovenski pisatelji! še enkrat obernivšise! Prevdarite, lepo prosimo, naše besede, pretehtajte jih in presodite! Vodi vas, kotje nas vodila, važna misel, da zdaj svoji prihodnji sreči, ki nam le v serč-n e m objemu svojih slovanskih bratov cvete, temelj pokladaino, kteri pa samo navseslovenstvu terdno stati zamore. Nujte! Dvignimo se z pogumom čez tesno omrežje starih šeg in predsodkov! Navada se ukloni nam, ne mi nji. In pred vsim ne prezrimo ostrolirjanje časa, ki se ne pusti berzdati! Z Bogom !	Podgorski.