KOPER — PETEK. 10. AVGUSTA 15)56
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO V. — STE V. 33
Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren ko. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo tn uprava v Kopru, Santorjeva ul. 20, tel. št. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vesUik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun G5—KB-l-Z-181.
¥1MC© PRAM3S
M 1 h O
POMEMBNA SEJA OK ZKS V KOPRU
V četrtek, 2. avgusta, je bila v Kopru seja Okrajnega Komiteja ZKS, na kateri so obravnavali stanje podjetij v koprskem okraju in s tem v zvezi razpravljali tudi o uspehih in pomanjkljivostih delovnih kolektivov. Glede raznih še obstoječih pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejše izpolnjevanje družbenega plana ter vseskozi dosledno izvajanje naše nove gospodarske politike (zvišanje in rentabilnost proizvodnje, stabilizacija tržišča ter postopno znižanje cen in s tem zvišanje življenjske ravni), so člani okrajnega komiteja poudarili važno nalogo, ki jo imajo pri tem predvsem vsi komunisti v naših podjetjih. Njih aktivna vloga v upravnih odborih in delavskih svetih ter v sindikalni organizaciji bi se morala močneje čutiti, posebno pa še vloga osnovnih organizacij ZK v podjetjih, ki bi morale redno in več razpravljati o perečih gospodarskih in političnih vprašanjih v podjetjih in v širšem merilu. V razpravi so poudarili, da komunisti ponekod premalo vedo, kaj se v njihovem podjetju dogaja, ter da o perečih gospodarskih vprašanjih prično razpravljati šele, ko postane položaj v podjetju iz tega ali drugega vzroka kritičen. Temu pa so kriva deloma tudi vodstva podjetij, ki delavskim svetom in upravnim odborom često prikrivajo realne podatke o stanju v podjetju. Zato pa se morajo osnovne organizacije v podjetjih ter delavski sveti aktivneje zavzemati, da bodo stalno na tekočem o vsem, kar se v podjetju dogaja. Za to važno nalogo pa je v prvi vrsti potrebna višja ideološka in politična zavest delavstva .ter njih večje ekonomsko zruanje, da bodo bolje razumeli proizvodni proces v svojem podjetju ter njegovo mesto v naši splošni gospodarski politiki, Na seji so med drugim sklenili, naj vsi občinski komiteji, s pomočjo okrajnega, v najkrajšem roku izvedejo temeljito analizo stanja tudi po vseh manjših podjetjih v okraju, o rezultatih te analize pa naj zatem v vsakem konkretnem podjetju temeljito razpravljajo tamkajšnje osnovne organizacije ZKS. V zvezi z nujnim dvigom idejne ravni ter ekonomskega znanja delavstva v samoupravnih organih podjetij so predlagali, naj bi okrajni sindikalni svet organiziral v okrajnem merilu posebno sindikalno šolo, skozi katero bi šlo večje število članov organov delavskega samoupravljanja. Pa tudi Ljudske univerze in , »Svobode« bi morale tu več storiti. Poudarili so tudi, da bi morale imeti osnovne organizacije ZKS po podjetjih več zanimanja za delo sindikalne-organizacije, ter za aktivizacijo žena in mladine, ki je je v okraju zaposlene več kot v republiškem povprečju. Najboljše iz njihovih vrst bi morali v znatno večjem številu uvrščati med člane ZK. Število delavcev, ki se udej-stvujejo v družbenih organizacijah izven podjetij, je še vedno premajhno, Razen tega bi se morali delavci bolj zanimati tudi za razvoj naše vasi in kmetijstva ter s svojim vplivom več pomagati naprednim silam na vasi pri izvajanju. naše gospodarske politike,
S temi vprašanji je bila tesno povezana tudi druga točka seje okrajnega komiteja, na kateri so razpravljali o izvajanju družbenega plana. Kot je uvodoma poudaril sekretar Albert Jakopič, so do-
sedanji rezultati naše gospodarske preusmeritve v celoti pokazali, da nam je že uspelo zaustaviti nadaljnje naraščanje cen. Vendar se komunisti kot avantgardna sila v podjetjih, niso povsod dovolj zavzemali, da bi šli dalje od tega, da bi cene pričele padati in da bi se standard zboljšal. Niso se dovolj borili, da bi se v celoti dosledno izvajala gospodarska preusmeritev, ki je bila po posvetovanju pri predsedniku Titu večkrat temeljito določena in konkretizirana tudi na okrajnih političnih in družbenih forumih, tako na okrajnih konferencah ZKS in SZDL. Zato morajo osnovne organizacije — in kolektivi v celoti — aktivneje poseči v borbo za zvišanje in zboljšanje storilnosti dela in proizvodnje, ter za dosledno izvajanje linije rentabilnosti v vsakem podjetju. Organi okrajnega ljudskega odbora pa naj mesečno ugotove vse osnovne pokazatelje za vsako podjetje, ter kolektiv in osnovno organizacijo pravočasno opozarjajo na njihov položaj. Na seji okrajnega komiteja so tudi poudarili, da je treba temeljite analize izvršiti v vseh podjetjih, tudi v takih, ki so družbeni plan v prvem polletju izpolnila ali delno celo presegla, da bi tako odkrili vse notranje rezerve in realne možnosti vsakega podjetja, ter čimprej nadomestili izpade družbenega plana v polletju v nekaterih podjetjih v okraju. Treba je namreč mobilizirati vse naše sile in notranje rezerve, da bi družbeni plan čimprej dosegli ter do konca leta po možnosti tudi presegli.
V vrsti pred velikim kotlom, polnim dišeče »paštašutec, čakajo mladi brigadirji na svoj nedeljski opoldanski obrok hrane
DELO NA MLADINSKI C ESTI V BRKINIH MOČNO
NAPREDUJE
;Ss-i:'SSim:'v «m;-	i'; V-1,;; i -
fe . !miife.	" CC. .V;
mu	" •;-.'■■•■•■:■
s:ji:'!i '-v:	''.V, ' J.'';)
"Sc^i-Jli
Televizijski sprejemnik, ki ga ,ie izdelal Inštitut
v Ljubljani
elekiror.vcze
V soboto dopoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 111. mednarodno razstavo radia in telekomunikacij. Slovesnosti so se udeležili predsednik Izvršnega sveia LRS Boris Kraigher, podpredsednik Viktor Avbelj, predsednik MLO dr. Marijan Oermr tja, predstavniki JLA in drugi gostje. Razstavo je odprl član Izvršnega sveia Tone Fajiar.
Razen domačih podjetij so zastopana (udi mnoga inozemska podjetja iz 8 držav, razstava pa je predvsem posvečena televiziji in tako s svoje strani prispeva k širšemu spoznavanju te najsodobnejše pridobitve elektrotehnike prav v času, ko smo tudi pri nas zabeli televizijo intenzivnejše uvajati. Ob tej priložnosti lahko z zadovoljstvo:;) ugotovimo, da naša podjetja kljub hitremu tempu razvoja telekomunikacij v bolj razvitih deželah, uspešno tekmujejo s svojimi ličnimi in kvalitetnimi izdelki. Na razstavi lahko vidimo razen preciznih in kompliciranih električnih aparatov namenjenih zdravstvu, industriji i'd., tudi doma izdelane televizijske sprejemnike, opremo za televizijski studio, snemalne in oddajne priprave in podobno.
Kipeče življenje — to je prvi vtis, ko nride človek r^ obi.cl: 1 mladem brigadirjem — graditeljem nrkinske ceste. Po strogo razdeljenem dnevnem redu se vrstijo delo in jelo, zabava in počitek — in trije tedni k^r švignejo miuio — pravijo mladi u-deleženci te velike delovne akcije.
Cesta se po solidni in sodobni trasi venomer podaljšuje in je le škoda, da bo poletje in s tem počitnice skoraj mimo. Te dni je prišla na cesto zadnja izmena — prišli so Mariborčani, Ptujčani, Ljubljančani, Postojnčani, Pivčani. mladina iz Ilir-
ske Bistrice in Nove Gorice ter No-
iT-nrtfjfJVn CC'?M '**	skunsii
z mladinci iz hrvatske Istre (pulj-skega okraja) okrog 270 brigadirjev.
Kako delajo? Treba je povedati, da so se vrgli na delo z velikanskim elanorn in neverjetno presegajo norme, čeprav so te postavljene popolnoma realno — na podlagi norm v za vse druge delavce na podobnih objektih in delih. Posebno so se že spočetka odrezali mladi Istrani — od vsepovsod so, največ pa iz Pulja, Buj, Labina, Rovinja in Poreča. Sami delavski sinovi rudarjev, ce-mentarjev itd., so že n- delo prinesli žuljave roke in velike delovne izkuinje. imajo svojo brigado »Vladimir C.ortan«. Brigada je zaradi stalnega preseganja norm že Kaj kmalu postala udarna. Povprečno presegajo mladi istrski brigadirji norme za okrog 80 odstotkov na posameznika. Pravijo, da ne bodo šli domov drugače kot trikrat udarni.
Seveda tudi drugi nočejo zaostajati za njimi in jih skušajo pri delu dohileti. Hudo je sicer nositi vse obvezane roke zaradi krvavih žuljev — pa kaj to, da le ni lastna četa in brigada osramočena! Tako Ljubljančani (IV, brigada, ki se je minuli teden poslovila) v zadnjem tednu presegali normo že kar za 113 odstotkov in odšli domov dvakrat- u-ti.-rni in enkrat pohvaljeni! Prav tako je bilo 7. mladimi Celjani (I. celjska brigada), Mariborčani (I. mariborska) pa so bili ceio dvakrat udarni in dvakrat pohvaljeni. Se prav posebej pa pravijo, da zasluži pohvalo njihov komandat, mladi uči-ieljiščnik Borut Hari, ki je v svoji bri- -'i vpeljal najboljšo organizacijo dela, pa tudi sicer je bil vzgled dobrega mladinskega voditelja. Povprečno so mariborčani presegali normo dela za 89 odstotkov na posameznika.
V nedeljo popoldne ;e bil pred stari,-n nremskim gradom sprejem zad-nie izmene mladincev iz vse S'ove-nije. Ponosni so se poslovili dosedanji graditelji, vedri in zadovoljni so re vrnili na svoje domove. Čeprav ve-eio razpoloženi, so vendarle ob prisrčnem slovesu skoraj vsi jokali, teko močno in globoko je bilo doživele na cesti. Poznanstvo s ce^te je skovalo globoke vezi prijateljstva in se okrepilo zavest pripadnosti na-■ i herojski mladinski organizaciji.
rb
Odveč bi bilo poudarjati, da so gospodarska vprašanja trenutno najaktualnejša tema razprav v vseh naših organizacijah, organih delavskega in družbenega upravljanja. Vendar se zdi, tla so bolj redki primeri, ko bi, zlasti v podjetjih, začeli reševati ta vprašanja pri koreninah. Saj je že naravnosi čudovito, kako povsod vidimo napake in pomanjkljivosti drugih, kako lepo znamo to povedati in prepričljivo dokazati tujo krivdo, medlem ko smo pogostoma prav tako prizanesljivi sami do sebe in do negativnih pojavov v svojih podjetjih in ustanovah.
Prav zategadelj zaslužijo ukrepi piranske občine, da spregovorimo o njih. Za zadnjo sejo občinskega ljudskega odbora so nimrnč pripravili temeljito analizo, ki je posredovala vsem odbornikom jasno sliko o stanju na področju občine. Analiza zajema vse od družbenega upravljanja do proizvodnosti dela in nagrajevanja, od tlela upravnih organov do gospodarskega pregleda v industriji, kmetijstvu obrtništvu, izpolnitve družbenega plana, trgovskega poslovanja, cen itd. Prav gotovo je to najpopolnejši pregled, ki ga je kdajkoli naredil kak občinski odbor. Pregled brez olepšava-nja in izgovorov, z jasno določenim namenom: poskrbimo predvsem, da bo pri nas vse v redu. In tako je med drdgim tudi večno nova tema o življenjskem standardu postavljena na pravilno osnovo.
Popolnoma razumljivo je, da se ne moremo na tem mestu spuščati v podrobnosti in navajati, kaj vse je pokazala analiza, počenši od lagodnega odnosa do »objektivnih« težav, ki imajo prav pogostoma vse preveč subjektivnega v sebi, do slabe organizacije, zviševanja prejemkov v podjetjih ob istočasnem zmanjšanju proizvodnosti in temu podobno. To za zdaj tudi ni bil naš namen. Veliko večjega pomena je namreč dejstvo, da so s (o analizo jasno določene naloge tako za upravni aparat kot za organe delavskega upravljanja in ves politični aktiv na področju občine. Torej mobilizacij:', vseh sil za odpravo pomanjkljivosti.
Z delom so že začeli. Rezultate analize proučujejo na sejah osnovnih organizacij ZK in SZDL, j;a sejah, ki jih sklicujejo za posamezne panoge (gostinstvo, trgot ina, obrt itd.) v |j podjetjih in organih delavskega |i in družbenega upravljajna ter J sejah sindikalnih podružnic. Obenem so začeli izvajati tudi operativne posege, kjer je bilo najbolj potrebno. Začeli so z revizijami v podjetjih, razrešili dolžnosti (i direktorjev podjetij in naredili še druge podobne ukrepe.
Začeli so torej temeljito. Sodelovanje velikega števila državljanov pri vseh teh ukrepih pa daje jamstvo, da bodo (udi uspeli. Medtem pa je lahko primer Pirana za zgled vsem drugim občinskim odborom, ki se borijo z bolj ali manj enakimi vprašanj?] da prav tako proučijo problematiko svojega področja in nčinkoviio t;krc-
•;>. kjer to razmere zahtevajo.
i v.
Priprave za londonsko konferenco o sueškem vprašanju so v središču svetovne pozornosti. Pobudnici sta Velika Britanija in Francija, ki sta bili seveda najbolj »prizadeti« z egiptovsko nacionalizacijo sueške družbe, Konferenca, na katero so povabili 24 držav, se bo začela 15. avgusta v Londonu. Doslej je sprejelo povabilo 12 držav, med njimi ZDA, Japonska, Italija, Holandska, Nova Zelandija, Perzija, Etiopija, Indija in druge.
Medtem ko poskušata Velika Britanija in Francija z raznimi sankcijami prisiliti Egipt k umiku, se iz dneva v dan veča podpora• svobodoljubnega sveta suverenemu sklepu Naserjeve vlade. "Vse arabske države so na strani Egipta, prav tako pa tudi Sovjetska zveza, Indija, LR Kitajska in še vrsta drugih držav. Petrolejski delavci v Siriji so zapretili, da bodo preprečili pretok nafte po britanskih in ameriških naftovodih na sirijskem ozemlju, indijski pristaniški delavci pa prete z bojkotom britanskili ladij v indijskih pristaniščih.
Sovjctsko-japonska mirovna pogajanja so se zataknila na teritorialnih vprašanjih. Gre za Južni Sahalin in Kurilske otoke, torej za ozemlje, ki ni ne rusko ne japonsko. Na tem področju je namreč že od pamtiveka naseljeno eskimsko pleme Ainu. Japonska odločno zahteva vrnitev otokov Kunaširu in Irutup,s medtem ko Sovjetska zveza govori le o otokih Habojama in Šikotan kot zadnji točki popuščanja. Ker sta si stališči povsem nasprotni, je težko pričakovati, da bo prišlo na teh pogajanjih do sporazuma. Moskovska Pravda je v zvezi s pogajanji objavila članek, v katerem opozarja na obojestranske koristi, če bi prišlo do normalizacije odnosov. Pravda poudarja, da bi lahko takoj po normalizaciji odnosov prišlo do sklenitve sporazuma o trgovini in plovbi ter trgovinskega plačilnega sporazuma. V prihodnjih petih letih — piše časnik — bi lahko trgovinska izmenjava med obema deželama dosegla . 1300 milijonov rubljev.
Potrebna je dosledna mednarodna kontrola nad razoroževanjem in oboroževanjem posameznih držav. Tako je izjavil sovjetski ob-? rambni minister Zukov v intervjuju dopisniku New York Timesa. Glede sistema nadzorstva nad razorožitvijo, ki so ga predlagale ZDA, je Zukov izrazil prepričanje, da bi letalska inšpekcija v bistvu prispevala k razvoju obveščevalne dejavnosti, kar bi neogibno privedlo do še večjega medsebojnega nezaupanja in sumničenja med ZDA in ZSSR. To vprašanje je treba rešiti z mednarodno kontrolo in s prepovedjo atomskega in vodikovega orožja.
Na vprašanje, ali ne odraža sovjetsko zmanjšanje oboroženih sil
težnjo po čedalje -večji vlogi jedrskega orožja v moderni vojni, pa je Zukov odgovoril, da lahko taka razlaga izvira samo od ljudi, ki so sovražno razpoloženi do ZSSR ali pa popolnoma pristranski.
Rehabilitacije tudi na Poljskem. CK Poljske delavske partije je objavil sporočilo, da so rehabilitirali tri ugledne bivše funkcionarje, Go-mulko, Spihalskega in Klisko, V sporočilu je rečeno, da so jih obtožili po krivem in da imajo pravico biti člani partije,
Bivšega glavnega tajnika CK Poljske delavske partije Gomulko, bivšega obrambnega ministra generala Spihalskega in Klisko so izključili iz CK 14. novembra 1949. Obtožili so jih, da so pripomogli, da so se v stranko vrinili tuji elementi.
Predsednik ZDA Eisenhower jc poslal novo poslanico sovjetskemu ministrskemu predsedniku Bulga-ninu. V njej ga poziva' na sodelovanje, da bi uresničili ideje lanske ženevske konference štirih velikih.. Eisenhower pozdravlja sovjetski sklep o zmanjšanju oboroženih sil, vendar meni, da je to premalo, čeprav so tudi ZDA storile podoben korak. Po Eisenhowerjevem mnenju bi bilo nujno potrebno uposta-viti sistem kontrole in tako pospešiti razorožitev v najširšem obsegu". Ameriški predsednik je nato ponovil staro ameriško stališče glede letalske kontrole in vzporednega reševanja nemškega vprašanja z vprašanjem razorožitve. Čeprav ne gre za nič novega, je vendar v Eisenhowerjevem pismu precej dobre volje, da se položaj kljub različnim stališčem ne bi zaostril in da bi se še v naprej prizadevali doseči sporazum. Če se bo pokazalo, da so dane realne možnosti za mednarodne akcije — je zaključil svoje pismo Eisenhower — vas bom o tem obvestil neposredno, ali pa preko ustreznih organov OZN.
Bivšega predsednika iranske vlade Mosadika so izpustili. Kakor je . znano, ga je pred tremi leti strmo-' glayil državni prevrat generala Za-liedija. Čeprav je že prileten in rahlega zdravja, je Mosadik odsedel tri leta težke ječe, na kolikor ga-je obsodilo posebno vojaško sodišče. Malo pa je verjetno, da bi Mosadik, ki je bil nekoč ena najpomembnejših osebnosti na Srednjem vzhodu, imel še kakšno pomembnejšo vlogo v svoji državi.
Pred enajstimi leti je padla prva atomska bomba na obljudeno ozemlje. Žrtvi sta bili japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Na de-settisoče ljudi je izgubilo življenje, posledice pa nosijo tudi tisti, ki so ostali živi in njihovi potomci.
Na Japonskem so ob tej žalostni obletnici organizirali vrsto kome-moracij. V Hirošlmi se je udeležilo žalne svečanosti 200.000 oseb, ki so sprejele resolucijo, naj odstranijo z obličja zemlje strahote atomskih bomb. V Tokiju se je istega dne začela mednarodna konferenca za boj proti uporabi atomskih in vodikovih bomb.
OB NACIONALIZACIJI SUEŠKEGA PREKOPA
Prejšnji it eden so predstavniki vlad FLRJ, ZSSR in Demokratične republike Nemčije podpisali v Moskvi sporazum o skupnem sodelovanju pri izgradnji (kombinata industrije aluminija v Jugoslaviji. Sporazum predvideva, da bo ta kombinat, ki iga bomo začeli graditi že letos, proizvajal 100.000 ton aluminija letno. VHadi ZSSR in DR Nemčije -bosta ,sodelovali pri izgradnji prvega dela kombinata in hidrocen-tral zanj itler pri razširitvi proizvodnje boksita, sode in katodnih blokov, da bo čim prej dosežena proizvodnja 80.000 ton aluminija letno. Prvi del gradnje bo predvidoma zaključen leta 1961. V ta namen sta sovjetska in vzhodnonemš-ka vlada priznali dolgoročni kredit v znesku 700 milijonov rulbljev, to je 175 milijonov dolarjev proti 2% ieftnim obrestim. Dolg bo Jugosla-


III
mm rnmm émSSIéí pllÉt
......;'
1 «ÄÖ!*^ * -f
L5"
m
Pogled na Port Said; na levi palača družbe Sueškega prekopa
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA ZA SLOVENSKI JADRAN
Celih enajst let po končani vojni so se v Moskvi začela pogajanja z Japonsko o formalnem zaključku vojnega stanja. Japonska vlada je poslala v Moskvo opolno-močeno delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Sigemicua, kar kaže, da v Tokiu močno želijo, da bi bila ta pogajanja, ki trajajo s presledki že nad leto dni- končno uspešno zaključena,
Šepilov in Sigeinicu sta se sestala potem, -ko so nn predhodnem sestanku obeh veleposlanikov v Londonu bila podrobno raz-pravljena stališča in zahteve obeh vlad. Sovjelsko-japonski sporazum o ribolovu, k' je bil zaključen pred poldrugim mesecem — s pogojem, da bo Tokio do 1, avgusta letos nadaljeval razgovore o obnovitvi diplomatskih odnošajev — je končno odprl pot za ureditev osnovnih odprtih vprašanj med obema državama.
Takoj po podpisu sporazuma o ribolovu z ZSSR, je japonski kmetijski minister Iširi Kono obiskal tudi Washington in Ottnvvo, Ta obisk tolmačijo tako, da Japonska išče tudi na drugi strani Pacifika dovoljenje za ribolov, ker je z moskovskim sporazumom v sovjetskih vodah omejen na ulov 65.000 ton rib. Vendar pa jo reševanje vprašanja ribolova bila ugodna
priprava za nadaljevanje pogajanj s Sovjetsko zvezo, in to o vprašanjih, ki so za Japonsko kapitalnega pomena,
. Najzaplctcncjši problem v sovjetsko-ja-ponskih povojnih odnošajih izhaja iz spora za otoke, ki jih je ZSSR zasedla v drugi svetovni vojni, lasti pa si jih Japonska. Dejstvo je, da sla po drugih spornih vprašanjih dosegla načelno soglasje žo veleposlanika v Londonu, vendar % pa je končni uspeh pogajanj odvisen od teritorialnih zahtev. Hruščev je nedavno rekel delegaciji japonskega parlamenta, da bo Sovjetska zveza vrnila Japonski Hahojam-ske in Šikotanskc otoke, da pa bo zadržala južni del Sahalina in Kunlske otoke. V Tokiu pa smatrajo, da so za Japonsko I a otoška področja nenavadno važna — strateško in gospodarsko — in zadevne zahteve niso nikdar umaknili.
Drugo vprašanje, ki ni bilo nikoli razčiščeno je to, ali bodo obnovljeni diplomatski stiki pred rešitvijo spornih vprašanj in podpisom mirovne pogodbe, kol je to zahtevala Sovjetska zveza, ali pa bo najprej sprejeta mirovna pogodba in se bodo spori reševali potem? Za Japonce je veliko breme enostranska mirovna pogod-
ba, sklenjena z zahodnimi silami leta 1951 v San Franciscu, katere pa razen lega Sovjetska zveza in LR Kitajska niti ne priznavata. Odtod izvira Halojamova naloga, s katero jc njegova politična grupa celo šla na parlamentarne volitve, za normalizacijo odnošajev z ZSSR, kar mu je delno tudi pripomoglo do zmage na volitvah.
Najnovejši dogodki v sovjetsko-japonskih odnošajih kažejo, da je b-la sprejeta kompromisna pot: diplomatski odnosaji še niso vzpostavljeni, vendar pa so že rešenu nekatera sporna vprašanja, začela pa so se že tudi pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe. Že na prvem sestanku Sepi-lova s Sigemicuom je bil dosežen sporazum, po katerem bo Sovjetska zveza vrnila japonski vojne zločince, ki prestajajo kazen v ZSSR. Ostaja torej samo še glavno sporno vprašanje — Sahalin in Kuril-ski otoki.
V teh pogajanjih sta oba partnerja zainteresirana na ureditvi medsebojnih problemov in vzpostavitvi normalnih diplomatskih in ekonomskih odnošajev.
SZa Ifatojamovo vlado, ki si vse bolj prizadeva izboljšati odnosa jc z drugimi azijskimi državami, je ureditev sporov z Moskvo vsekakor velikega pomena, ker bi ji
to olajšalo okrepitev zvez — posebno trgovskih — s Pekingom, pri čemur je treba vedeti, da je kitajsko tržišče izredno potrebno japonski izvozni industriji. Po ureditvi povojnih problemov s Filipini (kar je bilo uspešno rešeno s pristankom Japonske, da izplača Filipinom 550 milijonov dolarjev reparacij in da posojilo v. znesku 250 milijonov dolarjev), in po iz-bolj sanjo odnošajev z Burmo, Cevlonom in Indijo, je Japonska bila logično napotena obrnili vso pozornost na normalizacijo odnošajev z Moskvo. Japonski je prav tako veliko na lom, da dobi podporo ZSSR za svoj sprejem v OZN. v
Na pogajanja v Moskvi so posredno hoteli vplivati tudi Američani, ko so objavili svoj načrt o postopnem umiku svojih čet iz Japonske, kar bi praktično primo-ralo japonsko vlado, da pohiti z lastno oborožitvijo. Po en! strani bi to povečalo japonske izdatke, po drugi pa bi postavilo Tokio pred novo razpravo z Moskvo — o pogojih in obsegu japonske oborožitve.
Ne glede na le aspekle je Šigemieu prišel v Moskvo, da čimbolj zadovolji japonske zahteve, vendar pa s temeljno nalogo: da sklene sporazum. S proglasitvijo «elastične politike« je japonski premier Ilatoja-ma ustvaril ugoden položaj, ki bi — pod pogojem seveda, da oba partnerja poka-žeta dovolj medsebojnega razumevanja — lahko privede! do odstranitve povojnih tež-koč med Sovjetsko zvezo in Japonsko, na kar je bito treba čakati celo desetletje.
V n
Nacionalizacija Sueškega 'prekopa po mladi egiptovski republiki je na Zahodu povzročila velikanski preplah. Stopnje reagiranja &'o bile najrazličnejše; od rahlega ra?fourjenja in še dokaj mirnega presojanja položaja pa do najbolj besnih izbruhov, psovanja in groženj — kolikor so pač bili posamezni vladajoči kapitalisti prizadeti. Najhujše razburjenje je ibilo v Parizu in Londonu: Francozi so imeli v rokah ¡sedež in vodstvo družbe Sueškega prekopa, Angleži pa skoraj polovico delnic. Upravni odbor družbe je sestavljalo 19 Francozov, 10 AngKežev (od teh trije vladni zastopniki), 2 Egipčana in 1 Holan-dec. Direktor Francoz, uslužbenci »tujci — Egipčani so opravljali lahko ie težaška dela in gledali, kako se steka denar, ki ga je donašal nji-
viija plačala v obliki aluminija, ki ga bo proizvajal kombinat in z valjano pločevino iz aluminija.
Sovjetska vlada bo na račun tega kredita dobavila Jugoslaviji u-■strezno količino pšenice, denar od njene p.rodajie1 pa bomo porabili za finansiranje notranjih izdatkov za . gradnjo omenjenega kombinata.
Vladi ZSSR in DR Nemčije bosta dal.i Jugoslaviji tudi posojilo za gradnjo drugega deda ¡kombinata; vendar pa bodo čas in višino kredita določili kasneje. Dali bosta tudi licence in brezplačno tiehnieno dokumentacijo, ki je potrebna za organizacijo proizvodnje, zagotovili bosta nabavo opreme, nudili tehnično pomoč med graditvijo, montažo o-preme te.r sodelovali 6 svojimi organizacijami pri poskusnem pogonu podjetij.
Dobljeno posojilo nam bo omogočilo boljše izkoriščanje naravnih bogastev naše države, predvsem boksita in cenene električne energije, ki sta osnovi za razvoj industrije aluminija.
Ob ¡tisj priložnosti je jugoslovanska dedegacija podpisala z vlado ZSSR tudi .protokol o uporabi 40 milijonov dolarjev iz neuporabljenega dela pred časom sklenjenega investicijskega kredita v SZ. Ta Sredstva bomo uporabili za dobavo investicijske opreme za izvedbo melioracijskih del v žitorodnih predelih Jugoslavije in za nabavo opre-i me za potrebe kmetijstva. Protokol določa med drugim tudi nabavo o-pireme za nov rudnik premoga na Kosovu, iki bo imel zmogljivost 2,5 milijona ton lignita letno, ter nabavo šestih potniških letal, dalje nakup opreme za proizvodnjo na i te in zemeljskega p'-a:i in nakup druge industrijske opreme važne za gospodarski razvoj naše države.
hov prekop — v žepe tujih kapitalistov, Ni čuda/če je torej prekipelo in je egiptovsko ljudstvo zan-'tevalo Itudi dohodke prekopa zase, da bo z njimi dvignilo svoj življenjski ¡standard, da bo uporabilo težke milijone dolarjev, ki jih prekop vsako lei'.o donaša,_ za dvi.g lastne dežele iz gospodarske zaostalosti.
Po podatkih bivše družbe iz leta 1950 je prekop donašal čistega dobička skoraj 10 milijard francoskih iirankov, ki so se lepo zlili v žepe delničarjev, ne da bi oni zanje1 le s pustom mignili. Kaj je potem kaj čudnega, če so zdaj mobilizirali ves kapitalistični sveti, oziroma ga vsaj skušajo, proti egip-; itovskemu ukrepu? Seveda pa jim 'tudi to slabo uspeva.
Vojaški ukrepi so v današnjem času tka j nepopularni. Svet je še vse preveč pod vplivom vtisov iz zadnje vojne in preveč dobro ve za 'Strahot.no rušilno iin uničevalno moč novega orožja, ki ga Je ustvaril vsesplošni tehnični napredek sveta, da bi ikar tako šel v novo avanturo — po kostanj v žerjavico za kapitalistične lasitnike sueških delnic. To so.menda uvideli tudi Francozi in Angleži — zlasiti še zato, ker tudi v zahodnem kapitalističnem svetu ni enotnih pogledov na zadevo in so celo ZDA zelo previdne v svojih izjavah, vise druge države, ki vodijo politiko aJotivne koeksistence, pa nacionalizacijo popolnoma odobravajo, ker je notranja zadeva p-giptovske države — zato so v Londonu .predstavniki itreh zahodnih velesil sklenili, naj 0 »internacionalizaciji« Suešlkega prekopa razpravlja konferenca 24 držav, ki naj bi bila 16. avgusta letos v Londonu. Vise pa kaže, da je ta poteza Le bolj časten poizkus umika iz prevelike zaletelosti in .poizkus čimbolj častne rešitve prestiža anglo-fran-cosikih imperiali&tov, vsekakor pa itudi poskus, če se morda vendarle ne ..bi dalo Egipitu vsiliti nekaj svoje vodje. Prijave za konferenco pp od strani povabljenih držav le bolj . počasi prihajajo, Tako se še niso odzvale tiri najbolj važne države: sam Egipt (ki bo po vsej verjetnosti vabilo tudi odklonil), potem pa še Sovjetska zveza in Indija. Prehitro bi bilo že zdaj govoriti o uspehu ali neuspehu konference — eno pa je: promet skozi Sueški pre-ikop se nemoteno razvija in s tem je konferenci že odbita os.t, kar tudi daje slutiti njen polom.
V pomanjkanju drugih sredstev pa kapitalisti v Franciji in Angliji mobilizirajo svoje posebni? vojaške enote, zlasti letalstvo in mornaric co, mobilizirajo tudi v Egiptu, ki je svoje odločen braniti za vs'ako ceno, mobilizirajo v vsem aratokem sveltu, Sovjetska zveza pa je zaprosila arabske države, če njena sredozemska flota lahko obišče obak> Bližnjega vzhoda d,ne 15. avgusta letos — dan pred začetkom sklicane mednarodne konference o sueškem vprašanju . . .
rb
NEW DELHI. Več tisoč Indijcev, živečih v severnem delu Johannesbur-ga, so danes pozvali, naj zapuste Svoja prebivališča, sicer bodo kaznovani. Indijci, ki bi morali zapustiti mesto v skladu s predpiši o rasnem razlikovanju. imajo za več sto tisoč funtov nepremičnin. Za to premoženje no bodo prejeli odškodnine. Odlok o rasnem razlikovanju, objavljen v uradnem üstu vlade Južnoafriške unije, je prizadel razen Indijcev tudi ostalo ne-eviopsko prebivalstvo, med njimi mno. ge Afrikance in Kitajce.
DAMASK. Sirija in Jordanija sta podpisali sporazum o gospodarski in car,nski uniji. Razen gospodarske unije je predvideno tudi svobodno gibanje in delo brez posebnih dovolilnic za državljane obeh dežel na področju obeh držav, ki sta podpisali sporazum.
MOSKVA. Iz Argentine se je vrnilo v domovino nad 1000 sovjetskih s državljanov. Ti repatriiranci so prispeli pred dnevi z ladjo v pristanišče Odeso. Odzval, so se nedavnemu povabilu sovjetske vlade v tujini živečim sovjetskim državljanom, naj se vrnejo v do movino.
Slafeo gospodarjenje, varčevanje m nepravem hraju m še Isaf
¡eio
Opustošenje v Reki pod Ilirsko Bistrico — Tudi raki v umrli — Z družbeno lastnino bi morali odgovo
Minuli teden je doletela vode reke Reke pod II. Bistrico težka nesreča: nefiltrirane izplake iz tovarne lesovinskih plošč »Lesonit« so v že itak razredčenih ribjih vrstah povzročile pravo opustošenje, Prizadete niso bile samo velike ribe, marveč tudi zarod, kar pomeni, da je Reka • skoraj izumrla, Najhujše je bilo prva dva dni, ko je plavalo po površini vse belo mrtvih rib, posamezne, bolj odporne, pa so se še v nedeljo in ponedeljek borile s smrtjo, vendar jim ta ni prizanesla.
man iščejo kleščarje v Reki. Ohranili so se samo še v okoliških potočkih, pa tudi tam jim že grozi uničenje — samo iz drugega vzroka. Tu se moram dotakniti boleče točke: gospodarjenja ribiškega društva v Ilirski Bistrici, ki mu je družba poverila upravljanje z vsemi področnimi sladkimi vodami v mejah koprskega okraja, ker je pač to edino ribiško društvo. Menim, da si tu ni povsem na jasnem o vseh svojih dolžnostih kot uprav-ljalec določene družbene lastnine.
Za pregrajo na jezu v Topole u se ustavljajo poginule ribe
Na srečo je padal v petek dež, sicer bi poginule ribe okužile ves zrak od Ilirske Bistrice preko To-polca in še nižje proti Bitnjam.
Škoda je velikanska in pravzaprav v celoti še nedogledna. Iz Ljubljane je takoj prišla posebna komisija, ki je pregledala teren in ugotovila stanje, kolikor se je v naglici pač dalo napraviti. Proti tovarni je vložen odškodninski zahtevek ' pri rednem sodišču, vendar pa »Lesonit« že vnaprej odklanja plačilo odškodnine. Seveda bo zadnjo besedo imelo sodišče, ki bo moralo zaslišali strokovnjake in ribiške ter naravoslovne izvedence.
Iztočni kanal iz tovarne bi moral biti že zdavnaj primerno urejen: moral bi biti potrebno dolg in biti opremljen s filtri za čiščenje izplak. O takem kanalu je bilo že od samega začetka obratovanja tovarne v letu 1946 in še poprej veliko govora. Stal bi menda okrog en milijon dinarjev, ki jih pa tovarna ni nikoli imela, marveč je bilo vse skupaj rešeno le polovičarsko. Če bi naše gospodarstvo reševali kompleksno, potem tovarna ne bi smela dobiti dovoljenja za obratovanje, če ne bi bilo ustreženo vsem zahtevam, torej tudi zgrajen popoln sistem čiščenja izplak in zavarovanja bližnje reke pred zastrupljevanjem. S tem bi prihranili skupnosti veliko denarja in bi tovarna bila zdaj obvarovana še večje škode — določila zakona so v tem pogledu zelo stroga — med drugim je pred nekaj leti za podobno škodo plačala HC Medvode ljubljanskim ribičem 8 milijonov din odškodnine.
Ta zadnja katastrofa v Reki pa nas spominja pravzaprav škode, ki jo ta voda trpi že nekaj let: polagoma so namreč popolnoma izumrli raki, ki jih je bila ta voda včasih polna in so bili njena velika privlačnost, pa tudi bogastvo. Te atrakcije zdaj ni več in ribiči za-
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Sežana — komisija za volitve in imenovanja
razpisuje
natečaj za popolnitev mesta tajnika Občinskega ljudskega odbora Sežana z nastopom službe 1. novembra 1956. V smislu 99. člena statuta občine Sežana pridejo v po-štev kandidati, ki imajo dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse, Pismene ponudbe, pravilno kol-kovane in opremljene z osebnimi dokumenti ter življenjepisom, sprejemamo do 10. septembra 1956.
Ni vse opravljeno in vest mirna, če od časa do časa ribiči vložijo v vodo nekaj zaroda, za kar bistriški trnkarji brez dvoma skrbijo, vendar pa socialistični odnosi v samem društvu in' pri vsakem posameznem' članu s tem še dolgo niso na taki stopnji, da bi jih lahko res tako imenovali. V tem pa že prednjačijo lovci, ki pravkar tudi v koprskem okraju zaostrujejo vprašanje druž-
okoliških pritokih skoraj iz-rneje gospodariti
bene lastnine odstreljene divjadi.
Zdi se mi tudi — po zbranih podatkih sodeč — da vlada v ribiških vrstah prevelika familjarnost. Saj je bilo že veliko primerov, ko so posamezni ribiči zalotili tega ali ončga pri krivolovu — koliko pa je že bilo prijav, sodišču? Če ti član ribiškega društva celo zaloti sina lastnega društvenega čuvaja, ko je z roko lovil ribe ali rake, pa si iz tega ne stori nič in samo skomigne z rameni, potem ni čudno, če gredo stvari tako. Premalo so tudi tovariši ribiči premislili, ko so dovolili splošen lov rakov vsem članom društva. Rake bi bilo potrebno odločno zaščititi vsaj za nekaj let — prva naloga pa bi bila, postavili poklicnega čuvaja, ki se ne bo bal prijavljati krivolovcev — če so to otroci, pa njihove starše.
Raki so edino še v Pivki na Postojnskem. Pravico izkoriščanja oziroma odlova rakov v tej vodi je Ribiško društvo Ilirska Bistrica odstopilo Ljubljani za letnih 60.000 dinarjev in ti raki gredo vsi v tujino za devize. Pri tem nastaja vprašanje, koliko je društvo storilo za to, da se popravi ribji stalež v tej reki, ki je razmeroma daleč od sedeža. Edina tolažba pri tem je ta, da vsaj zakupnik račjega lova skrbi za stalež in z raki pametno gospodari.
V Topolcu, vasi pod Ilirsko Bistrico, pa so zaradi omenjenih tovarniških izplak prizadeti razen rečne faune in flore še tudi ljudje in živina: včasih je bila Reka tako čista, da so jo pili tudi vaščani in živina, zato tudi v vasi ni bilo vodnjakov. Vsekakor bo v zvezi z vsem naštetim treba sprejeti določene ukrepe, da se bo stanje izboljšalo na vseh prizadetih področjih.	i-b
RAZPRAVLJALI SO O ZDRAVSTVU. SOCIALNEM VARSTVU IN VARSTVU DRUŽINE
V	letu 1953 je bilo na področju sedanjega delovanja Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru 19.993 zavarovancev,-ob koncu leta pa že 25.859. Od približno 96,700 prebivalcev v okraju uživa zdravstveno varstvo 62.313 oseb, to je 64,30 odstotkov, kar je približno 2 odstotka več kot je povprečje v LR Sloveniji. Največ zavarovancev je zaposlenih v gradbeni stroki (13,38%), sledita gostinstvo in trgovina (10,42%), nato pa državne ustanove (9%),
V	bivšem koprskem okraju je Zavod za socialno zavarovanje investiral za potrebe izboljšanje zdravstvene službe v letu 1953 nekaj več kot 23 milijonov dinarjev, v letu 1954 nad 47 milijonov, lani pa okrog 83 milijonov dinarjev. Podobne investicije so leta 1955 znašale v bivšem postojnskem okraju nad 2 milijona, v bivšem sežanskem pa nekaj manj od 4 milijone dinarjev.
Na področju celotnega sedanjega koprskega okraja je bilo lani 246.000 ambulantnih pregledov. Največ so zdravniki ugotovili obolenj dihal, in to pri 5.483 bolnikih, 2.785 je bilo poškodb dobljenih pri delu — od teh je bilo 14 smrtnih primerov — obolenj kože in pod-ktizja pa so zabeležili 2.369 primerov. V bolnišnicah se je zdravilo 11.869 oseb.
Lani je bilo 3,190 uživalcev pokojnin. Upravičencev do otroškega dodatka pa je bilo 31. decembra 1955. leta 7.019, ki so prejeli dodatek za 13.203 otrok.
Te številke je pred časom, objavila uprava Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru v posebni brošuri, V njej je zelo nazorno prikazano delo zavoda v zadnjih treh letih, to je v razdobju, ko ima vpeljano samoupravljanje.
Člani szdl;
Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Ja-iran«, ki Vas izčrpno obvešča o vseh važnejših dogodkih
13 ffl
Poročilo sedaj proučujejo člani skupščine Zavoda za socialno zavarovanje, člani delavskih svetov podjetij v koprskem okraju in funkcionarji sindikalnih podružnic. Tako smo dobili skrbno • zbrano gradivo, ki bo po zaslugi uslužbencev Zavoda, saj so na tem delali več mesecev ter ga vestno iz-gotovili, možno temeljito spoznavanje dela te pomembne zdravstvene ustanove.
dr. P. JI.
Na zadnji, to je že 9. redni seji občinskega ljudskega odbora so 31, julija razpravljali odborniki di-vaške občine o raznih gospodarskih, organizacijskih in drugih problemih ter o poročilu Sveta za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine.
To poročilo je v prvi vrsti poudarilo skrb družbe za vzgojo otrok, ki so pod varstvom države. Le-tch je v divaški občini 68. Pri roditeljih, sorodnikih in pri tujih družinah je od teh 54, drugi so v internatih in mladinskih domovih. Za slednje plačuje ObLO mesečno 112.000 dinarjev oskrbovalnine. Poročilo je tudi omenilo, da je v njihovem območju še nekaj družin, kjer nimajo otroci zadovoljive vzgoje, predvsem zato, ker sa starši vdani pijančevanju ali pa delo-mrzneži. Posledice se kažejo v zdravju otrok, saj je celo nekaj primerov rahitičnosti.
Otrok padlih borcev imajo v divaški občini 40. Vsi prejemajo denarno podporo v zneskih od 1.000 do 5.000 dinarjev na mesec. Dijakov in vajencev-štipendistov je 33.
V	tem številu so vključeni tudi tisti, ki so pod skrbstvom države.
Znatné težave so z vključevanjem mladine v razne poklice. V občini je obr.t slabo razvita in 28( mladink ter mladincev bi se rado izučilo v mehanični, mizarski in šiviljski stroki. Potrebno bi bilo, da bi domača podjetja sprejemala v uk predvsem tiste, ki imajo najbolj neugodne socialne razmere, večja industrijska središča, predvsem Koper in Izola, pa naj bi uredila primerne vajenske domove z večjo zmogljivostjo kot so sedanji.
Letos se je udeležilo počitniških kolonij že 47 otrok. Število pa se bo do začetka šolskega leta še povečalo.
V	občini Divača delujejo tri splošne ambulante: v Divači, Senožečah in v Vremskem Britofu,
V	njih so v prvih šestih mesecih letos opravili povprečno 590 zdravniških pregledov na mesec. Novembra bo predvidoma zgrajen v Divači Zdravstveni dom, opremo pa bodo nabavili prihodnje leto. V njem bo splošna in zobna ambulanta, lekarna in prostori za sanitarno inšpekcijo. V tej zvezi se postavlja zahteva po takojšnji gradnji stanovanjskih prostorov za zdravstveno osebje.
V	živahni razpravi so odborniki predlagali, naj bi vaški krajevni
ZA NASE SADJARJE
Metulja brez posebnih lovskih priprav težko ulovimo. Le redkodkaj si ga lahko nepoškodovanega ogledamo od blizu. Med posebno zanimivimi metulji pa je nočni pavlinček ali satur-nia pvri, kot ga imenujemo s strokovnim imenom. Marsikdo ga je videl ob majskih večerih: ima rumenorjava krila obrobljena z rumeno-bclo črto, na njih veliko piko podobno pavjemu očesu — zato ima tudi ime pavlinček. To oko ali pika je v sredini temnomodra in obrobljena z belim ter z rdečerja-vim obročkom.
Nočni pavlinček je naš največji nočni metulj, saj meri z razprtimi krili do 15 cm, njegov Irup pa 5 do 7 cm. Samice imajo debelejše telo in so dokaj neokretne pri letanju. Samci pa so odlični lelalci in so med kroženjem po sadovnjakih na prvi pogled podobni netopirjem. Kdor je že videl tega resnično bogato okrašenega in lepega metulja mu je ostal v spominu kot prijetno dopolnilo k privlačnosti majskega večera. Vendar pa se za tem estetskim užitkom opazovanju njegovega lelanja in lepote skriva njegova senčna stran, to je škoda, ki jo dela na sadnem drevju, Iz odloženih jajčec se v maju razvijejo požrešne gosenice, ki *v kratkem času zrasejo do 10 cm. Julija in avgusta napadajo vinske trte,, hruške, jablane, češnje in mondcljeva drevesa; lotijo se tudi brstja gozdnih dreves. Te gosenice so svetlo-zclcne barve in če se ne pre-
mikajo, ustvarjajo videz cveta, ker ima vsak gosenični kolobar po S azurno-niodrih bradavic, iz katerih poganjala po dve lemni, na koncu odebeljeni in okrog 2 cm dolgi dlaki, ki sla obkroženi z venčkom krajših črnili dlačic. Gosenice imajo rdeče-rjave, z dlakami gosto obrasle noge. Navadno jih najdemo posamično, lelos pa smo jih zasledili po 10 na enem drevesu, Ob-žirajo najprej listje in ko ga popolnoma uničijo se lotijo mladih poganjkov. Njihova požrešnost je izredna, zato delajo veliko škodo sadovnjakom. Ko pa popolnoma dorastejo, ali pa jim zmanjka hrane sc zabubijo. Pred tem si še izprudejo rjav kokon in ga pritrdijo na skorjo debla.
Vsekakor so gosenice nočnega pav-linčka izredno škodljiva. Nujno je njeno zatiranje. Najbolje je, da jih obiramo z drevja. Če so zaradi goste krošnje dreves težko vidne, moramo posvetiti pozornost temnim izmečkom valja-ste oblike, ki dolgi i cm, ležijo v večjih množinah pod napadenimi drevesi. Starejše in debele gosenice pa-t.Ljo z urevesa že z lahnim tresenjem, mlajše pa se držijo čvrsto. Uničujemo jiii ročno ali s škropljenjem s kontaktnimi oziroma želodčnimi insekcidi. To delo lahko opravljamo od jeseni do pomladi — če smo zamudili obiranje gosenic — saj so kokoni na drevju, ki je preko zime brez listja, dobro vidni.
AG
odbori in tudi prebivalstvo samo posvetilo . več pozornosti splošni snagi. Marsikje bi lahko preprečili bolezni, ki jih povzročajo razni odpadki in umazanija okrog stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. To zahteva razen zdravstvenih razlogov tudi skrb za kulturnejši videz vasi.
Na tej seji so ustanovili potrošniške svete pri vseh prodajalnah trgovskega podjetja »Timav«, in to v Divači, Lokvi in Kačičah ter potrošniški svet pri divaški mesnici. Odborniki so izglasovali soglasnost k uvedbi krajevnega samoprispevka v Lokvi, Senožečah in v Pod-gradu pri Vremah; sprejeli so sklep o najetju posojila za preureditvena dela dveh stanovanjskih objektov v Senožečah; potrdili zaključne račune o izvršitvi proračunov bivših občin Divača, Senožeče in Vreme, ter izglasovali dokončno potrditev k zaključnim računom pavšaliranih obrtnih podjetij in kmetijskih zadrug za lansko poslovno dobo, Imenovali so tudi novega direktorja Kolodvorske restavracije v Divači in vršilca dolžnosti direktorja Mizarskega podjetja v Senožečah.
— P
URBANISTIČNI NAČRTI MORAJO BITI REALNI!.
Na seji svelta za urbanizem občinskega odbora v Pivki so pretresali predlog urbanističnega načrta za mesto. Razen članov sveta in gradbenih strokovnjakov, so reji prisostvoval,j tudi predstavniki republiškega in okrajnega sveta za urbanizem ter gospodarski in politični predstavniki občine.
Urbanistični načrt predvideva v daljši perspektivi gradnjo strnjenega naselja v središču me-.ta in v okolici. Strokovnjaki so menili, da je načrt preveč obsežen, ker predvideva številne nove gradnje in do-kašnjo 'razširitev -mesta. Predlagali so, naj bi načnt nekoliko popravili v skladu z dejanskimi potrebami •ter tako, da ne bi odtegnili obdelavi prevelikih površin zemlje.
Urbanistični načrt za Pivko- predvideva med drugim tudi gradnjo Zdravstvenega doma, kulturnega doma in stanovanjskega bloka — še-sltoroka. ki' jih bodo predvidoma gradili že prihodnje lato.
J.
BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA V POSTOJNI
Te dni so odprli v Postojni brezalkoholno restavracijo. Potreba po njej je bila že večkrat izražena na številnih sestankih množičnih organizacij, predvsem pa v Društvu prijateljev mladine. Postojnska kmetijska zadruga je vložila v njeno izgradnjo materialna sredstva ter sama prevzela njeno poslovanje. Slovesni otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki oblasti in družbenih organizacij ter gospodarskih podjetij. Prostori restavracije so okusno urejeni in so v neposredni bližini gimnazijskega poslopja. Obsegajo zajtrkovalnico in slaščičarno. Zelja številnih obiskovalcev je, da bi bilo njeno poslovanje brezhibno in da bi s cenami ter izbiro uspešno konkurirala podjetjem z alkoholnimi pijačami.
Ština
OBVEZNO CEPLJENJE GOVEJE ŽIVINE IN DROBNICE
V obmejnih krajih vzdolž jugoslo-van-ko-iitalijanske meje so že ves Iteden na delu po.sebne ekipe veterinarjev, ki cepijo govejo živino m drobnico. To je prvo sistematično cepljenje širšega cbsisiga, ki naj prepreči širjenje slinavke in parkljevke. Cepljenje je obvezno in brezplačno tudi za zasebne1 kmetovalce.
Akcijo bodo zaključili prihodnji ponedeljek. Cepljenje izvajajo po nalogu republiškega veterinarskega inšpektorata, vodijo ga pa okrajni veterinarski inšpektorji s tehnično pomočjo in sodelovanjem občinskih veterinarjev. V ožjem obmejnem področju goriškega okraja bodo cepili skupaj okrog 10 tisoč goveje .živine ter 3 tisoč slav drobnice.
»
Na sobotnem zasedanju Občinskega ljudskega odbora Koper so sprejeli odlok, s katerim so zmanjšali gostinskim podjetjem: hotelu »Triglav«, »Galeb« in »Turist, Ankaran« predvidene obvezne prispevke zaradi izpada turističnega prometa v letošnji sezoni. Hotelu »Triglav« so zmanjšali akumulacijo od 50 na SOVo, davek na osnovna sredstva od 2 na 1%, hotelu »Galeb« in gostinskemu podjetju »Turist Ankaran« pa so odpisali akumulacijo in davek na osnovna sredstva. Enake olajšave kot hotelu »Triglav« so priznali tudi podjetju »Zadružni servis«. V razpravi so zavrnili predlog, da bi hotel »Galeb« ob zaključku letošnje sezone zaprli. Predlagali so le izvršitev temeljite analize poslovanja na osnovi upoštevanja uporabljanja vseh notranjih rezerv. Mnenja so bili, da bo to podjetje v prihodnje imelo pomembno vlogo pri povečanju turistične dejavnosti v Kopru in bo analiza omogočila boljše poslovanje. V tej zvezi so odborniki zahtevali, naj se ugotovi dejansko stanje v gostinskem podjetju ..-»Bratstvo«, ki je bilo letos priključeno hotelu »Galeb«. O tem vprašanju so namreč že večkrat razpravljali državljani na sestankih osnovnih množičnih organizacij.
V nadaljevanju seje so odborniki izglasovali odlok o davku na maloprodajni promet. Ta odlok, ki je v skladu z novo zvezno uredbo, določa oprostitev enoodstotnega davka za nekatere predmete, ki so posebej označeni. Razveljavili so tudi dosedanji občinski odlok o prometnem davku z utemeljitvijo, da njegovo višino predpisuje OLO. Odborniki so sprejeli sklep o ustanovitvi manjše obrtne mehanične delavnice, ki bi v Kopru popravljala hladilnike, kompresorje ipd., ter sklep o ustanovitvi trgovine s sadjem in zelenjavo — imenovala bi se »Jagoda« — oskrbovala pa jo bo koprska Kmetijska zadruga. Nadalje so odločili, da se likvidira kot samostojna obrtna delavnica »Stroj« v Kopru s priporočilom priključitve k večji trgovini in razširitve predmeta poslovanja. V tej zvezi so odborniki poudarili, da Koper nujno potrebuje trgovino z ribiškimi, lovskimi in športnimi potrebščinami. Glede dimnikarske obrtne delavnice so bili mnenja, da le-ta ne sme prekiniti s svojim poslovanjem, ker ima vse možnosti, da zaradi požarne varnosti v mestu poveča število zaposlenega osebja.
Občinski ljudski odbor Koper je odobril garancijsko izjavo za na-bav,o investicijskih kreditov v znesku 8,319.000 din Kmetijski zadrugi Črni kal, ki jih bo dobila za nakup tovornjaka, 800.000 dinarjev Kmetijski zadrugi Koper za nabavo dveh motornih škropilnic, poslovalnici podjetja Putnik v Kopru kratkoročni kredit v višini pol milijona din za nakup deviz za svoje menjalnice; nadalje da se premoženje KZ Boršt priključi KZ Ma-rezige in Konzumno društvo v Pobegih h Kmetijski zadrugi Cežarji-Pobegi.
Odborniki so tudi- sprejeli sklep o ukinitvi štiriletne šole v Podpeči ter o prešolanju otrok v šolo v Loki, ki bo v prihodnjem šolskem letu imela namesto ene, tri učiteljske moči.
Ob zaključku seje so spremenili predmet poslovanja tovarni »Parti-zanka« (bivša »Istra« v Kopru), ki bo z novonabavljenimi stroji za obdelavo plastičnih snovi izdelovala nove predmete (nylon ščetke), ter o spremembi dejavnosti gradbenega podjetja »Prvi maj«. Odslej bo to podjetje razen gradbenih del opravljalo tudi mizarska ter trgovska in prevoze gradbenega materiala. Podjetju »Prvi maj« bo priključen kamnolom v Elerjih. Tega je doslej upravljala KZ Škofije. S tem se bo znatno povečala proizvodnja in izvoz obdelanega kamna.
Ob zaključku seje občinskega ljudskega odbora so sprejeli tudi nekaj predlogov komisije za imenovanja.
Sodeč po dosedanjem sodelovanju tovariša .Toslpa Sullgoja iz Bač pri ¡Modre j i z našo rubriko »Kako upravljamo«, je tov. Suli-goj vesten in dober upravljalec. Ker je njegov odgovor na zadnji opisani primer nepravilnega gospodarjenja v podrubrikt »Kako bi v tem primeru upravljal Ti«? zdaleka najboljši, smo se odločili objaviti samo njegov odgovor, ki je kajpak nagrajen, in se glasi:
Ko človek čita o nepravilnostih v podjetju A, dobi takoj vtis, da je bil direktor ali pa kdo drugi — v kolikor direktor ni dal pobude za nakup strojev pri prizadetem privatniku — osebno zainteresiran pri nabavi mehanične delavnice in
da je verjetno imel pri tem tudi določene osebne koristi. Vprašanje je tudi, če je bilo podjetje pooblaščeno, da si osnovna sredstva nabavi pri privatniku namesto v socialističnem sektorju.
Sum glede poštenosti direktorja in nerazumljiva ravnodušnost ustanovitelja podjetja A, ki je o nameravanem nakupu mehanične delavnice moral biti obveščen (verjetno je bil to občinski ljudski odbor), še povečuje dejstvo, da v komisiji, ki je ocenjevala vrednost nabavljenih strojev razen direktorja ni bilo nobenega strokovnjaka, kar je vsekakor nepravilno. Ce bi komisijo sestavljali strokovno sposobni, vestni in nepristranski cenilci, prav gotovo ne bi prišlo
POMEMBEN TEHNIČNI IZUM DOMAČEGA STROKOVNJAKA. V Gabro-vici na Krasu so te dni spustili v pogon novo progovno zaščitno stikalo za daljnovode jakosti 10 kilovoltov. Novo progovno slikalo Je izumil tehnični vodja podjetja »Elektro Gorita« v Gorici Fcter Kranjc, Izdelali so ga v lastni elcktromehanični delavnici v Dcsklah, le ustrezne odlitke so odlili Goriških strojnih tovarnah in livarnah. Poskus naprave je popolnoma uspel.
KONGRES STROKOVNJAKOV ZA CESTE. Na Bledu bo od 23. do 23. septembra III. kongres jugoslovanski h strokovnjakov za ceste, na katerem bodo razpravljali o aktualnih zadevah projektiranja, gradnje in vzdrževanja cest. Na kongresu bodo imeli 40 strokovnih referatov
ha prav & a
. . . če bi kmetijske zadruge posnemale KZ-Podgrad, kjer so zaščitna sredstva za zatiranje koloradskega hrošča stehtali v kilogramske vrečke in na ta način preprečili, da bi se sproti na isti tehtnici tehtala živila in strupena zaščitna sredstva. Na, ta način so poskrbeli tudi za trajnejšo učinkovitost teh zaščitnih sredstev, ker so preprečili izhlapevanje strupa, ki je pri večkratnem odpiranju večjih vreč zelo veliko, . . - če bi bili nekateri uslužbenci Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru do strank bolj prijazni in uslužni.
... če bi upravni odbor jiodjetja Kruh-peeivo v Kopru na eni prihodnjih sej obravnaval vprašanje pravilnega odnosa do strank tako, da v bodoče nekatere poslovalnice podjetja ne bi več skrivale kruha namenjenega za prodajo.
... če bi hišni svet novih blokov v Škocjanu kmalu začel delovati, ker bi bilo to v korist stanovalcev.	,
... če bi trgovsko podjnclje »Zadružnik« iz Sežane — ki oskrbuje s kmetijskimi potrebščinami skoraj vse področje našega okraja — imelo vsaj enega kmetijskega strokovnjaka, ki bi nakupovalcem dajal potrebna navodila o uporabi nnkupljenega blaga. Kaj' verjetno je, da ne bi v tem primeru podjetje namesto bakrenega lendana za prašenje krompirišč okuženih s koloradskim hroščem prodalo svinčenega arzenata. ... če bi nekateri uslužbenci Okrajnega vodovoda v Kopru bolj vestno opravljali svojo dolžnost, ker jim tako ne bi bilo jrotrebno tri do petkrat popravljati iste napake. ... če bi Okrajna zadružna zveza v K opni in Kmetijske zadruge v Brkinih posvetile več skrbi negovanju sadovnjakov v tem področju, ker je od 539 ha sadovnjakov več kot 30"/d nenegovanih.
... če bi Občinski ljudski odbor Pivka poskrbel za boljše izkoriščanje zemljišč splošnega ljudskega premoženja, ki ga je v tej občini veliko.
... če bi podjetje Fructus iz Kopra bolj' skrbelo za kvalitetnejše delo hladilnice v Dekanih, to je, če bi delali poizkuse z vskladiščcnjem manjših količin povrtnin in sadja.
. .'.Če bi se kmetijska zadruga Dolane, ki vključuje le 10°/o kmetovalcev, ozrla po sosednji kmetijski zadrugi Bače, ki ima vključenih 83°/o kmečkih gospodarstev.
... če bi uprava Kmetijske zadruge Sečovlje skušala odpraviti nepravilnosti v njihovi pekarni, predvsem pa če bi se pozanimala, kako je z iztržki od privatne peke kruha.
... če bi v »Delavski restavraciji« v Kopru prepovedali nezaposlenim osebam vstop v kuhinjo.
... če bi Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici poskrbel za arondacijo državnih posestev, kajti državno posestvo Mala Bukovica ima npr. skupno 102 parceli, od katerih so posamezne oddaljene od gospodarskega središča C do 12 km.
... če bi ustanova, ki skrbi za javno razsvetljavo mesta Kopra poskrbela med drugim tudi za to, da bi se neonske svetiljke, ki služijo javni razsvetljavi, pravočasno ugasnile, to je vsaj v času, ko jih nadomešča' sonce.	.
do preplačila ali vsaj ne v taki meri, da bi bili stroji dvakrat plačani.
Izgovor, da ni bilo strokovnjakov, ki bi stroje montirali ne drži; če teh res ni bilo v podjetju samem, bi jih bili morali poiskati drugod pri kakem drugem tovrstnem podjetju. Lahko pa bi se s prodajalcem tudi pogodili, da mora sam poskrbeti 7,a namestitev strojev v podjetju. Montažo bi verjetno lahko izvršili tudi tisti delavci, ki so popravljali direktorjev motorni čoln, za kiir je prav tako potrebna določena strokovna sposobnost.
Zdi se mi, da je bil pri vsem tem preveč pasiven tudi ves de-delovni kolektiv, ki bi moral na kak način posredovati, saj direktor ne bi smel biti neomejen gospodar, pa četudi je bilo podjetje še v izgradnji in še ni imelo svojega delavskega sveta. Lahko bi kdo izmed delavcev direktorja opozoril na nepravilnosti, ali pa bi o tem obvestil pristojni ljudski odbor, ki bi moral zadevo preiskati in ukreniti vse potrebno. Storjene napake so bile dovolj velike, da bi bila upravičena odstavitev direktorja z njegovega položaja. Tudi šef računovodstva ni brez krivde, ker je dopuščal, da se troši delovna sila in material za popravilo direktorjevega čolna, ter je take stroške priznaval za zakonite in jih plačeval s sredstvi podjetja.
Največja pomanjkljivost pa je bila po mojem mnenju v tem, da se je ustanovitelj podjetja oziroma pristojni ljudski odbor za njegovo delo in razvoj premalo zanihal, ker bi opisane nepravilnosti lahko že takoj v začetku zatrl ali morda celo preprečil. Cim tesnejši stiki med gospodarskimi" organizacijami in ljudskimi odbori so v vsakem primeru koristni, tembolj potrebni pa so takrat, ko je podjetje še v izgradnji in nima še izvoljenih organov delavskega samoupravljanja. S tem, da je občina izdala odločbo o ustanovitvi nekega podjetja, svoje naloge še ni opravila. Dolžnost gospodarskih organov ljudskega odbora je, da se za rast podjetja-stalno zanimajo, nadzirajo, pomagajo in svetujejo, dokler podjetja ne izročijo v upravljanje delovnemu kolektivu.
Člani organov družbenega in delavskega samoupravljanja, berite in širite Vaš list »SLOVENSKI JADRAN«
SEMINAR ZA ČLANE POTROŠNIŠKIH SVETOV
o ^ o n o
(Nadaljevanje)
Direktor sprejema delavce in uslužbence na delo in jih odpušča, v kolikor ni to pridržano upravnemu odboru. Direktorja imenuje posebna komisija pri občinskem ljudskem odboru na podlagi razpisa. V komisiji je tudi predstavnik podjetja.
Direktorju pomagajo pri izvrševanju administrativnih in knjigo vodstvenih nalog razni uslužbenci, Med njimi je najvažnejši računovodja. Brez računovodstva je nemogoč pregled nad finančnim poslovanjem in stanjem podjetja. Računovodja je pri svojem delu vezan na množico raznih finančnih in drugih predpisov; spričo tega mora stalno zasledovati vse gospodarske in finančnopravne predpise. Njegova naloga je, da organizira in vodi knjigovodstvo podjetja. Nastavlja in razrešuje ga izključno upravni odbor in to le s pristankom občinskega ljudskega odbora. Zaradi resnosti in važnosti njegovega delovnega mesta ga občinski ljudski odbor zapriseže. V manjših podjetjih opravlja računovodja sam vse posle, ki spadajo v njegov delokrog. V večjih podjetjih pa ima v pomoč razne strokovne uslužbence (finančni lenjigovodja, materialni knjigovodja, blagajnik, salda-kontist itd,). Pri strokovnem delu je računovodja neodvisen od direktorja.
Večja podjetja imajo posebnega komercialnega referenta ali celo komercialnega direktorja, v manjših podjetjih pa skrbi za nabavo blaga upravnik sam. Ce komercialist dobro opravlja svoje delo, je v stalni zvezi z vsemi prodajalnami podjetja in z dobavitelji, Od njegove iznajdljivosti je v veliki meri odvisen uspeh podjetja.
Dalje imajo večja podjetja tajnika ali sekretarja ter potrebno število administrativnih in tehničnih uslužbencev.
Vsi ti uslužbenci z direktorjem vred predstavljajo tako-imenovano upravo podjetja, ki je tehnični organ delavskega svpta.
V trgovinskih podjetjih pa imamo v smislu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah še svete potrošnikov, ki so most med trgovskimi podjetji in odjemalci.
Svet potrošnikov
Svet potrošnikov ni obvezen organ v trgovinskih podjetjih, temveč odloča o tem, ali se ta organ ustanovi ali ne, občinski ljudski odbor, ki izda o tem pismeno odločbo. Iz odločbe mora biti razvidno, ali se ustanovi svet za vse podjetje (z več poslovalnicami) ali le za posamezne poslovalnice. Odločbo prve vrste mora izdati le tisti občinski ljudski odbor, na čigar območju je sedež podjetja, odločbo o ustanovitvi potrošniškega sveta pri poslovalnicah pa more izdati tudi tisti občinski ljudski odbor, kjer so posamezne poslovalnice.
Izdajo odločbe o ustanovitvi sveta potrošnikov lahko predlaga kdorkoli, pridejo pa v poštev tudi, in v prvi vrsti, družbene in strokovne organizacije. Ce to predlaga podjetje samo, občinski ljudski odbor.predloga ne more zavrniti.
Svet potrošnikov je sestavljen — kar nam že ime pove — iz posameznih potrošnikov, ki jih izvolijo potrošniki na posebnem sestanku ali na sestanku volivcev. Zaradi uspešnejšega dela naj bodo razen potrošnikov v potrošniškem svetu pri centrali podjetja še predstavnik občinskega ljudskega odbora, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Vse pa morajo potrošniki voliti istočasno in na istem mestu, torej ne morejo biti delegirani s strani raznih organizacij. Svet je lahko izvoljen za posamezno podjetje ali za več podjetij, oziroma za posamezno poslovalnico ali za več poslovalnic raznih podjetij ^v istem kraju.
Opozorilo članom potrošniških svetov.
Občinski ljudski odbor določi med drugim tudi število članov potrošniškega sveta in mandatno dobo za člane potrošniškega sveta. Mandatna doba traja praviloma eno leto.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je potrebno ustanavljati potrošniške svete pri poslovalnicah, ne pa samo pri upravi podjetja za celotno podjetje. Potrošniški sveti pri posameznih pro-dajalnicah pa naj delegirajo enega ali dva v potrošniški svet pri centrali podjetja.
Svet potrošnikov je organ družbene kontrole. Kot tak ima pravico nadzorovati poslovanje trgovinskega podjetja, oziroma trgovine, in predlagati ukrepe za izboljšanje njihovega poslovanja.
Pri izvrševanju te kontrole ima svet potrošnikov naslednje pravice:
a)	daje pristanek k sklepom organa podjetja oz. trgovine o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o uporabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembah pravil podjetja oziroma trgovine. »
b)	sme pregledati poslovne knjige, poslovne prostore in blago.
Svet potrošnikov opravlja preglede le komisijsko v sestavi najmanj treh članov in na osnovi lastnega sklepa. Svet potrošnikov sprejme sklep o pregledu poslovanja le na seji, na katero so bili povabljeni vsi člani. Sklep o pregledu je veljaven, če je prisotna večina članov potrošniškega sveta in če zanj glasuje več kot polovica prisotnih, O svojem delu vodi svet zapisnik in poroča občinskemu ljudskemu odboru. O zapaženih nepravilnostih mora, nemudoma obvestiti pristojni državni organ, to je občino, če te ni, pa okrajnega tržnega inšpektorja.
V kolikor se svet potrošnikov ne strinja s poslovanjem podjetja pod točko a), obvesti o tem svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, o ugotovljenih nepravilnostih pod b) pa tržnega inšpektorja.
Navedene pravice in dolžnosti sveta potrošnikov so medsebojno povezane in jih dobro izvršuje le tisti, ki podjetje in predpise o poslovanju pozna. Zaradi tega naj člani sveta potrošnikov prisostvujejo sejam upravnega odbora, zlasti pa delavskega sveta. Upravni odbor in delavski svet, pa tudi direktor podjetja bodo v svetu potrošnikov našli dobrega svetovalca in močno oporo pri svojem delu.
o

>odsl
KONCERT PIANISTKE DAMJANE EKATUŽEVE
Težnja po samostojnem oddelku narodnoosvobodilne borbe v Kopru ni nova. Podobno kot v drugih mestih Slovenije oz. Jugoslavije se je tudi v Kopru že pred leti porodila misel o samostojnem oddelku, ki bi dostojno predstavljal 25- letno veličastno protifašistično borbo Primorcev in Istra-nov.
Prvi poskus je bil 1953, ko je Okrajni muzej s pomočjo članov Zgodovinskega društva prikazal Osvobodilno borbo v enem muzejskemu prostoru. V glavnem je bilo zastopano samo področje bivše cone »B«. Ta oddelek je letos Okrajni muzej ob Dnevu vstaje slovenskega naroda izpopolnil, mu dal povsem novo tematsko strukturo in z njim postavil zametek bo-
Zunanjost zgodovinske stavbe »Ca a-paccio«, v kateri naj bi bil novi koprski muzej NOB
dočega samostojnega oddelka NO. Samo po sebi je razumljivo, da je v zgradbi Okrajnega muzeja v Kopru tudi sedanji prikaz nezadosten, pomanjkljiv in v podrejenem razmerju z drugimi muzejskimi oddelki.
Edino zagotovilo za sistematično zbiranje, urejevanje, restavriranje in znanstveno proučevanje bogatega gradiva iz Osvobodilnega boja je ustanovitev samostojnega oddelka NO. Le takšen samostojni oddelek, ki bo razpolagal z večjo razstavno površino, bo mogel prikazovati najbolj junaško obdobje naše zgodovine in nenehno krepiti z razstavljenim dokumentarnim gradivom domovinski ponos mlade .generacije, ki ni šla skozi to borbo; obenem pa bo tudi pri ostalih delovnih ljudeh utrjeval patriotizem do nove Jugoslavije. Turistom pa bodo razstavne zbirke dokazovale, kako je poldrug milijonski slovenski narod v borbi z do zob oboroženim sovražnikom dosegel za ceno težkih žrtev svojo svobodo in si priboril, nacionalne in socialne pravice.
Za uresničitev tega je nujno potrebno najti v Kopru primerno zgradbo z večjo razstavno površino. Spričo sedanjih težkih finančnih pogojev ne smemo delati mega-lomanskih načrtov in tudi ne zahtevati n. pr. stavbe kot jo ima republiški muzej' NO. Ker je naloga oddelka NO prikazati le borbo na področju koprskega okraja, se moramo zadovoljiti s skromnejšo zgradbo. Zategadelj predlagam za bodoči oddelek NO v .Kopru spomeniško zaščiteno zgradbo »Car-paccio«, stanovanjsko hišo slikarja »Benedetta Carpaccia« iz XV. stoletja.
Položaj te zgradbe v pomeriju mesta je izredno ugoden. Leži ob glavni prometni žili, nekaj metrov od avtobusne postaje in avtoparka, ob stikališču poti iz Ljubljane in Portoroža, na vratih Kopra, poleg največjega hotela »Triglav«,
Neposredna okolica prav tako utemeljuje postavitev oddelka NO
v tej zgradbi. Zeleni pas okoli hotela, pogled na morje, na novo naselje Semedelo, pogled proti Sv. Marku, na istrske hribe bo obiskovalcem muzeja ugodno izpopolnjeval vtise, ki jih bodo dobili v muzeju.
Fasada zgradbe je že restavri-rana, le za restavriranje notranjosti zgradbe bo treba dobiti dodatna finančna sredstva. Za razliko od stavbe »De Belli« na Cankarjevi cesti, v kateri so prvotno hoteli postaviti oddelek NO, bodo stroški restavriranja zgradbe »Carpaccio« vsaj desetkrat, manjši in bi bilo zategadelj ob razumevanju republiških in okrajnih forumov možno to zgradbo restavrirati že v najkrajšem času. Od gradbenih del in drugih posegov naj omenim obnovitev stropov, popravilo sten, po-stavitev sanitarnih naprav, izpopolnitev električne napeljave in postavitev svetlobnih teles za osvetlitev prostorov in muzejskih predmetov. Z restavriranjem tega arhitekturnega spomenika iz XV. stoletja bi Koper mnogo pridobil na estetski mikavnosti, zgradba »Carpaccio« pa bi zaživela in našla dobro funkcionalno rešitev.
Od šestih prostorov s površino nad 200 kvadratnih metrov, bi večina prostorov bila namenjena za stalno razstavo Osvobodilnega boja, eden ali dva prostora pa bi služila za občasne razstave. Na občasnih razstavah, ki bi bile plod nenehnega zbiranja in proučevanja gradiva, bi prikazovali Osvobodilni boj v posameznih občinah koprskega okraja, nadalje delo partijskih, frontovskih in skojevskih organizacij, delo partizanskih in vojaških enot, partizanskih bolnišnic, partizanskih tehnik itd. Z gradivom občasnih razstav bi izpopolnjevali stalno razstavo.
Razstavni prostori z dohodom iz hodnika in balkona bi omogočali obiskovalcem prosto izbiro za obisk posameznih prostorov. V njih bi bilo dovolj prostora za prikaz Osvobodilnega boja od rapallske konference do londonskega Memoranduma.
Oddelek NO bo uporabljal v razstavne namene tudi neposredno okolico ter »na vratih Kopra« pritegoval pozornost na sebe. Pod balkonom bo izkoristil ploščad in na njej razstavil težko orožje. V tan-kovski brigadi, ki je na čelu IV. armade J A razbijala sovražne utrd-
:ipsk<
m ©a®n
Mnoga ljudstva sto videla Istro. Mnogo narodov je razvilo svoje šotore na njenih tleh. Najstarejši so bili Histri (do 1.200 p. in. št.). Potem mogočni Rimljani. Na prelomu starega veka so jo teptale horde Hunov, Gotov in Langobardov. Zadnji so prišli Slovenci. Skromen, tih narod so bili. Naselili so -se v dolinah Istre in postavili meje ob njeni zapadni obali. Sprejela jih je. Dajala jim je trdo skorjo kruha. Vračali so ji svoj trud, svoj znoj tn kri svojih sinov. Tako sta si postajala vedno bolj podobna Istra in rod, ki je prebival na njenih gru-dih, Sivi so postajali Istrani kot so njene skale in trdni kakor skala. Počasno je bilo njih življenje, toda pestro, Pisali so o njem, ne v knjige, v srca, v spomin mnogih.
O življenju naših prednikov nam govorijo njihova dela, spomeniki izklesani v trdi kraški kamen, narodne noše in ornamentika, kar se je ohranilo skupaj z nekaterimi starimi' crbičaji vse do današnjih dni. Oglejmo si -danes nekaj od te dragocene zapuščine — narodne noše in omamentiko.
Narodna noša vsakega kraja je ogledalo ljudi, ki tam žive, saj govori o njihovi narodnosti! in gospodarskih pogojih v katerih živijo,
Tržaški slovenski akademski slikar, grafik in kipar Lojze Spacal, ki se mudi v Piranu, kjer ima svoj umetniški atelje, je v zadnjem času zabeležil še dve pomembni priznanji za svojo umetnost. Tako je najuglednejša italijanska revija za arhitekturo in likovno umetnost »DOMUS« v Milanu objavila v svoji zadnji številki barvno repro- ( dukcijo njegove grafike »Šlcver v Istri«. Ta Spacalova grafika, za katero je umetnik dobil motiv in navdih ob slikovitem »škveru« v Izoli, je prejela na letošnjem »Quadrienallu« v Rimu prvo nagrado. Junija meseca pa je Spacal ponovno prejel visoko priznanje — nagrado italijanskega ministrstva za prosveto — za svoja dela, ki jih je razstavil v galeriji sodobne grafike v palači Venczia v Rimu. K temu novemu uspehu tržaškega umetnika, ki se je nedavno vrnil z daljšega potovanja po nordijskih državah, kjer je z uspehom razstavljal, toplo čestitamo.
—k.
o njihovi ustvarjalnosti i/n kulturi, Zato je narodna noša svetinja, ki jo ljudstvo prenaša iz roda v rod, kakor narodni jezik in narodno pesem, Narodna noša je pesem mladosti mnogih.
S trepetajočimi rokami, s počasnimi starčevskimi kretnjami sta mi pokazali svoji narodni noši starki v Črnem Kalu. Druga drugi sta popravljali kamžoli in poltončka. Popravljali sta s'L svoja vavdaha z bogatim vzorcem in obžalovali, da nista poštirkana iti lepo zlikana, kot sta ju nosili nekoč. Njune roke so trepetale, njuni duši sta se zasanjali v čas mladosti, v čas šager- in plesov. Za brško narodno nošo je značilen brški čevelj z značilnim jezičkom in trak, ki vis'i od pasu navzdol.
Moška noša Cičev in Brkinov sta si sorodni po karjetih, oblačilih iz ovčje kože. Brkini so imeli srajce iz domačega platna, ker so doma pridelovali in tkali lan in konopljo. Se danes je med Brkini ohranjenih mnogo doma tkanih odej in kocov. Oiči so nosili ozke hlače, ki so imeli ob straneh barvno črto. Obuti so bili v obuvala s'lična bosanskim opankom.
Ženski noši žena v Brkinih in Cičariji se razhajata. Brkinke so
be in mitralješka gnezda, so bili večinoma Primorci in Istrani. Nepozabna in verjetno edinstvena' je depeša, ki jo je poslala skupina Primorcev iz nekega tanka, ki je bil v borbi za osvoboditev Bihača zadet od protitankovskega orožja: »Gorimo, toda borili se bomo do zadnjega naboja«. Bil bi zločin, če bi nepregledno vrsto takšnih junaštev pozabili. Naloga oddelka bo zbirati vse takšne podatke, jih preverjati ter jih kot odprto zgodovinsko knjigo nuditi obiskovalcem.
Oddelek NO takšen kot je prikazan v gornjih vrsticah bo v koprskem okraju pomembna znanstvena in kulturnovzgojna institucija, ki bo s svojimi zbirkami prepričevalen dokument naše ljudske revolucije. Njegove muzejske zbirke bodo sedanjim in bodočim po-kolenjem dokaz najtežjih borb, v katerih je slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi po 1300 letih svojega obstoja v teh krajih pod vodstvom Komunistične partije osvobodil ta del Istrskega polotoka in si izbojeval okno v svet.	Janez Kramar
Turistično-olepševalno društvo v Kopru je v okviru svojih letošnjih »Poletnih umetniških večerov« priredilo v sredo, 1. avgusta zvečer v Muzejskem vrtu v Kopru klavirski koncert mlade talentirane pianistke, goriške rojakinje Damjane Bratuževe. Koncert je obsegal bolj ilustrativno izbran, kot stilno zaokrožen spored, saj je predstavljal nekako malo panoramo klavirske glasbene ustvarjalnosti od klasičnih mojstrov »dunajske šole« Mozarta in Schuberta, predstavnika glasbene rokokoja Francoza Ra-meauja, pa preko vihravega čustveno razgibanega romantika Liszta do polifonskih glasbenih impresij francoskega impresionističnega mojstra Debussyja, — od domačih istrskih motivov tržaškega skladatelja Karla Pahorja, do južno-ameriških ritmov predstavnika sodobne francoske glasbene ustvarjalnosti Dariusa Mil-hauda, ki v svojih kompozicijah kaže že očitne vplive moderne jazz-glasbe. Prav ta pestrost sporeda, ki bi ji sicer natančen ljubitelj in »sladokusec« resne glasbe lahko upravičeno očital stilsko pomanjkljivo zaokroženost in skladnost, pa je po drugi strani omogočila Damjani Bratuževi, da mu je pokazala svoje znanje. To znanje pa je prijetno presenetilo koprsko glasbeno publiko, ki se je zbrala ob tem lepem večeru v prijetnem muzejsku vrtu, kljub temu, da so bili občinstvu znani nastopi in uspehi te naše mlade pianistke že za njenega študija v Parizu, kjer so jo posneli za BBC ter v Avstriji ltjer je imela samostojne koncerte, poleg uspelih koncertov v Trstu, Gorici in drugod, Bratu-ževa je pokazala, da solidno obvlada klavirsko tehniko v vseh ni-jansah, kar je prišlo še posebno do izraza ob zahtevnih klavirskih miniaturah stilno tako različnih avtorjev, kot nam jih je predstavila na tem svojem koncertu. Njena ¡zbrušena tehnika prstov je prišla še posebno do veljave v tekočih, virtuozno odigranih »glissan-dih«. Obenem pa je ob stilski raznolikosti avtorjev dokazala tudi lenak, subtilen posluh za interpretacijo raznih glasbenih stilov in obdobij, ter iznijansirano občutje za posebnosti posameznih avtorjev. To pa je že veliko, če te kvalitete veljajo za relativno še mlado umetnico! Če presojamo koncert v celoti, ne smemo seveda zamolčali kritične opazke ob interpretaciji Liszta — (in deloma tudi Schu-
berta) — ki je bila slabši del koncerta, kar je verjetno pripisati lie-vajenosti pianistke na koncerte v odprtem prostoru ter novem okolju. Pri koncertih v odprtem Muzejskem vrtu, ki je sicer izredno skladno estetsko okolje prav za take intimne umetniške večere ne le za Koper, temveč v širšem merilu, pa je seveda nemogoče izključiti vse šume in motnje iz okolice vrta. • To je vsekakor lahko delno motilo potrebno zbranost izvajalke. To je Bratuževa dosegla v drugem delu koncerta, ko je zaigrala bolj sproščeno ter posebno s kratkimi izrazitimi skladbami Debussyja požela navdušeno priznanje občinstva, ki je veljalo umetnici posebno tudi za Pahorje-vo, na istrski melodiki in tonski lestvici čvrto grajeno skladbo, pa tudi za južno-ameriške parafraze Milhauda, v katerih je Bratuževa pokazala veliko temperamenta ter smisla za ritem. Ob zaključku je občinstvo pozdravilo mlado umetnico s prisrčnim aplavzom ter ji poklonilo cvetje, zadovoljno da je prisostvovalo lepemu intimnemu umetniškemu večeru, ki je skladno pristojal posebnemu okolju poletnega večera na starem muzejskem vrtu. Med občinstvom smo opazili tudi osebnega sekretarja predsednika republike, dr. Jožeta Vilfana, ki se je mudil ob naši obali na dopustu ter se pohvalno izrazil tako o koncertu kot o lepoti muzejskega • vrta, ter člana republiškega Izvršnega sveta Julija Beltrama. Želeli bi, da bi v bodoče na podobnih prireditvah srečali tudi več koprskih kulturnih in prosvetnih delavcev, ki jih končno v Kopru ni tako malo število in ki bi se v prvi vrsti morali zanimati za umetniška in kulturne manifestacije v svojem mestu.
Omenili smo, da je k izrednemu vzdušju ter uspehu koncerta prispevala tudi lepota in urejenost vrta. Zato gre zasluga tudi upravi muzeja, ki je poskrbela za zelo primerno razsvetljavo in ureditev vrta, pa tudi, kar je še posebej pohvalno, za okusno razsvetljavo in ureditev atrija ter stranskih dvoran z eksponati lapidarija ter stopnišča z bronasto skulpturo Nereide. To nas potrjuje v prepričanju, da mora Muzejski vrt ostati eno izmeti stalnih ter hkrati najprivlačneših intimnih prizorišč bodočih »koprskih festivalov«.
s. d.
nosile preprostejšo nošo, Cičke pa bolj bogato.
Na Krasu se narodna noša ni o-hranila živa do današnjih dni. Tudi v Brkinih leze že v pozabo. Zelo živ je spomin nanjo med Ciči in tudi med Bržani. Skoda le, da je veliko narodnih noš med vojno zgorelo, zlasti v Bržaniji.
Značilen za vse je vavdoh. To je ruta, ki jo zvito na tri kote dajo okrog vratu. Na vogalu, ki pokriva hrbet, je vzorec, ostala dva vogala so prekrižale čez prsi in ju dale za pas. Vavdoh imenujejo pri gorenjski noši peča, Vavdoh je moral biti lepo vezan v belem vezenju. Vzorec je moral bita bogat, čimbolj bogata in čimbolj pridna je bila njegova nositeljica. Zato so dekleta tekmovala ob večerih —• katera si bo izvezla lepši vavdoh.
Posebno mesto na noši so imeli ■šopki, Dekleta so nosila šopke na prsih, žene pri pasu. Pri noši je imelo vse svoj prostor in pomen.
Morda se komu zdi malenkostno govoriti o okraskih, pa ni tako. Za od nekdaj je človekova težnja v tem, da si olepša svoje bivališče in da ga najpravi 'udobnejšega. Pri krasitvi je človek uporabljal motive, ki so mu bili najbližji, najbolj domači. Slovenski človek v Istri je ravno s' temi okraski — tipično slovenskimi, izpovedal resnico o njegovi preteklosti in pokolenju. Z mo-
tivi, obdelanimi v različne materiale, je povedal, da je Slovenec.
Razen okraskov v kamen na kolonah in vezenih vzorcih na vav-dohih v belem vezenju, so še okraski na skrinjah. Pisano skrinjo je dobila hčerka za doto, ko je odhajala od hiše. Ce je bila hiša zelo bogata, je morala biti tudi skrinja bogato pisana. V severno-vzhod-nic Istri je bilo mizarstvo doma, zlasti na obrobju Brkinov (na Barki). Zato je tu veliko pisanih skrinj, čeprav je bilo mnogo teh dokumentov narodne preteklosti med vojno uničenih. Okraski so pri najstarejših risani (okrog 250 let), pri novejših so v reljefu (200 — 150 let), novejše (100 — 50 let stare) so okra-šene z intarzijami. Skrinje so pravo bogastvo motivov ' Bogati so tudi vzorci na vavdo-hih, a teh je manj ohranjenih. Tudi okraskov v kamenu na kolonah je manj, ker. je starih kolon malo. Novejše siirioglate kolone so okrašene največ z religioznimi simboli. Izmed likovnih vrednot je ornamentika pri Istranih najbogatejše .-astopana. Ker je običaj, da se oi. namentika podcenjuje in pogublja. ne pride toliko do veljave. Gotovo pa zavzema lep del narodne dediščine.
Tako je bilo nekoč. Beli vavdohi so krasili g.lave mladenKam on nedeljah, nabrane kamižole so jim po-šumevale pesem mladosti in sanjale so o pisanih skrinjah. O, J.
Sezona počitnic in oddiha se je letos zaradi izrednih vremenskih neprilik v prvih mesecih letošnjega' leta znatno zakasnila. Šele ob koncu julija je bivanje ob morju ali v gorah postalo prijetnejše. Iz raznih krajev so prihiteli k slovenski obali gosti, naši prebivalci pa so odpotovali izven meja koprskega okraja. Med njimi prednjači mladina. Sestavila je kolonije ob hrvatski obali, obiskala Gorenjsko,
postojnsko Društvo prijateljev mladine, zato velja njima najprisrč-nejša zahvala otrok in njihovih staršev. Letošnje letovanje pa je rodilo tudi željo, da bi si ObLO preskrbel denarna sredstva, s katerimi bi v Njivicah odkupili stavbo, kjer bi imela postojnska mladina svoj stalni počitniški dom.
Kakor vsako leto je v zameno za kolonijo avstrijske mladine ob našem morju letovala v Seebodnu ob
Del izmene postojnskih pionirk v koloniji v Njivicah na otoku Krku
nekateri Srbijo, letovala pa tudi ob Millstattskem jezeru v Avstriji.
Otroci postojnske občine so bili v Njivicah, majhni vasici na otoku Krku. Vseh 88 se jih je te dni zdravih, spočitih in zagorelih obrazov vrnilo polnih najlepših vtisov s tritedenskega letovanja. Marsikateri je pridobil na telesni teži za dva do tri kilograme. Kolonije so se udeležili predvsem otroci šibkega zdravja. Hrana je bila kalorično močna, raznolika in obilna. Vsak dan so imeli na razpolago sadja v zadostni meri. Pod skrbnim vodstvom postojnskih prosvetnih delavcev so se skoraj vsi naučili plavanja in se prijetno zabavali na izletih, ki so jih priredili na Ma-linsko, Omišalj in k sladkovodnemu jezeru na otoku Krku. Ves čas so otroci bili v prisrčnih stikih z domačini ter z njimi priredili večer ob tabornem ognju in ob odhodu poslovilni večer, ki so se ga udeležili številni prebivalci.
Da je življenje v koloniji tako vzorno potekalo, je predvsem zasluga osebja in skrbnega upravnika Janeza Vivode. Delali so po 16 ur dnevno, če so hoteli, da ne bo pomanjkljivosti in nerednosti, ki se pri tako velikem številu naših najmlajših kaj hitro pokažejo. Počitniško kolonijo sta gmotno podprla Občinski ljudski odbor Postojna in
PREUSMERITEV PREKO-MORŠKEGA IZVOZA NA SLOVENSKE LUKE JE MOŽNA
Okrajni svet 'za pomorstvo in ribištvo v Kopru je na zadnji seji razpravljal zlaslti vprašanju vzgoje ribiškega kadra. O tem je poročal član posebne komisije, ki je temeljito proučila celoten sistem pouka v ribiški šoli v Piranu, kakor tudi način šolanja mladih ribičev pri naših ribiških podjetjih. Le-it.a so organizirala posebne tečaje za kvalifikacijo svojega kadra, Člani sveta so prišli do zaključka, da je (treba sistem šolanja ribičev nujno izpopolni-•in ga prilagoditi potrebam ribiškin podjetij. Podjetji »Ribič« v Piranu iin »Riba« v Izoli bosta sprejeli letos več mladincev, ki bodo obiskovali ribiško šolo v Piranu kot njuni gojenci. Razpis bo izšel v kratkem v časopisih, pouk pa se bo začel 1. oktobra.
Na seji ^so poudarili tudi potrebo po ustanovitvi posebne biološke postaje, ki bi proučevala morsko biologijo in bila tesno povezana z de->lom naših ribiških podjetij. Člani sveta so obravnavali predlog nekaterih gospodarskih organizacij naše republike, da bi del prekomor-skega izvoza iz Slovenije usmerili na luke Koper, Izola in Piran. Ugotovili so, da so ob slovenski obali zadostne skladiščne in transportne možnosti in zmogljivosti za delno usmeritev sredozemkega prometa v il,e luke. Na ta način bi precej razbremenili reško pristanišče.
Millstattskem jezeru v Avstriji slovenska kolonija, v kateri je bilo večje število otrok iz koprskega in goriškega okraja. Na razpolago so imeli dve stavbi avstrijskega Društva prijateljev otrok. Med večte-dcnskim bivanjem so priredili številne izlete v bližnje in daljne kraje. Povzpeli so se na Millstiittske
Alpe, v Trefflingu so si ogledali starodavno pokopališče z nagrobnimi napisi v slovenščini, obiskali so Beljak, Celovec in knežji kamen na Gosposvetskem polju. Najbolj jih je razveselilo, če so v teh krajih slišali slovensko govorico, tako na polju kot v trgovini. Seveda so se naučili tudi nekaj nemških besed, da so se lahko sporazumeli s svojimi novimi avstrijskimi prijatelji. Z njimi so sklenili prijateljstva in si ob odhodu izmenjali naslove.
Veliko veselje so imeli s kopanjem v jezeru. Marsikateri se je naučil plavanja. Primorske otroke so najbolj privlačevale gore in planinsko okolje, saj takšnega sveta še marsikateri doslej ni poznal, S težkim srcem so se poslavljali polni čudovitih vtisov, pri tem pa hvaležni našim oblastnim in družbenim organom, ki so jim omogočili to letovanje, saj je razen razvedrila zbližalo mladino dveh držav v prijateljstvu in krepitvi miroljubnega sodelovanja.
Dijaki tolminskega učiteljišča so kot člani Počitniške zveze priredili krožno potovanje po Jugoslaviji. Največ časa so se zadržali v Srbiji. Ogledali so si industrijske objekte, kmetijske zadruge, kulturne ustanove in spomenike narodnoosvobodilne borbe. Bili so v Beogradu, Šabeu, Loznici, Zvomiku, Aran-djelovcu, Titovih Užieah in Kragu-jevcu. S potovanja so prinesli najlepše vtise ter si v znatni meri razširili poznavanje naše domovine. kar bodo s pridom uporabili pri svojem strokovnem delu.
IZ KMETIJSKIH ZADRUG NA SEŽANSKEM
Delo pospeševalnih in drugih odsekov pri kmetijskih zadrugah v sežanski občini ni zadovoljivo. V času od zadnjih občnih zborov, na katerih so bili izvoljeni, so doslej izvedli v glavnem le seje za konstituiranje odbora. V majhni meri so začeli reševati nekatera, vendar pa bolj ali manj nepomembna vprašanja. Tako živinorejski odseki še niso začeli poučevati svoje člane o sodobnih načinih živinoreje niti agitirati za urejevanje hlevov; sadjarski odseki so prezrli navodila o pravočasnem čiščenju in škropljenju sadnega drevja, kar povzroča, da imamo vsako leto slabši pridelek sadja (Tomaj, Du-tovlje); vinogradniški pa so posvetili premalo pozornosti izboljšanju mehanizacije. Vobče so kmetijske zadruge, ki se v glavnem še. vse
preveč ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo, zanemarjale možnosti pravilnejšega in doslednejšega odkupovanja pridelkov, saj bi lahko s tem zbrale dovolj denarnih sredstev za nadaljnje pospeševanje kmetijstva. Razen tega upravni odbori ne obveščajo svojih članov o svojem delu, v kolikor pa jih, je to zelo pomanjkljivo. Potrebno bo o teh stvareh temeljiteje razmisliti, da bodo vse kmetijske zadruge sežanske občine odigrale tisto vlogo, ki jo imajo pri današnjih naporih za višjo produktivnost kmetijstva.	S.
BERITE, ŠIRITE IN DOPISUJTE V SLOVENSKI JADRAN!
Najprej mi oprostite, ker sem Vam v mojem predzadnjem pisanju postregel z enim netočnim obvestilom. Spodrsnil sem glede postojnskega turističnega tetina, ko sem navedel, da so ga zaključili z občim pretepom v Jamski restavraciji. Kasneje sem se prepričal, da nima omenjeni lokal s tem nič skupnega; do »krišpanja« je prišlo pred Pivko jamo, na prostem, Pretep tudi ni imel tako širokih razmer in je bil le krajevnega značaja. Prav tako ni nobene nevarnosti, da bi se to ponovilo, ker je glavni junak za tri mesece na varnem.
O našili prevozih na turistično kopališče v Ankaranu sem že pisal. Vse pa kaže, da sem to naredil zelo pomanjkljivo, saj sem po mojem pisanju dobil dolgo vrsto pritožb, iz katerih sem razbral, da ne bi bilo napak, če bi se nova ladja, ki je prevzela to progo, nekoliko bolj solidno držala voznega reda. Tako bi odjjad-Ia nevarnost, da turisti zamujajo avtobusne in druge zveze, kar se zdaj precej redno dogaja. V zvezi s tem sem tudi ugotovil, da moj predlog o uvedbi reda pri vkrcavanju v Ko-
pru ni naletel na plodna tla. Po vsemu sodeč bo prerivanje in komol-čarjenje postalo turistična zanimivost, bunke in praske pa lep spomin turistom, ki prihajajo, v naše kraje. Pozabiti namreč ne smemo, tla tudi lani ni bilo prav nič bolje. Zato bi morda kazalo opisati to zanimivost v kakem turističnem prospektu, ki naj bi obenem poudaril, da je to edina tovrstna prireditev pri nas.
V Kopru sem imel te dni priložnost poslušati zelo zanimiv razgovor o trgovini in o tem, kako si ta naša gospodarska panoga prizadeva pomagati potrošnikom. Kot verjetno že veste, smo zadnje čase dobili »non stop« urnik v obeh podjetjih, ki prodajata tekstil in industrijsko blago. To je zelo ugodno, ker lahko greste nakupovat, Icadar se vam zljubi. Tako vas na pr. prime takole okrog poldne in si rečete: »Hm, obleko bi si kupil.« In nič vam ni treba čakati do štirih ali x>etih popoldne, ampak lahko takoj uresničite svojo namero. Pa recite, če ni »komot« ta »non stop«! ICar pa se tiče vsakdanjih potreb, so to vse skupaj le drobnarije. Tistih nekaj dekagramov masti, rae-
V	počastitev dela Mladinskih delovnih brigad, ki gradijo Brkinsko cesto, bo priredil občinski komite LMS v soboto, 11 in v nedeljo, 12._ avgusta II. mladinski festival v občini Ilirska Bistrica.
V	soboto ob 14. uri se bodo začela fizkulturna tekmovanja na te-lovadišču Partizana, ob 19. uri bo glasbeno-zabavni večer, ob 20.30 pa po štafeti z baklami večer ob tabornem ognju.
V	nedeljo ob 8 bo svečana otvoritev festivala, nato sprevod mladine po mestu, otvoritev kmetijske razstave in razstave vajenk tamkajšnje šiviljske šole. Ob 9.30 bodo športna tekmovanja v plavanju, motorne dirke in gasilske vaje, ob 14, uri pa tekmovanja v odbojki, streljanju, košarki, nogometu in konjske dirke. Ob 18.30 bodo priredili »Postojnski fantje« družabni večer. Oba večera bo na prostoru ob domu JLA mladinski ples.
BODOČI MORNARJI
TRGOVSKE MORNARICE NA PLOVBI
Te dni je odplulo 35 gojencev Srednje pomorske šole iz Pirana z bojno ladjo »Lusa« na 15-dnevrio praktično vožnjo vzdolž jugoslovanske obale. Na sami vožnji bodo 219 ur in bodo prevozili okrog 900 morskih milj. Ob tej priložnosti bodo preizkusili znanje, ki so si ga med šolskim letom pridobili na predavanjih.
ZGORELO JE GOSPODARSKO POSLOPJE
Pretekli teden je popolnoma zgorelo v Planini pri Postojni gospodarsko poslopje Antona Kolarja. Domačim gasilcem so priskočili na pomoč tudi gasilski četi iz Postojne in Laz. Rešili so živino, pohištvo in gospodarsko orodje. Škodo ocenjujejo na milijon dinarjev.
NOVO MARKIRANA POT NA SLAVNIK
Člani markacijskega odseka Planinskega društva iz Kopra so v nedeljo markirali nov dohod na Slav-nik v smeri iz Markovščine skozi Skadanščino. Doslej je bila markirana le pot, ki vodi iz Podgorja do novozgrajene planinske koče. Le-ta je vsako soboto oskrbovana, leži na lepem prostoru v višini 1.028 metrov nad morjem, od koder je razgled proti Kopru, Trstu in kraških predelih v neposredni okolici.
POČASTITEV »TEDNA IZSELJENCEV« V POSTOJNI
Postojnska podružnica Izseljenske matice je v letošnjem »Tednu
sa, riža in ne vem še česa lahko gospodinje nakupijo v rednem delovnem času, zato je urnik v špecerijah ostal, kot. je bil, saj se za take malenkosti res ne izplača imeti trgovino ves dan odprto. Vidite, tako so se pogovarjale gospodinje, jaz sem jim pa obljubil, tla bom vse lepo zapisal in dal »na znanje in postopek« naši trgovinski mreži, kar naredim tem raje, ker vem, tla se bom s tem prikupil tudi Juei.
Vse nas je veselo presenetila vest o znižanju cene kruha po vsej Jugoslaviji. Skoda, da smo v Kopru izjema in ga otepamo še vedno po stari ceni. Vse se mi zdi, da so naša tozadevna podjetja preveč trdovratno borijo za stabilizacijo cen, zlasti ko bi bilo treba iti z njimi navzdol, saj v nasprotnem primeru niso tako tenkočutni. Vendar vsa zadeva bolje stoji, kot bi si morda kdo mislil. Informiral sem se v prodajalnah in tudi tam že vedo, da so drugod cene znižali in, kar je zelo važno, razmišljajo o tem. Seveda je to razmišljanje za zdaj še interna zadeva, ki pa bo postala javna, čim premagajo tehnične ovire. In teh je precej, od slabe ce-sLe nad Črnim kalom (to je mnogo predolgo, da bi vam lahko vse raz-tolmačil) do . .(tu pa naj vsakdo pripomni, kar misli, tla najbolj »paše«).
Pozdrav
Vaš Vabe
izseljencev« priredila razstavo izseljenskih časopisov, revij in knjižnih del pisateljev-izseljencev slovenske narodnosti. Med slednjimi so bile knjige Luisa Adamiča in Etbina Kristana.
Posebno pozornost je vzbudil zemljevid, ki je prikazal, kje vse bivajo naši rojaki.
Podružnica Izseljenske matice v Postojni je bila ustanovljena šele pred kratkim in šteje nad 50 članov. Pod vodstvom predsednika akad, slikarja Leona Vilharja bo začela urejevati evidenco bivanja izseljencev, ki so se izselili s področja postojnske občine, ter bo z njimi navezala stike predvsem ob njihovem obisku stare domovine.
Ština
PLANINSKO SLAVJE NA NANOSU
V nedeljo je priredilo okrog 400 planincev in ljubiteljev planin iz bližnjih in daljnih krajev planinsko rajanje na Nanosu. V soboio zvečer so na vrhu hriba zakurili kres, ki so ga videli v številnih krajih pivške doline in Krasa tja do Gorice.
Obisk planinskega slavja bi bil brez dvoma večji, če ne bi nagajalo vreme. Kljub temu pa bo moralo postojnsko planinsko .društvo prihodnje leto tesneje sodelovati z drugimi množičnimi organizacijami, če želi še uspešneje prirejati ta tradicionalni nanoški planinski tabor. Bilo bi prav, če bi v prihodnje ob tej mogočni planinski manifestaciji, ki je obenem spomin na partizanske borbe okrog Nanosa, priredili v bližnjih krajih prireditve, ki bi privabile na tabor znatno več planincev, kot jih -je bilo letos.	Ština
VESELI VEČER V DIVAČI
Preteklo nedeljo je v Divači gostovala skupina senožeških študentov s tamburaškim zborom DPD »Svoboda« iz Senožeč. Priredili so veseli večer z izvajanjem šaljivih točk, recitacij in z uprizoritvijo enodejanke »Kakršen gospodar, tak sluga«. Tamburaški zbor je odigral venček narodnih in drugih pesmi. Obiskovalci večera so bili nad izvajanjem prijetno presenečeni ter se prisrčno nasmejali sporedu.
—P
SEŽANA
V sežanski občini je 63,6% vseli volivcev včlanjenih v SZDL. Zaradi tako nizkega števila članstva' je občinski odbor sklenil pritegniti v svoje vrste nove, med dosedanjimi pa izključiti nedelavne in tiste, ki zavestno zavirajo delo organizacije. Na zadnji seji so ugotovili, da so vse osnovne organizacije ob koncu julija že zbrale članarino za letošnje prvo polletje. Aktivnost članstva se je najlepše pokazala pri organiziranju proslav Dneva vstaje, ko je veliko število državljanov sodelovalo v partizanskih pohodih ter pri številnih prireditvah. V prihodnje pa bodo morale osnovne organizacije posvetiti več pozornosti delu za socialistično preobrazbo vasi.
«V
i m
Dva »nadebudna« kvartopirčka iz Krkavč sta v svoje »delo« zelo zaverovana. Kaj jima res ni mogel kdorkoli, prav gotovo pa starši, preskrbeti boljšega deta in razvedrila?
Stev. 33 — 10. AVGUSTA 1956
SLOVENSKI JADRAN
v
Stran 7
želimo si
SEŽANA BO DOBILA SODOBEN TELOVADNI DOM
V Sežani dokončujejo najlepši telovadni dom pa PnmorsVj' <. ki sa
Ji'idi Teles
vz«ojno

Čeprav je zdaj za odbojko mrtva .sezona, je koprski Partizan preteklo nedeljo le organiziral manjši turnir, na katerega je povabil ekipo študentskega taborišča iz Ankarana, portoroški Partizan in skupino čeških turistov, ki so na letovanju ob naši obali. Na igrišču Partizana v Kopru se je zbralo precejšnje število gledalcev, ki pa so bili s kvaliteto igre precej nezadovoljni. Predvsem je treba grajati ekipo Portoroža, ki se je prijavila za turnir, na igrišče pa sta prispela le dva igralca, tako da se je morala predstaviti publiki kombinirana ekipa Portoroža in čeških turistov.
V odločilnem srečanju za prvo mesto je koprski Partizan premagal ekipo študentskega taborišča iz Ankarana s 3:0 (15:10, 15:10, 15:12), V moštvu študentov je sicer nastopil slovenski reprezentant Mikluš, vendar so bili Koprčani kot celota boljši in so zasluženo zmagali. V srečanju za drugo in tretje mesto pa so študentje premagali kombinirano ekipo Portoroža in čeških turistov s 3:0 (15:11, 15:8, 15:9).,
Kvaliteta igre je bila v obeh srečanjih na nizki stopnji. Da bi se nfekoliko oddolžili publiki, so organizatorji priredili še eno neuradno srečanje med kombiniranima ekipama Maribora in ' Kopra. Tokrat so prišli na račun gledalci in igralci, saj se je razvila zanimiva in napeta borba z lepimi in smiselnimi kombinacijami na obeh straneh. Prvi set so v naskoku osvojili Mariborčani s 15:1, v drugem pa so zasluženo zmagali Koprčani s 16:14. Zaradi odhoda gostov so morali žal tretji odločilni set odpovedati. V moštvu Maribora so igrali med drugim član Branika in republiški reprezentant Mikluš, bivša članica Branika in državna reprezentantka Slavica Pregljeva ln bivši državni reprezentant Mariborčan Surkalo-Vič.
Ob koncu naj pripomnimo, da se Koper razvija v pomembno odbojkarsko središče Slovenskega Pri-
RAZPIS
Ravnateljstvo Ekonomske srednje šole v Kopru sporoča vsem svojim dijakom in tečajnikom, da bodo popravni in razredni izpiti od 26. avgusta dalje, sprejemni izpiti za tečajnike pa od 28. avgusta dalje.
Naknadni sprejemni izpiti za gospodinjski odsek Ekonomske srednje šoie v Kopru bodo 1. septembra. Na gospodinjskem odseku se razen nadaljevalnega študija sploš-noizobraževalnih predmetov dijakinje še učijo naslednjih predmetov: knjigovodstvo, gospodarsko poslovanje, blagoznanstvo, gospodarsko računstvo, politično ekonomijo, ustavno in gospodarsko pravo, statistiko, biologijo, nauk o prehrani in gospodinjstvu. Dijakinje imajo tedensko v kuhanju in gospodinjstvu 8 ur prakse. Sola daje zaključno splošno in strokovno izobrazbo in je prva te vrste v Sloveniji. Po končanem četrtem letniku opravijo dijakinje zaključni izpit, ki je enakovreden maturi na sreanji soii. Sprejmemo lahko še 15 dijakinj. Prošnje in potrebne doitumente za vse vrste izpitov je treba vložili do 20. avgusta na Ravnateljstvo •ESS v Kopru.
morja in da bi bilo glede na kvaliteto in popularnost tega športa potrebno organizirati kvalitetnejše prireditve. To pa ne bi smela biti samo naloga igralcev, ampak predvsem naših športnih in telesno-vzgojnih funkcionarjev. Menda je Koper edino mesto v državi, kjer so igralci hkrati igralci, organizatorji, sodniki, pobiralci vstopnine, nakupovale! žog in kdove kaj še vse. Odborniki društev pa so tisti, ki le na letnih občnih zborih ugo-tove, »da so imeli odbojkarji več uspehov in da je šla tudi letos stvar naprej«.
tizan s vma^čno pomočjo rep^ulit ške zveze Kartizan. Le-la je prispevala v ta n-irnen 22 milijonov dinarjev, 4 milijone pa je dal Okrajni •ljudski odbo.r Koper. V domu zdaj •opravljajo še zadnia notranja dela, ki bodo končana v tem mesecu, svečano pa ga bodo izročili svojemu namenu 6. oktobra, ko bo v Sežani zliet društev Partizana koprskega okraja.
To Ibo drugi modernii telovadni dom na Primorskem., Prvega so pred leti zgradili v Dornberku tudi s pomočjo republiške zvezei Partizan.
—P
VESLAŠKO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA
V nedeljo je bila v Piranu druga veslaška regata za pokalno prvenstvo koprskega okraja. Kakor pred kratkim v Izoli tako je tudi tokrat Koper prepričljivo zmagal in si še bolj povečal izglede za osvojitev prvega mesta. V skupni oceni po obeh regatah v Izoli in Piranu ima namreč Koper 3195 točk, Izola 2695 točk in Piran 2110 točk. Zadnja regata koprskega pokalnega prvenstva bo v septembru v Kopru.
Na tekmovanju v Piranu je koprski veslaški klub Nautilus osvojil 1630 točk, veslaški klub Izola 1340 točk, veslaški klub Piran 1190 točk. Koprčani so osvojili 7 prvih mest, Peran 5, Izola pa dve prvi. mesti.
Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: „lola-pionirkc: 1. Piran, 2. Izola,
3. Koper Tola-pionirji: 1. Izola, 2. Koper, 3. Piran
Jola-mladinke: 1. Koper, 2. Izola, 3. Piran
Tola-mladinci: 1. Koper, 2. Izola,
3. Koper II, 4, Piran Jola-elanice: 1. Piran, 2. Koper, 3. Izola
fola-člani: 1. Koper, 2. Piran, 3^ Izola
Četverec priklopne gradnje —
mladinke: 1. Koper, 2, Izola Četverec priklopne gradnje —
mladinci: 1, Koper, 2. Izola Četverec priklopne gradnje — članice: 1. Koper, 2. Piran, 3. Izola
Četverec priklopne gradnje — člani: 1. Piran, 2. Koper 3. Izola
Skif-mladinke: 1. Mira Novakova (Izola), 2. Koper Skif-mladinci: 1. Lucijan Salva-dor (Koper), 2. Izola, 3. Piran Skif-članice: 1. Vilma Zakinja
(Piran), 2. Izola, 3. Koper Skif-člani: 1. Križman (Piran),
2. Izola, 3. Koper. Zanimive veslaške tekme si je
V ponedeljek je odpotovala iz Ko-jma v Bovec večja ,skupina vajencev, ki bodo .taborili v toilminskih hribih 20 dni. To so vajenci podjetij iz koprskega obalnega pasu. V Koper pa •je prispela skupina okrog 40 vajencev iz Ilirilce Bistrice, Ssžane in Positojne. Taborjenje vajencev organizira okrajno Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z drugimi množičnimi organizacijami.
Časopisno založniško podjetje »SLOVENSKI JADRAN« K O P E R
razpisuje mesto
SKLADIŠČNIKA ZA TISKARNO
Plača po tarifnem pravilniku — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja poslati do 25. t. m. na direkcijo podjetja.
ogledalo veliko število gledalcev. Organizacija je bila zelo dobra, zlasti zaradi prizadevnosti znanih veslaških delavcev Giaccuzza, Blaži-ne, Olivierija in Tomšiča.
USPEHI KOPRSKIH JADRALCEV V PORECU
Novoustanovljeni jadralni klub v Poreču je v nedeljo organiziral propagandno jadralno regato, ki se je je udeležilo 7 klubov iz zahodne Istre in ljubljanski jadralni klub. Tekmovanja so se udeležili tudi vsi trije slovenski obmorski klubi: Jadro iz Kopra, Burja iz Izole in Pirat iz Pirana. Največ uspehov so imeli Koprčani, ki so osvojili v tekmovanju jadrnic Snipe prvo, drugo in četrto mesto. Prvi je bil Kosmina, drugi Cerkvenik, četrti pa Čok.
V	tekmovanju jadrnic L-5 pa je osvojil prvo mesto član Uljanika iz Pulja pred Pribovškom iz Ljubljane. Organizacija tekmovanja je bila dobra.
V	nedeljo bodo jadralci Kopra in Izole odpotovali v Trst, kjer se bodo udeležili tradicionalnega tekmovanja za prvenstvo Tržaškega zaliva.
GRADNJA TELESNOVŽGOJNIH IN ŠPORTNIH OBJEKTOV V KOPRSKEM OKRAJU DOBRO NAPREDUJE
Komisija za gradnjo igrišč in manjših telovadišč v koprskem okraju je te dni sporočila, da so v zadnjih mesecih zgradili že pet manjših objektov, 17 pa jih je v gradnji. Pričakujejo, da bodo do 1. septembra letos v celoti zgradili 40 planiranih objektov. Razveseljivo je, da je organizacija gradnje skoraj v celoti v rokah mladinskih organizacij in da v mnogih primerih pomagajo s prostovoljnim delom šoloobvezni otroci in prebivalstvo.
m Kramo
V	Novi Gorici je bilo v nedeljo tekmovanje parov za naslov republiškega prvaka v balinanju, ki se ga je udeležilo osem parov iz Ljubljane in Primorske. Prvo mesto je osvojil klub Žaba iz Ljubljane, drugi je bil Partizan iz Prvačine, tretji pa klub Skala iz Sežane,
V	prejšnji številki smo poročali, da bi morala biti v nedeljo finalna tekma za naslov republiškega mladinskega nogometnega prvaka med Koprom in trboveljskim Rudarjem. Na prošnjo Rudarja pa je Nogometna zveza Slovenije to tekmo preložila na 26, avgust v Kopru, ker so mladinci Rudarja odšli na p r i i&v o j aško t ab o r j en j e.
V	pripravah za srečanje z Rudarjem so se koprski mladinci pomerili v nedeljo z ekipo koprskega garnizona in zmagali s 5:3. Pojutrišnjem pa se bodo pomerili na svojem igrišču z Izolo.
BORCI GREGORČIČEVE IN GRADNIKOVE BRIGADE V NEDELJO ZBOR V TOLMINU!
Borci Gregorčičeve in Gradnikove brigade, ki so se udeležili spomladi 1043. leta borb v Slovenski Benečiji, bodo v nedeljo 12. avgusta obiskali takratno bojišče na Kolovratu. Zbirališče je v Tolminu ob 6. uri zjutraj v hotelu Krn. Vabljeni vsi bivši borci in njihovi svojci.
V TOVORNJAK JE TRČIL
V	soboto popoldne, ko je sredi Postojne zaustavil Roman Filgerli tovorni avtomobil, se je za njim vozeči Mirko Bizjak iz Zaloga pri Postojni z motorjem zaletel v zadnji del tovornjaka ln se ob trčenju poškodoval na roki, Skoda na motorju znaša okrog 25.000 dinarjev. Preiskovalna komisija je ugotovila, da tovorni avtomobil ni imel zavorne luči in motorist, ki je vozil le nekaj metrov za njim. ni slutil, da se bo vozilo ustavilo.
KOLESARJA STA KRIVA
Kolesar Karel Andrijašič je na križišču pri Rižani zaradi nepravilne vožnje trčil z motoristom Galianom Brevilierijem iz Trsta. Pri tem je dobil Brevilieri lažje poškodbe, njegov sopotnik in kolesar pa sta ostala nepoškodovana. Škodo na motorju so ocenili na 25,000 dinarjev. Vzrok nesreče je bilo kolesarjevo neupoštevanje cestno-prometnih predpisov pri vožnji na križišču, ki ima varnostni otok,
V	nedeljo zjutraj pa je 14 letni Su-Ujo Nežič samovoljno vzel na mostu v Sečovljah kolo in z njim izvajal na glavni cesti kolesarske akrobacije. V tem trenutku je pripeljal iz Kopra motorist Ivan Milo lz Trsta, Ko je opazil pred seboj neprevidnega kolesarja je dal zvočni znak. Sulljo se motoristu ni izognil, s kolesom mu je celo zaprl pot, in prišlo je do trčenja. z vozil sta sicer padla oba,' vendar pa nista bila poškodovana. Popravilo obeh vozil bo stalo okrog 10,000 dinarjev.
LAHKO BI SE KONČALO S SMRTJO
V	torek popoldne se je elektrotehnik podjetja »Elektro Koper« Erih Simonišek zaradi neprevidnosti z Mopedom zaletel pri Luciji pri Portorožu v osebni avtomobil tržačana Alojza Salvadora. Ko je vozil s stranske ceste na glavno, namenjen da prečka križišče, je opazil prihajajoči avto-

mobil in na sredi ceste ustavil svoje vozilo. Alojz Salvador je sicer zavrl avtomobil z željo, da bi preprečil nesrečo, vendar pa se mu to nI posrečilo. Trčil je v zadnje kolo Mopeda, nato pa se zaletel v drevo ob cesti. Simonišek ln Salvador sta ostala nepoškodovana, lažje poškodbe na obrazu in rokah je utrpel le potnik v avtomobilu. Materialna škoda znaša 200,000 dinarjev.
NEDELJA, 12. avgusta 1956: 9.00 Kmetijska ura; 14.15 Glasba po željah: 15.15 Poročila: 15.20 Glasba po željah (II. die); 15.45 Poje zbor prosvetnega društva Lonjer—Katinara p. v. Justa Lavrenčiča; 16.10 Promenadni koncert; 19.00 Primorski dnevnik; 19.10 Lahka glasba.
PONEDELJEK, 13. avgusta 195G: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Od melodije do melodije: 1-1.00 Pesmi' in plesi iz naših republik; 14.15 Zabavna glasba in objave; 19,00 Primorski dnevnik; 19.15 Melodije iz revij Jero-nie Kerna in Ivor Novella.
TOREK, 11. avgusta 195G: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Štirideset minut traja naš operni sestanek. Arije in du-eti Iz Pucinijeve opere »Madame Butterfly«. Pojeta soprariistka Danica llič in tenorist Ratko Delorco. Avstrijski simfonični orkester in zbor dirigira Wilhelm Loibner; 14.20 Zabavna glasba in objave: 19.00 Primorski dnevnik: 19.15 popularne melodije.
SREDA, 15. avgusta 1P5G: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti: 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Nastop dekliškega zbora zavoda za glasbeno vzgojo v Ljubljani. dirigent prof, Janez Bole: 14.20 Zabavna glsaba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Narodne pesmi v priredbah izvajajo »Štirje fantje«.
ČETRTEK, lli. avgusta 195G: 5.45 Vesli; 13.30 Vesti; 13.40 Zabavna glasba in objave; 14.00 Glasba po željah; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Sovjetski plesi in zabavni motivi.
PETEK. 17. avgusta 1956: 5.45 Vesti: 13.30 Vesti; 13.40 Ugani z nami, kaj je to?; 14.20 Zabavna glasba in objave; 19,00 Primorski dnevnik; 19.15 Kontrasti v ritmu.
SOBOTA, 18. avgusta 195G: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Zdaj pa enkrat v ritmu (pisan spored lahke in za-•bavne glasbe); 14,20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Francoske popevke poje Lady Pataehov, orkester dirigira Leo Cla-rens.
OBVESTIL O
RAVNATELJSTVO NIŽJE GIMNAZIJE V IZOI.l SPOROČA VSEM DIJAKOM, KI SO V JUNIJSKEM ROKU PADU Piti POPRAVNIH IZPITIH IN' TISTIM, KI IZ KATEREGAKOLI VZROKA NISO V JUNIJSKEM ROKU OPRAVLJALI POPRAVNE IZPITE, I)A IMAJO PONOVNO MOŽNOST POLAGATI IZPITE. IZPITI BODO DNE 28, IN 29. AVGUSTA 1936 V BESENGJISJEVI ULICI OB S. URI ZJUTRAJ.
PROŠNJE ZA PONOVNI POPRAVNI IZPIT .113 TREBA VLOŽITI OD 1«. DO 22. AVGUSTA 195G V PISARNI RAVNATELJSTVA GIMNAZIJE.
KOPER: 10., 11. in 12. avgusta italijanski film BURJA, 13. in 14. avgusta jugoslovanski film SOLAJA, 15. in 16. avgusta nemški film LETEČI RAZRED.
IZOLA: 10. in 15. avgusta jugoslovanski film SOLAJA, 11. in 12. avgusta nemški film LETEČI RAZRED, 13. In 14. avgusta ameriški barvni film CIMARRONSKA R02A, 16. in 17. avgusta italijanski film OPROSTI MI!.
PORTOROŽ: 10. avgusta jugoslovanski film KRVAVA POT, 12. avgusta bolgarski film POD IGOM, 13, avgusta francoski film KAZIMIR, 15. avgusta italijanski film BURJA.
PIRAN: 10. in 15, avgusta francoski film KAZIMIR, 11. in 12. avgusta ameriški barvni film CIMARRONSKA ROŽA, 13. in 14. avgusta nemški film LETEČI RAZRED, 16. in 17. avgusta jugoslovanski film SOLAJA.
ŠMARJE: 11. avgusta jugoslovanski jjjsooue.il EjsnSAB -ji 'VfVIOS "HH film KAZIMIR, 15, avgusta ameriški barvni film CIMARRONSKA ROŽA.
ŠKOFIJE: 11. avgusta francoski film KAZIMIR, 12. avgusta jugoslovanski film SOLAJA, 15. avgusta ameriški film STRAH,
SEČOVLJE: 11. avgusta amerižki film NI MALIH GREHOV, 12. avgusta jugoslovanski film KRVAVA POT, 16. avgusta italijanski film BURJA.
DEKANI: 11. avgusta angleški film CLOWN, 12. avgusta ameriiki film NI MALIH GREHOV.
POSTOJNA: 10., 11. in 12. avgusta ameriški barvni film KRALJICA KRISTINA, 14. in 15. avgusta italijanski film NEAPELJSKI MILIJONARJI.
Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje s kopalnico, plin, in vsemi pripadajočimi pritiklina-mi v centru Maribora, za primerno dvo ali trosobno v Kopru. Ponudbe poslati pod »nujno« na upravo lista.
VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«, Ulica Carducci 41, Trst, Velika
izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu!
DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA VOZILA od 45.000 lir naprej dobite pri tvrdki MAR-CON, Trst, ulica Piet& št. 3. — Oglejte si naše zaloge!
ZAMENJAM dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami na Reki, za dvo ali trosobno stanovanje v Izoli ali Kopru (Semedela). Buršič Zeljko, Reka, Ivana Milu-tinoviča 19/11.
ŠTEDILNIK, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
PRODAM popolnoma novo kuhinjo, štedilnik, otroško posteljico, otroški voziček in košaro za otroka. Morgan Tončka, Velika vrata 7/11 Koper.
KOZMETIČARKA iz Zagreba, Maja Veiirih vrši brezplačne preglede in daje strokovne nasvete v frizerskem .salonu Novi blok (poleg hotela Triglav) v Kopru dne 10. 8. 1956.
ZTMENJAM /trisobno stanovanje kompletno, v enodružinski hiši z vrtom v Izoli, za enako v Ljubljani.
Naslov v upravi Slovenskega Jadrana.
Na Zemlji je še mnogo pojavov, ki so manj raziskani ■ kal (pa marsikateri deli vse-mirja. Vzemimo na primer samo »mamutsko uganko«. V ledu na visokem severu so našLi mamuitovo truplo, ki j« biio staro najmanj 25 tisoč le>t, vendar pa je bilo tako doibro ohranjeno, in še itako sveže, da so ps'i jedli njegovo meso, Znano je. da so živeli mamuti v subtropskem podnebju, torej v tako toplem podnebju, kjer se začno "rupia kmalu razkrajati. Vse kaže da je nastopila katastrofa in v hipu vkovala savane v večni led.
KAJ JE V SRCU ZEMLJE?
Tega vprašanja nam vulkani ne morejo razjasniti, kajti njihova lava ne prihaja iz velike globine, saj njena ¡temperatura ni nikdar višja kot 1300 stopinj. Skoraj vsi strokovnjaki so si i^dini v tem. da se sestoji notranjost Zemlje iz železa in iz niklja. Pri-ibiitki, ki vladajo v notranjosti našega planeta so takšni kakršnih ne bi mogli izzvati v nobenem 1 aboraitoriju. V globini 400 km vlada pritisk 100 tisoč atmosfer, medtem ko ■je pritisk v Središču Zemlji? na en kvadratni centimeter nič manjši kot 4 milijone ki-[logramov.
t
KONTINENTI — SPLAVI
AH so celine negibne? S tem vprašanjem so se iudi že . precej ukvarjali. V razdobju od leta 1873—1907 so delali raziskovanja, ki so pokazala, da ,se Amerika za vsako leto oddalji od Evrope za en meter. In ne samo celine, tudi planet sam se obrača. Pred 30 tisoč lelti je bil Severni zemeljski pol na Havajih, kjer danes ne poznajo snega, je ležal nekdaj večni led. O tem zgovornem pričajo najnovejša geološka razi-skavanja. Podoben preobrat se pripravlja tudi danes. Na Groenlandu se led hitro umika, zato se pa s prav takšno naglico kopiči na Antrrk'iki. Oglejmo si le ta primer: Od baze Mala Amerika, ki i ■ ie lata 1950 postavil admiral Byrd, se vidijo danes' le šs
vrhovi anten. V šesiin letih je prekril led površino nekaj sto kvadratnih kilomertrov za več kot 20 metrov na debelo. Ti skladi ledu so dovolj težki, da bi mogli že v kratkem spremeniti položaj Zemlje za celih 90 stopinj. Nekateri se tudi boje, da zemeljska ikorja ne bo mogla vzdržati te teže in da bo zaito počila. Nitki Američan je zato predlagal, naj bi začeli z a-tomskimi bombami talini Antarktiko, da bi tako1 ohranili sedanje ravnovesje.
Vsa ita vprašanja postajajo aktualna posebno sedaj, ko se ves svet pripravlja na geofizično leto. V tem letu se bodo znanstveniki ukvarjali posebno z Antarktiko in še z drugimi nerazjasnjenimi vprašanji naše Zemlje.
ATOMSKA OPEKA
Radioaktivni žarki sp lahko .prav tako nevarni kot jja koristni, to ni danes' že nikomur več španska vas. Zato se je neko podjetje gradbenega materiala v ZDA odločilo, da bo naredilo opeko, ki bi od-i bijala radioaktivne žarke. Navsezadnje se jim je po dolgih poskusih le posrečilo narediti tisto, kar so nameravali. Opeka ni nič težja od navadne in bo najbolj primerna za gradnjo atomskih tovarn in .laboraitorjev, v katerih ®g fiziki ukvarjajo z raziskovanjem jedrne energije.
Nekam čudno prtljago ima ta tank, mar ne? To je zložljivi vojaški most, ki je narejen iz aluminija. Njegova nosilnost je 60 ton in ga morejo postaviti čez reko v dobrih desetih minutah.
NEMŠKI SATELIT
Monopol nad raketami in na daljavo upravljanimi Izstrelki so Imeli svoje čase Nemci. Po vojni so njihove načrte, patento In strokovnjake razgrabili Kusl In Američani. Vse pa kaže, da so se Nemci tudi na tem področju spet postavili na noge. Pred nedavnim Je izjavil »vsernirski« strokovnjak Niebel, da delajo načrte za umetni satelit, ki naj bi posekal tistega, ki ga delajo Rusi in tistega »Made in USA«. »Naš satelit,« je izjavil, »bo desetkrat večji; telital bo pol tone!« Nleliel je prepričan, da bo za njegov pogon zadostovala ena sama raketa, če se Jim bo le posrečilo uporabiti hidrogensko energijo. Naredili so tudi proračun: Izstrelitev satelita bo veljala nemške davkoplačevalce 20 milijonov mark. Zunanjost satelita bo iz neke nove plastične mase, ki je prozorna in ki ima precej aluminiju podobnih lastnosti.
PAGANINI
Ko je bil slavni violinist Nl-colo Paganini v Parizu, sc je hotel nekega večera peljati v dvorano, kjer je imel koncert. Vprašal je izvoščka, koliko stane vožnja.
Kočijaž ga je spoznal in odgovoril:
—	20 frankov.
—	Zelo drago je, — je odgovoril Paganini.
—	Ce zaslužite 4000 frankov samo za igranje na eni struni, potem lahko plačate izvoščku tudi 20 frankov.
Ko sta prišla, je dal Paganini izvoščku le dva franka, kolikor mu je pripadalo, in mu rekel:
—	Kadar boš znal voziti samo po enem kolesu, dobiš še 18 frankov.
Ena izmed neštevilnih sodobnih tehničnih revolucij je menda tudi križarka, ki jo vidite na naši sliki. Gradijo jo v Ameriki in je baje zadnja beseda njihove ladjedelniške industrije. Za^ svoj pogon bo potrebovala atomsko energijo in bo oborožena le z učinkovitimi raketami. Na žalost je večina dobrih iznajdb še zmerom namenjenih generalom.
V Veliki Britaniji so dosegli odlične rezultate z gu-miajstimi blazinami, ki jih polože med tračnice in pra-

S temle bazenom nameravajo sprejemati iz vsemirja radijsko valove. Kakih 50 kilometrov od Bonna gradijo Nemci najbolj sodoben radioteleskop. Reflektor, ki ga vidite na naši sliki meri v premeru nič manj kot 25 metrov.
Marsikje po svetu dela promet ljudem sive lase. Po vzgledu Amerike so ga začeli tudi na našem kontinentu temeljito zdraviti. Za sedaj prednjači v tem Nemčija. Na sliki vidite najbolj sodobno rešitev križišča z nadvozi in podvozi.
Nič koliko so Ij.ud.je že prs-sanjarili o tem, kako bi "naredili vreme po- svoji volji. Najvidnejši strokovnjak na tem področju je danes francoski profesor Dessa,ns. Doslej se je izkazal s poskusi za preprečevanje toče v južni Franciji. Zdaj dela nove poskuse v Belgijskem Kongu, tokrat se ukvarja s tem, kako bi mogel narediti umetne oblake in potem povzročiti tudi umeitni dež. Na površini 100 hektarjev je dal posekati in zažgati tropski gozd.
Vsa površina je bila prekrita z ogljem, ki je zmožen vpi-IM največ sončne iopicite.,S te površine se dviga razgreti zrak, ki potegne s seboj tudi vlažni zrak d z bližnjega gozda. V višini 1500 metrov se vodni hlapi zgostijo iu tako nastane oblak. Iz njega začne dEiževri i. kakor hitro spustijo iz letala srebrov jodid. Ta poskus je zelo drag in za sedaj še nima nobene praktične vrednosti. Kam bi pri-šli, če bi zaradi petih kapelj dežja uničevali gozdove. ~
gove in tako zmanjšajo tresenje, ki ga povzročajo vlaki. Zdaj se ukvarjajo z načrti, da bi uporabljali kavčuk tudi pri drugih delih železniške opreme in pri gradnji mostov.
NATANČNA STOPARICA
V poskusnih laboratorjlh ■tvrdke Westinghous'e so naredili »štoparico«, ki je najhitrejša na svetu. Trajanje a-tomskih pojavov more meriti z natančnostjo do dela ene milijarde sekunde. Ura se sestoji iz elektronske cevi, ki ji pravijo »fato-multiplika-/tor« in je tako urna, da nje-ne resnične brzine ne bodo mogli določiti vse dotlej, dokler /ne bodo izdelali posebnih laboratorijskih instrumentov za merjenje. Po proračunih je zmožna zabeležiti menda celo desetkrat krajši čas kot je milijardinka sekunde.
PEKE BREZ VODE IN BREZ Mi'LA
Neki češki tovarni pralnih strojev se je posrečilo izdelati stroj, ki pere brez vode in brez mila. V slabi uri opere 15 kilogramov perila in ne potrebuje za to' niti kapljice vode. Namesto tega uporabljajo trikloretilen, ki razkraja masti, olja, asfalt, smole in še drugačno uma- ' zanijo, Med pranjem se onesnaženi trikloretilen destilira v posodi za destilacijo, odkjer se rezerva čiste kemikalije dopolnjuje avtomatično. Takšen aparat je velika pridobitev posebno za tiste kraje, kjer je voda vredna več kot zlato.
bükest Hemingway:
Ti «.>-•'.	l
yü
WM V^VjLVft:
m w
Uli Ml?M ^«p
lililí w
POSLOVENIL RADO BORDON
Bassi je rekel, da to ne bi bilo prav, kajti en je popil že dvakrat več kot jaz. Odvrnil sem, da je to gola laž. in najsi bo z Bakliom ali brez Bakha, Fillipo Vincenza Bassi ali Bassi Vincenza Fillipo ni ves večer pokusil, niti kapljice — toda kako mu je že pravzaprav ime? On je vprašal, ali mi je ime Federico Enrico ali Enrico Federico. Rekel sem, naj najboljši izmed nas zmaga, Bakha smo deli v stran in major je dal znamenje, naj začnemo z rdečim vinom iz bokalov.
Ko sem prišel do polovice, nisem liotei več. Spomnil sem se, kam moram iti.
»Bassi je zmagal,« sem rekel. »On je bolj možakar Icot pa jaz. Moram iti.«
»Zares mora,« je rekel Rinaldi. »Zmenek ima. Vse mi je znano,«
»Moram iti.«
»Kak drug večer,« je rekel Bassi, »kak drug večer, ko se boš čutil močnejšega.« Krepko me je udaril po ramenu.
Na mizi so stale prižgane sveče. Vsi oficirji so bili zelo dobre volje.
»Lahko noč, gospodje,« sem dejal.
Rinaldi je šel ven z mano. Ustavila sva se na stezi zunaj vrat in rekel mi je:
»Bolje bi bilo, da ne bi pijan šel tja.«
»Nisem pijan, Rinin. Prav zares ne.«
»Dobro bi bilo, da bi pozobal r.ialo kave,«
»Neumnost.«
»Prinesem ti je malo, fantek. Medtem pa se nekoliko sprehodi.«
Vrnil se je s prgiščem žgane kave.
»Žveči tole, fantek, in bog naj bo s tabo.«
»Bakli,« sem rekel.
»Spremim te nekoliko.«
»Cisto dobro se počutim.«
Šla sva skupaj skozi mesto, jaz pa sem žvečil kavo. Pri vrtnih vratih, ki so peljala v britansko vilo, se je Rinaldi poslovil.
»Lahko noč,« sem rekel. »Zakaj ne stopiš noter?«
Zmajal je z glavo. »Ne,« je rekel. »Jaz imam rajši preprostejše zabave.«
»Hvala za kavina zrna.«
»Ni za kaj, fantek. Ni za kaj.«
Sel sem po poti. Obrisi cipres, ki so rasle ob poti, so bili ostri in jasni. Ozrl sem se in sem videl Rinaldija, kako stoji in me opazuje, ter sem mu pomahal.
Sedel sem v sprejemnici vile in čakal, da pride Catherine Barkley dol. Nekdo je prihajal po hodniku. Vstal sem; toda ni bila Catherine. Bila je Miss Ferguson.
»Zdravo,« je rekla. »Catherine me je prosila, naj vam sporočim, tla nocoj, žal, ne moro priti.«
»Zelo mi je žal. Upam, tla ni bolna.«
»Ne počuti sc čisto dobro.«
»Ali ji boste povedali, kako mi je žal?«
»Da, povedala ji bom.«
»Menite, da bi bilo prav, če bi jo poskusil obiskati jutri?«
»Mislim, da bi bilo prav.«
»Prav lepa livaia,« sem rekel. »Lahko noč.«
Stopil sem skozi vrata in nenadoma sem se počutil samega in zapuščenega. Svoj obisk Catherine sem bil vzel na lahko, bil sem se precej napil in sem bil skoraj pozabil iti; toda zdaj, ko je nisem mogel videti, sem se počutil samotnega in zapuščenega.
VIII
Naslednji popoldan smo slišali, da se za to noč pripravlja na reki napad in da moramo tja spraviti štiri avtomobile. Nihče ni ničesar vedel o tem, toda vsi so govorili z veliko trdnostjo in strateškim znanjem.
Peljal sem se v prvem avtomobilu in ko smo šli mimo vhoda v britansko bolnišnico, sem velel šoferju, naj ustavi. Ostali avtomobili so se prav tako ustavili. Izstopil sem in rekel šoferju prvega avtomobila, naj pelje dalje, ir. če jih
počakajo!'"0 d<>	Cesle' ki V0lIi v Krmin'* tam
Barkley""1 ^ P°	^ V sprejemnici vvvzšzl po Miss
»V službi je.«
»Ali bi jo lahko videl vsaj za hip?«
Poslali so ponjo bolničarja in prišla je z njim
»Ustavil sem se, da bi vprašal, ali se bolje počutite. Reki, so mi, da ste v službi, pa sem prosil, naj vas pokli-cejo.«	'
_ >>Cisto dobro se počutim,« je rekla. »Mislim, da mi ie včeraj škodila vročina.«
»Iti moram.«
»Spremila vas bom nekaj korakov do vrat.«
»In ti je res čisto dobro?« sem jo vprašal zunaj.
»Da, dragi. Boš nocoj prišel?«
»Ne. Pravkar odhajam na predstavo gori nad Plavami «
»Na predstavo?«
»Mislim, da ni nič posebnega.«
»In se boš vrnil?«
»Jutri.«
Snemala si je nekaj z vratu. Dala mi je tisto reč v roko.
»To je sveti Anton,« je rekla. »In pridi jutri zvečer.«
»Ti nisi katoličanka, kajne?«
»Ne. Toda pravijo, da sveti Anton rad pomaga.«
»Pazil bom naj zaradi tebe. Zbogom.«
»Ne,« je rekla, »ne zbogom.« •
»Prav.«
»Bodi dober fant in se pazi! Ne, tu me ne moreš poljubiti. Tu nc moreš.«
»Prav.«
Ozrl sem se in videl, kako stoji na stopnicah. Pomahala mi je, jaz pa sem poljubil svojo dlan in jo iztegnil. Spet je pomahala, potem pa sem že zavil s poti.
Povzpel sem se spet na sedež ambulantnega avtomobila in odpeljali smo se. Sv. Anton je bil v svetli kovinski škatlici. Odprl sem škatlico in ga stresel na dlan.
- Krrnin, italijansko Cormons, mestece zahodno od Gorice,
v videmski pokrajini. Italijani so ga v prvt svetovni vojni zasedli 27. maja 1915, Avstrijci pa so ga zavzeli 20. oktobra 1317, (Op, prev.).