glasilo delovnega kolektiva zf ISKRA - INDO-SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE* ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ j Iz govora predsednika Tita na VI. kongresu j /veze sindikatov Jugoslavije Vsako omahovanje ustvarja politične i probleme • ¡BEOGRAD. 26. — Prvi dan VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije je govoril tudi predsednik republike Josip Broz 'Tito. Iz njegovega govora, ki so ga prenašale vse radijske postaje in jugoslovanska televizija, povzemamo naslednje: Največja atrakcija uspelega slavja za dan borca v Semiču je bila »semiška olicet«. Vsi sodelujoči šo zaposleni v naši tovarni v Semiču, čestitamo! (K članku na 4. strani) Kako pa so posamezni izvozni reginni PSO. uspeli s prodajo naSili izdelkov, kaža naslednja razpredelnica: Tisoči in tisoči so prišli na Iskrino slavje v Semič, žal je foto-kamera zajela le nekaj večjih skupin. — (K članku »USPELO PLAVJE ZA DAN BORCA V SEMIČU« na 4. strani) ¡pfiredsednik Tito je kongre, su’ najprej zaželel uspešno: delo, potem pa dejal, da bo ta kongres velikega pomena za nadaljnji razvoj naše sp-! cialističae družbe. Kongres i ima največ pravice, analizirati & opozoriti na negativne po-¿ •jave, ki zavirajo hitrejši raz-' voj. DVE LETI UGODNIH REZULTATOV Predsednik Tito je v oceni minulega triletnega obdobja gospodarske reforme menil, da so bili pivi dive:-leti dose-■ ženi mnogi pozitivni rezulta- Lani je gospodarstvo obstalo na doseženem. Razloge je treba’ iskaiti v objektivnih, pa" tudi subjektivnih vzrokih. Večinoma gre sicer za objektivne težave, subjektivne pa so predvsem v tem, da vodilni ; gospodarski organi prepočasi oblikujejo potrebne ukrepe, pri čemer je predsednik Tito omenil počasnost v neizpolnjevanju banč- ’ nega in deviznega sistema. Tudi uvozna politika hi bila vedno ..pravilna, saj-smo ,pdr. večali celo uvoz tistih izdelkov, ki .jih iie" bi bilo treba uvažati. Posledica takšne politike so bile stagnacija industrije, odpuščanje delavcev, (Dalje na 2. strani) Zelo uspešen izvoz Junijski plan smo izpolnili z 208%, celoletni pa z 49,32 % Minuli mesec junij je_ bil za naše združeno' podjetje gle‘de izvoza spet želo uspešen: Petnajst organizacij je izvozilo skupno za- 1,143.344 dolarjev izdelkov in s tem kot celota izpolnilo junijski plan z 208,10%. To je vsekakor odličen rezultat, ki so ga dosegle proizvodne tovarne -skupaj s PSO in njeirio enoto BAž:in najvišja mesečna iz-' vozna vrednost z zgodovini ISKRE. Tudi glede realizacije na posamezna valutna področja je bil junijski rezultat zelo ugoden. Od celotne vrednosti je. ZP ISKRA izvozila 74 % v države z močnimi — konvertibilnimi valutami, .22% v vzhodne države to je SEV in le 4 % v države tako imenovanega drugega kliringa. Pohvalno je zlasti to, da se je mo&to znižalo število držav, kamor naše podjetje prodaja .izdelke. Junijska lista jih vsebuje le 21 to je precej manj kot v minulih mesecih z relativno manjšim izvozom. Vrstni red držav' se je to pot nekoliko spremenil. Na prvem mestu je Nemška demokratična, republika, drugem Romunija in tretjem Zahodna Nemčija. Tem trem slede nato: ZDA, Italija, Anglija, Turčija, Poljska, Avstrija, Kolumbija in kot enajsta Madžarska. Preseneča la vsa manjša udeležba Turčije, ki je bila nekoč prvi kupec naših izdelkov. Posamezne organizacije so takole izplbnile predvidene obveznosti: I izpolnitev organizacija: v 7o eiektromehanika 127,59 elektromotorji 89,29 elektronika 100,00 inštrumenti 179,77 polprevodniki 109,50 avtoelektrika 64,37 sprejemniki 100,00 avtomatika 243,70 kondenzatorji 118,61 elementi 97,28 aparati 7,80 usmerniki 100,00 mikron 100,00 ZZA 10237 BAZ 100,00 PSO 111,00 región izpolnitev wm , v % (Dalje na 7. strani) Afrika Azija—Avstralija Latinska Amerika Severna Evropa Srednja Evropa Južna Evropa SEV I SEV II SEV III Turčija ZDA PSO 100,00 200,29 62,85 88,32 201,64 101,23 124,89 86,39 93,05 135,70 95,57 100,00 Vsako omahovanje ustvarja politične probleme Enajst resolucij VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije Vso pozornost življenjskim in delovnim I pogojem, kulturi, zaščiti pri delu in raznim socialnim problemom Na VI. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, Id je v soboto 29. junija končal delo, so sprejeli 11 resolucij, ki izražajo najpomembnejše zahteve za zboljšanje položaja delovnih ljudi in za nadaljnjo izpopolnitev samoupravnega družbenega sistema. Resolucija o izobraževanju poudarja, da kongres zahteva odločnejše izvajanje deetati-zacije sistema izobraževanja, kar pomeni, da namesto državnih ¡organov družbeni delavci sprejemajo vse glavne sklepe o sistemu ter politiki izobraževanja in vzgoje.. Resolucija zahteva med drugim, da se takoj sprejmejo ukrepi za reševanje materialnega in drugega statusa učencev šol za kvalificirane delavce prav tako pa tudi ukrepi za zboljšanje ma-terialno-kadrovske osnove vzgojno-izobraževalnih Ustanov, v katerih se oblikujejo strokovni delavci. Resolucija o kulturi pravi, da na to področje ni mogoče gledati s stališča sedanje delitve dela, v kateri je kultura ločena od skupnega družbenega dela, temveč je treba to ločenost odpraviti. Sindikat se zavzema, da bi v delovnih skupnostih oblikovali programe kulturnega dela, da bi delovni kolektivi nakazovali namenska sredstva za kulturo in da bi pri tem dosegli sinhronizirano akcijo, ki bo združila interese vseh delovnih ljudi — tistih iz proizvodnje in tistih iz kulture. . Resolucija o pogojih dela in zaščiti pri delu poudarja, da je treba na novo organizirati te službe v delovnih kolektivih, da bi bil zagotovljen vpliv delavcev na ukrepe in akcije za varstvo pri delu. Majhne delovne organizacije, ki nimajo strokovnjakov in služb za ta vprašanja, si morajo medsebojno pomagati glede teh vprašanj. Resolucija- razen tega poudarja, da je treba povečati skrb za varstvo otrok in mladine, posebno učencev v gospodarstvu, in zaposlenih žensk,- - Inšpekcijske službe morajo ' učinkoviteje konrtolifati zaščito na- delu pri zasebnih delodajalcih. Resolucija o stanovanjski graditvi se med drugim zavzema, naj bi imela v prihodnje prednost stanovanjska gradnja skromnejšega standarda, da bi laže reševali stanovanjska vprašanja delavcev z nižjimi prejemki. Tudi sistem kreditiranja je treba dopolniti v skladu s tem. - Resolucija o razvoju zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja pravi, da je treba’ ustvarjati pogoje, da bosta delo in razvoj zdrav-t stvene službe ter položaj delavcev v njej odvisna od rezultatov zboijševanja zdravstvenega stanja ljudstva. Do- hodek zdravstvenih ustanov, mora biti protivrednost za vloženo delo. Del, ki govori o invalidskem zavarovanju poudarja, da je treba najti takaie ukrepe, ki ne bodo, tako kot do zdaj, usmerjeni izključno na kritje pridobljenih pravic v primeru invalidosti, temveč predvsem na preprečevanje invalidnosti. Se posebej zahteva kongres takojšnjo ukinitev velikih razlik med posameznimi pokojninami, razlik, ki so na- stale kot posledica upokojitve v raznih obdobjih. Kongres je sprejel tudi zahtevo za skrajšanje delovnega staža od 40 na 35 let za moške in od 35 na 30 let za ženske, prav tako pa tudi zmanjšanje starostne meje od 60 na 55 za moške in. od 55 na 50 let za ženske. Druga resolucija o življenju in vzgoji otrok, o oddihu in rekreaciji delovnih ljudi, še posebej pa resolucije o integracija, zaposlovanju in pogojih gospodarjenja, so sprožile živahno razpravo. Zaradi številnih predlogov so njihovo oblikovanje zaupali posebni skupini, da bi jih objavila. ji r (Nadaljevanje s 1. strani) upadanje kupne moči. To pa je spet vplivalo na zvišanje zalog in stagnacijo proizvodnje, vse skupaj pa je zelo škodovalo gospodarstvu. Toda v zadnjem času so se nakopičili tudi negativni pojavi, ki so pozročili razburjenje med ljudmi, še posebej pa med mladim rodom, saj reforma ni samo gospodarska, temveč tudi družbena in kot taka revolucionarna. ODKRITO IN PRIKRITO NASPROTOVANJE Predsednik Tito je nato omenil, da gospodarska in družbena reforma na. imela popolne podpore pri tistih, ki odločajo. Nasprotovanje je bilo odkrito, pa tudi prikrito. Takšnih pojavov je mnogo. Pri tem je omenil svoj govor v Splitu, ko je prav tako opozoril na mnoge negativne pojave in dobil široko podporo med ljudmi, pa tudi besedno podporo vodstva, ostalo pa je le pri tem. Potem je predsednik Tito govoril o vzrokih nezadovoljstva, ki je vse večje, in dejal, da je nekaj ravnanje delavskega razreda, drugo pa ravnanje mladine. Delavski razred je odgovoren za svoje podjetje, za tisto, kar vodi in ne more na ulico, ker bo škodoval sam sebi. Toda včasih so bili delavci prisiljeni, da so S s kratkotrajnimi stavkami izborili svoje pravice in prisilili birokrate, da so popravili razmere. Predsednik Tito je potem menil, da nezadovoljstvo ustvarja tudi preobširen razpon v plačah. Podobno je tudi z bogatenjem posameznikov. Medtem ko eni komajda zaslužijo za življenje, drugi bogate na razne nepoštene načine. Takšnim je treba stopiti na prste, še posebej, če kdo bogati na račun delavskega razreda in skupnosti. Predsednik Tito je zelo ostro govoril tudi o honorarnem delu in dej al, da bi z ukrepi, ki bi zavirali takšno delo, omogočili zaposlitev tisočem mladih strokovnjakov. Tisti, ki' imajo razmeroma visoke dohodke, delajo pogosto honorarno, pri tem pa na svojem delovnem mestu ne dajejo vsega od sebe;.,'; Nadalje je menil, da je tre-ba temeljito pregledati, kaj se da storiti za popolnejše zaposlovanje novih delavcev v terciarnih dejavnostih. Pri tem je treba res ugotoviti, kdo je nezaposlen. Nezaposlen je tisti, ki si ne more prislužiti kruha nikjer drugje, na pol zaposleni so revni kmetje, ki imajo le malo zemlje, nikakor pa ne more biti nezaposlen tisti, ki bi lahko povsem primemo živel s svojim imetjem. NEKATERI SO LOVILI V KALNEM Nadalje je predsednik Tito povedal, da še vedno misli tako, kot je mislil, ko je o študentskih demon-: racijah govoril po televiziji. Študentsko nezadovoljstvo So poskušali ja poskušajo izrabiti tisti, s katerimi smo imeli že poprej posla, razni demago gi im dragi, ki si žele nered in lov v kalnem. Treba pa je storiti res vse, da bodo študenti postali polnopravni člani naše samoupravne družbe, ker bodo le tako lahko enakopravno sodelovali pri izgradnji dražbe. Predsednik Tito je dejal, da je zelo srečen, ker je delavski razred tako zrelo in odločno reagiral ob zadnjih dogodkih. Delavski razred je jasno povedal, kaj misli o študentski akciji. Delavci so dali prav študentom, še posebej ko gre za to, da bi postali enakopravni člani naše družbe, niso pa jim odobrili tega, da so šli na ulice. Ob koncu pa je opozoril še na nevarnost, ki bi na; stala zaradi omahovanja pri izpolnjevanju nalog, ki jih nalagajo nedavno sprejete smernice. Vsako omahovanje ustvarja politične probleme, je menil predsednik Tito, Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, na naša družbena dogajanja, odgovarja predsednik sindi- Vprašanje; Menite, da. bo kalne podružnice tovarne ta sprožil hitro akci- »Elektromehamka« Kranj — i o za uresničitev 11 resolu- tov. JANKO KOšNIK cip Vprašanje: Na VI. kongre- Odgovor: že večkrat je su Zveze sindikatov Jugosla- bilo pričakovati večjih vije ste vršili funkcijo delov- premikov v prid boljše-nega predsednika. Kaj menite ga gospodarjenja, dela in o kongresu? življenja delovnega člove- Odgovor: VI. kongres Zve- ka, vendar se razni sklepi, kaze sindikatov Jugoslavije je kor je že povedal tov. Tito bdi po mojem mnenju izred- _ niso realizirali tako, kot bi no bogat samokritičnih ia bilo prav in potrebno. Prepri-kritačnih pogledov na življe- čan sem, da je VI. kongres nje in delo pri nas. Prepričan dal smernice za bolj učiriko-sem, da noben kongres še ni- vito in hitrejše delo, vsaj kar koh poprej ni tako široko se tiče zdravstvenega in po-obravnaval delovne in zavije- kojninskega zavarovanja im njsfce pogoje, zaščito dela in delavne dobe. Vso odgovor-razme socialne probleme. Lah- nost je jasno, da nosijo sinko rečem, da je pravi ton dal di-kalni forumi, ki morajo kongresu govor našega pred- vse sklepe az. resolucije spra-sednika Tita. To je bil pose- viti čimprej v življenje. Zdi ben doprinos kongresu saj se mi prav, da povem, da se so se pereči problemi, ki smo je vsa razprava odvijala v jih že dlje časa poznali, vse- dobro delovnega človeka. Tostransko obravnavali, ocenje- di vsi referati so zahtevali na je bila njihova prisotnost močnejšo vlogo proletariata v naši družbi in njihov vpliv v naši socialistični družbi. Tov. Franc Košnik kot delovni predsednik na VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije , i&Bni AnSniiaisEuisBiiiasasieiiMaBEasaisanj S a ■ ■ 3 [j ISKRA —- »AVTOELEKTRIKA« NOVA GORICA I 3 S | obvešča vse poslovne partnerje, da od J I 20. JULIJA do vključno 4. AVGUSTA | jjj ne bo obratovala zaradi kolektivnega | S dopusta. S Uprava tovarne | Začetek nove mandatne dobe UO ZP Za predsednika je bil izvoljen . Jože Tomšič iz tovarne v Otočah Siemens in Bavarski radio sta prevzela 100 kw oddajnik, izdelan v RIZ . . v SREDO POPOLDNE SO SE SESTALI V LJUBLJANI ČLANI NOVO IZVOLJENEGA UO ZP, DA IZBEREJO IZ SVOJE SREDE PREDSEDNIKA IN NJEGOVEGA NAMESTNIKA IN HKRATI, DA PO . PREDLAGANEM DNEVNEM REDU PRETRESAJO ZE PRVA POROČILA, KI SO JIH PRIPRAVILE STROKOVNE SLUŽBE. TUDI SKORAJ NEZNOSNA VROČINA NI MOGLA PREPREČITI VEC KOT PET UR TRAJAJOČE RAZPRAVE, V KATERI SO SE ČLANI ŽIVO ZANIMALI ZA DELO NEKATERIH KOMISIJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV ZP. POLLETNO PROIZVODNO POROČILO IN ZLASTI ZA PROBLEM PLAČILA JARNE. Sejo UO ZP je v začetku vodil predsednik DS ZP Rok Žibert. Ugotovil je sklepčnost, zatem pa so člani izvolili za stalno zapisnikarico UO Marjetko žepičevo, ter dva stal-naoverovatelja zapisnika. Na predlog družbeno političnih . organizacij, ki ga je podal predsednik koordinacijskega odbora' sindikata ZP .Franc Hutter, so člani UO ZP Soglasno izvolili novega predsednika. V novi mandatni dobi bo predsedoval na sejah inž. lože Tomšič iz tovarne v'Otočah, njegov namestnik pa je Ludvik Kranjc iz nabavne organizacije. člani UO ZP so nato poslušali poročilo dosedanjega predsednika UO ZP inž. Jožeta Baumana, nato pa še poročila predsednikov posameznih komisij, Izvoljena je bila nova 19-članska gospodarska komisija samoupravnih organov ZP tako, da je vsaka . organizacija določila svojega člana. Že pri obravnavi naslednje organizacij siko kadrovske komisije pa so člani UO ZP zavrnili tak zastopniški sistem organizacij, zato ZAPADLIH ANUITET OROD- bodo to komisijo izvolil! šele !j na prihodnji seji. Poročilo o polletni proizvodnji, prodaji in nabavi je podal generalni direktor Vladimir Logar. Celotni plan proizvodnje je ŽP izpolnilo s'45,4 % oz. v vrednosti 38.229 milijonov S dinarjev. Rezultat je zelo dober, upoštevajoč , seveda dinamiko proizvodnje, ki v drugi polovici teta vsakič poraste. Tudi izvoz je dosegel lep uspeha zaloge gotovih izdelkov pa so se znižale. Zaradi slabega priliva plačil pa je ostanek dohodka v primerjavi z lani nekoliko manjši, čeprav je letošnja proizvodnja za 3,6 % večja od , lanske. Tudi naša nova organizacija RIZ je dosegla uspeh, kjer sicer nekoliko zaostaja dosežena vrednost za planirano, vendar kaže indeks 135 veliko porast letošnje proizvodnje v primerjavi z lansko. - ' . • Člani UO ZP so v Nadaljevanju obravnavali problem nadaljnje integracije z vidika poslovnega vsklajevanja in delitve dela, nato pa zahtevali od uprave ŽP, da se maksimalno angažira pri rea- TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA l izredne seje upravnega odbora S sprejetjem novega siste-[ ma delitve osebnih dohod-i kov, to je Pravilnika o delit-| vi OD, Pravilnika © stimulativnem nagrajevanju in Pravilnika o normah, so bile I vsHajene oziroma popravljene tudi norme za posamezne j operacije za delavce, id delajo po učinku, ki stopijo v I veljavo 1. julija ti. skupaj s i samoupravnimi akti s podro-I oja delitve osebnih dohodkov. Po objavi novih normativov j so delavci nekaterih oddelkov v proizvodnji zahtevali i razS°vor z vodstvom tovar-i Be' Na sestanku je bila po-I davljena zahteva, da naj se i normative popravi tako, da ; j* zagotovi večji osebni dohodek. ; Upravni odbor je proučil “Ona vprašanja in ugotovil, [ ? razlogov, da bi nov st«m delitve osebnih doliod-i razveljavili, ampak ga je iJ!u Poizkusiti in ga na prakse dopolnjevati, orebitne deformacije pa po-Slopoma odpravljati. Primerjalni izračuni za mesec april kažejo, da se za enako količino opravljenega dela, računajoč nove obračunske postavke grup dela, tudi produktivnim delavcem — v celoti vzeto — osebni dohodek poveča. Upravni odbor je ob podrobni analizi ugotovil, da so v posameznih primerih novih normativov nastale tudi določene napake> ki jih pri tako obsežnem delu ni moč izključiti. Zato so bila v Pravilnik o normah vnesena posebna določila (13. eten točka 3), ki dopuščajo odpravo nastalih napak, kakor hitro je tehnično mogoče. Prav tako so samoupravni organi predhodno zadolžili strokovno službo, da kompleksno in kontinuirano spremljajo nov sistem delitve Osebnih dohodkov ter da do 15. novembra tl. dajo konkretne predloge za odpravo morebitnih deformacij, ki so v tako kompleksnem delu možne. Po vsestranski proučitvi pripomb in zahtev delavcev, (Dalje na 7. strani) lizaciji pogodbe za modernizacijo iri avtomatizacijo ko-mutacijske telefonije glede na generalni in razširjeni plan jugoslovanske PTT. Zadnja pomembna točka' dnevnega reda je bil problem plačil zapadlih anuitet »Orodjarne«. Clanj so zelo dobro razpravljali o tej akutni problematiki, saj bi morala »Orodjarna« že pred 4 leti začeli z delom. UO ZP je sprejel predlog pogodbe o pravicah in dolžnostih »Orodjarne«. jHkrati pa je zadolžil generalnega direktorja, da sestavi posebno komisijo, ki bo podrobneje proučila ta problem. Marjan Kralj V RIZ Zagreb — tovarna oddajnikov so pred kratkim prišli predstavniki firme Siemens in Bavarskega radia na prevzemanje radiofuznega srednjevalovnega oddajnika 2 X 50 kW, ki ga je RIZ izdelala za potrebe Bavarskega radia, a po naročilu firme Siemens. Ta 100 kW oddajnik ho instaliran v DiUbergu v Zahodni Nemčiji za oddajo programa radia Nürnberg. Istočasno šo v končni fazi tudi dela za drugi oddajnik skupne moči 600 kW, ki je tudi naročen od firme Siemens, za radio München. Firma Siemens je z RIZOM sklenila pogodbo o proizvodnji in prodajni kooperaciji, tako da danes kompletna Siemensova 'prodajna mreža vrši plasman in prodajo Rizovih oddajnikov širom po svetu. Na osnovi te kooperacije sta v izdelavi tudi dva srednjevalna radiofuzna oddajnika moči vsak po 50 kW in eden-moči 10 kW za potrebe radia Ceylon. Rok dobave za te oddajnike je konec letošnjega leta. j Sporočilo nabavne organizacije ( 3 Zaradi vedno večjih problemov pri na-3 bavi reprodukcijskega materiala želimo 3 obvestiti vse organizacije Združenega po-3 djetja o nekaterih spremembah na doma-3 čem in inozemskem tržišču, ki bodo ime-3 le določene posledice in vpliv na delo v H vseh naših tovarnah. 3 I. Močna gospodarska konjunktura v zali hodni Evropi in še posebej v Zahodni 3 Nemčiji povzroča pri naših najvažnejših = dobaviteljih izredno negotovost pri prali vpčasoih nabavah raznih reprodukcijskih 3 materialov. '“Dobavni roki skoraj vseh S osnovnih materialov se podaljšujejo na 6 3 in več mesecev. Tako imamo primere, da S nam dobavitelji novega srebra, niklja, koli balta, raznih pločevin itd. ne prejemajo H naročila z rokom krajšim od 6 mesecev. 3 Temu sledijo tudi podaljšanja uvoza s.ko-= raj za vse ostale naše materiale in polprd-3 izvode. 3 Večina inozemskih dobaviteljev za omeji njene osnovne materiale že sedaj zahteva 3 seznam naših potreb za I. kvartal leta 3 1969. Kakršnokoli zavlačevanje naročil za 3 omenjeno obdobje bo povzročilo vsem oa-= Šim tovarnam izredne težave v začetku no-= vega leta. Naročanje za leto*1968 pa ostaja S odprto in za vi si v glavnem od dobre volje, 3 poznanstva in zasedenosti kapacitet naših S dobaviteljev. = 2. Tudi na jugoslovanskem tržišču so se 3 razmere bistveno spremenile. Predvsem 5 opažamo, da nas železarne ne morejo žagi dovoijiti in nam v določanih primerih poli daljšujejo ter stornirajo že sprejeta naro-H čila. Zato nastaja vprašanje uvoza dodat-= nih količin proizvodov 114 panoge, ki pa H je vezan na izdajo dovoljenj (blagovni 3 kontingent), ki jih po izredno težavni in 3 dolgotrajni poti moramo dobiti od Zvez-3 nega sekretariata za zunanjo trgovino. 3 3. Poseben problem predstavlja v lerto- 5 šnjem letu nabava oziroma uvoz dekapi-= ranih pločevin vseh dimenzij. Domače želj lezarne teh pločevin ne izdelujejo, zato 5 smo v celoti vezani na uvoz. Po določilih 3. Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino H je možen uvoz iz zapadnega tržišča v viši-3 ni 40% letnih potreb. Vso razliko naj bi 3 jugoslovanska podjetja kupila od železar-3 ne Smederevo, ki je določena, da uvozi iz 3 Grčije vse potrebne količine za jugoslo-= vanske potrošnike. Po zagotovilih omenje-S nega sekretariata bi morala železarna Sme- mniiHnmimiimniinmmimiiiinHiiiHiiiiimiiniiiiiiiiiimmiiiiimiiui derevo kot edini uvoznik že v inesecu ju- H ruju uvoziti in dobaviti prve količine. Ugo- 5 tavijamo, da te dobave kasnjo najmanj za 3 mesec dni. Prav tako je kvaliteta za «1- S krat še neznana in cene teh pločevin višje 5 za poprečno 20% od cen italijanskih pro 3 izvajalcev. Ma tein področju lahko v d-ru- = gem polletju letošnjega leta pričakujemo 3 dodatne težave in motnje v proizvodnji. 3 4. Končno smo uspeli dobiti od Zveznega 5 sekretariata za zunanjo trgovino odločbo 3 za uvoz reprodukcijskih materialov za 3-leto 1968 po režimu globalne devizne kvo- 3 te (GDK). Naše podjetje je po tem režimu j§ uvoza vezano na izvoz in znaša faktor ve- S zave 93, kar pomeni da imamo za uvoze- 3 nih 100$ na konvertibilnem področju na §§ razpolago 93 $ za uvoz iz tega področja. 3 5. Prav tako smo dobili odločbo za uvoiz 3 po režimu liberalnega uvoza z omejitvijo 3 (LBO) za leto 1968. V zveži s to odločbo 3 je podjetje obvezano odkupiti za 46 milijo- S nov starih dinarjev deviznih sredstev ve- 3' zanih na uvoz iz Vzhoda. Najveeja obvez- 3 most pade na Tovarno kondenzatorjev Se- 5 mič, ker je v tej obvezi in po režimu LBO 3 treba uvoziti kondenzattorskega papirja s za 45 mfnjonov S din. 3 6. Dnevno se naša organizacija srečuje 3' z izrednimi težavami. pri nujnem čari- 3 njen ju blaga. Na carinskih skladiščih 3 stalno ležijo večje količine materialov, ki 3. jih zaradi pomanjkanja dinarskih sred- = štev ne moremo tekoče cariniti. Po kritju 3 dinarske protivrednosti pa tovarne želijo g dvigniti blago v najkrajšem možnem ča- 5 su. Administrativna tehnična sprovadba 5. pa je možna le po predhodni blokadi di- 3 narske protivrednosti s strani poslovne 3 banke, potrditve prijave o uvoeu s strani 3, Narodne banke in potrditve teh dokumen- 3 tov s strani carinskih organov. V teh slu- ¡= čajih se naša organizacija lahko angažira = tako, da v najnujnejših primerih izvršimo 3 postopek v 2-3 dneh, pri rednih prijavah 3* pa rabi Narodna banka v poprečju sedem 3 dni za potrditev dokumentov. , 3 S tem želimo vse organizacije Združene- 3 ga podjetja informirati o stanju na trži- 3. šču nabav reprodukcijskih materialov in 3 opozoriti na nekatere težave, ki šd jim 3 bo možno izogaitL le v primeril, da jih 3 predhodno poznamo. 3 ZP ISKRA, 1 Nabavna organizacija 3 Uspelo slavje za dan borca v Semiču j ..................................................................iinnnmi 5000-udeležencev —■ dobra organizacija — praznično razpoloženje Vreme — neznanka številka ena — od 'katerega jo bil v končni liniji odvisen uspeh ali neuspeh celotne prireditve, se je pokazalo naklonjeno. Prirediteljem se je odvalil kamen od srca. bi lahko ogrozile nemoten potek slavja. Kazalec na uri se približuje deveti... »Zasede« sestavljene iz vitkih deklet v snež-nobelih narodnih nošah, hite na vse strani, odkoder je pričakovati goste. S pristno domačo kapljico bodo potolažile najbolj, žejne kolone, ki se približujejo Gorjancem in bodo vsak čas na obzorju. Kolone na pobočjih Samo dvakrat so prebivalci-semiškega koncatako zavzeto opazovali silno mehanizacijo, ki 1 se Je približevala vasi z vseh strani: prvič, ob razpadu fašistično Italije, ko so nemške motorizirane enote preplavile mirne vasi : ter se zapletle v zagrizene boje s partizanskimi brigadami, ki pa so se končno le morale umakniti pred nadmcčnim sovražnikom proti Gorskemu kotarju. In drugič — na praznik Iskre, toda tokrat povsem -drugače! »2e gredo! To bodo Kranjčani, poznam jih po avtobusih,« se veseli priložnostni »prometnik«; ki hiti avtobusom našprbti, da bi jimod-kazal parkirni prostor. »Tisti za i*nni so najbrž.; Ljubljančani, pa Novomeščani...« Veselih ugibanj ni konca ne kraja. »Došii so nam mili gosti!« Previdno vodijo šoferji svoja vozila po dokaj ozki cesti proti -prireditvenemu prostoru, obeleženemu s šopi zastav. ‘Potniki izstopajo in si brišejo znojne obraze »ter veselo hite v okrilje brezovega gozdiča. Tam bo že bolje!’ Pijače je dovolj, pa tudi za jedačo je bogato preskrbljeno. »Se nikoli, tudi v najhujši sovražni ofenzivi, nisem imel tako napetih, živcev, kot te dni«,: peje .oddahnil tehnični vodja Vjseh priprav v gozdičku tovariš Vidmar. »Vreme bo zdržalo — na svoja mesta!« Da, na svoja mesita! Samo tasti, ki je preživel zadnje dni pred proslavo v Semiču, Med vidnimi gosti Iskrinega slavja za dan borca v Semiču je bil tudi Franc Leskošek-Luka. Novinarjem »Iskre« je p® »Navdušen sem! Vsekakor velja »Iskri«, tako za idejo, kot tudi organizacijo vsa pohvala!« (Na sliki: poleg tov. Lesko® stoji gen. direktor ZP Iskra Vladimir Logar, med njima preds. DS ZP Rok Žibert, leVo direktor RIZ Krešo Piškulič in ¿e5"0 direktor tovarne kondenzatorjev Semič — Franc Košir, klima s svojim »štabom« velike zasluge pri skoraj brezhibni |||| nizaciji v Semiču. Poleg in v ozadju so prisotni predsedniki aktivov ZB ter zastopniki družbeno-političnih organizacij. Vsl s pozornostjo spremljajo program. Minil je še en praznik združenega podjetja ISKRA, ki mu je dal dan borca svojevrsten, rekli bi — svojstven pečat. Naglašeno družbeno politično obeležje prireditve v Semiču kaže na eno od zelo učinkovitih poti, kako pospešvati ime združenega podjetja, ki je postalo v teku let za mnoge predele naše republike simbol in garant družbenega in gospodarskega napredka. Dogoreli so kresovi ... Niso še povsem dogoreli kresovi, s katerimi so semiški gostitelji objavili na predvečer prireditve bližnji jii dalj- ve, kaj vse je potrebno narediti, preden lahko pade takšno povelje. Morje skrbi, pri-. prav, posvetovanj — pa še vedno še 'zdi do zadnje ure," ljstvo, da gredo priprave h koncu. Prvi sončni žarki, ki so pre^ bili rahle meglice nad karlovškimi hribi, so našli večino prirediteljev na nogah. Ekipe so odhajale ha svoja mesta: kuhar j i-vo jaki k ognjiščem, prodajalci tire jat stojnice, prometniki na vpadnice, transportne enote k zasilnim skladiščem. Priredit- š tevilni udeleženci z vso pozornostjo in zvedavostjo spremljajo potek »semiške ohceti« Iz zvočnikov donijo: zdravne melodije. Piždraj ni bratje, vsi, ki vas 4 ime ISKRA in ki, ste [tl praznovati njen dan in [ borca v kraje, ki so doslt tega velikega dne! Pozdr ljeni. tudi vi, nekdanji it riši po orožju iz onširanl pe, ki ste prihiteli žakljtičft/svoj. govor .inž. Via- /deljetna/tudi knjižne .nagrade dlmir ‘Klavs . i aktivnim delavcem ZB in V programu so z reci taci- . tov. Francu Koširju, Mirom jami uspešno nastopili učen- Mihovcu, Francu. Križnarju, ci semiške osemletke, šemi- Mihi Kramarju in Jožetu Lički. oktet je ubrano zapel kanu. nekaj/, borbenih in narodnih Udeleženci.^sošz navdušo« pesnti. Izredno pozornost/ in. . njem sprejeli pij^dravno pis-.; navdušenje, pa je želo izvaja- . mo, ki je bilo s/slavja poslano 'nje programa/članov Front-' - predsedniku Titu. Pismo, ki nega gledališča,‘k: so obujali ga je prebral tov. Franc program iz časov, ko šo na- Križnar ima .naslc-dinjo vse- stopali- v času NOV v Beli birno: ■ Dragi tovariš Tito! Partizanska in gostoljubna Bela krajina je danes, na praznovanje dneva borcev sprejela v goste nekaj tisoč delavcev Združenega podjetja ISKRA. Na zborovanje so prišli it vseh tovdrn iz. Slovenije in Hrvaške. V Belo krajino srno z vseljeni 'prišli tudi nekdanji borci, saj nas na ie kraje in ljudi vedejo spomini na velike dni naše revolucije. Odtod Ti pošiljamo tudi to pismo, saj je 4. julij — praznik, ki je' danes, tudi praznik ISKRE in Bele krajine, tesno povezan š Tvojim imenom, tako kot je zgodovina nove Jugoslavije izpolnjena.. s Tvojim bojem, ustvarjalnostjo in .plemenitimi a kotenji. , Smo sredi bitke ta družbeno in -gospodarsko'reformo. Težimo k novim cilj erri, ki pomenijo hitrejši- go-v/ spodarski napredek, graditev in izoblikovanje samoupravnih .odnosov v naši družbi. Zavedamo se, da so to velike in odgovorne naloge. Vemo, da bomo morali vložiti vse svoje moči in sposobnosti, da- dosežemo te cilje in v tem ustvarjalnem naporu so naši delavci pripravljeni vztrajati do kraja. Zato nas čudi, da se sedaj, sredi procesa družbene iti gospodarske preobrazbe naše dežele najdejo ljudje, ki naši reformi niso pripravljeni dati drugega kot besede. Toda reforma terja dejanj in prav dejanja morajo postati merilo naših sposobnosti § Zato pozdravljamo Tvoja stališča v zvezi z zadnjimi dogodki v naši deželi. Pozdravljamo Tvoja prizadevanja za odstranitev raznih 'deformacij, ki pačijo obraz naše socialistične skupnosti; Veseli nas, da so Tvoje iskrene in poštene besede utrdile odločnost, da smo: dolžni 5 razviti, socializem v spoji najžlahtnejši oz. naj plemenitejši in najbolj humani obliki, saj je samo ’tak vreden J 7 svojega imena. Tovariš Tito! Pridružujemo se Tvojim stališčem in hotenjem. Ta stališča podpira ves delavski razred in vedi, da v njegovih vrstah stoje tudi delavci Združenega podjetja ISKRA. V . Delovni kolektivi ISKRE ■l. ...... . Prebivalci Bele krajine 5 (Dalje na 6. strani) Takole so se s svojim, a zelo veselim programom bratsko zabavali člani kolektivov iz Trbovelj in RIZ Trenta va!;i dopustnike Uspelo slavje za dan borca v Semiču Za naš najlepši planinski rekreacijski center le malo zanimanja »24. juaiija je bil odprt naš počitniški dom v Trenti« — tako je povedala v nedeljo tovarišica Stanka Konda upravnica in kuharica (vse v eni osebi) tega našega naj-lepšega rekreacijskega planinskega doma — »vendar ni' bil do sedaj dom nikdar popolnoma zaseden; čeprav ima na voljo lg skromno kapaciteto —J skupaj, v petih sobah 21 ležišč.« V nedeljo,- ko sem se tako-rekoč mimogrede mudil v domu, sem povprašal goste, kako so kaj zadovoljni s hrano, postrežbo in nasploh-počitkom. Vsi so menili, da bi zaslužil dom več pozornosti naših kolektivov, saj je hrana odlična in tudi za razvajenega in velikega jedca zadostna ter okusna, okolica prekrasna, osebje doma pa ustrežljivo, tako, da si ni želeti boljšega počitka kot je ta' v Trenti. Ko sem tudi sam kosil enkrat v našem domu in drugič v Planinskem domu v Trenti, moram priznati, da - sem v našem domu. bolje jedel in vsaj za 100 t/o ceneje kot v planinskem domu — da o cenah "V bližnjem hotelu sploh ne govorim. V pogovora z upravnico Stanko Konda, ki j» pomaga še 15 letna Milena. Beguš, hčerka naše znane kranjske: vratarice, sem. izvedel, tudi za težave v domu. Predvsem je dom potreben vzdrževalnih del; Noj-na so popravila oken, vrat Tim vodovoda. Tudi miza namiznega tenisa je dotrajala. Počitniška skupnost, ki upravlja dom, bi lahko dobila na posodo tudi radijski sprejemnik za goste ir ga montirala v jedilnico, da bi se gostje poleg časopisa lahko seznanili z najvažnejšimi, do. godki in uživali tudi ob prijetni glasbi. Morda ne bi' bilo napak kupiti tudi pralni stroj, za pranje perila zlasti rjuh. Sedaj p.ere za dom &. stolnica, kar pa je prvič zelo. zamudno in še drago povrha Upravnica oz. kuharica ia njena pomočnica pač ne zmo-; reta tega precej zamudnega’ dela. Gostom v domu so na voljo' razne pijače im tudi pivo.li če je dovolj interesentov po seveda nižjih cenah kot v bližnjem hotelu. Cene so v domu torej na sploh koritu, renčne, najnižje v bližnji ii‘ daljnji okolici Trente, tako si razlagam kot vzrok za sorazmerni Slab obisk v našem domu le to, da naši kolektivi ne vedo zanj oz. pe verjamejo», da bodo dobili za plačilo penziona res vse tisto, kar rabijo za dober in. miren počitek. Zlasti je nekoliko čudno, da v domu ni bilo dosedaj nikogar iz nove organizacije RIZ, saj je znano da so Zagrebčani veliki ljubitelji gora in nepokvarjene narave) Z nekoliko- večjo propagando bi bil nač dom v Trenti, lahko deležen boljšega obiska; takega, kot ga po vsej lepoti in ugodju res zasluži. . Zatorej, pridite v dom v Trenti. Pripelijte siseboj tudi otroke, naj se navžijejo;. sto žega planinskega zraka, naj uživajo nad lepotami Soče in Triglava in nabirajo ob bregovih gozdne jagode ter borovnice. Upravnica In njena pomočnica Milena pa vas bosta sprejeli kot člane velike družine, saj je pritožna knjiga v domu polna le pohval brez sleherne pritožbe. Mor jan Kralj ' Hura! — pri vlečenja vrvi so zmagali »debeli« (Nadaljevanje s 5. strani) Direktor Iskrine tovarne kondenzatorjev tov. Franc Košir je zatem nagovoril udeležence z naslednjimi besedami: »Dovolite, da se v imenu selniškega kolektiva, kakor tudi v imenu Bele Krajine, ki ste jo v tako' velikem številu obiskali in ji dali vse priznanje za vse t,isto, kar je naša Bela Krajina dala v času. narodnoosvobodilne borbe. V imenu nas vseh želim, da bi se v tem našem kraju in v Beli Krajini- imeli res prisrč-sro in dobro z željo, če bodo kake nevšečnosti, da jih popravite in zalijete z dobro belokranjsko kapljico. Prepričan sem, da niste prvič in ne poslednjič prišli k nam, ampak da je ta dan 4. julija 1968, začetek masovnega obiska naše lepe Bele Krajine. Zahvaljujem se nastopa^ ječim v kulturnem programu, prav tako tudi tistim, ki bodo še nastopali. Prav prisrčna hvala tovarišem iz Frontnega gledališča VII. korpusa, ki je sodeloval v Beli Krajini za časa NOV in ki se je tudi sedaj z veseljem odzval, da nastopa na Iskrini proslavi v Semiču oz. v naši sreda, tako kot so nastopali in bodrili borce v času NOV.« Tisti, ki so pričakovali, da se bo slavje odvijalo po točno začrtanem programu, so se nekoliko ušteli. Ne prireditveni prostor in ne celotno vzdušje nista dovoljevala preveč utesnjenega umika ter togega protokola. Prijetna sproščenost je zajela množico gostov, ki se je brez odvečnih formalnosti, zatekala v gosto brezovo senco — po načelu: vsakemu po njegovi želji in izbiri. In res, vsak je lahko -prišel na svoj račun: prijatelji pristne domače kapljice, ljubitelji določenih specialitet na ražnju ali brez njega, trezneži in gurmani — vsi so bili postreženi v izredno kratkem času, kar priča tudi o solidni organizaciji prireditve. Kmalu nato so se debeli in -suhi pomerili, v nogometu1 (zmagali debeli) otroci so SO borili kdo bo hitrejši v včei čah,; ženšlke pa so se preizkušale v varnem nošenju jajc v žlicah čez drn in strni ■ Nič imanjše prizadevnost niso pokazali gostitelji, ki so pripravili popoldne folklorni nastop »Semiško oberi«, ki se po svoji originalnosti lahko meri ž najboljšimi tovrstnimi, točkami. Zatem pa so pov-ev zali spored: fantje- iz Kran-nja: vesele poskočnice so razvnele mlado in staro, tako da so. se nevarne upogibale podnice sicer solidno graje nega plesnega odra. V veselem. ritmu je vse prekmalu minevalo popoldne in po. mnenju gostov so zvočniki prezgodaj pričeli pozivali posamezne kolektive k. odhodu. Nekateri pedjetnež}.- pa so izrabili popoldne po svojer odpravili so se na kratek por tep po Beli Krajini in si ogledali njene znamenitosti. Večina -takšnih posebnežev pa je končala svoje potovanje nekje na skrivnih plažah ob Kolpi ter se pa Svoji koži prepričala, da je to najtoplejša, reka ha Slovenskem. Plemenita gesta Med vozili, ki so se diskretno odstranila iz prireditvenega prostora še pred koncem programa, je bil tudi ‘avtomobil z ljubljansko registracijo, ki je skrival v svojem prtljažniku posebno breme:: kompletno garnituro vrtalnega stroja »kombi« in radijski, (Daljie na 8. strani) Kosilo, ki so ga v velikih kotlih pripravili kuharji — pripadniki JLA — je Wlo izredno okusno Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov elektromehanika S&EFI 6. seje UO tovarne (2. VI. 1968) g Upravni odbor se strinja I predlogom uprave tovarne, ^ za leto 1969 ne bomo več podaljšali pogodbe za prodajo prek PSO, ampak se bomo posluževali prodajnih enot, ki so predvidene v predlogu o spremenjeni organizaciji prodaje ZP Iskra. § Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju in prometu skladiščnih zalog R3 in R5 v mesecu maju letos. Ob koncu maja so se zaloge R3 znižale, primerjane s stanjem 1. jan., za 22,61%, primerjane s stanjem 1. ma- ja pa za 1,33 %. Prav tako so se v njaju znižale zaloge R 5, in sicer v primerjavi s stanjem 1. jan. za 18,5 %, primerjane s stanjem 1. maja pa za 4,3 %. • Upravni odbor je obravnaval poročilo o delu orodjarne in v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe: 1. Nadaljevati in razširiti je treba delo po normj v konstrukciji orodja na vse tam zaposlene. V tej zvezi naj komisija za osebne dohodke prouči vprašanje sredstev in pripravi predloge za korekcijo začasnega pravilnika. 2. če bo konstrukcija orodje delala po normi in tako izdelala več konstrukcij, naj se «jpieji izdelava uslug pri posebnem orodju na planirani odstotek. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti zadostna naročila iz obratov. V zveri s tem upravni odbor zadolžuje tehnične službe, naj do 30. 9. 1968 izdelajo perspektivni plan osvajanja norih izdelkov. 3. Standardizaciji orodja, je treba posvetiti vso pozornost za poenostavitev dela tehnologov orodja. 4. Zaradi hitrejšega napredka glede vzdržljivosti stanc za množlnske artikle je treba omogočiti hitrejšo nabavo surovin, ki so pogoj temu napredku. 5. Tehnične službe naj do 30. 9. 1968 prouče zadostnost kapacitet strojev. nja že prej. Tovarna kondenzatorjev Semič spada v ZP — ISKRA. »ISKRA« — lepa slovenska beseda. Svetleči neonski napis sem opazila nekega večera z ljubljanskega nebotičnika in všeč mi je bilo, da si je to veliko pdjetje izbralo za svoj naslov slovensko besedo, saj so bili skoraj vsi drugi svetlobni napisi tujega izvora. Semič, leta 1951. Nekdanji Vajdov grad so zasilno preuredili. V njem je našlo delo ie deset ljudi. Svoje izdelke so pošiljali v »Telekomunikacije« Ljubljana; tam so te proizvode dokončno izdelali. To je bil začetek tovarne kondenzatorjev v Semiču, ki danes šteje skoraj 500 delavcev. ZP ISKRA pomeni v jugoslovanski industriji mnogo, saj je v preteklem letu izdelala za 72 milijard proizvodov. Najmočnejši proizvajalec je kranjska tovarna, selniška »Iskra« je po proizvodnji in v števila zaposlenih na sedmem mestu. Izdelki ISKRE so preplavili domače tržišče in prodrli v svet. K ZP ISKRA se je 1. julija pripojilo tudi podjetje RIZ Zagreb. V Prilepu v Makedoniji pa obstaja tovarna v izgradnji »Mikron«, kar je .vsekakor dobra in vzpodbudna vez med jugoslovanskimi narodi. Semičani se zavedamo, kaj pomeni za nas ISKRA. Brez. nje ne bi imeli zaslužka, ne bi 'imeli takih stanovanj in ne asfaltirane ceste, tudi mi učenci ne bi imeli udobno opremljenih učilnic v novih šolskih prostorih. Samoupravni organi in vodstvo Iskrine tovarne ne skrbijo le za razvoj toteme, pač pa tudi za napredek Semiča. 6. Vodstvo vzdrževanja naj poroča, zakaj še ni bilo pričeto adaptiranje objekta 01 in 03. 9 Na predlog Sindikalnega odbora tovarne je upravna odbor sklepal o formiranju posebnega sklada za kritje najpotrebnejših stroškov ob smrtnih primerih članov kolektiva. V tej zveri zadolžuje upravni odbor kadrovsko službo, da izdela pravilnik o uporabi sklada. Predvideno je, da bi na podlagi pravilnika dodeljeval pomoči izvršna sindikalni odbor tovarne. V omenjeni sklad se zaenkrat nameni 589.800 S din in se že uporabi za pomoč družinama pokojnih članov kolektiva Alojza Zfateta in Zvoneta Volčiča. Višino sredstev za oba primera določita skupaj socialna služba in sindikalni odbor. 9 V zveri s tem, da je v tovarni vse več nesreč in da je dosedanja premija s povišanjem življenjskih stroškov postala prenizka, - predlaga upravni odbor sindikalnemu odboru tovarne, naj podpre akcijo za osvojitev predloga zavarovalnice, da se zviša zavarovalna premija za kolektivno zavarovanje. Prav tako je potrebno storiti vse potrebno, da se kolektivno zavarujejo tudi tisti člani kolektiva, ki doslej niso bili zavarovani. 9 Na podlagi sklepov, ki jih je upravni odbor sprejel na prejšnji seji v zvezi s pre- (Nadaljevanje s 3. strani) ki delajo po učinku in primerjalne analize osebnih dohodkov po starih in norih merilih za mesec april 1968 je UO zavzel naslednje stališče: L Vsklajevanje norm je bilo opravljeno v skladu z in-tencijami samoupravnih organov in ne kaže bistvenih pomanjkljivosti. Ob pregledu primerjalnih obračunov, so bila vendarle ugotovljena posamezna odstopanja, ki so več ali manj posledica individualnih vzrokov (manj ur dela, delo na drugem stroju, slabo stanje stroja itd.), ki niso med seboj primerljiva. 2. Ugotovljeno je bilo, da v posameznih primerih obstojajo napake v samem normiranju, vendar vzrokov ni mogoče takoj definirati. Zaradi tega je potrebno uporabiti točko 3. člen 13. Pravilnika o normah, zaradi čimprejšnje odprave napak. 3. Nadalje je UO sklenil, da vse napake, tako negativne kot pozitivne, ki so nastale pri vsklajevanju norm morajo tehnologi sklepaj z mbj-stri sproti popraviti. Delo opravljeno po popravljeni normi se obračuna od 1. 7. 1968 dalje. hrano v restavraciji Iskra, so bile opravljene primerjave o cenah hrane v dragih podobnih obratih izven tovarne. Iz primerjav so razvidna delna odstopanja v cenah, saj so nekatere vrste hrane v naši restavraciji cenejše, nekatere pa dražje. V zvezi s tem naroča UO upravi restavracije Iskra, da bo do 15. julija 1968 izdela nov cenik za prehrambene izdelke in ugodi sklepu UO, da cene ne bodo višje kot v zunanjih obratih. Nadalje zadolžuje upravni odbor oddelek za družbene zadeve, da prav tako do 15. julija ugotovi zmogljivost postrežbe v bifejih in izdela ustrezen predlog za izboljšanje organizacije poslovanja v smeri, da hi se delitev hrane v bifejih časovno skrajšala, ker je opaziti, da nekateri člani kolektiva prekomerno izkoriščajo delovni čas za malicanje. Proučiti je treba tudi predlog, da bi se organiziralo raznašanje brezalkoholnih pijač po delovnih prostorih. Na podlagi novega cenika in podatkov s strani oddelka za družbene zadeve bo upravni odbor na prihodnji seji dokončno razpravljal o organizaciji prehrane v tovarni. 9 Upravni odbor je skle« ml, da se za praznik šoferjev »13. julij« dodeli šoferjem in avtomehanikom v prevoznem oddelku skupna nagrada 80.000 S din (neto). Popravljanje norm na tak način je le začasno in traja do 31. 12. 3968. Po tem datumu se bodo norme popravljale le v skladu z 10. poglavjem Pravilnika o normah. Upravni odbor sodi, da ni razlogov, da bi v zveri z nastalim položajem sklicali izredno zasedanje DS, s čemer so soglašali tudi navzoči predstavniki oddelkov iz proizvodnje, ki so obenem tudi soglašali s stališči UO. j* ¿mr s- juf s jur j-jsar * Zelo uspešen izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) Ob preloma leta je zanimiva tudi primerjava realizacije glede na celoletni plan. V. šestih 'mesecih letošnjega leta smo izvozili skupno za 4 milijone 488 tisoč 37 dolarjev izdelkov ali 4932 %. Dosežena vrednost se skoraj natanko ujema s predvideno, ne oziraje se seveda na različno dinamiko. S celotnim izrazoih v polletju smo torej lahko popolnoma zadovoljni. V rezultata seveda ni upoštevan izraz organizacije RIZ ker velja integracija od I. julija. Marjan ¡Kralj Semičani se zavedamo, kaj pomeni za nas »Iskra« I Upravitelj semiške šole tov. Metod Plut: »Iskrina tovarna v Semiču pomeni za ta kraj kruh tisočem« Za proslavo dneva borca 4. julija v Semiču so učenci tamkajšnje osemletke pisali nalogo na temo: »ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA«, šest najboljših nalog je bilo na večer pred proslavo nagrajenih s strani podjetja »Iskra«. Uvodni govor je imel predsednik aktiva ZB ZP ISKRA — Miro Mihovec, po kratkem govoru pa je darila razdelil gen. direktor »ISKRE« tov. Vladimir Logar, šoli je komplet orodja v imenu šolskega centra »Iskra« v Kranju izročil direktor ŠC inž. Gabrijel Perko. Za izredno pozornost »Iskre« do šole v Semiču se je zahvalil upravitelj šole tov. Metod Plut, ki je naglasil izredno pomembnost Iskrine tovarne v Semiču, ki pomeni za ta kraj kruh tisočem. Najboljše naloge o »Iskri« so napisali: Marjana Strniša, Marjeta Kambič, Jože Plut, Marjan Črne, Marija Škrinjar in Martina Šuštarič. Objavljamo skrajšano besedilo naloge (iz vsebine smo Izpustili le naštevanje tovarn in izdelkov), ki jo je napisala Marjana Strniša iz 8. razreda in M je bila ocenjena kot najboljša: varna, v kateri si Semičani služijo vsakdanji kruh — tovarna kondenzatorjev. Pod Smukom se dviga lepa nova Isifcrina tovarna, zgrajena i.1966; v njej je našlo delo približno petsto ljudi. Njena zgodovina pa se zače- ; Vsako jutro me zgodaj [zbudi brnenje avtomobilov [ta motorjev, vsi hite v isto tmer — proti Vrtači. Ce se ifflaio pred šesto uro ozrem »ozi okno, vidim, da tudi [Pešcj hrte v isto smer — 'Proti Vrtači.'* Tam stoji to- mm. liki?’0!?’ ^ienei in zastopniki »Iskre« so se v spomin na “"n dan v Semiču tudi fotografirali Z izredne seje UO Uspelo slavje za dan borca v Semič« OBVESTILO NASLEDNJA ŠTEVILKA GLASILA »ISKRA« BO ¡j ŠLA 26. JULIJA. UREDNIŠTVO; ISKRA - glasilo delov»: ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teksj munikacije elektroniko ® avtomatiko — Urejuje ured®| ški odbor — Glavni uredM Pavel Gantar — odgovor® urednik: Igor Slavec — ^ Ja tedensko — Rokopis0* . vračamo — Tisk in kliM *CP Gorenjski tisk« K"® (Nadaljevanje s 6. strani) sprejemnik »Portorož« z gramofonom — darilo ISKRE Sežane. • »Radi bi navezali etike z njihovimi pionirji«, so naročili ob slovesu. Men« Ob nenadni in tragiiM izgubi dobrega moža in] skrbnega očeta | LOJZETA ZLATETA j se iskreno zahvalil}]« ' vsem, ki so v. teh dni sočustvovali Z -f nami, k rekli sožalje, daroval cvetje in se . zadnjikrat: poslovili od njega ob čl ' pitam grobu. Našo pas». «6 zahvalo hvaležnosti/iz* rekaimo njegovim sode» cem in prijateljem za.vso . ptbmoc v teh težkih dnev tov.' ing; Teranu za pos!» ''vitne, besede in- , godbi a pihala ’. za prfeiresjjiVe fr jlbštipike; : Globdko :hvaležnost ji? ražamo sindikatu; ATN j| ' obratu' -»Števci« tet. tovarne ter celotnemu to; laktivu ISKRE za vse razumevanje in pomoč ob, nenadomestljivi izgubili žena z otrokoma Posebna zahvala velja tudi pripadnikom JLA, ki so s kuharsko veščino pripravili za prek 3.000 Iskrašev okusno kosilo IBBBB:5BBEBBS!S<«!E!5SI!JSB»5!SHBEBHOBSBHHnBni ZAHVALA IN VABILO | Proslave v Semiču se je udeležilo prek 5.000 ljudi, h V imenu pripravljalnega odbora se zahvaljujemo vsem, S ki so se v tako velikem številu odzvali vabilu in s J svojim prihodom v Semič prispevali k utrditvi med- ■ sebojnih odnosov v »Iskri« kot. tudi pripomogli k " zbližanju članov kolektiva združenega podjetja, s tem ■ pa tudi manifestirali bratstvo in edinstvo naših narodov, a _ Po naši oceni je proslava vsaj kar se tiče udeležbe g J ■ in programa v celoti uspela* in lahko trdim, da je šte- ■ a vilo udeležencev preseglo vsa pričakovanja. a Zahvaljujem se odboru in vsem, ki so s svojim de- “ g lom poskrbeli za tako masoven obisk, zahvaljujem se ■ n vsem tistim/ki so sodelovali pri organizaciji v kultur- S a nem programu, upravi in družbeno političnih.organiza- J ■ cijah Iskre, ki so s Svojimi sklepi in finančno podporo n S 'omogočili proslavo dneva borcev v Semiču. h Prav posebna- zahvala gre jugoslovanskemu garni- a a zonu JLA v Novem mestu in Črnomlju, ki so nam j | omogočili s svojim deležem izvedbo proslave ter orga- n a nom javne varnosti. | VsC, ki so bili na proslavi, kot tudi ostale, ki niso J ■ sedaj imeli možnosti priti, vabim da obiskujejo Belo n i krajino oz. Semič in okolico ih da tudi še nadalje raz- S a vijamo dobre medsebojne odnose. Franc Košir b ■ B IBBBaSSBSBBBBBBaaaSBBBSBBaagBBBBBBBBBBIBaBatlBBBSB praznik, ali se bodo še sreča/ li z ljudmi, ki so jih imdjf v gosteh nekaj kratkih ur-JJ Verjetno še, toda v takšna! številu najforže heiveč; Zato pa bodo še prihajali posamei$ niki ali kolektivi ISKRE] ijf§ si bodo Zaželeli oddiha • po prijaznih belokranjskih jasah;-po sončnih vinogradih m % mirni tihoti stoletnih gozdov: ali' v osvežujočih valovih’* Kolpe. Ce ne prej — pa ‘e. daj, ko bo stekla asfaltna ca' sta prek Vinice proti Reki ir. ko bo dobrodošel vmesni počitek na poti proti morju. Pri reportaži so sodelovali ] Mirko Ljubič, Beno Dežman in Marjan Kregar. Lojze Zlate . Takole so se pekli na razžnjih prašički in jagenčki Otroci tekmujejo kdo bo hitrejši v vrečah dvema najboljšima pionirski-ma organizacijama v- Beli Krajini. Vzlic počitniškemu času sta pionirska odreda na osemletkah v Podzemlju in v Adlešičih: zvesto čakala na . prihod 'delegaci j e, ki jima .je. ■ izročila darili. Tako je bila razen semiške šole in bojevniške organizacije'. pripadnikov Belokranjskega odreda obdarovana tudi mladina tistih odročnejših kajajev, ki so ravno zaradi toga dali - svoj pomemben prispevek v narodno osvobodilnem boju. Prav je, da se je teh krajev opomnila velika ISKRA in-. ostala s tem zapisana v srcih-: teh ljudi z zlatimi črkami —-dokler bo živel ta rod na tej |siromašni zemlji! Pionirji iz Adlešičev so pripravili Za. spomin na to svečanost lepo . domačo 'vezenino in. jo na-' I menili proizvajalcu! radijskih' prejemnikov — kolektivu iz da ne bo težko ustreči tej iskreni želji! ' Pridite nam spet... S težkimi srci sq spremljali gostitelji udeležence slavja na avtobuse, ki so drug za drugim odhrumeli proti Gorjancem. — Ali jim bo ISKRA še. kdaj pripravila takšen Napetost programa ne popušča. Glava pri glavi... Blagor tistim, ki so na daljših nogah Zvone Volčič Dragi'Zvone, preveč tragična' smrt je presunila] tvoje sodelavce ob spoznanju, da si nas 'za vedno zapustil Ko . človeka . ni. več med nami, se šele resno spomnimo njegove osebnosti. Komaj v 37. letu življ en j a. .je" tvoj a izguba še- posebno boleča za najbližje;' | V obratu telefonije^ ši; bil dobro leteidni. ha