&t. 86.                                                     V  Gorici, v sredo dne 6. maja 1903.                                 Tečaj MXX(lt
Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in •uoer. vsak torek, četrtek in soboto, zjutrauje Iz-danje opoldne,  večerno Izdan je pa   ob 3. uri po*
poldne, in stano z uredniškimi izrednimi prilogami ter 4 .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jamana   ali v   Gorioi   na dom poSiljana:
' Vse leto.......  . 13 K 20 h, ali gld. fi 60
pol leta........   6 , 60 ,    ,     ,    3'30
Četrt leta.......3, 40»,     ,    1-70
Posamične gtovilk« stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne.        '  .       <        -   .-<..
Naročnino sprejema upravniStvo t Gosposki ulic Jtv. 11 v Gorici v <GoriSki TiskamU A. GabrSČek vsak dan od 8. ure zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljah, pa oL 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine te ne ozlratto
Oglasi In poslanica se nčunijo po petit-vrstah Čo tiskano l-krat H kr., 2-krat 7 kr., 3-krat tt kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbl.__— Ve5jeJ5rko po prestolu*.--— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
za omiko, svobodo in napredek!«    Dr. K Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2..do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upraviiitvo se nahaja v Gosposki ulici 5t.ll.
Karočnino in oglase je plačati lcco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne --spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj  se  pošiljajo le upraviiiStvu.
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od «8oSe» vsav. petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
<Soča» in «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-'--bakanu--8ohw-a»-v.--wlski-.iiIkn-.-,u--Jellerai.iK.-T-. Nunski ulici; —• v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
f Simon Rutar.
V ponedeljek dopoludne nam je došla iz Ljubljane vest o tragični smrti nagega rojaka, profesorja Simona Ruto rja. Pretresla nas je ta vest in pretresla jo vsakega, kdor je poznal pokojnika pobliže.
Profesor Rutar je prišel v nedeljo zvečer okoli 10. ure v svoje stanovanje v Medjatovi hiši na Dunajski cest!, kjer je stanoval jako dolgo, se slekel ter šel v posteljo. Potem pa je vstal ter šel z gorečo svečo na stranišče. Tam pa je morala priti sveča v dotiko s srajco, ki se je unela in začela goreti. Rutar je strgal obleko s sebe in tekel v svoje stanovanje, ali opekline so morale biti tako hude, ker se je ogenj bržčas neznansko hitro polastil vse obleko, kar jo je imel na sobi, da so ga zapustile moči ter so jo zgrudil med vrati svojega stanovanja na zaboj, in tam jo umrl. Nihče v hiši ni slišal, da bi bil klical na pomoč. Zunanja vrata so bila krvava, na tleh pred vrati so ležali ožgani kosci srajce, tla na hodniku so bila krvava, na stranišču so tudi našli kosce srajce in svečnik z ostankom dogorene sveče. Opekline je imel na prsih, na hrbtu, na obeh rokah, na trebuhu in na stegnili, koža pa jo bila vsa ožgana ter se je lupila od života. Zjutraj so našli Rutarja mrtvega in truplo odnesli na pokopališče ter je položili včeraj v rakev pisateljskega društva k večnemu počitku. Pokojni profesor Rutar je naš rojak, rojen v Krnu; dosegel je starost 5-J let. Ko je izvršil vseučiliške študije, je bil prvotno suplent v Gorici, potem več let profesor v Kotoru in Spletu, leta 1881. pa je prišel v Ljubljano na realko in pozneje na II. gimnazij.
Z Rutarjom smo izgubili temeljitega zgodovinopisea. PrkVžil je tekom let premnogo lepih zgodovinskih razprav, napisal premnogo  ocen,  notic  in član-
kov, bil jo sotrudnik tudi našemu listu. S svojim delovanjem si je pridobil časten spomin v naši književnosti. Z Rutar jem pa smo izgubili tudi blago dušo, plemenitega človeka, kakoršnih hodi malo po svetu. Svojo domovino in svoj narod jo ljubil iskreno ter imel vedno odprte roke in odprto srce za razno našo narodne potrebe, za dijake, za svojce itd. Ril je zanimiv družabnik in radi svoje odkritosrčnosti in dobrovolj-nosti priljubljen gost v premnogih družbah in družinah. Bolehal je močno že kakih 0 let, in še preteklo zimo je |^bival v svrho zdravljenja nekaj časa v Gorici, Vedeli smo pač že takrat, da mu bržčas no bode usojeno več dolgo živeti, ali da stori tako naglo in tako mučno smrt, toga so pač ni nikdo nadejal.
Sedaj ga ni več, »Umrl je — mož! Kje tak je še med nami, kot on, ki spi v prezgodnji groba jami V«....
Počivaj, blaga slovenska duša, v miru, katerega si zaman iskal ua svetu!
Klerikalno zadružništvo.
Po vsem Slovenskem, kamor se je zaneslo v boju za Rim bratomorno klanje, se poraja klerikalna organizacija; snujejo razne denarne in gospodarske zadruge, konsume, pivnice itd,, vse edino le v ta namen, da bi uničili vsak naprednejši pojav med nami ter zasužnjili kmeta in delavca farovžu, vse svobodnejše obrti pa uničili ali jih vsaj ponižali na nivo neškodljivosti za nje. O tej klerikalni organizaciji je govora neprestano, o tem klerikalnem zadružništvu se razlaga ljudstvu po naprednih slovenskih listih dan na dan, kar je pa tudi neobhodno potrebno, kajti vsa klerikalna organizacija ni drugega nego velikansk Švindl in zajeda v meso našega naroda, katero po mnenju te organizacije ni poklicano za drugega nego za uprežno živino farovžem in njih bojevitim prebivalcem v vojni za .sveto katoliško stvar". Glede na to je gotovo  umestno,   da se čuje
o tem vsako toliko časa glas tudi v naši zbornici poslancev. Dr, Tavčar je oni poslanec, ki je razkrinkal na Dunaju že marsikaj iz te žegnane organizacije, nd, sedaj je bil zopet čas, da se je oglasil. Stavil je v društvu več tovarišev, tudi našega poslanca O, Gabrščeka, temeljilo interpelacijo, ki se sicer nanaša v glavnem na klerikalno zadružništvo na Kranjskem, katero pa je v bilstvu novsodi jednako, tudi pri nas. Zato ptiobčujsmo tu ono prav poučno interpelacijo. Glasi so:
Klerikalna stranka na Kranjskem se že leta obupno trudi, da dobi večino v deželnem zboru kranjskem, Ker pa tega cilja v normalnih razmerah no more doseči, vzlic vsi agitaciji duhovščine, vzlic zlorabe priž-nice in spovednice, prišlo je klerikalni stranki na misel, z ustanovitvijo čez vso deželo pre-preženo organizacije spraviti na eni strani kmetski stan v kar mogoče najpopolnejšo gospodarsko odvisnost od klerikalno stranke, na drugi strani pa [v svoji veliki večini svobodomiselni trgovski in obrtni stan gospodarsko uničili.
Ta organizacija na zadružni podlagi se je tudi res ustanovila in je provzročila na Kranjskem gospodarski boj, ki ni samo že mnogo eksistenc uničil, nego tudi deželi sami zlasti pa kmetskemu stanu storil veliko škodo.
Slovenska napredna stranka ni nasprotnica zadružništva. Dokaz lega so mnogoštevilne cvetočo zadruge — posojilnice in produktivne zadruge —- ki so jih ustanovili in jih vodijo pristaši te stranke in ki so si s svojim razumnim, korektnim in nesebičnim delovanjem pridobili odličnih zaslug za deželo in za prebivalstvo.
Klerikalna zadružna organizacija je imela od vsega začetka samo politične namene. Vodilno glasilo klerikalne stranke, »Slovenec", je opetovano in izrecno priznal, da je uničenje svobodomiselnih trgovcev in obrtnikov glavni namen te organizacije. Da je to tudi v resnici njen namen, kaže dejstvo, da je klerikalna stranka ustanovila zadruge samo tam, kjer so trgovci in obrtniki na-prednjaki. V krajih, kjpr sta trgovina in obrt v  rokah   klerikalcev,   večinoma   notoričnih
oderuhov, tam ni bila Se nobena zadruga ustanovljena.
Klerikalna organizacija obsega sedaj 113 posojilnic in 73 drugih zadrug, večinoma konzumov, in to na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem.
Središče teh zadrug je .Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki je z znano žlindra-aforo sebi in svojemu tedanjemu načelniku, poslancu dr, Snsl?i^ču, pripomogla do iuko žalostne slave.
Ako se upošteva teritorijalna razdelitev klerikalnih posojilnic, se vidi, da so na Kranjskem večinoma na takih krajih, kjer že leta sem obstoje posojilnice, katerih vodstvo je v rokah naprednjakov. Ustanovile so se konkurenčne posojilnice, katere morajo, ker pri prebivalstvu nimajo zaupanja, delati samo riskante kupčije in so v tem zapravile že velike svotc, Tako so klerikalne posojilnice na Notranjskem dale mnogo posojil gospodarsko izgubljenim ljudem, samo da so jih ohranile kot volilce,
Ta posojila so neiztirljiva, Klerikalna stranka je svoje, na ta način pridobljene notranjske mandate drago plačala, Žal, da ne iz svojega žepa, nego iz žepa itak jako revnega kranjskega kmeta.
Gospodarski sadovi, ki jih je rodila ta organizacija, so jako žalostne narave.
Klerikalne posojilnice stoje skoro povsod v najtesnejši zvezi s konsumnimi društvi. Namesto da bi dajale posojila v produktivne zadruge, se kmetje s kreditom pri konsumih zapeljujejo v lahkomiselne dolgove in je za-dolženje v zadnjih letih, od ustanovitve klerikalne organizacije, zadobilo tak obseg, da se nihče ne čudi, da se ljudje trumoma izseljujejo.
Konsumna društva, ki se časih tudi kmetijske zadruge imenuiejo, dasi se bavijo izključno s trgovino s. štacunskim blagom, pospešujejo tudi itak jako veliko pijančevanje. Konsumna društva dobivajo iz Tirolske in iz Primorske velike množine polu-vina in prodajajo tudi umetna vina in žganje. Vsled tega se je konsum alkoholičnih pijač silno pomnožil, v tem ko kranjski vinogradnik — za katerega država in dežela toliko žrtvujeta — ni več v položaju, prodati svoje
Križarji
Zgodovinski roman  v štirih delih.
Poljski spisal II. Slcukienicz. - Po*!. PodravskJ.
»Sem preprost Človek,  toda  plemič  som  in vaš
zvesti služabnik___  Dajte  mi   kak spominek na pot.
Ne od reci te mi tega! Bliža s^ čas bojnega klanja, in sveti Jurij mi je priča, da hočem biti vedno v prednjih in nikdar v zadnjih vrstah.«
»Za kak spominek me prosiš?« ga vpraša nekoliko začudena Jagjenka.
»Opašite me na pot s tem vašim pasom, da bom lože umrl, ako mi bo le treba umreti.«
In z novic se je sklonil k njenim nogam, sklenil roki ter jo prosil, zroč jej v oči, toda na Jagjenkinem licu se pojavi strah, in Čez nekaj časa mu odgovori globoko ganjena:
»Ne, moj dragi, ne prosi me tega, ker ta pas bi ti nič ne hasnil. Kdor je sam srečen, ta te naj opaše, ker to ti prinese srečo. A kaj neki imam jaz ? Ničesar drugega, nego svojo tugo. A kaj imam pred seboj ? Ničesar drugega, nego žalost. Oh, jaz ne prinesem sreče niti tebi, niti komu drugemu, kajti tega, kar sama nimam, tudi komu drugemu no morem dati. Usoda me tako proganja na svetu, da... da...«
Tu umolkne naglo, čute, da bi se razjokala, ako spregovori še n^Koliko besed.   V  očeh  so  se jej žo
lesketale solze. Ceh je bil močno ganjen. Razumel je, kako težavno bi jej bilo, vrniti so v Zgorelice, kjer bi morala živeti v bližini Gtana in Volka, ali istotako neugodno jej je bilo ostati v Spihovem, kamor poprej ali pozneje utegne priti Zbišek z Danuško. In Glavač je povsem dobro razumel vse to, kar se godi v njenem srcu, toda ni jej mogel pomagati v tej nezgodi, marveč jej je samo enkrat še objel noge, rekoč:
»Ej, da bi mogel umreti za vas, umreti!«
Ona pa mu reče :
»Vstani! Na vojno pa te naj opaše Sotjehovna, ali naj ti d;t kak drug spomin, ker ona te že davno ima rada.«
In takoj pokliče Setjehovno. Prišla je hitro, kajti bila je v stranski sobi, kjer je poslušala pri durih. Samo radi bojazljivosti se ni prikazala že poprej, dasi jo silno koprnela, posloviti se pred odhodom od lepega orožjenosca. Prišla jo vsa zbegana in plaha, srce pa jej je močno vtripalo v prsih, in oči so jej bile rosne od solz. Pobesivši trepalnico, je stala pred Glavačem podobna cvetu jablane,   nezmožna  spregovoriti  niti
Glavač je spoštoval in oboževal Jagjenko, ni pa smel na njo niti misliti, zato pa jo kaj pogostoma mislil na Setjehovno, in tudi sedaj se jo to koprnenje vnelo v njem. Vroča kri mu je prodila po žilah, težko mu je bilo braniti se njenega prijaznega pogleda. A njena lepota je še bolj vplivala nanj, zlasti sedaj, ko jo je videl pred seboj vso zbegano in v solzah, ko je skozi to solze videl njeno ljubezen, prav kakor se skozi bistro vodo vidi zlato dno.
Obrnil se jo k njej in jej rekel:
»Vedite, da sedaj odrinem na vojno, kjer morda tudi padem. Ali vam bo kaj žal za menoj ?«
»Žal mi je, da odhajate!« mu odgovori deklica s tankim glasom.
In takoj so jej privrele iz očij solze, katerih je imela vedno obilno pri roki. Čeh je bil močno ganjen. Jel jej je poljubovati roke, zatajevaje v sebi pred Jagjenko željo še po drugih poljubih.
sOpaši ga, ali pa mu daj kaj za spomin, da se bo s tvojim znamenjem boril,« jej reče Jagjenka.
Toda Setjohovna mu ni mogla tako lahko kaj dati, ker je imela na sebi moško obleko. Jela je iskati, toda ni našla niti traku niti kaj drugega. Ker je njena ženska obleka bila še vedno v skrinji, odkar sta odšli iz Zgorelic, zato je bila v veliki zadregi, iz katere pa jej je pomagala Jagjenka z nasvetom, naj mu da mrežico za- lase, ki jo je nosila na glavi.
»Zares! Dajte mi mrežico!« zakliče veselo Glavač. Obesim jo na čelado, in nesrečna bo mati onega Nemca, ki seže po njej.«
Setjehovna dvigne kvišku obe roki in kmalu se jej vsujejo njeni zlati lasje po hrbtu ia po ramenih. Ko jo je videl Glavač tako razpleteno in krasno, se ves spremeni. Lice mu zarudi, a hipoma zopet obledi. Končno vzame mrežico, jo poljubi in si jo dene v nedra. Še enkrat objame za kolena Jagjenko, a potem objame dokaj močneje, nego je bilo treba, Setjehovno. Poslovili so se drug od drugega, in on je odšel, ne spregovorivši več niti besedice,
pridelke. V tem, fce točijo konsumna društva poluvina in umetna vina, niso mogli dolenjski vinogradniki letos svojih pridelkov v denar spraviti, in so si morali pomagati s takozvanim .Buschenstuankora«, kar doslej na Kranjskem ni bilo v navadi.
Konsumna društva so tudi trg težko oškodovala. Da bi svobodomiselnim trgovcem delala občutno konkurenco, prodajajo vseskoz manj vredno blago. Vsled tega so bili tudi trgovci prisiljeni nabavati slabše blago, kakor so je prej prodajali, a škodo ima občinstvo.
O poCenjanju konsumnih društev se je že opetovano govorilo, tako v državnem zboru, kakor v kranjskem deželnem zboru, žal, da brez vspeha.
Gospodarska organizacija klerikalne stranke stoji na zakoniti podlagi, in dokler je v veljavi zakon z dne 9. aprila 1873. drž. zak. štev. 70, se te organizacije ne more siliti, da spravi svoje delovanje v soglasje z interesi dežele in prebivalstva. Pač pa se more in bi se moralo poCenjanje klerikalne gospodarske organizacije z natančno uporabo imenovanega zakona vsaj v toliko omejiti, kolikor se da. Z obžalovanjem pa moramo konstatirati, da poklicana oblastva tudi v tem oziro malo ali ničesar ne store. »Trgovsko in obrtno društvo6 na svoje številne vloge niti rešitve ne dobi, dasi so pri tem društvu najimenitnejši trgovci in obrtniki na Kranjskem, paC pa je ..Gospodarska zveza* od c. kr. poljedelskega ministerstva dobila celo subvencijo iz drž. sredstev.
Trgovci in obrtniki na Kranjskem ne zahtevajo od oblastev ničesar drugega, kakor samo natančno uporabo zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. št. 70, ker bi bil že s tem trgovski in obrtni stan vsaj deloma zavarovan.
Od strani političnih oblastev je predvsem želeti, da se zadruge natančno nadzirajo, in sicer v tem oziru, da se na Kranjskem sploh običajna prodaja konsumnega blaga nečlanom prepreči in da konsumna društva ne bodo brez koncesije izvrševala gostilniške obrti. Ta prekoračenja zadružnega zakona se paC kaznujejo z neznatnimi globami, Ce politična oblastva slučajno zanjo izvedo, a to ne ovira konsumnih društev, da bi na ta način ne nadaljevala, saj zaslužijo pri teh nedovoljenih kupčijah veliko več, kakor pa znašajo prisojene globe.
Nadalje bi bilo jako potrebno, da politična oblastva od zadrug predloženih bilanc ne samo sprejemajo, protokolirajo in v re-gistraturi pokopljejo, nego da jih tudi pregledajo, Ce so pravilne. Te bilance so namreč večinoma falsificirane, in sicer namenoma falsificirane, kakor je " ilo to v mnogih slučajih že popolnoma jasno dokazano. Pravilne bilance klerikalnih zadrug so že prave raritete. S kako nesramnostjo se delajo take falsifikaeije, je razvideti iz kazenske preiskave, ki teče pri okrožnem sodišču v Mariboru proti revizorju »Gospodarske zveze*.
(Konec pride.)
Dopisi.
Is MIrnIka, dne 1. maja 1903. — V 17. štev. ,Prim. Lista* trdi neki dopisun kožbanski, da so ugovorniki proti volitvam, ki so bile dne 18. dec. preteklega leta, obre-kovalci. A to zato, ker je c. kr. namestništvo odbilo u'ok ter da smo v ugovoru navedli več kvintalov laži. Ker pa pravi ta kožbanski inteligentni modrijan, da ne mara omenjati teh lažij, zato pa jih mi naštejemo. V ugovoru nismo rekli, ne da so nezakonitosti niti zakonitosti, ampak navedli smo resnične slučaje. Ako se namestništvu ni zdelo na podlagi teh navedenih resničnih slučajev ovreči volitve, to še ne pomeni in ne dokazuje, da so v utoku laži. Ste-li razumeli, kožbanski inteligentni poštenjakoviC ? Bodi tudi ob enem povedano, da od naših navedenih in naštetih prič v utoku ni bila nUi ena zaslišana,  razun eden ugovornikov.
Sedaj pa poglejmo laži;
1.  Da so se volitve vršile po navadi v občinski pisarni in da jih je župan svojevoljno prestavil v šolsko sobo, ne da bi se prej razglasilo — je-li to laž?
2.  Da je stalo sicer neko naznanilo na razprtih občinskih vratih, a da večina posebno starejših volilcev ne zna citati, je-li to laž?
3.  Da je bita vsa. šolska oprava v šoli, ne da bi se knesla iz sobe zaradi prostora, je-li to laž?
4.  Da je občinski obhodnik klical imena, posebna ona z enakim imenom in priimkom, nerazločno in nepopolno, je-li to laž?
(To izpričajo sami volilci z enakim priimkom in imenom. V odgovoru na utok stoji, da ni dolžnost klicati volilce k volitvi. Ako ni, čemu se je pa klicalo in čemu je komisija odvrnila volilca, če ni bil še klican ?)
5.  Da so v novem občinskem odboru svaki, nečaki, strici, celo bratje itd., je-li to laž?
0. Da je agitator n e v o 1 i 1 e c Leonard Koncut iz Skrljevega begal volilce in motil celo volilno komisijo, je-li to laž? G. župan se bode gotovo spominjal, da mu je prišel isti agitator večkrat šepetat na uho v volilno sobo. Saj ima dober spomin (seveda za reči, katere on hoCe). Rekli pa nismo, ali je ta j agitacija zakonita ali nezakonita.                    j
7.  Da so Janeza Ma gnana, kateri je J hotel voliti, vrgli iz volilne sobe, je-li to laž? G. župan pa je informiral oblasti, da se je ta vtihotapil v volilno sobo! Tako? Kaj, kdor hoče in zahteva svoje pravice, ki so mu zajamčene po državnih temeljnih zakonih, je tihotapec? Ka-li?
8.  Da je župan zaprl ob 12. uri \rata ter da so se puščali v volilno sobo le njih pristaši, je-li to laž?
9.  Da je bil Anton Šavrin iz Rastočen pri volitvah 1. 1899. napaden s kamenjem, ko je hotel stopiti iz Kamuščkove krčme, je-li to l?ž?
10. Da so vsled zakasnele volitve in napada prebdeli ostali volilci celo noč v kremi iz strahu, je-li to laž? Kdo je gotov v takem kraju zakasniti se; še pri belem dnevu niso pustili g. dr. Turno v miru,
11» Da je bil takrat radi razgrajanja proti našim volilce m neki ko tet tačas pri županu obsojen na 8 dnij zapora, je-li to laž?
li. Da velemodri gosp. župan ni hotel sprejeti utoka, češ, da je zakoniti čas potekel, je-li to laž? Seveda zgovorni g. župan je vrgel krivdo na tajnika. Ubogi .Mondo*! Vse Ie na tvoja široka pleča; dobre, da si hladnokrven! Priča Andrej Petruša pa dokaže, da je prav župan odbil utok, ker je po svoji modri glavi zračunil, da 18 in 8 je 15.--.........                              ......-----------------
13. Da mnogo izven naše občine sta-nujočih volilcev ni dobilo vabila k volitvam, je-li to lat?
Tako! To so slučaji, katere smo navedli v n'3ku. Sedaj pa zahtevamo od inteligentno modrega kožbanskega dopisuna, naj nam dokaže, kateri od teh slučajev je laž. Mi pa dokažemo, da so vsi navedeni slučaji resnična dejstva, ki jih vsak čas tudi s prisego dopričamo. Nadalje podpisani bivši ugovorniki zahtevamo, da kožbanski inteligentni dopisun prekliče razžalitev, da smo obrekovalci, s polnim svojim imenom, kakor smo se mi podpisali Na dan, ako si polten! Drugače bode odgovarjalo uredništvo »Prira. Lista*. Zasluga dopisuna je tudi ta, da ono številce ,Prim. L.*, ki prihaja v Mimik in Golobrdo, bode romalo po isti poti nazaj. Saj je bil tako že vsem vsiljen.
Menite-Ii, da se nam ced<5 sline po občinskem zastopništvu in županskem stolu ? O, ne! ampak nam je ie do pravičnosti, ker v Mirniku ali Golembrdu je potreben vsaj eden obe. zastopnik zaradi meje. Dru-gaCe ne potrebujemo, ker Le itak naredimo vse sami, kar nam je koristno in potrebno, ne da smo v občinskem zastopu. Sezidali smo most, pričela se je cesta po idrijski dolini, proti kateri ste se z vsemi štirimi pro-tivili. Saj je to jokazala kožbanska inteligenca s svojim nastopom, ko je bil tam g. dr. Turna. Popravljali bodemo cerkev itd., a vse to, ne da imamo niti enega občinskega zastopnika. Kaj pa vi, ki imate občinske vajeti in celo zastopništvo v Kožbsni že toliko let, kaj ste dosegli? V celih Brdih ni slabšega farovža, ceste so še za koze preslabe, pokopališče je prava groblja, šola jo bogpo-magaj. Dolce far niente! Mi pa napredujemo brez obč. zastopništva; a vi spite.
Res, skoro bi pozabili. Sedaj je bil izvoljen v novo obč. zastopništvo sam cvet kožbanske inteligence in sami inteligentni modrijani, — da rabimo izraz kožbanskega postenjakoviča. A glej! g. župan se je izrazil proti izvestnim esebam (ako treba na razpolago), da ga je sram novega občinskega zastopstva, ter želel tudi on, da bi se volitve ovrgle — seveda samo z jezik&m.
No, dopisnik iz Kožbane se je držal pregovora »Rečem ti, da mi ne porečeš*. Naučil se je gotovo iz »Prim. Lista«, ki uči »Ljubi svojega bližnjega* — toda s kolom v roki 1
Za danes naj bode zadosti, ako bode treba, imamo še gradiva na razpolago. Tako je in nič drugače.
Leonard Demartini, Franc Kavčič, Anton Zgubin, Dominik Zgubin, Janez Pičulin.
las gorenje Borjane. L. 1894. je bila j sklenjena v občinski seji razdelitev občinskih j zemljišč; takrat je bil župan Volarič. V treh letih potem se je naročilo zemljemercu in dež. poslancu Lapanji, da izvrši delo. Sprejel je delo ler dobil^ tudi nekaj na račun je  moral   dati  25 gld. za delež, ko je nanj že uknjižen. Vseh občinarjev je 41.
Užitek zemljišč pa je ustavljen, ker živina ne sme ven; delo ne gre naprej, kdo plača davke?
Poslanec Lapanja bi  moral svoje delo dokončati, ne lenariti,  ljudstvu pomagati je   1, njegova naloga.                                                 1
Podžupan Jožef Spolad misli, da pojde l vse po njegovo, — ali naj ne misli, bomo že znali odgovoriti mu tako, kakor zasluži. Njemu je prav, da se vsa reč zavlačuje, ker se ne briga za prepoved in goni živino na pašo. —
Zahtevamo torej, da se napravi red ter ta reč skonča v kratkem, Ce ne storimo še druge korake.
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — V nedeljo popo-ludne so pokopali na tukajšnjem pokopališču g. Jurija M o s c t a, trgovca v Raštelu, in veleposestnika v Bukovici pri Biljah, kjer je svoje posestvo prav lopo urejeval.
Pokojni Mose je 7nan posebno iz časov bojkota v Gorici. Bil je dober in radodaren človek. Bolehal je že par let, in končno podlegel neizprosni bolezni. Naj počiva v miru!
Porotniki. — Za prihodnje porotno zasedanje so bili izžrebani včeraj ti-le porotniki : Fr. Bratina, Anton Berbuč, Ivan Budin, Angel Maračič, Henrik Bortolomei, Ivan BatistiC, Franc Ulaga, Martin Štrukelj, Ant. PorteUi, Fr. pl. Locatelli, Mat. Weber, bar. Bianchi, Anton Mozetič, Andrej Sirk, Jos. Fabbro, Jos. Kodermac, Štef. Prinčič,G. Bradaschia, A. Lntman, R. Prezelj, Štef. Pintar, Ant. Klanjšček, Ant. Pečenko, Iv. Scalettari; v Gorici: G. Ferrario, Fr. Marzini, K. Seppenhofer, Jos. Jakončič, Alfr. Bozzini, Ant. Battistig, E. Nigris, L. Ballaben, Art. Franz, Fr. Pallich, K. Doljak, Jos. Marvin. Namestniki: Pet. Venuti, A. Lutman, Jos. Pincherle, A. Malnig, Erm. Dorfles, G. Bo-laffior L. Borghese, grof Thurn, Fr. Manzutti.
(Dalje v prilogi.)
In dasi je bil truden, dasi si po potovanju še ni odpočil, vendar ni šel spat. Pil je na vso moč z dvema mladeničema iz Lekavice, ki sta imela oditi ž njim na Žmudsko. Vsekako pa se ni upijanil, in komaj je pri- j čelo svitati, je bil že na dvorišču, kjer so jih čakali konji, pripravljeni na pot.
V steni glavnega poslopja se je odprlo nakrat okno, z živalskim mehurjem popeto, in na dvorišče so pogledale plave oči. Ceh jih je zagledal in hotel steči tjekaj k njim, da bi jim pokazal mrežico, pipeto i na čeladi, toda to njegovo nakano sta preprečila duhovnik Kaleb in stari Tolim, ki sta prišla na dvorišče, da mu dasta na pot dober svet.
»Pojdi na dvor kneza Januša,c mu reče duhovnik Kaleb. Morda se je tudi vitez Matija ondi vstavil. V vsakem slučaju pa dobiš ondi zanesljive novice ter dokaj znancev. Od tod drže tudi dobro znana pota na Litvo, in lahko najdeš kažipota skozi gosto goščavo. Ako hočeš priti varno k mlademu Zbišku, ne pojdi na Žmudsko, ker ondi je že pruska meja, marveč pojdi preko Litve. Vedi, da te celo Žmudci vtegnejo ubiti še poprej r^o porečeš, kdo si, dočim bo temu povsem drugač , ako dospeš tjekaj od strani kneza Virolda. Sicer pa naj Bog blagoslovi tebe in oba viteza, da se vrnete vsi skupaj zdravi ter rešite deklico, za kar hočem vsaki dan po večernicah prositi Boga.«
»Hvala vam, oče, za ta blagoslov,« odvrne Glavač. »Ne bo sicer lahko dobiti to žrtev živo iz onih zlo-djevih rok, toda vse je v božjih rokah, in nadeja je vselej boljša nego obup.«
»Sevčda je boljša, radi tega je tu?, ne izgubljaj 1 Da.... nadeja oživljuje tudi tedaj, ko srce ni brez bojazni. Najhuje je, da kaže Jurand s svojim prstom proti nebu, kadar kdo omeni njeno ime, kakor bi jo videl že ondi.«
»Kako bi jo mogel videti, ker je pa prišel ob oči?«
Toda duhovnik odvrne na pol Cehu, a na pol samemu sebi:
»Dogaja se večkrat, da kadar komu ugasnejo pozemeljske oči, vidi prav to, česar drugi ne morejo videti. Da, dogaja se to, dogaja! Nu, nikakor pa tudi ni mogoče, da bi Bog dopustil, da bi kdo delal krivico takemu jagnjetu. Kaj je neki ona zakrivila Križarjem? Ničesar! Sicer pa je bila nedolžna, kakor lilija na polju, ter draga ljudem, kakor je pttčica, ki prepeva ves božji dan. Bog ljubi otroke ter ima sočutje s človeškim trpljenjem. Da, ako bi jo oni ubili, jo more celo zbuditi od mrtvih, kakor je zbudil Lazarja, ki je vstal iz groba in potem živel še i~nogo let. Potuj zdrav, in roka božja naj čuva vas vse in njo!«
Po teh besedah se je vrnil v kapelico, da odsluži rano sveto mašo, Čeh pa je zasedel konja, se priklonil še enkrat pred na pol odprtim oknom in odjezdil.
Med tem se je že popolnoma zdanilo.
XV,
Knez Januš in kneginja sta odšla z jednim delom svojega dvora na poletni ribji lov v čersk. ker sta se jako rada vkvarjala s tem poslom, ki jima je bil kaj prijetna zabava. Od Mikolaja iz Dolgega lesa je izvedel Čeh dokaj važnih reči j, tikajočih se zasebnih zadev, kakor tudi vojne.
Najpoprej je izvedel, da je vitez Matija očividno odstopil od prvotne nakane, da bi odšel na Žmudsko preko pruske meje, ker je bil pred nekoliko dnevi v Varšavi, kjer je tudi našel kneza in kneginjo. Kar se
je tikalo vojne, mu je potrdil stari Mikolaj vse novico, katere je Glavač že v Sčitnem slišal. Vsa Žmuclska je, kakor jeden sam človek, vstala zoper Nemce, in knez Vitold, ne samo da ni pomagal Križarjem proti Žmudcem, marveč je pošiljal tjekaj celo denar, ljudi, konje it živež. Kakor on, tako so tudi Križarji poslali svoje poslance k p?»pyžu, k cesarju in k drugim krščanskim vladarjem, očitaje si drug drugemu nezvestobo in izdajstvo. Od velikega kneza je odšel s takimi listinami modri Mikolaj iz Rženjeva, kateri je znal razpletati niti. s križarsko zvijačnostjo spleteno, dokazuje" povsod neizmerno krivico, kakoršno so delali Križarji litevski in žmudski pokrajini.
Ker pa se je med tem na vilenskem zborovanj« še bolj utrdila zveza med Poljsko in Litvo, so upadla Križarjem srca, kajti lahko je bilo videti, da Jagiello, kot vrhovni vladar vseh zemelj, ki so bile pod oblastjo kneza Vitolda, bo stal v slučaju vojne na njegovi strani.
Grof Ivan Sayn, grudzijski komtur, in grof Sch\vartzburg, gdanjski komtur, sta odšla na zapoved velikega mojstra k poljskemu kralju z vprašanjem, česa se imajo nadejati? Kralj jima ni rekel ničesar, dasi so mu prinesli lepili darov. Za to pa so mu po-grozili z vojno, toda ne odkritosrčno, ker so dobro vedeli, da se veliki mojster in kapitula v duši grozno boj6 Jagiellove moči in da si na vso moč žele oddaljiti dan jeze in poraza.
(Dalje pride.)
Priloga „Sbčb" it. 36. z dne 6. maja 1903
Umrl je v Preserjih pri Komnu uzoren kmetovalec Josip Forčič, 1. 1899. odlikovan z zlatim križcem za zasluge na polju kmetijstva. Bodi mu blag spomin!
Župnik Perlnelč In njegova Per-petua pod ključem. — Včeraj pod noč sla počastila dva redarja župnika Perinčiča na stanovanju v ulici Treh Kraljev — in odvedli so ga v preiskovalni zapor., IstQ,s|;eCo je doživela njegova Perpetua, izšolana kan-kan prima ballerina. — V jutro je bilo zaslišano ono 17-letno dekle, ki naj bi bilo žrtev Perinčičeva, in zdi se, da so njene izpovedi vzrok Perinčičevemu neprostovoljnemu bivanju v Neffatovem hotelu. — DrugJThb-Cej^vedet«, da sta hotela Perinčič in njegova vrta sodelavka v vinogradu.... odpihati jo z večernim poštnim vlakom tje čez mejo; našli so ju baje povsem pripravljena na beg.
»Gorica* je včeraj trdila na podlagi poročila iz verodostojnega vira, da je bit-stveno vse d«u,ače nego so pisali .razni listi". — Sicer pa sprejemamo na znanje njeno zatrditev, da so nekateri d-'iovniki Perhčičevega kalibra. — Mi vemo ) neko..,, bolj grdo iz najnovejše dobe. Nesrečna vdova išče pomoč sodnije, in ako postane afera javna, bomo o njej poročali. Dokler je docela zasebna, molčimo i mi o njej.
Shod slovanskih časnikarjev ? Plznja. — Cas za priglase k shodu konča z dnem 14. t. m. Osrednja zveza slov. časnikarjev prosi, da bi bili vposlani do tedaj kolikor mogoče vsi priglasi in opozarja, da je potreba k priglasu pripomniti, ali si ude-ležnik želi stanovati v hotelu ali v zasebnem stanovanju. Takso za shod (10 K) naj pošlje vsak udeleženec blagajniku zveze, ured. Jos. Kuffnerju (»Narodni Listy'). Še-le ko plača takso, dobi udeleženec od tajnika zveze, ured, K. Gejnek-a (»Politik"), ki sprejema tudi priglase, legitimačni listek. Uredništva vseh slovanskih listov se naprošajo, da bi od 25. t. m. do 3. junija pošiljala na »Sdruženi česk^ch novimiru v Plzni" iztis svojih listov, ki bodo celi ta čas razloženi v pisarni shoda.
»Delavska slavnost* t Št. Petru. — V nedeljo torej so blagoslovili zastavo tuk. del. k a t. društva ter po blagoslovu priredili v št. Petru nekak shod, zborovanje in veselico. Po bobnanju, katero se je razlegalo po »Prim. Listu", bi človek sodil, da bo kdo ve kaka slavnost v Št. Petru, ali kdor pozna tiste može, ki trobijo po rogovih »Prim. Lista", ve, da kadar najbolj kričijo, takrat opravijo najmanj. No, mislili stuo, da bo vendar nekaj, ali da bo vsa reč tako kla-verna, kakor je bila, pa vendar nismo mislili. Dr. Pavlica je zbobnal skupaj svoje del. kal. društvo, prišlo je nekaj farovških podrep-nikov in nekaj rado-ednežev iz okolice. Zastopanih je bilo 'krifior pravijo, več društev, ali kaka? Razne Marijine družbe in kako U-rovško nepotrebno drultvo, vse drugo, ves zdravi  del naroda v okolici je ostal daleč
proč od Pavličeve pajacade, od drugodi z i dežele pa tako ni bilo nič. Tisto žalostno papeževo zastavo, ki pač ne more vzbujati veselja in poguma s svojimi barvami, je spremljalo nekaj goriških drvarjev, vsa vpri-zoritev v Št. Petru pa je bila tudi glede vrednosti navzočih na tako nizki stopinji, da je najbolje, ako o njej ne razpravljajo predeč. Napravili so bili vstopnice, * ali ker ni TStfo '.TJo^^a^^stopiJteer-so pa-pu&tili vse radovedneže poslušat gromovnika iz'Ljubljane, ,d' Janeza Kreka. Ta jim je kvasil nekaj o socijalizmu, o Marksu itd., česar niti sam ne razume, razumeli pa niso tudi navzoči Št. Pe-f-terci in Rojčevi »fantje"; ali, kakor pravi § S! ovenec V so besede dr.—Kreka vzbujale gromovito odobravanje in padle so na rodovitna tla. No, petijot iz kmetijskega društva v Št. Petru je padel tudi na rodovitna tla, to kaže ves popis v »Slovencu", ki je bombastičen, da je groza, in ki govori o »manifestaciji goriških Slovencev", Marijine družbe, par podrepnikov črne suknje in par prisiljenih odbornikov drugih društev — to naj bo manifestacija goriških Slovencev ? I Šalobarde! Da je bila cerkev na Travniku tisti čas polna, umejemo, saj je vedno, ker je pop. le tam pridiga v slov. jeziku, za katero pa je bilo treba groziti rajnkemu kardinalu celo z Ric-manjil J.iko neumestna pa je pisava, da je mogočno donelo iz cerkve prešernim goriškim
Lahom na uho slov. petje....... Iz cerkve se
pač ne sme nikoga dražiti, in ako so Lub-ljanč!»nje na to špekulirali, jih obsojamo, kajti mi smo s takimi nevšečnostimi z Lahi že zdavnaj pri kraju. — Zanimivo je tudi, koliko ljudi j so videli na tej tako veliki slavnosti v Št. Petru J V ,S!ov." beremo, da so prihajale od vseh stranij nepregledne množice in na vrtu »kmet, dr." ter na bližnjih travnikih je bilo natlačeno občinstva. Bilo je navzočih okoli 3000 oseb. Bravo! Menda so šteli cel Št. Peter, Vrtojbo, Bilje itd. ter tako približno zapisali 3000, seveda strašno preveč »polag navade staro". O »natlačenosli" po travnikih se jim je sanjalo v železniškem kupeju, sedaj pa farba »Slovence" svet, kako strašno velika manifestacija goriških Slovencev je bila na dan 3. maja v Št. Petru, — Zanimivo je tudi v poročilu, kako so pozdravili dr. Gregorčiča. »Slov.« pravi, da so dolgotrajni klici »živio dr. Gregorčič J" pretresali zrak in pričali o zvestobi goriških Slovencev do svojega zaslužnega voditelja' Ne vemo, kako mu je bilo pri srcu, ko je to čul in čital, ali mi mu rečemo : Don Antonio, smiliš se nam, ker te tako grdo vlečejo....
Omeniti moramo še, da je »Gorica" opisak vso slavnost prav previdno in skromno, dočim »Slovenec" kriči in laže, da je že ostudno.
Koliko so vredni popravki naših pollUkuJočln iiunccv. Obrambno društvo v Ljubljani, ki dela našim politikujočim nuncem popravke, smo razkrinkali svoj čas kot skrajno lažnivo, ki stoji na tem stališču, da treba   vse  popraviti,   pa  če je  še tako
resnično. Tega duha so se navzeli naši »politiki" po farovžih tako, da jih v slučajih ni sram reči, da ni res celo o taki stvari, ki je obče znana ali o kateri je g. nune do dna svoje duše prepričan, da je resnična. Biljen-ski kurat Roječ nam je podal v tem pogledu prav klasičen izgled. Vsi Biljenci vedo, da je resnica, da je spravil ob službo starega organista S., ali vendar je imel kurat pogum, zateči se pod okrilje § 19. t: zrier- raci, da ni res, da ga je spravil on ob službo. Cele Bilje vedo, da je v resnici povzdignil svojo posvečeno roko ter udaril ž njo fanta S. po obrazu, in sam je priznal, da ga je udaril in pri obravnavi se je to jasno pokazalo, ali navzlic temur je imel kurat Roječ pogum s pomočjo § 19. reči, da ni res, da je fanta •udaril. V »Primorskem Listu" pa je napisal izjavo, v kateri se pere ter tudi trdi, da ni udaril S. fanta, Kurat Roječ je tu nesramno lagal, in toliko hujša je ta laž, ker se je zatekel mož k zakonu. S § 19. tiskovnega zakona se da popraviti, kur kdo hoče; če je resnica še tako očito, je list primoran popravek priobčiti, ako je ta le pravilno sestavljen, drugače zapade globi ali se ustavi celo list. Tako je moči o največji resnici reči, da je laž. Zato pa se politikujoči nunci tako pridno zatekajo k popravkanju, njim ni mar, če še tako grdo lažejo, češ, saj lažemo pod zaščito §§, in ljudstvo mora verjeti, da je res, kar pišemo, ker se sklicujemo na postavo; kmeti res učijo, spoštovati postavo, kadar se nastopa proti njemu v prilog njim, ali oni pa mislijo, da so postave le za to tukaj, da jih morejo zlorabljali. In § 19. tisk. zakona zlorabljajo, da jo grdo. Pa še greha nimajo, ker namen posvečuje sredstva. Kaj ne, g, kurat Roječ! Sedaj umejemo, zakaj trdi ta biljonski »častni občan", da je nedolžen in čist l On nima niti greha, ker se je javno zlagal s pomočjo § 19. — Čuditi se moramo res temu koraku kurata Rojca in nimamo zadosti besed, d , bi mogli prav označiti tako postopanje, da se predrzne katoliški duhovnik, ki ima drugače vedno Boga in mater božjo na jeziku, ki hoče biti ves svet, čist in nedolžen, zateči se k zakonu ter se javno zlagati! To kaže pač odkrilo, koliko izprijenosti je med duhovščino, In v podkrep-Ijanje te izprijenosti naj jim služijo celo za-keni! Kake korenite premembe je torej potreba pri tiskovnem zakonu 1 Ali vendar kaj se je zgodilo. Tiskovni odsek v zbornici poslancev na Dunaju je zavrgel § 25. novega tisk. zakona, vslcd katerega bi smeli odg. uredniki zavreli popravke, o katerih lahko dokažejo, da so popolnoma ali deloma neresnični. Vsled tega so prav umevno poslanci Pacher, Dobernig in Hybeš, ki so po poklicu žirnalisli, izjavili, da odložijo mandate v odseku ; pač ostane pri slari zlorabi zakona, ako se isli ne spremeni tako, kakor kaže novi načrl. No, upati je, da sedanji odsekov ukrep ne obvelja. »Slovenec* pa se že ve-veseli ter hoče imeti vse po starem, kajti seveda drugače njegovo lažnivo   »Obrambno
društvo* ne bo moglo še dalje lagati tako, kakor laže sedaj, in takim nuncem, kakor je biljenski kurat Roječ, bi se po spremembi tisk. zakona pred sodnijo pošteno zamašila usta. N6, pri Rojcu smo na čistem, sedaj vemo, koliko jo vreden ta božji namestnik, -ki je padel tako nizko, da se ne sramuje več, zateči se k tisk. zakonu, da more javno lagati.
»Goriško okrajno učiteljsko društvo"
vabi na občni zbor, ki bo dne 7. majnika t. J. v slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici po tem dnevnem redu: 1. Volitev delegatov k »Zavezinemu« zborovanju. ^Predlogi ajdovske podružnice. 3. Nagrobni spomenik blagopokojnim društvenikom. 4. Razni nasveti.
Zahteve zidarjev. Na našo notico o gibanju zidarjev za povišanje plačila in znižanje delavnega časa smo dobili sporočilo, iz katerega posnemamo, da zidarji z memorandumom z dne 1, aprila 1903. zahtevajo: I. osemurni delavnik; II. praznik L. maja; m, zidarji I. kategorije 5 K; II. kategorije 4 K 40 vin. in III. kategorije od 3—4 K na dan; IV. fantinci, ki nosijo malto, od 1 K 40 vin., in podajači 2 K 40 vin, najmanjo. Zidarji niso zahtevali samo 20 #, resnica je, da boljši delavci imajo 3 -3 K 20 vin. na dan, torej razlika med 3 in 6 K znese več kakor 20% ; z odbitjem delavnih ur bi prišlo do 125% na dan.
Na to so gospodarji-delodajalci odgovorili 9. aprila t. I. sledeče: I. dovoljuje so 10 urni delavnik; H. praznik 1, maja temu, ki hoče, ostane prosto ? III. boljšim zidarjem 3 K 50 vin, na dan in drugim po vrednosti; IV, fantincem, ki nosijo malto, 80 vin, do I K in delavcem-podajačem, boljšim % K 10 vin., drugim pa po vrednosti.
Zidarji so podali gospodarjem ultimatum ter zahtevajo odgovora tekom dne 7, t, m, SrcČkanJe deželnih obligacij. — Dne j 1. maja t. I. ob 10 uri predpoldne je bilo v ' deželni hiši šestnajsto srečkanjo deželnih obligacij izdanih  leta  1888. — Izžrebale so se naslednje:
Vrsta A št.	28. .	. za 1000 gld.
» »   »	115. .	. , 1000 »
	37. .	. »  100 »
t » •	38. .	. ,  100 ,
» » »	31	,  100 ,
» . »	83	. ,  100 ,
Vrsta B št.	21 . .	. za 1000 gld.
» ¦ »	96. .	. ,  100 ,
• • «	31 . .	- ,  100 ,
> » »	24. .	. ,  100 ,
• » »	18 . .	. ,  100 ,
Deželna denarnica izplača te obligacije dne 1. avgusta t. I. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kateri še ne iztekč 1. avgusta 1.1. Obligacije vrsta B št. 33 od 100 gld., ki se j 3 izsrečkala 1. maja 1902., še ni stranka realizirala.
Zapiski  mladega potnika.
Piše B. V.
(Dalje.) Prihodnjega dne se pač ni bilo pož.uriti z vstajanjem. Bila je nedelja. Okoli devete ure so mornaji nabasali male tope na krovu. Na nedogledni morski površini se je prikazal avstrijski pamik »Semiramis« iz Aleksandrije, na katerem se je nahajala cesarjeva vnukinja s svojim soprogom. Novoporočenca sta se peljala pred kakimi tremi meseci s »Habsburgom« v Egipet in sicer prav kot navadna potnika prvega razreda. Skoro je izginila »Semiranis« izpred naših oči. Popoldne sem posedal na krovu, čital časnike in se pogovarjal z generalico in generalom, ki je rezek ali dobrosrčen in izobražen vojak. Pravil mi je, da že tičim v njegovem dnevniku. Nudi se priložnost si ogledati natančneje celi parobrod, ki je sestavljen po najnovejšem sistemu in ki prekaša po svoji udobnosti morebiti še celo parnike nemških in francoskih društev, kakor so mi zatrjevali Nemci iz Nemčije, ki niso vedno nepristranski presojevatelji. Salon je razkošno opravljen, dasi bi bil lahko okusnejši. V sredi glavne stene je cesarjeva slika v naravni velikosti. Oljnate slike avstrijskih cesarskih gradov se nahajajo med okni. Povsodi se vsiljuje črna in žolta barva. Mimo bufeta se pride naravnost v drugi salon, ki mi najbolj ugaja po svojih orijentalskih zofah m oljnatih slikah iz orijentalskega narodnega življenja, podajsjočih 'ej sobani neki ekzotičen vtis. Ta sobana je po mojem mnenju najokusnejše in res umetniško dekorirana. Morski sveži zrak soli vsak obed in ni čuda, da gladni potnik težko pričakuje trenutka, ko se oglasi zvonec. Obednica je podobna veliki dvorani. Ob stenah so lepe oljnate žaner-slike, predstavljajoče prizore iz Egipta. Na zofi na čelu mize ima kapitan svoje mesto, nad njegovim prostorom je pa slika Portsaida. Lojd pri izbirki slik nima posebno srečne roke, tu bi morala biti slika Trsta
ali kakega drugega mesta in ne slika tega pustega levan-tinskega Port Saida. Okoli stene so egiptski stebri z originalnimi egiptskimi ornamenti, na stebrih so pritrjene električne žarnice. V pogovoru s kapetanom sem se začetkom posluževal italijanščine, ali na koncu potovanja sva se pogovarjala le po naški.
Žvižg parnika javlja, da smo v aleksandrijski luki. Skozi okence svoje kajute zagledam svetilnik na dolgem pustem jeziku. Bilo mi je nekoliko težko in svečano pri srcu, kajti kratko časa še in izkrcali se bodemo v deželi Faraonov, kjer se je rodil največji židovski državnik in zakonodajalec Mojzes, kjer je bila zibel umetnosti in ved, kamor je potoval Likurg in Herodot in kamor je pribežala sveta rodbina. Ko so propadle Atene, bilo je središče antične kulture skoraj v večji meri Aleksandrija nego Rim. Tukaj so vestni in pedantični učenjaki in modrijani zbirali in shranjevali vse ono, kar je Grčija ustvarila tekom vekov. Nesreča in zlobna usoda je hotela, da je ona knjižnica, ki jej ni bilo enake na svetu, zgorela, in ravno ta nesreča je vzrok, da so nam mnoga mojsterska dela grške književnosti le ohranjena v odlomkih ali sploh izginila. Kako dobro bi bili podučeni o Grkih, ako bi plamen ne požrl Lerape-jona s svojimi neprecenljivimi zakladi. Na desni je nizko, pusto, kredasto belo obrežje in tudi steber Pompejev je viden in označuje mesto, ker je bila knjižnica; antični Bru-hion se je raztezal tam, kjer je sedaj središče mesta; kraljeva palača pa, kjer je Kleopatra uprizarjala vse one razkošne brgije, je bila blizu ceste v Ramle. Proti vzhodu se vidi palmov gozd — prava vaza sredi pustinje. Ko pridemo bližje do obrežja, vidimo dva skromna tovarniška dimnika, stolp katoliške cerkve, streho bazilike ter okrog na morju celo vrsto impozantnih parobrodov. Na nas pa že čaka cela vrsta arabskih nosačev in podobnih junakov. Red vzdržujejo policisti s kratkimi palicami in pasjimi biči v roki v dokaz, da smo v deželi, ki je treba vsakogar, ki je nepo-
slušen, z bičem kaznovati, kjer nimajo veljave evropski pojmi o osebni svobodi in časti vsakega državljana. Komaj smo v zvezi s kopnim in že pridrvi množica Arabcev na parobrod, ki se kričavo vsiljuje in naravnost napada tujca.
S »Habsburga« smo si dali prtljago takoj ponesti na Amfitritoc, ki je bila prav blizu na »marini«. sAmfitrita« je sicer že dvajset let stara, ali vendar je še prav lepa ladja. Podal sem se v mesto. Nekaj meni povsem novega so mi bile fizijognomije Arabcev in zamorcev, katerih polt je najrazličnejše barve, nikaka nijansa ne manjka. Središče mesta je trg Muhamed-Ali, ki je ves evropski s spomenikom, ki je desetkrat lepši nego oni prvega laškega kralja na Monte Pincio. V čitalni sobi borze sem prelistal avstrijske dnevnike, na dolgo in široko poročajoče o celjskem vprašanju, ki je zopet razburjalo javnost. Ko sem se p deveti uri zvečer vrnil v luko, ni bilo več »Amfitrite« na »marini*;, videl sem jo daleč zunaj na morju. Mornarja ni bilo blizu, da bi me peljal do parnika, povrh je pa bilo še morje nemirno. Sklenil sem prenočiti v mestu.
Določeno je bilo, da odpotuje naš parnik 15. aprila. Opoldne tega dne sem zahteval dva »teškeresa«, to je potna lista za turško državo, katera je napisal mlad Levantinec in . podpisal resen čemeren in molčeč arabski birokrat; plačati sem mu moral za to pol napoleona. Kakih pet arabskih čolnarjev se je začelo trgati in pipati okolo mene, da sem jih moral odgnati s palico, ker so mi hoteli šiloma braniti vstop v Čoln onega, katerega sem najel. Komaj sem se iz-kobacal iz čolna na stopnice parobroda in po stopnicah navzgor, že me je čakala druga neprijetnost. Kavorujav, nizek ded s fesom, uslužbenec pomorske policije, je zahteval, naj mu kažem neko »carta«. Nisem vedel, kaj da hoče in pričel sem se z njim prav po italijansko glasno prepirati; ta prepir se je nadaljeval pod krovom, kamor me je slednjič vendar le pustil. Namignil sem očetu, da naj mu da bakšiš, ki bi čudovito blagodejno uplival na tega kričavega
Skiep šolskega leta obrtne šole za zidarje t Sencah. — Pišejo nam: Od leta do leta raste zanimanje za ta za naSe zidarje prekoristen zavod. Tako je tudi pretekla nedelja privabila mnogo odlične gospode in občinstva k sklepu in ž njim združeni razstavi učnih izdelkov v umetno okraSeni Sol. sobi. Opazili smo med navzočimi dvornega svetnika, visokorod. gosp. grofa At-teras-a, ki se je vidno veselil takega napredka, ter si natanko ogledal razstavo; ravnatelja drž. obrtne šole v Trstu gospoda vi-eza Hesky-a, Sol. svetnika gosp. Plohl-a, okraj. Sol. nadzornika gosp. Finžger-ja, profesorski zbor c. kr. učiteljišča z ravnateljem gosp. Križnič-em na čelu, več gospodov učiteljev iz okolice ter celo iz Na-brežine in Sežane in mnogo drugega občinstva. Taka udeležba bo gotovo bodrila učiteljsko osobie in učence tudi za prihodnje vspeSno delovanje ter priča, da stoji zavod na zdravih nogah, ki nudi učencem priliko, zvežbati se v svoji stroki tako, da jim pozneje ne bode treba tlačaniti tujcem. Vsakdo, ki si je ogledal učne izdelke, je moral priznati veliko pridnost učencev, ki se kaže v natančno izvedenem elementarnem risanju in stavbnih načrtih. V prvi vrsti je to seveda zasluga strokovnjaka, učitelja risanja gosp. profesorja Gvaiz-a.
Iz poročila g. voditelja Vižintina posnemamo sledeče: Obrtna šok se jevsta-novila pred 7 leti z vspešno podporo pok. gospoda Antona Bajca, ki je bil ves čas voditelj zavoda, ter istega s svojo skrbnostjo in neumornim delovanjem iz skromnega začetka povzdignil na sedanjo stopinjo. Slava njegovemu spominu!
Preteklo šol. leto je obiskovalo poduk v 3 razredih 62 učencev, med temi 54 domačinov in 8 iz drugih občin. Učenci so redno zahajali v Šolo ter pridno sledili poduku, kar kaže konečni povsem povoljni vspeh. Podu-čevalo se je: prostoročno in geometrično risanje, nauk o stavbarstvu, modeliranje, obrtno spisje in računstvo, knjigovodstvo ter nemščina. Zavod so gmotno podpirali visoka naučna uprava, deželni odbor, kupčijska zbornica, okrajni šol. svet in domača občina.
Po govorih gosp. Finžger-ja in grofa Attemsa, ki sta izražala svojo zadovoljnost in veselje na tako lepem vspehu ter bodrila nčiteljstvo in učence k nadaljevanja v tem smislu, so bili pridnejši učenci ob larovani, s čemur se je zaključilo šolsko leto.
Na to se je razvila živahna domača zabava v dvorani g. Žuidsrčiča ob udaranju vrlih tumburašev in mili slovenski pesmi.
Končamo z upanjem, da bo sklep prvo majnikovo nedeljo prihodnjega leta enako veličasten.
Na vlaku napaden železniški sprevodnik. — Ko je v četrtek po noči vozil tovorni vlak z Nabrežine proti Divači, skočil je zunaj postaje Nabrežina neki človek na vlak in prišel v kondutersko hišico na vlaku, kjer   je   sedel   sprevodnik   Andrej   Jurkas,
Dotičnik je hotel po vsej sih iti noter aH Jurkas mu je zabranil in dal znamenje, da se je vlak vstavil. Ko je neznani človek, ki je govoril laški, to opazil, potegnil je nož in sunil Jurkasa v prsi tako, da mu je predrl ' plašč in obleko in notes in ga nekoliko ranil na prsih. Če bi sunek ne bil zadel na notes, bil bi Jurkas smrtno-nevarno ranjen. Napadalec je na to skočil z vlaka in zbežal, ne da bi se posrečilo zasledovalcem, da bi ga vjeli. —
Slovenska čitalnica t Bol. Vrtojbi priredi dne 1. junija veselico s plesom. Vspored se objavi pravočasno. Toliko na znanje sosednim društvom. Odbor.
Listnica. — Gg. dop. Nekaj dopisov smo morali odložiti za prihodnjič.
Novo Is Slatino Rogatec. — Letos je 102 leti, odkar si je pridobila štajerska dežela zdravilišče Slatina, »štajerske Karlove toplice". V spomin tega znamenitega časa je izdalo upravništvo zavoda (ravnatelj TrolUr) tipografičen krasno opremljen in tudi po vsebini zanimiv ter poučljiv popis bisera štajerskih zdravilišč, kakor priljubljeno Slatino tudi imenujejo. Novost tega naznanila, na katerega naslovni strani je zanimiv v barvah tiskan razgled po zdravilišču štajerskem .Rigijem Donačko goro", ki nas v ozadju mično vabi, je ta, da se otvori letošnjo jesen železniška proga Grobelno-Ro-gatec-Slatina, ki bo direktno zvezana z glavno progo južne železnice. Dalje se je kisla voda, smrečno iglaste in oglenčevo kislinske kopeli prenovilo. Pomenljivo za večino prizadetega občinstva je tudi, da je ravnateljstvo za čas med 15. aprilom in 20. junijem znižalo cene stanovanj. To in če se še pomisli, da je v omenjenem času temperatura in prebivanje v zdraviliščih prijetneje in do-nesljiveje ko v pravi sezoni, bo gotovo marsikateri zdravilišče raje obiskal v predsezoni.
[j                         vzbuja tek
TpmipI ywlw»llP0SpeSuje  Prehv,.i,L!nie   s? „ I GllipCrvrcICIi  vravnava spreminjanje snovi.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Glede" na interpelacijo o ex-lex-stanju na Ogerskem je odgovoril KSrber, da on radi lega ne misli ničesar storiti. Na razpravo o nagodbenih predlogah to stanje ne more nič vplivati. Glede interpelacije Biankinijeve radi dogodkov na Hrvatskem odreka Korber vsak odgovor, ker se tičejo reči le Ogerske. Potem so nadaljevali afero Rtctus. Slranskvjev predlog sprejet.
Knez In nadškof Kolin. — Olomuški knez in nadškof je oni katoliški duhovnik, ki je sedaj „junak dneva". Kaj je počel, smo že povedali v obširni notici. O takozvani ,Rectus"-aferi je bilo govora tudi v državnem zboru, in sicer v seji v petek. Mladočeh dr. Stransk^ je rekel o njem med drugim, da je preganjal tudi duhovnike pri dopustnem   zavzemanju    za  svoja   stanovska
vprašanja ter jim prepovedal, citati liste in jih dobivati, v katerih se je govorilo o po-vzdigi duhovskega stanu. Na Moravskem je nastala velika agitacija med duhovščino za odpravo celibata.... Nadškof je preganjal duhovnike glede" narodnosti r toliko, da je duhovnikom češke narodnosti prepovedal de-ležiti se narodnih agitacij ter je zapovedal duhovščini v Olomucu izstopiti iz tamkajšnje .Besede". Ne le administrativna, marveč tudi duhovska uprava nadškofa je nemška..... Ko je izšel znani »Rectusov" članek v »Pozora*, se je zatekel nadškof k nedopustnemu, da celo kaznjivemu sredstvu. Znal si je pridobiti original brzojavke, jo dal fotografirati ter jo je odposlal nekemu izvedencu na-Dunaju. Ta izvedenec pa je rekel, da je pisava slična pisavi duhovnika Ocazka (pisal pa je duhovnik Hofer). Čeprav je duhovna sodnija spoznala tega nekrivim, je moral vendar na ukaz v Kromeriž v zapor. (Schuhraeier: Mož bi bil moral postati veliki inkvizitor, pa je prišel prepozno na svet!) Mi moramo gledati na to, da se bodo rabiti zakoni prav tako proti nadškofu kakor proti vsakemu drugemu državljanu. Ako bi bil brzojavni urad v Olomucu varoval svojo dolžnost ter bi ne bil krušil državnega temeljnega zakona o varstvu p:smene tajnosti, bi se Ocazku ne bilo nič pripetilo. Državni temeljni zakon je bit tu od strani uradnika na bolesten način kršen, uradnik je storil takorekoč zločin zlorabe uradne moči. Mi stremimo po predlogu za tem, da vlada preišče ta slučaj ter da izroči potem ves materijal državnemu pravd-ništvu v svrho obtožbe.... Da je ta zadeva nujna, dokazuje že okolščina, da se potolaži javno mnenje kakor tudi duhovi na Moravskem še le takrat, ko dokaže parlament in država nadškofu, da ima tudi njegova moč meje, tor da je skrajni čas, da se spomni svoje potrebne pravičnosti in milosti tudi nasproti duhovščini, kar bi moralo biti najod-ličnejša lastnost tako visokega dostojanstvenika. Dr. Schoicher (katoliški prclal) je rekel med drugim, da kar ni prav, če stori kak pomožni duhovnik, tisto tudi ni prav, če stori kak nadškof in knez. Tudi se ne sme reči, da je kriva olomu^kega slučaja slaba uprava cerkve. Uprava naše cerkve je najbolja, ka-nonično zakonodajstvo je mogoče najvzgled-nejše na svetu, ali ne izvaja se. Ako bi prišel Odrešenik zopet na svet, M bilo prvo, kar bi storil, da bi pograbil vrv ter bi pognal marsikoga ven, ki ne tiče noter; V slučaju .Rectus" je delal očitanja duhovnik nadškofu. Ako so kritiko^ali ljudje Odreše-nika. ni koprnel po maščevanju. Pisatelji so kritikovali papeže, in nekdanje pridigarje pokore častijo sedaj kot svetnike. Celo nune so delale  očitanja  papežom, ali  nobena ni
bila preganjana ali  izgnana.....  Da so zaprli
Ocazka, dokazuje, da sta šli pravo in pravica tamkaj že tako precej počivat. V nadškofijski palači v Olomucu bi bili morali čutit', da se ne sme biti sodnik v svoji lastni reči. So-cijalni demokrat Schuhmeier je povedal
na to, kako je postopal škof s kmetom Du-biakom, kateremu je vzel kos zemljišča, za katero je plačeval kmetu davek že več let. Nadškof je bit tako brutalen, da je dal rabiti tega ubogega kmeta radi pravdnih troškov 200 gld. ter ga je pregnal iz domovja. Po-zn je pa je moral škof uvideti svojo krivico ter kmetu vse povrniti. Ali Dubiak je bil prišel med tem časom v — norišnico 1 Pri fatiranju osebne dohodarine je fatiral tako mal dohodek, da mu je morala oblast vrniti polo z zahtevo, naj fatira po pravici. Proti ljudem postopa brutalno in brezobzirno ter neusmiljeno. Imel je skozi 16 let tiskarno brez koncesije. Škofa Kohna sovražijo Cehi in-Nemei,-sovraži ga duhovščina, Papež ga noče vzdigniti za kardinala, cesar mu ne dovoljuje avdijenc. — Ta slučaj naj se porabi v svrho: Strani s cerkvenopolitičnimi zakoni I Odstrani naj se Kohna od dostojanstva, kajti on kali mir ter je javno pohujšanje. Loči naj se cerkev od države I
Nemški cesar Viljem se mudi v Rimu kot gost laškega kralja. Sprejeli so ga kar mogoče sijajno. Angleški kralj pa je bil te dni v Parizu.
Kasaeljska sodnija je potrdila razsodbo ljubljanske porotne sodnije, po kateri jo bil dr. Evgen Lampe, urednik »Slovenca", v zadevi dr. Ferjančičevi obsojen v šestmesečen zapor. Sedaj se obrnejo baje še do cesarja za porailoščenje.
Balkan. — Morilca konzula Ščerbine, Albanca Ibrahima, je obsodila vojna sodnija v Carigradu  na  smrt,  na kar pa je izrekel ruski car željo, da  naj  se zločinec ne kaznuje s smrtjo, Vsled tega se odda Ibrahim v dosmrtno prisilno  delo. — Turki v Solunu so napadli Bulgare radi atentata naotomar sko banko. Nastalo je tem povodom prav klanje, ubitih je baje okoli 150 oseb.  — solunsko  luko  je  došlo  5  avstrijskih iadi <lu, Listi pravijo, da imajo namen varovati inte   ,r rese avstroogerskih podanikov. Ruski posla nik Sinovjev pa je izročil sultanu nekak uiti-matum, v katerem grozi, da začno prodirat<"iV avstrijske  čete  v  Novibazar  in se začne z izkrcavanjem pomorščakov v Solunu.
Wi!helmov zeljiščni  sok
že dolgo let priljubljen
sok proti kašlju
1 steklenico K 2-50, postni zavoj       6 stekl. K 10
franko na vsako avstro-ogersko pošlo razp6i!'ja
Fran Wilhelm, lekarnar
c kr. dvorni zulag^telj v Ncuiiklrchen, Spodnje Avstrijsko.
V znak pristnosti jo na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva. Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, vrši se poSHjatcv direktno.
......(ž)..........
junaka, ali on je imel še previsoko mnenje o turških ozi-l roma egiptovskih uradnikih. Peljati sva se morala na kopno v zdravstveni urad »sanita«, da bi dobila dotično »carto«. Vrnila sva se na krov, in oni junak ni zinil več besede. Pozneje se je stvar razjasnila ; samo potniki tretjega razreda! so morali imeti tako =»carta«, aH ti pa navadno ne dajajo bakšiša, kar je pač smola za baksiša željne ljudi.
Egiptovsko podnebje upliva tudi že name, nimam prav nikakega veselja do dela, ničesar ne čitam in z vso odločnostjo se silim nekoliko pisariti. Ladja bi morala že včeraj odriniti, aH včeraj so morati vse tovore izkladati in desin-ficirati. V Egiptu .je kuga in kolera. Vse ugiba, ali bode kvarantena v Bajrutu, mi plujemo sedaj naravnost v Bajrut in odtod "^ie v Jafo. Posebno živahno je bilo, ko so se začeli vkujti potniki na naš parobrod. To so bili najrazličnejši ljudje, grški pop, Levantinka z otroci in neštevilnimi punkelji, potem potniki prvega razreda, Amerikanec z belo čelado in belo obleko za tropične kraje in z okroglo srčno gospo, zastopnik velike nemške tvrdke. Ti trije novi potniki seveda niso kazili pristno levantinskega življenja okoli stopnic Nikdo, ki ni imel namena, se peljati s parobrodom, ni smel na krov, da bi nas ne okužil, različnim kulijem pat katerim se je videlo na prvi pogled, da po svoji umazanosti uprav nosijo kužnine, ki provzročajo kugo, na sebi, so pa prenašali prtljago in svobodno pohajali okrog. Nekoliko ur pred solnčnim zahodom je odjadral čoln z rdečo zastavo in polumescem, na katerem je bila egiptovska zdravstvena komisija. Na parobrodu je bilo že vse pripravljeno in ko smo sedli k dinerju, videli smo komaj še skozi okno svetilnik Aleksandrije.
Port Said. Bilo je četrtek 17. aprila 02. okoli sedme ure v jutro, ko je r;šel pilot na ladjo, to je siguren znak, da luka ni daleč. In" res čez uro je bila ladja že privezana na boji, kakih deset metrov od obrežja, ker luka ne dopušča, da bi se velike barke mogle povsem bližati obrežju. An-
gleški parnik se je vozil mimo, na krovu je bilo vse polno I vojakov v tropiški obleki, ki se bojda vračajo iz Indije. Mesto je sredi pustinje, hiše so čudno nekako na kitajski] način stavljene in imajo raznovrstne hodnike pred okni.i Čolnar je zahteval Štiri franke, dobil pa štiri pijastre za j vožnjo tja in nazaj. Ob morju so razni tingeltangelni, konzulati in uradi pomorskih društev. Lomilo, valovom nastavljeno, sega daleč v morje in se nadaljuje onstran spomenika Lessepsa, ki je gradil sueški kanal. Ob podzidje iz neobde-ladenega kamenja, na katerem stoji v nadnaravni velikosti kip onega genialnega moža, ki je z železno voljo dovršil to ogromno delo in ki je v sramoti in uboštvu umrl, buta neprestano. Spomenik je obdan od vseh stranij od morja. Podnožje je jako okusno in priprosto brez vseh nepotrebnih elegičnih in simboličnih frizov. Na dveh straneh spomenika ste dve verigi s konopljeni'. To je torej spomenik moža, ki je z vsemi sredstvi in pripoi.iočki moderne tehnike to dovršil, kar so dovršili stari Egipčani edino le s človeškimi delavnimi silami. V preteklem stoletju je veljalo to kot delo gigantov, kar ni bilo neizvršljivo za Egipčane, ki niso poznali niti parnega stroja niti elektrike. Nazaj do luke sem se peljal v nekim primitivnem tramvaju, čigar sprevodnik je bil mlad Arabec, ki je imel v znak svojega visokega dostojanstva kot uradnik tega velikanskega podjetja evropski žolt in oguljen površnik. Da sem prišel od spomenika do tramvaja, moral sem pa hoditi precejšen del mesta, ki ne more ugajati onemu, ki ljubi količkaj vegetacije; okrog in okrog je sama puščava, par hiš in morje. Vkrcali so se Francoz, ki menda potuje v zabavo, novoporočen francoski parček, velika Kukova karavana, ter neka ruska rodbina.
Najzanimivejše je pa bilo se sprehajati v mraku po podpalubju, kjer so potniki tretjega razreda. Kar na levi za leseno ograjo se nahaja turški harem, tri bule čepijo na razprostrtih blazinah in čilimih, edna ni več mlada in tudi že grda, nima radi tega posebno skrbno zavitega obraza,
mlajši dve pa sta popolnoma zaviti v tanko polusvileno sukno isar-r, katera je pri tej kavorujave, pri oni črne barve z žolttmi rižami, pred nosom pa imajo vijoličasti ali rožnati >meudils ki povsem zakriva obraz. Ni pa težko opaziti bujne oblike ženskega telesa. Ravno kar jedo in radi tega dvigujejo včasi ruto, ali tako, da se ne vidi ust, na rc'cah imajo črne volnene rokavice. Ob strani različnih svežnjev in posteljne oprave pa stojijo bele papuče in kor-bice z živežem. Na drugih punkeljih pa sameva posoda za rituelno umivanje. Po noči se razpne platno, da je potem harem v šotoru. Nad onim * prostorom, kjer se nahaja globoko doli blago in ki se šeie odkrije pri izkladanju in vkladanju, se je utaboril resen Arabec z očali na dolgem, ravnem nosu ter belini turbanom z zlatimi zvezdami; knjigo, v kateri čita, ima naslonjeno na blazino, on pa čepi na lepem čilimu. Cela židovska rodbina se je tam prav po domače uredila; kovčegi različne velikosti, ponve, koltri, leseni zaboji jo obdajajo. To so židi iz Bagdada, ki potujejo v Jeruzalem. Dve mladi Židinji plavili las in svetle polti dojite tam svoja otroka. Ta skoraj germanski tip je dokaz, da ste se križali dve rasi v srednjem veku, ser.iitska in germanska, ier da germanska kri danes še ni izginila. Na glavi imate ruto rožnate ali modre barve, ki je nad čelom zvezana, vedno se smejale, lice jim je okroglo, nosič mal in proporcionalen, oči žive in mokro lesketajoče se, okoli vratu imate niz koral. Židi iz Bagdada so drobne postave, imajo čifutske kodre blizu ušes, nosijo zelene široke hkče in kadijo »nar-žile«. Oni Arabec, katerega sem prej omenil, je naenkrat postal hud, začel kričati name, strašno tuliti in sezt'1 čre-velj, 'ukor da b! mi ga hotel vreči v obraz. Videl sem svobodomiselnega Turka tudi tam blizu sedeti, /sina je imela obraz zakrit, otroke je pa pestovala nubijska sužnjica. Izven-redno me je tudi zanimal suh Žid z dolgim takim nosom, silno lepim, velikim Čelom, z ono perfidno potezo okoli ustnic in kukuljo na glavi. Tak je moral biti kak Žid iz
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo t skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 47»%.  Stalne vloge od
10.000 krdn>~M}±ite4ijjiafqyfL}J&tej&>  ..1fa, 5%. Rentoidavek plačuje posojilnica sama. '""^
Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s V»% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5Va%<
Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 E =158.640. —Hranil ne vloge 1,318.965.— Posojila 1,379.213. — Vrednost hi§ 142.643 (v resnici s» vredne več). — Roservni zalog 63.014._________________________________"____
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Zaloga piva
iz prve kranjske izvozne pivovarne in sladovne na par
T. Fr ohlich - Vrhnika (Kranjsko).
Priporoča se za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor: »Eksportnomarčno*, »Kranjski biser« in »Granat-Porter« v sodčkih in steklenicah. Jamči se za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost cen. gg. odjemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na GoriČici »pri ltebku« in v Dornbergu pri Alb. fc>inigoj-u z ledom in vedno svežim pivom dobro oskrbljene ledenice.
Glavni zastopnik za Gorico in deželo
Josip Rovan,
s zalogo v Gorici — Rabatišče štv. 20.
mm
i
mmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmžM
Tr^oVjko-obrtna re^5troVaqa zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranilna vlog« obrestuje po *'»*,       večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po ?>#. •••- Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgubo
obresti. — Rentni «!avek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na   5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadruinlki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Naznanilo.
Podpisani si usojam naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da prevzamem vsled smrti svojega očeta vodstvo in oskrbovanje staroznane gostilne
„Pri Golobu"
na voglu ulice Morelli.
Skrbel bodem, da bode  lu-li v bodoče posrežba solidna kakor doslej. V Gorici, 1. maja 1903.
Leopold Reja.
»ifiiF Pečenko
Vrtna ui.ca 8 ~ GORICA — Via Giardinc 8
priporoča
pristna bala     JUS^**    krlaklh, dal-
in črna vina    ^w>|^    mallnsklh in
i? vipavskih,    <$%9fr        Istarsklh
(url an sk Iti,            K           vinogradov.
Dostavna mi dom in razpošilja po Žoleznini na
vse kraje avstro - ogergke monarhije v sodih od 56
litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree.
Cana šmarna. Paalraika noti.*.
Na prodaj je.
lep, lahek, z usnjeni pokrit, skoraj  nov ko-leselj ali  kaleš v Gorici Via Trieste.43,
Novost!
Fotografije,
izdelane navadno in v najmodernejšem stilu, takozvane Jmperial« platino bromit, priporoča
A. Jerkič,
odlikovan fotograf v Gorici,
Gosposka ulica 7.
Vsakdo naj si ogleda fcložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi.
Pfaff-ovi šivalni stroji
¦NF1   so najboljl. -fXe1
To sligi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti no ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako ho upeljo nit v šivalni islroj, tem manj kano isti liva, toda mi smo po nali vee kol 20-lelni ponkuSnji raznih tovarniških strojev se preprIMi, da no res Pfaffovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter »8 uverili da rq no dela z nobenim drugim strojem tako natnntao kot * Pfaflovlnt.
Pfaffovl šivalni stroji l!S°umi,m ,Welni dobS *° vcdnc Pfaffovi šivalni stroji ZSPUS! m domačo mU ln
Pfilffnifi iiuallli fifpflii bo posebno pripravni za umetno vezenje HltnUVI olVdllll SirUJI   (recawlronj«)lir se poučuje brezpkgno.
Pfaffovi šivalni stroji SSatsTio?*0",,mkoU,mm-
Nikar naj so no zamudi pred nakupom ogledati Pffaffova Šivalne stroje.
a ffaliovih šivalnih ia drugih strojev v Gorici via Municipio štev. I SAUNI6 & DEKLEVA.
Poprovljuliiicn Šivalnih Htrojev, dvokclos Nunska ulica 14,
Stanje 31. dec. 1902:
Dalaii: a) podpisani. . .
b) vplačani   . . . Oaaa poselila    ...
Dopolnilni zaklad Vlasa..........
:    013.200-—
305.874-50
1,248.171-07
.2-W.139.-23
>    912.745*25
t®smmmsm^$m®mm®mmBmmmm&
Hitite v i, Riva Casteilo štev. 4
prodaja se samo še nekaj dni.
Cele volnene obleke dobivajo se že od gld. 1'80 naprej.
! i
j
množice onih, ki so zahtevali pred Pilatovo hišo, da se Krist križa. Nekaj neizrečeno trudnega in poluobupanega je bilo v teh mrtvih potezah.
Zjutraj je bilo videti samo morje in nebo. Ukaz turške vlade veli, da mora vsak parnik, ki pride iz Egipta, najprej v Pajrut, in radi tega je tudi naš parnik kreni! po ravni p«**' od afriškega obrežja v Bajrut Okoli 10. ure smo zagledali v mlečnih obrisih daleč, da je bilo komaj še spoznati, goro Karmel. Čital sem, da so nekdaj padali romarji na tla, ko so jo zagledali z ladije. Dočim smo videli goro Karmel silno nedoločno, premikal se nam je Libanon vedno bliži in bliži, na vrhu je ležalo mnogo snega. Morje je bilo mirno, včasi se je prikazal kak galeb, nebo je bilo bistro in jasno, zrak prozoren.
»Amfitrita« krmari ponosno tja proti Bajrutu, ki nt vsč daleč. Najprej je vidno neko povsem novo neokusno stavljeno predmestje. Turški del mesta je pa ravno pred luko. Hiše so sezidane v sirskem slogu, ki se od arabskega močno razlikuje. Francoski ,>arobrod, ki je z nami odšel iz Port Saida, je bil že v luki. Ravnokar se je vrnil čoln od zdravstvenega urada z žc!'o zastavo, kar znači, da se par-niktt ni dovolila »libera ; Mtica«, iz tega dejstva se je lahko dalo sklepati, da tudi naš parobrod čaka kvarantena, ker pride iz okuženega Egipta. Skoro je odrinil čoln z doktorjem, našim znancem s »Habsburga«, in drugim kapetanom. Vsi potniki so stali na krovu. Slednjič se je vrnil čoln, v vetru je plapolala žolta zastava*in doktor mi je kazal iz Čolna pet prstov, vedel sem takoj, da bode pet jni kvaran-tene. Požuril sem se na promenadni krov in javil Vjeri Afanazijevni našo usodo.
Sobota/19. aprila 02. Zvon, ki vabi na obed, deli ves dan na tri ali štiri dele. Prvi sega od zjutranjega čaja do
dejeunerja, drugi od drjeunerja do dinerja, in tretji od di-nerja do Časa, ko je treba iti jpat. Dama, ki sedi meni nasproti poleg kapetana, je Danka. Prijazna glava s čednim, podjetnim in odločnim nosičem poveča ugodni vtis. Njen mož je Švedski konzul v severni Ameriki, bolj nizke postave, plečast in plavili odkritosrčnih pristno germanskih očij. Prvi dan v Aleksandriji se mi je dozdeval nekoliko čuden, ko je raztezal svoj daljnogled na vse strani kot pristen potujoč Anglež stare šole. S sabo nosi celo skrinjo knjig, najbrž je tudi pisatelj. Pri dinerju je segla Danka v pogovor in glasno rekla kapetanu: »Mi Danci sovražimo Nemce«. Naš doktor, ki je dan prej zasmehoval prav po nepotrebnem Slovence samo, da bi nas dražil, se je raz-Ijutil, kakor je bilo lahko spoznati, nad temi bogokletnimi besedami. Danka je tudi pravila v slabi nemščini kapetanu, da bode jutri božja služba v salonu in ga resno vprašala, alt ne bode on, kakor je io na angleških parobrodih običajno, čital evangelija. Kapetan se je kar vstrašil in pravil v ne ravno klasični nemščini, da je brezverec. Danka in njen mož se nista mogla načuditi nevernosti tega moža, ki se pač nikdar ni trudil za kako višjo izobrazbo.
Nedelja, 20. aprila 01 Ob deseti uri je bila protestantska božja služba v salonu nad obednico. Pri največji, z rdečim prtom pokriti mizi je sedel pastor v dolgi črni suknji, star sivolas mož širokih pleč in s pristno atnerikan-skim močno iz lica ven molečim ravnim in kratkim nosom. K njemu je sedel kot pomočnik suh, že precej star gospod. Čital se je evangelij in pastor je imel kratek nagovor. Nikdo od vseh Amerikancev in Amerikank, ki so bili na parobrodu, nt manjkal. Prišla je ona tolsta dama s svojim možem in vitko, precej čedno hčerko, prišla je ona drobna gospa z moškim šembranim obrazom in z njo njen sin, ki je bil po celem svojem obnašanju in po celi svoji zunanjosti nepokvarjen Anglosakson  in drugoamerikanski tip,
droben suh in mlad človek s pristnim amerikanskim zateg-njenim akcentom in s takim hladnim, silno pametnim, navidezno superioznim izrazom v teh sicer finih, ali odurnih potezah, s plavim! lasmi in brkatni. Vsi Američani, staro in mlado, so bili prisotni pri božji službi, popevali so psalme in poslušali pridigarja. In to niso bili navadni romarji, iemveč slučaj jih je zanesel v srednjezemsko morje. Velik razloček je pa med to božjo službo in ono katoliško na »Habsburgu«. Tam so bili prisotni sami katoliški duhovniki, tu pa starejši gospodje, jiospe, gospodične in mladi ljudje vseh po-klicov. Med tem ko so »camerieri« pokrivali mize k dejeu-nerju, uganjal je pa oni lisjaški krščeni čifut iz Lipsije neumne šale, zasmehoval one, ki so gori molili, ter pisal svoja trgovska pisma. Nemški doktor, potovalec veiike kemične tovarne, ki ga prištevam jovijalnim in prijaznim Nemcem, kakoršnih je težko najti in ki so nam izvenredno simpatični, je moral tudi spuščati tu pa tam kako neprimerno opazko. Oba sta pač katoličana s krstnim listom, aH brez vsakega verskega prepričanja.
Z umazanim grškim popom sem se skušal po grško pogovarjati; razumel je pa le besedo r.sXX4v lepo, vse je imenoval tudi mojo svetlo lavntenis obleko in svetlo svileno kravato. Kako čudno vendar, da je še dandanes Grku be-beda, ki je tako značilna za starogrško kulturo, vedno v ustih.
(Daljo pride.)
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporofia   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila ter obljublja solidr>.
postrežbo po Jako zmernih cenah.
L LEBHERZ
Gorica
tovarna ažlgalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno   izvrstne in zanesljive
m*- Apollo
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaiičnih predmetov, katerega poSilja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   ekspertna   hiša ¦asi it. 249. — (Češko).
Dr. Viktor Gregorič,
dosedaj občinski zdravnik v Sevnici, naznanja, da se s prvim majnikom t. L nastane v Sežani kot občinski in okrožni zdravnik v hiši poleg lekarne.
Trgovska ofirtna registrovana zaflrnga t Gorici z neomejenim jamstvom.
flktiua.
Bilanca ob zaključju prvega petletja.
Pasiva.
Račun posojil:
Stanje posojil   II. odsek . »      IH.     »      . »      IV.     »      . V.     »      . »      VI.     »      . Račnn obresti posojil: Ziost. obresti pri dolž. II. odsek »   m.    » »              »   IV.    »
»   v.  »
Račnn naloženega denarja:
Stanje......VI. odsek
Račnn vrednostnih listin:
b.;.nje                       VI. odsek
Kuponi                     VI.     »
Račnn inventarja:
Vrednost pohištva     V.     »
Račnn siavbišča: Vrednost                   V.      »
Račnn eskomptnih obresti: Predpl. za leto 1903. VI. odsek
Račnn blagajne: Saldo 31. dec. 1902  I. odseka »    II.      »
»  »' W.      »
»    » v. »
»  » VI.  »
150648 199806441 35639276 24055666 30068121
291738| 3735 71 2817 701 227526
4000-240-
14228 U. 4386 79 3969 79 373142 469817 829674
124817507
1174609 3001180
4240-
1180 58
51144 65
385 64
3931005
1386193 88
Račnn deležev: Stanje deležev H. odsek
III.       »
IV.       ;> »           »        V.      *
VI.     »
Račnn obresti deležev:
Narasle II. odsek.....
III. IV. V.
Račnn obresti posojil: Predplačila za I. 1903  II. ods. '>                 »        III.    »
IV.    »
v.   »
VI.    » Račnn hranilnih vlog:
Stanje...........
Račnn eskompta:
Stanje...........
Račnn rezervnega zaloga:
Dobiček   I. odsek II.     » »       III.     »
IV.       »
V.      » »      VI.     ¦>
K     j v
MU 40 681 8673410 5537072 31896-733-
!
16921601 845280 3705 60) 1128i-
! 560 30] 94490 254895 343 69 218 88
1422814] 1194891 1231229] 756292 35111181 4585 97
•587450
30208:-
461672
78600 -
54149 41
138619388
Dr. Rudolf Gruntar, Jerkič Anton,
Dr. Treo Dragotin, Gloščič Ivan
Načelstvo:
Jeretič Anton, GabrSSek Andrej,                  Konjedic Rudolf,
Nadzorstvo:
Križnic Anton,                        Koren Anton,
Zajec Alojzij,                        Makuc Anton,
Pečenko Anton, Rovan Josip.
Drufovka Ivan, Krušič Anton.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočinii se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do divfdende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastopv Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Gospodskih ulieah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode eenjujo takoj in naj-kulantnejc. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
1 Schichtovo hranilno jedernato milo
(D (O
*••€>••••••••     z varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
6   #   #   6     Pri nakupu naj se pazi na ime „8chicilt" iu na gornjo varstveno zn mko.    #   #   #   %
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
Mizarska zadruga ||{	|| y gorici (lolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem                       j in založnikom pohištva, da ima                                       1	
veliko zalogo          |4|	veliko zalogo           1
izgotovljenep pohištva vseh slogov       |	
v Solkanu pri Gorici.           L	v Solkanu pri Gorici.   1
-------Naznanjamo, da smo prevzeli—wm\ dosedanjo trgovino pohištva tvrdke    m + \	Kar ni v zalogi, se izvrši točno    j po naročilu v najkrajšem času.     1
|     Ant. Čeroigoja v Trata, Via Piazza    11^ vecchia It. i, katero bodemo vo-    ||^	Cene zmerne.                   j
dili pod jednakim imenom.            II ^	Deli je lična ter Jitri asuiaiB.