Vesca
Spet je nastopil mesec december, čas, ko se v ok-viru naših narodopisnih popotovanj vedno spo-mnimo pesnika Prešerna. Kar osem krajev je na-mreč v naši občini, za katere imamo izpričan njegov obisk.
Lansko leto smo se mudili v Skaručni, kjer sta ži-vela in umrla pesnikova Ijuba sorodnika: oče Šimen in stric Franc Ksaver Prešeren. Letos pa stopimo v bližnjo vas Vesco, v katero pesnik verjetno ni nikoli zašel, pa jo je vendarle vredno obiskati. Zaradi moža, ki nam je z enim od svojih del morda ohranil trajen spomin na slavnega poeta.
Pesnikov stric Franc Ksaver je že tri mesece poči-val navodiškempokopališču, koje7. februarja 1842 v Vesci, po domače pri Anžetovih, prijokal na svet že osmi novorojenček. Bil je fantek, kot že vsi drugi po-prej — pa tudi eden za njim — in starša sta mu dala ime Matija. Oče Pavel je bil kmet, ki je tudi trgoval s platnom po raznih krajih Avstrije. Potoval je vse tja do Trsta, kjer je bil več kot stokrat, in ko je Matija odraščal, ga je pogosto jemal s seboj.
Medtem se je pesnik Prešeren leta 1846 iz Ljub-Ijane preselil v Kranj, kjer je dobil odvetniško pisar-no. Bil je advokat za vso Gorenjsko in je zato imel dela čez glavo. Še v rodno Vrbo je le redkokdaj zašel, kaj šele na Šmarno goro in Skaručno, kjer so ga sicer v času Ijubljanskega službovanja pogosto videvali. Morda je kdaj pa kdaj le še obiskal grobove na vodiškem pokopališču in prijatelja Arka, ki je bil tam za župnika. V Kranju je Prešeren doživel svoj pesniški zaton. Ko mu je bridka smrt 8. februarja 1849 pretrgala tudi nit življenja je bil Matija Koželj star natanko dan več kot sedem let.
Šmarnogorska in skaručenska cerkev, ki še danes slovita po odličnih poslikavah Langusa in Je-lovška, sta na malega Matijo napravili močan vtis. Tudi sam se je odločil postati slikar in želja se mu je kmalu uresničila. Ni mu sicer uspelo študirati na akademiji, a že risarska šola v Ljubljani ter izredna nadarjenost sta mu pripomogli na poti k slikarskemu poklicu. Predvsem se jeposvetil stenski poslikavi ter opremil precej cerkva na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem in drugod. Ohranjenih je tudi vrsta njegovih del na platnu. Bi je pripadnik tako imenovane poznonazarenske smeri v slikarstvu.
Matija Koželj je živel v Kamniku. Dočakal je sta-rost 75 let ter imel devet otrok, od katerih sta se za slikarstvo odločila sinova Maks in Anton. Predvsem slednji je znan po uspelih ilustracijah Prešernovih pesmi.                               '
Tudi v naši občini je Matija Koželj pustil sledove svojega dela: v rodni Vesci, Vodicah, Skaručni, na Šmarni gori, Repnjah in Šinkovem tumu. Zato je prav, da se ga spomnimo tudi zaradi njega samega, in ne le po zaslugi portreta, na katerem naj bi upodo-bil pesnika Prešerna.
Med zapuščino Matije Koželja, ki je umrl leta 1 §17, so namreč našli portret možakarja srednjih let. Desno spodaj sta označena letnica in avtor — april 1862, Mathia Koželj. Pod upodobljencem pa stoji zapisano: France Prešeren. Tega pa slikar Koželj ni nikdar napisal. Kako se je pripis znašel na tem mestu, ter katere okoliščine dajo sklepati o izvirnem Prešernovem portretu oziroma domnevo izpodbija-jo, pa prihodnjič, ko bomo sliko tudi objavili.
Andrej Mrak
MaVija Koželj štiri leta zatem, ko je narisal do-mnevni portret pesnika Prešerna.