GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. 0. NADSTR. - rtLfcFON ST. 136 ČEKOVNI BACUN PRI NARODNI BANKI PTUJ 61 b V. 643-90323^ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV NE VRAČAMO e TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 6.— §tcv. 16 — Letnik V. PTUJ, 18. aprUa 1952 Na Kvedrovem trgu t Ptuju se Jc ▼ ftedo, 16. t. m. zvečer zbrala večtisoč- jjlara množica dclavcer in nameščencev ter ostalih prebivalcev iz Ptuja iz ogor- čenja nad londonskim mešetarjenjem s Trstom, z našo zemljo in ljudmi in za- radi nesramnega izzivanja italijanskih iredentistov. Kolektivi iz tovarn in podjetij ter nsta- pov so prišli z zastavami, praporji in transparentL Godba na pihala SKUD •Jože Lacko« je v sredini trga stopnje- vala razpoloženje demonstrantov z igra- njem narodnih in partizanskih pesmL Vzkliki parol: »Življenje damo, Trsta ne damo«, »Tito-Partija«, »Zahtevamo preki- nitev londonske konference treh« itd. so bili glasnejši od zvokov godbe in zvoč- nikov. Predsednik mestnega odbora OF tov. Vogrinec Janko je v kratkem govoru z balkona MLO pozval vse ptujsko prebi- valstvo, da se strne v borbeni zid naših narodov, preko katerega ne bo mogel nikdo segati v naše pravice, delo in živ- ljenje v svobodni domovini, socialistični Jugoslaviji, ki bo ščitil življenja in pra- vice naših primorskih bratov in pravice Jugoslavije do soodločanja pri reševanju vprašanja Trsta. Demonstranti so večkrat prekinjali njegov govor in so vedno zno- va ponavljali zahteve in opozorila, da se prekine londonska konferenca, da ne do- volimo mešetarjenja z našimi pravicami, ljudmi in ozemljem, da se bomo uprli vsa- ki krivici, ki bi nam jo hoteli povzročiti predstavniki držav, katerim smo bili naj- zvestejši zavezniki v vojni proti fašizmu. »Pošljimo protestno resolucijo konferen- treh v Londonu in jim sporočimo, da ne dovolimo nikakega mešetarjenja na našo škodo«, se je razleglo iz množice b večkrat ponovilo. Enim vzklikom ogor- čenja so sledili drugi. Zastave so zapla- polale v vetru. Zvoki godbe, besede go- vornikov in vzkliki, vse se je povezovalo v glas ogorčeniL Ko je stopil na balkon tov. Arsenjuk in prečital protestno re- solucijo predstavnikom ZDA, Anglije in Francije na konferenci v Londonu, so demonstranti vzklikali! »Tako je. Zahte- vamo, naj vpoštevajo, da nočemo tujega in da svojega ne damo in da brez nas ne more biti pravično rešeno vprašanje Trstal« »Jutri se bomo zopet zbrali,« so klicali, ko se je množica razvrščala v po- vorko za pohod po mestu. Dijaki, delav- ci, intelektualci, oameščenci, vse se je uvrstilo v povorko z godbo na čelu In vzklikajoč Titu, Partiji, Trstu, primorskim bratom itd. obšlo glavne ulice. Na Kvc- drovem trgu se je povorka zopet usta- vila, mladina je spletla kozaračko kolo sknpno s pripadniki JLA in ostala na trgu pozno ▼ noč. Po mestu so odmevale partizanske in narodne pesfai, vzkliki in zopet vzkliki, Ptvjčani se skupno z ljudstvom ostalih delov naše domovine zgrtdlajo nad po- skusi vseh sovražnikov naše svobode in neodvisnosti iz Zapada in Vzhoda, da bi na račun in škodo naših narodov rastla moč obnovljenega italijanskega fašizma. Zato demonstriramo in pošiljamo reso- lucije in jih bomo še, dokler ne bodo v Washingtonu, Londonu, Parizu in Moskvi upoštevali, da je naše ljudstvo enotno in da je pripravljeno kot en mož braniti nedotakljivost svoje domovine. V Skednju je tržaška civilna policija marca 1946. leta ubila mater več otrok, ker je skupno s tržaškimi Slovenci in Italijani manifestirala za Jugoslavijo Inženirji in tehniki iz Srbije so obisicali Ptui Gradbeni inženirji in tehniki iz Sr- bije, graditelji največjih iaduatrijskih obj^tov v Srbiji, so na potovanju po državi, ki ga je podprla vlada NRS s kreditom 700.000 din, v svrho v^sta- vitve osebnega kontaikta in izmerajave strokovnih Izkušen} z graditelji enakih objektov po vsej državi. Prispeli so v torek zvečer z vji^bnim Putnikovim avtobusom v Ptuj, od koder so v sredo zjutraj nadaljevali pot na Stmišče in dalje. Med 15-^evnim potovanjem name- ravajo inženirji in tehniki iz Srbije obiskati inženirje in tehn&e valjame cevi v Sisku, tovarne Rade Končar In Prvomaj^e v Zagrebu, tovarne alumi- nija Stmišče pri Ptuju, hidrocentrale Vuzenica, hidrocentrale Medvode, Lito- stroja in hidrocentrale Moste pri Ljub- ljani, železarne v Zenici in vdike kok- same v Lukavcu pri TuzM v Bosni, nazadnje pa bodo obiskali tudi gradi- telje velike hidrocentrale Zvomik v Srbiji Veliki »Putnikov« avtobus so opre- mili gostje iz Srbije s parolo: »V Srbiji gradimo — Trst branimo«, saj jih bo zapeljal tudi v Istro med brate, ki za- htevajo skupno z vsemi narodi Jugosla- vije pravično rešitev Trsta in ki ne boi^ nikdar dovolili, da bi italijanski premagani in ponovno obujeni fašizem ee kdaj s svojim škornjem gazil po zemlji in življenjih naše osvobojene Prtmor^lce. Zgledu inženirjev in tehnikov iz Sr- bije bodo nedvomno sledili graditelji največjih objektov iz ostalih republUc naše domovine in bodo z obiskom gra- diteljev večjih objektov v državi nave- zali osebne stike s stanovskimi tovarili iz bratcih republik in z njimi izme- njali dragocene pridobljene izkušnje za bodoče ustvarjanje ključnih objektov naše kapitalne graditve. ZV. Okrajni ustanovni zbor v Ptuju manifestacija rezervnifi oficirjev Ustanovnim sektorskim zborom v Ptuju, Ormožu in Stmišču je sledil Okrajni zbor Združenja rezervnih ofi- cirjev v Ptuju, ki se ga je udeležilo nad 200 članov. Zbor, ki je bil 6, aprila t. L, na dan obletnice nepozabnega fašističnega zio- čiiia nad našimi narodi, je bil obenem 'nanifestacija naše enotnosti, budnosti, pripravljenosti in odločnosti. Jasna be- seda rezervnih oficirjev je veljala no- vim agresorjem in njihovim hlapcem: ^'ismo več stara Jugoslavija! Naša svo- lioda je zavarovana z nepremagljivim zidom enotnih ljudskih množic. Naša obrambna moč ne bazira samo na Orožju in naši gospodarski moči, tem- več predvsem na visoki moralnopoli- tični zavesti svobodnih narodov Jugo- slavije. Leto 1941 je poučilo naše na- rode, da ne zaupajo volkovom, čeprav tulijo svetohlinsko izpod ovčjega kožu- ha slavo »miru in enakopravnosti«. Na- ši narodi so takrat tudi spoznali, da je KPJ tista sila, ki se na čelu množic dosledno bori za svobodo, socialne pra- oče in enakopravnost malih narodov. Iz težkih izkušeni preteklosti in po- vojne borbo za socializem, t. j. za živ- ljenjske interese delovnih ljudi, raste tudi nov moralnopolitični lik rezervne- ga oficirja. Biti oficir, aktivni ali re- zervni, je častna dolžnost, zato pa tudi Jiad vse odgovorna. Ljudski oficir - ■^rec za socializem — bo znal z vso Odgovornostjo voditi ljudstvo tudi v ^lučaju vojne nevarnosti, ker spoštuje ceni človeka in ker so\Taži vse, kar ^|oveka ponižuje, kar mu jemlje pra- ^-co do svobodnega udejstvovanja. Tn- ^resi delovnih ljudi nalagajo rezerv- ^tm oficirjem dolžnost, da se v voja- znanju vztrajno izpopolnjujejo in že v mirnem času izvršujejo vse ^aloge, ki služijo krepitvi naše obramb- ^ moči in družbene varnosti. 9 nalogah Zidruženja je govoril akt. J^icir kapetan tov. Trampuž Alojz. V ^^ojem referatu je pohvalil dosedanje ^elo re23ervnih oficirjev, predvsem ti- ki so se aktivno vključili v pfed- ^^jaško vzgojo mladine in izvanredno .^gojo v raznih organizacijah, ostro pa ^^ obsodil sicer redke pojave nemo- v osebnem življenju nekaterih re- zervnih oficirjev, posebej pa je opozo- ril na nevarnosti dejavnosti tistega dela klera, ki vodi pod krinko vere k ponovnemu izdajstvu domovine v prid italijanski in kominformovski reakciji. O nauku, ki se je vtisnil v zavest jugoslovanskih narodov ob napadu neirJkega fašističnega aparata na Ju- goslavijo 6. aprila 1941, je govoril tov. Petrovič Janez, predsednik OLO Ptuj. Omenil je, da se je rezervni oficirski kader stare Jugoslavije na splošno do- stojno zadržal, dočim so aktivni bivši jugoslovanski oficirji visokih rangov izdali narod in domovino. Slavna par- tizanska vojska s tov, Titom na čelu je postala temelj armadi nove Jugo- slavije. Ta vojska svojih lastnih ljud- skih interesov ne bo nikoli izdala. Na koncu je pozval rezervne oficirje, naj stoje budno na straži socialistične do- movine in ne dopuste, da bi se lahko v kakršnikoli obliki ponovila tragedija 6. aprila 1941. K diskusiji po referatih se je med drugimi oglasil tudi član CK KPS tov. Bizjak Stane, ki eo ga navzoči rezervni oficirji vihamo pozdravili. Opozoril je na resnost nalog, ki si jih je postavilo Združenje rezervnih oficirjev, na jo- trebo zavestne in stroge discipline t ar vztrajnosti v strokovnem iz!ix»poln3e- vanju in množičnem vzgojnem delu, kajti v slučaju vojne je odgovoren ofi- cir za življenje in varnost slehernega našega državljana, socialističnee;a člo- veka, ki ga cendmo nad vse. Želel ;e, da bi pristopili čimpreje z vso odgo- vornostjo h konkretnemu delu. Tov. Maučič Albert je jiozdravil zbor v imenu okrajnega iniciativnega odbora ZRO, posebej pa navzoče za- stopnike aktivTie vojske, kapetana tov. Trampuža in Buha. V svojem referatu je poročal o dosedanjem delu iniciativ- nega odbora in raznih organizacijskih vprašanjih, ki zanimajo članstvo. Ko je govoril o herojskem zadržanju v/e- like večine sedanjih članov združenja rezervnih oficirjev v času NOV, je ;«> zval navzoče po 1-minutnem molku v spomin tovarišem, ki so dali za domo- vino svoje najdražje. Nato je tajnik inic. odbora tov. Zadravec Jurica pre- bral osnutek Pravilnika ZEO, ki so ga navzoči z nekaterimi dopolnilnimi predlogi v celoti sprejeli. Po. diskusiji o Pravilniku in izvolit- vi okrajnega odbora ZRO je prebral tov, Ogorelec protestno resolucijo proti početju iredentističnih in kominformi- stičnih elementov v Trstu in Italiji in predlagal, da pošlje zbor resolucijo Republiškemu inic. odboru ZRO v Ljub- ljano. Po končanem zboru je izbral izvoljeni odbor za predsednika okr. odbora ZRO in predse^ika odbora časti rez. pod- poUcovnika in člana CK KPS tovariša Bizjaka Staneta. Maršal Tito sprejel pred- stavnike obrtnih zbornic iz vse države Beograd, 16. aprila. Danes po- poldne je maršal Tito sprejel predstav- nike obrtnih zbornic iz vseh krajev naših republik, avtonomne pokrajiie Vojvodine, avtonomne oblasti Koso/a in Metohije in mesta Beograda. Spre- jemu je prisostvoval tudi namestnik Sveta za industrijo in gradnje vlade FLRJ. V dvoumem razgovoru so pred- stavniki obrtnih zbornic predočili mar- šalu Titu aiktualna vprašanja in pro- bleme obrtništva v Jugoslaviji in dali vrsto predlogov za njegov nadaljnji razvoj. Maršal Tito je sporočil članom delegacije, da so poedina vprašanja a področja obrtništva v pretresu ali pa so že rešena z novimi odločbami zvezne vlade, Id 90 v pripravah. Na koncu k« je maršal Tito zahvalil za raznovrstna darila, ki so mu tili preko delegacije poslali obrtniki iz vseh krajev drža^ve. PREDAVANJA DR. BEBLERJA V ZDA New York, 17. aprila (Tanjug). Stalni predstavnik FLRJ pri OZN dr. Aleš Bebler je imel v San Franciscu tri predavanja o Jugoslaviji. Prvo pre- davanje je imel pred člani ameriškega združenja za Združene narode, drigi dve pa članom društva, ki proučuje vprašanje mednarodne politike. Preda- vanja so bila posvečena temi »Jugosla- vija in Zahod«. Tretje redno zasedanje Ljudske skupščine LRS je Eolrillo zioisi niim s tretjim rednim zasedanjem Ljud- ske skupščine LRS 12. in 13. aprila t. 1. v Ljubljani smo pridobili v Sloveniji nov zakon o razdelitvi LRS na okraje, mesta in občine, nov zakon o reorgani- zaciji ljudskih odborov, več novih sod- nikov okrožnih sodišč ter komisijo »a proučitev vprašanja obrti v zvezi z družbenim planom. Z resolucijo v trža- škem vprašanju je skupščina ponovila odločno besedo našega ljudstva, da ne bomo nikdar pristali na to, da se vpra- šanje Trsta reši enostransko — mimo nas, na račun naših žrtev, najmanj pa, da se ob vprašanju Trsta daje novih vzpodbud premaganemu italijanskemu imperializmu. Na podlagi novega zakona o upravno- teritorialni razdelitvi bo področje LRS razdeljeno na 19 okrajev s 364 občina- mi, ki bodo morale biti gospodarsko in finančno sposobne za svoje lastno živ- ljenje in ki bodo po svojem značaju ustrezale pogojem razvoja socializma v mestu in na vasi. Z novo teritorialno razdelitvijo je zadovoljna večina vseh krajev, ker je razumela razloge, ki so vodili do nove razdelitve. Občine okrog industrijskih središč bodo izboljšale živ- ljenje svoje okolice, kmečke občine s kmečkimi obdelovalnimi in drugimi za- drugami bodo lahko mnogo pripomogle za razvoj socializma. Občine v večjih in manjših mestih s širšo okolico bodo odigrale pozitivnejšo vlogo v urejanju odnosov med vasjo in mestom kot v preteklosti. Skupna in enotna ekonom- ska in kultumo-prosvetna prizadeva- nja bodo boljše povezovala množice kot jih je prejšnja teritorialna razdrobitev. 19 okrajev bo zajemalo povprečno po 61.872 prebivalcev. Največji okraj bo Celje-okolica s 121.662 prebivalci, naj- manjši pa Črnomelj s 24.345 prebivalci. Občine (364) bodo zajemale področje s povprečno 3200 prebivalci. V 36 prime- rih občin bodo uvedena tudi nova ime- na. Imena naselij, ki bodo sedeži novih občin, bodo v 29 primerih v Sloveniji spremenjena. Mesto 9675 uslužbencev okrajev, mest in krajevnih odborov v Sloveniji in mesto 762 milijonov din izdatkov za ta še lanski administrativni aparat bo v okrajnih in mestnih ljudskih odborih le 3530 uslužbencev s plačnim fondom okrog 331,6 milijonov din. V občinah bo zaposlenih okrog 2027 ljudi s plačnim fondom 173,3 milijona din. Po reorga- nizaciji se zmanjša celotni plačni fond za ljudske odbore za več kot četrt mili- jarde letno. Na tem zasedanju je v razpravi pred- lagal poslanec tov. Petrovič Janez, naj bi bil Lovrenc na Dravskem polju sa- mostojna občina, občina Cvetkovci pa naj se preimenuje v Podgorci. Skup- ščina je upoštevala in potrdila pred- loge tov. Petroviča Janeza glede občin Cirkovci in Lovrenca s tem, da se v na- sprotju s predlogom vlade iz obeh od- borov ustanovi nova občina Lovrenc, v katero pridejo iz občine Cirkovci po vladnem predlogu kat. občine Lovrenc, Zupečja vas, Pleterje in Apače. Osvo- jen je bil tudi predlog o preimaiova- nju občine Cvetkovci v Podgorce in da se sedež te občine prenese v Podgorce. Volitve v nove občine bodo bržkone letos v jeseni, dotlej pa bodo okrajni in mestni ljudski odbori poslovali v do- sedanjem sestavu, poslovanje pri okraj- nili, mestnih in občinskih odborih pa začne takoj po novih principih. Odbor- niki, katerim ni poslovna doba potekla decembra 1951, obdržijo mandat do no- vih volitev. Vsi odborniki sedanjih KLO in MLO izvolijo novi začasni ljudski odbor občine, ki naj šteje od 11 do 35 odbornikov, prvenstveno izmed sebe, lahko pa največ 3 odbornike tudi izmed volivcev, ki imajo volilno pravico v območju okraja. Tako izvoljen oziroma obstoječi ljudski odbori okrajev ,mest, mestnih občin in občin bodo poslovali do novih volitev. V jeseni pa bomo do- bili take odbore v mestih in okrajih, kakor jih uvajajo novo uveljavljena načela v splošnem zakonu o ljudskih odborih. Bodoči mestni in okrajni od- bori bodo namreč sestavljeni iz oIPtujskem tedniku«. Zakaj nas je OF s Polenšaka izpustila? Ali nismo njeni člani že od začetka? Ali mi ne smemo pomagati ponesrečencem? Ali Tolminci niso tudi naši ljudje? ... Čeprav je samohvalnega poročila le bo- rih sedem vrstic, je baharija vendar le dosegla njen višek v stavku, »da je Va- lenčič Andrej iz Polenc sam prispeval 100 din«. Vprašujemo se, kaj pomeni Valenčiču Andreju teh sto dinarjev? Valenčič Andrej je skupno z ženo lastnik enonadstropne hiše z vsemi pri- tiklinami in gospodarskimi poslopji. V hlevu jima prežvekujeta dve kravi, v svinjaku so trije prašiči, dvorišče je pol- nd* kokoši. Zraven imata še dve hiši. V prvi so najemniki, v drugi pa sama upo- rabljata le kletne prostore, O njtinem gozdu, travniku, sadovnjaku, njivah —, ah, kaj bi pisali! Gospodar uživa tudi zasluženo pokojnino in zato mu je laže gospodariti. Izmed dveh otrok je ena hčerka v državni službi in poročena, druga pa je tudi odrasla in sposobna sa- ma služiti si kruh. Poleg tega še vemo, da je Valenčič Andrej primorski rojak in da mu je tam blizu ponesrečene Tolmin- ske tekla zibelka. Zato s premislekom ugotavljamo, da se je Valenčič Andrej z njegovimi sto dinarji, katere je sam prispeval, prav mačehovsko izkazal. Tolminske brate je preveč na kratko odpravil. Vemo, da so delavci širom Slovenije od svodih golih plač in ob številnih dru- žinskih članih, tudi trgali stotake in jih brez najmanjše hvale nudili ponesreče- nim Tolmincem. Naši zidarji in delavci vseh vrst, ki nimajo razen mesečnih pre- jemkov nobene lastne hiše, niti živine, kaj šele rodovitno zemljo, so presegli Valenčiča iz Polenc, le da njihova imena niso nikjer bahavo zapisana. Označene so Ic sindikalne organizacije, po katerih so prispevali kot močna delovna skup- nost. Tudi OF na Polenšaku naj bi pri zbi- ranju pomoči zajela vse njene člane. Raz- jasnila naj bi jim veliko potrebo in poudarila nujnost, naj vsi pomagamo, vsak po svojih močeh. Tako bi zbirka povsem drugače uspela in smešno hvali- sanje v »Ptujskem tedniku« bi prav go- tovo izostalo, —p. Obmva Obveščamo vsa podjetja, urade' In ustanove, ki 2ele praznovati soboto, dne 3. maja, da to lahko store, če bodo ime- li 20. aprila delovni dan. Za podjetja, urade in ustanove, ki morajo po naravi svojega posla ali zaradi tehničnega pro- cesa obratovati neprekinjeno, to ne ve- lja; prav tako ne velja to za rudnike. — Iz pisarne Generalnega sekretariata vlade LRS. Po svetu ČEBELE SO TIHOTAPILE MED. Pred sedaTn^m je prišlo T Antriji do odkritja doslej t zgodorini tihotapstva te neznanega primera. Nek Avstrijec Je hotel prUi poceni do medu iz Srice. ne da Irt inn bilo treba plakati carino. S svojim iTlcar«kl» tovarišem se J« dogovoril, da nedaleč meje na- mesti posode z medom. Potem Je pripeljal do meej roj tebel, W so «eveda hitro zavohale med in ga pridno donalale preko meje t Avstrijo. Ta igra Je tako dolgo tekla, dokler Jebele niso Iznajdlji- vemu Avitrljctt napolnile «atovJe t čebelnjaka. Zdaj st avstrijske carinske oblasti belijo glavo, kako bd reille stvar ta IMeJo pairagraf, kateremu bi lahko prilagodili to kaj nenavadno tihotapstvo. ITRAHOVIT* SMRT PETIH BRATOV. V neki va- si« nedaleč Bersci« v Italiji J« pred kratkim na tragičen naejo umrlo pet b'«tov. Eden izmed njih Je popravljal črpalko v greznici la «0 ga izpare- vaj05i plini omamili, da se Je utopij. Ko so mu priskočili na pomoS ostali bratje, so vsi drug za drugim na enak način našU mirt. Povzeto po četrtkovem »Vestniku« Kanonik in avtobus (Resnična idila Iz avtobusa Zagreb —Maribor) 14. t. m. je na avtobus, ki vozi iz Za- greba v Maribor, skušal v Zavrču vsto- pili nek gost, ki mu je že prva »topnica avtobusa pričela delati resne preglavice — nekaj zaradi telesnega obsega, še več Pa zaradi vsebine, ki je zelo sumljivo dišala po kvalitetnih završkih maliganih. No, z dobro voljo gre vse — tako je tudi mariborski stolni kanonik gospod doktor Mirt — kajti on /e bil ta omaliganjeni potnik — vendarle uspel preriti se skozi preozka vrata v avtobus in priti do dveh sedežev; kajti eden sam bi zanj bil pač premalo. Prizor je bil za bogove in za ljudi z vsaj nekaj humorja izredno za- baven. Toda s tem zabave še ni bilo ko- nec. Najprej so gospod kanonik pričeli zelo primerno hrupno kašljati, hropsti, sopihati in kruliti, dokler niso angelsko nekoliko zadremali... Zavrikj maligani pa so gospoda kano- nika močno ovirali tudi pri vodoravni in navpični orientaciji. Svojega spremljeval- ca, ki sicer ni bil posvečena oseba, zato po v treznem stanju, je v vsesplošno zabavo sopotnikov venomer spraševal: ■ Ali smo že v Ptuju? Kdaj bomo v Ptu- ju? Ali smo že v Mariboru? Kje pa sploh smo?* itd. itd. Ko je avtobus končno prispel v Ptuj, /e gospod dr. Mirt začutil močno potro' bo po sveSem zraku, toda ptujski ploč- niki so za takšne prilike odločno preozko zgrajeni. Zato se je vrnil v avtobus in med voSnjo do Maribota ite je vesela zgodbica srečno nadaljevala. Srečno pravimo zato, ker je ves čan grozila nevarnost poplave maliganov v avtobusu. Gospodu kanoniku je bilo namreč čisto po človeško — slabo. Sreča se je nadaljevala tudi v Mariboru, kjer je prazen Glavni trg s svojo širino nu- dil dovolj možnosti geometrskim ekspe- rimentom gospoda doktorja. Avtobus je potrpežljiva reč, pa tudi naši l/udje so v glavnem zelo potrpežlji- vi do slabosti svojih bližnjih. Toda ta- krat, ko jim nekdo skuia soliti pamet, sam pa ne kaže prav nobene legitima- cije niti v enem niti v drugem pogledu za to, potem pa se tudi neha cirkus in začne resnejši pomenek o avtobusnih }n drugih idilah ... -kri- Naročajte PTUJSKI TEDNIK! STRNISKI NOGOMETAŠI SO PRE- PREČILI GOZDNI P02AR Po končani nogometni tekmi nogo- metnega kluba Aluminij Iz Stmi^ča v Ptuju, so se V torek, 15. aprila t. 1. vračali nogometaši v Stmišče. Pri Haj- dini so oplazili gozdni požar. Po požrtvo- valnem gašenju se jim je posrečilo za- dušiti že močan plamen in preprečiti veliko škodo, ki bi jo sicer utrpelo družbeno gospodarstvo, če bi požar zajel večji gozdni obseg. Ta primer je ponovno opozorilo gozdnim čuvajem, da bodo morali sla- sti v poletnih suhih dnevih paziti na posameznike, ki puščajo v gozdovih za seboj ognjišča, da ne bo gozdnih po- žarov. —P. Takšnega ravnanja sociali- stični red ne dopušča! Pred kratkim je Pukšič Anton iz Mezgove zverinsko pretepel svojo služ- kinjo Golob Terezijo. Zahteval je od nje šivanko. Ker pa mu je ta ni mogla dati, ker je ni imela, jo je surovež tako udaril po obrazu, da jo je ob- lila kri. To mu še ni zadostovalo. Po- bil jo je na tla in jo pretepel po ce- lem telesu, jo suval z nogami, nazad- nje pa io zapodil od hiže. Več kot eno leto je Pukšič izkoriščal 17-letno dekle. Služila je pri Pulcšiču samo za obleko, nazadnje pa jo je t,e zverin.«;ko pretepel in zapodil od hi se. Kot je videli, se Pukšič težko odvaja od pretepanja in izkoriščanja, ker ivna to ^ v krvi. Za Vida se naj, da seda] ni več stara Jugoslavija, ko so posa- mezniki lahko delali s svojimi usluž- benci kar so hoteli. IzkoriSčan;e člo- veka po človeku in zlostavljanje ljudi, kar si Pukšič dovoljuje, v socialistični družbi ne ostane brez posledic. —vic. Izžrebane obveznice prvega ljudskega posojSla v Beogradu Je bilo v torek predzadnje fcefis- nje obveznic prvega ljudskega posojila. Obveznice s številkami 760 v serijah 441, 980 In 1289 so zadele po 100.000 din. Po 50.000 (tu so dobile obveznice št. 733 naslednjih serij: 69, 439, 1013, 1161, 1242, 1309, 2291, 2389, 2897, 2888, 3148 in 3237. Poleg tega Js bilo Izžrebanih: 50? obveznice « dobitki po 10.000 d'.n, 1875 obveznic z dobitki J* 5000 din in 135.060 obveznic s dobitki po 200» dinarjev. Izžrebane obveznice bodo izplačale vse blagajn Narodne banke FLRJ, !n s-icer obveznice z dobiti od 1. maja 1952 naprej, amortizirane obveznic pa od 1. januarja 1953. Miihič A^ndrej iz Cvetkovc je prodal ukradeno koruzo Mvihič Andrej iz Cvetkovc je ulcra^f KDZ Cvetkovci 200 kg koruze ter J prodal Poplatniku iz Cvetkovc. Pri koP čiji Pa ni bilo sreče, ker je zanjo z^ dela že naslednji dan LM. Muhič p seveda šel za nei^ čaea za rešetke. Ptui, 15, aprila 1952 •PTUJSKI TEDNIK. Sran 3 Kdo zavira elektrifikacijo Sestri, Medvede in Jurovske ^asi VasI S^strže, Med\'edco In Jurovska ^gj so pripravljajo na elektrifikacijo, je že več sestankov, izvoljen je odbor in začele «0 se tudi druge -iprave, ki so v polnem teku. Je pa P^i ie čas, da so začne z delom že to P^rnlad. Mod ljudmi je veliko zanima- le za stvar, tudi tovarna v Maj.iperku obljubila znatno pomoč v materialu Lr želi, da bi njeni delfivd iz teh vasi Leli tudi električno luč. Tudi napred- ni kmetje so za to, da bi bile vasi čim j-ej cle^trificirane. ^po pred kratkim je bilo vid-eti, da bo j^-ar tekla še dokaj gladko ter da bo ^Ticrn^f pri IjudiCh še rasla. V.se je bilo -avdušeno, dokler se niso zna.^U ljudje, u jim iz kdo ve kakšnih razlogov to ni po volji. Eden taksnih ]e bivši jevljar Bračič iz Medvede. Ta se je te- jjoni iGt priučil trgovine in se ludi ie rfdaj z njo ukvarja. Preprodaja nam- jgf cigarete, ki si jih prinaša iz j^Iajšperka, take prilike stika z IjudmT pa izkorišča za odvračanje Interesentov gi elektrifikacije. Pri t-em navaja atrč>- elelctrifikacije, ki pa mu sploh piso znani, ker ne prihaja na sestanke, jiiti na seje odbora. V tem mu še po- niaga en član odbora, ki prav tako ftraši ljudi z visokimi stroški. Sova- jcani svetujemo tej dvojici, da naj raje prekineta s svojo >»akciio«, ker če nameravata ostati pri petrolejki, je lo ftvar njune zaostalosti ter da naj pu- htita vsaj ostale vaščane, ki bi se za- ostalosti radi reiili, pri miru. KLO Sestrže elektrifikacijsko akcijo }e precej dobro vodi, le tajnik je glede prostora za transformator pvojih misli. Mesto da bi se pridružil pametnemu predlogu ostalih, da bi naj stal trans- formator na primernem mestu med Sestržaini in Modvedcami, ,se zavzema za postavitev na okrajnem zahodnem koncu Seslrž, torej na periferiji bodo- čega omrežja. Ali zato, ker je to blizu njegove hiše? V Sestržah, Medvedcih in Jurovski vasi bomo kljub oviram ter prizadeva- nju raznih Bračičev in njemu podobnih zao.stalih posameznikov ixvedll elektri- fikacijo, ker so minuli časi, ko so razni kramarji krojili usodo ljudi in zavirali njih napredek. Ob zaključku gospodinjskega tečaja v Dornavi »Vse prehitro je minil lepi čas!« }e bilo mnenje marljivih dornavskih deklet ob koncu gospodinjskega tečaja. Na sam zaključek v nedeljo, 30. mar- ca t. 1. so dekleta povabile svoje ma- tere, sekretarja Partije in zastopnice AF2. Vse so lepo pripravile in čakale na preizkušnjo. Odlično so jo prestale. Vo- diteljica tečaja, tov Lovrečeva, je spre- l^ovorila nekaj besed ter izrazila željo po razširitvi bodočega tečaja za prikro- jcvalni in roČftodclski odsek, nakar so se lotili okusanja pripravljenih jedi. Mladenke pokazale, da niso posve- čale skrbi samo kuhanju in drugim go- spodinjskim veščinam, ampak tudi svo jemu notranjemu razvoju: nastopile so s pisanim sporedom ter žele za vsako toč- ko odobravanje, ki so ga v polni meri zaslužile. Dokazale so, da znajo ceniti, kar so prejele na tečaju ter so se za vse po svoji tovarišici Peteršičevi iskreno za- hvalile. Da je uspeh tečaja odvisen od dobrega vodstva, pa so poudarile matere v svoji zahvali, v kateri so obenem dale prizna- nje prosvetnemu delu. Tako so se gla- sile njih besede: »Tudi me matere čutimo prijetno dolž- nost, da se ob koncu tečaja zahvalimo tov, Lovrečev! za vso skrb, ki jo je ime- la z našimi hčerkami. Ni tako enostavno kot bi kdo mislil, da si poleg svojih dolžnosti, ki jih ima kot učiteljica, mati in gospodinja, utrga še toliko časa ter ga posveti našim dekletom. Kar je zmo- gla tov, Lovrečeva, zmore le človek, ki mu je mnogo na tem, da izboljša stanje svojemu bližnjemu in sploh pomaga ljud- stvu k napredku. Kot veSča vrtnarica ste, tov, Lovreče- va, zasajali zlate nauke v srca naših hčera. Vemo, da Vam ni za hvalisanje, saj delujete ne glede na čast ali dobiček vedno in povsod. Pri vsaki prireditvi ste neutrudna, skromna in skrita delavka. Vaša dela pa so velika in vidna. Tudi go- spodinjski tečaj je bil zopet eno Vaših velikih del. Vemo, da se radi žrtvujete in Vam je uspeh dela največja zahvala. Zahvala deklet naj Vam bo njihov uspeh, me matere pa Vam izrekamo le skromno: ..Prisrčna hvala!"« K, M. Takih pa res nc potrebujemo Bauman Ivan iz Lovrenca ni čutil po- trebe po rednem delu in življenju ter se je rajši posvetil »trgovini«. Kupoval je razne predmete kmetijske proizvod- nje, seveda lepo na ime KZ 2etale, kup- nino je po večini ostajal dolžan ter jih prepodajal raznim nalčupovalcem v so- sednji republiki. Odjemalce je našel celo na Reki. Tam je bil zaradi tega ie v jeseni 1. 1951 v postopku. Zadrug« pri njegovem »poslovanju« ni imela ni- kake koristi ter mu je bilo pozneje na- kupovanje zaradi nepravilnega poslova- nja prepovedano. Bauman se pa za to prepoved ni dosti zmenil ter je letot. zopet nakupil vagon krompirja brez vednosti zadruge ter ga hotel prepe- ljati v Zagreb. Pri tem delu si je še pomagal z nekim zastarelim pooblasti- lom, ki pa mu tudi sam ni zaupal ter krompir nakupil na up. Trgovinska in- ši>ekcija ga Je zalotila sredi »dela«. Krompir je bil zasežen, Bauman pa bo — razumljivo — kaznovan. Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 20. aprila 1952 ob 15. (3.) uri: Carlo Goldoni: »L.A2NIK«, veseloigra v dveh dejanjih (šestih slikah). Desetič. Režija Edo Verdonik, režiser SNG v Mariboru, scena Vlado Rijavec iz Ma- ribora, Sodeluje orkester in sekstet SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja. Sobota, 26. aprila 1952 ob 20. (8.) uri: C. Goldoni: »LAZNIK«. Nedelja, 27. aprila 1952 ob 15. (3.) uri: C. Goldoni: »LAZNIK«. Predprodaja vstopnic pri gledališ;ki blagajni od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. uire ter eno uro pred predstavo. Zanimivosti po svetu Mali športni avtomobil, ki ga poga- nja baterija 24 voltov ima ob vsakem kolesu elektromotor 3/4 konjske moči, se giblje s hitrostjo 56 km na uro. Ena polnitev baterije zadostuje za 320 km vožnje. Nekega 28-letnega Angleža so potem, ko je bil dva dni na svobodi po izpu- stu iz zapora ponovno zaprli, ker je po- toval v vlaku brez vozne karte. Na vprašanje sodnika, zakaj je bil prej zaprt, je odgovoril, da zaradi po- tovanja brez karte. Dodal je še, da se je tokrat nahajal na x>otovanju v bliž- nje mesto na sodišče, kjer bi se naj zagovarjal, ker je potoval brez vozno karte. Kemiki so nedavno iznašli novo sin- tetično vlakno ter ga imenovali terykin. To vlakno se ne bo uporabljalo za iz- delovanje tdcstila, temveč ga bodo uporabljali tudi v druge Industrijske namene kot na pr. za filme, tanke plošče, prašek za modeliranje in drugo. Veter kot izvor električne energije. Britanski elektrotehnični strokovnjaki so dobili nalogo izOcoristiti veter kot izvor elektrotehnične energije. Po na- črtu bodo zgradili vzdolž morske obale 60 električnih central na veter, ki je na teh mestih posebno močan. Centrale bodo visoke 76 metrov ter bo vsaka proizvajala po 1000 kilovatov. Letalo 8 trivrstnimi motorji. Najbolj čudno letalo na svetu je šesteromotor- nik, ki ga pravkar preidcušajo v An- gliji. V kljtm letala je vgrajeii pUnski motor, v krila dva batna motorja, v rep pa reakcijski motor. Uspešna uprizorifev „Miklove Zale" v Cirkulanah Postaviti na oder Zl^(kovo feMiklovo Zalo« pomeni za vsak podeželski oder preizkuišnjo, ki jo lahko uspešno pre- stane le tiftti oder, ki ima za seboj f.e nekaj tradicije in pa predvsem mnogo požrtvovalnih in nesebičnih sodelavcev. Za nedeljsko uprizoritev »Miklove Za- le« v Ciriculanah lahko rečemo, da !e pomenila potrditev ugotovitve, da Je IZUD »Frančck Kozel« s svojo dramat- eko sekcijo stopil na prvo pot borbe za kvalitetno kulturno delo, ki naj na.^e- mu haloškemu človeku pomaga pri splošnem Izobraževanju, naj ga pomaga plemenitlti in kulturno dvigali. Mislim, da je potrebno ob vsaki kul- turni prireditvi na našem podeželju ocenjevati njeno vrednost z več strani Kot prvo in najvažnejšo Je treba gotovo postaviti politično-vzgojno izobraževal^ no vlogo. Pri tem pa ne moremo Upo- števati samo gledalcev, ampak tudi igralce oz, izvajalce programa. Trditi upam, da je v tem pogledu nedeljska uprizoritev dosegla poln uspeh, saj je dobro podana igta zapustila na gledil- ce izredno močan vtis, narodna za- vednost koroških ljudi, ki so pokazali toliko zdravega junaštva, zmaga resni- ce nad lažjo in hinavsU'om, sovraštvo do izdajalcev in izprijencev itd, vse to je gotovo i>ustilo v gledalcih močne in vzgono pozitivne vtise. Seveda ^o vse to doživljali ludi igralci sami. saj so skoraj brez izjeme igrali .svoje vloge zelo doživeto. Kot drugo je gotovo treba upo.števatl požrtvovalnost in nesebičnost v.ajočih. Naj omenim samo. da so hodili mnogi po eno uro in dalj na vaje v visokem snegu in se vračali pozno ponoči domov, da so redno pri- hajali k vajam ob času težkega pomla- danskega dela, (okopavanje vinogradov in ostalega dela na polju) po celodnev- nem napornem delu z motiko in osta- jali na vajah do polnoči in čez brez godrnjanja. Ta požrtvovalnost se gotovo ne da poplačati z vstopnino, temveč le z resnično hvaležnostjo vseh, ki so od predstave šli z bogatimi doživetji in zadovoljni. Nadalje je gotovo treba upoštevati tehnične možnosti, ki lahko tako bistve- no pripomorejo k uspešnejšemu delu. Tisti, ki pozjnajo razmere v Cirkula- nah, bodo potrdili ugotovitvi, da je društvo v letošnji sezoni za tehnično izpopolnitev odra naredilo nrmogo in da je tudi tu eden izmed vzrokov uspeha zadnje prireditve. Seveda pa je pri vsem tem odloču- joče važnosti tudi odnos vodstva dru- štva do vprašanja kvalitete kulturnih prireditev. Saj lahko vsa požrtvovalnost in vse ostalo popolnoma Izgubi svojo veljavo ob plehki vsebini predvajanih del. Nedeljska prireditev »Miklove Za- le« je pokazala tudi V tem oziru resne napore vseh sodelujočih, da bi bila vse- binsko bogata igra tudi kvalitetno po- dana. Za prihodnjič bi si prihranil podrob- nejšo oceno predvajanja igre in oceno posameznih igralcev, sedaj bi hotel iz- reči priznanje režiserju tovarišu Raj- herju Stanku, ki je vložil v priprave izredno mnogo truda. Njegova iziredna skrb za pravilno in čisto izgovarjavo, ki zahteva od naših ljudi mnogo truda, je Se posebno pohvale vredna. Poleg režije je naredil osnutke za sceno in skoraj vsa dela np sceni opravil sam. Nadalje je treba izreči pohvalo požrtvo- valni učiteljici tov. Puckovi, ki je na- učila pionirslaznika ter ga primemo nagradili. —vic. Smrtna nesreča pri streljanju v nedeljo, 13, aprila t. L so fantje v Ivanjkovcih streljali za veliko noč. Na{- ležji možnar so imeli fantje Pire Martin, Lesjak Stanko. Pučko Jožko in Rižnaf Adolf. Pripravili so si sami okfog 70 kg smodnika. Okrog poldvanajstih pa se je zgodila nesreča, S kamenjem nabiti mož- nar se je razletel ter Martinu Pircu pre- bil na levi nogi žilo odvodnico. Pirca bi pravočasna zdravniška pomoS rešila, če ^a nc bi bili pustili skoraj dve uri na mestu nesreče in mu niso niti krvi usta- rili. Ko so ga potem pripeliali v bol- nišnico, je pred zgradbo izdihnil zaradi prevelike izgube krvi. Pokojni Pire Martin je bil 24 let star. Osem let je delal pri Pucku Jožetu, te dni pa si je prišel po dokumefite, ker ie nameraval poročiti. Pučko ga je ipravil v hišo le še kot mrliča. —r. Triletni otrok je zanetil požar 4. aprila t. 1. Je triletni Gojčič Ivan pri Marjeti na Dravskem polju zažgal neko poslopje ter je požar povzročil nad 350 tisoč dinarjev škode. Opozarjamo starše, da ne dajo ne- doletnim prilike, da bi z igranjem z vnetljivimi predmeti ali drugače lahko povzročili požar, ki je navadno vzrok ogromne gospodarske Škode, FrančeM, HanzeM, Lizike! (Nekaj o otrocih, kin nimajo časa za šolo) Tega ne razmišljamo, o tem se ne po- lovarjamo. To je bridka resnica tistih blarjev, ki služijo za varuhe malih '♦rok, za pastirje, za vse. To Je skrilo •lesoglasje naših šoli doraslih otrok. Jeseni, ko se šolska vrata na stež&j odpro, takrat se začne. »Kaj vendar misli ta učitelj? Ali zato J'zdržujem tujega otroka, da bo hodil v Šolo? Pri nas sedaj krompir kopljemo, 'fgatev opravljamo, sploh vse pridelke I® treba pospraviti.« Zato Franček le v presledkih obisk-vije Pou]^. Komaj zazna le delček učne sno- že mu splahni iz glave, ker so na- slednji dan pri njih orali in je moral Priganjati Junce. »Ko glavno pospravimo, ga bom redno 5*>ftiljal v šolo.« Toda jesen je dobrih rok in njenim darovom ni konca. Tudi jesensko pa.šo ^ treba do kraja izrabiti, "Ali bom jaz pasel? Cemu imam sUrJa?« Lc tu pa tam sme Franček v šolo, da vidi, kako ga gospodar vedno pošlj^i, •^^dar le more. Součenči pa ga ne čaki- Postopoma napredujejo in dan za ^^om raste njihovo znanje. . V pustih, hladnih dneh se tudi Fran- nekajkrat ogreje v šolski sobi. Mi- je. Počiva. Kako domače je tukaj 1 franček jo pionir, prav tako pionir kot ^^ugi otroci. Nič .'e ne loči od njih. ker njimi ne služi za pastirja in za narava je brezsrčna. Dečkovi zve- ^'zeni čevlji ni^o kos razmočenim oo- in obrabljena obleka ne more klju- ^vati vedno mrzlejšemu ■('remenu. No- ^ga obuvala in tople obleke pa .^e ni j t)ancs je že pomlad In z njo nova -nst i, novo delo. Franček je še vedno "'spček. kruh je, ood mojo streho soi. ga bo učitelj hranil in oblatil, ■^at mu bo že lahko hodil v šolo t tudi služi. Njen gospodar se •"'sno hvali, da jo je rešil groznega si- romaštva, da jo je obul in oblekel In ji odpravil uši. Vse te dobrote mu sedaj Lizika plačuje — pa čeprav na škodo njenega šolanja. Drobna je ta Lizika, rokice Ima tako tanke in oči tako pla- he. Po kljub temu ne sme v šolo, ker pri gospodarju kopljejo gorice. Kopa- čem mora nositi pijačo, da ne obnemo- rejo. Kako ta gospodar spretno izrablja njegovo malo služabnico! Med tem pa tečejo mimo nje plodne šolske ure, na katere le od daleč misli. Lizika, kje je tvoja mama, da bi se potegnila za tebe In ti zahtevala šolo, ki bite usposobila za bodočnost? Hanzek pa ne služi, Hanzek je prvo- rojenec in očetov naslednik. Zato ?e njegov prostor zraven očetfi, z njim ho- di k maši, z njim se pelje v mesto. Sa- me Hanzekove so edino šolske ure. Do- mači prazniki se brez.obzimo vrivajo na njihovo mesto in Hanzeka trgajo od učenja. Ko so dvakrat klali, je ostal do- ma ko so pri stricu mesarill, sta šla z očetom tja, ko so pri botri Imeli koline, tudi ni mogel priti v Solo. Očetu ni žal za šolske dne\'C, ko bi se moral njegov Hanzek učiti osnovnega znanja. Za kolinami Je prišla gostija. Otrok mora na gostijo! Dobrosrčni oče ni bil v zadregi za sinčka in mu je kar s^amo- voljno naklonil šest dni dopusta, da bo lahko na go.?tlji, kakor se spodobi. Se.st dni! Koliko so v teh šestih dne- vih prekoračili Hanzekovi .součenci, ki so zvesto obiskovali pouk! Koliko oo- trebnega znanja je Slo mimo Hanzeka! Po .'testih dneh je prišel v .?olo bled, utnijen, zaspan. 0?c, Hanzek Po D. V. Stran A PTUJSKI TEDNIK^ Ptuj, 18. aprila 1953 Protiletalska vaja v Ptuju Dne 19. in 20. aprila bo ▼ Ptuju Telika protiletalska vaja. Sodelovali bodo vsi od- delki PLZ, torej nad 800 ljudi, kar fe za Ptuj veliko število. Prebivalci se bodo pri tej vaji lahko prepričali, da je ptuj- ska PLZ dobra in odlično izvežbana, tako da bo prebivalstvo v slučaju letalskega napada dobro zavarovano. Vedno moramo imeti pred očmi, da imamo sovražnike, ki nas obdajajo in ne- prenehoma ogrožajo ter hlepe po naši zemlji in streme za tem, da bi mi postali zopet njih sužnji. To se jim ne bo posre- čilo, ker je naše ljudstvo dovolj okusilo okupacije in vse njene »dobrote«. Naš apor proti zasužnjevalcem ni bil zaman. Hočemo biti na svoji zemlji svoji gospo- darji, ne pa tlačani in izkoriščani od raznih imperialistov. Dovolj je bilo tla- KA.T JE NOVEGA na knjižni polici pri podružnici Državne založbe Slovenije v Ptuju? Tavčar: Zbrano delo,.L del. Vodnik: Zlati krogi. H. Mann: Podložnik. Poezije Dr. Fr. Prešerna (posebna izdaja). Novi svet št. 3. Čapek: Prva izmena. Hasek: Dobri vojak Svejk. Dedijer: Dnevnik, 3. del, 1943—1944 1. Tarifni pravilnik. Freyer: Tehnologija rudarskega mate- riala. Ponovno smo dobili: Zakonjšek: Praktična kuharica. Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu? Ljubiteljem lepe knjige svetujemo, da si ogledajo našo bogato izbiro leposlov- nih in drugih knjig. čanstva in dovolj prelite krvi in solza. Našo svobodo bomo branili, če bo treba, z vsemi silami in sredstvi. Prebivalstvo mesta Ptuja prosimo, da vsak sodeluje po svoji moči in se po- kori poveljem PLZ. Pokažimo, da smo za- vedni državljani, da znamo ceniti težko pridobljeno svobodo in da se bomo uprli vsakemu, ki hoče zagospodovati na naši zemljL Ako hočemo ohraniti svobodo, moramo biti pripravljeni. Ptujska PLZ bo tokrat pokazala svojo pripravljenost. Mestni odbor PLZ Trbovšek Franc iz Šikol si je izposodil radio Trbovšek Franc iz Šikol 25, si je letos, 9, januarja t. 1, izposodil pri Avgustu Horvatu v Vuzenici radioaparat, pri Iva- nu Škrinjarju pa zimski plašč. Seveda ni nameraval niti prvega niti drugega vr- niti in se je iz Vuzenice »umaknil« nazaj na Ptujsko polje. Moralo je posredovati okrajno sodišče v Ptuju, da sta bila predmeta vrnjena, Trbovšku pa odmer- jena kazen 18 mesecev za zapahi zaradi utaje. Bil je dvakrat predkaznovan. Draga vožnja Šofer Gojkovič Franc iz Hajdine 27, je vozil dne 14, januarja t, 1. tovorni avto Podjetja Za melioracije v Ptuju iz Mari- bora v Ptuj ter v Loki zaradi pijanosti zavozil s ceste v sedem metrov globoko grapo. Zadel je v drevo ter povzročil za okrog 100.000 din škode, sovozača Pukšiča pa je laže poškodoval. Sodišče ga je »streznilo« z obsodbo na eno leto zapora, DOZ pa, ki je plačal povzročeno škodo, je bil napoten na tožbo za odškodnino. Praktična iitiliarica Današnji čas zahteva od vsakogar ve- likih delovnih naporov. Za. potrošene energije rabi vsak človek nadomestilo v obliki hrane, spanja in počitka. In če pogledamo samo vprašanje prehrane, be nam razgrne izredno bogata problema- tika. Skoraj nikogar ni, ki bi ne godr- njal zaradi enolične in premalo tečne hrane, zlasti velja to za one, ki so vezani na prehrano v restavracijah in menzah. Pa tudi doma pri domači prehrani se vsepregosto pojavljajo ista jedila, pri- pravljena na isti način, ki zaradi tega povzročajo izgubljanje dobrega teka, apetita.če celo ne prave odvratnosti do te jedL In vendar se naše gospe in Ini- harice na vse načine trudijo, da bi v danih okoliščinah in z razpoložljivimi sredstvi zadovoljile svoje abonente, goste, zlasti pa še domače ljudi. In ven- dar se jim, kljub dobri volji, to seveda ne posreči vedno, ali vsaj ne za daljšo dobo. No, da bi se v tem pogledu stanje res izboljšalo, je Pavla Zakonjšek se- stavila novo kuharsko knjigo, prirejeno po jedilnikih, da bi bila tako priročna]- ša in našim gospodinjam v kar največjo pomoč pri kuhanju. v tej knjigi so navodila za priprav- lja jne naj skromnejših jedi, kar bodo 2Jasti pozdravile veččlan^e družine, kjer je manj sredstev za prehrano. Po- leg teh jedi, so pa sestavljeni tudi je- dilniki lažjih jedi, ki zahtevajo več sredstev pa tudi več spretnosti in truda. Tako bo ta »Praktična kuharica« ugodi- la prav vsem. Prav vsaka gospodinja in kuharica se bo lahko navadila pripraviti tudi boljšia jedila. Iz knjige se bo pa ta- ko tudi naučila, kako se tudi iz prav skromnih in navadnih sredstev da ku- hati prav raznovrstno in dobro hrano, ki zadovoljuje s svojo pestro in razno- vrstno pripravo tudi bolj razvajene že- lodčke. Enoličnost in monotonost v pre- hrani pa odbija vsepovsod, saj bi se vsak človek naveličal, če bi dan za dnem moral jesti le torte in svinjsko meso, kolikor prej pa še, če se dan za dnem pojavlja fižol ali polenta, pripravljena vedno na isti način. »Praktična kuharica« objavlja 71 je- dilnikov za mesna kosila ter 29 jedil- nikov za brezmesna kosila, dalje 101 večeri j. V knjigi je 16 receptov za razne mesne juhe ter 68 brezmesnih juh, dalje 34 zakuh, 26 vrst pečenk, 22 raznih zrez- kov, obar in podobnega, 6 golažev, 44 raznih jedi s svinjino, 28 prikuh, 42 omak, 31 raznih oblog, 35 okisanih ter 19 sladkih salat. Dalje navaja »PrcOc- tična kuharica« recepte za 40 samostoj- nih krompirjevih jedi, 29 raznih vrst cmokov, 6 različnih načinov priprav žgancev, 29 vrst štrukljev, 6 raznih po- narejenih zrezkov, 9 gobjih jedi, 21 jač- menovih in riževih jedi, 44 vrst raznih pečenj akov in omlet, 32 različnih recep- tov za kolače, pogače, narastke in pu- dinge, 15 raznih tort, 20 receptov za kekse, rogljiče in podobno, 15 receptov za razne plošče, pite in druge sladke jedi ter 6 za pripravo raznih kavnih in čajnih pijač. Samo ti kratki in zgoščeni podatki povedo dovolj, da je v tej knjigi zbra- nih nešteto receptov za najbolj razno- vrstne, mesne in brezmesne, cenene in dražje jedi. Tako da vsaka gospodinja lahko res prav poljudno izbira v zvezi s sredstvi, ki jih-ima trenotno na razpo- lago ali pa v zvezi s raznimi prilikami in posebnimi, svečanimi dogodki v dru- žini. Poleg navedenih receptov vsebuje knji- ga še nasvete in navodila za pripravo 18 raznih vrst testa in nadevkov, 9 n.^- vodil za soljenje in sušenje svinjskerave popol- noma zadovoljilo, saj ni bilo na Igrišču nobene slabe točke. Predvsem moramo uspeh Drave pripisati pomladitvi mo- štva. Najboljši na terenu, ki je bil izredno ugoden za igro, je bil Herceg, v obram- bi pa se je posebno izkazal Samec. Dobra sta bila tudi Pongračič ter Sr- dinšek. Vratar je dobro rešil svojo nalogo kljub temu, da je pustil gol, ki ga ni mogel braniti, ker je bil kaz. strel In ki so ga Fužinarji streljali 5 minut pred koncem igre. Ce bodo igrali Ptuj- čani tako naprej, lahko upajo na eno najboljših mest na lestvici. V dnigem polčasu so izgubili inicia- tivo predvsem zaradi napornega poto- vanja in ker nimajo še dovoljne kon- dicije. —ik— Cene na ptujskem trgu in 16. aprila 1952 za kilogram, liter ali komad Privatniki: čebula 60—70, čebulček 80—100, česen 100—120, fižol 30—10, gobe suhe 350, hren 50, jabolka 50, jajca 6—7, ječmen 35, krompir 14, ko- leraba 30, kozlički kom. 500—800, kis domači 20, korenje 30, koruza 20, kaša prosena 55, moka ržena 30—40, moka koruzna 25—30, moka ajdova 45—60, moka enotna 40—50, moka bela 90, mo- tovileč 100, maslo surovo 350—400, mast 250, mleko 20, orehi 80—100, olje bučno 300, oves 30, purani 800—1000, paprika suha 500, petenšilj 40, pesa rdeča 29, piščanci kom. 200, perutnina 350—400, proso 30, poii 30, regrat 100, repa kisla 14, redkev 14, radič 80, rž 30, solata berivka 120, solata end. 55, suho sadje 50, smetana 100—120, sir 60—90, slive suhe 70, zdrob koruzni 35—40, zelje kislo 20—25, zelje v glavah 30, zaseka 230, ribe 50—60, sadike: zelje kom. 1 din, ohrovt kom. 1 din, koleraba 25 sa- dik 20 din, karfijola sadika 1.50 -lin, solata 100 sadik 40 din. Trgovsko podjetje »Rožnik<»: ječmena kaša 50, prosena kaša 46, koruza 20, mešanica za kure 18, fižol 38—40, česen 60. čebula 46, cvetača 25, solata 55. Mestna ekonomija: kaša ječmena 50 do 60, kaža prosena 46, česen 60, red- kev 5, peteršilj 22, jajca 6, mleko 20. RK »Petovia« se je zdru^j]. z NK »Dravo« Ptujski rokometni klub »Petovija« je združil z NK Dravo. S tem so pod^ nove osnove razvoju rokometa v Pt^;, Dosedaj rokometaši niso imeli lastne! igrišča in tudi ne posebnih finančnih sr^^ stev, S tem, da sta se kluba združij lahko pomagata drug drugemu pri razji nesporazumih in denarnih težavah, Rolj! metaši bodo letošnjo pomlad samo trg^ rali, nato pa bodo v jeseni zopet 2aomagatl s set- vijo semena na grede ter s poznejšini presajanjem sadik. Na ta način se pri- hrani precej semena. Vedno bolj bo treba misliti na sa- mooskrbovanje s semeni rastlin, za ka- terih vzgojo so pri nas vsi pogoji, ker teh semen večno ne bomo uvažali. Tu je mišljeno predvsem seme krmske pese, ki se da v naših krajih prav do- bro vzgojiti. Treba je le rastline pra- vilno oskrbovati. Stebla pesnih semenic rada napada peronospora (ista glivica. ki napada vinsko trto), uničuje pa predvsem pesine liste, kar ima za po- sledico predčasno osuševanje rastline. 2^to je potrebno rastline škropiti z istim škropivom kakor vinsko trto (1% bakreno-apnena brozga). POMAGAJMO SLABO PREZIMLJENIM POSEVKOM Ponekod so nekateri posevki ozimin slabo prezimili. Čislano zdravilo za tak- šne posevke je čilski soliter. Kjer so posevki redki, bo soliter v lahko top- ljivi obliki dobro in hitro učinkoval. S solitrom gnojimo večkrat, vendar porabimo le manjšo količino. Z enkrat- nim gnojenjem lahko porabimo na hekt- ar največ 100 kg. Žitnim posevkom damo spomladi 200 do 300 kg solltra v dveh ali treh obro- kih. Priporočljivo je primešati solltru še superfosfat, ki prav tako hitro deluje ter vsaj 40% kalijeve soli. Tudi oljni repici, travnikom in'pozne- je pesi potresamo čilsko sol. Nikdar pa je ne dajemo stročnicam, deteljam in lucemi, ker imajo te rastline Same sposobnost pridobivati dušik iz zraka po bakterijah, ki živijo v go- molj čkih teh rastlin. Pri potresanju čilske soli je treba pa- ziti, da se to vrši v suhem vremenu, ko so listi rastlin suhi, ker sicer soliter požge liste rastlin. Najboljše je, če raz- stresemo soliter na suhe rastline takrat, ko pričakujemo, da bo v krajšem času začelo deževati. Ni mogoče gasiti brez vode v nedeljo zjutraj, 13. aprila 1952 so v Slatini otroci s streljanjem zažgali hlev posestnice Koletnik Marije. Kljub hitri pomoči gasilcev iz Cirkulan, ki pa jim je žal, kot vedno v Halozah, kjer na hribih ni vodnih cistern, pri gašenju zmanjkalo vode, je škoda zelo velika in ne bo krita z malenkostno zavarovalno odškodnino. Požar je bil omejen, da se ni mogel razširiti še na sosednja poslopja in hišo. Vsak požar nas znova sili k razmišlja- nju o graditvi večjih vodnih cistern, kar bi sicer morala tudi biti skrb DOZ, saj bi bile na ta način preprečene večje škode. Prebivalci Haloz si iz svojih sred- stev ne moremo pomagati, pač pa misli- mo, da bi DOZ tozade\'no pomoč, zlasti glede na škodo, ki nastaja ob požarih vsled pomanjkanja vode za gašenje po- žara, lahko opravičeval pred vsemi fo- rumi ljudske oblastL —ec