Poslabšanje vremena z občasnimi padavinami.
Obvoznica na Ljubnem
SSSSSSSSSSS
Odprl jo bo Lojze Peterle
V ponedeljek, 22.novem-bra, bo slovesno na Ljubnem ob Savinji. To bo dan, ko bodo odprli obvoznico z mostom, enega največjih in najzahtevnejših objektov v Zgornji savinjski dolini, ki sodi v odpravljanje posledic katastrofalne vodne ujme pred tremi leti. Slovesnost bodo pričeli ob 13.uri, slavnostni govornik pa bo podpredsednik vlade Republike Slovenije Lojze Peterle.
Otroški parlament
Skupščinsko dvorano so v torek dopoldne napolnili najmljaši, ki so se zbrali na Otroškem parlamentu. Pogovarjali so se o nasilju in prijateljstvu, temo pa so mladi izbrali sami. Lotili so se je dobro, prihajali pa so bolj do ugotovitev kot učinkovitih rešitev.
Več na 20. strani.
Bil je "bel" Martin
Letošnji 4. Martinov praznik v Šmartnem ob Paki je bil kljub snegu vesel. Prireditev res ni bilo toliko kot jih je pripravil organizator, tiste, ki pa so bile, so navdušile. Tudi nastop folklorne skupine šmarške osnovne šole.
■ (tp)
To je ta pravo!
Na Martinovo je pač treba pokusiti mlado vino. Lahko trdimo, daje pokušina v središču Velenja "na dušek uspela". Lastnik nove trgovine "Martin" na velenjski Tržnici je bil na Martina zelo radodaren. Pripravil je sod mladega vina in - mimoidočim ni bilo treba dvakrat reči.
■ (foto: vos)
Kraja družbenega premoženja
Ena glavnih tem pogovorov so te dni poročila SDK o kraji družbenega premoženja v nekaterih podjetjih, v katerih je že bila opravljena revizija, posebno še ker so se nekateri že znašli v medijih. Ker sta očitno zakon in SDK vse nepravilnosti, ne glede na njihovo težo in pomen, zmetala v isti koš in ker smo se med omenjenimi podjetji znašli tudi mi, je že zaradi vas, bralci, pošteno, da zapišemo, kakšen je bil naš greh.
Naš čas je imel v zadnjih treh letih že dve reviziji, ki sojih obakrat zahtevali velenjski Zeleni. Prva revizija je bila namenjena naši registraciji, sedanja paje ponovno preverjala vse postopke, ki smo jih opravili ob registraciji in po njej. In taje pokazala tudi našo napako zaradi katere smo se znašli med ožigosnimi podjetji. V revizijskem postopku je bilo ugotovljeno, da smo nepravilno delili dobiček v zaključnih računih leta 1991 in 1992, ko smo predvideli, da bi del ustvarjenega dobička namenili za osebne dohodke (skupno za dve leti 58000 bruto na zaposlenega). Teh si sicer nismo izplačali, ker smo zaradi gradnje radijskega študija zavestno že tretje leto pristajali na precej nižjih plačah, kot nam jih dovoljuje kolektivna pogodba, vendar paje bilo že odprtje konta dovolj velika napaka, da smo se znašli med podjetji, ki so oškodovala družbeno lastnino. Seveda bomo opravili preknjižbo, v prihodnje pa se bomo potrudili, da si med letom izplačamo takšne plače, da pomotoma na koncu ne prikažemo dobička. Ob tem je seveda povsem nepomembno, da smo se znašli v medijih ne glede na to, da na poročilu, ki smo ga dobili z SDK piše, daje to poslovna tajnost, dokler SDK ne zavzame stališča do pripomb. To sodi pač v razteglji vost pravic in obveznosti.
■ Direktor Boris Zakošek
Zimske radosti in tegobe

^EDA ?0tm s TALIŠČE	m^
w mM. n n Men m* ?tmnEn} m $nLEli moteto Momu reutri h vsez
Konec prejšnjega tedna je sneg pobelil Slovenijo. Snega in zimskih radosti z njim so se zjutraj, ko so se prebudili v sobotno jutro, najbolj razveselili otroci.
Kot običajno pa je prvi sneg skoraj po vseh Sloveniji, razen na Primorskem, kjer ni snežilo, povzročil veliko zastojev na cestah, škodo na drevju, ki je sneg pričakalo še z listjem na vejah in veliko prometnih nezgod.
■ foto:vos
Po telefaksu iz New Yorka
aitllllRRlK*lt>*ltKt»S«ltk»RI»ll»XKRIRIIH
Velik uspeh Marije Vidovič
V naše uredništvo je včeraj zjutraj Iz New Yorka prispela vest o nastopu slovenskih tekačev na največjem maratonu na svetu. Med 25 tisoč tekmovalci In tekmovalkami Iz 94 držav so se slovenski predstavniki odlično odrezali. Sploh Marija Vidovič, članica tekaške sekcije Gorenje, ki je na cilj pritekla 354. in tako osvqjlla 20. mesto med maratonkami. Ob tem velja omeniti še Branka Krajnca (TS Gorele), ki Je pritekel na cUj kot 1417.
_BJi
Družbenopolitični zbor velenjske skupščine
Nadaljevanje dveh prekinjenih sej
V torek dopoldne so v družbenopolitičnem zboru velenjske občinske skupščine nadoknadili zamujeno iz dveh prekinjenih zasedanj zborov, 28. in 30. seje
Največ pozornosti z 28. seje je mene, program sofinanciranja gra-
bil deležen predlog programa vlaganj v oskrbovalni sistem vodovoda ter odvajanja in čiščenja odplak, ki so ga skupaj z osnutkom odloka o prispevku za investicijska vlaganja vodooskrbe in priključki kanalizacijskega omrežja na centralno čistilno napravo tudi sprejeli. Ob obravnavi tega dokumenta so izvršnemu svetu skupščine naložili še nekaj nalog, predvsem izdelavo programa zmanjšanja uporabe pitne vode v tehnološke na-
dnje vodovodov in izdelavo predloga o regresivni lestvici pri plačilu uporabe pitne vode. Tisti, ki jo porabi nadpoprečno veliko, bi moral razliko doplačati po višji ceni, so menili.
S 30. seje paje največ pozornosti vzbudila razprava ob sklepanju o proračunskem zagotavljanju sredstev za subvencioniranje obrestnih mer kreditojemalcem malega gospodarstva. Delegati so menili, da bi razvoj malega gospo-
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani varčevalci!
Že veste, da so se obrestne mere za tolarsko varčevanje v mesecu novembru v primerja vi z mesecem oktobrom v naši banki povečale?
Imate morda denar, pa ne veste kako bi ga najbolje naložili, da bi mu čimbolj ohranili realno vrednost?
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d. d. smo mnenja, da je za vas prava rešitev ena izmed naslednjih oblik varčevanja:	mm i sečne
obrestne obrestne mere(%) mere(%)
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	29,93	2,18
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 50.000,00 SIT 50,09 -	depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 52,92 -	depoziti nad 100.001,00 SIT 55,76		3,39 3,55 3,71
Depoziti, vezani nad 3 mesece -depoziti do 50.000,00 SIT 54,34 -	depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 57,17 -	depoziti nad 100.001,00 SIT 58,59		3,63 3,79 3,86
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	58,59	3,86
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	60,00	3,94
Varčevalna knjižica	41,60	2,90
Premislite o nasvetu in se oglasite v eni izmed naših enot, kjer boste morda zvedeli še kaj, kar do sedaj niste poznali.
11IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA CELJE poslovalnica VELENJE, Telefon: 858 798
IZLETNIK Celje - Izletnikova turistična agencija na avtobusni postaji VELENJE vas vabi na smučanje v SLOVENIJO, ITALIJO, AVSTRIJO In FRANCIJO!
SLOVENIJA
* ROGLA, BOHINJ, BOVEC, CERKNO, KRANJSKA GORA - namestitev v hotelih in apartmajih
ITALIJA
$ KRONPLATZ: Taisten, San Vigilio, Utenheim
*	PIANCAVALLO
*	FALCADE
AVSTRIJA
% BAD KLEINKIRCHHEIM, WARMBAD VILLACH-TERME BELJAK, NASSFELD, BRIXENTAL
Izkoristite ugodne cene in plačilne pogoje -možnost plačila v več obrokih!
Vse informacije in prijave v poslovalnici IZLETNIK - ITA Velenje na avtobusni postaji, tel. 858-798, vsak dan od 7. do 14. ure!
darstva morali spodbujati še kako drugače, morda z dajanjem garancij za kredite, če je to možno.
Veliko zanimanja je vzbudil tudi osnutek ekološkega sanacijskega programa voda v občini Velenje, ki je bil na zasedanju temeljito predstavljen. Ko bo sprejet, bo z njim lokalna skupnost sama prevzela skrb za vode. Bistvo tega sanacijskega programa paje, da bo vsak onesnaževalec dolžan sam počistiti za seboj.
Naslednje zasedanje zborov velenjske občinske skupščine pa naj bi bilo, kot smo zvedeli, v torek, 7. decembra.
M mkp
18. november
......ni ii s ..... s
Mednarodni dan kadilcev
Danes (četrtek) je mednarodni dan
Ugibanj o tem je velik«. Dejstvo pa jc, da je
med nami, povzroča kar precej škode in težav. Dolgoročno nalaga v bolezen, namesto \ zdravje. Znano je, da "ta njena vlaganja" še posebej prizadenejo srce, pljuča, želodec, pravzaprav kar celo telo. Včasih je bilo kajenje simbol imenitnosti, danes je del nesprejemljivega obnašanja. Nekateri jI kar preveč zaupajo, ugotavljajo strokovnjakinj učinki kajenja cigaret niso takoj vidni.
Ljudje pri nas in > s>etu iščejo rešit* e. Pripravljajo različne oblike /a odvajanje od kajenja, od posebnih programov do nadomestnih aktivnosti. Farmacevtska industrija se je v tovrstna prizadevanja vključila s proizvodnjo nadomestkov in v izobraževalne programe društev organizacij.
kadilcev. Je potreben ali ne?
Mednarodni dan kadilcev -18. november je prerasel že kar v gibanje. In nc po nakl jučju organizatorka, Mednarodna unija proti raku, za letošnji dan predlaga vsakemu kadilcu "Dan s cigareto manj". To je - po mnenju strokov njak-ov - dober začetni korak za uspešno odvajanje od kajenja. V nekaterih okoljih bodo mladi ta dan namesto cigarete ponudili jabolko, kot simbol zdravja in nekajenja.
V občini Velenje namenjata boju proti kajenju posebno pozornost občinski Rdeči križ ter
vstvenega zavoda. in sicer na zdravstvenih predavanjih po šolah in v krajevnih skupnostih. Prav tako pa naj bi že v bližnji prihodnosti v Velenju ustanovili tudi skupino oziroma društvo za odvajanje od kajenja. To v Celju že deluje.
•(tp)
Rudnik lignita Velenje
■ ■••»■■■•■•Batu«**«*«««
Eden nosilcev razvoja turizma v občini
Gotovo se čudno sliši, da je lahko premogovnik nosilec turizma v nekem okolju toda, "ljudje si rudnike vedno napačno predstavljajo in se tega najbolj zavedajo, ko pridejo na ogled Rudnika lignita Velenje, "je dejal mag. Milan Medved, ki v RLV vodi sektor za raziskave in razvoj na posvetu o razvoju turizma v občini Velenje.
Posvet je bil na pobudo Slavka Hudarina z Gospodarske zbornice Velenje prejšnji petek, udeležili pa so se ga svetovalca za turizem v Sekretariatu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije mag. Nataša Pobeg in Stane Bizjak ter predsednik velenjske vlade Srečko Meh, predsednik Turistične zveze Velenje Jože Kandolf in gostitelji iz RLV.
Ti so povedali, da se v velenjskem premogovniku zavedajo posledic svojega dela, da pa je celotno eksploatacijsko območje nadzorovano ter da spremenjenim površinam skušajo dati novo kvaliteto. Zato so se odločili, da okoli treh jezer uredijo rekreacijske površine, ki naj bi prerasle v pomembno turistično točko velenjske občine.
Svetovalca za turizem sta dejala, da ima Šaleška dolina v o-čeh poprečnega Slovenca več
negativnih kot pozitivnih predznakov, da pa bi mnogo negativnih stvari v dolini lahko spremenili sebi v prid. RLV je eden nosilcev razvoja občine in turizem v njej, je sodobno podjetje, ki sodobno razmišlja tudi o razvoju, zato mora sodobno gledati tudi na okolje, kulturo, turizem.
Tehnične dosežke bi lahko ponudil kot turistične zanimivosti, saj navsezadnje ni mogoče kjerkoli videti, kako se pridobiva premog.. Slovenija ima 16 naravnih zdravilišč, ki preraščajo v zdraviliško industrijo, in jih je precej v okolici Velenja, to pa bi zdravniški ponudbi lahko služilo kot servis. Prav RLV s svojim turistično rekreacijskim centrom Jezero bi to nalogo uspešno opravljal.
Sogovorniki so se strinjali, da tako kot v vsej Sloveniji, tudi v naši občini nimamo določenih ciljnih skupin, ki jim namenjamo ponudbo kraja, niti nimamo definiranega turističnega produkta. Torej je izdelava marketinškega programa prva naloga tako snovalcev nacionalnega programa razvoja turizma kot posameznih občin. "*'
■ Diana Janežič
Iz dela velenjske vlade
Kaj so gospodarske javne službe ?
Ena osrednjih tem zadnje seje velenjske vlade je bil osnutek odloka o določitvi gospodarskih javnih služb v občini Velenje. Mednje so uvrstili oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih odpadkov in vzdrževanje odlagališč, javno snago in čiščenje javnih površin, urejenje in vzdrževanje javnih prometnih površin, površin za pešce, zelenih površin in nasadov. Med gospodarske javne službe naj bi po predlogu izvršnega sveta sodilo tudi pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, kumu-nalna straža, služba zaščite in reševanja, oskrba s toplotno energijo in zemeljskim plinom, urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij, urejanje in vzdrževanje pokopališč s pogrebno dejavnostjo, upravljanje s pokopališči, urejanje in vzdrževanje javnih kopališč in športno rekreacijskih objektov, izobešanje zastav na javnih površinah, nadomeščanje in vzdrževanje objektov za plakatiranje, izvržbe rušitev objektov in odstranjevanje naprav, urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov, javna razsvetljava, javni potniški cestni promet.
Omenjene dejavnosti naj bi opravljali javni zavodi ali pa bi zanje dajali koncesije. Osnutek omenjenega odloka je velenjska vlada že posredovala v nadaljno obravnavo na občinsko skupščino.
Za preurejanje balkonov priglasitev
Na predlog delegata Vaneta Gošnika je pripravila velenjska vlada dopolnitev odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja. Vse bolj moteče je namreč v občini preurejanje in zagrajevanje balkonov in nameščanje žaluzij. Da bi rešili problem enotnega preurejanja zunanje podobe večsta-novanjskih objektov, bi bila potrebna v bodoče tudi za te objekte priglasitev del. Predlagatelji poudarjajo, da s tem predlogom ne bi preprečevali preurejanja balkonov, ampak le zagotovili ohranjanje enotne zunanje podobe večstanovanjskih objektov in njeno strokovno utemeljeno in
načrtovano spreminjanje. *
Stanovanjski sklad občine Velenje
Velenjski izvršni svet predlaga občinski skupščini ustanovitev stanovanjskega sklada občine Velenje, ki bo v bodoče skrbel za oblikovanje občinskega stanovanjskega programa, pridobivanje socialnih, neprofit-nih in službenih stanovanj, izvajal prenove in vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda v lasti občine ter spodbujal gradnje in prenove stanovanj. Sredstva za poslovanje sklada naj bi zagotavljali iz občinskega proračuna, iz sredstev ustvarjenih s prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občine Velenje...
»(mz)
novega
Pa mir na Slovenija!
Če odštejemo zasedanja parlamenta, strankarske spopade, nekaj molotovk in še kak drug eksploziv je Slovenija zelo mirna država. Eni pravijo, da tako mirna, da po Evropi in drugod po svetu že kar malo pišejo in govorijo o njej. In tako je v večini primerov ostala svetu v spominu po izredno dobri informacijski ofenzivi ob napadu jugovo-jske na nas; pa ni čudno, da zdaj, ko se o nas ne piše več toliko, nekateri pač še vedno mislijo, da je pri nas še vedno vojna. Treba je namreč tudi vedeti, da geografije vsi ne poznajo najbolje in to našo ljubo deželo vmeščajo na različne kraje - v glavnem pa tja, kjer še ni miru.
Da spoznanje o našem položaju še ni povsem prodrlo smo lahko na Martinovo nedeljo o-paziii tudi v Rogaški Slatini. Tu
so sklenili tridnevni obisk Slovenije diplomati različnih držav sveta. In prav njihovo presenečenje (vsaj mnogih od njih), kako mirno in lepo je pri nas, dokazuje, da tega prej niso vedeli. Da nekateri pri nas še vedno pričakujejo padanje bomb ali kaj podobnega, se kaže tudi pri športnikih, saj je treba nekatera moštva prepričevati, da lahko mirno pridejo na dvoboje k nam; če se seveda ne bojijo kakšnega drugačnega boja in poraza. Pa tudi med nekaterimi gospodarstveniki, seveda tudi turističnimi delavci, je žal še vedno v veliki meri prisotno mnenje o "ri-zičnosti"poslovanja z našo državo. Take izjave prihajajo tudi iz ust evropskih politikov, od katerih česa takega res ne bi pričakovali. Nekaterim so seveda to le tudi dobri izgovori, če jim poočitamo, da nas premalo upoštevajo pri gradit-
vi nove Evrope.
Morda je za tako mnenje krivo tudi to, da nekatere humanitete in podobne organizacije ne pošiljajo k nam pomoči te za begunce iz drugih nekdanjih republik, ki so našli zatočišče pri nas. ampak tudi za "uboge" Slovence. Tudi ta nit se morda vleče od časov naše vojne, ko smo začeli dobivati tako pomoč. Gospa, kot je lady Nott, ki se same pridejo prepričali, kam, za koga in zakaj pošiljajo pomoč, je namreč malo.
In ker še vedno toliko ljudi po svetu meni, da smo še vedno v vročici balkanskega kotla, ni čudno, da nas hočejo v njem tudi zadržati, pa čeprav se bo morda vsebina kotla že ohladila. Misli o neki novi zvezi nekateri res izgovarjajo bolj potiho, vsi pa niti ne. Visoka svetovna politika ima namreč za navedbe ljudi včasih nerazumljive
lovke in nekateri od teh mislijo, da smo se mi osvobajali kar tako za šalo, da pa bomo še vedno radi skočili nazaj v skupno obleko, če nam jo bo kdo tako skro-jil-
Ob vsem tem bi seveda tudi lahko rekel, da smo prav državljani lahko najboljši reklamni agenti svoje države in da lahko svojim prijateljem in znancem na tujem najlažje prikažemo, v kakšnih razmerah živimo. Res je, da se nam niti pol tako ne cedita med in mleko kot so obljubili nekateri politiki; res smo priča velikim prevaram, nizkim udarcev, ampak tisto najpomembnejše, to je mir, pa le imamo. In bolj kot bodo v svetu res spoza-navali, da je pri nas*mir - bolj trden bo ta mir.
Pa saj smo sl ga zaslužili, mar ne!	*(Kr)
Rudarji bodo doma tudi konec decembra
SK S8 SSS SS S® X «8
!&®®SS8(iSSSSS«S!Si)f»SSS88
Okvirni načrt za prihodnje leto že znan
V drugi polovici novembra je zaposlenim na Rudniku lignita Velenje že popolnoma jasno, kaj jih čaka v dneh do konca letošnjega leta, koliko premoga bodo še nakopali in koliko dni bodo doma. Okvirno pa imajo začrtan tudi delovni načrt za prihodnje leto, sprejemali pa ga bodo prihodnji mesec.
DEM za giga Joul toplote premoga. Za potrebe energetike (elektrike) naj bi ga namenili 3 milijone 240 tisoč ton, 160 tisoč ton pa za proizvodnjo toplotne energije. Razliko do 4 milijonov ton, oziroma do 3 milijone 900 tisoč ton, kolikor naj bi znašal proizvodni načrt za leto 1994 pa bodo namenili standardnim odjemalcem: Toplarni, Vidmu Krško in široki potrošnji.
ELES je predvidevanja in izračune v okviru cene potrdila v celoti in letni delovni načrt bodo lahko v decembru, kot računajo, že normalno sprejeli.
Na področju zaposlovanja sicer predvidevajo zmanjšanje števila zaposlenih, a ne drastičnega.
"Še vedno pa nameravamo zaposlovati naše štipendiste, ki končujejo šolanje. Ne vse naenkrat, ampak postopoma po učnem uspehu. Tiste, z boljšim učnim uspehom prej, druge pa nekoliko kasneje,"jeokvirnečrte proizvodnega plana in zaposlovanja za prihodnje leto nakazal dr. Franc Žerdin.
■ Milena Krstič - Planine
Rudnik lignita Velenje

Kako bo potekalo lastninjenje?
Na Rudniku lignita Velenje so že izdelali elaborat, s katerim so ugotovili delež družbene lastnine v podjetju. Ugotovili so, da je ta zajeta v 81,9 odstotkih in predlagali skladu, da jim ta delež potrdi.
Izdelavo otvoritvene bilance, s katero bodo ugotovili dejansko vrednost, pa naj bi končali do konca letošnjega leta. Vzporedno na Rudniku potekajo aktivnosti v zvezi z izločitvijo hčera oziroma dogovor, kako lastniniti hčere. "V teh dogovorih smo precej daleč pri Gostu in Mizarski dejavnosti. Pojasnili smo tudi že, da bomo hčere Obrat
za žaganje lesa, Peskokop in Informatiko priključili nazaj Rudniku. Za Mizarstvo in Gost pa obstajajo lepe možnosti, da se lastninita zase," pravi v.d. predsednika poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje dr. Franc Žerdin.
Končni program lastninjenja botlo izdelali do polovice naslednjega leta. To pa bo tudi čas, ko se bodo na Rudniku odločali, ali bodo svoje certifikate vnovčevali na Rudniku na osnovi predlaganega programa, ali jih bodo drugje.
■ mkp
Gorenje Gospodinjski aparati
Več "zelenih" kot belih aparatov
V	največjem podjetju sistema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati izdelajo na dan tudi po tri tisoč hladilno - zamrzovalnih aparatov. Po poletni preureditvi proizvodnih naprav v enem obratu prihaja danes z montažnih trakov že približno 30 - odstotkov ozonu neškodljivih, torej brez freonov. Ob novoletnem dopustu bodo preuredili proizvodni liniji tudi za izdelavo okolju prijaznih zamrzovalnih aparatov in skrinj. Prihodnje leto bodo tako sposobni izdelati vse te aparate z ekološko izjavo, torej v zeleni izvedbi.
V	omenjenem podjetju so se zelo zgodaj zavedali pomena varovanja okolja. Na to kaže kar zajeten spisek okolju prijaznih tehnoloških postopkov in reprezentativnih velikih gospodinjskih aparatov, ki varujejo okolje. Sad prizadevanj na tem področju gredo v korak z zahtevami tudi ekološko bolj osveščenih svetovnih trgov. Podatki so sami po sebi zgovorni: vsi aparati potrebujejo manj energije, pralni stroji tudi za 32 - odstotkov manj pitne vode in pralnih praškov. Z drugačno proizvodnjo so količino poseb-
nih odpadkov v zadnjih petih letih zmanjšali za 40 - odstotkov, komunalnih v zadnjem letu za 20, izpuščanje škodljivih snovi v ozračje pa za 60 - odstotkov. Seveda ob tem posebej ne omenjamo velikih posegov za prijaznejšo proizvodnjo in delovanje naprav pri proizvodnji pralnih in kuhalnih aparatov.
V Gorenju bodo torej sposobni že prihodnje leto narediti vse hladilno - zamrzovalne a-parate brez škodljivih freonov, vendar pa za zelene izdelke ni pretiranega zanimanja med Go-renjevimi večjimi odjemalci, kot to Francija, Velika Britanija, ZDA in tudi Avstrija. Po sedanjih navedbah bodo namreč proizvedli prihodnje leto 40 -odstotkov zelenih aparatov, ostale v klasični beli tehniki. To hkrati tudi pomeni, da bodo pripravljeni proizvodnjo ekoloških aparatov prilagoditi povpraševanju, kar seveda ni zanemarljivo dejstvo. Zeleni aparati bodo seveda na voljo tudi domačim kupcem, žal, bodo od običajnih dražjih za 8 do 12 - odstotkov.
Tako prilagajanje, ki ga navsezadnje zahteva tudi trg (ek-
ologija postaja namreč danes ena od pomembnih tržnih dejavnosti) ni poceni. Samo za prehod na proizvodnjo hladilno - zamrzovalnih aparatov "CFC free" in "FCKW frei" bodo letos in v naslednjih dveh letih potrebovali od devet do deset milijonov nemških mark. To bo za Gorenje velik finančni zalogaj, poskušali ga bodo rešiti z
POSLOVNE NOVICE
V maju 1994bo Ljubljanski sejem industrijske kooperacije - iskalcev in ponudnikov opreme, sestavnih delov itd.
Podrobnejše informacije na tel.: 061 / 13 17 200.
Poslovno srečanje slovenskih in madžarskih poslovnežev bo 24. novembra v Radencih v organizaciji GZS Območne zbornice Murska Sobota. Seznam prijavljenih madžarskih podjetij in program je na voljo v GZS Območni zbornici Velenje.
Ministrstvo za malo gospodarstvo razpisuje sofinanciranje programov promocije malega gospodarstva v letu 1993. Programi morajo celovito promovirati podjetništvo doma in v tujini.
Avstrija v Sloveniji ali 1. avstrijski izvozni strokovni sejem v Ljubljani bo od 24. do 27. novembra na sejmišču v Ljubljani. Podrobnejše informacije so na GZS Območni zbornici Velenje.
Prejeli smo izpiske borze1 'Ponudbe in povprašev anja'' ter izpiske evropske borze iz Bruslja. Vsi spiski so na ogled na GZS Območni zbornici Velenje.
Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje nagrade Gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 1993.
Območna zbornica Velenje,Trg mladosti 2, tel.: 063/856-
920faks: 063/855-645
MODA DIAGONALA
Živci, živci...
Skrajno zaskrbljujoča in za ta naš narod nič kaj obetavna ugotovitev bi bila, da pod težo vsega, kar je doživel, doživlja in ga še čaka, počasi a vztrajno tone v stanje, ki bi mu z eno besedo lahko rekli kolektivna živčnost. Ne vem, če je že tako, nekaj svežih znamenj zadnjih dni pa kaže, da smo na dobri poti v ner-vozo po dolgem in počez, v razpoloženje prenapetih in pokajočih živcev, v počutje, ki si ga velika večina ne želi in ne zasluži, a ga bo vseeno morala okusiti, ker drugače kratko malo ne ho šlo.
V mislih imam šc tople razlage minulega tedna, brez že prežvečenih iz časov pred tem kot so denimo vse sorte dosjeji, spiski udbovskih doupnikov. Hit, policijski štrajk in tako dalje in tako naprej. Družno sta nas v slabo voljo spravila eden naših največjih patronov Martin in zgodnji sneg, kakršnega že leta ni bilo. Z Martinovo glorijo okoli glave že na kopnih cestah težko shajaš kaj šele na zasneženih in tako seje zgodilo, da smo v teh usodno prepletenih dneh v črno kroniko zapisali pet smrtnih žrtev kaotičnega prometa, mnogo več poškodovanih in gromozansko gmotna škodo. Komunalci in drugi, ki pozimi skrbijo za ceste in promet na njih, naj govorijo kar hočejo, zame šc naprej ostaja uganka, kako je mogoče, da se ob natančnih meteoroloških napovedih zaradi desetih ali petnajstih centimetrov snega še naprej dogajajo tako boleči prometni mrki zmeraj na istih mestih.
Kar nista storila Martin in zgodnji sneg, jc opravil spisek najvišjih slovenskih plač v zadnjih mesecih. Narod nc more ostati miren in brez komentarja ob strani, ko sliši za plače opravilno hudo vprašljivo sposobnih parlamentarcev, ki so si poleg tega uzakonili še pravico do zadnje pokojnine v rosno mladih in najbolj produktivnih letih. Nihče ne bi nič rekel, čc bi delali, kot se spodobi, ker pa gledamo in slišimo, kaj si mnogokrat gredo, se seveda moraš spomniti, da jim po malem dajemo vsi davkoplačevalci, pravega vračila v obliki efektnih parlamentarnih odločitev pa ni in ni. To me jezi kot davkoplačevalca, manežerske plače v Kemofarmaciji, v Kompasu MTS, v Ljubljanskem sejmu, v Lekuinšekje (gibljejo se med 670 tisočaki in dobrim poldrugim milijonom tolarjev) pa so najprej problem tam zaposlenih.
In kako ne bomo vsi skupaj po malem živčni, če iz največjega slovenskega dnevnika izvemo storijo "o veliki tuji multinaciona-lki, ki potihem prodira v Slovenijo s pomočjo političnih zvez, pol-legalno pridobljenih informacij, kontaktnih oseb v pomembnih državnih institucijah in pomanjkljive zakonodaje, in ki lahko v prihodnosti v marsičem ogrozi nekatere temeljne nacionalne interese. "Ob tem sc zavedamo", da v Sloveniji ta čas ni institucije ali službe, ki nc bi bila povezana s kakšnim političnim klanom ali stranko in jc zaradi tega v bistvu nezanesljiva.
Madonca ljudje, smo res tam? Vsaj blizu najbrž že, če tudi pregovorno mirni premier izgubi živce do te mere, da Marjana Podobnika izza okrogle TV mize pošlje naravnost domov. Še najljubša pri tem mi je misel: Bog daj norccm pameti, nam pa denar.
■ Jože Krajnc
denarnimi ustanovami. Tudi s Svetovno banko za razvoj, da bi si tako zagotovili denar za prehod na proizvodnjo ekološko neoporečnih aparatov.
Kar nekaj dela jih pri tem še čaka. Med drugim pa upajo še na hitrejši odziv države in jasnejšo strategijo pri varovanju okolja.
Itp
Brdo pri Kranju
SQ znak za multivak Toneta Javornika
Multivak R Toneta Javornika iz Velenja postaja vse bolj uspešna inovacija. To dokazujejo številna priznanja, kijih je omenjeni inovator dobil na raznih sejmih doma in v tujini.
36 let svojih izkušenj je vložil v ta spremenjen sistem centralnega ogrevanja, pritegnil je pozornost strokovnjakov povsod, kjer je razstavljal in prav nič ne preseneča dejstvo, da kažejo za izdelek zvrhano mero zanimanja Avstrijci.
Tone Javornik si želi, da bi bil takšne pozornosti deležen tudi v občini Velenje. Rad bi namreč obdržal proizvodnjo doma, za to pa bi potreboval finančno pomoč za zaščito izdelka. Jo bo dobil?
m (L. Ojsteršek)
Tone Javornik v družbi z nekdanjim republiškim ministrom za šolstvo Petrom Vencljem na Brdu pri Kranju, kjer je pred nedavnim potekala skupščina Združenja SQ - slovenska kakovost. Bo Tone inovator leta?
Njihov letošnji delovni načrt znaša 3 milijone 900 tisoč ton premoga. Toliko ga lahko tudi prodajo, v začetku novembra pa so plan izpolnili že 89-odstotno.	,
Nadplanska proizvodnja je v začetku novembra znašala 110 tisoč ton. To je kar precej, zato so na Rudnikrfocenili, daje nesmiselno pri njej vztrajati in nalagati premog na deponijo. Od tega nimajo nobene koristi, kvečjemu stroške, saj deponija bremeni elektrarno in rudnik sama. "Tako smo bili doma v tednu od 2. do 5. novembra. Ti dnevi bodo plačani 80 odstotno. Zna pa se tako zgoditi tudi konec leta, računamo, da bomo doma spet od 27. do 31. decembra, če bo seveda potekalo vse po planu, in če se v jami ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega," pravi v.d. predsednika poslovodnega odbora Rudnika	Brez težav nad letošnji plan
lignita Velenje dr. Franc Žerdin.
Ocenjujejo, da bodo letošnje leto sklenili s proizvodnjo 3 milijone 950 tisoč ton nakopanega premoga, kar pomeni, da bo delovni načrt kljub vsemu nekoliko presežen. "Prodaja premoga se v teh dneh, ko prihaja zima, izboljšuje. Odjem v široki potrošnji
je izjemno dober. Tega smo seveda samo veseli, ker se nam na ta način tudi materialno poslovanje popravlja."
Na Rudniku lignita Velenje pa se v teh dneh že ukvarjajo s prvim osnutkom ovrednotene elektroenergetske bilance za prihodnje leto: Ta predvideva ceno v višini 5,5
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
"O, kam bi del?!"
Kulturni zanesenjaki v občini Velenje tarnajo, da kljub ljubiteljstvu nimajo dovolj denarja za dejavnost. V kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje kot edini kulturni poklicni ustanovi v občini Velenje pa... V. d. ravnatelj Vlado Vrbič je takole odgovoril na nekaj naših vprašanj povezanih z dejavnostjo, organiziranostjo in načrti.
Pred časom ste odstopili z mesta ravnatelja centra zaradi neurejenih razmer v kulturi v velenjski občini. To dolžnost ste kasneje spet sprejeli. So sedaj razmere toliko boljše, da na tem mestu še vztrajate?
Vlado Vrbič: "Ne vem, če so boljše. Ko so me imenovali za v. d., se nisoopredelili, za koliko časa. Načelno po zakonodaji sme trajati eno leto. Nekje do februarja prihodnje leto naj bi bil še tu. Kljub temu bi že lahko izšel kakšen razpis, da kasneje ne bi bilo spet kakšnih težav. Časi kulturi niso najbolj naklonjeni, ekipa na občini pa bolj. S temi ljudmi se lahko vsaj pogovarjaš. So prijazni, tudi obljubijo tu in tam kaj. Da bi imeli zaradi tega več denarja, pa ne. Tako nam na primer še niso pokrili lanske izgube, letošnjih poletnih kulturnih prire-ditev, pa Pikinega festivala, za katerega so dal i sog lasje. Za nakup no vi h knj ig je enkrat manj denarja kot lani. Saj pravim, razumevanja je več."
To razumevanje vam naibrž kaj prida pri reševanju finančnih težav ne pomaga?
Vlado Vrbič: "Res ne. Stalno delamo na nek kredit in to se pozna pri plačevanju zamudnih obresti. Znani smo po celi Sloveniji -še sreča, da ni več Jugoslavije, sicer bi bili po celi Jugoslaviji - kako ne plačujemo računov. Stalno imamo na našem računu tri, štiri milijone tolarjev primanjkljaja. Ob tem moram povedati, daje tudi republika nehala zagotavljati denar za delovno skupnost, kar nanese tri milijone SIT na mesec. Če bi izgubo za nazaj pokrili, bi lahko uvrščali kulturni center Ivana Napotnika Velenje med kolikortoliko
uspešne firme. Ob koncu leta pričakujemo več kot pet milijonov tolarjev izgube."
Kako ste organizirani?
Vlado Vrbič: "Po zakonu smo povsem avtomatizirano postali zavod. Kultura je eno od redkih področij, ki še nima svoje zakonodaje. Na obzorju se pojavljajo šele teze in pred letom dni najbrž ne bomo imeli oporne točke, po kateri bi se lahko naravnali. Zato še vedno nimamo notranjih aktov prilagojenih zakonu o zavodih. Sicer pa takšna oblika organiziranosti pomeni, da za grad "skrbi republika", tudi krije polovico stroškov za nakup novih knjig in delno za varstvo kulturne dediščine.
Vlado Vrbič iz (nad) globino izgub
Ostalo pa naj bi bila dolžnost občine."
Reorganizacija podjetij je na pohodu. Najbrž ne bo zaobšla tudi vašega centra. Slišali smo, da naj bi muzej v prihodnje sodil pod republiko, zaradi neizpolnjevanja pogojev za matičnost naj bi tudi knjižnica prešla drugam. Ostali naj bi tako galerijska dejavnost in organizacija prireditev.
Vlado Vrbič: "Glede tega še ni nič jasnega. Ni zakonodaje, tudi lokalna samouprava ni dorečena. Status muzeja bo - na primer - odvisen od lokalne samouprave. Lahko se zgodi, da bo postal pokrajinski muzej. Ker ni zakonodaje, tega še nihče ne ve. Knjižnica izpolnjuje pogoje za matičnost. Toda, spet se lahko zgodi, da se bo šoštanjska enota glede na inte-
res, želela odcepiti od velenjske. Čeprav to strokovno in logično ne bi bila umna poteza. Prav sedaj se pogovarjamo o novih prostorih šoštanjske knjižnice. Ker je hiša, v kateri gostuje danes, pod denacionalizacijo, naj bi našli novo lokacijo v prostorih stare banke. Galerijska dejavnost zaradi majhnosti najbrž samostojna ne bo mogla biti. Se bo pridružila muzeju? Vprašanj je veliko. Ob tem naj povem, da se drugod po Sloveniji zavodi združujejo, prav tako posamezne dejavnosti. Ugotovili so namreč, da so umnejše organizirani, bolje kadrovsko usposo-bljeni, pa tudi finance se ob skupni blagajni lahko drugače rešujejo."
Kako boste delovali v prihodnje?
Vlado Vrbič: " Ne vem. Kolikor vem, pripravljajo na občini analizo stanja v kulturi in predlog kulturne politike. Organiziranost je samo njena posledica. Mimo skupščine se ne sme zgoditi nič."
Razmišljanja nepoklicnih kulturnikov v občini, da je "uvoza" poklicne kulture preveč, preskromna pa je ponudba za sodelovanje domačih skupin, poznate. Kajti, kar nekaj jih je takih, ki sodijo v sam vrh.
Vlado Vrbič: "Zelo veseli bi bili, če bi te skupine lahko tržili v slovenskem prostoru. A, takih skupin je kar veliko povsod. Zato jih ne vabijo, ker jih imajo doma. "Uvoz" poklicne kulture mora biti zaradi ljudi. Res paje, da ga mora biti do prave mere. Mi smo ugotovili, da se v tem trenutku glasbenega abonmaja ne izplača organizirati. 60 abonentov smo imeli lani, več zanimanja ni. To pa so izjemno drage prireditve. Zato bomo raje pripravili tu in tam res vrhunsko. Za del tovrstne ponudbe pa tako skrbi velenjska glasbena šola."
V vašem programu kulturnih prireditev ni domačih nepoklicnih skupin.
Vlado Vrbič: "Ker jih ne moremo imeti. Abonma naj bi bila kakovost. Ni težav, mi damo na voljo dvorano, pomagamo, kadar se kaj "zgodi". Kaj drugega posebnega ne vidim. Pripravili pasmo žeMlinškov večer, kjer smo poskušali vključiti tisto, kar je v dolini dovolj kakovostno."
■ (tp)
Zdravstveni zavod Velenje in zasebna praksa

"Pri nas ni omejitev!"
Zasebna praksa v zdravstvu se v občini Velenje vse bolj uveljavlja. Znane težave z dokončanjem izgradnje prizidka	k velenjskem zdravstvenem domu pa glede na to porajajo nekaj dvomov. So upravičeni ali ne?
Direktor Zdravstvenega zavoda Velenje dr. Jože Zupančič pravi: "Prostih zmogljivosti, ki bi jih lahko ponudili, nimamo. Razen tistih, ki smojih ponudili v novem prizidku, Zavodu za zdravstveno zavarovanje in Centru za socialno delo Velenje. To je približno polovica enega nadstropja v novi etaži. Če bomo obdržali dosedanji obseg dejavnosti, bodo vsi
dal drugih finančnih možnosti za dokončanje prizidka kot oddaja ali prodaja ne vidijo.
Zdravniki, ki že opravljajo zasebno prakso, jo opravljajo zunaj zidov velenjskega Zdrav-stvenegadoma. Mar torej ni bojazni, da se bo na ta način del dogovorjenega obsega dejavnosti prenesel tudi na nove lokacije in bodo proste zmogljivosti zdrav-stvenega doma nekomu v breme? "Saj so zasebni zdravniki zaprosili za prostore v našem zavodu, vendar... Za področje osnovnega, splošnega zdravstva podeljuje koncesije ustanovitelj - to je skupščina občine. Za specialistične ambulante republika. S
ostali prostori zasedeni."
Dosedanji obseg je dogovorjen v mreži oziroma v programu, ki gaje omenjeni zavod sklenil z Zavodom za zdravstveno varstvo. Povsem drugače je s samo-plačniškimj^ambulantami. Teh mreža ne omejuje. Kot je pove-
Bomo v Velenju dobili novo kinodvorano?
Gledalci se vračajo!
Čeprav so v Kinu Velenje delno obnovili, predvsem pa prekrili in tako zaščitili pred propadanjem objekt stare velenjske kinodvorane, kakšnih večjih načrtov danes s tem objektom nimajo. Pravzaprav imajo: saj nameravajo objekt "porabiti" kot vložek v novo zgradbo, v novo kinodvorano, ki naj bi zrasla v centru mesta. Del njihovih načrtov nam je zaupala direktorica Kina Velenje, Milena Breznik, ki pa še ni mogla danes govoriti o vseh.
*	Kako daleč ste danes pri uresničitvi te ideje, ki pravzaprav ni nova, saj ste o nečem podobnem v Kinu razmišljali že dolgo?
Milena Breznik: "Pogovarjamo se že konkretno o lokacijah, imamo konkreten predlog, kipa še ni tako daleč, da bi že lahko povedala natančno, kje to bo. Pomembno nam je, da imamo za to tudi privolitev občinskih struktur in urbanistov in upam, da kakšnih večjih zapletov in težav ne bo."
*	Dobro, če se že o lokaciji ne da povedati kaj več, pa povejte kakšno kinodvorano imate v mislih?
Milena Breznik: "Želimo kinodvorano, sodobno, tako, v kateri bodo obiskovalci res uživali. To bo dvorana s približno 160 sedeži, kakršne danes gradijo povsod po svetu, v Evropi in o kakršnih razmišljajo tudi pri nas v Sloveniji."
*	Vi ste že pred leti, ko smo se velikokrat pogovar-
jali in ugotavljali, kako obiskovalci bežijo iz kinodvo-ran, kako sojih zamenjali z ogledi filmov ob domačih videorekorderjih, napovedovali, da bo prišel čas, ko se bodo vanje spet vračali. Ogled filma na velikem platnu, ste trdili, je nakaj čisto drugega, kot na malem ekranu v domači dnevni sobi. Te vaše napovedi se uresničujejo, obisk nekaterih zadnjih predstav, ki ste jih
"pripeljali" v Velenje in to zelo hitro, pa to še potrjujejo.
Milena Breznik: "Te napovedi se uresničujejo. Niso pa slonele samo na mojem osebnem mišljenju ampak so temeljile na izkušnjah, ki so jih imeli po svetu. Trendi so bili takšni! Mi za njimi sicer zaostajmo za nekaj let, smo pa prišli do točke, ko so se obiskovalci začeli vračati r
kino. Zdaj jih moramo le še pripraviti do tega, da bodo i1 kino prihajali redno. To pa nam bo uspelo le z dobrimi, aktualnimi filmi."
* Takšnimi, kot so bili v Velenju v zadnjem obdobju. Med njimi recimo Telesni stražar, pa Jurski park, Prvinski nagon, Lepotica in zver... Kako so bile obiskane te predstave? Koliko gledalcev si jih je ogledalo?
Milena Breznik: "Absolutni pnrtk je Jurski park. kije tudi svetovni prvak. V Velenju si ga je ogledalo 2470 ljudi in to na samo enajstih predstavah. Sledi Telesni stražar s 1700 gledalci. Prvinski nagon in Nespodobno povabilo, risanka Lepotica in zver...To so številke, na katere smo zelo ponosni. Presenetili pa so nas tudi Napihnjenci in Nune pojejo. Prihajajo novi dobrifilmi. Računamo, da bomo ta trend obdržali, če ne celo izboljšali."
*	Kakšen pa je bil poprečen obisk kinopredstav v letošnjem letu?
Milena Breznik: "Na številke smo zelo ponosni, čeprav je res. da gredo na račun zmanjšanega števila predstav. Poprečje obiskovalcev na predstavo, s katerim merimo uspešnost dela, je pokazalo. da smo imeli ob polletju 124 obiskovalcev na predstavo, kar je ogromno. V prvih devetih mesecih pa i31 obiskovalcev na predstavo, kar pa gre seveda na račun septembrskega obiska, ki je bil 163 obiskovalcev na predstavo, kar je številka, ki je vredna omembe."
*	Obiskovalci pa imajo vseeno eno pripombo: to so karte oziroma vstopnice, ki niso oštevilčene...
Milena Breznik: "Res nam je zmanjkalo maset v Domu kulture in zato ne moremo vedno ponuditi obiskovalcem sedežev, kijih želijo. Sedejo, kjerje prosto. Zato bi se jim rada opravičila in jim povedala, da pripravljamo računalniško prodajo vstopnic, tako da bomo rudi ta problem že v decembru rešili."
M Milena Krstič - Planine
tem vzvodom sicer lahko občina sooblikuje zdravstveno politiko, finančne obveznosti pa ji ostanejo. Težave za osnovno zdravstvo ostajajo odprte tudi z bodočo reorganizacijo občin. Veliko je nedorečenosti. Občina bo morala kar dobro premisliti, kam in kako bo vodila zdrav-stveno politiko, pokazati kar zvrhano mero vztrajnosti za pridobitev virov financiranja tudi za to področje."
Po mnenju dr. Jožeta Zupančiča analize učinkovitosti zasebne prakse ni. premalo naša družba upošteva izkušnje razvitega sveta pri tem. Prav tako (po njegovem prepričanju) pred reorganizacijo slovensko zdravstvo ni bilo slabo. Za relativno malo denarja je bil njegov vpliv na določene kazalce učinkovit.
Čakalne vrste pri specialistih? So posledica kadrovskih ali kakšnih drugih težav?
Dr. Jože Zupančič pravi, Ja se jim najbrž ne bo dalo i/ogniti ob še takšni organiziranosti. Dejstvo pa je tudi, da zavarovalnica plača samo dogovorjen obseg storitev. Potrebe po tovrstnem zdravljenju so bile do sedaj večje kot finančne možnosti Slovenije, da to plača. V velenjskem zdravstvenem zavodu so /, zavarovalnico dogovorjen program presegli, "vendar bomo delali kot moramo, čeprav nam stroškov nihče ne bo plačal. Glede na to. da nismo profitna dejavnost, niti ne želimo biti, so postavljeni "okvirji" preozki. Mi smo se in se bomo držali doktrine v diagnostiki, terapiji in v osebnem odnosu ne glede na rezultate. Zato tudi nismo omejili nobenih preiskav, ki so v skladu z njo, kar pa se v drugih zavodih že dogaja,"je sklenil pogovor dr. Jože Zupančič.
■ (tp)
So kraje postale moda ?
Po trgovinah v Velenju opažajo naraščanje manjših tatvin. Storilci teh so večinoma otroci in mladostniki. Ali tekmujejo med seboj, kdo si več upa? Seveda imajo dolge prste tudi odrasli, le da gre tu za večje stvari.
Si frajer le, če kradeš?
Včasih je veljalo, da prilika dela tatu. Morda to drži še danes, vendar bomo morali verjetno k temu dodati še novost - modo. Vsaka generacija najde kakšno reč, v kateri se dokazuje med seboj. Kar nekaj pokazateljev je, da so med otroci sedaj v modi manjše tatvine po trgovinah. Gre predvsem za živilske izdelke, torej bombončke, čokola-dice in podobno, zgodi pa se seveda, da se mali ali večji tatici preizkusijo tudi na drugačnih oddelkih. Recimo, na oddelku igrač.
Poslovodkinja Zibke nam je naprimer povedala, da letos pri tatvini še niso zalotili odrasle osebe, otrok pa že kar nekaj. Zamikajo jih manjše igrače, na oddelku tekstila pa kape, šali in rokavice. Res je, da so opazili tudi krajo bluze, kjer storilca niso dobili pri delu in je to verjetno bila odrasla oseba. Tatiči so menda zelo spretni, zato zalotijo le redke. Če jih pri dejanju dobijo, včasih obvestijo le starše, če gre za večjo vrednost pa tudi Policijsko postajo. Koliko stvari je izginilo, ugotovijo šele pri inventurah. Podobno je tudi v drugih Erinih trgovinah. V Eri Center so pred kratkim zalotili mlada fanta, ki sta ukradla kavbojke. Dolgo sta se motala po trgovini in ko so jih trgovke opazovale, ko sta se odpravila iz trgovine, so opazile, da ima eden nekaj pod puhovko. Dve sta stekli za njima na avtobusno postajo. Izgleda, da sta jih opazila, saj so kavbojke pristale pod parkiranim avtomobilom. Sicerpa so o spretnosti tatičev prepričani tudi tukaj. "Prihajajo v skupinah in pomanjkljivo oblečeni Ko gre iz trgovine, včasih takoj ne opazimo, da je izginil večji del garderobe. Šele prazen
obešalnik nas opozori na to. Pogosto storilec ostane neznan, "je povedala poslovodkinja Ana Huskič. V obeh trgovinah kakšnih posebnih varnostnih sistemov nimajo, torej so trgovke tiste, ki morajo dobro opazovati. Pravijo, da včasih tudi na škodo strank, ki se jim ne morejo tako posvetiti, sploh, ker je zaposlenih vedno manj. Podobne težave imajo tudi v Vis a vis, kjer je način prodaje samoizbiren in če tatiča ne dobijo na blagajni, izgine v neznano. Na to, da jih je obiskal, jih opozori manjkajoč del pri garniturah orodja in podobno. Zato smo poklicali tudi direktorja trženja pri ERI, ki ima v Velenju največjo verigo živilskih in neživilskih trgovin. Marjan Jerič je povedal, da bodo k problematiki pristopili selektivno. Najprej bodo močneje zaščitili tiste trgovine, kjer so tovrstni pojavi najpogostejši. Ker je neodkritih storilcev več kot 50%, bodo delovali predvsem preventivno; opozarjali bodo, kako varujejo blago.
V Veleblagovnici Nama Velenje so za boljšo zaščito blaga poskrbeli že pred dvema letoma. Na oddelku konfekcije so tako namestili posebne magnetne gumbe prav na vsak artikel, na živilskem oddelku pa imajo nameščene kamere. Posebnega porasta kraj ne opažajo, največ jih je še vedno na živilskem oddelku, kjer so tatiči spet najpogosteje šolarji. Da se jim je investicija v vse te varovalne mehanizme izplačala, so prepričani, saj je kraj na drugih oddelkih zelo malo, skoraj nič.
Š dolina ima svoje prodajne enote raztresene po vsej dolini, kakšne izkušnje imajo pri njih, pa smo preverili kar na upravi. Tudi pri njih imajo največ dela z tatiči, ki so še otroci. Ob manjših krajah obvestijo šolo Bratov Mravljakov, ki je v neposredni bližini, pa tudi starše, večje prijavijo tudi na Policijski postaji. Tudi pri njih izgine največ blagajz živilskih oddelkov, kjer veliko storilcev dobijo. Na Gorici imajo nameščene tudi videokamere, na oddelku s tekstilom pa morajo biti pozorne trgovke same. Zanimivo, da jih velikokrat pokličejo iz osnovne
šole, ko tam najdejo dolgoprstneža, ki prizna, kje je iztegnil prste.
S krajami pa se seveda ukvarjajo tudi v zasebnih trgovinah, ki jih je tudi v Velenju vsak dan več. V butiku Nitka je pred kratkim izginila usnjena jakna, storilec je še vedno neznan, posebnih varovalnih sistemov pa zaenkrat še ne bodo namestili. Grazia na Tomšičevi je vse od njene razširitve raj za tatiče. Štiri trgovke ne uspejo ob večjih gnečah opaziti vseh, saj se morajo posvečati kupcem, zato so pred dnevi prav na vsak, še tako droben artikel, namestili majhen ma-gnetek. Pri vratih bo piskalo, upajo, da vsak dan manj. Tovrstnih izkušenj ,vseh žal ne moremo zabeležiti, je obilo, sicer pa so si zgodbe podobne.
Statistika je zgovorna veda
Skratka, kradlo se je, se in se še bo. Tatiči so vsak dan bolj spretni, zato se trgovinam izplača poskrbeti za dobro zaščito blaga. Ob koncu si poglejmo še, kaj so letos v prvih desetih mesecih na tem področju zabeležili na Policijski postaji Velenje.
Za 69 tatvin so bile podane ovadbe na javno tožilstvo. Od tega je 47 storilcev znanih, 22 pa še nezanih in so preizkave še v teku. Poleg tega je bilo prijavljenih še 150 manjših tatvin po trgovinah. Za te ovadbe niso podali zaradi neznatne družbene nevarnosti, ki je bila storjena s tem dejanjem. To so tatvine, kjer vrednost blaga ne preseže vrednosti 2.500 tolarjev, kar je limit Storilca ne ovadijo, ker postopek ne bi bil smotern. Pretežen del teh storilcev je med mladoletniki. Tudi otrok (sem se štejejo do 14 leta) ne ovadijo, javnega tožilca le obvestijo s poročilom. Ta lahko odre-
di odškodninski postopek, odgovorni pa so starši.
Ugotavljajo, da so najbolj izpostavljene samopostrežne trgovine, kjer so v večji meri storilci med otroki in veleblagovnice, kjer je slabša kontrola. Najpogosteje so odtujeni izdelki usnjene galanterije in tehnični predmeti. Tu se pogosto zgodi, daje kraja zaznana in prijavljena zelo pozno, šele, ko pogrešajo kakšen artikel v izložbi ali na polici, zato so sledi dobro zabrisane in iskanje storilca otežkočeno. Kljub temu odkrijejo od 20 - 22% neznanih storilcev, kar je visok odstotek, primerljiv s svetom. Ta procent se žal iz leta v leto znižuje. Vzrok so tudi trgovine v zasebni lasti, saj se nekatere na takšen način celo oskrbujejo. Policisti poznajo sume, postopek pa je otežkočen, dokler nimajo trdnih dokazov.
V občini Velenje je bilo letos tudi 6 vlomov v trgovine. Od teh so trije primeri raziskani, tri pa še raziskujejo. Komandir Policijske postaje Velenje Peter Očkerl, ki nam je posredoval te podatke, je poudaril, da ni prav, da na osnovnih šolah manjše tatvine rešujejo sami, saj je lahko problem pri otrocih že večji, kot kaže na prvi pogled. Prav gotovo pa morajo biti pazljivi tudi starši. Ti včasih sploh ne vedo, kaj počnejo njihovi mladostniki, vse več paje pokazateljev, ki kažejo, da so manjše kraje postale preizkus moči in drznosti.
■ Bojana Špegel
Aleš Črnič, novi predsednik SSK-ja
»*m*n*»*a*nn»ua*UMU*»u***»*ua***n»uu»»»a****um
Kultura bo paradna, politike ne bo
O tem, ali bo predsednik ali ne, so študentje odločali na redni letni skupščini. Zgodila se je 6. novembra v Gimnaziji, trajala pa dve uri in petnajst minut Kljub temu, da Aleš Črnič ni imel protikadidata, se vse do konca skupščine ni vedelo, ali se bo našel še kdo, ki je pripravljen žrtvovat svoj čas in predvsem delati brez plačila. Ni ga bilo, bilo pa je 48 glasov za, 0 proti in 1 vzdržan. In tako bo v naslednjem enoletnem mandatu Šaleški študentski klub vodil Aleš Črnič, študent tretjega letnika sociologije na FDV v Ljubljani. Takoj je ukinil klasično 10 člansko predsedstvo, uvedel pa delo z projektnimi skupinami,ki jih je trenutno 11.
Seveda meje najprej zanimalo, zakaj je sprejel to funkcijo."Že pred dvema letoma sem delal v klubu, takrat sem bil podpredsednik, delovanje kluba pa sem le spremljal. Na koncu leta so se pač nujno iskali ljudje, bilo kdo, samo da bi delal. Imeli smo kronično pomanjkanje idej. Že lani sem bil nekako predviden za predsednika, vendar nisem videl smisla v takem ŠŠK-ju, kot je bil. Jaz sem tudi predlagal Barbaro, ki je klub vodila v preteklem letu. Saj so delali, le da so naredili isto napako, kot sem jo pred letom dni jaz. Ostali so na stvareh, ki so že bile, garali za stvari, ki danes nimajo več pomena, ker so preživele. Ne rečeni, da vse. En kup stvari je v ŠŠK-ju, ki so dobre, neka tradicija je. Žal se je vse skupaj končalo pri žurkah, pravega koncepta pa ni bila. Svetla točka je bil Dan mladih in kulture, s katerim smo začeli in bomo tudi nadaljevali."
Tu ga ustavim (jezik mu namreč dobro teče) z vprašanjem, ali misli, da je tudi v takšnem preživetem konceptu delovanja vzrok, da se je vpliv ŠŠK-ja v tem prostoru izgubil in to ne le med nami, opazovalci, tudi med študenti. Nekako smo jih čutili le še ob Akademskem plesu in Dnevu mladih in kulture. "Tradicija ŠŠK-ja obstaja, to je dejstvo. To je bil tudi eden izmed
začetnih konfliktov _____________
med mano in starejšimi študenti. Vsake tradicije namreč, po moje, ni vredno za vsako ceno ohranjati. Navsezadnje smo generacija, ki ruši tradicije in tudi mi jih bomo. Tradicionalni okviri osta-nejo, mi se bomo sedaj trudili, da jo ohranimo in celo izboljšamo reno-me. Nisem prišel z nikakršno destruktivno željo na to mesto. Eno leto sem bil odsoten, zato sem gledal na delo kluba z distanco in ugotovil, da se da marsikaj spremeniti."Precej pogumne besede, za katerimi stoji dejstvo, da se je letos pridružila študentski generaciji nova,zelo ustvarjalna generacija bivših gimnazijcev, ki se je v tem prostoru že dokazala. Aleš nadaljuje:" Čudovite zadeve so naredili kot dijaki, od Šprica do lutkovnih predstav. Nekaj ljudi sem uspel pridobiti. Pri tej generaciji seje pokazalo, daje ravno zaradi preživetega koncepta ŠŠK-ja prišlo do problemov z podmladkom, čeprav nikoli nismo želeli biti zaprt krog."
Ker novim generacijam to ni dovolj, čeprav tudi sami radi žurirajo, se je moral spremeniti koncept delovanja ŠŠK-ja. "Saj ne rečem, tudi "ta stari" so bili ustvarjalni, le da so bili mnogo bolj politično orientirani. Ti, najmlajši, pa so kulturno, kar mislim, daje odraz tega časa. Ker se danes že skoraj vsak vtika v politiko, vsak "kmet" je že lahko kandidat za predsednika vlade in

Aleš Črnič: "Letos bom poskušal pritegniti več sponzorjev. Po moje se vlaganje v študente vedno
splača."
študent več te ambicije nima. Jaz mislim, da lahko tudi tu iščemo vzroke za splošno apatičnost in politično abstinenco na volitvah, saj je ta naša generacija zelo kulturno usmerjena." Kako bo torej ŠŠK deloval v tem letu. " Obdržali bomo tiste akcije, ki so bile dobre za sprostitev in zabavo. To je Akademski ples, čeprav po mojem ni nujna tradicija, starejši pa ga smatrajo kot obveznega, zato bo ostal. Po svoje je to prav. Tudi na morje za 1. maja bomo šli, pa še kakšen piknik bo. Moje delo
bo, da vsem interesnim skupinam uredim vse organizacijske stvari; prostore za delo in finance, kar je nehvaležna zadeva, oni pa bodo prav gotovo delali."
Po 14 dneh je sicer težko spraševati, kako kaže delo, vendar se je Aleš že kar na začetku lotil tega problema načrtno. Res, da mu študijske obveznosti vzamejo veliko časa, vendar pravi: "Bo! Izvedli smo že prvo akcijo. Prebelili smo Plač, je lep, sedaj pridejo še slike noter. Formiral se je akademski pevski zbor, na prvi avdiciji je bilo okoli 15 ljudi. To bo čisto komorna zasedba. Nina Mavec bo imela plesno sekcijo, sedaj seje vrnila iz tujine, kjer je doštudirala in tudi delala. Ta bo začelo lavfat zadnjo soboto v tem mesecu v mali dvorani Kulturnega doma. Ostaja tudi rekreacija na bazenu."
Ja, sedaj sva pri obveznem vprašanju, fi-nancah."Ne vem čisto točno, ampak mislim, da iz občinskega proračuna ne dobimo nič tako, da bi redno dotekalo. Podprejo določene akcije, na prošnje, kot je Dan mladih in kulture. Denarja za lanski Dan mladih in kulture nam še niso nakazali. Problem s sponzorji ni mali, ker se ne držijo dogovorov. Ni tega, da se zmeniš in da potem denar ob doglednem času priteče na žiro račun. Z Mladinskim servisom je stvar relativno vredu "pošlihtana", po pogodbi redno dobivamo del sredstev. Kar pa se tiče mariborskega servisa, zaen-
krat ne dobivamo nič. Letos bomo šli v to akcijo. Tudi drugje ima mariborski servis svoje izpostave, vendar denarja nikjer ne odvaja. Redno ga odvaja verjetno le v Mariboru, podpira pa določene akcije na posebne prošnje. Težnja po tem je sedaj tudi v Ljubljani in tu je zanka v novem Zakonu o skupnosti študentov." Zaenkrat bodo v Mariboru poskušali še z dopisom, kjer bodo razložili program kluba in upajo, da se bodo s servisom dogovorili za celoletno financiranje. Sponzorje najdejo tudi v dolini, čeprav vedno manj. Rudnik in Gorenje sta bila v prejšnjih letih izmenično glavna sponzorja, sedaj je kriza tudi pri njih. Lani so naprimer dobili 200 tisoč tolarjev na RLV, vse v naročilnicah. "To sta dve plači. Jaz se jim zahvaljujem za vso podporo, vendar očitno ne vidijo več interesa v vlaganju v ŠŠK. Mislim, da se vlaganje v študente že samo po sebi splača, saj smo nek potencial. Ker bomo letoš še bolj prisotni v medijih, bom poskušal spremeniti tudi to."
Spregovoriva o t.i. begu možganov, kije morda povezan tudi s tem. "Velenje je mesto, kjer je težko živeti. Je delavsko, novo, socialistično. Pustimo to. Vse, kar je drugačno, ni sprejeto, ne naredi se dovolj, da bi se to spremenilo. Še tisti, ki se po študiju vrnejo, hitro zapadejo v sivi-no."Odpreva nov spekter vprašanj in težav, pred katerimi si v tem okolu mnogi zatiskajo oči. Od problema preživljanja prostega časa, do drog, ki so tu in tega, da Velenje potrebuje nov Mladinski center, ki bi pod eno streho združil vse ustvarjalne sile številnih mladih. Od
subkulture do klasične kulture. Žal, izgleda, da so te sanje dolgoročne. Pa vendar vsem v razmislek. ŠŠK bo na to temo organiziral tudi okroglo mizo.
Ob koncu spregovoriva o povezovanju regionalnih klubov. "Regionalni klubi smo se k sreči organizirali, sedaj nas je v zaenkrat še neformalnem združenju že okoli 15. Mogoče se bomo celo povezali v formalno organizacijo in se tako dvignili na republiški nivo, tako bomo enakopravni partner ŠOU v Ljubljani in Mariboru. Pri novem zakonu smo našli precej lukenj. Zakon je sicer čudovito zapisan za nekoga, ki ne pozna problematike. V tem zakonu namreč piše, da lahko ŠOU določa druge oblike delovanja in združevanja študentov. To pomeni, da lahko ŠOU čisto neposredno določa, kaj in kako bomo v ŠŠK-ju delali, lah-ko se recimo odloči, da Dneva mladih in kulture ne bomo imeli, ker je brez veze. Mi se zavzemamo, da bi postali enakopraven partner, saj delamo iste stvari kot ŠOU z neprimerno manj denarja."
Čeprav sva se ves čas vrtela okoli kulture sem ga čisto na koncu vprašala, kako bo s politiko v ŠŠK-ju. Aleš je bil odločen:"Ne. Jaz bom dal vse sile v to, da politike ne bomo vpletali. Videl sem zakuli-sje volitev v študenstki parlament v Ljubljani in se mi je vse skupaj za-gnusilo. V končni fazi nimatonobene zveze z študenti. Bo izključno študentska organizacija, ki bo obdržala nekaj žurov, da se bomo vsi skupaj dobro zabavali, pa potrudila se narediti veliko, veliko na področju kulture. ŠŠK je odprt, zato vabim vse, da se nam pridružijo."
■ Bojana Špegel
Bili smo pri Klinarjevih v Krnici
i *»»]»«««««««»]•»»«*«»»< _ _ _
Beseda SREČA pove premalo
"In vse se je sesulo v prah in pepel." Takšen je bil naslov prispevka 23.decembra lansko leto, ko smo poročali o veliki tragediji pri Klinarjevih iz Krnice. Osem kilometrov od Luč in kakšnih šest kilometrov od regionalne ceste med Ljubnim in Lučami, tisoč metrov visoko pod Rogatcem, se je v ognju dobesedno sesulo povsem novo gospodarsko poslopje.
Sredi noči so ognjeni zublji uničili vse kar so imeli, kar so z lastnimi rokami ustvarili v teh strminah. Novo in staro gospodarsko poslopje, dva manjša traktorja, osebni avto, kosilnico, žagi, vse orodje; kaščo z vso zalogo, vsa drva za zimo in vso krmo; krut je bil takrat pogled na štiri sežgane krave, v pepelu sta ostala dva prašiča in šest ovc - dovolj za oživitev tragičnega spomina. "Besede gospodarja so prihajale nekje od daleč; v očeh, zazrtih v tla, ni bilo solz, čeprav je jokalo vse njegovo telo," je bilo tudi zapisano pred (manj) kot letom dni. Štiri
takoj je val pomoči zajel sosede, Luče, obe dolini. Odveč je ta hip naštevati vse, ki so pomagali, preveč jih je; Klinarjevi pravijo, da je beseda HVALA daleč premalo, da pa so v njej združene čudovita človečnost, solidarnost, dobrota; tudi beseda "sreča" jc daleč premalo za njihovo SREČO.
Novo, veliko in sodobno poslopje danes že stoji, že živi. Ni še končano, pa bo. To je gotovo. Ob vsej pomoči velja povedati, da so ogromno storili Klinarjevi sami in še delajo, zlasti gospodar in sin, ki sta prava "taužentkinstlerja", to pa je na tej domačiji nekaj čisto "normalnega", nekaj najbolj naravnega, samo po sebi umevnega. Pri Klinarjevih bodo gospodarili in živeli naprej. To je trditev iz lanskega decembra. Lani trditev, letos dejstvo.
Brez poslopij je bila škoda lani ocenjena na 5 milijonov tolarjev, današnje vrednosti ni moč oceniti. Morda je nekaj "suhoparnih" in še ne dokončnih podatkov: po zimskih pripravah so z
generacije živijo na tej domačiji, edini "živi" daleč naokrog.
In bo živela še dolgo. Besed tolažbe, da ljudje bodo pomagali, da v nesreči ne bodo ostali sami, pa naj bodo časi solidarnosti še tako nenaklonjeni, Klinarjevi v
tistem trenutku obupa najbrž niso slišali, niso jih doumeli tiste prve ure. Kajti že v naslednjih se je pomoč pričela stekati v ta lep in takrat tako žalosten predel visoko v gorah.
Šlo je za trenutno preživetje,
Novo poslopje visoko nad dolino In na vrhu strmega hriba Je težko "posneti" v celoti, le njegov prednji del je tu, da spodnjega ne omenjamo
gradnjo velikega poslopja pričeli 6.aprila in ga 22.maja pokrili, po Savinjski in Zadrečki dolini so v denarju in lesu zbrali okoli 4 milijone tolarjev pomoči, 4.000 prostovoljnih delovnih ur so doslej našteli, 800 strojnih, 30 je bilo
kamionskih prevozov daleč iz doline in še in še.
Marsikaj bi morali k temu še dodati - ali pa nič, sreča je dovolj in preveč zgovorna, dobrota potrjena.
■JP
Gospodar In sin na vsaki strani, vmes Tomaž Marolt In Jože Mollčnlk, ki sta "akcijo" vodila In usmerjala
r — — — —— — — — — — — — — — — — — — — i
Zbori SO Mozirje
Martin je bil sklepčen
Četrto nadaljevanje prve jesenske seje (1.oktober) zborov mozirske občinske skupščine prejšnji četrtek je bilo končno sklepčno. Na Martinovo seje v nazarskem delavskem domu nekaj po 13.uri zbralo točno 32 poslancev (od 63), kar je pomenilo, da nobeden ne bi smel zapustiti seje. A seje zgodilo nasprotno, saj so med sejo nekateri še prišli in sklepčnost tokrat ni bila vprašljiva. Tako so lahko (spet končno) potrdili vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča za letošnje leto, prav tako odlok o prostorskih in ureditvenih pogojih za posamezne dele vseh večjih naselij v občini, kar so (pre)dolgo nestrpno čakali po vseh krajih (tudi črnograditel-ji), po zelo burni razpravi paje skupščina le sprejela garancijo za najem kredita za izgradnjo komunalne infrastrukture v Gornjem gradu. Gre namreč za to, da imajo v Gornjem gradu (samo še letos) zagotovljenih 11 milijonov državnih sredstev, za nujen projekt pa rabijo kredit, ker brez lastne udeležbe omenjenih sredstev ne bo. Razprava je bila res zelo ostra. Vsi so sicer bili za pomoč Gornjemu gradu, skoraj vsi so bili proti, da bi šlo to na račun proračunske postavke za delovanje krajevnih skupnosti, vsi so spraševali kaj se bo z odplačevanjem kredita zgodilo po morebitni uvedbi nove lokalne samouprave in podobno, na koncu pa so garancijo (garant je proračun) z malenkostno večino sprejeli. Med drugim so za novo sodnico za prekrške izvolili diplomirano pravnico Janjo Port.
■J P
— ______
Izvršni svet
Dvakrat v tednu dni
Člani izvršnega sveta SO Mozirje se bodo v razmaku tedna dni danes (četrtek) sestali že drugič. Prejšnji četrtek je bilo na seji najbolj vroče na začetku, torej pri pregledu uresničevanja sklepov s prejšnjih sej. Predsednik sveta Alfred Božič namreč še naprej trdi, daje delo zasebne ambulante v Lučah nezakonito, zato so na njegov predlog člani sveta sprejeli sklep, da mora sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti do konca novembra še enkrat preveriti zakonitost ali nezakonitost njenega delovanja. Podeljena koncesija ni sporna, sporna naj bi bila pogodba med zdravstvom in zasebnikom, zlasti dejstvo, da o njej ni razpravljal in je potrdil izvršni svet. Prav o (novi!) pogodbi naj bi do konca novembra razpravljali še enkrat, sicer naj bi izvršni svet sprejel ostrejše ukrepe. Vročih besed na račun zasebne prakse dr. Antona Žunterja v Lučah je bilo še veliko, zelo ostre predlagane sklepe pa so v razpravi omilili člani sveta.
V nadaljevanju seje je izvršni svet med drugim sprejel še pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, sprejel je poročilo o delovanju Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje, prav tako plani zimske službe za letošnje leto in sklep, da se prostori nekdanje ambulante v Solčavi vrnejo občini. Ko je izvršni svet pričel razpravo o stanju v Javnem podjetju Komunala Mozirje in o informaciji o plačah direktorjev, ki imajo sklenjene individualne pogodbe, so morali novinarji (odšel je tudi pooblaščeni delavec Javnega podjetja Komunala Rudi Hramec) sejo zapustiti.
Naslednja seja bo torej na na vrsti že danes, 18.novembra. Najpomembnejša točka bo gotovo renominacija občinskega proračuna za letošnje leto, člani pa bodo obravnavali še dogovor o opravljanju in plačevanju veterinarskih sanitarnih pregledov živali, živalskih proizvodov in surovin ter o zagotavljanju najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju občine Mozirje. Razprava bo tekla tudi o ponovnem imenovanju veterinarskega inšpektorja ter o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinskih upravnih organih. (Menda in ponovno tudi o Javnem podjetju Komunala).
■JP
DOBER POGLED (V TRGOVINO) - V Nazarjah so od sobote dalje bogatejši na novo trgovino s posebno ponudbo. Razveselili se je bodo predvsem člani zelene bratovščine. Na Obrtniški cesti bodo namreč lahko poslej kupovali lovsko opremo, orožje, strelivo in vse kar k njihovi dejavnosti sodi. Ob lovcih trgovine ne bodo zaman obiskali tudi ribiči, pa še kdo, ki mu užitki v naravi niso odveč.
■ foto: Jp
Nazarje
» m « » m m
Nabor po novem
V nazarskem delavskem domu je v petek dopoldne nova generacija mladih fantov mozirske občine prvič stopila pred naborno komisijo. Pomembno je, da so nabor opravili po novih navodilih, katerih pomembna novost je, da morajo fantje na služenje vojaškega roka najkasneje v 18 mesecih po zdravniškem pregledu, oziroma najkasneje v letu dni po naboru. Tudi kriteriji za usposabljanje v slovenski vojski so veliko ostrejši; če bi bili zlobni, so za mlade fante pravzaprav "milejši", saj naborna komisija potrdi le povsem zdrave in glede ostalih pogojev popolnoma sposobne. V Nazarjah seje v petek zbralo 97 fantov, 53 jih je bilo potrjenih, 15 začasno nesposobnih in 13 nesposobnih, vendar je pri slednjih treba upoštevati dejstvo, da so bili le štirje iz "redne" generacije, ostali so bili na naborih že prej.
Ob naboru so poskrbeli še za spremljajoče aktivnosti. Fantom so med drugim prikazovali filme o mladi slovenski vojski, pa tudi o poteku nabora v Velenju.
■/P
Rečica ob Savinji
m. * m m m «■ % &
Odločitev v ponedeljek
V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji v tem obdobju vse moči in napore usmerjajo v priprave na referendum, na katerem naj bi se decembra krajani izrekali ZA ali PROTI ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka. V ponedeljek zvečer se je znova sestal odbor za pripravo referendumskega programa. Člani so še enkrat ocenili uresničevanje sedanjega samoprispevka, potrdili predlog prihodnjega, predlagali prispevne stopnje in sprejeli program nadaljnjih aktivnosti. Med te aktivnosti sodijo zbori krajanov po posameznih vaseh in zaselkih, ki so jih nadaljevali včeraj (sreda) v Grušovljah, nadaljevali jih bodo danes (četrtek) na Pri-hovi in na Pobrežjih, sklenili pa v soboto na Rečici. Na podlagi tega se bo svet krajevne skupnosti v ponedeljek dokončno odločil o razpisu referenduma.
■J P
ZADOVOLJNA ZELENA BRATOVŠČINA Med tistimi,
ki so vremensko (ne)prijetne dni konec minulega tedna, izkoristili koristno in obenem prijetno, so bili tudi lovci. Kar precej članov družin se je zbralo na skupnih lovih, med njimi so bili tudi lovci iz Luč. Po uspešnem dopoldnevu je bilo nedeljsko popoldne toliko bolj veselo, lovska pravila pa je moral ob zaključku seveda spoštovati predvsem starešina. Razlog je vsekakor imel.
■ foto: Jp
Slovensko ekološko gibanje
*««»****•***»«*»***»*«
Posvet
o zaščiti doline
V nazarskem delavskem domu bo Slovensko ekološko gibanje v torek, 23.novembra, pripravilo posvet o zaščiti Zgornje Savinjske in Zadrečke doline pred poplavami. Resnično je to nadaljevanje posveta na enako temo, ki gaje gibanje na istem mestu pripravilo že lanskega decembra. Tudi tokrat bodo spregovorili o dosedanji sanaciji po velikih poplavah v novembru leta 1990, predvsem o načrtih za trajno sanacijo, zlasti še o ukrepih v letu 1994. Slovensko ekološko gibanje namreč sodi, da bi moral biti pristop do reševanja problemov v obeh dolinah vzor, kako .resnično razreševati takšne probleme tudi drugod. Gibanje pričakuje, da bodo v torek Ministrstvo za okolje in prostor in vsi ostali pristojni postregli s pravimi informacijami, kar so obljubili že lani. To je seveda razlog, da se posveta udeležijo vsi, ki lahko odločilno pripomorejo k lajšanju razmer in seveda vsi, ki jih visoke vode Savinje in Drete vznemirjajo in še vedno grozijo. Posvet bodo v dvorani nazarskega delavskega doma pričeli ob 12.uri.
_*]P
Zimska služba
(Pre)velikega presenečenja ni bilo
Na zimo in zimske razmere so se na Javnem podjetju Komunala Mozirje dobro pripravljali, temeljite načrte njihove zimske službe je potrdil tudi izvršni svet, dan pred prvim sneženjem. Po tem načrtu bi morala zimska služba uradno pričeti z delom v ponedeljek, 15.novembra, dejansko pa so se z zimskimi razmerami na cestah soočili že v noči od petka na soboto. Izvajalci so se zbrali že v zgodnjih sobotnih urah, že pred 6.uro pa so krenili v akcijo. Res je bilo nekaj (običajnih) težav, vendar so bile ceste sredi dopoldneva večinoma že urejene, glavne prometnice pa že prej.
■ jp

RDEČI PAJEK
Novice, ki odkrivajo tančice
llflll Partizanska 4, Velenje lit JI telefon 063/851-919,854-8
NOVOLETNI CENIK
♦	kotel litoželezni AR 4 30.000 kcal 48.300,00 SIT
♦	kotel litoželezni AR 5 40.000 kcal 56.100,00 SIT
♦	cisterne za olje 1000 - 30001 od 18.700,00 SIT dalje
♦	gorilec MINOR 1	37.500,00 SIT
♦	gorilec 0LYMP	57.000,00 SIT
♦	ekspanzijske posode 8 - 501 od 1.452 do 4.716 SIT
♦	bojler LIKO kombiniran 801 18.019,00 SIT
♦	ventil mešalni 4 potni	4.440,00 SIT
♦	regulacija kotla TS	7.882,00 SIT
♦	ventil radiat. ravni 1/2"	864,00SIT
♦	ventil radiat. ravni 3/8'	767,00SIT
♦	zaključek radiat. ravni 1 /2"	590,00 SIT
♦	sobni termostat HONEYWELL digital. 11.500,00 SIT
♦	sobni termostat RIELLO digital. 9.950,00 SIT
♦	tuš kabina 80-90	13.240,00 SIT
♦	cev bakrena plastif.	167,00 SIT/m
♦	toplotna črpalka TČ Z 2A	152.000,00 SIT
♦	radiatorji EMOTHERM 615 592,00 SIT/člen
♦	radiatorji APOLLO, AKUMAT, VOGELNOT
DOSTAVA NA DOM, BREZPLAČNO SVETOVANJE...
CENE SO BREZ DAVKA, V PRIMERU NAŠE MONTAŽE I SAMO 3 % DAVEK, SICER PA 10 %.
NIZKE CENE - PRODAJA NA CEKE
Veselje je tu
400 ton hmelja na Japonsko
Že prejšnji mesec smo poročali, da so v Žalcu bili strokovnjaki za hmeljarstvo iz Japonske, ki so si strokovno ogledali vzorce hmelja letnik 93. Kot smo izvedeli so podpisali pogodbo za izvoz kar 400 ton hmelja, kar je nadvse razveseljivo.
■ Besedilo In slika: -er
Terenske novice
!8SS8iISSfS*8iSSS8S«!!8i8Sii!
Arnovski gozd ni več utvara
Jutri, 19. novembra, bo ob 18. uri v Občinski matični knjižnici v Žalcu predstavitev knjige Kaplje zgodovine, avtorja Gregorja Vov-ka.
V knjigi je popisana polpretekla kulturna dediščina prednikov Savinjske doline, ki so bili tako ali drugače povezani z vodnimi pogoji. V knjigi je zajetno poglavje o vodi kot nujnosti našega vsakdana, o vodnjakih pred domačijah in o mlinih v Spodnji Savinjski dolini. V zadnjem poglavju se avtor spusti še na področje kvalitete podtalnice v dolini. Knjiga je opremljena z obilico slikovnega materiala in s kopijami starih dokumentov.
■ wuf
Projekt malih hidroelektrarn na območju braslovških Dobrovelj še ni popolnoma utonil v pozabo. Nanj mislijo tako izvajalci kot načrtovalci.
*****
V nedeljo, 21. novembra, bo v Trnavi eden največjih mitingov Slovenske ljudske stranke po njihovi ustanovitvi. Predmet
mitinga: AVTOCESTA - DA ALI NE.
*****
Izvršni svet SO Žalec ne pripravlja več nobene dokumentacije za zasedanja zborov. Nekateri menijo, da se bojijo, da bi se stu-pidne stranke le uspele dogovoriti o zamenjavi vlade in je zato
bolje, da se skupščina čim manj sestaja.
****
Po občini se sprehaja mož s koaštimi brki in zajetnim trebuhom in si prepeva: "Vrni, vrni se nazaj, iz prejšnjih časov trde roke raj!"
Dom svobode na Polzeli
X R X S M
Razstava o delu Antona in Marije Jelen iz Šentilja
V nedeljo, 21. novembra, bodo v prostorih Doma svobode na Polzeli odprli razstavo z naslovom Sadjarstvo in literarno delo Antona Jelena in Marije Jelen - Brenčič. Pripravili jo bodo ob prvi obletnici smrti drevesničarja A. Jelena.
Zanimivost razstave so strokovni in literarni prispevki izpred druge svetovne vojne ter poučni mali oglasi. Vseh razstavljenih listov bo več kot 500.
Ob tokratni otvoritvi bodo pripravili tudi krajši kulturni program. Začeli ga bodo ob 8. uri. Razstava bo odprta do konca tega meseca.
Gotovlje
II. žalska osnovna šola
Na marca podani predlog delegata KS Gotovlje so v novembru končno ustanovila komisija IS SO Žalec za izgradnjo prizidka k podružnici OŠ Gotovljah. Za predsednika komisije so imenovali Gregorja Vovka, člani pa so predstavniki šolstva, KS Gotovlje in državne uprave.
Na prvi seji so ugotovili, da je žalska šola s kapacitetami za 560 učencev preobremenjena, saj pouk obiskuje 938 učencev. Izgradnja nove II. osnovne šole v Žalcu je postala nujnost, ker pa v Gotovljah že deluje podružnica in bi sejo dalo s prizidkom razširiti v osnovno šolo, se bo ideja poskušala spremeniti v projekt. Ugotovljeno je
bilo, da so ti načrti stari že 20 let in več. Člani komisije so zavrnili predloge za uvajanje dvoiz-menskega pouka, saj je to po mnenju pedagogov korak za trideset let nazaj, ker se kvaliteta pedagoškega dela s tem močno poslabša.
Prvi sklep komi sije je bi 1, da morajo organi uprave in šolniki do konca meseca novembra pripraviti potrebno dokumentacijo, na podlagi katere se bo naredil elaborat, ki bo zajemal pedagoške potrebe, kapacitete šolskih okolišev, natalitetne trende, predvideva bo stroške za prihodnje proračunsko obdobje in osnove projekta izdelave gradbene dokumentacije.
■ wuf
Likovnica Anica Tamše s Polzele, članica likovne sekcije DPD Svobode Polzela bo imela od 22. novembra do 15. decembra samostojno razstavo v avli hotela na Dobrni. Predstavila se bo s poslikanimi keramičnimi krožniki.
■ -er
V soboto smo tole veselo druščino pri sankanju ujeli v objektiv
na Polzeli že zgodaj dopoldne Besedilo in slika: -er
Na kakih 20 cm snega, ki Je zapadel minuli konec tedna, so se najbolj Jezili tisti šoferji, ki nimajo garaž. Pred vožnjo v službo je bilo treba avtomobile očistiti, to pa vidimo tudi na našem posnetku
Na Mirosanu
Pestra izbira sadnih sadik
Sadjarstvo Mirosan je tudi v letošnjem letu pripravilo pestro ponudbo kvalitetnih sadik tako za ljubitelje sadjarstva kot tudi za sadjarje s tržno proizvodnjo.
Sadike so visokokvalitetne in so večinoma iz lastne proizvodnje. Zaradi boljšega prijema in potem tudi boljše rasti, svetujejo jesensko sajenje, za katero imajo na voljo sadike jablan številnih sort, med njimi tudi stare sorte kot so beličnik, carjevič, bobovec, krivo-pecelj, mošancelj in druge, več vrst hrušk, sliv, češenj, breskev in marelic bodo dobili tudi od drugih gojiteljev, tako da bo čez nekaj dni
ponudba še bogatejša. Cene se gibljejo 120 tolarjev za sadike ribeza, jablane in hruške po 500, slive in breskve po 600, višnje in češnje pa 700 tolarjev itd.
Po besedah vodje proizvodnje, Vlada Korberja, so vzgojili več kot sto tisoč sadik, ki čakajo na kupce in jih lahko kupijo na sedežu delovne organizacije Sadjarstva Mi-rosana vsak dan od sedme do šestnajste ure in ob sobotah od sedme do dvajsete ure.
■ Besedilo In slika, -er
Delavci Sadjarstva Mirosan pri pripravi sadik za prodajo
Koline Iz kmečke peči.. Kje???
del odjemalcev. Za gostinstvo se odločajo bivši športniki, odstavljeni direktorji, iz Nemčiji povrnjeni gastarbaiterji, takšni in drugačni strokovnjaki kulinarike in gostinstva. V Savinjski dolini lahko na prste obeh rok preštejemo gostince kot se šika. Lahko se sicer vprašamo, ali morda nekateri res mislijo, daje dovolj, da se postavi "šank" in nekaj stolov, da se vloži v opremo lokala in nastavi simpatična natakarica ali nemozoljast macho natakar.- In ko enkrat imaš lokal, boš jutri gradil hišo in imel pojutrišnjem pred njo parkiran BMW. Že, že, res, da se lahko dobri gostinci, ki znajo zapeljati gosta in ga potešenega vrniti v realni svet, smejijo in si manejo roke na račun neumne in bedaste konkurence. Ampak, gospoda (z davkarije in iz sosednje ulice) in gospe od jutranjih kavic in večernih muh, nihče, ampak res nihče ne propade. In turist, ki veze o vezi nima, žal zaide tudi v vašo konkurenčno sramoto ter se po domače povedano za...; PA GA NE BO VEČ NAZAJ V TA KONEC SVETA.
Za takšno stanje smo delno krivi tudi sami. Ne oddidemo, ko dobimo namesto pljučne kitast zmazek, ko so na kozarcu odtisi šminke naše predhodnice, ko je sadna kupa zmrznjena, ko je narobe to ali ono. Sanitarna spi in spimo vsi ostali. Nazaj obudimo gostinstvo kot poklic, ki je odraz kulture nekega naroda in način njegovega kulta sprejemanja obiskovalcev.
■ Tekst & Foto: Tea Rinček
Razstava v Dobrni
SSiSSSSSŠSSiSSSSSiSSS&SSSS®
Anica Tamše na Dobrni
Gre za sneg, ki so ga najbolj veseli otroci, tudi tisti, ki radi smučajo ali gojijo kake druge zimske športe, manj pa tisti, ki so zadolženi za ceste in oni, ki morajo vsak dan, ne glede na vremenske razmere, na pot. Sicer paje sneg pobelil polja in hribe kot že dolgo ne in idila, ki jo pri tem ustvarja, nam je všeč vsem.
Gostinstvo kot poklic izumira
Pred kakšnim letom dni je porota skupine novinarjev obiskovala savinjske gostilne in nato ocenjevala njihove sanitarije. Vedno bolj se nam dozdeva, čeprav smo žal pozabili takratne rezultate in takšne ali drugačne lestvice priljubljenosti, daje JEDRO problema popolnoma drugje.
Gostinstvo kot obrt izumira. Tudi to dejavnost (turistično storitveni del človekovega produktivnega življenja) je zajela pridobit-niško destruktivna kriza, ki jo v Sloveniji lahko občuti že kar dobršen
mm

Sla si mimo mojega življenja, učiteljica slovenskega jezika
"Zakaj nič ne pišeš? Saj veš, kako mislim nate in glej, Ivan, če bi te vse zapustilo, vse, jaz te ne zapustim nikdar. Pridi k meni! Položola bom svoje hladne roke na Tvoje razgreto čelo in misli se ti bodo zjasnile..." (Iz pisma Ane Lušinove Ivanu Cankarju) Na Martinov četrtek zvečer je ledar kulturnih prireditev, in tudi
Sklanjanje prijetnega dogodka
bila v velenjskem domu kulture zopet na preizkušnji naša dejanska kulturoiskateljska teža. Ocena je - klavrna, moštno kisla, šen-tflorjansko groteskna in osupljiva. Izjemnemu gledališkemu recitalu Cankarjevih pisem Ani Lušinovi, mladostni ljubezni, v monodram-ski izvedbi Zvoneta Hribarja (SNG Drama Ljubljana, režija Zvone Šedlbauer) se je na izve-nabonmajski večerni predstavi odločilo prisluhniti le borih 34 gledalcev/poslušalcev (9 upokojencev, 8 dijakov in študentov, 4 profesorji, 2 zdravnika, 2 knjižničaija in nekaj drugih intelektualcev). Resda je bila predstava v okviru mladinskega abonmaja popoldne zelo dobro obiskana, a tudi v spremstvu teh mladih odjemalcev slovenske kulture je bilo na primer učiteljic oz. profesoric slovenskega jezika in književnosti (na katere bi človek ob tej priložnosti stavil, da jih nacionalna slovstvena klasika pa vendarle zanima), le do prstanca leve roke. Kakorkoli že, ob tako slabo obiskanih redkih "resnejših" gledaliških predstavah v našem mestecu Velenje človek podvomi v tisto večno zagledanost v can-kaijansko belo Ljubljano, češ tam se vse dogaja, tu pri nas pa nič. Pred seboj imam Marinškov Ko-
letošnji gledališki abonma je izredno bogat. Le ena pomisel ob vsem tem je: nas gledališče resnično (ne) zanima ali je vse skupaj bolj po šentfloijansko; zaradi malomeščanske mode, zaradi "pokazati se" in morda priti prek takšnega udejstvovanja v lokalni kulturi v lokalno politiko ... Izkazalo seje namreč že velikokrat, da so v Velenju najbolje obiskane pač tiste kulturne prireditve, na katerih se toči zastonjsko vino, ra-zreže kakšna krača ali zastonj dobi kakšna knjiga.
Pa kaj bi človek kar naprej tarnal; v šaleškem prostoru smo že od nekdaj sprejemljivi bolj za (plehko) gledališko komedijo kot pa za resnejša gledališka dela. Tudi v takšnih izbirah tiči naš zajec nezanimanja za domačo, gledališko, literarno in čestokrat tudi glasbeno umetniško ustvarjalnost.
Šla si torej mimo našega življenja, še ena gledališka predstava, mimo, petdeset minut najlepših ljubezenskih izpovedi v slovenski literaturi. Ana Lušin-Bregant, lepa Cankaijeva ljubica iz mladostnih dni in sanj, je hkrati tesno povezana tudi z našim prostorom (učiteljevala in pokopana na Plešivcu, tudi tja gor so poro-mala Ivanova pisma).
Za vse tukajšnje ljubitelje in poznavalce Cankarjevih besedil bi lahko bil minuli četrtek izjemno umetniško srečanje z največjim mojstrom slovenske besede. Pa naj veijetneje ni bil; v dvorani smo sedeli takšni, ki takih pisem svojim ljubicam nikoli nismo znali napisati in takšne, ki takšniH pisem, kakršnih je bila deležna Ivanova Ana, od svojih ljubih niso nikoli prejele. Samo štiriintrideset nas je poslušalo štirii n št i ri deset Cankarjevih pisem Ani!
Nekaj Ti moram povedati, Anica. Sinoči je bilo prvikrat, da sem raztrgal pismo, ki sem ga pisal Tebi. A ne misli, da je bilo kaj posebnega; pisal sem Ti samo stvari, ki bi Te prav nič ne zanimale. Do polnoči sem delal tragedijo "Jakob Ruda", ki pride na oder nekako o božiču. Potem pa sem bil tako poln svojih misli, da sem Ti napisal list, ki je bil bolj ftlozofična razprava kakor zaljubljeno pismo. Ti bi se najbrž smejala in dolgočasila. Sploh Ti ne smem več pisati ponoči, drugače zaidem časih v bogve kakšne stavke. Zakaj moje sanje so tako čudovite in nejasne, da se jih časih celo v verzih bojim izreči, ker se mi zdi, da jih razumen: samo jaz... (Iz Can-kaijevega pisma Ani, 1898)
■ dst)
Prav gotovo veliko naših meščanov, zlasti mlajših ne ve, kaj je to kožuhanje ali ličkanje. Le redki kmetje še negujejo to tradicijo, ko se običajno sreča staro in mlado posamezne vasi. Že nekaj let zapored se tega lepega običaja udeležujemo tudi nekateri Velenjčani. Vsakokratnemu vabilu se z veseljem odzovemo.
Na letošnjem kožuhanju pri Hrastinkovih v Stopcah nad Laškem se je zbralo več kot 120 ljudi vseh starosti, vseh stanov. Letos je z nami bil tudi literat, kije takole strnil svoje občutke tega večera:
Kaj je bilo petnajstega oktobra, devetnajstotriindevetdesetega?
Veliko število dobrih ljudi v Stopcah pri Laškem v Hrastnikovi domačiji.
Zaradi koga ali česa so se zbrali?
Ja! Kar veliki kup koruze so kožuhali pod marofom.
Komu ali čemu so poleg kožuhanja podarili svojo pozornost?
Ja! Ko so sedeli in kožuhali, sta nenapovedano prišla še dva kožuhača, znana slovenska politična veljaka...
Čemu sta se posvetila po prihodu?
Koruzi in kožuhanju.
Kaj seje zgodilo potem?
Dom koroških ribičev kmalu nared
Morda zveni nekoliko ilozorno, če bi zapisali, daje bila zamisel o lastnem ribiškem domu ravno toliko stara kot je Koroška ribiška družina, ki bo prihodnje leto praznovala 40- letnico svojega obstoja in delovanja.
Pa vendar so se v zadnjih letih našli ribiški zanesenjaki, ki so se zatrdno odločili imeti in zgraditi svoj lastni ribiški dom. Nedvomno je pohvalno tudi to, da so se odločili za gradnjo v časih, ko gospodarstvo peša in ko tudi ribištvu niso najbolj naklonjeni. Pre-
več bi bilo naštevanja imen, saj so zapisana kot trajen in neminljiv pomnik nekega časa in obdobja. Prav je, da omenimo vsaj nekatere od njih: Mirana Kadiša, kot prdsednika gradbenega odbora, pa Jožeta Brezovnika, Slavka Gostenčnika, Albina Nagliča, Miha Lučičnika, Mirka in Robija Preglava, Avgusta Reka, Franca Potiska, Mirana Šverca in še bi lahko naštevali. Seveda paje bila pri gradnji tako ali drugače udeležena velika večina koroških ribičev, saj so opravljali svoje redne
delovne ure. Zanimiv je podatek, daje obseg doma 15. krat 10 metrov, da bodo v njem društveni prostori, posebna ribiška soba - prostor za nekadilce. Skratka, bo toliko prostora, da bodo ribiči zlahka opravljali večino njihove pestre dejavnosti in aktivnosti. Kar 60 m2 bo tako pokrite površine, urejeno obrežje reke Drave ter številni parki in zelenice z obsegom 300 m2.
Daljna želja in sen koroških ribičev, imeti svoj dom, so takorekoč več ali manj že uresničili. Nekaj malega bo
Velenje, Koroška 54 tel.: 063 853 312 int. 1563
POSCBNA PONUDIM!
Hrastove vrtne garniture z posezonskim popustom za samo 33.990 SIT.
Ti
Garniture so sestavljivega tipa. Cene veljajo do razprodaje zalog.
ANDRAGOŠKI ZAVOD
UUDWA UN^kV-
VELENJE
UMSKA UNIVERZA VELENJE tudi vš l. 1993/94 izvaja Številne izobraževalne programe - namenjene predvsem odraslim. Večino programov smo začeli izvajati že na začetku
■ temeljni tečaj slovenskega fezika (200ur)
osnovni tečaj higienskega minmuma (25 ur) tečaj hitrega branja (8 ur)
TEČAJE ter TEČAJE ŠIVANJA IN KROJENJA želimo ;ebej opozoriti na aktualno 4- umo p KAKO UPORABITI CERTIFIKAT
lahko tudi po telefonu na št. 853- 576ali na št 854- 539.
Ja! Koje bilo konec kožuhanja, smo si vsi umili roke.
O kom govorim?
O nas, kožuhačih vseh starosti, ki smo kar v dolgih vrstah curljali v gospodarjevo hišo.
S kom ali s čim seje kožuharsko slavje končalo?
Ja! Sem mnenja, daje koruze bilo malo, za tako bogato mizo, obloženo z veliko dobrih jedač, pijač, peciva...
Ob njej seje slavje nadaljevalo v slikah in besedah:
Kožuhanjeje mimo.
Koruza visi.
Veselica se nadaljuje.
Vaški cerkveni zbor je ubral vse lepe akorde, kot da gre za rekorde.
Velika pevska
Jankova glava poje pod filodendronom.
Naj živi naša domovina!
V Stopcah vsi dobri ljudje in Tinetova družina.
Ne veš, ali gospod minister boljše razteguje meh, ali pove "vice" za zdravi smeh, toda gospod Jože, župnik na Pohorju pravi: "To je majhni greh."
Tega ministra bomo kar naprej imeli.
Zato, ker bi radi bili veseli v naši slovenski deželi.
Janko je večji veseljak kot politični veljak.
"Še, še en krajcerček mam..."
Ne vem, kam bom z njim, kerje tolar brez sanacije? Ančka je "gvišn" nocoj svojim gospodom ušla in veste, ne bo se kesala. Nocoj je Milica pridno delala, pela in bila, zelo, zelo vesela.
Stara "mlada" mama Danica je bila tako vesela, kot da je na kožuhanju veselje požela.
Viktorija seje kar "fejst" zagrela, hitro je kožuhala, "tala" koruzo in kar naprej si odpirala.... bluzo.
Stric, BoltežarMiha, skozi pero na usta svoje veselje izpiha.
Ančka je ob drugi uri rekla: "Danes bom gospodoma kar prežgano juho dala in hitro nazaj zaspala."
Gledališče pod kozolcem -skožuhana koruza.
Tudi prejšnjih let je pri Hrastni-kovih na kožuhanju bilo lepo!
Ni rečeno, ko me ni bilo, da ni bilo lepše.
Ampak nocoj je bilo zame najlepše!
In ob koncu se je slišalo: "O, kako je lepo ljudem med ljudmi."
Bog nam daj še tako prijaznih dni, s čim manj negativnih zunanjih vplivov, ponesrečenih operacij in notranjih neuspelih sanacij.
■ Kožuhač
potrebno postoriti še v samem domu in ob njem, večina opreme je tudi že postavljene. In prihodnje leto, ko bo otvoritev doma združena s pečatom 40-letnice Koroške ribiške družine in organiziranega ribištva na Koroškem, bo to hkrati tudi najlepše darilo vsem ribičem in ljubiteljem narave in čistih vod. Vse to pa z iskrenostjo koroškim ribičem ravno zaradi njihove delavnosti ter vztrajnosti in včasih tudi trme, še kako privoščimo in želimo.
■ Silvo JAŠ
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 11 a (pri Veliki Pirešici), tel.: 119-220
sladkor 50/1kg	71,90	jeruzalemčan 11	233,00
moka T500 25/1kg	42,90	janževec 11	315,00
moka T850 25/1kg	38,90	kololonija 1kg	359,90
kava Bar 1kg	637,00	V/aiserise 3kg	759,90
Vegeta 1kg	699,00	Ariel 3kg	1.160,00
testenine razne 1/2kg	57,90	pesni rezanci	23,90
rižlkg	85,00	koruza	23,90
čokolino 250g	145,00	pšenica	26,90
kis vinski 11	99,00	ječmen	22,90
metla sirk	349,00	veriga za mol. žago	1.750,00
Po zelo ugodnih cenah pa boste kupili vse vrste krmil, sekire, mesarice, mesoreznice, motorne žage, elektromotorje, vrtalne in brusilne stroje, motorno olje, antifriz in gume vseh vrst!
Trgovina KOŠARICA vas vedno preseneti'
PRODAJALNA
m

Kocenova 4 Celje
tel.: 24-751
BOGATA IZBIRA IZDELKOV ZA v
ŠOLARJE SLIKARJE PODJETNIKE GOSPODINJE
IN ZA VSE VELIKO PRESENEČENJ!
OBIŠČITE NAS!
r
Ustvarjalne delavnice v Pesju
m m « ss s nt
Srečanje, druženje, spoznavanje,.
Mlade je treba pri delu usmerjati, jim pomagati, da bodo lahko razvili svoje sposobnosti. Ta napotek kulturnih zanesenjakov pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje kar pridno uresničujejo tudi v praksi.
Pred tednom dni je namreč odbor za sodelovanje s šolami organiziral ustvarjalne delavnice.
Tokrat sicer prvič. V učilnicah podružnične šole v Pesju seje zbralo 100 učencev z desetih osnovnih šol velenjske občine.
Prireditve Kulturnega centra 'Ivan Napotnik' Velenje
KRI IN KOŠUTE
V	drugi abonmajski gledališki predstavi, ki bo 19. novembra ob 19.30, se bo predstavilo SLG Celje z dramo Damir Zlatar Freya KRI IN KOŠUTE. Dramo je režiral Dušan Mlakar.
To je igra krute resnice in kompliciranih psiholoških stanj, ki pripoveduje o ženskah, ki so med seboj skregane na tisoč načinov in vsaka po svoje drugi razlaga svoj propad. Sofijo - operno pevko in propadlo novodobno Tosco izvrstno igra Ljerka Belako-va, njeno sestro Ester - umirjeno, elegantno in celo arogantno damo, igra večno mlada VesnaJevnikar, Luizo - služkinjo operne dive pa igra Jana Šmid.
Predstava traja 50 minut. Odmora ni. Abonente opozarjamo na točen prihod ker bodo po pričet-ku predstave vhodna vrata zaprta.
Dodatne vstopnice 700 SIT.
Dva gledališka večera z Darjo Reichman
Za ljfibitelje gledališča smo pripravili v tem mesecu dve gledališki predstavi, v kateri igra mlada gledališka igralka Darja Reichman iz Ljubljane.
Kot me ti hočeš
V	četrtek, 25. novembra, ob 19.30, bomo v celjskem gledališču obiskali slovensko praizvedbo Pirandellove drame KOT ME TI HOČEŠ. Režija Dušan Pipan. Igrajo Darja Reichman, Janez Ber-mež, Nataša Konc, Tomaž Gubenšek, Igor Sancin, Renato Jenček, Jure Ivanušič, Gregor Čušin, Ivana Mežanova, Peter Boštjančič, Vesna Jevnikar, Drago Kastelic, Primož Ekart, Anica Kumer, Jana Šmid, Stane Potisk in Hana Komar.
Pirandello se tokrat ukvarja z življenjsko usodo neznanke, vojne žrtve, ki je najprej skušala pozabiti psihične posledice posilstva v čutnosti in družabnosti berlinskih nočnih lokalov, nato pa se skriti v urejenem zunanjem videzu meščanskega zakonskega življenja.
Darja Reichman v glavni vlogi izraža vseskozi odlično provoka-tivno zunanjo držo in notranjo negotovost. Njena popolna golota na vrhu dogajanja je ključna za dojemanje temeljnega problema junakinje in celotnega dejanja, hkrati pa nenavadno lep, čist, igralsko in človeško drzen ter iskren akt umetniške profesionalnosti.
Vstopnice so po 800 SIT, za naše abonente po 600 SIT, prevoz po 400 SIT, za abonente 300 SIT. Odhod avtobusa ob 18.00 izpred avtobusne postaje v Velenju.
Prijave sprejemamo do ponedeljka, 22. novembra.
Kaj pa Leonardo?
Druga gledališka predstava v kateri igra Darja Reichman, bo v petek, 26. novembra, ob 19.30, v domu kulture Velenje in je namenjena za gledališki abonma. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko s komično satiro KAJ PA LEONARDO? v režiji Dušana Mlakarja.
Vstopnice za gledališke predstave Božanske komedije dne 2., 4. in 5. decembra v SNG Maribor, lahko naročite v pisarni prireditev v domu kulture Velenje, telefon 853 574.
Družili so jih isti interesi na gledališkem, glasbenem, likovnem, plesnem in novinarskem področju, pri ustvarjanju pa so jim pomagali mentorji.
Predsednica omenjenega odbora Irena Sivka je na začetku ustvarjalnih delavnic izrazila dvom,
Povsod Je bilo zanimivo In pestro
ali se bo stvar obnesla ali ne. Po petih urah ustvarjenja tega najbrž ni bilo več. Na skupni prireditvi je bilo več kot očitno, daje bil namen delavnic dosežen, da bo takšno druženje in spoznavanje vrstnikov lahko postalo tradicionalno.
■ tp
Martin in
etnologija ■ bravo!
Martin je tudi letos najbolj obiskal kraj Šmartno ob Paki.
Ta kraj je nasploh zanimiv. Tu so že pred leti začeli zbirati stare predmete in jih povezali v razstave. Začeli so zbirati pesmi in plese, ki so se ohranili tod.
Pred dnevi je bil večer domačih godcev...
Ko iščemo nove oblike dela v kulturi, potem bi kazalo, prav navedeni obliki dela, domači glas-
bi, prisluhniti, jo zajeti širše, in jo tako imenovati za stalno obliko dela v tem kraju.
Zdi se, da v površnem življenju prehitro hlastamo za vsem novim, tudi tujim; na svoje, na našo etnologijo, karakteristično za Slovenca, pa pozabljamo.
Zato pozdrav Šmarčanom za večer, pa čeprav so ga namenili tudi martinovanju.
■ Vinko Šmajs
Zgodilo se je.
18. listopada
LETA 1959
V	Delu sta bili na današnji dan objavljeni dve novici iz Šaleške doline:
"Tudi v Šoštanju se pridno pripravljajo na praznovanje dneva republike. Tako bodo med drugim odprli tudi novo kino dvorano s širokim platnom. Dosedanjo kino dvorano pa bodo preuredili v obrat družbene prehrane. V poslopju občine Šoštanj so v kletnih prostorih uredili lično kuhinjo in jedilnico. V tem samopostrežnem obratu lahko uslužbenci občine in zavoda za socialno zavarovanje dobe dnevno topel obrok hrane."
Kdo bi si takrat lahko mislil, da bo po tridesetih letih v delu te bivše države, katere rojstni dan seje praznoval konec novembra, divjala tako umazana državljanska in verska vojna.
Vsebina druge novice paje naslednja:
"V kmetijsko gospodarski šoli v Velenju je letos kar 40 gojencev v prvem in drugem letniku, za kar ima največ zaslug KZ Velenje. Ta šola je odprta že od leta 1947 in usposablja kmečko mladino."
Tako kot mnogih drugih, tudi te šole oziroma usmeritve v Velenju ni več.
LETA 1965
V	Šaleškem rudarju je bil objavljen zanimiv članek na temo zaposlovanja:
"Še vedno prihajajo v našo dolino mnogi, ki bi se radi zaposlili. Največje moških, ki iščejo boljši zaslužek pri rudniku. Dosti paje med njimi tudi takšnih, ki bi radi čez zimo prevedrili, nekaj zaslužili in potem odšli. To so "ptice selivke", ki so menjale že tudi preko deset in več delovnih organizacij, vsekakor paje Velenje še vedno privlačno za številne ljudi, ki bi se radi tu zaposlili. Do konca oktobra je iskalo delo preko zavoda za zaposlovanje 7.328 delavcev. Preko 3.700 delavcev se je želelo zaposliti v rudniku, ostali pa bi se zaposlili kjerkoli. Seveda za tako veliko število ljudi nismo mogli najti dela pri nas, čeprav se jih je precej zaposlilo, zlasti v rudniku.
Kljub notranjim ukrepom delovnih kolektivov po gospodarski reformi se število nezaposlenih ni bistveno spremenilo. Pri našem zavodu, ki ima izpostavo tudi v Mozirju, je sedaj prijavljenih nekaj manj kot 300 nezaposlenih. Zaskrbljujoče paje, da se podjetja branijo mladih ljudi, ki so končali razne strokovne šole. V delovnih' kolektivih bi se morali zavedati, da so nezaposleni problem celotne skupnosti."
"Zlati časi!", bi danes lahko rekli vsi in še zlasti vsi zaposleni na velenjski enoti Zavoda za zaposlovanje (in seveda tudi na vseh enotah po Sloveniji), ki se v teh časih hude recesije trudijo pomagati vsem brezposelnim, ki jih je danes žal precej več, kot pred tridesetimi leti.
■ Damijan Kljajič
"GLAŠBENE~N0ViČE"'GLASBENE NOVICE " GLASB ENIE~N0ViCE
O slovenski zabavni glasbi -smo na teh straneh že pisali. Res je, da ne tako zelo pogosto, pa vendarle. Pisali smo o bolj ali manj uspešnih domačih koncertih, o izidih novih plošč domačih pop in ročk ansamblov in še o čem. Kratkih novic o tem, kaj domači godbeniki počno, kje nastopajo kje in kaj snemajo, kako preživljajo prosti čas in podobno pa nismo objavljaji ravno vzorno pogosto. Eden od razlogov, daje temu tako je pač v tem, daje zastopanost slovenske glasbe v celotni svetovni produkciji precej skromna in ji skladno s tem gre tudi skromno odmerjeni prostor na straneh naših časopisov. Pa saj smo vendarle v Sloveniji, boste rekli.
Res je, neglede na skromni delež domače glasbene produkcije v svetovni (ali evropski)
glasbeni industriji, si le-ta zasluži večjo pozornost domačih medijev. Zato skromna produkcija še zdaleč ni edini in največji vzrok, da tako malo izvemo o življenju in delu domačih glasbenikov. Pravi vzrok je v neinformiranosti, ali bolje rečeno v skromnih možnostih dostopa do izvirnih in aktualnih podatkov. Toliko bolj smo se zato tisti, ki pišemo o tej tematiki razveselili, ko smo v roke dobili novo publikacijo, ki nas dvakrat mesečno obvešča o novostih na slovenski glasbeni sceni, tako o samih ustvarjalcih in njihovih projektih, kakor tudi o dogajanjih v samih snemalnih študijih in novostih, ki zadevajo domače založbe. Gre za tiskovino imenovano Pro-Info, ki jo izdaja znani slovenski glasbeni kritik in publicist Jani Kenda, namenjena paje v prvi vrsti urednikom in novinarjem televizijskih in radijskih postaj ter sodelavcem
glasbenih rubrik in časopisov. V svoji zadnji izdaji piše med drugim tudi o nekaterih skupinah, ki prihajajo z "naših koncev" in so vam, bralcem te rubrike, prav gotovo dobro poznane. Tako lahko izvemo , da velenjska skupina Chateau pripravlja vrsto nastopov v stilu MTV-unplugged, nekaj posnetkov akustičnih skladb pa so naredili tudi v snemalnem studiu Janeza Raka (Dynamic) v Velenju. Še vedno pa fantje čakajo na izid CD-plošče Avantura, ki pa zaradi določenih težav z založbo verjetno ne bo izšla veliko pred koncem leta.
Šank ročk, ki so pravzaprav začeli z akustičnimi nastopi pri nas, s tem nadaljujejo. Čakajo pa na izid nove kasete (tudi CD-ja) Najboljši v živo, z živimi posnetki z njihovega koncerta v Laškem letos poleti, ko so nastopili v okviru prireditve Pivo in cvetje 93. Petnajst posnet-
kov so obdelali v studiu Rose, izšli pa bodo pri založbi Arthea. Na kompaktni plošči bosta še dva dodatna studijska posnetka, skladbi Puščava sna in Lahka dama. Poleg tega so fantje v sodelovanju z zagrebškim studiem Gama in režiserjem Tvrt-kom Grgičem posneli tudi vi-deospot za pesem Lahkih nog.
Tretja skupina, ki prihjaja s teh koncev in je prav tako našla prostor v omenjeni publikaciji paje žalska skupina Neron. Te dni naj bi namreč izšla debi-tantska kaseta te ročk skupine, katere naslov je Beli prah. Pesmi za to kaseto so sicer posneli že v letih '91 in '92 v studiu Tivoli, pri snemanju pa so jim pomagali Sašo Hribar, Peter Lovšin in Davor Klarič (Šank ročk). Kaseta bo izšla pri založbi Arthea.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo..
BITTY McLEAN
Njegovo pravo ime je Del-roy Mclean. Star je 21 let, njegove korenine pa segajo na daljno Jamajko. Od leta 1990 dela kot tonski tehnik birmingham-ske reggae skupine UB 40, s katerimi je sodeloval pri snemna-ju prav vseh skladb, ki so jih izdali v zadnjih treh letih. Glasbeno javnost je opozoril nase ne le kot zvokovni mojster, ampak tudi kot pevec. Njegova priredba 32 let stare skladbe Fatsa Domina je postala uspešnica letošnjega leta v vsej Evropi. Naslov skladbe prav gotovo dobro poznate: "It keeps rain-in'" (tears from my eyes).
DEPECHE MODE
Po nastopih v ZDA se De-peche mode odpravljajo še v
Kanado in Mexico, nato pa bodo 20. decembra zaključili naporno turnejo "Devotional", ki obsega kar 50 koncertov, z nastopom na slovitem Wembley stadionu v Londonu. Natančno 6. decembra pa bi moral iziti live album "Songs of fatih and devotion live", na katerem bodo zbrani posnetki z različnih nastopov skupine po Evropi.
HADDAWAY
Konec oktobra je Nestor Had-daway obiskal ZDA, kjer pa po poročilih, ki od tam prihajajo, z njegovimi nastopi po klubih ni bilo vse tako, kot bi moralo biti (težave s kvaliteto zvoka). No, kakorkoli že, njegov prvi evropski hit "What is love" se počasi vzpenja tudi po ameriških lestvicah, v začetku leta 1994 pa naj bi tam izšel tudi nejgov album, ki ga bodo za ameriški trg
"zmiksali" v studiu Criterium v Miamiu na Floridi.
STEVEN TYLER
45-letni frontman legendarne ameriške zasedbe Aerosmith, ki trenutno navdušuje svoje oboževalce po Evropi, zase pravi, daje bil bolestno nenasiten v vseh pogledih, bodisi daje šlo za alkohol, drogo, seks ali sladkarije. Medtem ko se je droge in alkohola popolnoma odvadil že pred sedmimi leti, pa seje spolne nenasitnosti po lastnih izjavah uspel rešiti šele pred kratkim. Podvrgel se je namreč posebni terapiji na neki kliniki v Sierra Tucsonu v Arizoni, kjer je 30dni moral preživeti "kot menih". Ta posebna terapija gaje stala 30 000 dolarjev in je bila, po njegovih besedah, uspešna. Od takrat dalje spi namreč le še s svojo ženo.
HOLLY JOHNSON
Pevec v osemdesetih letih zelo popularne skkupine Fran-kie goes to Hollywood (katere prva uspešnica "Relax" postaja v novi preobleki pravi hit tudi danes), ki je pred časom obvestil javnost, da je okužen z virusom AIDS-a in ki so mu zdravniki napovedovali le še pol leta življenja, v Londonu nekoliko odmaknjeno živi s svojim nemškim prijateljem Wolf-gangom. Kljub črnogledim napovedim zdravnikov se zaenkrat počuti precej dobro, v tem času pa končuje tudi avtobiografsko knjigo z naslovom "A bone in my flute", ki naj bi v kratkem tudi izšla.
■ Mitja Čretnik
€i	IS	L ' . i DEM.	11 !| ifM i p.		yjj;	i ]..	18.novembra 1993
Praznik v KS Šentilj
Zadovoljni z letošnjim delom
Za prebivalce Šentilja 11. kovce. Nekaj denarja so prispe- zato sem bil pripravljen
november ni samo god sv. Martina, ampak je tudi dan, ki so si ga izbrali za krajevni praznik. Na ta dan počastijo spomin na dogodke, ki so se v kraju, kjer je razdroblejno naselje stisnjeno pod mogočno Sivčno, odigrali v polpretekli zgodovini. Kot že nekaj let nazaj se bodo tudi letos zbrali to nedeljo v lepo urejeni dvorani Doma krajanov, kjer jim v počastitev krajevnega praznika domači planinci vsako leto pripravijo koncert z naslovom Šentiljska dolina poje in igra. Tukaj bodo tudi skupno pregledali rezultate letošnjega dela, ki po besedah predsednika sveta KS Ivana Jelena niso tako skromni, sploh, če upoštevamo današnje čase.
Mi smo jih zabeležili že pred tem dogodkom. Precej pred rokom je bila zaključena četrta faza telefonskega omrežja, ki sedaj v celoti poteka pod zemljo. Danes že zvonijo telefoni vsem novim naročnikom, tudi tistim, ki še niso poravnali vseh finančnih obveznosti. Izjema so le tisti, ki to niso želeli, ali pa si niso pravočasno priskrbeli telefonskih aparatov.
Veliko je bilo narejenega tudi v Domu krajanov, posebej še v dvorani in na odru, ki je končno dobil ustrezno razsvetljavo. Tudi ostali prostori, kot prostor pod odrom in garderoba, kažejo danes lepšo podobo. Posodobljeno je bilo precej odsekov makedamskih cest in na njih položeno preko 2 km asfaltne preobleke.
Pri obnovi pokopališča in del okrog novega pokopališča in mrliške vežice, sta bila najzaslužnejša Marija Kuhar in Stane Pačnik, oba tudi člana sveta KS.
Marija Kuharje sedaj vodja pokopališča in pogrebne dejavnosti v Šentilju, o poteku te akcije pa nam je povedala:"To sem prevzela leta 1988, po končanem delu na vodovodu Šentilj, kjer sem bila organizator vsega dela. Celo leto sem bila na trasi, od jutra do večera. Po tem so me zaprosili, da sem prevzela še delo pri dokončanju mrliške vežice in pokopališča. Mrliška vežica je danes dokončana in urejena tudi v notranjosti, kjer je bilo še veliko za postorit, danes pa jo že uporabljamo. Na starem pokopališču smo uredili tla-
vali krajani, nekaj krajevna skupnost, vsa dela pa smo opravili udarniško. Pokopališče je bilo v zelo slabem stanju, pogrebi pa so se vršili brez vsakega reda. Pri tem sem morala biti z dušo in telesom, da smo vse uredili. Letos seje uredilo tudi novo pokopališče, ker je bilo staro pretesno. Ves material seje kupil iz sredstev občinskega proračuna za pokopališko dejavnost.
pomagat. Ne samo, da je bilo staro pretesno, bilo v hribu, pesek se je posipal, zaradi tega se je delala škoda. Ker sem v pokoju najdem nekaj več časa za takšno postransko zastonjkarsko delo. "Tudi aktiven gasilec, šofer cisterne, veliko vode v suši prevažal. Dokler bo še zdravje služlo bom še pomagal pri udarniškem delu.
Dom krajanov v Šentilju so letos uredili tudi v notranjosti
Največ mi je pomagal Milan Pačnik, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Če ga ne bi bilo, ne vem, če bi še vztrajala." Milan Pačnik, ki je tudi akti-
Oba sta dodala, da sta zadovoljna, če je uspeh pri delu viden. In v Šentilju je, saj soju ob letošnjem dnevu mrtvih mnogi krajani pohvalili. Oba
, i» -i

s I
Marija Kuhar In Stane Pačnik, ki sta najzaslužnejša za to, da Je danes v kraju urejena mrliška vežica In novo pokopališče
ven gasilec in šofer cisterne, ki je " v času suše razvozil veliko vode, je k temu dodal:" Kadar me v krajevni skupnosti rabijo, sem pripravljen zagrabit za delo. Novo pokopališče smo potrebovali,
pogrešata le še manjši prostor ob mrliški vežici, v katerem bi lahko shranjevali orodje. Tega bodo morali še zgraditi.
■ bš, foto: M.Hurstl
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk
Razstava in ocenjevanje v OŠ Livada
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleška dolina, ki trenutno šteje 24 članov, vsako leto organizira razstavo sobnih ptic z društvenim ocenjevanjem. Najuspešnejši gojitelji se nato udeležijo najprej regijskega, zatem pa še državnega tekmovanja. Letošnja razstava in ocenjevanje sobnih ptic bo od sobote do ponedeljka, torej ob 20.do 22.novembra v prostorih OŠ Livada (bivša OŠ Veljka Vlahoviča). Razstavo si bo vsak dan moč ogledati od 8.do 19.ure. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleška dolina vabi vse ljubitelje ptic, da si razstavo ogledajo.
■ b.m.
Razstava v Galeriji Gorenje Servis
Razstavlja Dare Bencik
Dare Bencik iz Velenja tistim, ki radi potujejo, ni neznana oseba. V štirih letih je "obredel" svet in na popotovanjih s fotografsko kamero vneto beležil dogodke iz te in one dežele. Svoja občutenja, videnja, spoznavanja je strnil v potopisih, fotografije pa na razstavi, ki so jo v torek odprli v prostorih Galerije Gorenje Servisa v Velenju. Razstavo je pripravila Gorenje Kulturnica, odprl pa jo je velenjski župan Pankrac Semečnik.
Na ogled je 28 "utrinkov" z Daretovega potepanja po svetu. Fotografije v velikosti 30 x 40 cm bodo krasile omenjeno galerijo vse do 2. decembra.
tp
"Trimarjev" iz Kavč
V kraj se vrača družabno življenje
Bilo je pozimi pred desetimi leti, ko je Tone Hojan v svoji zidanici zbral nekaj najbolj vnetih zanesenjakov na področju družabnega življenja v Kavčah. Družila jih je želja, da ustanovijo društvo, ki bi preprečilo nadaljnje družabno mrtvilo v kraju. Društvo so ustanovili in ga imenovali "Društvo trimaijev Kavče", od ustanovitve do danes paje nejegov predsednik Tone Hojan, ki ima tudi največ zaslug, da je društvo še danes tako dejavno in uspešno. Začetni načrti društva so bili zelo skromni, iz leta v leto pa se program veča in širi.
Najprej so začeli s trim pohodi, od tod tudi ime "trimarji". Že v prvem letu seje delo tako razširilo, da so morali ustanoviti iniciativni odbor, kije vodil in usklajeval delo društva in vse njegove aktivnosti. Dogovorili so se tudi za simbolično članarino, ki je še danes enaka, simbolizira pa pripadnost članov društvu, ki je nekoč že štelo 180 članov, danes pajih je okoli 150. Sprva so trimarji iz Kavč organizirali različne prireditve le jeseni in pozimi, izkazalo pa seje, da so potrebne tudi v poletnih mesecih. Pričakovanje, da se bo delo društva razširilo tudi na zaselje Podkraj, ki skupaj s Kavčami tvori krajevno skupnost, se ni uresničilo, ker je bilo v Podkraju za takšno družabno življenje premalo zanimanja. Res paje, da tudi Kavčani niso bili za pretirano širitev svoje dejavnosti, ker bi jo težko obvladovali.
Minule dni smo obiskali enega najbolj aktivnih članov in organizatorja mnogih prireditev društva Slavka Jana, ki je o delu v preteklih letih uvodoma povedal: "Vsako pomlad organiziramo trimski pohod v različne smeri. Ustanovili smo tudi trimarsko točko na Kožlju, uredili okolico in postavili klopi in zdaj je to mesto primerno za razne piknike in shode. Organiziramo več avtobusnih izletov, predvsem za starejše krajane in za zmerno ceno. Tu sta še vsako-
letno petje ob Treh kraljih in seveda pustni sprevod. Po vseh težavah in mukah smo zgradili dom krajevne skupnosti, pri čemer smo prav trimarji veliko sodelovali s prostovoljnim delom. V domu smo organizirali nekaj Martinovanj, v zad-
Slavko Jan: "Hvaležni smo predsedniku društva Tonetu Hojanu za vse kar Je storil"
njem času pa za to prireditev ni prevelikega zanimanja in smo jo opustili. Ker enostavno ni bilo snega, vsakoeletnega sankanja za staro in mlado vsako leto nismo mogli organizirati. Omeniti moram še jesenski gobarski in kostanjev piknik, ki sta vedno dobro obiskana, kar pove, da se ljudje ob vseh vsakodnevnih tegobah radi sprostijo in poveselijo."
Pri kavških trimarjih uspešno delujeta tudi pevska in planinska sekcija. Slednja vsako leto organizira vsaj dva izleta v hribe. Na pot lahko gredo tudi tisti, ki niso posebej vešči planinarjenja. Sekcijo vodijo Slavko Meža ter Teja in Andrej Kuzman. Pevski zbor pri kavških trimarjih tudi deluje že nekaj let. Nastopa na raznih prireditvah v Kavčah in sosednjih krajih. Pevci so že nastopili tudi na Radiu Velenje ter na srečanju zborov v Šentilju in na Ponikvi.
Zbor vodi Zmago Frankovič.
Kakšni so načrti trimarjev je bilo naslednje vprašanje Slavku Janu. "Moram priznati, daje večletna zagnanost našega društva zadnje leto malo upadla, kar je ob obilici prireditev morda tudi malo razumljivo. Ljudje se pač vsega počasi malo naveličamo. To seveda nikakor ne pomeni, daje naše delo povsem zastalo. Nasprotno, s programom bomo aktivno nadaljevali in še kaj odvzeli ali dodali. Vse je odvisno od pripravljenosti naših članov in seveda odziva krajanov. Zato si trimarji iskreno želimo, da bi se krajani naših prireditev udeleževali v kar največjem številu. Upam, da nas bodo pri našem delu posnemali tudi drugi, vendar morajo vedeti, da brez truda in dobre volje ni ničesar."
Še zadnje vprašanje, odkod denar za organizacijo prireditev? "Tudi sami smo bili na začetku zaradi tega skeptični, ker smo se odločili delati povsem na prostovoljni osnovi. Da društvo ni popolnoma brez denarja, člani plačujejo simbolično članarino. Nekaj prispevajo tudi krajani pri petju ob Treh kraljih in pustnem sprevodu. Tudi krajevna skupnost nam priskoči na pomoč in tako vsaj občni zbor lahko dostojno proslavimo. Seveda vse aktivnosti skušamo izvesti kar najceneje. Svetovali so nam, naj se registriramo kot društvo, da bi si s tem pridobili kakšen tolar dotacije, vendar bi si s tem nakopali še dodatne administrativne stroške. Sedaj nam vsaj ne more kdo očitati, da trošimo družbeni denar."
Kaj naj zapišemo na koncu? Le to, da so lahko trimarji iz Kavč ponosni na prehojeno 10-letnopot. na jubilej so sicer nekako pozabili in ga posebej niso praznovali. Dokazali pa so, da se z dobro voljo in prizadevnostjo le da veliko narediti, pa čeprav samo s prostovoljnim delom. Še naša iskrena čestitka za desetletnico.
■ B.Mugerle
Krajani Skornega nad Šoštanjem
"imeli bomo tehten razlog za veselje!"
Krajani 60 gospodinjstev Skornega, v krajevni skupnosti Skor-no - Florjan, že štejejo dneve, o katerih so sanjali pred leti, o dnevih, ki jih v zadnjih šestih letih niso pustili "pri miru". Gre za izgradnjo njihovega vodovoda in obljubo, da bo do letošnje zime pritekla voda do zadnjega uporabnika.
Treba je bilo skopati 5 km glavnega in 6 km sekundarnega voda, da bo imela kmetija na 724 m nadmorske višine dovolj vode ob vsakem trenutku. "Naj si reče kdo kar hoče, to je uspeh. Naš sistem je najnovejši, krmiljenje vso elektronsko in po UKV zvezah smo povezani z Grmovim vrhom. Težav z oskrbo zdrave pitne vode v tem delu KS res ne bi smelo več biti" pravi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Anton Skorn-šek.
Gre za eno največjih naložb na tem področju v velenjski občini v zadnjih nekaj letih. Z velikimi napori se bliža konec njene izgradnje. In pozabljene bodo "hude "ure, žulji in vse kar sodi k izgradnji milijon nemških mark vredne naložbe. Po izračunih to pomeni približno 1,4 milijona tolarjev na gospodinjstvo. Prispevek vsakega od teh je za to dobrino znašal 700
udarniških ur in približno 140 tisočakov oziroma 3000 nemških mark. "Cena je visoka in skoraj pravo "razkošje". Zanj je občina primaknila 12 milijonov tolarjev, "boter" šoštanjske termoelektrarne pa v petih letih 20 milijonov SIT iz naslova ekološke sanacije. Tu so imeli za nas veliko mero razumevanja. Znali smo predstaviti težavo in pri polaganju računov vsako leto imeli tudi kaj pokazati."
Vse seveda še zdaleč ni teklo "kot po maslu". Naložba je bila velik zalogaj, denarja ne vedno na voljo, gradbeni odbor pa brez izkušenj. Kar precej lastne iznajdljivosti in preračunljivosti je bilo potrebne, da so izgradnjo "pripeljali" tako daleč. Še sreča, da seje vsakdo med krajani "na nekaj spoznal", da so v praksi boljše rešitve tudi opravili (streho nad zbiralniki, odpravljanje pomanjkljivosti pri zagonu opreme, ki je dve, tri leta "stala v vlagi",...). V 26 gospodinjstvih letošnje suše na vodovodnih pipah že niso občutili. S predajo prve etape omrežja velenjskemu Komunalnemu podjetju (še ta mesec) se bodo rešili kar velikega bremena. "Resnici na ljubo tudi pri ljudeh ni teklo kot bi moralo. Če bi imeli vsi takšen
polet kot pred gradnjo in tisto mero enotnosti, bi tudi ob koncu lažje gradili kot smo. Je pač tako, da ko nekdo doseže določeno raven, se potem za druge ne meni. Vodovod niso le jarki, cevi, ampak še veliko, veliko več. To so objekti, črpalke, sistemi za vodenje,... Zmogljivost so ljudje in prava umetnost je "spraviti skupaj" vso njihovo znanje in motivacijo."
Za prihodnje leto ostaja krajanom Skornega tako še predaja druge etape omrežja v upravljanja velenjski Komunali, kjer so jim že pri dosedanjih prizadevanjih "šli na roko". Upajo, pa se bodo držali tudi dogovora glede izgradnje vodovoda v soteski Penk. Tu naj bi, po prvotnih načrtih, krajani gradili skupaj s Skornim, vendar bi bila skupna izvedba prezahtevna. Precejšen de! potrebnega materiala so sicer žc kupili, znana paje tudi tehnična rešitev. Trasa naj bi potekala ob (pod) cesti.
Veliko delovno zmago in nadvse pomembno pridobitev bodo krajani Skornega proslavili spomladi prihodnje leto. Kljub težavam z nekaterimi sokrajani, ki so "poskrbeli za sive lase", na vrhu Skornega.
■ tp
Dr. Borut Korun - O Kači in jaguarju
Odšel, videl, doživel In napisal
Nemirni duh v nemirnem telesu - dr. Borut Korun je v zadnjem času spet v središču kulturnih dogajanj. On sam, še bolj pa njegova knjiga Kača in jaguar. Četrto delo iz njegove zbirke je to. Svojstveno zaradi vsebine, ki s tančico odkriva skrivnosti izginja-jočega sveta. V pogovoru o kači in jaguarju, v katerem ostaja zvest svojemu načinu pisanja, prepletanju opisnega in doživljajskega, je razgrnil tisto, česar vsi bralci ne vedo.
Kdaj je pravzaprav knjiga nastajala?
Borut Korun: "Na potovanju leta 1987,1988. To je bila prva taka pot, na katero sem se pripravljal. Spodbude pa segajo 10 let nazaj, ko sva z Jožetom Hudalesom potovala po Mehiki in Gvatemali. Takrat sem razmišljal, kaj bi lahko tam videl in napisal. Tako sem vedel, kdaj in kje moram biti ob določenem času, če hočem videti, doživeti tisto, kar sem želel. "
Kod vse vas je vodila pot "Kače in jaguarja"?
Borut Korun:" Začetka točka je bilo glavno mesto Mehike. Od tam sem odšel na južni polotok Jukatan, v Gvatemali sem bil mesec dni, od tam sem nato odletel v Kostariko, ker se skozi džungle enostavno drugače ne da priti. Po mesecu dni bivanja v Ko-stariki, za nekaj tednov sem se "selil" v Panamo, Kolumbijo. Mesec
dni sem se zadrževal v tej državi. Zadnja točka mojega potepanja pa je bil Peru, od koder sem se vrnil domov."
Zakaj prav v deželo azteških in majevskih božanstev v Srednji in Južni Ameriki. Zakaj ravno opustela mesta s piramidami, templji in starimi indijanskimi zgodbami?
Borut Korun: "Zanimalo meje in to zelo zanimalo. O tem sem prebral kar nekaj knjig. Zato tudi knjiga ni samo potopis, ampak želi bralca, bralko voditi skozi pokrajine duha, ki tone v pozabo. Želi seznaniti z delčkom tiste dediščine človeštva, ki je obsojena na izginotje. Mogoče želi tudi opozoriti, da smo po svoje vsi Indijanci, in da lahko tudi nas doleti njihova žalostna usoda."
Ste ob doživljanju vsega tega, torej na poti, doživeli kakšno prigodo, nezgodo, nevšečnost?
Borut Korun: "Vrniti se moram v leto 1977. Na tem potovanju so naju z Jožetom izgnali iz Gvatemale, ker nisva imela pravih vizumov. Za komunistične države ga namreč ne more izdati konzulat, ampak njihovo notranje ministrstvo. No, po res mojstrskem prepričevanju carinika, nama je uspelo priti v notranjost dežele. Toda, na posebnem uradu bi se morala javiti ob določenem času. Vendar se nisva takrat, ampak kasneje in tako sva morala pobrati šila in ko-
StucCeat euif
Zima, zima črna
Pozimi je težje, poleti lahko zbežiš pred vročino, pozimi ne moreš uiti. Nad Namo seje spet prikazal velik pano, ki ti z rdečimi številkami jasno pove, kako te v resnici zebe. Snežilo je. Letos nam niso dovolili, da bi v čistih dneh videli belo ga-lovo Urške in ugibali, kdaj bo sneg prišel tudi k nam. Letos je sneg zapadel kar takoj. In bo tudi kmalu izginil. Naj skopni dokler še škripa pod nogami in visi na vejah, dokler se otroci na igrišču spuščajo po belem in ne po blatnem, dokler je še Tito oblečen v svoji beli plašč. Naj izgine hitro, ker potem ne bo več podoben zimski pravljici, črn in zapuščen bo stisnjen v kole cest počasi izginjal.
Trgovci so pametni. Vedeli so, da bo snežilo in na začetku novembra so v svoje izložbe posadili umetne jelke, zavite v celofan in plastiko. Kmalu nam bodo na voljo najnovejši in najbolj ugodni božično-novoletni popusti, pridervele bodo nagradne igre, v revijah bodo objavljali posebne praznične priloge in na dan X bo vsaj 100 tisoč Slovencev mrtvo pijanih. Zato sveče iz izložb, sedaj prihajajo jelke in Miklavž, keksi in bomboni, sedaj bodo starši kupovali darila, knjige o dinozavrih, rolerje in Nintendo igrice. Trgovci to dobro vedo, že na začetku novembra ti želijo vesel božič in srečno novo leto. Kot, da jim primanjkuje praznikov. Po dnevu mrtvih je sedaj prvi šele na koncu decembra.
Tudi na fakulteti bi nam prišel prav kakšen, srednješolci so imeli počitnice, mi pa nič. In sedaj, ko je mraz, še štopat ne moremo več. Pa ne zaradi poledice, res je mrzlo. In, ko postane res mrzlo je to znak, da
pita. Veste, Gvatemala ni ravno dežela, kjer bi posebej spoštovali človekove pravice. Na drugem potovanju v to deželo (leta 1987 - 88) pa nisem vedel, ali naj povem, kaj
rr*t!
seje zgodilo prvič ali ne. Bal sem se, da vizuma ne bom dobil, pa tudi tvegati si nisem preveč upal. Povedal sem, dobil vizum za mesec dni, kar pa seveda še ni pomenilo, da me bodo na meji tudi spustili
čez. Pozno zvečer sem prišel na mejo, vendar sta bila carinika zatopljena v igranje kart, tako da mojega potnega lista niti dobro pogledala nista. Sicer kakšne posebne nevšečnosti nisem doživel.
Seveda, če odmislim, da so me v Gvatemali okradli (ne prehudo). Gverilce pa sem tako in tako jemal kot del folklore. Nisem jih uvrščal med nevšečnosti, čeprav smo potniki na lokalnih avtobusih morali večkrat iz avtobusa, položiti roke nanj in podobno."
Kako ste potovali?
Borut Korun: "Največ z avtobusi, lokalnimi. Vlakov je tod zelo malo. Tu in tam tudi z letalom. Za vožnjo z avtobusi moraš imeti posebej "trde" živce, kajti ustavijo za vsakim vogalom in vsakomur, le če zamahne z roko. Ne glede, če je to v razdalji 50 m. "
Borut Korun
Kje je bilo najbolj pestro, najlepše?
Borut Korun: "Ne bi se mogel odločiti, kje. Kajti, vsaka deleža je zanimiva zaradi tega in onega. Gvatemala je, na primer, zelo živo-pisna dežela zaradi ognjenikov, gora, jezer, prijaznih ljudi, Indijancev. Vojska ima tu v rokah vso oblast. Kostarika po drugi strani: to je dokaj razvita dežela, urejena, z nacionalnimi parki, lepimi plažami. Podobno bi lahko rekel za Kolumbijo. Vse povsod je bilo zanimivo in lepo."
Zakaj ravno naslov Kača in jaguar?
Borut Korun: "To sta namreč živali, ki sta v bajeslovju, mitologiji in veri Indijancev "igrali" pomembno vlogo. Deloma v vražah še danes. Povsod ju najdete: na stebrih in v templjih. Kača je simbol plodnosti, jaguar agresivnosti, moške spolnosti, simbol za nočni temačni podzemeljski svet. Skratka, na človekovo dušo so prežale razne sile z zverinskimi potezami. Povsod so torej elementi kače ali jaguarja. Indijanski šamani - vrači primitivnih džungelskih ljudstev še danes verjamejo, da se lahko v hipu spremenijo."
Ste na poti srečevali tudi ta ljudstva?
Borut Korun: "Ne. Saj jih tudi ni treba, ker so njihova tovrstna verovanja ohranjena še v Srednji Ameriki. Ljudje so namreč prepri-
čani, da imajo svojega dvojnika v živalski podobi. Ta živi v drugem svetu. Ko pa človek umre, umre z njim tudi njegov dvojnik. Kača s perjem je bila ena od glavnih božanstev Aztekov in Majev. Ponazarja pa kombinacija duhovnosti in materije. "
Doslej ste napisali že štiri knjige. V čem se med sabo razlikujejo?
Borut Korun: "Ta zadnja Jaguar in kača bi bila najbolj podobna tretji Stopinje boga Antona, vendar z drugimi celinami. Kondorjev klic je lahkoten potopis, sploh pa prva knjiga Reke, soteske, brzice. V zadnjo sem vložil največ dela, energije, zato je toliko bolj zahtevna od prejšnjih."
Najbrž to ni bilo vaše zadnje popotovanje in zadnja knjiga. Kaj načrtujete v prihodnje?
Borut Korun: "Čez dva meseca spet odpotujem novim dogodivščinam naproti. Spet v Južno Ameriko (Kolumbijo, Venezuelo). Tokrat s čolnom po reki Guaviare, pa najprej po Orinoki. Potoval bom skupaj z meni sorodno dušo -zdravnikom iz Nemčije. Vmesno je najbrž vprašanje, kdaj bom nehal? Začel sem kot maturant, nadaljeval tot študent, popotnik pa bom vse dotlej, dokler mi ne bo zmanjkalo denarja. Prihranki iz časov, ko sem ^rbel sam zase ali drugi zame, so vse tanjši."
■ tp
;; S popotovanja po Tuniziji
Po granatno jabolko na drug kontinent
počasi prihaja čas, ko bi že	■
mogoče lahko povprašal,	J
kakšne skripte pa rabim letos,	B
čas, ko se naši najbolj obetav-	■
ni študenti že pripravljajo za	*
zi mske roke. Ostali pa še razsa-	j
jamo po raznih spozanavnih	a
večerih vse mogočih fakultet.	■
Samo, da je sedaj pot domov	■
težja. Če bo še kaj snežilo, bo	|
v Ljubljani ves sneg povozila	B
Trola, zelena pošta, ki nas vsak	■
dan trga i z postelj in raz važa po	■ fakultetah.
Nočem mestnega snega,	B
mestni sneg je grd!	■
Vse najboljše, Andreja.
Jure Trampuš	!
Obvestila	J
m
•	V prostorih OŠ Miha	■ Pinter-Toledo poteka ob petkih
ob 18.30 uri študentska re-	a
kreacija; s člansko izkaznico	■ brezplačno.
•	Ob sobotoh zvečer na	j velenjskem bazenu kopanje in	B savna; Karte v PLAC-u po	■ polovični ceni.
•	V soboto, 27.11.1993,	J druga avdicija za Akademski	a pevski zbor pod vodstvom	■ Jožeta Šaleja. Prijave v PLAČ-	1 u ali na avdiciji sami.
•	Plesna rekreacija, ki jo bo	■ vodila NINA MAVEC se bo	■ pričela zadnjo soboto v novembru. Prijavite se lahko v Placu	a ali na tel. 858-860. Pohitite,	■ število udeležencev je omeje-	■ no.	I
•	V petek, 26.11.1993, pa	B vas vabimo na otvoritev	■ razstave Nataše Tajnik in pred-	■ stavitev pesniškega prvenca	J Irene Jakopanec, v Plac-u.	a
•	Podaljšajti si veljavnost	■ svoje članske izkaznice, če pa	■ je še nimate pridite ponjo v	] Plač; ob petkih in sobotah od	■ 21. ure dalje, ugodnosti na vseh	■ aktivnostih in prireditvah	■ Šaleškega študentskega kluba.	a
■ Aleš Č	m
Na mizi pred menoj, leži granatno jabolko, v antiki simbol ljubezni. Vabljivo svetlordeče in sočno je, tako da ga komaj poboža dlan. Tam, na otoku Jerba, v južni Tuniziji, so ga odtrgale roke. Sedaj je še samo spomin na palme, mivko, vroče sonce, v naših sivih jesenskih dneh.
Še enkrat gaje objela dlan in nato so se misli kot odvijajoči klopčič odvrtele v teh nekaj, pozno jesenskih dneh.
Naselje Dar Jerba je kot skupina sestavljenih belih hišic v zeleni oazi.
Jutro je in vozimo se po stari rimski cesti - stradi romani. Nenadoma smo sredi odprtega morja, levo ob nas tečejo cevi za plin in vodo. Samo še nekaj metrov in že smo na črnem kontinentu. Zapuščamo otok Jerbo in po prijetni razlagi o stoletjih tega otoka, ki so ga osvojili Rimljani, Huni, Turki in drugi, smo na trdnem, v pravi Afriki še vedno Tuniziji. Urejene plantaže Oliv nas skoraj uspavajo. Tunizija je tretja velesila v predelovanju olivnega olja na svetu.
Z uradnim, nekoč kolonizator-skim jezikom, francoščino, se pogovoriš povsod. Sicer pa govorijo tudi arabsko. Zanimivo, ta ima le 28. jezikovnih znakov. Ti se izgovarjajo na štiri različne načine. Mimo nas še vedno bežijo oljke. Iz mivke se zeleno vzpenjajo palme, tako značilne za južno Tunizijo. Sicer pa, tod je 96% vseh prebivalcev, muslimanov. Hiše
PIO -METER:
i En očiščen 1 vodnjak pa i tak halo?! i
Kulturni center Ivana | Napotnika se zna "iti". Okol i
■	očiščenega zunanjega gra- i J jskega vodnjaka je naredil
I	tak pomp po vsej Sloveniji,
|	da bi k njim lahko prišel za	|
■	vajenca še kdo iz Velenja, ki	■ .	se zaman trudi, da bi ime	... I	občine tudi v kakšnem plusu	■ |	preletelo Slovenijo.
čepijo pri tleh zaradi tektonskih razmer. Cesta, po kateri drvimo, je še vedno asfalt.
Prispemo v staro Medenino. Poveličujejo jo skladišča za žito. Ta pokrivajo ovalne strehe. Prav v sredi stare Medenine se ustavimo pred spomenikom poroke. Skulptura je spodaj okrašena z rdečimi žogami. Svatba tu traja sedem dni in noči. Kostum neveste za poroko je stkan iz zlata in stane tudi 12 tisoč mark. Snubec je dolžan zgraditi za belo nevesto hišo.
Na taki svatbi se zbere tudi tisoč ljudi. Toda ne uživajo alkohola. Jedo kolač in plešejo trebušni ples. Vsi prispevajo za mladi par denar. Ta jima omogoča trdnejše življenje. Pozneje pa ga morata vrniti.
V	ozadju pred nami se dvigujejo hribi Atlasa. Že smo v Kutini, tam, kjer izvira kisla voda.
Prehajamo prvo obalno, oazo Maez. Za nami je že tudi poznana trdnjava iz druge svetovne vojne. Trdnjava mareth je odločila zmago in pognala nemške divizije nazaj.
V	drugi oazi smo. Polna je granatnih jabolk. Stojnice ob asfaltu se bohotijo z dateljni. Že pogled v tako, osemnajst metrov visoko drevo, je rumen. V šopih visijo sladki in mastni sadeži, in prenekatero drevo jih ponudi tudi do petdeset kilogramov.
Postaja vroče. Zunaj je trideset stopinj v zgodnjem novembrskem dnevu. Že obstanemo v tretji puščavi GABES. Ta premore dvatisoč dreves. V tej je tudi izvir svete vode, kot jo radi imenujejo. Pogled na sam pesek pa že potrjuje napisano. V oazi rastejo nove bele hišice. Pod palmami rastejo granatna jabolka, limone in drugo. Pod temi se ponuja zelenjava. Oaza Gabes je prepletena z dvesto tisoč palmami. Resnično je ta kraj raj na afriški zemlji!
Dalje in dalje, proti zanimivi in stari Mahmati. Ta diha med vzpetinami do sedemsto metrov. Tu edino še živi šesttisoč praselcev - berberov. Ti so zbežali pred poplavami pred petdesetimi leti prav sem. Relijef pokrajine tu, je tak kot oni na Mesecu. Saj se spominjate filma Vojna zvezd! Tu so ga posneli.
Spuščamo se v votline človekovih bivališč. Kake štiri metre pod zemljo so ločeni prostori za kuhinjo, spalnico, dnevno. Vse je čiso in zelo skrom-
no. V kuhinji je pripravljala prijazna starka v nekakšnem glinastem modelu njihovo značilno hrano kus kus. Poleti je tod do 50, pozimi tudi do nič stopinj. Mladih tu ni, saj bežijo k obali, njihovemu oknu v sodobni svet.
Še na kamele po puščavskem pesku in nato povratek v Jerbo. Toda ne - zopet se ustavimo v rodovitni puščavi Gabes, se posadimo v kočije in zopet se nam z vso afriško prelesti-jo odpre notranjost afriškega raja. Dar Hor, votlina, prebivališče berberov, še vedno bdi v moji recepciji. Toda, ali tudi današnji človek ne želi ponovno v zemeljsko bivališče, v kraj, kjer bo manj ogrožen, v kraj, kjer bo živel bolj racionalno? Domislim se take, seveda civilizacijsko neprimerno bolje zgrajene podzem-nice, v Bevčah pri Velenju.
Avto pa hiti nazaj. Takrat stopamo na otok Jerbo s trajekti. V karju Jorf, kjer izstopimo, je že zastrl toplo sonce mrak. Zapuščamo črno mesto Medun, drugo največje mesto na
Jerbi. Naslednje jutro se sonce oblači
v meglice. Ponovno nas mikajo palme, čista in topla morska voda. Že zgodaj zjutraj vstajamo, zapiramo
kovčke in v mislih, daje zadnji dan bivanja v hotelskem naselju z 2500 posteljami, nas ozlovolji. Naselje je zgrajeno na 2500 m2. Stanovali smo v hišici z vrtom in palmo v njem. Spalnica, vsa bela in čista s kupolo, ki te ne tišči k tlom.
Varnost vsepovsod je stoprocent-na. Na vsakem vogalu so zelo prijazni pazniki. Že naslednje jutro so nas klicali: "Halo, Sloveni!"
V tem hotelskem kompleksu je vse. Tudi spomeniki. Droben spomenik, njihov tam tam, in nežno drevesce palme, je odpotovalo z menoj. Za nami v temi še valovi toplo novembrsko morje. Pred menoj, na mizi, počiva granatno jabolko. Odstira misel o ljubezni in miru. Božam ga in želim si obojega. Dnevi sprostitve so potekli in srebrna ptica seje zopet zakopala med oblake nad deset tisoč metri.
Brnik - srečen pristanek, in vse ostaja kot dobra dota za nami. Granatno jabolko še vedno čemi na
mizi in počasi briše spomin na deželo,
ki ni samo črna. Je tudi topla, sanjava, nežna in ljubeča.
■ Viš
Upokoj'enska
"Da, da, najlepša stvar na svetu je seks!"
"Meni se pa zdi silvestrovanje lepše."
"Kako, silvestrovanje?" "No, silvestrovanje je bolj pogosto."
Berač
"Dajte mi nekaj denarja, lačen sem."
"Počakajte, grem po moža". "Čemu? Saj nisem ljudožerec!"
Ubogljivost
Mama očita hčerki: "Lepa reč. Praviš, da si zanosila. Ali te nisem stokrat učila, da rečeš "ne"?
"Saj sem rekla, mama, ampak on meje vprašal, če imam kaj proti..."
Raj
Po veroučni uri se vrne Lojzek domov in vpraša očeta: "Očka, kako je bilo ime Adamovi tašči?"
"Adamovi tašči?" osupne oče.
"Adam ni imel tašče, Adam je živel v raju, sinko!"
Reklama pri optiku
"Če ne vidite tistega, kar iščete, pomeni, da imamo pri nas tisto, kar nujno potrebujete!"
Sijajna služba
"Krasno službo sem dobil. Pod seboj imam več kot tri tisoč ljudi!"
"In kaj delaš?" "Kosim travo na pokopališču!"
%2 ms £m	u!	i1		ilil	ffiifil , ; ? j	i | !	LLtJ		18. novembra 1993
"Cesta na Graško gora ni vredna več imena, da je cesta"
Kot krajani Graške gore se popolnoma strinjamo z ugotovitvijo g. Alojza Klančnika s Plešivca, ko v Našem času dne 11.11.1993 vrubri-ki Mneja in odmevi navaja "cesta na Graško goro ni vredna več imena, daje cesta. Praktično jo nihče ne vzdržuje, ljudje so obupani, ne zaupajo več nobenemu in to upravičeno."
Ne strinjamo pa se z ugotovitvijo g. Klančnika, ki v svojem članku kar dvakrat navaja "...hvalisanje posameznih politikov BARTOLCA in GOŠNIKA...", ki sta po njegovem po članku sodeč glavna grešna kozla za slabo cestno povezavo Graške gore.
Zgodovina te ceste je mnogo daljša, daljša od življenja obeh navedenih politikov. Že legendarne borce 14. divizije je varovala pred nenadnim prihodom sovražnika, ker je bila v tako slabem stanju.
Po vojni so na Goro jurišev, kije bila med vojno domicil 14. divizije, prihajali obujat spomine njeni borci. Nekateri od njih so postali pomembni družbeno politični delavci... Krajani so od njih pričakovali boljšo cestno povezavo z dolino. Toda dolgo zaman.
Žarek upanja je vzplamtel pri krajanih 15 let po vojni, ko seje postavljal prvi spomenik padlim borcem NOB na Graški gori. Ker pa so kamniti spomenik pripeljali z bul* dužerjem, so funkcionarji na cesto zopet pozabili...
25 let po vojni seje Graška gora le povezala z dolino. Cesta je dobila makadamsko nasutje. Zopet so prihajali ugledni funkcionarji. Sklenili so: "Tu bomo postavili nov spomenik padlim borcem NOB!" Odstranili so kamnitega in postavili bronastega bolj sebi kot krajanom v ponos, kajti krajani so si želeli asfaltne cestne prevleke. Odšli so funkcionarji, cesta paje ostala brez "bronastega sijaja". Ob vsem tem seveda krajani globoko spoštujejo vse padle in živeče borce. Njih ne dolžimo za cestno stanje.
In so rekli funkcionarji: "Povežimo MESTA IN VASI!" In so povezali mesta in vasi z asfaltno prevleko. Na GORO JURIŠEV so pozabili - ne prvič.
Kraj živi dalje. Vrstijo se prvomajska srečanja, srečanja narodno	zabavnih ansamblov...Udeležuje se jih več tisoč gledalcev.
Toda prišel je čas, ko smo krajani Graške gore srečanj siti do vrh glave, zato jih bomo odslej odklanjali, vendar ne zaradi "hvalisa-vih politkov... Bartolca in Gošnika," saj ju zgodovina ne bremeni očitkov gospoda Klančnika, ampak zaradi prej navedenih dejstev. Ker živimo še na ekološko katastrofalno ogroženem področju, gospoda Gošnika celo podpiramo, čeprav njegova stranka nima rdeče barve, kar nas seveda nc moti. Motijo pa nas strupeni plini, ki prihajajo iz Šaleške doline, saj od njih ne umiramo samo mi, ampak tudi naši gozdovi - celotna narava, kajti plini ne poznajo meje.
Trditev g. Klančnika v članku "Da Pusta gora ne bo več pusta," ki se nanaša na krajane Graške gore, ko pravi: "Pri tamkajšnjih krajanih tudi ni ta pravega posluha" za izgradnjo cest na Graško goro, je za nas krajane Graške gore žaljiva in ji ugovarjamo ter pripominjamo, da smo posamezni krajani že za asfaltiranje cest do Plešivca prispevali več kot nekateri vaščani iz vasi Pleši vec, pa čeprav cesta teče mimo njihovih hiš. Kdo so tisti vaščani, je g. Klančniku dobro znano. Prav tako ima g. Klančnik seznam krajanov Graške gore iz leta 85/86, iz katerega je razvidno, koliko so bili posamezni krajani Graške gore pripravljeni prispevati za svojo cesto - tudi do 8000 DEM in preko po njegovi izjavi.
Ob zaključku pripominjamo, da
smo krajani Graške gore od večnih obljub morda izgubili nekaj "ta pravega posluha", ker nam širša družbena skupnost in par posamez-nkov krajevne skupnosti Plešivec (dva, trije) niso doslej nudili "ta pravega posluha."
Več o tem smo pripravljeni spregovoriti v nadaljevanju.
■ Krajani Graške gore: sledi 32 podpisov, ki so v uredništvu.
Zeleni Slovenije čestitajo Vladi
Zeleni Slovenije smo z javnim pozivom Vladi republike Slovenije 12.10. predlagali, da umakne nerazumen predlog, s katerim je nameravala s 1.1.1994 obdavčiti lastnike avtomobilov. Če bi napovedani ukrep vlada resnično uveljavila, bi to povzročilo naraščanje števila starejših avtomobilov, manjšo uporabo neosvinčenega bencina, s tem pa tudi večje obremenjevanje okolja, več nesreč, mrtvih in poškodovanih ljudi in škodo Sloveniji nasploh.
Zeleni Sloveniej smo zelo zadovoljni, daje vlada upoštevala naš in predlog drugih organizacij in se odločila, da namesto avtomobilov raje predlaga obdavčitev drugih izdelkov. Še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi vlada povečala učinkovitost pri izterjatvi davkov in bi ji novih sploh ne bilo potrebno uvajati.
■ Za Zelene Slovenije predsednik Vane Gošnik
LDS
(Drnovškovi) Velenja pozablja, da je v vladi koalicija ali pa...?
Ob prebiranju časopisa Naš čas sem največ pozornosti posvetil članku: "Katastrofalna politika v Velenju na področju prometa." Veliko napisanega ne pomeni še reševanje problemov na tem področju. Kot je bralcem našega časa znano, sem prvi opozarjal določene nesmisle g. Kosija in te vlade, tudi na prometnem področju. Ni mi jasno, zakaj seje oglasila stranka, kije v vladini koaliciji in je soodgovorna za odločitve, kijih sprejemajo za zaprtimi vrati. V članku navaja, da se iz proračuna namenjajo vsako leto precejšnja sredstva za področje urejanja prometa. Avtor članka naj si pregleda kakšno poročilo je dala vladajoča koalicija, v kateri je tudi LDS, za porabljena proračunska sredstva od 1.1.1993 dp 10.9.1993 in sicer stran 137, postavka 2.01 -Nagrade funkcionarjem in potni stroški. Plan za leto 1993 je bil 700.000,00 SIT, do 30.9.1993, paje že porabljenih 1.034.177,60 SIT. Koliko bo do 31.12.1993 si lahko mislimo. Še večji absurd je postavka 2.02 - Pokroviteljstvo SO. Plan do 31.12.1993 je 2.300,000,oo SIT, do 30.9.1993 pa je porabljeno 5.437,097,30 SIT ali 72.495 DEM. Koliko metrov vodovoda ali asfalta bi lahko naredili v okoliških krajih, LDS pa je tiho. V skupščini ni nasprotovala, kot se po Velenju govori najbolj zakomplicirani Cesti ob železnici. LDS ni nikjer v javnosti podprla moj predlog, daje potrebno graditi po vrsti. Prvo Četo talcev in šele potem Cesto ob železnici. Investicija ceste ob železnici bo okrog 2 mil. DEM, po izjavi g. Brodnika (do sedaj 120 mil. SIT in veliko dodatnih del), obnova Starega Velenja, vključno z dvema stanovanjskima blokoma, pa 1,5 mil DEM. Mi smo se takrat po trditvah danes vladajočih okoristili, kot so zavajali, do-
kazovali in napadali, saj smo z manj denarja naredilo veliko več. ta IS pa posluje zelo pošteno, saj za veliko manj izvršnega dela porabi veliko več sredstev davkoplačevalcev. Ali LDS že začenja predvolilni boj NE LEVO - NE DESNO, ampak v korist strank na račun davkoplačevalcev.
Spoštovani člani stranke LDS Velenje, prosim, preglejte gradivo Skupščinskega delegata št. 123 z dne 12.101993 na strani 126,127,128,129 in 131., plan proračuna 1993, predlog rebalansa 1/93, in takoj vam bo vse jasno.
■ Franc Sever
Otrokov položaj v. prometu
Promet je nujna in nepogrešljiva sestavina današnjega časa. Sposobnost človeka za vključitev v promet in za varno ravnanje v prometu postaja del njegove splošne izobrazbe.
Med vedno večjim številom udeležencev v prometu je tudi vse več otrok vseh starosti. Le-ti se morajo postopno usposobiti za udeležbo v prometu, kar pa seveda ni majhna naloga, saj je odvisna od otrokove starosti, ki vpliva na duševno zrelost in stopnjo duševnega dojemanja.
Predšolski otrok se pojavlja v prometu najprej v spremstvu odrasle osebe. Ob tem se počuti varnega in je nekoliko pasiven, saj ga vodi odrasla oseba. V zadnjem letu pred vstopom v šolo obiskuje vrtec že sam, na cesti je aktiven, ker je odvisen od samega sebe. Vendar se počuti manj vrednega, postane lahko vznemirjen ali pa ga postane strah. To pa najčešče pripelje do prometnih nesreč.
Predšolski otrok se v celoti bistveno razlikuje od odraslega človeka. Iz tega sledi, da se bistveno razlikuje tudi v vseh dejanjih, ki so pomembni pri vključevanju v promet. Tudi promet je tempiran - urejen za odraslega človeka. Že telesna višina otroka onemogoča, dabi imel enak pregled nad prometom kot odrasli. Vidno zaznava spodnje dele telesa oziroma predmetov. Vidi torej le majhen del prostora okoli sebe in nima nobenega širšega razgleda in pregleda nad položajem, v katerem se nahaja. Zato zelo hitro izgubi orientacijo. V njegovem vidnem polju se nahajajo pretežno spodnji deli vozil. Posebno vpadljiva so vrteča se kolesa vozil, ki se vozijo mimo njega. Le-ta ga pogosto tudi zvabijo pod svoje kolesje. Odrasle vodi pri ravnanju v prometu razum, otrok pa se ne odloča razumsko, ampak se ravna glede na trenutno razpoloženje. Pri tem ga vodijo čustva.
Mimovozeča vozila povzročajo relativno močan hrup, ki seveda deluje tudi na otroka. Gre za mešane šume in ropot raznih jakosti, ki prihajajo iz različnih smeri. Otrok zvok šuma zazna, ne more pa z gotovostjo ugotoviti iz katere smeri prihaja. Zaznama šumov paje zelo pomembna za varno gibanje pešcev v cestnem prometu.
Otrok ima še najboljši pregled nad koščkom pločnika, po katerem hodi. Tu je sam pločnik, je rob pločnika, luža, jarek in kaj v njem, tu so razni predmeti, ki so padli na tla ipd. Vse to je blizu, se dobro vidi in zato često zelo pritegne otrokove pozornosti, tako da pozabi kje se nahaja, pozabi na promet okoli sebe.
V prometu je vse usmerjeno po odraslem človeku. Kot na primer višina prometnih znakov, ki daleč presegajo vidno polje otroka. Tudi vsebino prometnih znakov "dobro" razumejo odrasli, otroci pa si jo često razlagajo po svoje. Ni dovolj, da otrok prepoznava barve. Vedeti mora tudi, kaj te barve v prometu pomenijo in jih pravilno praktično uporabi (rdeča - stoj, zelena - prost prehod).
Nešteti otroci imajo še v osnovni šoli težave pri razlikovanju pojmov levo, desno, spredaj, zadaj, blizu.
itd. Vsi ti pojmi so relativno, ker jih doživlja otrok s stališča svoje lastne osebe. Zato relativnost teh pojmov ne more povsem dojeti (napr.: otrok ne more dojeti, daje leva roka prijatelja na drugi strani, kot njegova, če si gledata v obraz).
Otrok tudi nima izkušenj, ki bi mu v novih situacijah pomagale pri reševanju prometnih situacij. Odrasli zaznamo in znamo preceniti kako daleč je neko vozilo od nas, ali se nam približuje, ali oddaljuje, s kakšno hitrostjo, kako veliki so ti predmeti (vozila). Vse to si pridobimo z izkušnjami, Otrok pa teh nima, zato sijih mora šele pridobiti.
Opisane razvojne značilnosti otroka nas vodijo v razumevanje, da je otrokov položaj v prometu popolnoma drugačen od položaja odraslega človeka. Ostaja nam le še vprašanje, kako lahko starši svoje otroke prometno vzgojijo?
Starši so otroku najbolj učinkovit in tudi najpomembnejši vzgojitelj. Otrok ima starše rad, pri njih se počuti varen, nanje je ponosen itd. Zato so mu starši zgled in model za ravnanje! Tega se zavedajo tudi, ko uvajamo otroka v promet. Otrok spremlja starše kot pešec in sopotnik v avtomobilu, na sprehodu in prevozih jih opazuje in posluša, vendar ne razu me vseh komentarjev in stališč, kijih izrečeta starša v dani prometni situaciji. In tako slišimo različne izjave otrok: "Z mamico pa ne grem čez cesto tam, koje zebra." Ali: "Moj oči pa postane živčen, ko vozi za avtom, ki počasi vozi, zato gaprešiša!"
Otrok postopno osvaja takšen ali drugačen odnos staršev do pravil in reda v prometu, čeprav često tudi ne razume, kaj to v dejanskem ravnanju pomeni. Stališča, ki so v nasprotju s predpisanimi pravili, so otroku v procesu nadaljne prometne vzgoje lahko zelo v napoto. Razdvojen je, ker premišlja o tem, kdo ima prav. Težje osvaja tudi nova stališča, saj so se mu prvotna že zasidrala v zavest.
Otroka, ki nas spremlja kot pešec, nenehno seznanjamo s tem, kaj delamo. Naprimer: hodimo po pločniku, prečkamo cesto na prehodu za pešce, pogledamo v levo in desno stran,..., torej nenehno pripovedujemo in ugotavljamo tisto, kar je nespremenljivo.
Postopno vključujemo v te pogovore zahtevnejše ugotovitve.
Tako si otrok pridobiva izkušnje ob opazovanju, ki ga spremljata razlaga in razgovor (zaznavanje otroka) ter ob igrah, ki jih izvajamo doma in v vrtcu. Pogosto se igramo z otrokom igrice, kjer določa smer šuma ali zvoka, oddaljenost zvoka, hodijo za zvokom (slepa miš) in se po zvoku orientirajo v prostoru. Omogočimo mu tudi "prometne igrače", ki jih lahko izdelamo sami skupaj z otrokom iz odpadne embalaže (znaki, semafor, avtomobil, pešec, ceste, pločnik, prehod za pešce...) Ob igri promet si otrok pri-
dobiva, ob danih situacijah, tudi izkušnje. Pogosto vzpodbudimo otroka, da nas on vodi domov ali v mesto. Otroku dopovedujemo, kako nevarno je, če nenadno skoči ali priteče ni cesto in kako je lahko nevarna igra na cesti. Čeprav cesta ni prometna, je igra na njej nedovoljena!
Prava šola za pripravo otroka na samostojno udeležbo, v prometu je takrat, ko smo skupaj z otrokom v prometu samem. Ko se dosledo ravnamo po predpisih, vedno ravnamo na enak način, pojasnjujemo naša dejanja in dajemo otroku možnost, da že ob nas pokaže kaj zna!
■ Sonja FERME Pedagoški vodja WE "LUČKA "
= zavarovalnica triglav d.d.
OBMOČNA ENOTA CEUE 6300 Celje, Mariborska c. 1
objavlja prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA PRAVNEGA REFERENTA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo visoko izobrazbo pravne smeri
-	pravosodni izpit
-	tri leta delovnih izkušenj
Za delovno mesto je določeno 3-mesečno poskusno delo in konkurenčna klavzula.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mari borska cesta 1, Celje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
Pekarna v Mozirju Slaščičarna v Šoštanju
Čudovit vonj po svežih dobrotah
Malo je krajev v naši deželi, ki popotniku zaželijo lepšo dobrodošlico - čudovit vonj po dobrotah, ki neustavljivo vabi in povabi. Ni se mu moč upreti - in nikomur ni žal!
Čudovit vonj je to po svežih žemljicah, kruhu, sladkih dobrotah!
Ob vstopu v Mozirje je to: PEKARNA PETROVIČ IN SLAŠČIČARNA "MIŠ- MAŠ". Družinsko podjetje Petrovičevih z uigranim 30-članskim moštvom pekov in delavcev že desetletja navdušuje in zadovoljuje izbran okus starih in mladih, domačinov in popotnikov.
Enkratni okusi in izredna izbira kruha vseh vrst, navdušuje zlasti pravi, naravni polnozrnat kruh, hrustljavih žemljic, raznovrstnega peciva, potic, krofov, svežih pizz in še česa, prepriča vsakega.
Bogata je izbira slaščičarskih iz-
delkov v Šoštanju, vse večje novih okusov, ki kličejo k pokušini in zagotavljajo zaupanje.
Zaupanje v izvirne recepte Petrovičevih, v stare, dobre in nenadomestljive kmečke recepte, zaupanje v naravne sestavine, brez umetnih dodatkov. Zaupanje, ki je potrjeno v Mozirju in okolici, po Zgornji in Spodnji Savinjski ter Šaleški dolini, zaupanje, ki velja in bo veljalo še dolgo.
Miklavž prihaja! Torej vabijo izvirni Petrovičevi parkeljci, samo njihovi. Medeni s trajno vrednostjo že v prihodnjih dneh; unikatni kvašeni, prav tako trajni, narejeni, oblečeni in okrašeni tudi po naročilu, pa v dneh pred Miklavževim prihodom.
Najlepši in najbolj dober bo Miklavž v PEKARNI PETROVIČ in slaščičarni MIS-MAS!
Smo na Martinovo manj pili?
Ni uspel ustaviti
V torek, 9. novembra, okoli sedemnajstih, je iz smeri Moziija proti Soteski vozil osebni avto 56-letni Jože Sedovšek iz Lepe Njive. V križišču za Lepo Nji vo je ustavil in mimo spuščal vozila, ker je nameraval zaviti.
Za njim je pripeljal 35-letni Miran Presečnik in Lok in ustavil vozilo, vozniku Vladimirju Herodežu, 39 let, iz Žalca pa se zaradi neprimerne hitrosti to ni posrečilo. Trčil je v zadnji del vozila Presečnika, tega pa je odbilo v vozilo Sedovška. Pri tem se je Miran Presečnik lažje telesno poškodoval in je iskal pomoč v bolnišnici.
Z lopato ju je udaril
Prvi sneg je povzročil kar nekaj težav voznikom, kot kaže pa tudi tistim, ki so se nadenj spravili lopatami za čiščenje snega. 13. novembra okoli 14. ure, so se v Radmirju sprli Jože V., 48 let, Antonija B., 52 let in Janez B., 23 let.
Pri tem je poskušal Jože V. spor rešiti kar z orodjem, lopato, s katero je oba, tako Antonijo kot Janeza udaril in ju lažje telesno poškodoval. Mozirski policisti zdaj zanj pišejo kazensko ovadbo.
CB 5051AT = 51 cm, t. tekst za 42.999,00 sit
SCM 8300 radio, CD, 2x80 W, daljinski - možnost sprejema 5 CD-jev(!)
za 57.999,00 sit
MAX 360 radio, CD, 2x80 W, daljinski za 44.999,00 sit
* TtUVIZORJI:	'VIDEORtKORDtRJI
CB 3351M =37 cm, t. tekst m 37.725,00 sit n 300 = 2 glavi, VPS za 39.225,00 sit (B 5314/11= 55 cm, t. tekst za 53.700,00 sit	VX 350 = 4 glave, VPS za 44.175,00 sit
a 6229 Z=t3 cm, M0N0 za 61125,00 sil a 6226 Wf=63cm,t. tekst zo 89.850,00 sit a7226 WT=72 cm, t. tekst za 94X15,00 sit 'HI-FI STOLPI
MAX 340=radio, CD, 2 x 60 W, daljinski za 44.400,00 sil MM 460=radio, CD, 2x120 % daljinski zo 64.575,00 sh SCM 1100= radio, CD, 2x 60 % daljinski za 42.975,00 sit SCM 1550= radio, CD, 2x120 % daljinski za 59.400,00 sit ' RADIOKASBTOFONI:
RCD 14001 RCD 1360 iRCD980 = CD,2x75Wžeodl1.250,00 sit AVTORADIO 05300 = 2x 25 DIGIttl, LOUDHES 16.950,00 sit Mudimo vam i• všliko izbiro:
Infrahalogen grelec 1100 V/že za 35.850,00 sit Jedilni pribori Solingen 27.975,00 sit Posode Eolden Crom od 22.800,00 do 30.750,00 sit Servimi pladnji te za 9.525,00 sit Desertni pribor že za 6.225,00 sit
PRODAJA NA 2 ČEKA! Pri nakupu na d 5.000 sil DARILO! Za stranke oddaljene v« kot 30 km še dodatnih 500,00 sitjiopusta! ZA NAŠI ZVESTE STRANKE IN ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ SE NISTE POZNALI!!! POSLUJEMO V MLINSKI ULICI 22 V MARIBORU, vsak dan od 9. -12. in 15. -19. ure, v soboto 9. -12. ure!
Garancija in servis v Mariboru!
PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI!
Policisti na celjskem so ob minulem vikendu izvedli regijsko prometno akcijo, v kateri so "iskali" predvsem voznike, ki so Martinovo vzeli preveč zares. V akciji so sodelovali tudi velenjski policisti in prvi dan akcije, v petek, ustavili 48 voznikov. Šestim so dali "pihati" in pri tem ugotovili, da so imeli trije vozniki v izdihanem zraku "dovoljene" količine alkohola, trije pa so napihali toliko, da so zaradi tega ostali brez vozniških dovoljenj.
Čez vikend na območju velenjske občine ni bilo prometnih nezgod nezgod, v katerih bi se udeleženci telesno poškodovali, bilo pa je več nezgod z materialno škodo. Vzrok teh je bila največkrat neprimerna hitrost glede na poledenelo vozišče.
Naslednjo prometno akcijo, večjo, velenjski policisti pripravljajo v petek, 19. novembra, zvečer.
■ mkp
Vozilo je obrnilo
V	ponedeljek, 8. novembra, ob 5.45 seje zgodila huda prometna nezgoda na regionalni cesti v Šoštanju. Iz smeri Šoštanja proti Velenju je z osebnim avtomobilom vozila 23-letna Simona Andreje iz Ravn pri Šoštanju. Koje pripeljala skozi blagi desni ovinek, jo je na mokrem in spolzkem vozišču pričelo zanašati, tako daje vozilo obrnilo pravokotno na vzdolžno os vozišča. V tistem trenutku je iz smeri Velenja pripeljal z osebnim avtomobilom 42- letni Borut Keršič iz Velenja. Kljub umikanju voznika osebnega avtomobila, je med voziloma prišlo do trčenja, v katerem sta se voznica in voznik lažje telesno poškodovala, sopotnica v Keršičevem avtomobilu, Ana Ošlak, 51 let, iz Velenja pa je bila hudo telesno poškodovana in sojo prepeljali v celjsko bolnišnico. Na vozilih je nastalo za okoli 600 tisoč tolaijev škode.
Prerezane pnevmatike
V	noči iz 12. na 13. november je neznanec (več neznancev?) pred gostiščem "M" v Gaberkah prerezal po dve pnevmatiki na osmih osebnih avtomobilih. S tem je oškodoval lastnike za več kot 50 tisoč tolaijev.
S plenom ni prišel daleč
11. novembra, okoli druge ure zjutraj, je v Ravnah nad Šoštanjem neznanec iz stanovanjske hiše v sklopu katere je tudi gostinski lokal, odtujil okoli 9000 avstrijskih šilingov, 5000 tolaijev, potni list in več zavojčkov cigaret Maribora. Med "delom" gaje zalotila družina Sonje P., zato je neznanec pobegnil.
Policisti so pri zbiranju obvestil dejanja osumili in prijeli 29-Ietnega Stanislava B. iz Velenja, pri katerem so našli tudi nekaj odtujenih predmetov, vendar jim je iz policijske postaje pobegnil. Čez pičle pol ure iskanja so ga ponovno prijeli in ga s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor.
Vozil kljub prepovedi, a ne dolgo
V petek, 12. novembra okoli 19. ure, so policisti v Gaberkah ustavili voznika osebnega avtomobila, 34-letnega Zdravka J. iz Mislinje. Ker je kazal znake, kakršnih voznik ne bi smel, so mu možje v modrem odredili preizkus alkoholiziranost.. Zdravko paje odklonil. Sledil je odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje. Čez kakšne pol ure pa so ga spet zalotili pri vožnji, tokrat v Škalah. Ker so sumili, da bo s prometnimi prekrški tisti večer še nadaljeval, so ga vzeli s seboj v posebne prostore in ga tam držali tako dolgo, da se ni streznil.
Obračun pri Saloonu
0b pol treh zjutraj, 13. novembra, je lastnik lokala Saloon zaprosil policiste za posredovanje v pretepu pred Saloonom, v katerem so sodelovali trije gostje. Aleš M., 20 let, je obračunaval z Vojkom S. in pri obračunu vztrajal tudi, ko so prišli policisti. Pomagal mu je Tomaž J., 18 let, iz Velenja. Ker je vse je kazalo, da bo Aleš M. po njihovem odhodu s pretepom nadaljeval, kot je obljubljal, so zanj odredili pridržanje, česar pa Aleš M. ni sprejel kar tako. Pri upiranju policistom mu je pomagal Tomaž J.. Kljub temu so Aleša uspeli pripeljati na Policijsko postajo, Tomaž J. pa jim je pobegnil in se malo po tretji uri vrnil na kraj obračuna in se tam spet lotil Vojka S., zaradi česar so morali policisti ponovno posredovati, vendar se jim je Tomaž J. spet izmuznil.
Zdaj jih zaradi kršitev javnega reda in miru pričakuje sodnik za prekrške, za Aleša in Tomaža pa bodo policisti spisali tudi ovadbo zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradnim osebam. Inšpekcijske službe pa nameravajo obvestiti o prekoračenem obratovalnem času lokala.
Še v priporu
Bralci nas sprašujejo, kaj je z bratoma Romanom in Zivkom Debel-jak, ki soju po dogajanju v stanovanju na Cankaijevi cesti v Šoštanju, o čemer smo pred časom obširno poročali v našem tedniku, priprli. Kolikor smo uspeli zvedeti, sta oba še v priporu.
I med prevozom v bolnišnico
Najhujša prometna nezgoda minulega vikenda seje pripetila v petek, 12. novembra, malo po pol osmi uri zvečer na magistralni cesti Aija vas - Velenje v kraju Mala Pirešica. 18-letni Jakob Veler iz Žalca je z osebnim avtomobilom vozil iz Velenja proti Aiji vasi. V kraju Mala Pirešica je pričel s prehitevanjem pred seboj vozečega voznika osebnega vozila v trenutku, koje iz nasprotne smeri, brez prižgane luči, pripeljalo neregistrirano motorno kolo, na katerem sta se peljala Franc Gerčer, star 23 let iz Aije vasi in Ivan Petek, star 25 let prav tako iz Aije vasi. Med vozili je prišlo do trčenja v katerem sta se potnika na motornem kolesu hudo telesno poškodovala. Zaradi zelo hudih poškodb paje med prevozom v celjsko bolnišnico Ivan Petek poškodbam podlegel. Kdo je vozil motorno kolo, policisti še ugotavljajo.
Hud padec s kolesom
V	petek, 12. novembra, seje pri padcu s kolesom na lokalni cesti v Založah hudo telesno poškodoval kolesar Mirko Fajdiga, 62 let, iz Polzele. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjerje zardi hudih poškodb v ponedeljek umrl.
Posledice pretepa so bile usodne
8. novembra je v slovenjegraški bolnišnici umrl 33-letni Ciril Po-dhraški iz Velenja, ki so ga v bolnišnico pripeljali 25. oktobra močno pretepenega.
Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da so 22. oktobra v včernih urah v stanovanju na Starem trgu v Velenju Cirila pretepli 26-letni Z.P. iz Velenja, 21 -letni V.M. iz Slovenskih Konjic in 18-letni F.R. iz Velenja-
Podhraškega so v bolnišnico Slovenj Gradec prepeljali s hudimi telesnimi poškodbami, kjerje tudi umrl. Policisti in kriminalisti z zbiranjem obvestil še nadaljujejo.
■	mkp
Požar v baraki je bil podtaknjen
V	torek, 9. novembra, nekaj po 20. uri je izbruhnil požar v leseni baraki velikosti 13x3 metre v Lilijski ulici v Pesju. V njej so bližnji prebivalci hranili različne predmete, od rezervnih delov za vozila, kolesa in razno orodje. Požar je povzročil za okoli 300 tisoč tolaijev škode.
Kriminalisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, daje bil požar podtaknjen. Dejanja je osumljen 35-letni D.Z. iz Velenja, ki so ga s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Ta je osumljenega po zaslišanju izpustil.
■	mkp
Prihranek in kvaliteta se potrjujeta z nakupom SAMSUNG-ovih izdelkov!!!
Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE"
Mlinska 22, Maribor,ti. 062/22 66 00, Tel. & Fax: 062/22 42 80 Nudimo vam artikle svetovno znanega Korejskega^ proizvajalca audio in \ Prodajni pogranu
Ponudba tedna:
i video tehnike ^ « « Al mL
.SAMSUNG
Policija svetuje:
««**»*»«*»»««««»•«»»»»»
Priprave na vožnjo v zimskem času (3)
Poleg brezhibnega vozila morate v njem imeti tudi zimsko opremo, ki vam bo lahko v veliko pomoč. Poleg obvezne opreme, ki mora biti v avtomobilu, bi vam rad podal še nekaj koroistinih napotkov.
Rezervno kolo imejte vedno pripravljeno za morebitno zamenjavo poškodovanega kolesa. V kompletu rezervnih žarnic imejte vse vrste žarnic, ki so na vozilu, tako jih lahko zamenjate in povečate osvetljenost svojega vozila.
Snežne verige so nepogrešljiv del opreme, še zlasti, če se vozimo po cestah, kjerje veliko zapadlega snega in po cestah, kjer lahko pričakujemo, da sneg ne bo splužen. Mlajšim voznikom svetujemo, da montiranje snežnih verig preizkusijo na suhem, da so v primeru potrebe pripravljeni hitro in pravilno montirati verige na kolesa. Upoštevati pa morate seveda tudi to, da snežne verige montirate na pogonska kolesa.
Priporočamo vam, da imate v vozilu tudi lopato, s katero boste lahko odstanili oviro z vozišča. Med zimsko opremo je prav tako primeren električni kabel za vžig s pomočjo drugega akumulatoija. Tudi topla odeja pride v poštev.
V primerih, ko potujete v oddaljene kraje, vzemite s seboj nekaj hrane (sendvič, kekse, čokolado...) in pijačo, po možnosti v termos posodi. To vam bo koristilo, sploh, če bo zaradi neugodnih vremenskih razmer in hujših prometnih nezgod cesta zaprta in boste prisiljeni čakati na ponovno odprtje in sprostitev prometa.
Zapisali smo kar precej nasvetov in priporočil, lahko pajih imenujete tudi kako drugače. Radi bi le to, da vse skupaj preberete in razmislite o tem. Če menite, daje vse skupaj neumno, vas ne bomo prepričevali, da ni. Zavedajte se, da to niso naši ukazi in zahteve, ampak le želje, s katerimi boste bistveno prispevali vaši varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu, med katerimi so vaši sosedje, znanci, prijatelji, sorodniki in med njimi tudi vaši otroci. Srečno vožnjo vam želimo.
■ Adil Huselja
TORI
Gornji grad, Attemsov trg 9, tel: 063/84- 041, 842-007
-	POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA ŠKODA
-	PRODAJA VOZIL ŠKODA
-	REZERVNI DELI
-	DODATNA OPREMA
V^HMM
T Oven od 21. marca do 20. aprila
Kar nekaj truda ste vložili v nedokončano delo, zato ni vrag, da se tokrat ne bo vse srečno končalo. Vaši načrti po tem so rahlo visoki, morda celo sanjavi, zato jih zadržite bolj zase, da ne boste že kmalu predmet posmeha. Partner vaše odločitve ne bo podprl, sicer pa tega tudi niste pričakovali.
■ Bik od 21.apriia do 20.maja
Čeprav je dolgo trajalo, se je splačalo malo potegniti. : poslovni načrti bodo namreč iz dneva v dan bližje uresničitvi in razumljivo, da boste zato zadovoljni. Če boste še malo popustili na osebnem področju in se končno odločili, bodo prihodnji dnevi lepi, če ne še kaj več.
n Dvojčka od 21.maja do 21 Junija
naenkrat zdi precej zapleteno, saj se boste morali kar na nekaj področjih odločiti in potegniti dokaj tvegane poteze. Če se bo le dalo, se v prihodnjih dneh ne odločajte, saj vam zvezde ne bodo najbolj naklonjene. Lahko pa se mirno pozabavate in si privoščite sproščujočo avanturo, saj imate kar nekaj interesentov.

Rak od 22.junija do 22.juiija
Če se boste le jezili, ne boste prav nič dosegli. Včasih pomaga, če gre človek po nasvet k zato usposobljeni osebi in vam to prav gotovo ne bi škodilo. Čeprav ste trmasto vztrajali pri svoji odločitvi, ko ste še imeli čas, da jo popravite, vam bo sedaj žal. Škoda.
p. Lev od 23Julija do 23.avgusta
O / Ker pričakujete napad, se zaščitite in udarite pivi. To se bo izkazalo kot najboljša poteza, čeprav vam je ne bo najlažje potegniti. Nekaj več časa rezervirajte svojemu telesu, kije že krepko željno lepšega ravnanja. Torej ne pretiravajte prav na nobenem področju in vaše počutje bo iz dneva v dan boljše.
Devica od 24.avgusta do 23,septembra
Vedno bolj si boste želeli umirjenega življenja, skoraj takšnega, ki ga vidite v lepem filmu. Ker bo želja res silna, se zna zgoditi, da boste podlegli lepim pogledom in še lepšim besedam znanca, ki ne bo nikoli kaj več. Lahko, da bo le še velik sovražnik. Vi pa do konca razočarani.
Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
_ S svojo vedrino boste naravnost osvajali in mnogi, ki vas
takih dosedaj niso poznali, bodo več kot presenečeni. Celo očarali jih boste. In s tem dobili nekaj novih prijateljev, ki vam bodo že kmalu več kot v veselje. Energije boste imeli iz dneva v dan več, pa še sreča vam bo zelo naklonjena.
yy. Škorpijon od 24. oktobra do 22.novembra
Svet, ki ste si ga sami naredili v preteklih mesecih, bo vaše najbolj udobno pribežališče pred vsemi problemi in težavami, ki vam bodo v naslednjih dneh stopili na pot. Zgodilo pa se bo tudi nekaj prav lepih stvari, ki vas bodo osrečile in vam vlile voljo do marsičesa. Partner vas bo popolnoma podprl, vajin odnos je iz dneva v dan globlji in lepši.
Strelec od 23.novembra do 21.decembra
X Najraje bi vriskali, tulili ali jokali od sreče, a ne boste počeli prav nič od tega. To preprosto ni v vaši naravi. Da ste dosegli težko pričakovan cilj, boste pokazali na popolnoma drugačen način. Tudi ta se bo izkazal kot pravi in zato se pripravite na klopčič veselih dogodkov in dni, ki ne bodo kmalu pozabljeni.
Kozorog od22.decembrado20Januarja
jO Kljub opozorilu, kije bilo res dobronamerno, boste tvegali. in dobili. Prepričanje v vaš lasten prav bo tako porastlo, strah pred samim seboj in vsemi okoli vas, ki jih spoštujete, bo počasi izginjal. Prav gotovo se ne boste zlahka odrekli tudi dobičku, ki ga boste skovali z vsem tem. Le sprejmite nagrado!
^ Vodnar od 21 Januarja do 20. marca
xwv Vreme bo kot nalašč za razmišljanje o vsem, kar se vam dogaja v zadnjih mesecih. Pa tudi še dlje v preteklost boste posegli. Pazite, da si boste sorazmerno temu vzeli dovolj časa za stvari, ki vas sprostijo, sicer lahko padetevmočno in hudo depresijo. Ne obtožujte le sebe, saj nikoli ni krivda povsem enostranska.
w Ribi od 21.februarja do 20.marca
J\ Ko vas korak pogosteje kot sicer popelje v trgovino, in ko brezglavo zapravljate, je to znak, da se vam nabira. Ja, precej nezadovoljni boste s svojim življenjem, rešitve pa ne boste videli. Pravzaprav je nastala takšna kolobocija, da je še najbolje, da preprosto živite iz dneva v dan in le čakate, da pride tisti dan x, ko se bodo stvari pričele podirati.
O D A
Igra luknjic, senc in beline
To je to. Pletenine so letos ne samo zelo modne, so tudi zelo dobro sprejete. Mehak dotik, prijetno počutje, ki niti najmanj ne utesnjuje, nešteto možnosti... To so le nekatere prednosti pletenin. Vsekakor bodo prav vsi letos več v pleteninah, kot pomnijo kar nekaj časa nazaj.
Poleg redeče barve, kije morda bolj primerna za elegantna in nekoliko športna oblačila, letos prednjači tudi bela. Tako kot pri rdeči tudi pri tej velja, da bo
učinek največji, če boste kar celi v belem. Torej tudi čevlji, modni dodatki. Celotno kolekcijo lahko izbirate kar med pleteninami. Tako je, celotno, torej tudi hlače. Lahko se tesno prilegajo, ali pa nekoliko zamehedrajo okoli meč in beder. Lahko so luknjičaste, ali
	
K n *	■ Lfl
	s, - -
pa pletene čisto gladko. To, da morate čeznje obleči dolg pulover in čez tega še daljši brezrokavnik, pa že veste. Možnosti je še nešteto. Pleteno dolgo ozko dolgo krilo in kratek pulover z luk-njičastim vzorcem, kar dokončno zakoličite z belimi gležnarji, je ena izmed njih. Dodate ji lahko tudi pleteno baretko. To, da lahko pletenine lepo kombinirate tudi z oblačili iz blaga, pa tako že veste. Če ste za belo, naj le sije!
NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU * NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU
Piščanec v vsakem letnem času
Kadar smo v časovni stiski, ponavadi pripravljamo tiste najbolj enostavne in rutinirane jedi. In tako se nam zgodi, dani-koli ne spoznamo različnih okusov in dobrot, ki jih lahko pripravimo iz ene in iste sestavine. Tako je tudi s perutnino, sploh piščanci. Najbolj enostavno je, če ga spečemo, ali ocvre-mo, včasih se lotimo še kakšne obare. Če si vzamete čas lahko piščanca pripravite tudi čisto drugače. Vaši domači vam bodo verjetno hvaležni.
Na bolonjski način
Potrebujemo (za 6 oseb): 3 piščančja prsa, 6 rezin šunke, 6 rezin ementalca, malo moke, 1-2 jajca, olje, lkg olupljenega paradižnika (lahko iz pločevinke), glavo čebule, 1 korenček, košček korenine zelene, 1 reženj česna, drobtine.
Belo meso odstranite od kosti. Stolcite 6 tankih zrezkov, poso-lite. Meso povaljajte v moki, jajcih in drobtinah in ocvrtite.
^ Vremenska prerokovanja v obliki pregovorov
LISTOPAD
Medtem olupite in drobno sesekljajte čebulo, prepražite in dodajte drobno naribano zeleno in korenček, potem še stisnjen česen. Primešajte drobno narezan paradižnik in dušite, da se dobro raz-kuha. Vključite pečnico. V nepregorno posodo vlijte paradižnikovo omako, nanjo položite koščke piščanca, na vsakega pa položite še košček šunke in sira. Zapecite.
Bedre s koruzo
Potrebujemo (za 4 osebe): 4cele bedre (po 22 dkg), žlico olja, 1 glavo čebule, 1/4 1 piščančje juhe, sol, poper, 2 svetle, sveže paprike, 50 dkg krompirja, 50 dkg zmrznjene mlade koruze (lahko iz konzerve), listje pe-teršilja.
Na olju prepražite bedra, da dobi lepo barvo prav na vseh koncih. Olupite in drobno nasekljajte čebulo, dodajte mesu in še pražite. Dušite 30 minut, ves čas pa dolivajte juho. Olupljen krompir narežite na koščke, papriko na
kockice in dodajte piščancu. Dušite še 15 minut. Dodajte še koruzo in dušite še 15 minut, potem začinite in dodajte nasekljan peteršilj.
Svete Cecilije (22.) če hudo grmi, dosti pridelka k letu kmet dobi.
Svete Cecilije grmenje, plodnega leta znamenje.
Kakeršno vreme je svetega Ivana, tako po zimi, posebno svečana.
Svete Katarine dan(25.) ne laže, če po sebi prosinca vreme kaže.
Bodi Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les.
Vreme sv. Katarine tudi prosinca ne mine.
noaeflsfcj loNar
18.11. Roman, Odon, Mile, Hilda
19.11. Špela, Beti, Poncij, Elza
20.11. Srečko, Maksa, Edi (Edgar)
21.11. Marija, Vojteh (Vojko), Jovita
22.11. Cilka (Cecilija), Maver, Stanka
23.11. Klemen, Cita, Matic, Milivoj
24.11. Anzek (Hanzek), Cvetka, Krizogon
Lunine mene
Prvi krajec 21.november lob 3.03h__
DOBRO JE VEDETI
Odvajala - Če imate
težave s prebavo, ni treba takoj seči po tabletah. Narava ponuja dovolj učinkovitih pripomočkov; olje iz lanene-ga semena, pšenične kalčke ali mlečni sladkor, ki ga v majhnih količinah (okoli lOg) raztopite v skodelici mlačnega mleka in zjutraj popijete na prazen želodec.
AlkOhOl - Znano da poln želodec lažje pren alkohol kot prazen; morda pa še ne veste, da tudi kozarec sveže iztisnjenega oranžnega soka hitro in učinkovito ublaži posledice pitja, ob katerem niste ničesar zaužili.
Žilice - neprijetne rdeče lise na obrazu so posledica razširjenih kapilar. Hitre	spremembe temperature, pa tudi huda vročina ali oster mraz, težave še povečujejo. Poskusite jih odpraviti s peteršil-jem; zelo na drobno ga sesekljajte, položite med dva koščka gaze (dovolj velika naj bosta, da boste zapolnili robove) in pustite blazinice najmanj pol ure na občutljivih mestih.
Arnika - Že naše babice so poznale zdravilno moč te rastline, cenile pa sojo tudi kot učinkovito lepotilno sredstvo. Arnika ne bi smela manjkati v nobeni domači lekarni - izvleček iz. cvetov in korenin, ki ga narahlo vtrete v kožo, hitreje pozdravi vnetja zaradi sti-skanin, odrgnin in zmečkanin, prej izginejo tudi podpludbe. Z razredčeno raztopino lahko premažete tudi površinske rane, ta mešanica pa pomaga tudi pri rahlo vnetem lasišču.
Otekline - Uplahnile
bodo, če položite nanje v krpo zavite kocke ledu ali mrzlo ploskev širokega noža.
Kislo mleko-Ki
slo mleko velja za odlično vsestransko zdravilo. Vsebuje enake hranilne snovi kot mleko, je nasitno, poleg tega pa uravnava delovanje črevesja, pomaga odplakovati strupe iz telesa in je imenitno lepotilno sredstvo. Če si umivate obraz s kislim mlekom, bo koža kmalu spet napeta in sveža, drobne gubice bodo izginile.
Kislo mleko si lahko pripravite tudi sami; litru svežega pasteriziranega mleka dodajte žlico pinjenega mleka ali nekaj kapljic limoninega soka.
FIMEX d.o.o., Trg mladosti 6, Velenje marketing, inženiring, tehnologija, storitve
Objavlja prosto delovno mesto: PRODAJNI INŽENIR - KOMERCIALIST
(za nedoločen čas s polnim delovnim časom) ZAHTEVE:
1.	Visoka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomsko - komercialne smeri s poznavanjem računalništva, vsaj 3 leta delovnih izkušenj
2.	Odlična sposobnost komuniciranja, iniciativnost, elastičnost
3.	Znanje angleškega ali nemškega jezika
4.	Poskusno delo 3 mesece
NUDIMO:
1.	Možnost dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja
2.	Stimulativen OD in delo na sedežu podjetja
3.	Nastop dela takoj oziroma po dogovoru.
4.	Kasneje možnost zaupanja funkcije "Vodja oddelka prodaje"
Prijave s kratkim življenjepisom, zlasti z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh na zgornji naslov podjetja, s pripisom "ZA RAZPIS". Vse dodatne informacije nudimo tudi na tel.: 852-465, 856-913.
PONEDELJEK, 22. NOVEMBRA
TOREK, 23. NOVEMBRA
SLOVENIJA
SLOVENIJA 1
11.40 Znanje za znanje, uCite
se z nami 12.10 Po Afriki z otrokom in
kamero, 4/4 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Zimska tekmovanja, risanka, 1/13 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC-ITD, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Gospodarska oddaja
10.000 obratov 20.55 Omizje
22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA:
sledi Ljubezen na prvi pogled, 4/10
sledi Ike, 3/6 00.05
SLOVENIJA 2
13.45 Forum 14.00 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Nedeljskih 60 16.15 SOVA, ponovitev sledi Želite mllord? 3/6 17.05 Mojster in Margareta,
7/8 17.55 Ike, 2/6 18.50 TV avtomagazin 19.20 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.05 Sedma steza 20.25 Maistrova najdaljša mariborska noč, TV drama
22.00 Lee Harvey Osvvald, 1.
del filma 22.55 Studio city 23.55 Slovenska jazz scena I. Video strani
08.50 Pamet je boljša kot
žamet 09.00 Sezamova ulica 10.00TV avtomagazin 10.30 Lee harvey Osvvald, 1.
del filma 11.25 Maistrova najdaljša mariborska noč, TV drama 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.10 Sedma steza 16.30Porabski utrinki, oddaja
madžarske TV 17.00TV dnevnik 1 17.10 Lonček kuhaj 17.25 Hov! 5/8 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Bobenček
Videči-30 0smi dan
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.50 SOVA:
— sledi Medvedja usluga, 7. del
sledi Ike, 4/6 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
16.50 Slovenci v zamejstvu 17.20 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 4/10
17.45 Ike, 3/6
18.45 Iz življenja za življenje,
da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Po vojni, 9/10 21.00 Lee Harvey Osvvald, 2.
del filma 21.50 Videošpon 22.45 Svet poroča 23.20 Video strani
HRVAŠKA 1
HRVAŠKA 1
ČETRTEK, 18. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
11.00 Video strani 11.10 Zgodbe Iz školjke
12.00 Analitična mehanika,
41/52 13.00 Poročila 13.05 Po domače
15.55	Oči kritike 17.00 TV dnevnik 1 17.10Otroški program sledi ŽIVŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, TV Igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2,vreme
19.56	Šport 20.00TV nocoj 20.10 Žarišče
20.35 Četrtekove posebnosti 21.35 Tednik
22.20 TV Dnevnik 3,vreme sledi TV šport 22.55 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 6/21
23.30 Četrto nadstropje, 3.
zadnji del 00.15 Video strani
SLOVENIJA 2
15.30 Video strani 15.50 Moj debeli očka, švedski film 17.50 SOVA,ponovitev sledi Četrto nadstropje, 2/3 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport
20.05 Elitne bojne enote, dok.serija, 6/8
21.00 Velika obdobja evrop.
umetnosti, 2. del 22.00 Ves svet je oder, 11/13 22.55 Video strani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Vau, 1/8 12.05 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.30 G-man, amer. film 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara, 563. del
19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.40 Zabavnogtasbena oddaja
21.55 Ekran brez okvirja 22.55 Slika na sliko
PETEK, 19. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
09.30 Video strani 10.15 Ebba In Dldrlk,4/9
10.45 Psiho, amer. film 12.30 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Velika obdobja evrop.
umetnosti, 2. del 14.15 Ves svet je oder, 11/13 16.15 Osmi dan 17.00TV dnevnik 1 17.10TOK TOK, oddaja za
mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Forum
20.30 Trojni odmev, ang. film
22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.22 Šport 22.30 SOVA: sledi Ike, 1/6 23.20 Ciklus filmov Boštjana Hladnika: Bele trave, slovenski film 00.50 Video strani
SLOVENIJA 2
16.15 Video strani 16.25 Četrtkove posebnosti
17.50SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 6/21
17.50Četrto nadstropje, 3/3 18.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.15 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.05 Znanost, 29. oddaja 20.30 Homo tunsticus 22.00 Večerni gost 21.30 Nora, predstava Prešernovega gledališča KR OPOMBA: TENIS ATP TURNIR-23.25
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Bettyna družba, 8/13
12.05 Zvezda vodilja 12.50 Risanka
13.30 Napredovanje In padec Diamonda, amer. film
16.30 Hišni ljubljenci 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara, 564. del
19.30 TV dnevnik 1 20.15 Zabavnoglasbena oddaja
21.05 Talk shovv 22.05 Svetozar Pribičevič 22.35 Slika na sliko
sledi Frankenstein's Baby, brit. film
SOBOTA, 20. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
08.10 Radovedni Taček 08.20 Lonček, kuhaj 08.30 Otroci širnega sveta, 21/26 08.55 Klub klobuk 09.45 TOT TOK 10.35 Zgodbe iz školjke, ponovitev
11.25Tarzan gre v Indijo, amer. film
13.00 Poročila
13.05 Tednik
13.45 Homo turisticus
14.45 Video strani
15.25 Trojni odmev, ang. film
17.00 TV dnevniki
17.10 Po afriki z otrokom in
kamero, 4/4 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.30 TVvarlate 21.30 Domače obrti na slovenskem, 5. del 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: Želite, mllord?, 3/6
23.10 Tuff, turf, amer. film 01.20 Video strani
SLOVENIJA 2
09.30 Video strani 09.55 SP v alp. smučanju,
VSLŽ 11.00 Človek in glasba 11.55 SOVA, ponovitev: sledi Ike, amer. nadalj., 1/6 12.55 Športna sobota sledi SP v alp. smučanju, VSL Ž
18.45 Aquaventure, 1/24 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 S polno paro, 1/6 21.00 Veliki zločini in procesi
20. stoletja, 8/13 21.25 Poglej In zadeni 22.25 Sobotna noč 00.30 Videostrani
HRVAŠKA1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Doktor Argus, 4/13 12.05 Živalski svet, znanstvena oddaja 13.35 Prizma
14.20 Ljubeznivi smeh Andy Hardy, amer. film
17.30 TV izložba 18.30 Santa Barbara, 565. del
19.30 TV dnevniki 20.15 Film-video-film 21.00 Policaj, fran. film
23.10 Slikana sliko
NEDELJA, 21. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
08.45 ŽIVŽAV 09.35 HOV! 4/8 10.00 Sezamova ulica 11.00 Slovenski ljudski plesi 11.30 Obzoija duha 12.30 Aquaventure, 1/24 13.00 Poročila 13.05 Video strani 13.20 Poslednji lov, amer. film
15.05 Elitne bojne enote, 5/8 16.05 Edvard VII., 8/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TVntJcoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 S Petrom Ustinovim okoli sveta, 2/6
22.05TV dnevnik 3, vreme 22.25 SOVA:
sledi Mojster In Margareta, polj.nad., 7/8
sledi Ike, amer. nada., 2/6
00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
09.55 SP v alp. smučanju, SL Ž
10.30 Video strani 11.05 Poglej in zadeni 12.10 Škorpijonov obroč, 2/4 13.00 Tvariete 14.00 Športna nedelja sledi Tenis ATP finale, Fran-kfurt
19.30 TV dnevni k 2, vreme 19.55 Šport
20.05 Alpe-Donava-Jadran 20.35 Duddy visoko leta, kanadski film
22.35 Športni pregled 23.20 Videostrani
HRVAŠKA 1
11.00 Malavizija 12.05 Sadovi zemlje 13.55 Duhovni klic 14.05 Velike avanture, risana serija
15.40 Prikazen, amer. film 18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50Odletel bom, 4/16 23.05 Slika na sliko
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Moon Jumper, 8/14 12.05 Zvezda vodilja 13.30 Vitezi okrogle mize,
amer. film 16.05 Ali ste vedeli 18.35 Santa Barbara, 566. del
19.30 TV dnevniki 20.15 Dramska serija 21.15 Hrvaška in svet 22.00 Hitreje, višje, močneje 22.55 Slika na sliko
11.30 Povejte mi kaj naj delam 12.05 Zvezda vodilja 13.30 Ivanhoe, amer. film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara, 567. del 19.30 TV dnevniki 20.15 Večer z vami, glasbena
oddaja 21.00 V obsežnem planu 22.30 Pax Christi, dok. serija, 5/6
23.10 Slika na sliko
SREDA, 24. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti
20. stoletja 12.30 S Petrom Ustinovim
okoli sveta, 2/6 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.25 Lee Harvey Osvvald, 2.
del filma 15.25 Po vojni, 9/10 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 ABC-ITD, TV igrica
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59TV nocoj
20.10Žarišče
20.35 Filmi študentov
' AGRFTV 22.15 TV dnevnik 2, vreme 22.45 SOVA:
sledi Hal Roach predstavlja, 29. del
sledi Ike, 5/6 00.00 Videostrani
SLOVENIJA 2
17.25 Medvedja usluga, 7. del 18.05 Ike, amer. nadaljevanka 18.45 Analitična mehanika,
42/52 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi EP v košarki, Smelt Olim-
pija:Godel Rabotnički 21.30 Nogomet, 1. kolo lige
prvakov 23.10 Obiski
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.30 Kraljevič in berač,
amer. film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.30 Informatika: pogled
skozi okno 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara, 568. del
19.30 TV dnevnik 1 20.15 Potepam se in snemam
21.00 V iskanju 21.45 Resna glasba 22.45 Slika na sliko
Četrtek, 18. novembra
TVS1 20.35
ČETRTKOVE POSEBNOSTI: mr. Bean In Pan Kohn
Mr. Bean se bo nocoj odpravil v eliten hotel. Seveda ne bo mogel iz svoje kože. Pol ure se boste kro-hotali njegovi tekmi z gospo dom iz sosednje sobe. Potem bomo šli posedat v kavarno Daubner, kjer bomo vlekli na ušesa stare židovske anekdote pana Kohna. Govori se, da je panu Kohnu ušla žena^pa da ima njegova hči dojenčke. Ampak pan Kohn svoje probleme rešuje s humorjem. Pridružite se nam in se nasmejte z nami!
Petek, 19. novembra
TVS1 20.30_
TROJNI ODMEV, ang. film, 1973
Igr^o: Glenda Jackson, Brlan Deacon, Ollver Reed
Režija: MIchaelApted
Film prikazuje Angleškega vojaka iz druge svetovne vojne, ki se zaljubi v kmetico na osamljeni kmetiji, katere mož je v japonskem vojnem ujetništvu. Barton se odloči, da bo dezertiral iz vojske in ostal pri njej. Alice je sicer sposobna in praktična ženska, ki je očitno vajena samostojnega življenja, vendar ji moški prinese v hišo veliko olajšanje in pomoč. Čez dan pomaga na kmetiji, zvečer se spremeni v nežnega in razumeva-jočega ljubimca, ki zna vzbuditi v njej zatajevano ženskost. A njuna ljubezen nima pravih možnosti. Da bi Bartona ne odkrili, ga Alice prepriča, da se preo-bleče v ženske obleke in se izdaja za njeno mlajšo sestro...
TVS1 22.30_
BELE TRAVE, slovenski film, 1976
Igrajo: Marina Urbane, Jože Horvat, Polde Bibič Režija: Boštjan Hladnlk
Zgodba filma se odvija na Štajerskem, sredi hmel-jskih nasadov, v bližini katerih je kurja farma. Večina hribovcev je poiskala zaposlitev prav v njenih obratih. Vera in Dane, ki se je pravkar vrnil iz služenja vojske, sta mlada zaljubljenca, ki sta prav tako prepričana, da na hribovski kmetiji nimata nobene prihodnosti. Zaposlita se v farmi, a namesto, da bi srečno zaživela, se v tujem okolju vse bolj oddaljujeta...
Sobota, 20. novembra
TVS111.25_
TARZAN GRE V INDIJO, amer. film, 1962 Igrajo: Jack mahoney, Jal Mark Dana, Leo Gordon Režija: John Gulllermln Zgodba govori o princezi Kamari, ki pošlje Tarzanu obupano sporočilo, da pre-
ti življenju v dolini reke uničenje, če bodo zgradili načrtovani jezz...
TVS1 22.40_
PRAVILO MOČNEJŠEGA, amer. film, 1984 Igrajo: James Spader, Klm Rlchards, Paul Mones Režija: Frltz Kersch Film skuša ponovno obravnavati življenje ameriške mladine v osemdesetih letih. Novost je v tem, da mladi, ki se zatekajo k nasilju, niso več le negativci svoje generacije, njihovo brutalno obnašanje je posledica družbenih razlik in boja za prestiž, ki biča okorelost malomeščanskega sloja, na koncu dopušča, da prevladajo prav vrednote tega sloja in se izkažejo kot izhodišče za človeka dostojno življenje...
Nedelja, 21. novembra
TVS1 13.20_
ZADNJI LOV, amer. film,
1956
Igrajo: Robert Taylor, Sf e-wart Granger, Uoyd Nolan Režija: Rlchard Brooks
Roman, po katerem je bil posnet film, je izšel 1953.
leta in takoj vzbudil veliko pozornost. Kritik C ari os Baker ga je celo označil za najboljši roman leta. Sicer pa pisatelj sploh ni profesionalec, ampak gre za lite-
rarni prvenec inženirja, ki tudi kasnje ni več dosti pisal. Film pripoveduje o "zadnjem lovu", o lovcih na bizone...
<tt
ERA
Gradbeni material, Koroška 2 a
POKLIČITE NAS! TelL (063) 853-448
- strešna lepenka	rola	778,70 SIT
- bitumen	kg	71,20 SIT
-ibitol	kg	137,80 SIT
- vobitekt SV-3	rola	2.307,50 SIT
- vobitekt SV-4	rola	1.846,50 SIT
- tervol ll.a	m3	3.203,00 SIT
Cene so s prometnim davkom in veljajo za takojšnje plačilo nad 10.000 SIT.
16 NAŠ CAS
lS.novembra 1993
Uprava seje izkazala...
Zaradi nepričakovano hitrega prihoda zime so bile v soboto in nedeljo razmere na igriščih zelo težke za igro. V Ljubljani so v soboto zaradi debele snežne odeje celo odložili srečanje med domačim Optimizmom in Publikumom. V Velenju pa tega ni bilo treba, za kar imajo precej zaslug tudi člani uprave, ki so vzeli v roke lopate in iz obeh kazenskih prostorov odstranili sneg.
...in tudi eden izmed gledalcev
Nekateri gledalci kar težko sežejo v žep po tolarje za vstopnico. Krive so pač najverjetneje in najbolj slabe dosedanje igre Velenjčanov. Tudi v nedeljo je eden izmed gledalcev prišel brez plačila na tribuno, ko paje Rudar povedel, seje vrnil k vhodu, kupil vstopnico, se vrnil nazaj na tribuno in postal "pravi" privrženec Rudarja. Podpora je potrebna takrat, ko ti ne gre!
sojevič je bil že četrtič v tem prvenstvu nezmotljivi izvajalec enajstmetrovke.
V 68.minuti so "rudarji" izvajali kot, streljano žogo so gostje sicer odbili, sledil je nov udarec, pa spet odbita žoga, tokrat do Živanoviča, ki je s kakšnih 20 metrov takoj močno udaril, med letom seje žoga dotaknila enega od igralcev, spremenila smer in gostujoči vratarje bil nemočen. Po tem vodstvu so domači sproščeneje zadihali in zmago kronali še s tretjim zadetkom. Odlični Živanovič je z desne strani podal žogo pred gostujoča vrata, Komar jo je podaljšal, gostujoči vratarje bil neodločen, žoga je prišla do Spasojeviča povsem na levi strani, ta pa jo je takorekoč iz mrtvega kota poslal za vratarjem v mrežo. Blizu 400 gledalcev je bilo kljub hladnemu vremenu in snegu nadvse zadovoljnih. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostovali pri odlični Muri.
RUDAR: Čanič, Polovšak, Balagič, Oblak, Živanovič, Doler (Bula-jič), Omerovič, Spasojevič, S.Javornik, Vidovič, Komar.
■ vos
Dom Caffe:ERA Šmartno 2:2 (2:2)
Trdno na sredini
Nogometaši ERE nadljujejo z dobrimi igrami ana gostovanjih in so zasluženo osvojili točko tudi v Domžalah. Na težkem igrišču sta obe moštvi prikazali dober nogomet. Šmarčani so povedli v 14. minuti, ko se je v gneči najbolje znašel Druškovič in zadel v polno. Domačini so zatem v 17.minuti izenačili in v 27.tudi povedli, s svojim drugim zadetkom paje Druškovič v 35.minuti izenačil. V drugem polčasu sta imeli priložnosti obe moštvi, vendar se izid do konca ni spremenil.
V nedeljo bo v Šmartnem gostovala Nafta iz Lendave.
ERA ŠMARTNO:
Hrovat, Stojko, Maglica, Rudnik (Štefančič), Fajdiga, Irman, Grobelšek, Mašič, Delameja (Ermenc), Druškovič, Malus.
■ Janko Gorlčnlk
Velenje:Oprema Kočevje 25:31 (10:20)
Najmanjši poraz doslej
Proti vodilni ekipi na lestvici so mlade velenjske igralke dosegle največ zadetkov v tem prvenstvu, hkrati paje bil to tudi najnižji poraz doslej. Ob preudarnejši igri v zadnjih minutah tekme bi bil lahko poraz še nižji, saj so zapravile kar dva napada.
Gostje so hitro povedle s 6:0, kar je nov dokaz, da mlade velenjske rokometašice vse preveč spoštujejo svoje nasprotnice. V nadaljevanju prvega polčasa so se gostjam kar dvakrat približale gostjam na 3 zadetke razlike. Najprej na 6:9, nato na 7:10. Žal so po tej minimalni razliki spet zaigrale povsem izgubljeno in gostje so v hitrih nasprotnih napadih dosegle kar 8 zadetkov zapored. Za tem so imele kar 12 zadetkov prednosti; to je bilo njihovo najvišje vodstvo na tekmi.
V drugem polčasu so domača dekleta spet zaigrala bolje, predvsem niso več omogočale toliko hitrih nasprotnih akcij in gostje so morale zaigrati prilično zavzeto. Kljub novemu porazu pa gledalci, tokrat se jih je na tribuni zbralo kar blizu 200, niso bili nezadovoljni z igro velenjskih mladink. Vedeti je treba, kot smo že nekajkrat omenili, da si v tej skupini nabirajo izkušnje, več pa bodo lahko in morale pokazati v slabši skupini. Sicer pa, če bodo nadaljevale dobro delo, je to ekipa od katere lahko še veliko pričakujemo.
Velenjčanke bodo tudi v naslednjem kolu gostiteljice. V soboto se bodo v Rdeči dvorani sestale z igralkami Mlinotesta, srečanje pa bodo začele ob 17.uri.
VELENJE: Lakič, Brelih 3, Topič 3, Nojinovič 3, Rodič, Kranjc 3, Stevanovič 7, Ibralič 6, Raukovič, Notesberg, Grudnik in Matič.
■ vos
Rudar:Mavrica 3:0 (1:0)
3<SSBa8iSS)S!»«8i«8i«SS5S«s:tt55Saillt£
Zmaga,
ki velja dvojno
Šaleško-koroški derbi je privabil v Rdečo dvorano blizu 700 gledalcev. Srečanje je bilo negotovo vse do konca, saj sta ekipi prika-zali izenačeno igro, v drugem polčasu paje bil izid kar osemkrat izenačen; nazadnje osem minut
pred koncem 19:19, v zadnjih minutah tekme pa so domači le bili uspešnejši.
Cvetko in German sta dosegla dva zadetka zapored in vodstvo 21:19, Leskovšek je s sedmih metrov znižal, nato pa je Ocvirk
dosegel zadetek v svojem stilu in točki sta ostali doma. Sicer pa sta obe ekipi nastopili oslabljeni, gostje brez Štrigla, domači pa brez Tometa, ki se je poškodoval v prejšnjem kolu in Plaskana, ki je poškodbo staknil na zadnjem
treningu pred derbijem.
GORENJE: Stropnik, Meolic 3, Krejan 3, Ocvirk 3, German 1, Ojsteršek, Redžebašič, Oštir, Rozman 7, Lapajne, Mialačak, Cvetko 5.
Kolinska Slovan:Gorenje 19:19 (6:9)
Sta sodnika vplivala na rezultat?
Rokometaši velenjskega Gorenja so v 7.kolu gostovali pri vodilni Kolinski Slovan, nasprotniku, ki jim "leži". To so dokazali tudi v tem derbiju, saj so se domov vrnili nepremagani. Po tem, kakor se je gibali rezultat, bi si zaslužili obe točki. Ves čas srečanja so bili boljši nasprotnik, kar dokazuje tudi njihovo stalno vodstvo. Že ob polčasu so imeli tri zadetke prednosti, dobro igro pa so nadaljevali tudi v drugem delu. Dobrih 10 minut pred koncem je njihovo vodstvo znašalo
že 17:13 in nasmihala se jim je zanesljiva zmaga. Po njihovih izjavah pa jim moža v črnem tega nista "dovolila". Do tega vodstva gostje niso imeli pripomb na delitev pravice sodnikov, v zadnjih petih minutah pa so bile njune odločitve nerazumljive. Gorenje je v tem preostalem času tekme imelo kar 6 minut izključitev, celo po dva igralca naenkrat, kar je bila seveda voda na mlin domačim rokometašem, ki so približno pol minute pred koncem izid izenačili
na 19:19. Zaradi stalnih prekinitev pa gostom v tem kratkem času ni uspelo doseči zmagovitega zadetka. Gorenjčani predvsem zamerijo sodnikoma, da sta vsak njihov dotik kaznovala, gostiteljem pa sta dovoljevala zelo grobo igro.
Kakorkoli že, ekipa Gorenja se trenutno lahko pohvali, daje v sedmih prvenstvenih krogih le Pivovarno Laško prejela manj zadetkov od njih, z 9 točkami so trenutno na 3.mestu, v vodstvu je Kolinska s 13, na drugem pa z 12 Pivovarna
Laško, ki je v drugem delu tega kroga premagala v Slovenj Gradcu tamkajšnji Prevent, kot se po novem imenuje ta ekipa.
GORENJE: Stropnik, Meolic 5, Krejan 4, Ocvirk 2, German 1, Ojsteršek, Redžebašič, Oštir, Rozman 4, Lapajne, Milačak, Cvetko 3.
V sobotnem 8.kolu bo Gorenje v Rdeči dvorani gostilo sedmo-uvrščeni Omnikum Rudar (ob 19.00).
■ vos
Elektra:Bistrica 87:68 (47:34)
Mladinci so se naigrali
Košarkarji Elektre so brez posebnih težav in s pol moči premagali goste iz Bistrice. Precej so se poznali še napori s tekme proti Slivnici in domači niso pokazali vsega kar znajo, veliko priložnosti pa so dobili tudi vsi mladinci. Pri domačih sta bila najboljša Mrzel in Tajnik. Soštanjski košarkarji so sedaj s 23 točkami na tretjem mestu, s po 24 točkami pa sta na prvem in drugem mestu Pivovarna Laško in Agrohit Slivnica. V prihodnjem kolu bodo Šoštanjčani gostovali v Rušah in glede na njihovo dobro formo lahko pričakujemo dve novi točki.
ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 18, Delič 2, Rizman 7, Tajnik 18, Maličevič 4, Lipnik, Leskošek 10, Mlinšek 11, Brešar 2, Plešej 13 in Mackovšek 2.
■ Stane Breznik
Tekma na snegu
kar za pet točk (Mavrica je trenutno predzadnja), zadnjeuvrščeni Krki Novoterm pa celo za šest. Trenutno so na 12.mestu z 9 točkami, s točko manj je za njimi Primorje, Istragas na 14.mestu pa ima 2 točki manj.
Vendar pa si "rudarji" niso tako lahko priigrali zmage kot kaže izid. Tudi gostje so srečanje začeli brez preračunljivosti, odprto in napadalno. Imeli so kar nekaj izrazitih priložnosti za zadetek, vendar je vratar Ferus Čanič z izrednimi obrambami dokazal, daje trenutno v zelo dobri formi, seveda paje enako dobro igrala tudi obramba. Ko so se domači otresli gostujočega pritiska, so v 33. minuti dosegli tako željeni zadetek. To je bila akcija S.Javornika, Spasojeviča, Komarja in Živanoviča. Gostujoči igralec je nepravilno zaustavil domačega napadalca in kranjski sodnik Žunič je brez razmišljanja pokazal na belo točko. Željko Spa-
Elektra:Agrohit Slivnica 109:89 (50:54)
llliillilillSillliSiililllllfil
Odličen drugi polčas
Tehnični vodja gostov Alojz Potušek Je bil zaradi poraza seveda nezadovoljen, dejal pa je, da so njegovi Igralci Igrali taktično narobe In tako kot Je "ležalo" nasprotniku. Miro Požun Je seveda Imnel razloge za zadovoljstvo, saj Je zadnji trenutek
ostal brez svojega kapetana
Zanimivo in negotovo do konca
Derbi so domači zasluženo dobili po zelo dobri Igri v drugem
polčasu
Gorenje:Nova oprema 22:20 (11:11)
Že sredi prejšnjega tedna je bilo v tej ligi na sporedu 12.kolo. Košarkarji šoštanjske Elektre so se v derbiju sestali z drugouvrščenim Agrohitom iz Slivnice. Srečanje je bilo na začetku zelo ostro, na trenutke tudi preveč živčno, domači so igrali preveč odprto v obrambi in gostje so ob polčasu zasluženo vodili. V nadaljevanju so gledalci videli povsem drugačno Elektro in nepričakovano visoko zmago.
ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 17, Delič, Rizman 46, Tajnik 8, Maličevič, Lipnik, Mlinšek 20, Brešar 2. Plešej 9. Mackovšek 5.
V obeh najboljših državnih nogometnih ligah sta do konca jesenskega dela prvenstva le še dva kroga. Šaleška ligaša sta zadovoljna s tem, kar sta si priigrala v 13.krogu. Po besedah trenerja Draga Kostanjška je bilo Rudarjevo srečanje z ljubljansko Mavrico eno najtežjih, saj si v nobenem primeru niso smeli dovoliti poraza, ali neodločenega izida. Po gladki zmagi s 3:0je trener nadvse zadovoljen dejal, daje ta zmaga zanje vredna ne le dve, ampak štiri točke. Razumljivo, saj so bili gostje njihov neposredni konkurent za obstanek v ligi, Velenjčani pa jim sedaj bežijo
Čeprav so domači v prvem polčasu vodili že s štirimi zadetki, Je bilo srečanje odločeno šele v zadnjih minutah (foto: vos)
■>wm- fif jmi i| . «4(4«,/-

m
Košarka
8 ss ss » ss m m
Priprave mladinske reprezentance
Od petka do nedelje je bila na Polzeli na pripravah mladinska državno košarkarska reprezentanca, ki bo drugo leto julija nastopila na evropskem košarkarskem prvenstvu. Trener reprezentance je Boris Zrinjski, ki je ob našem obisku povedal takole:
"S pogoji priprav smo zadovoljni. Celodnevno imamo mk Kjt^KKKt^mi. na razpolago telovadnico, fitnes, HR^^^^^^HH)^ kjer smo delali na programu z ; utežmi, imeli pa smo tudi optimal-ne pogoje za bivanje v hotelu Rubin v Žalcu. Na ta prvi zbor
smo poklicali 22 igralcev iz 12	......
klubov, od katerih je samo eden Hj^F jflflPll upravičeno odsoten. S tem HL^plfl
izborom smo zadovoljni. Že pri-
hodnji mesec bo naša mlada I*.,9j
reprezentanca sodelovala na	— ,...'_ -» Ml
močnem turnirju v Torinu. Poleg	t ,fl
naše reprezentance bodo nastopile ^B^K Tfc,	VHk..
še reprezentance Rusije, Italije in	^Br"*
Grčije. Po novem letu bomo1
nadaljevali s kontrolnimi trenin-	y (PM
gi, junija bomo imeli zaključne IHB \_ ' TB
priprave, 16. junija pa bomo odšli	Boris Zrinjski
na evropsko prvenstvo."
■ Besedilo In slika: -er
Namizni tenis
Mali nogomet
Pionirji spet zmagali Novoletni turnir
Odbojka
Okrnjen krog
Moški v prvi državni ligi zaradi reprezentančnih obveznosti v tem krogu niso igrali. V 3.ligi je drugo moštvo Topolšice v 6.kolu prvič zmagalo. Fantje so premagali RTC Kranjc s 3:2 (-5,9,16, -5,12). V zelo borbeni in zanimivi tekmi
Šahovske novice
»«*»•*■<•■•»«*
•	V četrtek, 4. novembra, seje na rednem mesečnem hitropotez-nem turnirju zbralo 23 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Tokrat je prepričljivo zmagal Milan Goršek, ki je zbral 11.5 točke in s tem zasledovalcem ušel kar za dve točki. Vrstni red: 1. Milan Goršek 11.5, 2. Aleš Kopač 9.5,3. Milan Matko 9.5, 4. Boris Brešar 9, 5. Tomo Novak 8 itd..
•	Ekipi Gorenja in Rudnika lignita Velenje sta se v torek, 26. oktobra pomerili na22. prijateljskem srečanju, ki so ga tokrat pripravili igralci Gorenja. Odigrali so dvoboj na desetih deskah, v katerem so zmagali igralci RLV z rezultatom 127 proti 73. Najboljši pri poražencih je bil Milan Goršek, ki je zbral 17.5 točke, pri zmagovalcih pa Boris Brešar z zbranimi 16. točkami.
•	Na ekipnem hitropoteznem prvenstvu 2. lige (vzhodna skupina), ki je bilo 6. novembra v Slovenski Bistrici, so velenjski šahis-ti osvojili drugo mesto. Nastopilo je sedem ekip, zmagali pa so šahisti iz Trbovelj.
•	Na rednem tedenskem nagradnem turnirju seje zbralo deset igralcev, ki so odigrali devet krogov po bergerjevem sistemu s tempom igre deset minut na igralca. Prvo mesto sta si s sedmimi osvojenimi točkami delila Milan Matko in Srečko Milovanovič, tretje mesto paje s 6.5 točke osvojil Andrej Novak.
•	V nedeljo, 14. novembra je šahovski klub Slovenj Gradec organiziral 18. tradicionalni Šmonov memorial, ki se ga je udeležilo 30 dvojic. Odigrali so hitropotezni turnir, 9 krogov po švicarskem sistemu dvokrožno. Nastopile so tudi dvojice iz Velenja, med katerimi sta se dobro odrezali dvojici Milan Goršek-Drago Kristan in Milan Matko-RadišaRajkovič z osvojenim petim in šestim mestom. Vrstni red: 1. Krumpačnik-Peruš, 2. Brinovec-Brinovec, 3. Špalir-Turičnik, 4. Skok-Setnikar itd.
■ Andrej Novak
se je zlasti izkazal David Sevčni-kar.
Dekleta Topolšice so bila v 2.1igi prosta, v 1 .ligi pa so igralke Gornjega grada po treh zmagah v uvodnih kolih prvič izgubile in padle na 2.mesto na lestvici. Z 1:3 so klonile z Avtohitom na Bledu.
■ J.O.
Pionirji velenjske ERE so bili znova uspešni. Tokrat so tesno s 5:4 premagali vrstnike Fužinarja z Raven na Koroškem. Ta izkušnja je najbolj koristila Saši Koprivec, ki seje uvrstila v osmino finala mednarodnega pionirskega prvenstva Varaždina.
Uroš Slatinšek in Bogdan Simončič sta se pri pionirjih ekipno uvrstila v četrtfinale, prav tako Uroš pri posameznikih. Žal se zaradi bolezni tekmovanja ni udeležil Damijan Vodušek, postavljen paje bil za drugega nosilca. V vodstvu kluba pravijo, da bi bilo kaj več težko doseči, saj so tekmovalci prispeli na tekmovanje z zamudo in izmučeni zaradi dolge poti v slabem vremenu.
■ A. Vodušek
Squash
Dekleta blestijo
Na igrišču velenjskega Squash kluba je bil v soboto turnir, ki seje točkoval za ekipno slovensko lestvico. Zopet so močno presenetila velenjska dekleta, ki so najprej premagala lani drugo ekipo v državi Fit Top iz Mengša z 2:1, z enakim rezultatom pa še Konex z Brda pri Ljubljani. Petra Vihar ni izgubila niti ene točke v vseh treh nizih, k uspehu pa sta pomagali še Tamšetova in Frfoljeva. Po lanskem 4.mestu Velenjčanke letos torej napovedujejo boj za sam vrh.
Fantje se uspehom deklet niso približali. Z ekipo Fit Top so izgubili z 0:5,, tesneje pa s Kontexom (2:3). Kljub začetnima porazoma fantje obljubljajo, da bodo izboljšali lansko 6.mesto. Čeprav na velenjskem igrišču za gledalce ni preveliko prostora, je turnir preko celega dneva obiskalo preko 300 ljubiteljev tega športa.
Kegljanje
& & sts ss s sa m
Oboji brez tekme
Srečanja 8.kola med Šoštanjem in celjskim Ingradom v soboto ni bilo, ker so se Čeljani zaradi hudih denarnih težav odločili za izstop iz lige in nadaljnejega tekmovanja. Šoštanjčani so v osmih krogih zbrali 8 točk in so na 4.mestu. Bero lahko povečajo v 9.kolu, ko bodo na Ravnah kegljali z novincem v ligi, ekipo "Dravske elektrarne" Iz Dravograda. Dravograjčani so presenečenje prvenstva, saj so z 10 točkami trenutno drugi.
Ženska ekipaje bila v 3.krogu prosta, v 4.pa bo v Šoštanju gostila ekipo Nafte iz Lendave.
Na kegljišču TEŠ- se bodo srečanje pričeli ob
13.uri.
■ L.F.
Sportklub Velenje bo od 17.do 19.decembra v Rdeči dvorani organiziral 11. mednarodni turnir v malem nogometu. Igrali bodo po pravilih FIFA, po skupinah v petek in soboto, zadnji dan pa bodo zmagovalci skupin igrali po izločilnem sistemu. Najboljše tri ekipe bodo prejele 150.000,75.000 in 35.000 tolarjev nagrade. Prijavninaje 9.000 tolarjev, plačati pa jo je treba na naslov: Sportklub Velenje, ŽR: 52800-678-57358, potrdilo o vplačilu paje treba poslati na Sportklub, Šmarška 24a, Velenje, najkasneje do 6.decembra.
Informacije: 853-321, int.523 dopoldan (Golob) in 852-429 (Aljaž).
Zimska liga
V Rdeči dvorani poteka zimska nogometna liga, ki jo organizira Sportklub Velenje. Osemnajst ekip je razdeljenih v dve skupini. Dosedanji rezultati - skupina A: Lahko laško:TEŠ 1:0, Mušketirji:Konovo 5:1, Sportklub: Borut Gotovlje 2:0, Trgovina MM: Beli labodi 1:0, Konovo: Lahko laško 1:3, Dolič Trgovina MM 1:2, Borut Gotovlje :Mušketirji 2:1, Beli labodi :Sportklub 1:7, Lahko laško:Borut Gotovlje 0:4, Dolič: Sportklub 0:4, Mušketirji: Beli labodi 0:1, TEŠ: Konovo 1:1; skupina B: Kava bar Gorica: Gorica 4:1, Saloon Konovo: Visko 0:0, Don Juan:Gaj 3:0, Dan želja: Trafika 2:1, Visko:Don Juan 0:0, Gorica: Saloon Konovo 0:0, Fori Škale:Kava bar Gorica 0:3, Gaj: Dan želja 2:2, Trafika:Gaj 1:2, Saloon Konovo: Fori Škale 1:1, Dan želja: Visko 0:0, Don Juan: Gorica 0:0, Kava bar Gorica: Saloon Konovo 0:2, Fori Škale: Don Juan 2:0, Visko: Trafika 2:0, Gorica: Dan želja 1:1.
■ Zdravko Golob
Rekreacijska odbojka
»KIIIKI«XII«*I»II
1. državno prvenstvo
V	nedeljo je bilo v Rdeči dvorani v Velenju 1.državno prvenstvo v rekreacijski odbojki za ženske. Nastopilo je šest ekip, ki so se najprej pomerile vsaka z vsako. V tekmi za 3. mesto je zmagala ekipa Špelca iz Ljubljane, v finalu paje ekipa Kamen iz Celja premagala ESO iz Velenja. Končni vrstni red: 1.Kamen, 2.ESO, 3.Špelca, 4.TEŠ Šoštanj, 5.RLV Velenje, 6.DU Polzela. Vse tekmovalke so se razšle z željo, da bi takšno prvenstvo postalo tradicionalno.
■ Drago Kolar
Tenis
& % m m
Turnir dvojic v Beli dvorani
V	soboto so v Beli dvorani odigrali turnir dvojic. Zmagala sta Aljaž in Gluk, druga sta bila Zakršnik in Razbornik, v malem finalu pa sta zmagala brata Meža. V soboto, 20.novembra, bo turnir posameznikov do 35 let. Prijave sprejema Birt d.o.o., telefon (063) 851-686.
Invalidski šport
Občinsko prvenstvo
Društvo invalidov Velenje je na strelišču Mraoža izvedlo občinsko strelsko prvenstvo za invalide. V drugem delu tekmovanja je nastopilo 14 strelcev, ki so tekmovali po novih pravilih Strelske zveze Slovenije. Pri moških je največ nastreljal Franjo Zučko (351 krogov), za njim pa so se uvrstili Tratnik (320), Burger (294), Orlačnik (276), Pilih (274) itd. V konkurenci žensk je zmagala Kristina Jehart z 287 krogi, druga je bila Marica Mogilnicki (261) in tretja Anemari Melanšek (247). Skupna uvrstitev - moški. l.Žučko 691, 2.Tratnik 619, 3.0rlačnik 538, 4.Pilih 529; ženske: 1.Jehart 532, 2.Mogilnicki 512, 3.Melanšek 495.
F.Ž.
nVTO-MOTO TRGOVINA SCRVIS, STORITVC, d.o.o
O I B
d. o. o.
Mariborska 112, Celje (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32 481
Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
Prodaja avto gum SAVA (vseh vrst m dimenzij} na 3 ieke!
AKUMULATORJI • UGODNO!
-MTA12 V 45 Ah 3.892,00 SIT -MTA12 v 55 Ah 4.865,00 SIT
So še kje bolj ugodni pogoji nakupa kot pri nas?!
Prepričajte se sami!
< Nekaj primerov ugodnega nakupa na 12 mesečnih ov:
teh na 4
- Tomos evtomotik le 6.726,00 sit
Pridite k nam • in odšli boste zadovoljni!
Stari trg 36, (2. nadstropje nad Kompasom rent - a - car) Velenje, tel: 851 - 486, 851 - 678
NOVCK NOVO - NOVO
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo specializirano trgovino z Italijansko keramiko in sanitarno opremo višjega kakovostnega razreda ter lončeno posodo, ki so jo uporabljale že naše babice.
Pri nas kupljeno keramiko vam tudi položimo, na izvršeno delo pa vam zagotavljamo dvo letno garancijo.
Izvajamo tudi vsa ostala zaključna dela ( kamen, teraco, parketi, plastike, demit fasade, slikopleskarska dela, instalacije...)
MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI!
Del. čas: vsakdan od 7. do 19. ure.
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Naš Bogdan
V našem radijskem uredništvu dela tudi Bogdan Mugerle. Res je, da ga zadnje čase ni veliko slišati, da zadnje čase skozi (v)eter ni več tako dejaven kot je bil svoje dni, pa kljub vsemu še marsikaj postori za ta naš radio in za oddaje v njem.
Poroča o dogajanju, o tistem pač, ki ga pokriva in dela reportaže s področja, ki so v njegovi domeni. Spornim pa se tega našega Bogdana Mugerleta, ja, "naš Bogdan," mu pravimo, iz mojih prvih radijskih začetkov. In tisto, tistikrat, mi bo ostalo za vedno v spominu. Narediti sem morala prvi prispevek za radio. To pa ni isto, kot napisati prvi članek za časopis. Nekako drugače je, veliko več treme je, veliko več tiste neopisljive slabosti... In ko so mi ga v uredništvu določili, da gre z menoj v akacijo, s težko torbo, ki seji je reklo Uher pod roko, sva šla. Naenkrat pa mi pravi, ko me vidi kakšna sem: "Ja kaj ti paje?" Zaupala sem mu, kakšna groza me je mikrofona in
Bogdan bi nam rad ušel...
mojega prvega sogovornika. Pogledal me je izpod čela, zajel sapo, se začudil in mi rekel: "Strah? Kako mora biti strah šele tistega, ki ga boš spraševala?" In od tistikrat, se tega njegovega začudenja in tega njegovega vprašanja spomnim vedno, kadar moram narediti kaj, zaslišati koga, ki ni čisto po mojem "okusu".
Ja, Naš Bogdan mu pravi rrjo. In ta naš Bogdan bi nam zdaj rad ušel. Upokojil bi se. Če mu bo to uspelo, noja, naj mu uspe... Ampak k radiju in radijskim sodelavcem se bo vedno vračal. Nečesa, kar imaš rad, pač ne moreš pozabiti kar tako. Če ne drugače, bo prišel s kakšno kratko novičko, ki bo poročala o ljudeh in njihovem delu, o tistih, kijih spremlja in o katerih vestno poroča.
■ mkp
EUR	[IKARSTVO F	
Kavče 15, Velenje		
Poleg vseh dimnikarskih del izvajamo montaže in servise oljnih gorilnikov. Cenjene stranke obveščamoi, da nas lahko po novem pokličete na mobitel 0609/ 616751		
Zunanja trgovina
J Mariborska 7, Celje jlj p £ mm _! tel. 063/411-256,441-245
IZREDNI POPUST -10% DO 30. NOVEMBRA 1993.
Pianina Belarus - cena 126.000 SIT brez p.d.
barva črna in rjava Planina Gnessin - cena 135.000 SIT brez p.d. barva črna
Harmonike 96 bas samo 33.000 SIT brez p.d.
Gotovinski popust.
fr
VOSNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA
Šempeter pri železniški postaji tel.: 063/ 701-685
Od 5. novembra do 5. decembra
■ akcijska prodaja izdelkov nove generacije TVT - TERMEX
MARIBOR:
•	KOTEL za centralno ogrevanje na olje z možnostjo kurjenja na trdo gorivo, z vročo gorilno komoro, univerzalnimi vrati in stiskalno ploščo STANDARD S 25 CENA 96.600 SIT
•	ETAŽNA PEČ, dimni priključek s strani ali zadaj CENTRAL 17 TERMIX 66.900 SIT
•	ETAŽNA PEČ, dvostopenjski brezšumni uparjalni gorilnik, regulacija, delovna plošča iz umetne mase: OCD143 109.600 SIT
•	Pretočni grelnik vode, 2x3,5KW:PGV TOBIAVTOMATIK17.600 SIT
•	TOPLOTNA ČRPALKA zrak voda, vakumsko emajlirani bojler(3001), regulacija, elektro grelec: TČZV311 162.000SIT
Obiščite nas, nakazali vam bomo našo ponudbo In poskušali svetovati.
HVALEŽNA POKROVKA
Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako, da loči paro in tekočino. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, la se utekočinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica -friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm.
Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795.
MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT
HI TAKOPEC □
vam nudi
•	VSA SERVISNA IN GARANCIJSKA POPRAVILA
•	Prodaja celotnega programa vozil OPEL
•	Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme
•	PRODAJA IN VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV
•	Kleparska in ličarska dela
•	Vaše staro ali poškodovano vozilo vzamemo v račun
•	Nudimo nadomestno vozilo v času popravila vašega vozila
•	LEASING - KREDIT
NA ZALOGI ŠE OMEJENO ŠTEVILO VOZIL OPEL CORSA IN ASTRA ŠE PO STARI CENI!
Se priporočamo in vam želimo srečno vožnjo!

GOSTINSTVO PAKA
Rudarska 1, Velenje
po sklepu delavskega sveta ponovno razpisuje JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnega objekta prizidek PIVNICA v Šoštanju ul. Lole Ribarja 2, Šoštanj z zemljiščem v skupni izmeri 375 m2. Poslovni prostor je v najemu.
Objekt stoji na zemljišču pare. št. 1017/2 poslovna stavba -
dvorišče, vpisan v vi. št. 98 k.o. Šoštanj.
Javna dražba bo v prostorih Gostinstva Paka, Rudarska 1,
Velenje dne 3.12.1993 ob 10. uri.
Izklicna cena za poslovni prostor z zemljiščem znaša
9.555.000,00 SIT. Cena je izračunana na dan 31.10.1993.
Varščino v znesku 10 % izklicne cene morajo interesenti
poravnati na žiro račun št. 52800- 601-22251 Gostinstva Paka
Velenje najkasneje en dan pred dražbo.
Interesenti morajo pred pričetkom dražbe predložiti potrdilo o
plačani varščini.
Uspeli ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati končno dražbeno ceno s prometnim davkom, ter stroške zemljiškoknjižnega prepisa v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe, sicer se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe (brez obresti), uspelemu ponudniku pa se vračuna v kupnino. Uspeli ponudnik mora podpisati pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, daje od ponudbe neopravičeno odstopil, varščina pa zapade v korist Gostinstva Paka.
Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri Gostinstvu Paka, Rudarska 1, Velenje ali po telefonu št. 855-400.
I O
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 18.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 19.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 21.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 PoroCila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 PoroCila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 22.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Ob dnevu spomina; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 PoroCila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 23.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 24.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Ziv žav; 19.00 Na svidenje.
i _i			
	KINO	KIINC	KINC
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 20.11. ob 22. uri (nočna predstava) PREDPREMIERA NAKLJUČNI JUNAK (Accidental Hero) - komedija.
Režija: Stephen Frears; vloge: DU-STIN HOFFMAN, Geena Daviš, Andy Garcia
Ščepec humorja, majhni in večji zločini, družinska drama, socialna satira, zgodba o Pepelki in neverjetni Dustin Hoffman med vsem tem.
Nedelja, 21.11. ob 10. uri MATINEJA, Nedelja, 21.11. ob 19. uri LJUBICA, OTROK JE NARASTEL -družinska komedija. Režija: Randal Kleiser (Modra laguna, Beli očnjak); vloge: Rick Mo-ranis, Marcia Strassman, Robert Oliveri
Bistri zdravnik Wayne je spet na delu. Splet okoliščin poveča malo družinsko nadlogo Adama do 34
m velikosti, ravno še toliko veliko, da sojo zbasali na filmsko platno. Ponedeljek, 22.11. ob 20. uri NE POZABI... (Shattered)-psihološki triler.
Režija: VVolfgang Petersen; vloge: TOM BERENGER, Greta Sacchi, Bob Hoskins
Prometnna nesreča.... izguba spomina... kdoje kdo... napeto do konca!!!!!!!!! Torek, 23.11. ob 20. uri SRAMOTA (Damage) - drama. Vloge: Jeremy Irons, Miranda Ri-chardson; režija: Louis Malle Izredno lep film! Priporočamo za vse čustvene duše!
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 21.11. ob 16. uri LJUBICA, OTROK JE NARASTEL -družinska komedija Rezervacije vstopnic in informacije KINO Velenje, tel. 856-384
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 8.11. do 14.11. 1993 povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, niso presegale dovoljene dnevne koncentracije:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja
100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja
■ Sekretariat za varstvo okolja
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 8.11. do 14.11.1993
konc. SO 2 (mg/m3)
500 400 300 200 100 O
TOP.	v.V	ZAV	VEL.
MERILNE POSTAJE
■■ 6.11. na 12.11.
M 9.11. CZ! 13.11.
I I 10.11.
■i 14.11.
sekretariat za <
pošljite te naš mslrn do 1.12.1993, ko bom
Vljudno mljeni vsi, ki Vam /e pn srcu dinamično j
ym«* £5 N wm D
mno ■ SACIMNIŠKI mžmsm to«.t*wQ
M<mSi,immm
M:mm4n,?tKmM-m
ZARADI RASTOČEGA OBSEGA POSLOVANJA, VABIMO K SODELOVANJU 01 ZAPOSLITVI VEČ STROKOVNJAKOV S PODROČJA:
■ TEHNIČNE PODPORE in ■PRODAM...
Občina Velenje
llllIKIIKiHlllIlK
Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje In to 24 ur na dan (podnevi In ponoči - ob delavnikih in praznikih).
Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 18. novembra -dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Friskovec in dr.
DEŽURSTVA
O.Renko
Petek, 19. novembra - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 20. novembra in nedeljo, 21. novembra - dr. Urbane, dr. Rus, dr. D.Vrabič Ponedeljek, 22. novembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Slavič in dr. O.Renko Zobozdravstvo: Soboto, 20. novembra in nedeljo, 21. novembra -dr. Aleksander Uršič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in
GIBANJE PREBIVALSTVA
praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 19. novembra do 26. novembra- Milan Matko, dr.vet.med, Topolšica 15, tel.: 892-236.
Občina Mozirje:
»«»•»»»»»»»»»»»»»*»»»
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 21. novembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769. Od 22. novembra do 28. novembra- Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219.
PLINSKO PEČ po ugodni ceni prodam. Vasle Jožica, Ponikva 33, Žalec.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, težkega 120 kg prodam. 2 893-609. KRZNENO JAKNO RAKUN št. 36 prodam za 300 DEM. S 852-273. PEUGEOT 104 starejši vendar izredno ohranjen prodam ali doplačam za golf JGL. » 852-273. V BIFEJU TRIBUČ v Mozirju zaposlim spretno natakarico. S 831-108 ali v bifeju.
OBRTNIKI! Rabite finančno svetovanje ali knjigovodske usluge. Prijavo pošljite uredništvu na ŠIFRO: "IZKUŠNJE SO CENJENE".
mali OGLASI
ORION VH-1288 JS nov zapakiran vrhunski videorecorder za 850 DEM. S 852-731.
lenju oddam. ŠIFRA: PREDPLAČILO.
VODIM POSLOVNE KNJIGE OBRTNIKOM IN PODJETNIKOM. Naslov v uredništvu.
PARKETARSTVO, MONTAŽA, PREDELAVA POHIŠTVA. Tel.: 851-110.
SVEŽE SVINJSKE POLOVICE PRAŠIČEV DOMAČE REJE, TEŽA POLOVICE 30 DO 40 KG PRODAJAMO V PETEK IN SOBOTO. NAROČILA PO TELEFONU 701-453. Zgornje Roje 22, Šempeter.
Z-128 ,1. 87,69.000 km prodam. Zadnji del karamboliran. Cena 700 DEM. « 855-769. TELIČKO SIMENTALKO, težko 200 kg, prašiča težkega 80 kg prodam. Dermol, Lokovica 34, a 882-802. NA KRAIGHERJEVI prodamo garsonjero. a 27-940 ali 28-630. LEPE ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, stare 11 tednov prodam. Cena 50 DEM. Podarim muco. S 882-391. PRAŠIČA, 150 kg težkega, krmljen z domačo hrano, prodam, a 882-391. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem prodam za 600 DEM. a 857-107.
HIŠO VIV. fazi gradnje v Mozirju prodam. B 854-066 po 16. uri. PLETILNI STROJ SINGER prodam za 700 DEM. B 858-647. KUPIM 3 KW termoakulacijsko peč. B 882-377. REDNO ZAPOSLIMO finančno računovodskega delavca z vsaj petimi leti delovnih izkušenj. S
063/851-678._
PISARNIŠKE PROSTORE, URE-JENE V POSLOVNI STAVBI V CENTRU VELENJA, 50 m2 ODDAMO. Tel.: 852-376 do 15. ure, 858-052 po 15. uri.
AVTO PRIKOLICO in FIAT 750 ugodno prodam. 8 857-302. PERZIJSKE MUCE prodam po 100 DEM. 8 853-925, popoldan. ZAMENJAM DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Vinski gori za večje stanovanje v Velenju. B 856-899. UGODNO PRODAM VIDEO IGRICE ATARI in kuhinjo MARLES belo orhi-deo. B 853-649, popoldan. HARMONIKO WELTMEISTER 60 basno, še ne uporabljeno prodam. B 885-196 zvečer. PARCELO-GOZD-VINOGRAD prodam. B 850-889. 180 kg TEŽKEGA PRAŠIČA za zakol, domače reje, prodam. B 885-652. OPREMLJENO GARSONJERO v Ve-
V NAJEM VZAMEM dvo oz. trosob-no stanovanje v Velenju ali bolje v Slovenj Gradcu. Prijave na B 063/850-692 ali 063/881-382. VISA KLUB, I. 82 in Scciroco, I. 75 prodam. B 850-691.
PRIMA ZAVAROVALNICA z vami na vsakem koraku. Informacije: 852-063 ali 853-578.
TELICO SIMENTALKO, brejo 5 mesecev, prodam. 8 857-941.
KV PEKA zaposlim v Velenju. Informacije: 725-104 od 7. do 13. ure.
V OKOLICI VELENJA prodamo starejšo hišo in nekaj zemlje. 8858-739.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo, 21. novembra od 8.30 do 9.00 ure prodajala kokoši nesnice, cepljene, krmljene s koruznim šrotom, ki že nesejo. Prodajala jih bo pri Stropniku v Šaleku. 8 0602/61-202.
IŠČEMO AGENTA - ZASTOPNIKA ZA PRODAJO TEKSTILNIH TALNIH OBLOG NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU. ZAŽEUENE USTREZNE IZKUŠNJE, POGOJ LASTEN PREVOZ. ODLIČEN ZASLUŽEK. INFORMACIJE NA TELEFON: 063/714-634.
\
STEBLOVNIK
Porižlje 11/c, 63314 Braslovče tel &Jax: 063/721-667, 721-043
$ pogrebna služba $ cvetličarna
i trgovina z žalno in drugo
modno konfekcijo t prevozi doma in v tujino $ izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom t ureditev dokumentov $ odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 Braslovče
	^ MATJAŽ
	W MARKETING
	' POLZELA,
\JIUI	informacije
Odpiralni (as:	tel.: (063) 721-052
delavnik od 8h	- 16h, sobota od 9h - 12h
* FIAT *	ALFA ROMEO *
* pm	cena do reg.
PANDA 1,0 i.e. CAFE CAT 13.690 DEM UN01,1 i.e.SCAT	16.420 DEM
T1P01,4S	19.560 DEM
TEMPRA 1,6 i.e. CAT 22.350 DEM CROMA 2,5 TURBO DIESEL 39.670 DEM •AlPA ROMEO
33 SPORI WAG0N 1,3 19.980 DEM 155 V6 CAT	36.440 DEM
155 Q4 CAT	44.190 DEM
164 T. SPARK	32.420 DEM
UGODNA PONUDBA! TAVRIAZAZ TIP 1102 609.477,00 SIT
MOBITEL - OMOGOČAMO VAM NAKUP IN MONTAŽO. NOVE UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI 2.990 DEM + 5.290 DEM + TPD. GOTOVINSKO PLAČILO, ODLOŽENO IN LEASING.
RABLJENA VOZILA:
TIP	LETNIK CENA
LADA RIVA1300	88 3.500 DEM
LADA SAMARA 1300	87 4.200 DEM
GOLFGT116 V	90 18.000 DEM
POKLIČITE NAS!
*butik*ipecer1|a*lniiriena čistilnica*
•	jeans hlače (Casucci, WUd) že od 2.500 SIT
•ženski sakoji (Antonio de Rlco) 11.000 SIT
•	trenirke že od 1.725 SIT
•	otroške bunde, moške srajce, ženska modna
Občina Velenje
Smrti: Franc Fužir, roj. 1908, Dol Suha št. 7; Marija Dobnik, roj. 1901, Ravne št. 62; Franc Pez-devšek, roj. 1906, Cerovec št. 19; Vida Kovše, roj. 1931, Velenje, UI. Janka Ulriha št. 29; Jožef Fideršek, roj. 1946, Velenje, Šalek št. 80; Stanislav Rabič, roj. 1940, Velenje, Šaleška c.št. 19.
Občina Žalec
Poroki: Ivan Čakš, Migojnice in Bar-bika Baloh, Pongrac; Marko Završnik, Dobrovlje in Renata Li-keb, Braslovče.
Smrti: Sifet Britvarevič, 29 let, delavec, Ločica ob Savinji; Jožef Pri-stovšek, star 83 let, upokojenec, Celje, Kikovčeva 4; Angela Sle-menšek, star 69 let, druž. upok. Go-milsko št. 55/a; Neža Dornik, stara
88 let, upokojenka, Celje, Goriška ul.4.
Občina Mozirje
8®»»88»S8®»WW8®8»88»®
Poroka: Stanislav Piesnik, 1965, Podvolovljek 1 in Monika Hribar, 1965, Buč 29 A.
Smrti: Marija Zamernik, 1937, Podvolovljek 25; Srečko Žagar, 1943, Logarska dolina 24.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta
JOŽEFA FIDERŠKA
iz Saleka
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za doravano cvetje in sveče, izrečeno ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala velja zdravniškemu osebju dežurne ambulante ZD Velenje, za njihov trud v zadnjih minutah njegovega življenja, govornikom za poslovilne besede, rudarski godbi in pevcem ter g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, hčerke in sestre
VIDE KOVŠE
roj. Beškovnik
Vsem, ki ste jo spoštovali, jo imeli radi in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, izrekli
sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Polesu in osebju internega oddelka Bolnice Topolšica, dr. Hribarjevi in dr. Žubrovi za nudeno zdravniško pomoč in nego. Hvala tudi pevcem za lepo zapete žalostinke in g. Borovniku za tople besede slovesa.
Vsi njeni
Tani
Od 26. julija dalje se ne imenujemo več JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni znak pa je ostal enak.
Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite no našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les po lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro.
68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224 fax: {0608) 41 626 telex: 35815 TANSEV SI
ELEKTROSERVIS "KONTAKT"
TOPOLŠICA 85d, TEL. 893-701
Odp. čas: del. 8. -12., 15. ■ 19. h; sob. 8. -12. h NUDIMO POPRAVILA:
•	električnega orodja (Iskra, Black&Decker in ostalih proizvajalcev)
•	malih gospodinskih aparatov
•	transformatorjev in stopniških avtomatov
•	manjših elektromotorjev...
Obnavljamo motorje za pralne stroje - za samo
3.850,00 sit!!! VSAKA STRANKA BO SODELOVALA V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO konec JANUARJA '94! Se priporočamo!
Šentilj bo
praznoval
V	počastitev krajevnega praznika v krajevni skupnosti Šentilj bodo ta-majšnji planinci pripravili prireditev "Šentiljska dolina poje in igra".
V	nedeljo, ob 15. uri se
bodo v šentiljskem Domu krajanov predstavili domači pevci, predvsem starejši, povabili pa so tudi pevce iz okolice. S to prireditvijo želijo obuditi kulturno zgodovino Šentilja, vabijo pa tudi vas.
U bš
107,8 MHz
Klimo VKMuY.li:
JM| "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje 1. \! NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi-Izhaja ob četrtkih.	narji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
■ ■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■i
Rač. prelom in oblikovanje: Ml I Il« l1*fl in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Anketa
...več nasilja kot prijateljstva?
Otroški parlament je pametna reč. Zakaj? Zato, ker v vsej naglici velikokrat pozabimo na pogovor o stvareh, ki niso prijetne. Probleme sploh radi odlagamo, na torkovem parlamentu pa so o njih spregovorili osnovnošolci odkrito in kritično. Morda na trenutke že pretirano kritično. Razpravljali so mnogi, nekaj utrinkov iz njihovih govorov pa je strnjenih v tole anketo. Preberite, kako so se lotili teme in kaj so ugotovili.
Maja Bubik, OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Pa-
ki:" Na naši šoli smo izvedli ankete, v katerih smo odgovarjali na vprašanje, ali si kdaj pohvaljen ali kaznovan in kako si pohvaljen ali kaznovan. Ugotovili smo, da nasilje v Šmartnem je, vendar ga je mnogo manj kot pa v velikih mestih. Za nas je TV Dnevnik ena izmed največjih grozljivk.. Strinjali smo se, da izvajamo nasilje tako učenci nad učitelji kot učitelji nad nami, seveda paje prisotno tudi med nami samimi. Nasilje
bi se moralo prekiniti, sicer bo svet propadel."
Ana Ružič, OŠ Bratov Mrav-ljak Velenje:" Ugotovili smo, da se je treba predvsem pogovarjati. Dobro bi bilo, če bi imeli telefon v
stiski tudi na naši šoli in več propagande, kam se lahko zatečemo po pomoč. Če bodS pogovori, ki smo jih sprožili danes, vsaj malo vplivali na nas, bo verjetno nekaj časa na šoli bolje." ^
Aleš Sevšek, OŠ Livada Ve-lenje:"Danes sem govoril o temi, ki je še vedno tabu, o kateri se zelo malo govori, sploh v javnosti. To je spolno nasilje. Starši bi morali
veliko govoriti z otroki o spolnosti, nasilju, narkomaniji. Našaanke-taje pokazala, daje teh pogovorov
premalo. Na nekatera vprašanja smo odgovarjali tajno, na bolj splošna ne. Na vprašanje "Ali si že doživel spolno nasilje" je 1,75 % otrok odgovorilo z da, v številkah 5 učencev, da so enkrat doživeli spolno nasilje. 1,4%, to so štirje učenci, pa so povedali, da spolno nasilje doživljajo občasno. Pri 600 učencih je to veliko. Sicer je na šoli najbolj prisotno izsiljevanje za denar, za čigumije, pa tudi kakšna klofuta pade."
Uroš Duplinšak, OŠ KDK Šoštanj: "Najprej smo imeli okroglo mizo, kjer so sodelovali
predsedniki sedmih in osmih razredov. Tu smo se pogovarjali o nasilju, o več vrstah nasilja, ki ga zaznavamo.
O tem smo se pogovarjali tudi pri etiki in družbi. Zdi se mi, da so se nekateri učenci odprli in povedali kaj jih teži, vsi pa ne. Verjetno je nekatere sram ali pa jih je strah, da bi bili zasmehovani. Rešitev nismo našli, po današnjem parlamentu pa mislim, da jih bomo."
■ bš
*
i #
*
Komunalno podjetje Velenje
■■■■■■■■■
Prvi sneg jih ni presentil
Za posredovanje na velenjskih cestah ob poledici in sneženju so delavci Komunalnega podjetja Velenje, oziroma njegove zimske službe, v pripravljenosti že od l.novembra dalje.
Vsa tehnična oprema je v brezhibnem stanju in torej ni bojazni, da v kritičnem trenutku ne bi delovala; se pa pri zimski službi srečujejo s posebnim problemom, to je pomanjkanje ljudi za ročno odstranjevanje snega. Peska in soli imajo zaenkrat dovolj, zaradi pomanjkanja denatja pa še niso uspeli kupiti posebnega stroja za posi-
pavanje zasneženih cest z mešanico kalcijevega in natrijevega klorida, zato ceste in ulice še naprej peskajo z mešanico peska in soli.
Letošnji prvi sneg zimske službe pri velenjski komunali ni presenetil. Vodja zimske službe Juli-jan Slemenšek nam je povedal, da so z akcijo pričeli že v petek ponoči, ko je pričelo snežiti. Najprej so ceste posuli s soljo, da se ne bi na njih naredila ledena plošča, proti jutru na soboto pa so morali pričeti s pluženjem. Celotna ekipa zimske službe Komunalnega podjetja Velenje je snega najprej odstranila s cest, na katerih poteka redni avto-
busni promet, za tem pa so očistili še vse ostale ceste in ulice. Zaradi mokrega in težkega snega so imeli še dodatno delo, to je bilo odstranjevanje polomljenega drevja.
Na koncu velja omeniti, da se je prve akcije čiščenja snega udeležil tudi direktor podjetja Jože Melanšek, ki se je želel na lastne oči prepričati s kakšnimi težavami se delavci zimske službe srečujejo. Ob tem je izrazil željo, da bi si akcijo ob prvi priložnosti ogledali tudi vsi tisti, ki delo zimske službe tako radi kritizirajo.
■ B.Mugerle
Kaj je povedal letošnji otroški parlament na temo:
Brez nasilja -za prijateljstvo...
V torek dopoldne je skupščinsko dvorano občine Velenje napolnilo 80 ne povsem običajnih poslancev. Prišli so predstavniki vseh osnovnih šol iz občine in njihovi mentorji, njihovemu vabilu pa se Je odzvalo tudi 21 gostov. Zelo dobri udeležbi teh je prav gotovo botrovala tudi težka in občutljiva tema.
Saj ne, da bi bila nova. Kje pa. ob filmu Jurassic Park, ki je pov-
Nasilje in to v različnih oblikah poznamo od pamtiveka, o njem je mnogo napisanega in raziskanega. Novo je le to, da o tem spregovorijo najmlajši, ki sicer povdarjajo, da so še otroci in da odraslim niso enkopravni, so pa zato njihove razprave odkrite in povedo marsikaj, kar bi morali slišati vsi. Predvsem pa odrasli. Še to; organizator tretjega parlamenta je bila Občinska zveza prijateljev mladine, gostitelj mladih parlamentarcev pa velenjski župan Pankrac Semečnik, ki je uvodoma strnil tudi nekaj misli o sklepih iz lanskoletnega parlamenta in njihovi realizaciji.
Čeprav so za govorniški oder mnogi stopili prvič, so bili suvereni in prepričljivi. Oblik nasilja je veliko. Govorili so o tistem, ki nanje preži z malih ekranov, iz radia, časopisov, iz propagandnih akcij
zročil dinozavromanjo (pa mnogim ni všeč, saj je v filmu vidno tudi nasilje)... Prešli so na težjo temo. Temo nasilja med učenci samimi, med njimi in učitelji, ter nasilja, ki se dogaja doma. Vedeli so, daje nasilje lahko tudi verbalno, ne le fizično. Ankete, ki so jih izvedli na večini šol, so pokazale nič kaj prijazne rezultate. Zasmehovanje, poniževanje, izločanje iz družbe, izsiljevanje je nasilje, ki rodi novo nasilje. Tudi to so vedeli. Žal se je izkazalo, da vse premalo vedo, kam naj se obrnejo, ko so v stiski, ker so izpostavljeni nasilju. Zato so oblikovali tudi mnoge predloge, od tega, da se morajo na roditeljskih sestankih srečevati tudi starši in oni, do tega, da si želijo 24 urni telefon za pomoč v stiski. Droge in alkohol so le omenjali. Že zanje nič novega...
Več kot dve uri smo jih po-
slušali, ko so prenašali svoja občutja, želje in zahteve. Potem so spregovorili tudi gostje. Robert Vidic kot predstavnik Policijske postaje je imel zapisanih največ vprašanj. Postopači po parkih in pred šolami, strah pred večernimi sprehodi, prometna varnost... Odgovoril je. Za njim še Tatjana Mušič, kriminalistka UNZ Celje, ki se ukvarja z mladoletnimi prestopniki in mladoletnimi žrtvami nasilja drugih. Kar nekaj koristnih nasvetov so dobili od nje in tudi podatek, daje bilo na širšem celjskem območju letos obravnavanih že 15 primerov spolnega nasilja nad otroki, vedo pa, da to niso vsi. Dr. Maksimiljan Bergant je spregovoril o pozitivni in negativni agresivnosti v nas in to ilustriral z mnogimi primeri. Sodnica Milena Bukvič je predstavila kazenski zakonik iz področij, ki so otroke najbolj zanimala. Te razprave pa je zaključila psihologinja Zvonka Sevšek, ki je predlagala, da na šolah uvedejo več otrokom zanimivih krožkov in tako usmerijo njihovo veliko energijo v pozitivno smer.
Kar nekaj sklepov bodo velenjski osnovnošolci lahko prenesli v Ljubljano, kjer se bodo zbrali na letošnjem republiškem otroškem parlamentu. Gostitelj pa jim je za popotnico dal še majhno darilce; bon-bonček in mandarino. Kot znak prijateljstva, o katerem smo slišali neprimerno manj kot o nasilju, pa čeprav mu je to edina alternativa.
Bojana Špegel
Martinov praznik v Šmartnem ob Paki
Zaradi snega nekoliko
okrnjen, sicer pa...
V novi trgovini "Martin' ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Izbira, ki Ji ni primere
Mošta od prejšnjega četrta v kleteh torej ni več, Martin pa je spreminjanje tega v vino obeležil nekje bolj, drugje manj veselo.
V Šmartnem ob Paki, kjer je tamkajšnje turistično društvo že četrtič zapored organiziralo Martinov praznik, je bilo razpoloženje takšno, kakršnega si je kdo naredil, kaj od ponujenega "vzel". Bilo bi zagotovo še precej bolj fletno kot je bilo, če organizatorju ne bi zagodlo vreme. Na tako snežnega Martina za konec prejšnjega tedna niso "računali", za te dni paje bil program prireditev najpestrejši. Snežni Martin je tako nekoliko okrnil bogat program praznovanja. Za grenko "pilulo" paje - menda tudi po zaslugi "dobrih domačinov" -poskrbel še lastnik stare šole v Šmartnem ob Paki. Pravi vik in krik je "zagnal", ker so organizatorji postavili stojnice na njegov parkirni prostor. Kupil naj bi ga z objektom vred, tega pa organizatorji in najbrž še kdo v Šmartnem ob Paki niso vedeli.
Kakorkoli že, v lepem spominu ostane tisto, kar je bilo
V prostorih Tržnice v središču Velenja je od prejšnjega četrtka odprta nova prodajalna. V njej je moč kupiti dobesedno vse za dom, pa naj ga obnavljamo ali gradimo novega. Skratka, vse kar potrebujemo pri gradnji lastne hiše in ob bivanju v njej, lahko kupimo ali naročimo v novi trgovini' 'Martin''.
Trgovino so torej slovesno od-
Vinogradniki so tokrat govorili o degustaciji vin
lepo. Tega ob tokratnem praznovanju vsemu navkljub ni bilo malo. Pa naj si je šlo za nastop gledališke skupine iz Borovelj na avstrijskem Koroškem, vinski krst, posvetovanje vinogradnikov na temo "degus-tacija vin", likovno kolonijo, nastop godbe Zarja iz Šoštanja, nedeljski koncert New Swing Quarteta v farni cerkvi.
Šmarški turistični delavci upajo, da bodo lahko praznovanje pripravili tudi prihodnje leto. Seveda ob takšni ali še večji pomoči sponzoija - Ere Vino Šmartno, ter nekaterih družbenih firm
in zasebnikov.	■ tp Vztrajni so bili tudi učenci 6.b razzreda skupaj z učiteljico
O pomenu trgovine je spregovoril predsednik velenjske vlade Srečko Meh, na desnilastnik Roman Mlinar
prli prejšnji četrtek. Ob tej priložnosti je vsem zbranim spregovoril tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Srečko Meh, kije posebej poudaril pomen odpiranja takšnih in podobnih trgovin ter izrazil željo, da bi na podoben način še obogatili trgovsko mrežo. O namenu nove trgovine je spregovoril tudi njen lastnik Roman Mlinar.
V kratkem kulturnem proag-ramu so sodelovali tamburaši s Konovega, vodil in povezoval pa gaje Drago Seme. Otvoritveni trak sta skupaj prerezala predsednik občinskega izvršnega sveta Srečko Meh in lastnik Roman Mlinar, kot seje na Martinovo spodobilo pa so vsem natočili mladega vina.
M B.Mugerle