YU ISSN 0416 - 2242
Stopamo v težko leto
Misli iz novoletne poslanice predsednika Tita
Minilo je šc eno leto naše zelo intenzivne dejavnosti tako na notranjem kakor na mednarodnem prizorišču. To leto je bilo v zmanjšanju nadaljnje graditve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, v znamenju vsestranskega razvoja vseh naših republik in pokrajin ter stabilnosti naše skupnosti v celoti. Hkrati je plodna zunanjepolitična dejavnost okrepila mednarodni položaj naše države in ji zagotovila nova pomembna priznanja . ..
Potrebno pa je še nadaljnje, še večje ffrizadevanjc za kar najbolj popolno uveljavitev delegatskega sistema. Staro predstavniško prakso namreč le počasi premagujemo. Po moji presoji to v glavnem ni posledica slabosti, kar zadeva sestavo delegacij. Delavci namreč vedno znajo opraviti pravo selekcijo, izbrati tiste, ki bodo dosledno izražali njihove in družbene interese. Bolj gre za premajhno poznavanje pravic in dolžnosti. Zavoljo tega delavci še vedno ne sodelujejo v polni meri pri odločanju, zlasti ko gre za nadaljnjo graditev družbenoekonomskih odnosov, za sprejemanje in uresničevanje družbenih razvojnih načrtov ...
V gospodarskem razvoju naše države smo tudi letos dosegli vrsto zelo pomembnih rezultatov. Skupna ekonomska aktivnost je potekala celo bolj dinamično, kakor smo bili načrtovali. Ocenjuje sc, daje industrijska proizvodnja bila večja za osem odstotkov, kmetijska pa za pet. Zaposlilo se je nad 200.000 novih delavcev. Zboljšale so se tudi življenjske in delovne razmere naših delovnih ljudi in občanov.
Vrednost vseh teh dosežkov je toliko večja, ker smo jih ustvarili v letu resne mednarodne ekonomske krize in katastrofalnih naravnih nesreč, ki so prizadele našo državo.
Vendar pa so naš razvoj spremljale tudi težave, ki so se kazale zlasti v visoki inflaciji in zaostrovanju problemov na področju primanjkljaja v plačilni bilanci.
Vzroki za te težave so delno v že omenjenih neugodnih mednarodnih razmerah, so pa tudi posledica naših notranjih napak in slabosti. . .
V ta namen se je nujno treba odločno usmeriti v povečevanje obsega in izboljševanje proizvodnje, v spreminjanje njene strukture, kakor tudi v krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela, predvsem s hitrejšim povečevanjem izvoza. Odločno moramo obrzdati vse vrste porabe in zagotoviti njihovo usklajevanje z ustvarjenim dohodkom. Brez tega ni gospodarske stabilizacije, katere bremena morajo nositi vse družbene plasti, ne samo delavski razred. Varčevati moramo. To so danes prisiljene delati tudi veliko bolj razvite in bogate države, kot je naša.
St. 1-2 (1586-87) Leto XXXI NOVO MESTO	četrtek,
10. januarja 1980 Cena: 8 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Danes v Dolenjskem listu
Prvič v delno spremenjenem vsebinskem konceptu
Kot je obširneje obrazloženo na 4. strani, je danes Dolenjski list izšel delno spremenjen, brez tradicionalnih občinskih strani, •n v skladu s tem, kar so priporočili tudi ustanovitelji lista in njegov izdajateljski svet.
V današnji, poskusni številki, opozarjamo bralce na naslednje aktualne in zanimive novinarske
nmnpvkp.
• 3. stran. PARCELA KOT NAJHUJŠA OMEJITEV
• 4. stran: DOLENJSKI LIST DRUGAČEN
• 5. stran; SKRITE POTI NE VODIJO K CILJU
• 6. stran; KOMUNALA KOT PRIVESEK GRADBENIŠTVA?
• 7. stran; KINO BREZ KULTURE
• 8. stran; UREDNIŠTVO NA VELIKEM CIRNIKU
t 9. stran; SALON NOČE BITI POTUHA UTRUJENIM
• 15. stran; BODOČNOST POČIVA NA ODPADKIH
• 24. stran PARČEK PRIJOKAL V NOVO LETO
S TREMI STRELI TRI PRAŠIČE
Raztovarjali, ko so drugi slavili
Krški „ceiulozarji" so spet pokazali, kakšen naj bo odnos do družbenega premoženja
RK BREŽICE PRED NOVIMI
NALOGAMI
Z novim letom jc prevzela krmilo v občinski organizaciji v Brežicah nova predsednica Marija Vogrinova iz Dobave. To dolžnost je zadnja štiri leta opravljal dr. Slavko Sušin. Za organizacijo RK jc bilo to zelo plodno obdobje. Skupščina je že sprejela osnutek programa za novo srednjeročno obdobje, v katerem bo izpolnila organizacijsko dejavnost, se vključevala v obrambne načrte in načrte za primere elementarnih nesreč ter razpredla mrežo sodelovanja v vse družbenopolitične organizacije in društva v KS v delovnih kolektivih in šolah. RK načrtuje tudi vrsto skupnih akcij s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
OBČANI IZ ŽEPOV ZA BOLJŠI TV SPREJEM
Brestaniška - senovska dolina kljub TV stolpu na Sremiču nima sreče pri sprejemanju ljubljanskega televizijskega programa. Obe krajevni skupnosti sta v sodelovanju z radio klubom Rotoccl iz Krškega začeli akcijo za izboljšanje TV sprejema. Sprejem prvega TV programa bo zagotovila RTV Ljubljana s postavitvijo novega pretvornika na Sremiču, občani pa so pripravljeni prispevati za pretvornike oziroma kabel, preko katerih bi lahko spremljali II. ljubljanski TV program, program studia Koper in oba zagrebška programa. Računajo tudi, da bodo hkrati lahko bolje slišali I. program ljubljanskega radia. Občani ga močno pogrešajo, kajti preko radia Brežice dobijo le II. program.
ZDRAVKU PETANU IN LABODU KRAIGHERJEVO PRIZNANJE - Gospodarska zbornica Slovenije je letos že dvanajstič podelila nagrade Borisa Kraigherja gospodarstvenikom. Med petimi letošnjimi nagrajenci je prejel nagrado tudi glavni direktor Laboda, tovarne oblačil Novo nresto Zdravko Petan, ki ima zasluge za izjemne dosežke trajnega pomena v letih 1962 - 1979 Na sliki; dan po prejemu visokega priznanja so glavnemu direktoiju čestitali predstavniki družbe političnih organizacij Laboda. (Foto .J. Pavlin)
V Krškem so ob koncu lanskega leta spet priredili srečanje z zdomci
Domov obveščeni o
Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina Krško so	Rakar in jih seznanil, da sta v
v zadnjih dneh lanskega leta pripravile srečanje z zdomci, ki se gpje	fazi sprejemanja dva zanje po-
udeležilo okoli 30 skorajšnjih povratnikov v domovino.	membna dokumenta: zakon o
Zdomcem je med drugimi vini in uspešno leto 1980 pred-	varstvu zdomcev in medrepubli-
zaželel srečno bivanje v domo- sednik OK SZDL Krško 'Franc	ški dogovor o izobraževanju
otrok v tujini. Predstavnik stanovanjske skupnosti je prikazal, kakšne možnosti za gradnjo imajo zdomci v urbanih središčih občine, in posebej opozoril na tako imenovano ,.obrtniško cono” v Leskovcu ter na načrtovani poslovni center, v Krškem, kjer bodo zgradili manjše lokale za fino obrt. Zdomci imajo tudi možnost pridobiti stanovanja v soseski
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho vreme brez večjih temperaturnih sprememb.
RINGARAJA V NOVO LETO — Minila je zadnja, najdaljša noč. Težko je reči, koliko rdečega, belega in šmarnice je to noč steklo po grlih Dolenjcev, pa tudi hrano, ki so jo to noč pospravili, bi težko izmerili Ve se le, da je zadnji kupni dan pred novim letom izginilo iz trgovin še vse tisto, kar se vse leto ni dalo prodati, tako je bila inventura prve dni novega leta lahko delo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da nas nič ne more presenetiti, saj imajo Metličani in Novomeščani za malo fronto petard, raket in drugega streliva, tako da so marsikoga, neoboroženega, krepko prestrašili s polnočnim ognjem. Sicer pa je večina Dolenjcev letos praznovala kar doma, prvega pa so, kot v starih časih koledniki, odšli v goste, zvečer pa so ob nižjih cenah prebili še eno noč brez pravega spanca v hotelih in restavracijah (posnetek je iz Šmarjeških Toplic) in tako je od praznikov ostal še en dan za zdravljene mačka. (Foto: Janez Pavlin)
Med novoletnimi prazniki smo poslušali javna opozorila železnice, naj bi v delovnih organizacijah, kjer imajo blago na vagonih, te tudi raztovorili. Poziv, žal, ni kdove kaj zalegel. Do 3. januarja je takole stalo z naloženim tovorom 5.659 vagonov, kar pomeni tri četrtine vseh vagonov v republiki.
Samo železnica bi lahko s temi
vagoni, če ne bi tako žalostno zastali na industrijskih in drugih slepih tirih, zaslužila 150 milijonov (novih) dinarjev. Ker jih pač niso raztovarjali, temveč so, kot jc povedal ob proslavi prvega delavskega sveta v kranjski Savi član predsedstva ZKJ Stane Dolanc, odgovorni raje s podaljškom praznovali novo leto, so vagoni pač stali kot stabilizacijskemu letu navkljub.
• Nekateri krivci za zastoj se že izgovarjajo na okosteneli tarifni sistem železnice. Primer krške Celuloze kaže, kako se da vprašanje rešiti z nekaj zavesti, odgovornosti in tudi ob spodbudnem internem nagrajevanju. V krško tovarno je decembra železnica dostavila 3.009 vagonov, kolikor so jih tudi razložili. V tovarni pohvalno govorijo o vzornem sodelovanju z osebjem Železniškega gospodarstva. Enim in drugim ne manjka težav, s pristnim sodelovanjem in dobro voljo p< so doslej premagali vse.
Med svetlimi izjemami, kjer so se raztovarjanja lotili brez kakršnegakoli zunanjega poziva, je kolektiv krške Tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj, natančneje tozda Transport. Vodja transportnih skupin Anton Arnšck sc lahko pohvali, da so s Silvestrovega v novo leto „pre-stopili” s saldom nič na tirih!
ODLIKOVANJA V TREBNJEM
Pred koncem minulega leta so v trebanjski občini podelili več odlikovanj predsednika republike za posebne zasluge pri graditvi socializma in socialističnih samoupravnih odnosov. Odlikovanja so dobili Ludvik Slak, Alojz Breznik, Stefan Potočnik, Aleksander Prah, Maks Kurent in franc Novak. Odlikovanja jim je na prigodni svečanosti izročil predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibcrt.
DARILA
OSTARELIM
Tovarna tudi sicer dela vse dni v letu. Osebje, ki jc nastopilo delo za novoletne praznike, jc resnično prišlo na delo polnoštevilno. K temu je pripomogel tudi sporazumno sestavljeni razpored in nagrajevanje po delu. „Naš tozd si ustvarja dohodek na osnovi razloženih ton premoga ali lesa po internem ceniku. Prcmikalno
BREŽICE: RESOLUCIJA ODLOŽENA
Občinska skupščina Brežice na seji konec leta 1979 ni sprejela osnutka resolucije za zadnje leto srednjeročnega obdobja. O njem bo razpravljala pozneje, ko bo osnutek vseboval konkretnejša izhodišča glede na poostrene stabilizacijske zahteve in ukrepe, ki določajo nova merila za investicije, za razmerje med uvozom in izvozom ipd. Njihove učinke bodo morali v občini natančneje predvideti že na začetku leta.
osebje jc stimulirano po številu prejetih in odpeljanih vagonov," pojasnjuje vodja tozda Transport Anton Hotko. Denar kajpak ne odtehta vsega. V nekaterih kolektivih si pustijo namreč raje zaračunati stojnino za nerazloženi vagon. Kdo konec koncev to plačuje, jc tudi povedal tovariš Dolanc v Kranju: Mi vsi - če v drugem ne, v vedno višjih cenah.
ALFRED ŽELEZNIK
PO JOŽETU PETKU POLMENOVANA SOLA V RIBNICI
Osnovno šolo s prilagojenim učnim programom v Ribnici so na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine, 24. decembra, poimenovali v osnovno šolo ,Jožc Petek”, Ribnica. Tako poimenovanje jc predlagal občinski odbor ZZB NOV Ribnica, z njim pa so sc strinjali tudi drugi organi in organizacije pa tudi še živeči sorodniki padlega partizanskega fotoreporterja Jožeta Betka.
Nova pekarna v Brežicah
Poslej boljša preskrba s kruhom in pecivom v občini
V Šentlenartu poleg Slovina v Brežicah je 26. decembra začela obratovati sodobna pekarna, ki oskrbuje prebivalstvo brežiške občine s kruhom, pecivom in slaščičarskimi izdelki.
SODOBNA TOVARNA KRUHA - Pogled na novo brežiško pekarno, na katero so občani nestrpno čakali.
Novi objekt je veljal 30 milijonov dinarjev. Sredstva zanj so združevali SOZD Žito Ljubljana, tozd Pekama in Imperial Krško, in sklad skupnih rezerv občine Brežice.
Trenutno spečejo v novi pekarni 6 ton kruha na dan, po zamenjavi peči pa se bo zmogljivost povečala na dvanajst ton. S slaščičarskimi izdelki bo brežiška pekarna oskrbovala celotno Rrsavje in po potrebi tudi bolj oddaljene kraje.
Za brežiške potrošnike so doslej pekli kruh v Krškem, kjer pa so zaradi utesnjenosti komaj zmagovali tolikšna naročila. To seje marsikdaj kazalo na kakovosti kruha, pa tudi izbor je bil skromnejši, kot bo lahko poslej: Kaj vse bo možno dobiti, je kolektiv enote že pokazal obiskovalcem na otvoritvi. Izbor in kakovost razstavljenega kruha, peciva in slaščic za poskušnjo jc bil nadvse obetajoč.
J. TEPPEY
Občinski odbor Rdečega križa Kočevje je tudi za to novo leto prispeval po 150 din za nakup darila za vsakega občana, starega nad 80 let. Takih je v vsej občini 222, v samem Kočevju pa 52. Denar je občinski odbor nakazal krajevnim organizacijam RK, te pa so ponekod primaknile zraven šc nekaj svojega denarja.
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Sovjetska zveza si je znova privoščila enega tistih nevarnih korakov, ki ogrožajo mednarodni red in mir, ko je poslala v Afganistan nekaj deset tisoč vojakov, tanke, topništvo in letala, s čimer je praktično gledano zasedla suvereno in neodvisno deželo.
S tem se je nekajmesečna politična kriza v tej državi, v kateri so zaporedoma izvedli več državnih udarov, približala svojemu vrhu.
Položaj je skrajno zaskrbljujoč in to potrjuje tudi dejstvo, da se je dobra polovica neuvrščenih dežel v Združenih narodih odločila za zahtevo, naj se sestane Vimostni svet svetovne organizacije in razpravlja o položaju, nastalem po prihodu sovjetskih čet v Afganistan.
Grobo razkazovanje sile
Razprava v Varnostnem svetu je v vsej ostrini pokazala velike razlike v stališčih: medtem ko Sovjetska zveza in njeni zavezniki zatrjujejo, da so sovjetske čete prišle v Afganistan na povabilo zakonite afganistanske vlade, trdijo sklicatelji seje in drugi, da gre za grobo razkazovanje sile, korak, ki ga je treba obsoditi.
Sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu je zatrdil, • da se bodo sile njegove dežele umaknile iz Afganistana takoj, ko bo v deželi zavla-dal red in mr. Dejal je, da so čete prišle na pomoč v boju proti upornikom in hkrati obtožil Združene države Amerike, zahodnoevropske dežele in Ljudsko republiko Kitajsko, da so v tej deželi netile nerede in poskušale uveljaviti „imperialistične smotre”.
Afganistan že dalj časa preživlja krizo, nastalo po eni strani kot posledica nezadovoljivega gospodarskega in družbenegp razvoja in po drugi zaradi tega, ker številne manjšine v deželi še vedno ne morejo uveljaviti svojih pravic - denimo enakopravnega razvoja kulture, hitrejšega gospodarskega napredka itd.
Afganistan je od nekdaj velial za vmesni prostor med
Sovjetsko zvezo (na katero neposredno meji) in drugimi državami, v katerih je v večji ali manjši meri bilo čutiti zahodne interese in njihovo prisotnost.
Združene države Amerike so neobičajno ostro reagirale m sovjetski vdor v Afganistan. Predsednik Jimmy Carter je v doslej redko opaženi gesti naravnost obtožil najvišje sovjetske voditelje, da so ga zavajali s svojimi zatrdili o želji po popuščanju napetosti. Ustavil je prodajo žita in drugega blaga (še posebej izdelkov najrazvitejše tehnologije) in odložil ratifikacijo S AL T 2 (sporazuma o omejevanju strateškega oboroževanja) in napovedal še vrsto drugih ukrepov, ki so sovje tsko-ameriške	odnose
spravili na raven, kakršne svet ni poznal od konca hladne vojne.
Del tegfi gre vsekakor na rovaš volilnega leta, v katerem ameriški politiki vključno s predsednikom nabirajo simpatije med volilci, del pa vsekakor odseva resnično ■ prizadetost uradne Amerike, ki sodi, da je Sovjetska zveza porušila ravnovesje sil v tem delu sveta.
Prisotnost sovjetskih enot v Afganistanu je vsekakor potrditev žalostne resnice, da kljub vsem lepim besedam o popuščanju napetosti na svetu še vedno neizprosno vlada pravica močnejšega in da je v bistvu le vprašanje, kje jo ta želi in more uveljaviti. Pri tem se je znova v vsej razsežnosti potrdilo tisto, kar mali narodi nikoli ne bi smeli pozabiti, da je namreč njihova varnost odvisna predvsem od njih samih, od njihove notranje enotnosti in trdnosti. Praksa zadnjih let žal kaže, da je v večini primerov notranja nesoglasja in neravnovesja vselej znal nekdo izrabiti - pa bodisi, da je prišel s te ali one strani sveta.
Mir in varnost vsakega naroda je odvisna predvsem od njegove pripravljenosti, da se zanjo bori in si jo izbori, od njegove trdnosti in notranje sloge. Te v Afganistanu zaradi podedovanih nasprotij in nedvomnega tujega vpletanja ni bilo... In posledica so tuje čete v deželi
JANEZ CUCEK
POVRATEK. 1NDIKE GANDHI — Doslej znani rezultati sedmih paiiamentamih volitev v Indiji napovedujejo zmago kongresa Indire Gandhi. Kandidati te stranke vodijo v triindvajsetih od 27 volilnih okrožij, v katerih so zbrali nepopolne volilne rezultate. Stranka Džanata vodi le v volilnem okrožju New Delhi, kjer je njen kandidat Vadzipaj. Za glasove 261 milijonov indijskih volilcev se je potegovalo rekordno število 4.633 kandidatov, kar 1.194 več kot na zadnjih volitvah leta 1977. Na sliki: eno od volišč. (Telefoto: UPI)
Polje, kdo še tebe ljubi?
Kaj narediti z 250.000 hektarji neobdelane kmetijske zemlje v Sloveniji
Kaj storiti z okrog 250.000 ha neobdelane kmetijske zemlje v Sloveniji? Nekateri svetujejo, da bi jo pogozdili, saj nam lesa primanjkuje. Pogosto pa ima-, n o tudi premalo mesa in raznih kmetijskih pridelkov. Na dohodek iz novih gozdov bo treba čakati tudi več desetletij, iz tistih, ki se bodo pogozdovali sami, ker za to ni denaija, pa tudi 100 ali še več lit.
Gospodarnost kaže, da bo od
kmetijske zemlje več koristi, če jo bomo še obdelovali povsod, kjer je le možno. Seveda ne brez kmetijskih strojev, le z motiko in koso. Premalo je delovnih rok. Marsikje, kjer ni moč orati s traktorjem, je moč pasti goveda ali drobnico. Paša je celo najcenejša krma, zatrjujejo kmetijski strokovnjaki.
Zakaj kmetje ne upoštevajo takih strokovnih navodil in puščajo travnike in pašnike ne-pokošene in nepopasene? Zakaj kmečki mladinci ne marajo takega kmetovanja in puščajo ostarele starše same?
Največ je kriva razdrobljenost našega zasebnega kmetijstva — manj cene, čeprav jih skoraj vsi omenjajo na prvem mestu. To priznavajo tudi kmetje, ki so si ogledali v drugih državah sodobne kmetije. Tiste dajejo veliko dohodka, čeprav kmetje prodajo nekatere pridelke celo po nižji ceni kot naši.
Naša usmeritev, združevanje dela, sredstev in zemlje kaže v isto smer. Sprejeta je bila že
pred leti, iskati pa je tieba ustrezne oblike za uresničevanje.
Kmečki sin je zapustil očeta, z delom v tovarni pa tudi ni zadovoljen. Saj bi ostal na kmetiji, pravi, če ne bi bilo treba prositi očeta za vsak dinar, celo za obleko zase, ženo in otroke. Oče pa misli, da mora hraniti denar za slabše čase ali ga dajati tudi drugim otrokom. Kmetija ni dovolj velika, da bi si lahko s sinom, če bi ostal doma, delila del dohodka. Zato mu je ušel. Ko bo gospodar ostarel, pa kmetije ne bo n hče obdeloval.
Tako se je godilo doslej in enako se bo poslej, dokler stvari ne bomo znaJi spremeniti. Našega kmetijstva ne ogroža odmiranje preštevilnih malih kmetij.
Mnogih težav je krivo prav to, da jih je preveč. Imamo najbolj razdrobljeno kmetijstvo v Evropi. Zemlja, ki je lastniki ne obdelujejo ali jo obdelujejo le še zelo površno, pa ne bi smela ostati zanemarjena.
Izoblikovani so predlogi za ustanavljanje večjih kmetij oziroma delovnih enot, na katereih bi bilo polno zaposlenih več družinskih članov. Poleg očeta in matere bi bilo delo še za sina z ženo ali hčer z možem. Pri polni zaposlitvi in strojni obdelavi bi moralo biti še dovolj dohodka, da bi bili vsi družinski člani tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani enako kot delavci.
Največ možnosti za urejanje takih „kmetij’ je tam, kjer je največ neobdelane zemlje. Kmetje pa nimajo sredstev, da bi si jih uredili brez sodelovanja kmetijske zadruge in kmetijske zemljiške skupnosti.
JOŽE PETEK
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Pred tridesetimi leti je bil v kranjski Savi izvoljen prvi delavski svet v Sloveniji. To pa z drugimi besedami pomeni, da vstopa naše samoupravljanje v četrto desetletje: postalo je nezamenljivo sredstvo za krepitev socialistične demokracije po naši meri.
Slavnostni govornik v Savi je bil član predsedsva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je ob tej priložnosti med drugim poudaril:
Hrbtenica razvoja
V boju za nadaljnji razvoj naše družbe imajo zelo pomembno vlogo prizadevanja za skladnejši in hitrejši ekonomski napredek. Na tem področju pa imamo precej nerešenih problemov in tudi težav zlasti v tekoči ekonomski politiki. V letošnjem letu je zato potrebno maksimalno angažiranje vseh subjektivnih sil za uresničitev dogovorjenih nalog v politki ekonomske stabilizacije.
Mislim, da. je pri tem najvažnejša bitka za povečanje produktivnosti dela, kvalitete in učinkovitosti gospodarjenja, saj prav tu zadnja leta zaostajamo. Znano je, da je naše gospodarstvo doseglo visoko stopnjo tehnične opremljenosti in strokovne usposobljenosti kadrov, imamo razvito tehnologijo, gradili smo številne nove sodobne industrijske objekte, da ne govorim o naravnih potencialih, kar vse so osnovni pogoji za produktivnejše gospodarjenje. Zato moramo hitreje in odločneje aktivirati te potenciale, in sicer prav z vsestransko akcijo samo-upravljalcev in združenega dela ter zaostriti odgovornost vseh družbenih dejavnikov.
Samoupravljavci morajo brez omahovanja
vztrajati pri opredeljeni politiki ekonomske stabilizacije. Odločneje se morajo spoprijeti tudi z negativnimi pojavi: neracionalno uporabo družbenih sredstev oziroma z razsipanjem denarja za razne drage proslave, bankete, sprehajanja v tujini, graditev luksuznih objektov in podobno. Zavedati se moramo, da je mogoče socializem graditi uspešno samo na osnovi takšnih družbenoekonomskih odnosov, ki ustrezajo realnim možnostim gospodarstva in zahtevam nadaljnjega razvoja našega samoupravnega sistema.
Dinamična rast proizvodnje in potrošnje se je v zadnjih letin vedno bolj oddaljevala od naših realnih materialnih možnosti. Takšna rast se je izrazito opirala na notranjo konjunkturo, ki je presegla blagovne sklade, in na povečan uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in posojil, izvoz pa se je premalo povečal. To je ob pretiranem naraščanju investicij vplivalo na stalno povečevanje zadolženosti in proizvodne odvisnosti od tujine. Deficit trgovinske in plačilne bilance je sedaj naš ključni problem, saj že ovira nadaljnji razvoj in zelo neugodno vpliva na vse reprodukcijske tokove. Zato mora biti hrbtenica razvoja v letu 1980 krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni menjavi, okrepiti moramo izvozno aktivnost gospodarstva, zmanjšati njegovo uvozno odvisnost in uvoz uskladiti s plačilno bilančnimi možnostmi države. Z ukrepi ekonomske politike pa je treba zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, ki bodo krepili interes združenega dela za izvoz in dohodkovno povezovanje zaradi bolj organiziranega nastopa na svetovnem trgu.
MILAN MEDEN
O ZLATU SMO V TEJ RUBRIKI že pisali in se po malem čudili vrtoglavemu naraščanju cen za to plemenito kovino - toda to, kar se v trgovini z zlatom dogaja ta teden,-' presega vse predstave. Po sovjetskem vdoru v Afganistan se je namreč nekaterih na Daljnem vzhodu dobesedno polotila panika in so začeli kupovati zlato malone ne glede na cena Tako so v Hong Kongu, tem občutljivem barometru političnega in gospodarskega utripa, nekateri plačevali za unčo zlata nič manj kot 650 dolarjev, kar je neverjeten rekord - toda rekord, ki ga utegnejo še preseči, ko se bodo hoteli ljudje zavarovati pred slabimi časi... Papir vse manj vreden, zlato vse več ...
EDWARDU KENNEDYJU KAJPAK NI TREBA skrbeti za zlato, saj ga ima (ali pa premoženja druge vrste), dovolj, zato pa ima drugačne skrbi: kako dokazati ameriškim volilcem, da je vreden spomina svojih dveh umorjenih bratov. Predvolilna bitka za glasove sicer še zdaleč ni na vrhu, toda nasprotniki štejejo vsako točko, ki bi jo utegnili zapisati v svojo —prid. Edward Kennedy, ki se bojuje proti sedanjemu predsedniku Jimmyju Carterju za naslov kandidata demokratske stranke (in šele potem bo lahko direktno napadel glavnega tekmeca, namreč kandidata republikanske stranke) si je pred časom privoščil nekdanjega iranskega šaha rekoč, da je bil „največji tiran vseh časov”. To so mu mnogi zamerili in je bilo po tej izjavi v javnosti brez števila polemik, ki pa, kot kaže, senatorja Kennedy-ja niso niti malo omajale, zakaj minuli teden je ponovil svoje mncr\je o nekdanjem šahu, pri tem pa dodal, da bo o njem tudi v prihodnje govoril brez dlake na jeziku. .. .Pogumen politik ali nepremišljen...?
POGUMEN NE, NEPREMIŠLJEN PA VSEKAKOR je bil tudi kapitan neke argentinske potniške ladje, ki je bila na izletniškem križarjenju po vodah okoli Antarktike: kljub večjemu številu nesreč na vodi in v zraku na tem področju je namreč s svojo ladjo nasedel ob večnem ledu in so ladjo komaj rešili... Skrajšane počitnice blizu Zemljinega tečaja ...
TRIPOLI - Sklicujoč se na libijsko novinarsko agcncijo DŽANA poročajo tudi novinarske agencije, da se je libijski vseljudski kongres odločil prekiniti odnose s palestinsko organizacijo Al Fatah in ji ukiniti vso denarno pomoč. Libijski vseljudski kongres je tudi sklenil zamrzniti trgovske odnose s Kitajsko ker, kot trdijo, oskrbuje Egipt z orožjem.
PARIZ - Generalni sekretar komunistične partije Francije Gcorges Marchais bo prihodnji teden obiskal Sovjetsko zvezo. Marchais je bil zadnjič na obisku v SZ julija 1974.
BAGDAD - Irak je podražil svojo nafto za povprečno 26 dolarjev za sodček. Nova cena velja od 1. januarja, sklicujoč sc na obvestila naftnega ministrstva piše časopis „Alef Ba”, da bo dejanska cena iranske nafte med 24,65 in 27,50 dolarja.
BANGKOK - Časopisna agencija provientnamskega režima v Kampučiji SPK je sporočila, da se je v Plinom ftnhu začela zunanjejni-nistrska konferenca, na kateri sodelujejo Vietnam, Laos in Kampučija. Konferenca naj bi prispevala svoj delež pri ..krepitvi bojne solidarnosti in poglabljanju bratskega sodelovanja med temi tremi ljudstvi.”
LIMA - Novi perujski zunanji minister Arturo Garcia, ki je to dolžnost , prevzel pred mesccem dni, je izjavil, da v zunanji politiki te andske- države ne bo nikakršnih sprememb. Dodal pa je, da bodo imeli andski pakt in sosednje države največjo prednost, to pa sc ne pomem, da bo Peru opustil položaj, ki si ga je ustvaril v tretjem svetu in v skupini neuvrščenih držav.
RIM - Tri največja sindikalna združenja so za 1 5. januar napovedala splošno stavko, ki bo trajala osem ur. Prekinitev debi bo torej dvakrat daljša kot v zadnji decembrski sindikalni akciji. Generalni sekretar generalne konfederacije dela je obtožil vlado, da skuša preložiti breme podražitev nafte na delavce. „V takšnih okoliščinah je poziv k splošni stavki ne le naša pravica, temveč* tudi dolžnost,” je poudaril generalni sekretar l.uciano Lino.
Iz zadnjega PAVUHE
VEČLETNI KOLEDAR
m
m,
••
1981
l^D^
v_
ffupiNUa
i
l
Št 1 - 2 (1586-87) 10. januarja 198°
DOLENJSKI LIST
DARILA ZA STAREJŠE - Deset aktivistk RK je pred Silvestrovim pripravilo 1210 paketov za obdaritev starostnikov vseh krajevnih skupnosti Novega mesta. Denar za pakete so prispevali Center za socialno skrbstvo, KO RK, krajevne skupnosti, Društvo upokojencev in družbeno politične organizacije.
JUBILEJ RADIA - Oh novem letuje minilo deset let, odkar se oglaša sevniški val. Jubilej bodo počastili jutri ob 18. uri s prireditvijo v sevni-škem gasilskem domu. Na sporedu bo za vsakoj^r nekaj, oktet Boštanjski fantje in celo Mo ni Kovačič. Nasliki: v studiu. (Foto: Železnik)
KMEČKO DVORIŠČE - Z razstave v Domu JLA V Brežicah, na kateri je sodelovalo veliko mladih navdušenih fotoamaterjev iz osnovnih šol. Motiv s kmečkega dvorišča je razstavil trinajstletni Srečko Kos, član fotokluba osnovne šole v Globokem. Učenci so ponosni, da so imeli tokrat priložnost pokazati svoje znanje in iznajdljivost širšemu krogu obiskovalcev, obenem pa so lahko primerjali delo svojega mladega krožka z dosežki vrstnikov drugod. Posebno pozornost so posvetili portretom, za katere so bili deležni precej pohvale.
PREDAVANJA ZA VINOGRADNIKE
Kmetijska zadruga Metlika s pospeševalno službo in Vinsko kletjo že vrsto let skrbi za strokovno izobraževanje vinogradnikov. Lani so strokovnjaki pripravili vrsto predavanj, podobne razgovore, dopolnjene z diapozitivi in filmi, pa bodo z vinogradniki imeli tudi letos. V soboto, 12. januarja ob 9. uri, bo predavanje v črnomaljskem gasilskem domu, naslednjega dne ob 9.30 bo predavanje v scmiškem gasilskem domu, v sredo, 16. januarja, ob 18. uri pa strokovnjaki vabijo vinogradnike v osnovno šolo na Štrekljev cu.
F. DERGANC
Sejmišča
NOVO MESTO:	Odkar velja
zapora za prodajo pujskov s Hrvaškega, so cene na novomeškem sejmišču znatno poskočile. V ponedeljek je bilo naprodaj 141 pujskov in 12 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupno 101. Pujski so bili od 1.000 do 1.400 din, starejši prašiči pa od 1.410 do 2.450 din. Rejci so prignali tudi 38 glav goveje živine, prodali pa 31 glav. Voli so bili po 30 do 34 din, krave po 22 do 27 din in mlada živina po 24 do 28 din kilogram žive teže.
BREŽICE: Na prvem ponovolct-nem sjemu je bilo naprodaj 295 pujskov, prodanih pa 245 po 50 do 55 din kilogram žive teže.
Parcela kot najhujša omejitev
Gradnja stanovanj ne bo usahnila, saj na Dolenjskem stanovanj še močno primanjkuje, žal pa tudi gradbenih zemljišč — Spodbuden zgled iz trebanjske občine
Omejevanje naložb v letu prav gotovo ne bo zajelo stanovanjske gradnje ne pri zasebnikih ne v družbenem sektorju. Potrebe po stanovanjih so namreč veliko večje od trenutnih ponudb, pa tudi gradbeno operativo bo treba vsaj deloma preusmeriti v tako gradnjo. In zanimivo je, da je za tako gradnjo ves čas živ interes, vse prepogosto pa se zatika pri gradbenih parcelah.
Po sicer ne dovolj preverjenih podatkih marsikje na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju nimajo na razpolago gradbenih parcel. Tako je v novomeški občini, v brežiški občini so zadnji kompleks oddali še v letu 1975, v sevniški občini je na voljo le 10 parcel. Zato pa je temboj razveseljivo, da take parcele imajo v trebanjski občini, kjer je bilo vprašanje o njih ostro zastavljeno tudi na zadnji seji občinske konference ZK.
Vsega skupaj imajo v trebanjski občini zdaj na voljo več kot sto gradbenih parcel za zasebno gradnjo, od tega v Starem trgu 51 parcel, na Mirni 46, nekaj še
Kmetijski
Pozimi škropiti ali ne?
Ameriški ali kalifornijski kapar, tudi kapar San Jose imenovan, ima na vesti na milijone sadnih dreves. Tudi pri nas je pred tremi desetletji in več grozil, da bo uničil slovensko sadjarstvo. Prof. Janežič je takrat zapisal: „Če se bo še nekaj let tako nemoteno širil, bomo ostali brez sadja.“ Opozorilo, predvsem pa očitna škoda, ki jo je delal kapar, je sadjarje streznila. V široki praksi so uvedli zimsko škropljenje, k uspešnemu zatiranju nadloge pa so pripomogli tudi kaparjevi naravni sovražniki, tako da zdaj strokovnjaki že trdijo, da dandanes „kapar ni več problematičen11.
Ob preprečeni katastrofi pa se zdaj postavlja vprašanje, ali je zimsko skopljenje sadnega drevja še potrebno. Namenjeno je bilo predvsem kaparju, ki še zdaleč ni več tako nevaren. Škropiti tja v en dan po nepotrebnem draži pridelovanje sadja, in kar postaja še pomembnejše, po nepotrebnem onesnažuje okolje in pripomore do večje odpornosti škodljivcev, ki se na neprestano škropljenje prilagodijo, sledeč naravnemu zakonu o ohranitvi vrste.
Zdaj velja pravilo, da je treba pozimi škropiti le tam, kjer drevja ne škropimo poleti, ali v primem, da se je izjemno zaredil kak škodljivec, lahko seveda tudi kapar. Zimsko škropljenje je lahko zelo učinkovito tudi proti nekaterim boleznim, kot na primer zloglasni moniliji, če uporabljamo bakrene pripravke.
Če pa že moramo v zimskem času v sadovnjak s škropilnico, Potlej storimo to tik pred začetkom rasti, ko škropivo lahko uniči tudi sovražnike cvetnih brstov ali mladih plodičev. To velja zlasti pri uporabi oljno organofosfomih sredstev, izmed katerih sadjarji zlasti mnogo uporabljajo folidol, pa tudi deodiazion in olje cidial.
Na voljo so še nekatere druge stare preizkušene snovi, od žvepleno apnene brozge do mineralnih olj in tako imenovanih rumenih sredstev, kot so rumena pasta, olje rumesan, rumeno olje itd. Ti pripravki vsebujejo tudi dinitroortokrezol, ki deluje razen proti škodljivcem tudi proti nekaterim bdežnim, npr. breskovi kodravosti.
Inž. M. L
v Mokronogu ter v Šentrupertu in Velikem Gabru, kjer upravljata z njimi na novo ustanovljeni stanovanjski zadrugi. Pripravljena imajo tudi zemljišča za gradnjo družbenih stanovanj, od katerih je bilo samo v Trebnjem lani zgrajenih 42 stanovanj, pripravljajo pa se še na gradnjo več kot 100 stanovanj, gradnja 50 stanovanj na Mirni pa že poteka. Do takih rezultatov v trebanjski občini niso prišli čez noč.
JOŽE SIMČIČ
imeli 18.535 nočitev, kar je rekord. Sc pred nekaj leti je bila za Hotel Pugled številka 10.000 nočitev na leto skoraj nedosegljiv cilj.
Zanimivo pa je, da je v letu 1979 v kočevskem hotelu prenočevalo
Rekordni Pugled
Lanski uspeh hrabri k povečanju zmogljivosti
V kočevskem gostinskem podjetju Hotel Pugled so v minulem letu
larumr kocevs
manj gostov kot v letu 1978, vendar so se v hotelu zadrževali dalj časa. Tako je v letu 1978 prespal gost v hotelu le slabi dve noči, lani pa že dobre tri. Daljše bivanje v hotelu gre le na račun domačih gostov.
Med domačimi gosti je Kočevje obiskalo lani zelo veliko športnikov in športnih skupin, ki so tudi vadili za razna mednarodna in domača tekmovanja. V Kočevju so razmeroma lepo urejena športna igrišča, športne dvorane in bazen, razen tega pa je v tem mestu sredi gozdov tudi zdrav zrak. Na srečo ali morda nesrečo pa je tu in daleč naokoli malo zabave, in tako malo skušnjav, ki bi odtegnile športnike od resne vadbe.
Prenočitvene zmogljivosti hotela so bile lani zasedene skozi vse leto nad 60-odstotno, samo v drugi polo vici leta pa celo blizu 100-odstotno. Hotel nujno potrebuje še nova ležišča. Zato nameravajo razširiti in preurediti depandanso, kjer bodo manj udobne in zato tudi cenejše sobe.
J. PRIMC
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Bršljin 63,
OBJ A VLJA
PROSTA DELA OZ. NALOGE ZA
- PK DELAVCE V PROIZVODNJI NAPRAV -KLJUČAVNIČARJE IN KLEPARJE
Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri
- VODJO SKUPINE ZA ELEKTRONIKO IN REGULACIJO
Pogoj: strojni ali elektro inženir ter tri leta prakse v konstrukciji, razvoju ali proizvodnji
- PLANERJA UVOZNEGA MATERIALA
Pogoj: elektrotehnik
- TEHNOLOGA ZA TRANSFORMATORJE Pogoj: elektrotehnik ali strojni tehnik
- KNJIGOVODJO
Pogoj: ekonomski tehnik
- PLANERJA ZA SERIJSKE MEHANSKE DELE Pogoj: strojni tehnik
Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke porodniškem dopustu)
na
Kandidati imajo možnost zaposlitve v mladem in dinamičnem kolektivu, ki proizvaja izdelke v družbeno perspektivni dejavnosti. Hitra rast pospešeno omogoča proizvodnim delavcem napredovanje in stalno strokovno izpopolnjevanje.
Rok za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Poseben pogoj je poskusno delo.
15/1-80
EN
HRIBČEK BOM KUPIL ~
Ureja: Tit Doberšek
Pri zamenjavi samorodnic z žlahtno trto, kot pri ureditvi vinogradov sploh je treba upoštevati
5 Izkušnje ^ pri obnovi ^ vinogradov
!
n
S
S
h
I
*
Ekonomski zakoni ne dopuščajo več sajenja vinogradov po starih navadah. Nejasnosti glede načina izvedbe sajenja sodobnih vinogradov so odstranjene. _
Zasebni vinogradniki naj se pred začetkom obnove vinogradov odločijo in dogovorijo za
skupinsko obnovo vinogradov,
ki ima pred ločeno, zasebno obnovo vinogradov naslednje prednosti:
1. Skupna dovozna (in od-vozna) pota omogočajo tudi manjšim vinogradnikom strojno obdelavo in celovito - kompleksno zaščito vinograda.
2. Investicijski stroški obnove vinogradov so manjši, ker skupno delo poceni načrtovanje, rigolanje, napravo dovoznih poti ter dovoz in nabavo potrebnega materiala, ki ga rabimo pri obnovi (kolje, trte cepljenke, stebri, kompost, gnoj in drugo).
3. Za organizirano skupinsko obnovo, ki jo izvedemo s pomočjo pospeševalcev pri kmetijskih zadrugah in kombinatih, je možno tudi za zasebne vinogradnike izposlovati ustrezne krc-' dl te.
Po opravljeni skupinski obnovi, ki ni nobeno podružbljanje zemlje, dobi vsak lastnik ustrezen in obnovljen del vinograda skladno s površino, ki jo je prepustil (vložil) skupni obnovi. Morda iz tehničnih razlogov ne bo mogel dobiti nazaj ravno svoje parcele, toda površinsko, z izjemo odstotka površin za skupna pota, ne bo nihče prikrajšan. Dosedanje skupinske obnove vinogradov (v Beli krajini, jih je uspešno izvedla Kmetijska zadruga Metlika, na Vipavskem s pomočjo Kombinata Vipava), v Brdih in na Dolenjskem ter Štajerskem so bile uspešne in so zadovoljile največje dvomljivce. Nekateri pogoji za izvedbo skupinske obnove
Izvršni odbor Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije je določil tehnološke osnove za ureditev vinogradov v Sloveniji, po katerih je treba pripraviti investicijske programe tudi za
skupinsko obnovo vinogradov. Sestavni del investicijskega programa obsega: analizo zemlje in s tem v zvezi načrt založnega gnojenja, hidrometeorološke podatke, mapno kopijo zemljišča, ki ga zasajamo, in podatke o predhodnem izkoriščanju zemlje. Upoštevati je treba rajo-nizacijo in trsni izbor, primernost lege, razdalje sajenja, smer vrst, velikost nasada, globino rigolanja, gnojenje na zalogo in vzgojno oblika
N ajmanjša površina vinogradov znaša po teh navodilih v skupinski obnovi 6 ha, praviloma v enem kosu, izjemoma v več kosih (kompleksih), če ti niso oddaljeni eden od drugega več kot 1 km, vendar posamezen kos v skupinski obnovi mora meriti najmanj 1 ha. Ce že obstoječi nasad vinograda dopolnjujemo, velikost novega nasada ni omejena. Novi nasad lahko urejamo, to je zasajamo etapno.
Pri skupinski obnovi, ki poteka v kooperacijskem kmetijstvu z ustrezno kmetijsko delovno organizacijo, mora biti zagotovljena enotna naprava, to je sajenje in oskrba novega vinograda. Ta oskrba je izvedljiva z ustanovitvijo
vin ogradne strojne skupnosti
Manjši vinogradniki, med katerimi je mnogo ljubiteljev, se ne morejo sami oskrbeti z ustreznimi stroji za obdelavo in oskrbo vinogradov, saj se stroji za obdelavo vinogradcv na splošno ločijo od strojev, ki jih uporabljamo na njivah in travnikih, in to iz naslednjih razlogov:
- ker so posebno mali vinogradniki finančno prešibki, da bi si sami kupili ustrezne stroje;
- ker mali vinogradniki na svojih malih površinah strojev ne bi devolj izkoriščali in bi neizkoriščeni stroji prehitro zastareli
Vinogradniki ustanovijo strojno skupnost s posebno pogodbo, ki obsega:
- seznam članov strojne skupnosti,
- seznam strojev, ki jih bodo (nabavili,
- dogovor o višini prispevka posameznega člana za nakup strojev,
- dogovor o vrstnem redu in času porabe strojev,
- dogovor o vzdrževanju in zavarovanju strojev,
- dogovor o zaračunavanju storitev.
Člani strojne skupnosti izvolijo vodstvo skupnosti, ki upravlja s skupnostjo in izvršuje sklepe zbora skupnosti
Strojna skupnost je ustanovljena, ko je registrirana pri OZD in pristojnem upravnem organu občine.	Dl
I
!
S
s
4
4
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Dolenjski list drugačen
Prva številka „za pokušino", brez občinskih strani
Izdajateljski svet Dolenjskega lista je, kot smo že poročali, na decembrski seji razpravljal o predlogu za delno spremembo vsebinske zasnove lista in s tem povezanim drugačnim načinom sofinanciranja s strani ustanoviteljic, občinskih konferenc Socialistične zveze. Sklenil je, da je treba javno razpravo, ki dotlej še ni segla dovolj široko, podaljšati do konca marca, uredniškemu odboru Dolenjskega lista pa naročil, naj do takrat pripravi nekaj številk za poskus, in sicer naj bo taka številka vsaka prva v mesecu.
Danes je pred vami, spoštovani bralci, taka številka, vendar je šele prvi korak v spremembah, ki bodo postopno še sledile, saj je sedanji koncept zorel leta in ga ne kaže premalo pretehtano spreminjati na vrat in na nos. Bistvo prve spremembe je v tem, da v listu v tej številki ni več togo zrubriciranih ..komunskih strani”, ki imajo ime še od takrat, ko smo govorih o komunah in ne o občinah. Izbora novinarskih prispevkov več ne določa od občine zakupljen časopisni prostor, temveč novinarska vrednost sestavka samega, seveda napisanega po pravilih dobrega žumalizma, značilnega za socialistično samoupravno novinarstvo, kot ga razumemo v vsej njegovi širini in njegovih možnostih. Temu cilju sledijo tudi poudarki, ki jih uredništvo lahko daje posameznim prispevkom s tehničnimi prijemi pri urejanju lista.
Ker bo verjetno kdo rekel, da je zdaj list manj pregleden, smo se trudili združiti prispevke ne le po tematiki, temveč tudi po območjih, ki jih bomo prav tako še »pokrivali” naprej, tako da bo bralec lažje našel tisto, kar ga posebej zanima. Sprememba nam omogoča večjo elastičnost in smotrnost pri urejanju lista ter ne nazadnje tudi večjo racionalnost, saj se podobna tematika ne bo ponavljala v več različnih sestavkih iz različnih občin, list pa bo lažje opravljal vlogo pokrajinskega glasila.
Sicer pa: pred vami je, spoštovani bralci, poskusna številka in veseli bomo, če nam boste pisali ali povedali, kaj mislite o
nje>	UREDNIŠTVO
Čedalje manj na pamet in počez
Na nakovalu volilnih konferenc ZK v novomeški občini aktualna problematika — Izmikanje funkcijam, formalizmi, papirnata odgovornost in drugi taki pojavi le še v
manjšini
NOVO MESTO — Tu se je pred novim letom sestala občinska konferenca ZK in ocenila volilne konference v osnovnih organizacijah. Ocena je zelo ugodna, sprejeli pa so jo s pripombo, da tako razgibane partijske dejavnosti ni bilo v novomeški občini že odtiej, ko so sestanke razvnemali dokumenti z zadnjega slovenskega in jugoslovanskega kongresa ZK, pomemben ton tej dejavnosti pa so dali tudi pogovori o sklepih 5. seje CK ZKS in še prej obisk delovne skupine centralnega komiteja v več kot 20 osnovnih organizacijah ZK v novomeški občini.
Ocena ugotavlja, da so volilne konference dokaj dobro odsevale stanje in idejno-politične razmere v okoljih, kjer delujejo osnovne organizacije. Marsikje so se problematike lotili kritično in analitično. Na nakovalu razprav v združenem delu so se znašli dohodek, izvoz, investicijska politika pa kadri, produktivnost, organizacija dela in podobna vprašanja. V krajevnih skupnostih so načenjali zadeve, značilne za posamezna območja. Povsod pa so sc komunisti zamislili ob še vse premalo učinkovitem delegatskem sistemu in sprejeli vrsto sklepov za poživitev delegatskega delovanja. Seveda niso kazali s prstom samo na druge, ampak tudi nase. V manjšini so bile osnovne organizacije, ki so se, ocenjujoč svojo vlogo in aktivnost, zadovoljile z naštevanjem sestankov, obravnavanjem gradiv komiteja in občinske konference ter najrazličnejših informacij.
Ocena nadalje pokaže, da so se v osnovnih organizacijah do nalog v pripravah in izvedbi volilnih konferenc vedli odgovorno in tudi disciplinirano. Kajpak so bile tudi izjeme, da ni šlo gladko, zatikalo pa
se je tako pri spoštovanju rokov kot pri kadrovanju. Ponekod so se posamezniki izmikali funkcijam in se sploh vedli nepartijsko, take primere pa so ostro kritizirali že v osnovnih organizacijah. Na koncu ocena pove, da sta kar dve tretjini osnovnih organizacij (od vseh 158) dobili nova partijska vodstva. Iz teh po-
datkov je razvidno, da sta 102 sekretarja nova, 56 pa je takih, ki so bili tokrat ponovno izvoljeni Občinska konferenca je opozorila osnovne organizacije - zamudnice, da morajo nemudoma izdelati delovne programe za leto 1980, vanje pa zapisati lastne in širše družbenopolitične naloge. Konferenca je naložila vsem komunistom, da zavzamejo stališča do najrazličnejših planskih dokumentov in si prizadevajo, da bodo iz njih jasno razvidni varčevalni, stabilizacijski in drugi elementi. Posebej je konferenca naložila komiteju, da pripravi v prvih mesecih leta 1980 seminar za nova vodstva osnovnih organizacij.
I.	Z.
Jože Ravbar—šestdesetletnik
Domov obveščeni...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Spodnji Grič kot etažni lastniki.
Na srečanju so zdomce informirali o možnostih zaposlitve in vključevanju v malo obrt Pomanjkanje nekaterih vrst kadrov so ponazorili s podatkom, da tri delovne organizacije kovinske sfroke zaradi tega ne morejo uvesti druge izmene.
Zelo podrobna pojasnila je zdomcem posredoval zastopnik carinske izpostave Krško, ob koncu pa je poudaril, naj se zdomci osebno zglase v poslovnih prostorih te ustanove (v nekdanjih hangarjih „Hidro-montaže” pri nuklearni elektrarni), Iger lahko dobijo točne informacije vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih pa celo do 17. ure.
Gostje so se razveselili možnosti, da lahko njihovi otroci v kateremkoli času od junija do septembra letujejo v pionirskem naselju v Nerezinah, ker se bodo na ta način utrjevale njihove vezi z domovino. Hkrati so predi agah, naj bi dobili možnost vplačati določen znesek v sklad za gradnjo počitniških hišic za zdomce v Počitniškem naselju občine Krško v Nerezinah na otoku Lošinju.
NIKO KEŠE
Rodil se je 1. 1. 1915 v Jurki vasi. Po končani osnovni šoli se je zaposlil na žagi kot žagarski delavec.
Že v mladosti je spoznal težave svojih ljudi, zato je bistri mladenič čutil notranjo potrebo po aktivnem reševanju družbenih problemov. Nekaj časa je delal pri Sokolu, a ga je kmalu zapustil in začel aktivno delati v zvezi lesnih delavcev. Leta 1940 je našel pot do partije. Bil je prvoborec in med organizatorji vstaje na Dolenjskem. V partiji je opravljal mnoge dol-
žnosti pred vojno, med NOB in po vojni do upokojitve. Partiji ostaja zvest še danes. Njegovo življenjsko vodilo je biti in ostati človek v pravem pomenu besede.
Umiijen, v delu zelo premišljen in vsestranski je znal obravnavati kadrovske zadeve življenjsko, objektivno in s ču-
Planinci rešili srečanje zdomcev
Na sevniškem pogovoru z delavci na tujem prišlo največ članov PD Triglav - Skupna akcija za dom na Mrzli planini ob pomoči MS SZDL
SEVNICA - Pri iskanju načinov za čim uspešnejše pogovore z našimi delavci v tujini, zdomci, kot jim pravimo, marsikje še vedno nismo našli pravega načina. Tudi v Sevnici bi zadnjemu takemu sklicu poslednje dni minulega leta lahko pripisali pridevek neuspešnosti, če ga ne bi dobesedno ,.rešili” člani planinskega društva Trigfav.
Večina zdomcev se želi kmalu vrniti
Sprašujejo za zaposlitev in za zasebno obrt
V brežiški občini so letos organizirali novoletne razgovore z zdomci v treh krajevnih skupnostih: v Cerkljah, v Breži-cah in v Globokem. Koordinacijski odbor za vprašanja zdomcev pri občinski konferenci SZDL je namreč menil, da so taka srečanja pristnejša in zaradi tega tudi plodnejša.
Odziv je bil tokrat še najboljši v Cerkljah. Razgovora se je udeležilo 11 zdomcev. Zanimali so se za zaposlitev in za odpiranje lastnih obrtnih delavnic. Večina se jih namreč želi kmalu vrniti. V Globokem so prišli do enakega zaključka, medtem ko jim v Brežicah zdomcev ni uspelo privabiti na sestanek. Dnevi pred novim letom za srečanja niso najbolj prikladni, pa vendarle edino možni, saj v tem času zdomci najbolj obiskujejo domovino.
Znano je, da so člani tega planinskega društva naši delavci na začasnem delu v tujini in tisti, ki so se že vrnili domov. Vsekakor posrečena sestava. Seveda niso na sestanku manjkali tudi predstavniki družbenopolitičnega in skupščinskega življenja. Vsaj za uvodni del pogovora bi lahko rekli, da bi jih bilo skoraj več kot zdomcev. Slednji torej spet niso izkoristili prilike za pogovor.
Planinsko društvo Triglav ima težave pri pripravi skupnega ognjišča njihovega doma na Mrzli planini. Pred leti, ko je bila večina članov sedanjega vodstva še v Stuttgartu, so na Mrzli planini za 20.000 DM odkupili osamelo kmetijo na zelo lepem kraju. Minila so leta, kmetija pa še naprej le sameva.
Vseeno ne bi smeli metati puške v koruzo. Na srečanju na sevniškem gradu je bilo namreč vodstvo sicer prizadevnega društva tik pred tem. Dom na Mrzli planini je bil namreč prvotno zemišljen kot vseslovensko skupno ognjišče delavcev na začasnem delu v tujini in povratnikov. Tako široko je sestavljen tudi njegov upravni odbor. Zadnja leta je postal ta dom huda moralna obremenitev za to vodstvo, zakaj razen nekaj mark ni denarja za korenitejšo obnovo.
Končni sklep prednovoletnega srečanja v Sevnici je, da prosijo medobčinski svet SZDL za Posavje,
naj uvrsti to vprašanje na dnevni red enega od bliži\jih sklicev tega foruma.
Prvotno zamišljeni koncept je namreč prehud zalogaj za nerazvito zabukovško krajevno skupnost in tudi dopolnjevano sevniško občino.
Po vsem tem je torej še najmanj prostora za malodušje.
ALFRED ŽELEZNIK
IMV izpolnjuje dolgove
Krajani Gotne vasi bodo sredi leta dobili varne pločnike
Kar bi moral IMV občanom te krajevne skupnosti zagotoviti še preden so težki tovornjaki z dela Trdinove ceste pregnali krajane, bo začel uresničevati šele letos. Prekasno, vendar bo, čeravno nekateri Gotenčanje ob tem zaradi starih izkušenj zmigujejo z gjavo.
Odločno „piko na i“ so namreč postavili na pogovoru med predstavniki izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, IMV, občine, komunalne skupnosti in krajevne skupnosti Gotna vas. Sklepe sestanka pa so z odobravanjem potrdili tudi delegati vseh treh zborov novomeške občinske skupščine na svojih zadnjih lanskih sejah.
Tako bo morala IMV do konca maja opraviti dve zahtevni nalogi: v Gotni vasi bo ob magistralni cesti zgradila pločnik do avtobusne postaje, ki je blizu križišča s Trdinovo cesto, in od sedanjega priključka za
naselje „Pot na Gorjance*' do križišča v Gotni vasi bo postavila ograjo, ki bo preprečila nevarne uvoze k IMV. Do junija bo moral avtomobilski velikan poskrbeti za projektno rešitev križišča nekdanje Karlovške z Zagrebško cesto in urediti pločnik ob spomeniku v Žabji vasi.
Na decembrskem pogovoru so Industriji motornih vozil naložili še nekaj važnih nalog, ki jih bodo njeni delavci, kot je obljubil predstavnik IMV, opravili takoj.	J.	P.
MLADINA SPET NA DELO
Kočevska mladina bo letos poleti sodelovala na republiški mladinski delovni akciji „Istra 80”. Gradili bodo vodovod v Šmarju pri Kopru. Kočevska brigada bo štela 40 mladincev. Ni pa še znano, na kateri delovni akciji v domači občini bodo sodelovali mladinci
Važna sta vsebina in način dela
črnomaljski komunisti so ocenili volilne konference ter družbenoekonomske in samoupravne razmere v občini — Delovna skupina bo proučila stanje v občinski upravi
ČRNOMELJ — Na lanski zadnji seji so člani OK ZK Črnomelj največ pozornosti posvetili dvema ocenama, in sicer o poteku nedavnih volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK ter o družbenoekonomskih in samoupravnih razmerah v občini.
Slišati je bilo pripombo, da odpraviti pomanjkljivosti, sicer so bile volilne konference zve- bo not do skupnih čine premalo svečane, ta zanemarljiva pomanjkljivost pa najbrž ne more zasenčiti odgovornosti, s kakršno so se črnomaljski komunisti lotih volitev novih vodstev. Sadovi njihovega dela bodo vidni kaj kmalu, gotovo pa bodo pičli v
bo pot do skupnih družbenih ciljev strma, še zlasti pa si morajo komunisti prizadevati, da bo dosežen dejanski množični vpliv občanov na odločanje.
Pri oceni delovanja družbenopolitičnih organizacij v občini so bile najbolj kritične besede izrečene o delovanju tistih osnovnih organizacijah, mladinskeorganizacije. Poudarje-kjer se ob volilnih konferencah no je bilo tudi, da slabo gos-
niso resno vprašali, ali sta vsebina in način njihovega dela taka, da bodo kos težavam, do katerih prihaja v delovnem okolju komunistov, pa naj gre za občinsko upravo, krajevne skupnosti, tozde. Marsikje bo treba
podarijo v tistih tozdih, kjer je šibka samoupravna organiziranost. Vnaprej bo treba še več pozornosti posvetiti kadrovski politiki, zavreti težnje po investicijah v negospodarske
tom odgovornosti ter izrednim posluhom za reševanje življenjskih problemov ljudi. Takega sem spoznala že v mladosti, kot takega ga poznam še danes. Njegov topli odnos do ljudi, skromnost in poštenost pa so vrline, ki vzbujajo v nas mlajših spoštovanje, zaupanje in zavest, da si srečal iskrenega tovariša, čutečega človeka in vzornika, ki ti bo vedno iskreno svetoval in pomagal.
Zato mu ob njegovem rojstnem dnevu iskreno čestitamo. Želimo si, da bi še dolgo ostal med nami, veder in zdrav, stvaren in objektiven človek, ki ni nikoli uporabljal metod pritiska, čeprav je vedno vztrajal na principih in delal za svetle cilje delavskega razreda in človeštva.
JOŽA ŠKUFCA
MLADI PRESENETILI KRAJANE 2ELJN
Za novo leto so mladinci iz Željn pripravili za krajane lep kulturni program. Uprizorili so odlomek iz „Županove Micke” in izvedli več recitacij. Za zabavni program pa so pripravili še srečelov. Šolska dvorana je bila nabito polna. Občani so hvaležni mladim za dve uri zabave.
SEVNIŠKI PABERKI
ITALIJANSKI PRAŠEK - Ob lanski, za nekatere pa tudi letošnji krizi za pralni prašek, kavo in se kaj, kar so imeli sevniški trgovci vzorno na voljo najdlje na Dolenjskem, so se te dni izkazali z italijanskim pralnim praškom. Cena je konkurenčna, s še uporabno embalažo vred stane 185 dinarjev.
dejavnosti, v ospredje mora priti povezanost med tozdi, ne nazadnje pa bo treba zaostriti tudi osebno odgovornost vodstvenih delavcev. Da se vse to še kako tiče zlasti komunistov, ni treba posebej poudarjati.
• Na seji so veliko govorili tudi o kanalizacijskem urejanju črnomaljskega središča. Niso iskali krWca za tolikšno zavlačevanje in vendar je prevladalo mnenje, da precejšen del krivde nosi tudi projektant, ne le izvajalec del. Člani OK ZK so dali pobudo za ustanovitev posebne delovne skupine, ki naj bi proučila razmere v občinski upravi ter dognala, koliko ima slednja „prste vmes” pri zadevščini, ki je lani najbolj razburjala Črnomaljce.
D. RUSTJA
KILAV KVAS? je bil kruh,
Za novo leto sicer standardne kakovosti, nekam nizek. Gospodinje, ki so se želele izkazati bolje od pekov, pa so se na Silvestrovo kajpak uštele, na pogled povsem običajen kvas je namreč v lončku počel vse, samo vzhajal ni. Prav je prišel oni iz Plive.
MLEKO JE IN NI - Kot za stavo je že v soboto dopoldne v vsej Sevnici zmanjkalo navadnega mleka v polivinilastih vrečkah. Najbolje imajo to urejeno v prodajalni na Glavnem trgu, kjer to mleko prodajajo po naročilu. Kjer jim ni do tako »zapletene” prodaje, pa imajo, ali pa tudi ne, alpsko mleko v tetrapaku. Če bi bilo to še po stari ceni, zanesljivo tudi tega ne bi imeli.
KONČNO ŠE Pl ZA - Ce smo novo leto že začeli s kruhom, pa končajmo z nečim podobnim, a kot zatrjujejo sladokusci, dosti boljšim. Sevniški hotel Ajdovec je namreč odprl pizzerijo. Pri tem ne bodo imeli težav s kvasom, zakaj pri tej specialiteti ga ni treba.
Novomeška kronika
.SUPER’ RAZSVETLJAVA r Da se obnašamo stabilizacijsko, je dokazalo tudi tistih dvanajst živopisnih žarnic in nekaj smrek na Glavnem trgu, ki naj bi otrokom in občanom pričarale novoletno vzdušje. Okraševalci so bili nad svojim delom tako navdušeni, da so svoj borni okras pustili goreti tudi podnevi.
OBLJUBE IN PIK VINKOVO - Ko so predstavniki H K Vinko v-cev osvajali novomeško prodajno področje, so imeli polna usta obljub o dobri in konkurenčni ponudbi. Kaže, da že imajo polna usta belega kruha, kajti zaposleni v njihovih neprimernih kioskih se obnašajo kot paše. V barakah, če se jim jih ravno ljubi odpreti, ponujajo tretjerazredno in povrhu zmrznjeno blago po astronomskih cenah.
NAJDALJŠI	,NAJKRAJŠI
ČAS’ - Gospodinje v naselju Pod Trško goro naj bi dobile manjšo trgovino že pred desetletjem. Takrat so jim novomeški trgovci obljubili, da bodo postavili prodajalno v .najkrajšem času’. Ta čas traja sedaj natančno devet let.
BOLNE ZAPORNICE - Zapornice na cesti Šmihel - dijaški dom bolehajo tako hudo, da se ne morejo dvimiti, kadar jih spustijo, tudi več kot pol ure. Kaže, da tudi odgovorni rad boleha. Vozniki, ki morajo obračati avtomobile kar na cesti, pravijo, da poznajo mast, ki bo pomagala obema .bolnikoma
ROJSTVA - Pred in po novem letu so rodile Jožica Kovačič iz' Kettejevega drevoreda 49 - Borisa, Jožefa Bohte z Ragovske 23 -Aleša, Cvetka Plantan iz Na Lazu 15 - Renato, Zvonka Kobe iz ulice V brezov log 19 - Uroša, Silva
Zupančič iz Ragovske 14 - Vojka, Majda Barič iz Mirana Jarca 30 - Mateja, Nevenka Bele iz
Adamičeve 27 - Simona, Anica Udovič iz Trubarjeve 3 - dečka, Fani Avbar iz ulice K Roku 15-Alenko, Nevenka Hudoklin s Ceste brigad 3 - Anito in Ivanka Kar-lič iz ulice Marjana Kozine 10 -dečka.
NA TRŽNICI NOVE LE CENE - Na vprašanje, kaj je na novo meški tržnici novega, je njen ipravnik Nikola Padevski na kratko odgovoril: „Samo cene, pa še te se spreminjajo od tedna do tedna!” Sicer pa je bila tržnica minuli ponedeljek domala prazna. Branjevke so ponujale jajčka, fižol, smetano in skuto, prodajala*’ kioskih pa zelnate glave po 10 dlfl1 za kg, krompir po 8 din, suhe slive I po 20 din, solato 35, limone 30,
I čebulo 15 do 18, banane po 10w pomaranče 22, hruške 25, mandarine 40 itd.
Ena gospa je rekla, da se je dedek Mraz, ki je nosil po krajevnih skupnostih, dosledno ravnal po naši zunanjetrgovinski usmeritvi. Le knjige je kupil v domači knjigami, po avtomobilčke je moral na Kitajsko, po žogice pa na Čehoslo-vaško ...
Črnomaljski drobir
ASFALT 2E CVETI - Dedek Mraz je občinskemu središču tik
Sed praznovanjem le prinesel as-ltno preobleko. Delavci so črno maso polagali sumljivo samozavestno in hitro. Učinek njihovega dela se je pokazal presenetljivo hitro: asfalt že veselo cveti.
DOVOLJ LE LEDA - Lju» bljanska televizija prikazuje že) dalj časa reklamo Ljubljanskih mlekarn, s katero propagira uživanje sladoleda tudi pozimi. ft> črnomaljskih trgovinah v glavnem o sladoledu ni duha ne sluha, zato pa se lahko gospodinje te dni na vsakem koraku srečujejo z ledom. Zlasti na neurejenih pločnikih in stopnišču pri mostu.
KONČNO V NOVI SOLI - Po večkrat napovedani in odloženi selitvi so se dijaki in profesorji Centra srednjih šol znašli za novimi klopmi. Če se bodo v novih prostorih počutili tako dobro, kot so se ob praznovanju novega jeta, bo šola vedno polna smeha in vesele glasbe od jutra do zgodnjih ur naslednjega dne.	,
USPELA LE AKCIJA - V lanskoletni, akciji NNNP so se bojda Belokranjci izkazali kot le malokdo. Da pa v Črnomlju le ni vse tako zgledno, kot prikazujejo razna poročila, je dokazal zadnj* sneg, ki je obležal pred vhodi trgo’’ vin in vrati stanovanjskih hiš ter blokov toliko časa, dokler ga niso shodili.
SPREHOD PO METLIKI
LETOŠNJI DEDEK MRAZ se je sprehajal med otioki v novem plašču in v novi kučmi. Blago je kupno Društvo prijateljev mladine, zadevo pa so se Šilc in okrasile Betine kreatorke iz Ljubljane. Brezplačno, iz veselja do žarečih otroških oči!
ZADNJI TEDEN PRED NOVIM LETOM je bil naporen za vse, ki morajo hoditi na sestanke. Bik) jih je kot listja in trave, vabila so prihajala drugo za drugim, skoraj kot novoletne čestitke. Kaže, kot bi vse organizacije, društva, samoupravne interesne skupnosti in tako naprej čakale na zadnje dni v letu.
V NOVI METLIŠKI TELOVADNICI se bodo odprla vrata tudi kultumo-zabavnim prireditvam. Res se bo to zgodilo v prvi polovici marca, a se bo. Takrat bo namreč „Beti” pripravila modno revijo, na kateri bo pokazala modele za prihajajočo sezona Nastopila bo tudi vrsta slovenskih estra dnih umetnikov, njihova imena in priimki pa naj ostanejo za zdaj še skrivnost.
V BIFEJU LJUBLJANSKEGA ŽITA nikoli ne manjka gostov. Lokal je prijeten, domala v središču mesta, k obisku pa brez dvoma pripomorejo prijazna dekleta za prodajalnim pultom. Prijazna beseda, drobna sala, nasmeh in človek se počuti prijetno, veliko lepše kot v gostilnah, kjer strežno osebje komaj čaka, da zaprete vrata za seboj. Ne rečem: še marsikje znajo biti prijetni. Tudi v prodajalni kruha.
V TEM NAŠEM KONCU so fantovščine še kako pogostne, le redki primerki skopuhov ne povabijo prijateljev k veseljačenju. Pred dnevi je vesela družba fantov spravljala v zakonski jarem sotrpina v bifeju Rajmer. Vzdušje je bilo edinstveno, tako, da je bila celo miza razstavljena na dele. Bodoči mož je morda hotel tako le pokazati, da ne bo nikoli dovolil družici spraviti ga pod miza
KRŠKE NOVICE
POUDAREK NA SVINJEREJI — Program, ki so si ga pri TOK krškega Agrokombinata zastavili za naslednje srednjeročno obdob-
naj bi zagotovili okoli 20.000 stokilogramskih prašičev, od katerih naj bi jih za domače potrebe poklali le okoli 8.000. Za uresničitev tega programa bodo potrebovali okoli 32 milijonov din pa 30 do 40 kmetij.
POHVALA - Slišali smo jo pred dnevi, naslovili pa so jo na gradbenike krškega podjetja KO-STAK, ki so postavili stanovanjski blok v Kostanjevici pred rokom, kar je menda celo v Sloveniji edinstven primer. Z željo, da bi imeli to leto vsaj v gradbeništvu veliko posnemovalcev, naj za nepričakovani uspeh še enkrat česti-tama
Se en ZBORNIK - Za leto 1980 gaje napovedalo Turistično društvo Brestanica. Z naslovom »Brestanica nekoč in danes” bo prinesel 15 pisanih prispevkov o zgodovini kraja ter njegovih znamenitostih.
Novo v Brežicah
ZA ZAČETEK NA PAPIRJU -
V Brežicah kupci močno pogrešajo diskontno prodajo živil, pralnih sredstev, čistil in raznega reprodukcijskega materiala. Marsikdo bi za svoje gospodinjstvo rad nakupil večje količine živil in drugega blaga s popustom, kot si to lahko privoščijo drugod. Sicer pa nekaterih artiklov tudi po redni cer.i ni dobiti pakiranih v večjih količinah, in tako so kupci prisiljeni jemati na kupe embalaže, s katero po nepotrebnem polnijo posode za odpadke. Iz smernic za novo srednjeročno obdobje zdaj prvič lahko razberemo, da trgovci računajo s tovrstnimi željami kupcev in da planirajo tudi diskontno trgovino.
PO VELENJSKEM VZORU -
V Brežicah načrtujejo nov gasilski dom, ker sodi sedanji že med zgodovinske znamenitosti. Roko nad njim ima spomeniško varstvena služba, zato adaptacija ne pride v poštev. Sicer pa tudi ni prostora za kako širitev. Gradbeni odbor si je izbral za model gasilski dom v Velenju. Člani so si ga skupaj ogledali in prišli do spoznanja, da
Skrite poti ne vodijo k cilju
Prava pot za uresničitev resolucije je večja produktivnost in varčevanje na vseh ravneh, so poudarili na zadnji seji OK ZKS Metlika — Pravično porazdeliti bremena
brežiškim potrebam. Projektantom so predlagali le nekaj manjših
METLIKA - Poleg resolucije o izvajanju družbenega plana občine Metlika v letošnjem letu je bila osrednja točka dnevnega reda zadnje lanske seje občinske konference ZKS Metlika ocena volilnih konferenc osnovnih organizacij v občinski organizaciji Zveze komunistov.
Pri razpravi o resoluciji so člani konference menili, da le-ta ustreza političnim in ekonomskim usmeritvam o gospodarstvu za letošnje leto, vendar je treba nekatere stvari dopolniti. Predvsem je konferenca menila, da je treba vse kazalce uskladiti z republiško in zvezno resolucijo, pri tem pa seveda upoštevati položaj in možnosti metliške občine; nekatera vprašanja je potrebno bolj dodelati in določiti odgovorne nosilce, na vseh ravneh pa izdelati konkretne stabilizacijske programe. Osnovni cilji resolucije so: povečanje dohodka ob večji produktivnosti, varčevanje na vseh ravneh, tako da bodo bremena stabilizacije porazdeljena na vse. Konferenca je zadolžila vse komuniste, da si še posebej prizadevajo za uresničitev z resolucijo zastavljenih ciljev.
Pri oceni volilnih konferenc OO ZK so poudarili, da so bile razprave o ključnih nalogah Zveze komunistov večkrat posplošene, da je bilo premalo konkretnih dogovorov in
zadolžitev članov za odpravo slabo-stL V okolju, v katerem delajo in živijo, je premalo čutiti vpliv tistih članov, ki so opravili zahtevnejše oblike idejnopolitičnega usposabljanja. Prav tako bi nekateri komunisti radi še naprej avtoritativno „maha-
r
Mar mora biti kultura zastonj?
OBRTNIKI SE SPREMINJAJO V KMETE
V ribniški občini so se začeli obrtniki na zanimiv način leviti v kmete. Najprej so postajali iz rednih obrtnikov obrtniki s popoldansko obrtjo (ker je bilo tako manj davka), nato pa kmetje (da je davka Se manj). V resnici pa marsikateri tak kmet namesto mleka in mesa proizvaja za KZ pogodbeno le -gajbe.
V GRIBLJAH USTANOVILI IGRALSKO SKUPINO
V Gribljah je bila pred kratkim ustanovljena igralska skupina, ki se bo poskusila za začetek s komedijo Toneta Partljiča. V skupini so predvsem mladi ljudje, ljubitelji odrskih desk. V svojem delovnem programu imajo zapisano tudi to, da bodo pridno sodelovali na proslavah, pripravili pa bodo tudi nekaj literarnih večerov. Vaje bodo imeli v razredu osnovne šole, gledalcem pa se bodo prvič predstavili marca.
NAMESTO ČESTITK DENAR VRTCU
Krajevna skupnost Kočevje-mesto je namesto novoletnih čestitk namenila 5.000 din za Vzgojno-varstveni zavod Kočevje. Tako so najlepše čestitali občanom in' še posebno otrokom.
A
Metliška Z KO bo dobila celih" 50.000 din — Se naprej mrtvilo
Zveza kulturnih organizacij Metlika bo dobila, tako kaže, za svoje delo v letu 1980 celih petdeset tisoč dinarjev. In s tem denarjem naj bi vzorno delali tamburaši, folkloristi, pevski zbori, in lepo bi bilo, če bi vzniknilo še nekaj igralskih in morda lutkarskih skupin, kajti na zadnjih dveh področjih imamo že vrsto let hud deficit Slišati je celo, da bi bilo zelo pohvalna Se bi se pričele razvijati zgoraj naštete dejavnosti po krajevnih skupnostih, po vaseh, kjer je zdaj pokopališčno mrtvilo, če pa se že kaj zgane, se to premakne po zaslugi posameznikov, entuziastov, ki se žrtvujejo, sebi v škodo, drugim v zabavo (mladinci v krajevni skupnosti Drašiči, na primer).
Toda, tovariši, za teh petdeset tisočakov si lahko omislimo le dva poklicna narodnozabavna ansambla za dvakrat po šestumo igranje na veselici na Radoviči in na Suhorju morda, in nič več! Tarnanje, da je bilo včasih drugače, da so se šli učitelji teater, da je bilo več vznesenosti, žrtvovanja in tako naprej, ne pomaga nič. Za vaje je treba prostor, topel (le kje v krajevni skupnosti ga imajo), kurjava stane, •vse stane, dirigent stane, režiserji stanejo (sicer jih pa sploh nimamo, ker jih nismo šolali, sa. nismo imeli denarja). Dokler bomo čakali na navdušence, ki bi se bili pripravljeni tresti zaradi mraza na vajah, ki bi hoteli kuriti svoj bencin od vasi do vasi, od gasilskega doma do napol razpadajočega kulturnega hrama, se kulturno življenje ne bo razmahnilo, kajti takšni posamezniki so redko posejani po naši lepi domovini.
Morda bi poskusili za začetek z dvema profesionalcema: enim pevovodjem in z enim režiserjem za obe belokranjski občini Ce najdemo denar za vsakršne pisarniške službe, ni hudič da ga ne bi izvrtali tudi za dva kulturna animatorja.
Ali pa tudi ne?
TONI GASPERIC
li” s stališči OO ZK, namesto da bi ta stališča jemali zgolj kot napotilo za njihovo delo v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah. Ocena pravi tudi, da so v osnovnih organizacijah še vedno preveč popustljivi do nedejavnih članov, posamezniki pa v ZK vidijo zgolj svoje osebne koristi in nič ne naredijo za ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov.
Vendar so v zadnjem obdobju v občinski organizaciji ZK dosegli tudi uspehe in korenite spremembe v miselnosti Tako se vedno več osnovnih organizacij zareda, daje v prvi vrsti treba reševati probleme v
• Eden od razpravljalcev je dejal, da cilj resolucije ni ta, da bi bilo v raznih zapisnikih s sej vse videti lepo in rožnato, v resnici pa bi, kot se je dogajalo marsikdaj doslej, postrani ideali derite poti, kako se izogniti včasih res težkemu in bolečemu izpolnjevanju obveznosti, kar pa le spodkopuje skupna prizadevanja in vedno bolj odmika zastavljene cilje.
svojem okolju, ne pa krivdo za razne težave iskati drugje. V zadnjem obdobju so v občini ustanovili pet novih osnovnih organizacij ZK in sprejeli 57 novih članov. Na volilnih konferencah je v dveh tretjinah osnovnih organizacij prišlo do kadrovskih sprememb v vodstvih, 24 od 35 sekretarjev pa je opravilo eno od zahtevnejših oblik idejnopolitičnega usposabljanja.
A.BARTEU
Jt t l
DIPLOME SLUŠATELJEM MARKSISTIČNEGA SEMINARJA -Pri medobčinskem študijskem središču C KS v Novem mestu so 28. decembra končali trimesečni izobraževalni ciklus teorije in prakse ter dopisne šole marksizma. Seminar so obiskovali slušatelji — komunisti iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine. Na slovesnosti, kjer so slušatelji pripravili skupaj z ^asbeno šolo krajši kulturni program, je Lojze Ratajc, predsednik medobčinskega sveta SZDL, podelil diplome 52 slušateljem, ki bodo svoje osnovne organizacije obogatili s prakso in teorijo marksizma. (Foto: J. Pavlin)
Samoprispevek za ceste
KS Velike Poljane: vsako naselje bo samoprispevek porabilo za gradnjo in izboljšavo cest na svojem območju
Ribnica - Na decembrskem zboru krajanov KS Velike Poljane so razpravljali o izvajanju sedanjega srednjeročnega načrta KS, o načrtu za leto 1980, o pripravah za izdelavo načrta razvoja KS v naslednjem srednjeročnem obdobju in o uspehih akcije NNNP-79.
Posebno pozornost so posvetili pripravam za uvedbo dodatnega samoprispevka za gradnjo in posodobitev cest v KS. Soglasno so sprejeli predlog, da bo znašal samoprispevek na gospodinjstvo 5.000 din in še po 200 din na 1 ha zemljišča, ki ga poseduje gospodinjstvo. V samih
Velikih Poljanah bo samoprispevek še enkrat večji, se pravi 10.000 din oz. 400 din, in bo porabljen za gradnjo ceste Ortnek-Velike Poljane in za njeno asfaltiranje.
Za uvedbo samoprispevka se ne bodo poslužili niti javnega niti tajnega glasovanja oz. referenduma, ampak so se odločili za osebno izjavljanje vseh zavezancev samoprispevka, ker menijo, da je to tudi najpravičnejše. Izjavljanje bodo opravili v nedeljo, 23. januarja, tako da bo vsak nosilec gospodarstva podpisal skupno listino, da bo plačal dogovorjeni znesek samoprispevka.
J. P.
Povprečni „vatli” zgrešijo
V krški občini temeljito pretresajo osnutek resolucije za 1980. leto - Pričakujejo vrsto dopolnitev in realnejša merila za uspešnost — Poziv vsem komunistom
KRŠKO - Prag 1980. leta so komunisti krške občine prestopili s trdnim namenom, da bodo na vsakem koraku obračunavali z nedoslednostjo, neodgovornostjo, nedisciplino in z vsemi drugimi pojavi, ki omalovažujejo stabilizacijska prizadevanja.
S sklepom občinske konference občani do 15. januarja že lahko
ZK ob izteku minulega leta so vsi člani Zveze komunistov odgovorni za usklajevanje občinske resolucije za leto 1980 z republiško, s cilji in sklepi CK ZKS in predsedstva CK ZKJ. Osnutek resolucije je občinska skupščina sprejela istega dne, vendar pričakuje v javni razpravi pomembne dopolnitve spričo najnovejših ukrepov in zaostrenih pogojev gospodarjenja.
Na gospodarstvo krške občine bodo imeli ukrepi glede cen, izvoza, uvoza ipd. velik vpliv, zato naj bi o resolucijskih številkah ponovno razpravljali vsi delovni kolektivi in pomagali vnesti realnejša merila v planske dokumente. Povprečja zelo malo povedo in indeksi prav tako.
Rok za javno razjravo o osnutku resolucije se bo iztekel 20. januarja. Konferenca ZK pričakuje, da bodo
zvedeli za občinsko bilanco, za trenutno stanje oziroma za najpomembnejše številke, na katere se bodo samoupravljalci oz. delegati lahko oprli pri sprejemanju planskih nalo&
Potem je tu še obravnavanje zaključnih računov. Akcija mora biti izpeljana enako temeljito oziroma še bolje kot lani, tak je bil sklep partijske konference. Tudi interesne skupnosti bodo morale kritično pretresti svojo porabo in bolj kcT" doslej upoštevati stabilizacijske cilje.
Zanje prav tako velja zahteva po racionalnem gospodarjenju, zato naj bi zaključnim računom predložile temeljite analize o poslovanju v zadnjem letu. Pa ne samo to, po sklepu občinske skupščine so dolžne pripravljati obračune vsake tri
mesece in omogočiti delavcem v združenem delu sočasno razpravo o svojem in njihovem gospodarjenju.
Pri načrtovanju za tekoče leto bodo .tozdom v pomoč tudi merila, ki jih osnutek resolucije navaja kot mejnike za uspešnost. Tako naj bi letos vsak delavec v združenem delu povprečno ustvaril 252 tisoč dinarjev čistega dohodka (ovrednotenega po lanskih cenah) in 182 tisoč dinarjev čistega dohodka, kar pomeni osemodstotno realno povečanje v primerjavi z 1979. letom. Vsakih 100 dinarjev porabljenih sredstev naj bi dalo 140 dinarjev celotnega prihodka ali 8,5 odst več kot lanu Ključ za delitev pa je takle: iz vsakih 100 dinarjev čistega dohodka naj gre 70 dinarjev za osebne dohodke in 30 dinarjev za bruto sklade. Za osebne dohodke bi potemtakem porabili 3 odstotke manj, v sklade pa namenili 3 odstotke več kot lani, in tako nadaljevali ugodno začete premike pri razporejanju dohodka v prvem polletju 1979.
JOŽICA TEPPEY
stopenj med občinami, zatorej je primernejša dotacija. Tudi samoupravni sporazum navaja ta del davka le kot možen vir. Vse to seveda dokazuje, da ni bilo posebnega posluha za KZS, saj so jo vsakič odpravili s simbolično vsoto, s katero si ni mogla kaj prida pomagati. Je zdaj končno le nastopil pravi trenutek tudi za njeno uveljavitev, za drugačno ocenjevanje gospodarjenja z zemljo in pridobivanje novih kmetijskih površin?
JOŽICA TEPPEY
Kot da nam je žal dinarja za zemljn
Kmetijska zemljiška skupnost v Brežicah po večletnem životarjenju načrtuje prve zložbe in melioracije
BREŽICE - Brežiška kmetijska zemljiška skupnost je bila ustanovljena pred petimi leti, decembra 1973. To je bilo obdobje životarjenja, saj si spričo skromnega dotoka sredstev ni mogja privoščiti večjih akcij za pridobivanje novih kmetijskih površin in izboljševanje neplodnih zemljišč v rodovitna polja, da bi tako vsaj delno nadomeščala izgube plodnih tal za nekmetijske namene.
bi takšen dom najbolj ustrezal n. Proje
lagali le
sprememb. Novi dom požarne varnosti bo stal poleg postaje milice ob mestni obvoznicu V njem je predvideno tudi zaklonišče proti atomski nevarnosti.
JE SOLI PREMALO? - Brežiški in krški občani zavidajo novomeškim voznikom, ki se tudi v snegu varno vozijo po cestah. Avtobusni šoferji na progah Breži-cc - Novo mesto - Ljubljana si naravnost oddahnejo, ko pripeljejo do Šentjerneja na kopno cesta “a vendar je to ista cesta, čeprav ^.Privilegirana samo znotraj ene ®t«me. Bogatejši si pač lahko vedno več privoščijo.
Do letos tudi kmetijska zemljišča iz sklada splošnega ljudskega premoženja niso bila prenesena na zemljiško skupnost. Gre za okoli 600 parcel s skupno površino 75 do 80 hektarov. Pričakovati je, da bo občinska skupščina v kratkem sledila tistim, ki so urejanje in gospo-daijenje s temi zemljišči že zaupale kmetijskim zemljiškim skupnostim.
V Posavju je to izpeljala edino krška občina. Zemljiški skupnosti je odstopila 700 parcel z okoli 450 ha površine.
Po besedah tajnika inž. Marjana Hoižena načrtuje brežiška zemljiška skupnost za letos tri akcije: zložbo kmetijskih zemljišč, melioracije in povečanje sklada kmetijskih zemljišč z odkupom. Odkup je mišljen pretežno za zemljišča, kijih ponujajo naprodaj ostareli kmetje. Trenutno je na voljo okoli 30 hektarov takih zemljišč.
Začetek zložb napoveduje letos v krajevni skupnosti Krška vas, pri-
hodnje leto pa v krajevni skupnosti Skopice. V obeh KS pride v poštev nad 300 hektarov površin.
Zemljiška skupnost se je z Vodno skupnostjo Dolenjske dogovorila za regulacijo Sromljice, da bi se takoj prihodnje leto lahko lotila melioracije. Načrti zanjo so naročeni. S tem bi pridobila 400 hektarov zemlje.
Kasneje namerava KZS naročiti projekte za melioracijo zemljišč ob Dramlji na površini 350 do 400 hektarov. Zatem bo na vrsti regulacija v Jevsih pod Kapelami, kjer nameravajo usposobiti za kmetijstvo nadaljnjih 400 hektarov zamočvirjenih travnikov.
Brežiška zemljiška skupnost si obeta v prihodnje nekaj več denarja od pispevka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Njen izvršni odbor in skupščina sta v decembru predlagala, da bi znašal ta prispevek 35,25 oz. 15 dinarjev od kvadratnega metra, odvisno od kakovosti zemljišča. V vsakem znes-
ku je upoštevanih po 5 din prispevka za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije. Višina predlaganih zneskov ustreza prispevkom, ki so jih predpisali v drugih slovenskih občinah.
Iz tega vira se je lani zbralo v blagajni KZS komaj 540 dinarjev. Letos računajo na poldrugi milijon, pa tudi od prodaje gramoza pričakujejo večjo vsoto denarja. Za ta vir je bila KZS letos prikrajšana. Dobila ni niti dinarja, čeprav so uporabniki gramoznic po zakonu o kmetijskih zemljiščih dolžni izločati po 5 odst. prispevka od prodaje peska, mivke, gramoza, gline ipd. v korist KZS.
Zakon velja od februarja lani, vendar je ostal le na papirju. Nihče ga ne upošteva, nihče ne prijavlja izkopanih količin, zato KZS sploh ne ve, koliko gramoza nakopljejo na leto v občini. Za letos predvideva iz tega vira 300 tisoč, za prihodnje leto pa 750 tisoč dinarjev dotoka v svojo blagajna
Namesto 50 odst davka od prometa s kmetijskimi zemljišči, ki ga je za njeno financiranje določal odlok ob ustanovitvi KZS 1973. leta, ji je občinska skupščina dajala dotacijo v zelo različnih zneskih: leta 1974 20 tisočakov, leta 1975 100 tisoč, leta 1976 10 tisoč, leta
1977 50 tisoč dinarjev, lani in predlanskim pa nič. Na vsakoletne zahteve KZS so odgovarjali, (da je davek proračunski dohodek in bi zato morali predpisovati prispevek za KZS vsako leto z odlokom. To bi spet zapletlo usklajevanje davčnih
Denarne nagrade poštam
Moralna in denarna spodbuda poštam, ki so največ naredile za pravočasno izterjavo naročnine DL
Delavski svet tozda Časopis Dolenjski list je 28. decembra sklenil, da se javno zahvali in denarno nagradi 28 pošt, ki so se v letu 1979 najbolj prizadevale pri izterjavi letne naročnine za Dolenjski list in ki so vrnile najmanj ah celo nobenega neizterjanega plačilnega naloga. Skupna vrednost nagrad znaša 15.000 novih dinarjev, po posebnem razdelilniku, ki upošteva uspeh posamezne pošte, pa bodo te spodbude deležne naslednje pošte: Adlešiči, Artiče, Blanca, Cerklje ob Krki, Dobrnič, Dolenja vas, Dolenjske Toplice, Dragatuš, Globoko, Gradac, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Kočevje, Koprivnica, Krška vas, Krško - Zdole, Mirna, Raka, Ribnica, Sodražica, Stara Cerkev, Stari trg ob Kolpi, Straža, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Vinica in Žužemberk.
Zlati grb Rauhovi in Klunu ! Vprašanje H3 napačen ddslov
Podeljena tudi priznanja pobratenih KS Prokuplje in Zagreb—Trnsko našim občanom
KOCEV JE — Za posebne zasluge in za večletno delo v organih in organizacijah KS Kočevje mesto je KS na svečani seji ob koncu leta podelila priznanje zaslužnim občanom.
Zlati grb mesta sta prejela; Katica Ra uh in Ivan Klun. srebrni grb mesta; Dušan Škvarč in Benedikt Konte .bronastigrb; Ivan Mikoš; zlato plaketo mesto; Jože Novak, Štab CZ pri KS, Drago Čihak in Marjan Mrvar.
Za zasluge pri utrjevanju bratskih odnosov je odbor za krajevne skupnosti pri občinski konferenci SZDL pobratenega mesta Prokuplje podelil spominsko plaketo Jožetu Novaku, prof. Saši Bižalu in inž. Dušanu Oražmu; skupščina pobratene
KS Zagreb-Trnsko pa je podelila svoje priznanje Vladimiru Gašparcu.
Za posebne zasluge pri opravljanju nalog s področja civilne zaščite in za sodelovanje v akciji NNNP 79 je štab CZ pri KS Kočevje mesto podelil priznanja, ki so jih dobili. Lojze Erjavec, Jože Vozelj, Jože Burja, Boris Leskovšek, Marjan Zlodej, Milka štimac, Malči Pezdirc, Franjo Kranjc, Pavle Majerle, Ivan Jerman, Lojze Kavs, Franc Gregorčič, Tomaž Kovačič, Franc Košorog, Nace Andoljšek, Rudi Murovič, Vinko Bojc, Jože Gore, Franc Premrl, reš. transp. ranj. Itas, taborniška organizacija, Dušan Poje, enota TO, Stane Janežič in sekcija KS strelske družine Itas.
Razvoj lesne industrije v občini Ribnica mora načrtovati najprej Inles in na občina
RIBNICA - O gospodarjenju v prvih devetih mesecih 1979 in o programu družbeno-ekonomskega razvoja občine v letu 1980 so razpravljali na zadnji lanski skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica, ki je bila 24. decembra. To je bila ena najživahnejših razprav o gospodarjenju v vsem obdobju delegatske-ga sistema.
K razpravi so se sicer oglasili tudi redki delegati zbora združenega dela, a niso imeli „sreč-ne roke”. Tako je eden izmed Inlesovih delegatov vprašal, kakšen bo predvidoma razvoj ribniške lesne industrije in kako bo zagotovljena surovina zanjo ter kako bo potekalo usmerjeno izobraževanje za lesno stroko.
Vprašanja so bila seveda naslovljena na napačen naslov.
Planiranje se začne tam, kjer se dela, se pravi v bazi. Inlesov delegat bi lahko torej o vsem tem poročal na seji, ne pa spraševal za odgovor.
TREBANJSKE IVERI
SNEG JE PRISPEL, VLEČNICA PA NI... še potegnila letos. In kdaj bo, koliko ur na dan bo delovala, kakšne bodo cene, kje se kupijo karte zanje, vsega tega ni mogoče izvedeti v Trebnjem. Takoj ko bomo izvedeli te podatke, jih bomo posredovali smučanja željnim trebanjskim smučarjem. Le da ne bi prej sneg skopnel!
AVTOMOBILI BODO BOLJ CISTI - Da, zdaj je zapadel sneg in je lepo zakril razrito zelenico za stavbo občinske skupščine v Trebnjem. Pa tudi avtomobili bodo poslej bolj čisti. Saj zdaj ne bodo več nli po travi in blatu in lužah, marveč po belem snegu. Ne bi bilo slabo, ko bi se na tistem prostorčku sneg obdržal vse leto. Lahko pa, da imajo za lepšo podobo zelenice v Trebnjem še kakšen drug ukrep.
KONCERTA NI BILO - Treba-njci so aktivni tako pri ustvarjanju kulture, kot pri posredovanju prireditev drugod. Tako so za prednovoletna praznovanja pripravili tudi koncert Andreja Šifrerja, Mateje Koležnik in še koga. Toda »menedžer”, ki je koncert pripravil, ga je tudi odpovedal. Vzrok naj bi bilo nenadno snemanje! V resnici pa je šlo verjetno za večje denarce, ki so jih muzikantje dobili drugod.
PRAZNOVANJE KOT SEJA -Pravijo, da je bilo novoletno praznovanje »Občinarjev” podobno seji katerega izmed zborov občinske skupščine. Bilo je dolgotrajno, a nerazburljivo. Tudi glava ni po njem nikogar bolela.
»Dolenjski list« v vsako družino
Prevelik zalogaj ali preutrujeni delegati?
Trebnje: preobširni dnevni redi, preveč sej zaporedoma moteče vpliva na delo delegatov
TREBNJE — Sreda 26. decembra je bila kar malo prehud zalogaj za trebanjske delegate vseh treh zborov občinske skupščine. Zjutraj so imeli najprej skupno zasedanje zborov združenega dela in krajevnih skupnosti, potem je zasedal samo zbor združenega dela, po vsem tem pa so imeli še skupno zasedanje vseh treh zborov.
Dnevni redi vseh treh zasedanj so bili polni pomembnih vprašanj. Bližajoči se novoletni prazniki so očitno prispevali namajhen delež k temu, da na sejah skoraj ni bilo razprave. Res je bilo na seji zborov krajevnih skupnosti in združenega dela sprejetih nekaj odlokov, ki običajno ne vzbudijo pretirane razprave, prav tako skoraj ni bilo kaj pripomniti k spremembi proračuna občine, k informaciji o ustanovitvi oddelka kovinarske šole Zato pa je toliko bolj presenetljivo, da delegati skoraj niso imeli pripomb ali vprašanj v zvezi z osnutkom resolucije za prihodnje leto.
Lahko bi tihotnost teh sej pripisali utrujenosti delegatov, ki so se prav ob koncu leta zbrali v največjem številu, še bolj pa prenatrpanemu programu in ne nazadnje času, ki ni
bil najbolj primeren. Zato bi veljalo v prihodnje take seje razporediti na daljša časovna razdobja, obseg gradiv, točk v dnevnem redu pa bistveno skrajšati
Kljub tem kritičnim besedam pa gre delegatom in organom skupščine priznanje za delo v preteklem letu Prav zato bi bilo narobe, če bi delo zborov trpelo zaradi malenkosti, ki se jim da z malce drugačnimi organizacijskimi Drijemi izogniti
J. S.
VSE VEC ZANIMANJA ZA FOLKLORO
Folklorna skupina Centra poklicnih šol Kočevje je nastopila za zaključek starega leta v gimnaziji že prej, za dan JLA, oa v domu JLA v Ribnici.	,
Folklorna skupina Doma Dušana Remiha Kočevje pa je nastopila za zaključek leta doma. Gojenci so ob tej priložnosti prebrali tudi »Novoletno inventuro”, v kateri so obdelali vse svoje grehe v minulem letu. Obe folklorni skupini vodi Cveto Križ, ki pravi, da je za folkloro v kočevski in ribniški občini vedno več zanimanja. Na vaje v Kočevje se vozijo mladi plesalci celo iz Ortneka, Sodražice in Ribnice.
Primeren trenutek za samokritiko
Na seji trebanjske občinske konference ZK kritično ocenili delovanje
Na 13. redni seji trebanjske občinske konference Zveze komunistov, ki je bila konec minulega leta, je bila v razpravi osrednja točka ocena volilnih konferenc v osnovnih organizacijah. Na seji je sodeloval tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Lojze Šterk.
Med poročili o aktivnostih ob volilnih konferencah v osnovnih organizacijah je precej takih, kjer je videti, da sestavljalci poročila ne poznajo dejavnosti in razmer v svojem lastnem okolju. Precej vzrokov za taka poročila pa je tudi v tem, da niso povsod uresničili sklepov in nalog, ki so jih sprejeli na preteklih sejah občinske konference. Tako je na podlagi poročil, ki so jih posredovale osnovne organizacije, moč oceniti, da je bilo vse premalo delovanja na področju gospodarstva, še posebej aktivnega vključevanja v akcijo periodični račun. Tudi o izhodiščih za leto 1980 in o dopolnjevanju resolucije je bilo«se premalo govora na volilnih konferencah.
Še posebno žgoče vprašanje pa je nedelavnost komunistov v osnovnih organizacijah po krajevnih skupnostih. Te organizacije so vse preveč zaprte vase, člani pa vse preveč razpravljajo o splošnih družbenih problemih, medtem ko so nekdaj komunisti dobivali konkretne dnevne in tedenske zadolžitve. Eden izmed komunistov iz Mokronoga je še posebno prizadeto govoril o tem, da je od 80 komunistov v štirih osnovnih organizacijah aktivnih le 14 upokojencev, medtem ko je ob preteklem referendumu delovalo le S komunistov.
Prav zaradi tega je dozorel čas, ko se bodo morali komunisti še bolj ukvarjati s kadrovsko politiko, odveč pa ne bi bila tudi kritika in samokritika, pa tudi več vzgojno -
političnih ukrepov. Napočil je namreč čas, ko bo treba vse, kar ne velja, izločiti, ko se bo treba bolj dejavno ukvarjati z vprašanji in ugotovitvami s pete seje CK ZKS. Trenutek je primeren, da se ozremo vsak k sebi, ugotovimo, kje smo šibki, in ukrepamo tako, da bomo slabosti odpravili.
Taki so povzetki razprave o volilnih konferencah v osnovnih organizacijah.
Poleg tega so delegati obravnavali naloge komunistov na področju stanovanjskega gospodarstva, sprejeli pa so še finančni načrt za leto 1980.
J. SIMClC
Predsednik izvršnega sveta občine Viktor Pogorelc je v razpravi poudaril tudi, da bo
VODA JE POVSEM ZDRAVA, ČEPRAV VČASIH OBARVANA
Samoupravna komunalna skupnost Trebnje obvešča vse porabnike vode iz vodovodnega sistema Sentpavel — Trebnje, da je začela poskusno obratovati čistilna naprava na Medvedjeku. Učinek čistilne naprave je ustrezen, kljub temu pa se včasih zgodi, da se voda zaradi čistilnega oglja rahko črno obarva. Z zdravstvenega vidika je taka voda popolnoma neoporečna, gospodinje pa se morajo odreči pranju z njo, ker bi sicer imele potemnelo perilo. Komunalna skupnost si skupaj s Hidrometalom t Mengša in dobaviteljem oglja prizadeva, da bi napako čimprej odpravila. Do tedaj pa prosi vse porabnike vode za razumevanje.
DAROVALI 400 L KRVI
V treh odvzemnih dneh v decembru je 596 krvodajalcev iz občine Kočevje darovalo skupno okoli 180 1 krvi. Že v juniju je kri darovalo 818 krvodajalcev. Tako je lani skupno 1414 krvodajalcev iz občine Kočevje darovalo nad 400 1 krvi.
ŠKRBAST MOST — O mostu pri Migolici na cesti med Mimo in Gabrovko se govori že štiri leta. Predviden je za rušenje, na njegovem mestu pa naj bi, potem ko bi malo zravnali oster ovinek, zgradili novega. Gradnja se seveda še ni pričela, zato pa se je zaradi vse gostejšega prometa po tej cesti - po njej vozijo tudi težki tovornjaki — začel rušiti zid. Ker je gradnja za zdaj še precej v oblakih, bi bilo treba mostiček do tedaj vsaj popraviti, da ne bo prej prišlo do nesreče. (Foto: J. Simčič)
Komunala kot privesek gradbeništva?
Trebnje:
drugačni
razmišljanje o organiziranosti
Čeprav je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena, je nemalokrat odrinjena. V Trebnjem na primer imamo samoupravno interesno skupnost, katere delo lahko le pohvalimo. Gre pa pri komunalni dejavnosti za vprašanje njene organiziranosti
Nekdaj smo imeli Tre-banjci komunalno dejavnost organizirano v delovni organizaciji. Pred leti pa se je ta delovna organizacija združila stanovanjskim podjetjem in prerasla v gradbeno podjetje Tregrad Kot že samo ime pove, je glavna dejavnost novega podjetja gradbena, komunalna dejavnost, iz katere je podjetje pravzaprav zraslo, pa je postala postranska dejavnost.
Taka rešitev se v vsakdanjem življenju kaže kot nevzdržna in za komunalno dejavnost neprimerna. Kljub temu da sta obe v isti „hiši”, njuna dejavnost ni usklajena. Vse prepogosto pa se njuno sodelovanje vrti okoli gospodarske upravičenosti posameznih del, medtem pa nekatera dela niso v roku opravljena ipd In ko že je tako, je treba vsaj razmišljati o drugačni organiziranosti te dejavnosti Lahko bi postala temeljna organizacija Tregra-da, lahko pa bi postala samostojna delovna organizacija. S tem bi bilo rešenih precej problemov: komunalna dejavnost bi se organizacijsko okrepila, samoupravna skupnost bi bila rešena skrbi ali bodo programi uresničeni, Tregrad pa bi se lahko bolj kot doslej posvetil svoji osnovni dejavnosti Zaradi očitnih prednosti take organiziranosti te dejavnosti bi že v tem letu lahko stekla beseda o "iej- LOJZEPODBOJ
leto 1980 gotovo resnično leto stabilizacije in da se ne bo več ponavljalo, da smo v besedah za stabilizacijo, delamo pa prav nasprotno. Zdaj bo treba nekaj žrtvovati in bolje, pametneje in bolj disciplinirano delati.
Nadalje je poudaril, da planiranje v združenem delu dasni.
Opozoril je na potrebo povezovanja lesne industrije z gozdarstvom ter trgovino in proizvajalci, na primer Slovenijalesom. Začelo se je tudi tesnejše sodelovanje kovinske industrije v občini, vendar je vprašanje, če so s tem seznanjeni tudi delavci teh kolektivov ali samo vodilni.
J. PRIMC
Kakšna bo kočevska krajevna skupnost
Opozorilo pred birokrati-ziranjem upravljanja
Bliža se vrhunec o preoblikovanju krajevne skupnosti Ko-čevje-mesto. Doslej so razprave potekale na sestankih raznih organizacij, društev in organih KS.
Malo pred koncem leta je bil imenovan odbor, ki bo pripravil predlog o preoblikovanju KS, o katerem bodo v kratkem razpravljali na zborih občanov, ki jih bo organizirala in vodila krajevna konferenca SZDL.
Po nekaterih dosedanjih predlogih naj bi bodoča KS ne imela več kot 3.000 prebivalcev, kar pomeni, da bodo na območju mesta najmanj tri KS.
V njih bo lahko bolje zaživel delegatski sistem. V veliki KS je namreč stik občanov z delegati šibek, v največ primerih pa ga sploh ni
Vendar bo treba ob preoblikovanju KS temeljito razmisliti, kako spraviti v realne okvire tudi ostale zadeve, ki jih bo treba še naprej enotno reševati za vse mesto, kot so promet, javni objekti itd Se posebno pa se je treba zelo zavzeti, da ne bi ustanavljali novih upravnih aparatov KS, kakor so storili ponekod Upravna služba bi zelo verjetno lahko bila za vse KS v mestu enotna in naj bi ne zaposlovala novih uslužbencev.
J. PRIMC
Skromen dedek
Kočevje: peš pa mu le ni bilo treba iti
KOČEVJE - Sprevod dedka Mraza po ulicah Kočevja je bil za to novo leto zelo skromen. Vendar dedku Mrazu in spremstvu kljub naftni krizi in črnim obetom ni bilo treba po mestu peš, ker sta zasebnika Janežič in Krevs dala na razpolago osebni avto in prikolico, Hotel Pugled pa poltovorni avto. V sprevodu je igrala še delavska godba na pihala.
Zaključek sprevoda jc bil med osnovno šolo in NAMO, kjer so taborniki pripravili kres, ki je bil zaradi mraza dobrodošel. Ljudi je bilo veliko in vsi so hoteli videti risanke, ki jih je vrtel France Brus. Zal so bili nekateri gledalci nerodni in so podrli filmsko platno, kar pa svečanega vzdušja ni motilo preveč.
Organizatorji, občinska Zveza prijateljev mladine, so pripravljali za zaključek te svečanosti še presenečenje: ognjemet Vendar zaradi uspešne akcije NNNP-79 presenečenja ni bilo. Smodnišnica Kamnik zaradi obnove obrata ne dela raket in jih ni dobavila.
Pred novim letom so vrteli po šolah še risanke, šolaiji pa so obiskovali OZD in se pogovarjali z vodstvi o delu in zgodovini posameznega podjetja. Kulturna skupnost Kočevje za novo leto ni oskrbela običajne lutkovne igrice, zato pa ni zatajil znani lutkar Matija Glad, ki vodi zdaj lutkovno skupino na osnovni šoli Stara cerkev. Ta skupina je pred novim letom kar 8-krat nastopila z igrico »Zajčkova hišica”.
Mesto je bilo okrašeno kot običajno s smrečicami, ki letos niso bile razsvetljene, in barvnimi žarnicami, katerih večina je bila pregorela ali pa zaradi varčevanja z elektriko ni svetila.
J. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KOMASACIJE PA NI - N« območju Dolenje vasi so mnogi kmetje uvideli prednost zložbe zemljišč in v načelu je v razgovorih nad polovico kmetov pristalo na zložbo. Ko pa je bilo treba podpisati ustrezne dokumente, so se nekateri premislili, in ker polovica kmetov ni za zložbo, pač zložbe ni mogoče opraviti STRUGA BISTRICE NI OClSCENA - Zato nastaja pri Cimaricah že pravo močviije. Na raznih sestankih občani zato kri; tizirajo vse, od krajevne skupnosti do občine in Območne vodne skupnosti (OVS). Zvedeli smo, da OVS struge ne bo očistila, dokler ne bodo vsi lastniki zemljišč tega pismeno dovolili. Pravijo, da seje v preteklosti dogajalo, da so občani po podobnih čiščenjih »zaradi motenja posesti” zahtevali od OVS še odškodnina
PO OPRAVKIH KAR MED SLUŽBO - Občinski in drugi upravni organi ki delajo ob sredah popoldne, praktično takrat nimajo dela. Občani namreč lahko vse uradne zadeve opravijo kar med delovnim časom, zakaj bi potem po nepotrebnem tratili še svoj prosti čas? Podobno nirn* popoldne dela vrtec, trgovina l gradbenim materialom in drogi, ki delajo popoldne, da bi ustregli zaposlenim občanom.
NEZASUTE CEVI - Od Podsten do Sodražice, se pravi ril začetku vodovoda Podstene--
Sodražica—Ribnica—Kočevje, so
cevi že položili, jarkov pa ne zasuli. Občani vprašujejo, kje seje zataknila	^4
— Zakaj’ Ribnica še po kaj letih ni dobila obljubljene-’ ga gibljivega jezu?
- Ker je preveč gibljiv, pa se vedno zrn akne.
DROBNE IZ KOČEVJA
NOVO LETO, NOVE TARIFE — Avto-moto društvo Kočevje organizira prve letošnje izpite 14. in 16. januarja, nato pa bodo zopet redno ob sredah. Ob prijavi je treba vplačati pristojbine za izpite po novih tarifah, in sicer: z>_. kategorijo A 100 dirv B 160 din, C 200 din, D 250 din. fi 200 din. KT 100 din. Kandidati, ki
plačano pristojbino po thrlf. __ leto 1979, bodo morati ddplačatf razliko. Za bodoče teoretične' izpite je določena tarifa 80 din. ui
VSE POKUPILI - Trgovine so bile pred novim letom pplnfi kupcev. Trgovine so dodobra izpraznili, da bodo im,oH .trgovci manj posla z inventurami. V mesnicah so se klini hitro praznili
da je ostala samo govedipa, pločevinke in razne salame. Kočevci so pač v centru živinoreje iii
— ~	-	“''F«*'	v VVIIUU
godi se jim po starem izreku, „dš je kovačeva kobila vedno bosa”:
ceste Ciste, pločniki ne
— Nič nas ne more presenetiti in tudi drugi zapadli sneg nas ni. Ceste so bile hitro splužene, da so imeli avtomobilisti urejeno. Splu-žili pa so kar na pločnike, kjer zdaj sneg in led ovira pešce. S peskom pa posipljemo poledenele pločnike taka kakor »šparovna” mati rozine na praznično vlečen-, ko.
PREMOGA NI - Občani se še vedno pritožujejo, da zelo neredno dobnrajo premog, čeprav so ga plačali že ob naročilu.	j
obian
vpraauj«
idvad
odgovarja
— Kam naj grem po meso> ker so mesnice slabo založene?
— Pridi k meni na nuhovišft’ pa ne boš lačen.
KOČEVJE: MLADI IN DELO KS
Predstavniki konference mladih ** krajevnih skupnosti bodo obiskal* vseh 10 KS v občini Kočevje in se* predstavniki vodstev KS in ostala1 organizacij v KS pogovaijali o ddu in načrtih. Mladi se bodo tak0 seznanili z delom in položajem K->> vodstva KS in drugih organizacij f® z delom, načrti in potrebami osnoj^ nih organizacij ZSM. Predstavnik1 mladih so doslej že obiskali KS fef*1 Omerza Livold in KS Poljanska dolina Predgrad.
ENJSKI LIST
pisma
in
.odmevi
A
ti/roclmiStoor lija/
LUTKARJI V ARTIČAH
Pred novim letom so artiške šolarje obiskali čehoslovaški lutkarji vsi smo se jih razveselili, posebno najmaljšl Ob lutkah, ki so igrale na vsa mogoča glasbila, smo se prijetno fa.ZVe,_—*■ Upamo, da bomo tudi v ■etu, ki je pred nami, imeli več takih pnreditev.
JOŽICA PRESKAR novim krožek
■ •
_ s Še neusklajeno j
Kino brez kulture
j,
NOVOLETNI PROGRAM ZA BOLNIKE
SLABA
ELEKTRIKA
V zadnjem času so v Kočevju pogosto izpadi in nihanja električnega toka. Posledica je, da moramo pogosto menjati električne žarnice, ker pregorijo. Razen tega vsi občani, ki spremljamo televizijski program na 8. in 42. kanalu, ne moremo gledati programa, ker zaradi nizke napetosti ni slik, V takih primerih smo *e večkrat telefonično klicali zastopnika RTV Ljubljana, ki stanuje in službuje v Kočevju, vendar je bil vedno nedosegljiv.
Elektro naj bi ukrenil vse potrebno, da ne bo več takih izpadov in nihanj električnega toka v Kočevju. Občani plačujemo naročnino TV in vse prispevke pri Elcktru, zato upravičeno pričakujemo, da bodo te pomanjkljivosti kmalu odpravljene. Zadeva je zelo nujna. Električno ‘kttrežje naj bo dobro tudi na
Kočevskem.
IVAN RAZPOTNIK Kočevje
Klub belokranjskih Študentov si je zadal vrsto nalog, ki jih bo uresničil v letošnjem šolskem letu.
Kakšne filme
Na oddelku za dializo v ljubljanskem Kliničnem centru se zdravi tudi učenec krške osnovne šole. Njegovi sošolci, ki vadijo v folklorni skupini, in učenci krške glasbene sole so zanj in za druge bolnike na
omenjenem oddelku pripravili krajši nbvoletni program. Sodeloval je tudi Vladimir Jurc iz ljubljanskega Mladinskega gledališča, ki je ob koncu programa vsem voščil srečno novo leto in medicinskemu osebju izročil darilo krškega podjetja Mercator-Preskrba.
FRANJO BERGER
OBDARITEV STARIH LJUDI
Ob koncu minulega leta sem skupaj s prijateljico Mileno ter tovarišem obiskala ostarele občane. Razdelili smo jim novoletna darila krajevne skupnosti Kočevje. Voščili smo jim srečno novo leto in jim želeli dosti zdravja. Zelo so nas bili veseli. Hodim v 6. razred osnovne šole in do sedaj nisem vedela, kako sami so nekateri ostareli občani.
VLASTA KUHAR dopisniški krožek Doma Dušana Remiha KOČEVJE
GLASBENI NASTOP
V prostorih sevniškega gasilskega doma so imeli 21. decembra novoletni nastop posamezni učenci glasbene šole in Delavska godba na pihala. Mladi glasbeniki so številnim poslušalcem dokazali, da hitro napredujejo na področju glasbene poustvarjalnosti, vlja in trud pri igranju pa se že bogato obrestuje tudi sevniškim godbenikom.
FRANCI ŠEŠKO
ZBOR SMIHELSKIH GASILCEV
Predzadnjo nedeljo v lanskem letu so imeli občni zbor člani šmi-helskega gasilskega društva. Ob pregledu dela so ugotovili, da je za njimi zelo dejavno leto, v katerem so praznovali tudi 50-letnico obstoja društva. Dokončno so uredili dom, kupili avtocistemo, udeležili so se več tekmovanj, poskrbeli za nove člane in si prizadevali za tvorno sodelovanje s krajevnima skupnostma Šmihel in Regerča vas. Posebno delavna je bila pevska sekcija, ki redno vadi in prireja koncerte. Člani društva so sprejeli tudi obširen delovni program za to leta Prizadevali si bodo razmahniti delo z mladimi člani in ženskami ter navezati še več stikov s KS. Za novega predsednika so izvodili Franca Sege-dina, za poveljnika pa Hermana Koprivnika.
-c.-n.
Mladina iz Bele krajine, ki študira v Ljubljani, si je pretekli teden v okviru Kluba belokranjskih študentov zadala delovni plan za tekoče šolsko leta Z novim predsednikom je prišla tudi kopica novih pobud in zamisli.
Zaradi časovno nekoliko pozne redne letne skupščine bodo mladi Belokranjci začeli uresničevati svoje načrte pozneje kot običajna Da so zapozneli, se dobro zavedajo, zato pa je njihova zagnanost večja kot pretekla leta. Že takoj na začetku so poudarili, da ne delajo letnega plana zaradi gole formalnosti; temveč da ga bodo uresničili, vsega, do zadnje točke.
Največ pozornosti bodo v naslednjem letu posvetili povezavi študentov z matičnima občinama Črnomljem in Metliko, posebno še tesnejšim stikom med štipenditorji in štipendistk Študenti se zavedajo, kako veliki so življenjski stroški Z mesečno štipendijo lahko krijejo le
tretjino di največ polovico teh stroškov, zato bo Klub belokranjskih študentov izvedel aiketo o življenju svojih Študentov v Ljubljani, da bi potem s štipenditorji lažje določili višino štipendije ki naj bi študentom zagotavljala nekoliko večjo socialno varnost kot doslej.
Izrazito delovni del plana obsega še ureditev Mitrovega templja v Beli krajini ter večjo udeležbo študentov na mladinskih delovnih akcijah, na kulturnem področju pa organizacijo literarnega večera
Belokranjski študenti že vrsto let skibijo za duhovno izobrazba Letos jo bodo poiskali v Mestnem gledališču ljubljanskem in Operi Športna komisija organizira rekreacijo v Ljubljani ter športno srečanje s centrom strokovnih šol iz Črnomlja.
V okvir njihove gg dela sodi še organizacija bmcovanj a in akademske ga plesa ter udeležba na dolenjskih študentskih športnih igrah.
M.BEZEK
Cesta Polom - Žvirče prebita
Dosedanje stroške je krila KS Struga v občini Kočevje ~ Zdaj pričakujejo še pomoč z novomeške strani, po kateri ___________________poteka večji del te ceste_________________________
Medtem ko so na enem koncu trase bodoče ceste grmele mine, je na drugem koncu 40-tonski buldožer uresničeval dolgoletne želje Žvirčanov in Polomčanov. Delo je temeljito opravil v pičlih štirih dneh. Prebivalci pa so v tem času stregli minerjem, oskrbovali stroj z gorivom in skrbeli za prehrano in prenočišče strojnika.
Na delovišču je bilo res živahno in sedaj so na trasi ceste Polom-Žvirče v Suhi krajini končana vs a zemeljska dela. Teren je pripravljen za posipavanje z ustreznim materialom in cesta bo odprta. Za miniranje v teh dneh se moramo spet zahvaliti tozdu Gozdarstvo „Pugled” Kočevje. Ta delovna organizacija je doslej pokazala največjo solidarnost in nudila največ pomoči pri tej gradnji. Ce bi sedaj seštevali prevožene kilometre, porabljene litre bencina in udarniške ure graditeljev, bi šle številke že v tisoče, kajti udarniška gradnja 4,5 km dolge in 6 m široke ceste tudi za žilave Suho-krajnce ni majhna stvar.
Doslej je za organizacijo skrbela KS Struge. Tudi vse dosedanje materialne stroške je pokrivala KS Struge iz občine Kočevje z na-
menskimi sredstvi iz samoprispevka. Ostareli prebivalci Poloma in drugi domačini ki iz upravičenih razlogov niso mogli na udarniško dela so prostovoljno prispevali denar, in sicer: Marija Hegler (Polom)lOOO din, ing. Franc Stefančič (Ljubljana) 700 din, Jože Obrstar (Polom) 500 din, Ivan Šporar (Seč) 500 din, Albin Pelc (Ribnica) 500 din, Marija Šporar (Seč) 320 din.
Sedaj, ko je cesta že dobila svojo podoba ko je potreben le še posip z ustreznim materialom, pa so se vse oči obrnile proti Skupnosti SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v Novem mestu, saj teče od 4,5 km celotne trase približno 3,5 km po ozemjju občine Novo mesta Prav tako smo prosili za pomoč tudi Gozdno gospodarstvo in ostale delovne organizacije iz Novega mesta. Prepričani srna da Novomeščani svojih udarnikov ne bodo pozabili in jim bodo v kratkem izdatno priskočili na pomoč.
F. A. STRUGE
Neupoštevan kupec \
Neusklajen delovni metliških trgovin
čas £
Metliških trgovin res ni- 4 sem še nikoli štel na prste, a £ bi jih najbrž imel kar zadosti 4 na rokah. Število niti ni £ pomembno, bolj zanimiv se 4 mi zdi njihov delovni čas. £ Človek bi moral imeti kar 4 neke vrste vozni red, sicer si £ res bolj težko zapomni, ko- £ tera štacuna odpira vrata J svojim kupcem ob sedmih, £ katera pol ure ali uro pozne- 4 je in kdaj bo ključ škrtnU v *-smeri zapiranja.
Da, posamezne metliške 4 trgovine so odprte tudi non £ stop, železnina na primer pa 4 zapre svoja vrata že ob štiri- £ najstih. Vem, da so že bile 4 pobude o poenotenju delov- £ nega časa, vendar kaže, da 4 trgovci bolj težko sedejo za £ skupno mizo, kjer bi se do- £ govorili Vem tudi to, da je £ tisoč in en razlog, zakaj so vrata te in te trgovine odprta prav od te do te ure, vendar bi moral biti trgovcem kupec in njegov interes prva skrb, če že ne edina.
Pri vsej zadevščini je 4 morda zanimivo tudi to, da * se celo poslovodje nagibajo k enotnosti vendar ga ni med njimi, ki bi zbobnal na kup odgovorne, da bi rekli moško in končno besedo. Pojav seveda ne zasluži sklicevanja simpozijev, majhno pozornost pa prav gotovo!
TONI GASPERIČ
KOČEVSKI RADIO 2E NUJNOST
Vedno več občanov je prepričanih, da Kočevje potrebuje radijsko postaja V občini se vsak dan dogaja veliko novega, a vse ne more najti prostora v časopisih. Prav bi bilo, da bi čimprej preskrbeli vsa potrebna soglasja pristojnih upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da se postavi radijska postaja v Kočevju. Kot mi je znano, interesne skupnosti s tem soglašaja To so sporočile občinski konferenci SZDL Kočevje, katere dolžnost je, da ukrepa naprej.
L R. KOČEVJE
SREČANJE
UPOKOJENCEV
Splošno gradbeno podjetje Zidar Kočevje je tudi letos povabilo na tovariški sestanek svoje upokojenca Pri podjetju imajo trenutno 37 še živečih upokojencev, med njimi 6 žensk. Zidar že leta in leta vabi proti koncu leta svoje upokojence na tovariški sestanek, na katerem se pogovorijo o delu in načrtih podjetja ter obujajo spomine na zgodovino Zidarja.
Letos so bili povabljeni v Hotel Pugled. Prišlo je precej upokojencev, le iz oddaljenih krajev jih ni bilo, zaradi izredno slabega vremena. Pred kosilom je glavni direktor Zidarja inž. Oto Devjak povedal, kako so poslovali v letu 1979, kaj vse so zidali in kaj bodo delali v letu 1980.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
2ELIMO SPET POTNIŠKI VLAK ZA KOČEVJE
s, Na raznih sestankih v Kočevju je bilo že mnogo govora o ponovni uvedbi potniškega vlaka na progi Kočevje - Ljubljana. Občani Kočevja, posebno upokojenci in invalidi, ta predlog pozdravljama Menimo, da bi bilo prav, če bi v ožil vsaj en vlak na dan. Starejši občani, upokojenci in invalidi bi se veliko raje vozili z vlakom kot z avtobusom, saj v avtobusih za starejše ljudi pogosto ni sedeža, marveč le za mladina
IVAN RAZPOTNIK,
Kočevje
Ivo Vidoševič
dosedanjih 4 verjetno zaman
izkušnjah - da ne
£	Usklajevalni odbor za pro-
4 slave in prireditve pri Občin-
ampak kaj je naredil Tudi ^ r to bi lahko ugotavljali na 4 £ sestanku usklajevalnega od- £ 4 bora in ker tam presodili 4 £ kdo je za svoje delo dobU £ 4 prentdo ali preveč denarja. 4 £	ANDREJ ARKO £
naslajali tudi pri gledanju obilnih ženskih prsi To je bil goto-
zaleta na m si nabira-masturbiranje.
od-sava-so pod
Ribni-
vrtijo prave mladinske i jih seveda koliko
časa bo ubira filmov za ribniški kino odvisna le od enega ali dveh „poznavalcev" filmske umetnosti?
JANEZ ŠKRABEC Ribnica Prijateljev trg 2
„PRVI KORAKI” DOBILI NAGRADO
Na natečaju za najboljši prispevek ob dnevu JLA v trebanjski občini so sodelovala glasila iz osnovnih šol Veliki Gaber, Šentrupert, Mokronog in Trebpja Posebna komisija, ki je ocenjevala tako celotna glasila, kot literarne in likovne prispevke, je ocenila, da za nagrado ni bilo primernega niti enega likovnega prispevka. Zato pa so med glasili dobili nagrado „Prvi koraki”, medtem ko so najboljše spise napisali Stane Sladič, Rajko Florjančič in uredniški odbor glasila ..Plamenčki”, ki je pripravil ..Pogovor v vojašnici”.
Marjanu Potočniku v slovo
Zahrbtna bolezen nam je vzela dragega prijatelja, sodelavca in fotografskega tovariša Marjana Potočnika.
Marjan je mlada leta zaživel v vojni Po svojih močeh je pomagal osvobodilnemu gibanju in vestno izvrševal vse naloga Kot dober mladinec je bil takoj po osvoboditvi poslan na Češko, kjer se je izučil za strugarja. Se pred potekom učne dobe pa je prišlo do zloglasne informbirojevske resolucije. Marjan je na pritiske rekel: „Ne!” in se kljub težavam vmil v domovina
vendar je bila bolezen močnejša.
Stanje se mu je poslabšalo, dokler ga ni bolezen strla.
Vsi ga bomo pogrešali V mislih bo z nami, dokler tudi mi ne pojdemo na pot, s katere ni več vmitva
Fotoamaterji Semiča
5 „Brbuč” Straških tabornikov s
Četrtega januarja smo v Kočevju pokopali znanega družbenega delavca Iva Vidoševiča. Vidoševič se je rodil 1912 v kmečki družini na otoku Hvaru, 1936 pa je prišel v Kočevje in odtlej vedno delal v naprednem delavskem gibanju do prerane smrti
V Kočevju je Vidoševič odprl gostilno, v kateri so se od leta 1937 do 1941 zbirali rudarji in tekstilci, v njej pa so bili tudi sestanki naprednih slovenskih sindikalnih, kulturnih in političnih organizacij, ob okupaciji pa so se tu sestajali tudi voditelji OF.
Tudi Vidoševič je bil že takoj ob začetku član terenskega odbora OF in je vedno dosledno izpolnjeval vse naloge, ki mu jih je ta organizacija zaipala. Italijanski okupatorji so njegovo delo kmalu odkrili in ga 1942 internirali, vendar je tudi v intemacjji nadaljeval revolucionarno dela
Po kapitulaciji Italije se je vmil v Kočevje in se vključil najprej v enote pri komandi mesta. Kasneje je bil komandir čete v 9. SNOUB, ob zaključku vojne pa komandant delavskega bataljona.
Po vojni je opravljal odgovorne politične in vodilne dolžnosti Več let je bil predsednik mestnega ljudskega odbora Kočevje, sekretar mestnega komiteja KP, načelnik oddelka okrajnega ljudskega odbora, odbornik občinske skupščine, predsednik ZZB, razen tega je opravljal mnoge dolžnosti v gospodarstvu.
Za zasluge in prizadevno delo je prejel več vojaških in drugih odlikovanj, med drugimi red bratstva in enotnosti s katerim ga je odlikoval predsednik Tita
Pokojni Ivo je bil tudi skrben oče in zgleden zakonski tovariš. Naj počiva v miru v kočevski zemlji ki jo je imel rad. Njegovim najbližjim pa izrekamo ob boleči izgubi iskreno sožalje.
J. P.
VEL. PODLOG: SREČANJE STAROSTNIKOV
22. decembra lani je DPM jz krajevne skupnosti Veliki Podlog pripravilo srečanje za ostarele krajana Slednjih se je zbralo enaindvajset, zanje so krajši kulturni program izvedli šolarji, po večerji pa so ob zvokih harmonike tudi zaplesali Srečanja se je udeležila tudi Uršula Mavsar, ki je z 92 leti najstarejša krajanka.
Z. 2.
Prva pomočniška leta je preživel na Reki, vendar ga je rojstni kraj neustavljivo privlačil, zato je v nastajajoči semiški industriji takoj poiskal svoj kos kruha. Bil je odličen strugar.
2e pred leti ga je začela mučiti bolezen. Boril se je z njo, disciplinirano sledil zdravniškim navodilom,
SOLNIKI SO BILI „ZA” ZDRUŽITEV
Na referendumih o združitvi v Vzgojno-izobraževalno organizacijo Trebnje, ki so bili po trebanjskih osnovnih šolah in v Centra za izobraževanje in kulturo od 18. do 25. decembra lani, so se volilci odločili „za” z 77 odstotki Od nove organizacije pričakujejo predvsem smotrnejše poslovanje s sredstvi ob enakih, če ne celo boljših učno-vzgoj-nih rezultatih.
£ KONEC DECEMBRA so člani S odreda zelene Krke v Straži J izdelali prvo številko svojega ta-^ bomiškega glasila. „BRBUC (po-S vodni mož v Krki) je izšel na 26 X straneh in v 120 ciklostiranih J izvodih, piše pa predvsem o a življenju, uspehih in načrtih tabor-^ nikov iz Straže, Vavte vasi in JJ okolica V Straškem odredu dela J zdaj 7 vodov, zelo pa jih pesti ^ pomanjkanje dobrih vodnikov. S ^ pomočjo občinske zveze tabomi-S kov bodo na pomlad priredili J vodniški tečaj.
§ V DOLENJSKIH TOPLICAH % nastaja na osnovni' šoli nova N taborniška enota; za tabornike je J precej zanimanja, imajo pa tudi ^ vse možnosti, da ustanovijo samo-^ stojen odred. Prvim kadrom bodo N v kratkem pomagali z vzgojo ^ novih vodnikov; vodniški tečaj jim
bodo pomagali speljati člani ob- 4 činske zveze tabornik cw.
..TOVARNA” NA GORJAN- £ CIH bo v šolskih počitnicah spet 4 oživela: v koči t\pvomeškega GG 4 bosta dva vodniška tečaja v obliki £ zimske gozdne šole. Vodniki se £ seznanijo s pogoji dela in življenja 4 na prostem v snegu, z orientacijo, 4 organizacijo izletov in igrami na £ snegu. Posebna zanimivost je vsa- 4 koletni poskusni tabor na snegu. 4
ODRED MILANA MAJCNA v £ Smarjeti ima že od oktobra dalje £ vodniški tečaj za vzgojo novih 4 kadrov, fr zimskih počitnicah »-a 4 bo v koči brežiškega OG b £ Radulji spet priredi! gozd; -> solo. £ Pomagajo tudi mladim vodnikom 4 iz Dol. Toplic pri prvih organiza- 4 cijskih posegih za nov odred. 4 S H. £
■########/##/####//###/##########////////■
ZLATIH PET DESETLETIJ — Pred črnomaljskim matičarjem sta po petdesetih letih zakona ponovno rekla „da“ Ana in Peter Šneler s Sinjega1 viha pri Vinici. K zlati poroki so ju pospremili številni otroci, vnuki in drugi sorodniki.
DOLENJSKI UST
Ivan Sitar
Alojz Flajs
Verjetno se ima novinarska ekipa Dolenjskega lista - sestavljali so jo Bojan Budja, Janez Pavlin in Alfred Železnik - samo svojim odvečnim kilogramom zahvaliti, da je 1.200-kubični motor avtomobila premagal ponekod zasneženo in zaledenelo pot tja na Stražberški hrib, kjer se med Hrastovško in Podborško dolino razteza naselje Veliki Cimik. Nekako nebogljeno se skriva pod mogočnim Kumom, ki nam je tistega večera med vetrom, ki je rezal do kosti, poslal nič kaj prijazen pozdrav. Tudi zavetišče pred mrazom -termometer je kazal kar -20° Celzija - ki so ga izbrali Cimičani za tokratno „Uredništvo v gosteh” (že nekaj let zapuščena in nekurjena osnovna šola) ni obetalo prijaznega večera. Toda kot so se toplile premražene roke naše ekipe, tako so se ogrela tudi srca Cimičanov, ki so tistega večera poleg pričakovane gostobesednosti ponudili zvrhano mero gostoljubja.
S JANKOM” PO UČENOST
Št 1 - 2 (1586—87' 10 lanuarja 19«l)
Aleji Motku
DOLENJSKI UST
VELIKI CIRNIK
prenekaterim kmetom ni tožil nad cenami niti organizacijo odkupa. „Sem kooperant sevniškega Mercatorja - Kmetijskega kombinata. Problem našega kmetijstva dandanes je ponuditi blago. Vse rine v službe, zemlja pa čaka. V hlevu redim osem glav, mleko oddajamo brez omembe vrednih težav. Ne rečem, da nismo občasno presenečeni nad izmero tdšče. Na kraju se že izravna, ie zaokrožil misel ta dobrodušni možak. „Slišal sem, da je bilo nekaj govora o zdravnikih. No, kar se tiče veterinarjev, smo z njimi zadovoljni. Zlasti Hinko Maver iz Sevnice izredno prizadeven in kot ostali mlajši kolegi ne izpusti naših krajev. Težava je zgolj v oddaljenosti in v tem, ker nimamo telefona. Da bom še jaz malo pokritiziral, naj bo to, da vsaj v Šentjanžu potrebujemo servis za popravilo kmetijskih strojev.”
Kljub dolgim zimskim večerom, ti so še posebno primerni za moževanje o tem in onem, Cimičani z zaupanjem gledajo v jutrišnji dan. Navsezadnje je naš rod tod klen in vztrajen že dolga stoletja. Prazgodovinska naselbina izvira, kot je ugotovljeno, že iz leta 1.467. Vojna vihra je zajela celo težko prehodne gozdove Jatne in ostale hribe. Narodni heroj Milan Majcen je bil čest gost Lamovškovih. Na cimiš-kem pokopolišču je skromno obeležje, domačini si prizadevajo ob podpori šetjanške borčevske organizacije in ponoči občinske organizacije postaviti dostojnejši spomenik. Te ^ tradicije zaživijo kot živ film sleherno leto ob tradicionalnem pohodu mladine sevniške občine.
Krajani trdijo, da njihov kraj stoji v razvoju. Nadrobnejši pogled pokaže, da le napredujejo. Leta 1964 je odšla v srednjo šolo iz vsega razreda osmošolcev le ena deklica. Zadnja leta se je, to razmerje dvignilo na zavidljivih 30 odst. Našemu uredništvu so se tokrat popolnoma izneverili mladi, člani sicer prizadevne mladinske organizacije. Tako kot se doslej še ni zgodilo na podobnih uredništvih, smo se imeli priliko pogovarjati s tremi šolarji, Marjanom (obiskuje 3. razred osnovne šole v Šentjanžu), Nevenko in Miro, ki imata že izkušnje iz prve celodnevne osnovne šole v občini. Čeprav njihov „tank”, kot imenujejo posebnen Tamov avtobus s pogonom na vsa kolesa, v najhujši zimi ne zmore poti do vasi, ga ne bi dali za nič na svetu. Tudi v novem planu šentjanške krajevne skupnosti bo, podobno kot je bilo zapisano to v iztekajoči se petletki, zapisano, da morajo v Šentjanžu postaviti kakšen industrijski obrat. Nihče nam žal ni mogel povedati imena firme, ki bi za to ponudila program in denar. Kadri in navsezadnje tudi delavci so namreč tu še na voljo, to pa je v Sloveniji že . redkost.
Ana Sit«
»ZDRAVNIŠKE" TEŽAVE CIRNIČANOV
Jožica Rau je predsednica krajevne konference SZDL.
»Omenim naj težavo, ki jo prinašajo slabe ceste. O tem naj kaj več povedo ostali. Osredotočila bi se na problem, ki ga prinaša pomanjkanje družabnih prostorov v kraju. Kulturno in zabavno življenje kraja je zamrlo, mladi odhajajo.’
Njenim besedam je pritegnila še Ida Peterle. Spotaknila se je nad neurejeno trgovsko mrežo v tem delu občine, saj Veliki Cirnik ne premore niti ene trgovine. Ljudje morajo po najosnovnejša živila v 4 kilometre oddaljeni Šentjanž; Lamovškova Rezi je potarnala še nad elektriko, ki je včasih zaradi hudega sneženja za dalj časa zmanjka.
Kar 40 let je preživel pod zemljo domačin Alojz Možina, danes upokojeni rudar, ki je v času svojega službovanja premenjal skoraj vse zasavske rudnike.
„Saj smo že marsikaj slabega slišali. Trgovina pa elektrika! Rad bi se tarnanju pridružil še s kritiko naše zdravniške oskrbe. Naši krajani morajo k zdravniku v Krmelj, vendar imajo čez tamkajšnjega dohtarja vse več pripomb. Neprijaznost in osornost sta njegovi lastnosti. Sam priznam, da raje obiščem zdravnika v oddaljenem Trebnjem, kot pa da bi šel v Krmelj. Mogoče še tde: prejšnji zdravnik, Id je služboval v Krmelju, je hodil tudi na Veliki Cirnik, novi pa te obveznosti pod nobenim pogojem ne mara sprejeti.”
German Lamovšek
Ida Peterle
Jože Bavec
Nevenka Nahtigal	Matjan	Nahtigal
Miro še ter
Rozi Lamoviek
Poleg Germana Lamovška, o katerem bo beseda tekla kasneje, je začetno zadržanost pregnal Alojz Flajs, predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž.
S SRCEM ŠE VEDNO RUDARJI
Andrej Erman je blizu najvišjega naziva na področju elektrotehnike, skratka, da ne naštevamo vseh, mlada generacija teh hribov je na dobri poti, da krajem povrne dobro ime, ki so ga uživali še pred vojno.”
OSTAJA ZGOLJ SPOMIN
O tem pa nekaj več German Lamovšek, domačin, ki je s svojo gostoljubnostjo v veliki meri pripomogel k celovitejši podobi kraja.
,,Se iz predvojnih časov je bil Veliki Cirnik poznan kot živinorejski, vinogradniški in gozdarski kraj. Imeli smo tudi tradicionalne letne sejme. Na te dogodke še danes spominja naziv začetka naše vasi, ki smo ga poimenovali ..Sejmišče”. Da se povrnemo k preteklosti. Vino iz teh krajev je bilo pred desetletji poznano po vsem svetu pod nazivom ..cimičan’. Ljudem pa takrat ni bila poglavitna zaposlitev kmetijstvo, veliko je bilo tudi obrtnikov. Omenim naj samo znamenite cimiške čevljarje, peke, mesarje, gostilničarje. In še ena značilnost teh krajev sega v predvojno obdobje: živahnost, šegavost prebivalcev. Vaščani so se na veliko ubadali z igralstvom pa zborovskim petjem. Naj naštejem tudi nekaj običajev, ki danes tako žalostno umirajo: metje prosa, ličkanje, obtrgovanje korenja, ribanje repe. Ljudje so se ob takih priložnostih zbirali po hišah, delu je sledila zabava s plesom.
Vse to se je po vojni spremenilo. Nekaj zaradi novih obveznosti krajanov, skrbi, ljudi je gnala skrb za zaslužkom v svet. Delček tistegs nujnega zla, ki ga prinaša modernizacija in nov način življenja, je ostal tudi na Stražberškem hribu. In s čim se ljudje ukvarjajo danes? Nekaj je živinoreje, vinogradnikov in gozdarjev, sicer pa »čistih” kmetov na Ciniku domala ni. Pa še tisti, ki so, se ubadajo z velikimi problemi, med katerimi bi omenil samo odkup mleka, ki je slabo organiziran.”
PRI CESTI SE VSE ZAČNE IN TUDI KONCA
Osrednji problem teh vasi so nedvomno ceste. Ni ga bilo udeleženca našega prvega ponovoletnega uredništva v gosteh, da ne bi potožil o tem. Jože Bavec je kot bivši predsednik skupnega gradbenega odbora za modernizacijo cest vseh treh krajevnih skupnosti dodal, da so v zaostanku pri sicer obsežnih izvedenih delih ravno za cirniški del šentjanške krajevne skupnosti. „V prihajajočem srednjeročnem obdobju moramo to zamudo nadoknaditi že zategadelj, ker, kot sem dejal, ,Lisca’ potrebuje konfekcionarke. Mislite si, kolikšna žrtev je to, če mora delavka mati zaradi dolge poti zapustiti dom nemalokrat že po tretji uri zjutraj, vrne pa se že v trdi temi! Urejene ceste so prvi pogoj, da sem gor dobimo tudi redni delavski avtobus,” je poudaril Bavec.
Predsednik sveta KS Šentjanž Alojz Flajs je ob teh besedah kot iz rokava stresel imena odsekov cest, ki jih
nameravajo asfaltirati z novim programom podaljšanja samoprispevka za ceste. »Vsekakor bi morali asfaltirati cesto skozi Veliki Cimik, odsek Hinje-Podboršt,	Šentjanž—Gabrce,
Šentjan*—Češnjice do šole, Šentjanž -Glino in tudi vaško pot Videm-Koluderje.” Franc Peterle si ni mogel kaj, da ne bi pristavil, kako so na Velikem Cimiku občani pripravljeni opraviti vsa zemeljska dela. Sami nameravajo pripraviti podlago tudi vaščani Koluderja in Vidma ter drugi.” Predsednik Flajs je brž pojasnil, da navedeni dolgi seznam cestnih odsekov v resnici ne pomeni mnogo kilometrov, komaj tri. Večina udeležencev uredništva v gosteh, posebno tisti, ki imajo hiše ob glavnih tranzitnih cestah, namreč hudo tožijo zaradi prahu v suhih mesecih, ki ga dvigajo tovornjaki. »Bolje bo treba vzdrževati tudi preostale vaške poti. Vse to nameravamo postoriti, kot rečeno, z novim programom samoprispevka,” sta dejala Flajs in Peterle, sicer tudi član sveta KS. Pritegnil jima je še Sitar, včasih rudar. Vsekakor bo ostalo odprto vprašanje klancev, te pa zaenkrat zmorejo pozimi tudi z verigami.
TUDI KMETOVANJE DAJE ZASLU2EK
Proti kraju našega »Uradovanja” na Cimiku je prisedel končno tudi pravi kmetovalec, eden prvoborcev slavne Gubčeve brigade, kasnejši vedevejevec Franc Urbančič. »Prej je treba namreč še marsikaj postoriti po hlevu,” je dejal v opravičilo. V nasprotju s
Franc Peterle
»Ta del šentjanške krajevne skupnosti sestavljajo vasi Veliki in Mali Cimik, Roženberg, Gornje in Spodnje Svinjsko ter Stražberg. Skupaj štejejo omenjene vasi 97 hiš, med katerimi pa najdemo sila malo takih, ki bi se preživljale s kmetovanjem. Večina prebivalcev namreč odhaja na delo v 8 kilometrov oddaljeni Krmelj, nekaj na Mimo, v Mokronog, tudi v Novo mesto in celo Ljubljano, nekaj knapov pa v zasavske rudnike.”
Domačin Franc Peterle je temu na rob dodal še tole:
»Pred desetletji je tukajšnjim krajanom rezalo skromen kruh delo v krmeljskem rudniku. Po likvidaciji slednjega pa se je večina rudarjev prekvalificirala v kovinarje, le tisti, ki nas je delo pod zemljo »zastrupilo”, rudarimo naprej. Jaz pri Kremenu na Mimi, nekaj sotovarišev v Hrastniku.”
Problemom zaposlovanja v tem delu sevniške občine je veliko besed namenil donedavni ravnatelj šentjanške osnovne šole Milana Majcna, sedanji predsednik OK SZDL Sevnica Jože Bavec.
»Velika pridobitev za te kraje je sodoben tozd Lisce v Krmelju, kjer lahko najde kruha mnogo žensk.
Trenutno bi jih na tekočem traku potrebovali še precej. Sicer pa za kraj navzlic nekaterim črnogledim napovedim velja, da še zdaleč ni brez bodočnosti Mnogo mladih je svojo mladost posvetilo knjigam in šob. Omenimo jih samo nekaj: kar pet otrok družine Kebrovih je končalo študij na visokih šolah; Stanko Repše je priznan kirurg v Kliničnem centru;
Janez Lamovšek	Franc	Urbančič
Jožica Rau
kultura
in
izobra-
ževanje
NEPOGREŠLJIVI - Šolsko proslavo si je težko zamisliti brez šolskega pevskega zbora. V usmeijenem izobraževanju bo petje sestavina umetnostne vzgoje.
Umetnostna 'vzgoja na šolskem urniku
Novi predmet usmerjenega izobraževanja bo zaživel le z izdatno pomočjo Zveze kulturnih organizacij
Urnik usmerjenega izobraževanja, ki mu bomo v Sloveniji prvič odprli vrata jeseni na vseh srednjih šolah, bo razširjen za nov obvezni predmet, imenovan umet-rostna vzgoja. Razlogi za to, zakaj bo postala umetnostna vzgoja sestavina celotnega učno-vzgojnega procesa, so že dolgo znani. Tu naj ponovimo le enega najbolj bistvenih, ki pravi, da je bilo do zdaj znanje o umetnosti na premnogih srednjih šolah, posebno na strokovnih, prešibko, kulturno življenje pa bomo.
Novi predmet sam od sebe gotovo ne bo kos smotru, ki naj bi ga dosegli z umetnostno vzgojo. Še zlasti ni moč drugače misliti na začetku, saj že vnaprej vemo, da ne bo šlo brez težav. Primanjkovalo bo predavateljev, nemara pa tudi učbenikov, akoravno so, kot smo lahko prebrali, že v pripravi. Najhuje pa bo, če bodo stale ob strani Zveze kulturnih organizacij s svojimi društvi, oziroma če ne bodo organizirale kulturnega življenja in oblik kulturnega dela tako, da bi to ne koristilo umetnostni vzgoji.
Nedvomno je res, da bodo Zveze kulturnih organizacij in kulturna društva najprej poklicana zagotoviti, da bi na srednjih šolah ne ostali samo pri teoriji, marveč da bi teoretična spoznanja in dognanja sproti uresničevali v oblikah neposredne kulturne tvornosti. -Slednje pa bi moralo postati glavni cilj vseh prizadevanj, kar tudi pomeni, da bo nujno mlade navdušiti za aktivno kulturno delo, jim nakazati možnosti za tako delovanje, hkrati pa jih organizirati v skupine, klube, sekcije in podobno. Ne bi bilo prav, da bi bila pobudnica za vse to samo Zveza kulturnih organizacij, ampak bi morala biti iniciativa obojestranska.
Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini bo obojestranska pripravljenost nujna v vseh krajih, kjer delujejo srednje šole, zlasti v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Črnomlju in Kočevju kot središčih usmerjenega izobraževanja. S sodelovanjem med občinskimi Zvezami kulturnih brganizacij bo pre-nekateri problem prej in lažje rešljiv.
L Z.
Amaterizem na prednostni listi?
Ljubiteljski kulturi ss obeta razcvet šele v novi petletki - Letos, v prvem letu usmerjenega izobraževanja, bodo na vseh šolah ustanovili kulturna društva
V Ljubljani je bila tik pred koncem leta 1979 peta konferenca Zveze kulturnih organizacij Slovenije, katere drugi del je bil izrazito delovno in načrtovalno „za$edan” v leto 1980.
V letu 1980, ki velja za začetno leto usmerjenega izobraževanja, bodo na vseh šolah ustanovljena kulturna društva. Mišljene so predvsem srednje šole, saj na drugih, razen na višjih in visokih šolah, taka društva že delujejo. Poleg tega naj bi letos nadoknadili zamujeno, oziroma postorili, kar bo moč dede na razpoložljiva sredstva. Denarja se obeta nekaj več, vendar lahko kulturno rast pričakujemo v novi petletki
Tako imenovana ljubiteljska kultura, ki zavzema v programih republiške in občinskih ZKO pretežni del, se bo sicer lahko razcvetela šele potem, ko jo bodo tudi v občinah drugače pojmovali kot do zdaj. Prvi signali so namreč že tu: v več občinah - tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju — so se kulturne skupnosti odločile, da bodo odprle amaterizem kot prednostno dejavnost v novi kulturni petletki.
Stanje, kakršno prevladuje zdaj, za ljubiteljsko kulturo oziroma za amaterizem ni nič
V 02JEM IZBORU
Posebna komisija predlaga, naj bi slovensko gledališko snovanje na Sterijinem pozorju 80 predstavljalo petero predstav poklicnih gledališč, vendar bo od glavnega selektorja odvisno, katera od njih se bo uvrstila.
Med peterico, ki pomeni že ožji izbor kandidatov za Sterijino pozorje, je tudi predstava ljubljanske Drame, in sicer Ferda Kozaka „Profesor Klepec" v režiji Janeza Pipana, dolenjske^ rojaka.
Mladi režiser Pipan se je lani vidno uveljavil na Slovenskem z režijami, ki so jih kar po vrsti proglašali za izreden dosežek, uvrstitev na Sterijino pozorje (jugoslovanske gledališke igre) pa bo zai\j novo pomembno in visoko priznanje ter spodbuda več.
»Skrajni čas je, da na javnih razstavah, ki so namenjene afirmaciji ustvarjalne sposobnosti, prenehamo spodbujati in podpirati komercialne špekulacije, kar je samo utrjevalo predsodke, da naiva ni umetnost,” je zapisal Janez Gartnar, predsednik skupščine Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, v vabilu za sodelovanje na 6. salonu likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki ga bodo odprli v začetku julija 1981.
Zakaj pišemo o prireditvi, ki številnih in slabih razstav naive,
bo šele čez leto in pol, že zdaj? En sam razlog je, zakaj, to pa so že sprejeta pravila 6. salona. V njih nedvoumno piše, da bodo pri izboru za to prireditev upoštevali samo dela, nastala po letu 1979, oziroma po 5. salonu. „Edino merilo je kvaliteta,” beremo v pravilih, vsak avtor pa bo lahko na razstavi zastopan z največ petimi deli.
„Obnašali bi se neodgovorno in razsipniško z družbenim denarjem, ’ pravi Gartnar, „če bi spet razstavljali dela, ki se prav v ničemer ne razlikujejo od tistih, ki smo jih že tolikokrat videli. To bi bila potuha in usluga utrujenim in nesposobnim, Salon pa bi bil le ena
dva tisoč knjižnih
ILUSTRACIJ
fted novim letom so v razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani odprli razstavo knjižnih ilustracij, ki so jih slovenski avtorji ustvariU od osvoboditve do danes. Na razstavi, ki šteje 23 vsakoletno pregledno prireditev Društva slovenskih likovnih umetnikov, je prikazano delo 80 avtorjev, predstavljajo pa se z več kot 2.000 “Virnimi ilustracijami. Osrednji na-te prireditve pa je opozoriti na Kjemno bogastvo, ki so ga ustvarile povojne generacije slovenskih Knjižnih ilustratorjev.
ki jih je v Jugoslaviji preveč in zato ne vzbujajo več pozornosti in navdušenja.
Zato hoče biti 6. salon verodostojna informacija o ustvarjalni moči jugoslovanskih naivnih slikarjev in kiparjev ter prikaz njihovih najvišjih umetniških dosežkov, ne pa sejem utrujajoče izpetosti, neizvirnosti ali celo ponaredkov in vse take in podobne razbohotene poplave. To pa je tudi velik
korak k iskanju resnice, kaj od vsega, kar se ponuja, je najbližje umetnosti.
Vsi ustvarjalci, ki bodo želeli sodelovati na 6. salonu, se bodo morali prijaviti že letos, najkasneje do 1. novembra, medtem ko bo rok za oddajo del v aprilskih dneh 1981, le dobra dva meseca pred samo razstavo.
Marsikatera stvaritev, ki bo na ogled na omenjenem Salonu, bo nastala na XIII. taboru likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki bo letos od 26. junija do 5. julija z mednarodno udeležbo. Naslednji, XIV. tabor, pa bo od 25. junija do 4. julija 1981, torej neposredno pred otvoritvijo 6. salona.
L Z.
h'*
>
kaj razveseljivo in spodbudno. Manjka prostorov, kadrov in
r
denarja, s tem pa se tanjšajo še tiste vezi, ki so družile množice delavoljnih in zagnanih ustvarjalcev, poustvarjalcev in organizatorjev.
L Z.
PETJE JE MNOŽIČNA KULTURA — Zborovsko petje je najbolj množična in razširjena oblika ljubiteljske kulturne dejavnosti na Slovenskem.
Jutranjka kot galerija
Trije avtorji prispevali dela za likovno opremo novih prostorov te sevniške tovarne otroških oblačil
Tovarna otroških oblačil Jutranjka v Sevnici je nekaj denarja namenila tudi za likovno opremo svojih nedavno odprtih prostorov.
Akademski slikar Jože Spacal je prispeval velik stenski mozaik »Otroci", kipar Rudi Stopar (zaposlen v Jutranjki) kompozicijo plastik, ki jo je imenoval „Na hoduljah", kipar Miroslav Župančič iz Nove Gradiške pa relief v lesu. Likovno opremo Jutranjke bogatijo tudi dela drugih ustvarjalcev, ki občasno razstavljajo v tej tovarni. To stalno likovno razstavo so prireditelji in avtorji del posvetih
Salon noče biti potuha utrujenim
Trebnje zahteva, naj naivci sodejujejo na tradicionalnih preglednih razstavah (salonih) le z najnovejšimi in kvalitetnimi slikarskimi in kiparskimi stvaritvami
Priznanje za Jožeta Dularja
Postal je častni član Slovenskega slavističnega društya
Med enajstimi novimi častnimi člani Slovenskega slavističnega društva je tudi pesnik, pisatelj in publicist Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki. Častne člane so sprejeli na decembrskem občnem zboru slovenskih slavistov, ko so za novega društvenega predsednika izvolili prof. Janeza Rotarja.
Slavisti so ob tej priložnosti opozorili na naslednje naloge: nadaljevati akcijo za Cankarjevo nagrado, utrditi slavistiko v gibanju Znanost mladini, poskrbeti za literarni muzej in nadaljevati znano akcijo Slovenščina v javnosti. Na občnem zboru so se zavzeli tudi za ureditev nekaterih kultumo-literamih spomenikov.
lanskemu mednarodnemu letu otroka.
Za ta in druge kulturne dogodke v omenjeni sevniški tovarni je v nemajhni meri zaslužen Rudi Stopar, ki je tako v tovarni kot sploh v sevniški občini znan kot vsestranski kulturni delavec. V Jutranjki je kmalu našel somišljenike in skupaj z njimi organiziral likovne m druge prireditve za zaposlene. Lani je kolektiv te tovarne prvič priredil kulturne dneve, v okviru teh pa so se zvrstile likovne razstave, literarni recitali, pogovori o kulturi in umetnosti in drugo. Zato dogodek, ki smo ga omenili na začetku, v ničemer ne preseneča. Jutranjka pa je prav zaradi tega lahko za zgled drugim delovnim organizacijam v Posavju, pa tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, še posebej pa tistim, ki so prepričane, da so s tem, da plačujejo prispevke kulturni skupnosti, že vse naredile za kulturo.
Rudi Stopar . NA HODULJAH (detajl) ali »IGRA 79“
Pičel odziv
V Novem mestu izvedli seminar za dolenjske in posavske knižničarje
' Vaega 23 knjižničarjev iz dolenjske in posavske regije je obiskovalo lanskega decembra v Novem mestu seminar o katalogizaciji, ki ga je na pobudo Študijske knjižnice Mirana Jarca priredil Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela.
Glede na dejstvo, da deluje na omenjenem območju več kot 170 knjižnic (splošnoizobraževalnih, šolskih, strokovnih in drugih v okviru zavodov, kulturnih ustanov, delovnih in družbenopolitičnih organizacij), je bila udeležba na prvem tovrstnem strokovnem seminarju zelo pičla. Evidenčni list pa je pokazal, da je bila polovica vseh udeležencev iz osnovnih šol.
Seminar je narekoval ugotovitev, da večina knjižničarjev nima zadostnega znanja in izkušenj o vodenju katalogov, postavitvi knjižnega gradiva in delu z bralci. Tu so še zlasti mišljeni delavci, ki jim je delo v knjižnicah dodatna, ne pa redna obveznost. Prav takih pa je bilo na seminarju najmanj.
Ne glede na to, da je bil seminar za vse, ki se ga niso udeležili, zamujena priložnost, je treba poudariti, da je obiskovalcem pomagal, da so razmeroma v kratkem času dobili ali poglobili temeljno znanje o ravnanju v knjižnici. Poleg tega sta predavatelja, Ivica Milič in Bogo Ko-melj, poskrbela, da so vsi udeleženci dobili tudi vrsto informacij, ki kažejo knjižničarstvo v širšem, družbenem pomenu.
36-umi seminar iz obiskovalcev kajpak ni mogel napraviti strokovnjakov, in jih povsem usposobiti za brezhibno delo v knjižnici. Lahko jim je ponudil le toliko znanja, da se bodo poslej manj lovih pri delu. Tega pa se bržkone zavedajo tudi sami. Dostavimo naj, da jim je Študijska knjižnica Mirana Jarca po svojih strokovnih sodelavcih pripravljena z nasveti pomagati tako, da bi bili kot knjižničarji še bolj uspešni.
I. Z.
Trebanjski wpesniški listi”
Ob izidu nove številke »Samorastniške besede" podpora tudi razširjenemu programu te revije — Leta 1980 prvič predstavitev dolenjskega ustvarjalca v ..pesniških listih"
Prva in edina številka ..Samorastniške besede11 z letnico 1979 je izšla na pragu novega leta in bila javno predstavljena na zborovanju kolektiva Donitovega tozda v Veliki Loki 28. decembra. Na prireditvi je Jože Falkner prebral nekaj del, objavljenih v tej številki revije, basist Ladko Korošec in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič pa sta izvedla nekaj ljudskih pesmi.
SAMO IZVIRNI — Na trebanjskih Salonit in Taborih bodo poslej lahko sodelovali le najbolj izvirni in ustvarjalno močni likovni samorastniki. Za „izpete“ na reprezentativnih razstavah ne bo več prostora.
Omenjena številka »Samorastniške besede" je posvečena jubilejema Josipa Murna — Aleksandrova in Prežihovega Voranca. Izvirne literarne prispevke objavljajo tokrat: Milan Markelj, Lidija Gačnik, Ivan Gregorčič, Ivan Zoran, Martin Kadivec, Janez Juvan, Rudi Stopar, Valentin Cundrič, Niko Nikolčič, Damjan Jensterle, Bojana Kleč in Marjanca Colarič - pesmi, Helena Bizjak in Vesna Rečnik pa prozo. Na likovnih straneh so objavljene reprodukcije del naivcev Petra Grgeca, Tomislava Petranoviča
- Rvata, Viktorja Magyarja, Borisa Lavriča in Petra Rističa. Naj omenimo še, da je »Samorastniška beseda" tokrat izšla v 1500 izvodih, kar je za revijo, ki ima za sabo šele šest številk in si šele jemlje prostor pod soncem, prav gotovo spodbudno.
O vsebini te številke in nadaljnji rasti »Samorastniške be-sede“, ki hodi od vseh tovrstnih slovenskih publikacij najbolj svojsko, v pravem pomenu besede samorastniško pot, je bil govor na srečanju uredniškega odbora in sodelavcev neposred-
no po predstavitvi na zborovanju Donitovega kolektiva. Na tem srečanju so podprli odločitev izdajateljev — trebanjske kulturne skupnosti, da pošljejo leta 1980 v svet dve številki »Samorastniške besede“. Prva bo izšla že v počastitev slovenskega kulturnega praznika, v njej pa bodo natisnjeni verzi enega od dolenjskih avtorjev. To bodo v nekem smislu pesniški Usti, ki jim bodo izvirne grafike vsebinsko in estetsko
jolnilo. Druga številka, Id bo la kasneje, bo spet »vseslovenska" kot nekaj zadnjih. Tako pa bo tudi v prihodnje. Za zdaj je obveljalo, naj bi se v okviru »Samorastniške besede" samostojno predstavljali le dolenjski ustvarjalci.
v	L	Z.
VZGOJNI
KOTIČEK
Delo zakonskih svetovalnic
V predhodnem sestavku „V zakon ne kar tako!” v rubriki Vzgojni kotiček nas je avtor, dipl. psih. Ivan Goršič, seznanil z enim izmed pomembnih področij človekovega življenja, z družino ter dejstvom, da se danes organizirano pripravljamo za raznovrstne življenjske funkcije, za delo, za izvajanje družbenega samoupravljanja ter nekoliko manj za kulturno izrabo prostega časa. Močno pa zaostajamo na področju priprave mladih ljudi za življenje v dvoje,
V današnjem prispevku bi želel obvestiti bralce o prizadevanjih občinskih skupnosti socialnega skrbstva oziroma centrih za socialno delo (kjer so ti ustanovljeni) dolenjske regije za uvedbo predzakonskega in zakonskega svetovanja, kar bodo na novo ustanovljene zakonske svetovalnice posto-
(>oma strnile v družinsko svetovanje. V svetovalnicah bodo ahko občani dobili pomoč ob raznovrstnih težavah, ki se pojavljajo v odnosih med zakonci, starši in otroki, pa tudi med družino in širšo družbeno skupnostjo.
Zapisal bom tudi urnik dela zakonskih svetovalnic oziroma predzakonskega svetovanja po posameznih občinah dolenjske regije ter razložil potek prijavljanja za sklenitev zakonske zveze. Ker je po 1. 1. 1980 obisk zakonske svetovalnice pred sklenitvijo zakonske zveze obvezen, bodo morali bodoči zakonci to dejstvo upoštevati pri časovnem načrtovanju poroke. Matična služba priporoča, da jo kandidati za sklenitev zakonske zveze obiščejo vsaj 10 dni pred poroko.
Matičar je prvi svetovalec občana, ko se ta nameni skleniti zakonsko zvezo. Ob prihodu na matični oziroma krajevni urad obvesti par, ki želi skleniti zakonsko zvezo, da potrebuje naslednje dokumente:
— izpisek iz rojstne matične knjige, ki ni starejši od 3 mesecev,
— potrdilo o vpisu v državljansko knjigo,
— osebno matično številko (iz popisa prebiv. v letu 1971), ki jo dobi iz registra prebivalstva v občini stalnega prebivali-
šča,
— tuji državljani morajo predložiti samski list ter potrdilo iz tujine, da po njihovih predpisih ni zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze,
— mladoletni kandidati dostavijo sklep o spregledu zakonskega zadržka, ki ga izda svet za varstvo družine pri občinski skupnosti socialnega skrbstva,
— razvezani občani dostavijo pravnomočno sodbo o razvezi zakonske zveze,
— vdovci pa mrliški list zakonca.
Po obisku v zakonski svetovalnici bodo bodoči zakonci prejeli za prijavo poroke potrebno potrdilo, katerega bo svetovalnica na njihovo željo sama dostavila matičnemu uradu. Par, ki namerava skleniti zakonsko zvezo, načelno obišče svetovalnico v občini stalnega bivališča skupaj ali posamično, po želji pa lahko tudi v katerikoli drugi občini v SR Sloveniji. Kje bo obiskal svetovalnico, seznani matičarja ob svojem obisku.
Zakonske svetovalnice bodo v naši regiji delovale po naslednjih urnikih:
Brežice — vsako sredo od 7. do 16. ure
Črnomelj - vsak torek od 10. do 12. ure
vsak četrtek od 15. do 17. ure
Krško — vsak torek od 8. do 12. ure
vsak četrtek od 12. do 16. ure
Metlika — vsak ponedeljek od 12. do 14. ure
Novo mesto - vsak torek od 8. do 13. ure
— vsak četrtek od 14. do 17. ure Sevnica — vsak torek od 10. do 12. ure
— vsako sredo od 10. do 16. ure Trebnje — vsak torek od 8. do 12. ure
— vsak četrtek od 12. do 16. ure
Naj dodam, da marsikatera od navedenih zakonskih svetovalnic načrtuje širjenje dejavnosti na področju humanizacije odnosov med spoloma in ne ostaja le pri informiranju bodočih zakoncev, ampak bo izvajala omenjeni razširjeni, a prilagojeni program tudi v različnih tozdih, krajevnih skupnostih, CK) ZSMS, šolah ter drugod.
SAŠA POHAR, dipl. psiholog
V................................. —........................   —
Lepše svidenje
SVETU OKOLI
POPOTNIK - Nicholas Scotti, ameriški Italijan, se je odločU, da bo konec leta preživel v domovini svojih staršev. Kupil je letalsko vozovnico za Rim, sedel v San Franciscu na letalo in se odpeljal. Lepo in prav. Toda letalo je vmes pristalo na newyorškem letališču, da bi dotočilo gorivo, zemljepisno slabo podkovani Nicholas pa ven iz letala. Dva dni je pohajkoval po New Yorku, trdno prepričan, da je v Rimu. Presenečalo ga je samo to, da Italijani tako radi gpvore angleško. Šele policija g? je prepričala, daje v Ameriki.
DALJŠE ŽIVLJENJE -
Lani so nam fiziki podaljšali življenje za eno celo sekunda Za toliko so namreč podaljšali lansko leto, da bi uskladili neenakomerno vrtenje Zemlje okoli Sonca s koledarjem.
BARVNO VESELJE - Neka ameriška pivovarna bo letos začela izdelovati raznobarvno pivo. Pivcem bo na voljo poleg običajnega še zeleno, rdeče in sivo pivo. Kdor ljubi barve, ne bo trezen hodil domov.
LETO DRAŽB - Za pravkar minulo leto velja, da je postreglo z nekaj dražbami, ki so posegle v sam vrh, sjg so na njih prodali nekaj umetnin in starin za fantastično visoke cene. Dogajalo pa se je tudi, da je bila Vaza s cvetjem dražja kot Cerkev v Creilu ali celo del Pariza. Seveda gre le za slike s takimi naslovi. Glavni mik so bili podpisi:	Renoir,	Utrillo,
Valladone.
ELEKTRIČNI TATOVI -Tudi elektrika se da krasti. To so dokazali in še dokazujejo Libanonci, ki se svojevoljno priklapljajo na električno daljno-vodno napeljavo. Pri tem črnem priklapljanju so pravi nespretne-ži, saj so povzročili že nemalo j okvar, zažigov in težkih poš-' kodb daljnovodov. Libanonska električna družba je zato sklenila, da bo v nekaterih smereh prenehala pošiljati električni tok.
ŽIVAHEN MRLIČ - Na
pokopališču v belgijskem mestu Gent je bilo nenavadno živahno. Iz družinske grobnice je bilo slišati radio, opoldne pa so se naokoli širile vonjave kosila. Skrivnost je bila pojasnjena, ko so odkrili, da si je Jules Roets, brezdomec, v grobnici uredil prijetno stanovanje.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Primerno tudi za lawn tennis
(Česar) smo doslej v Novem mestu pogrešali skoraj popolnoma, preskrbela nam je stroga zima in požrtvovalnost gosp. Medveda . letos imamo drsališče majhno sicer pa dobro oskrbovano in dobro obiskan. Že koncert smo imeli na ledu in nabralo se je kljub hudemu mrazu do 200 gledalcev, ki so se gotovo uverili, da ni lepšega zimskega športa, nego je drsanje, tako, da se število drsalcev gotovo v kratkem podvoji in potroji. Sedanje drsališče bo pa potem mnogo premajhno, in želeti bi bilo, da se naše olepševalno društvo in gosp. Medved in — z ozirom na šolsko mladino tudi gosp. gimnazijski ravnatelj - pravočasno pobrigajo za nov večji in tudi priročnejši prostor, ki bi v toplejšem času lahko služil za lawn tennis.
(Vojna) v Afriki še vedno traja .vsaki čas se zgrabijo, le božične praznike so mirovali. Boerci ali Buri (to so Holandci, ki so se pred kacimi 200 leti tje naselili) se vedno trdno drže. Angleži se gotovo že kesajo, da so te spletke učinili »sedaj seve jim gre za ugled, kterega so
Viprave na bližinski pogled v slavni komet
om.
Ko se je nazadnje slavni kalleyev komet približal Zemlji, so ga prebivalci naše-planeta pričakali s stra-Tistega leta 1910 so menili, da bo kometov rep zažgal Zemljo in da bodo njegovi plini škodljivo vplivali na človeka. Naprodaj je bilo celo nekaj tablet za odpravljanje škodljivih po-pridigarji o koncu sveta pa so močno povzdignili svoje glasove. Prihodnje srečanje kometa in Zemlje (leta 1985) bo prijaznejše.
Prod koncu lanskega decembra so v ZDA podpisali dogovor o izdelavi nove rakete, katere namen bo poleteti do vesoljskega potepuha. Klasične rakete, ki uporabljajo kemična goriva, so namreč preveč požrešne, zato morajo, če hočejo priti kometu blizu, uporabiti z gorivom varčnejšo raketo.
Načrti predvidevajo razvoj ioniegi raketnega motorja.
Če bo 9o vse po sreči, bo leta 1985 klasična raketa ponesla ion&o v orbito okoli Zemlje; ide tu se bo raziskovalna raketa odcepila in poletela proti kometu. Po Štirih mesecih potovanja skozi vesoljski prostor bo dovolj blizu, da bo lahko odvrgla v kometovo gavo raziskovalno postajo.
Instrumenti v nji bodo zbrali podatke, s pomočjo katerih bodo znanstvenici ugotovili, iz česa je sestavljena. Poznavanje kometa bo pripomoglo k boljšemu poznavanju našega osončja v davni preteklosti, saj astronomi domnevajo, da se kometi kaj dosti ne spreminjajo.
Po treh letih se bo raziskovalna raketa srečala še s kometom Tempe! 2. Z njim bo obkrožila Sonce, nato pa jo bodo usmerili v kometovo jedro, Iger bo končala svojo dolgo in naporno pot.
Volk je podlegel strelom iz helikopteija.
Volkovi postajajo nadležni
Napadajo ljudi, koljejo ovce, so se,da jih je preko 100.000
vdirajo v hišd — Namnožili - Koliko volkov je dovolj?
Medtem ko se na Švedskem, v Kanadi in ZDA trudijo, da bi obdržali pri življenju vse redkejša krdela volkov, pa se v
Industrija se seli v vesolje
Bodoča industrijska revolu-
3"a se ne bo dogodila niti v
)A niti na Japonskem in ne v Sovjetski zvezi, ampak v prostoru, ki se razteza med 3.600 in 40.500 kilometri okoli našega rodnega planeta. V tem območju vladajo posebni pogoji, ki omogočajo izdelavo in postopke, ki so na Zemlji bodisi nemogoči ali zelo oteženi.
Dosedanji poleti in poskusi so pokazali, da se s snovjo dogajajo nenavadne stvari. Kristali rastejo pravilneje in tudi do desetkrat hitreje. Biološke snovi je mogoče lažje in temeljiteje razločevati, kar kaže, da bomo v bodočnosti najboljša in načistejša cepiva in druga zdravila izdelovali v ožjem vesoljskem pasu. Dajo se pridobiti nove vrste stekla, odlične zlitine najrazličnejših snovi z lastnostmi, kakršnih na Zemlji še niso zapazili Doslej so ugotovili skoraj 400 zlitin, katerih na Zemlji zaradi gravitacije ni mogoče pridobiti Nove zlitine imajo izredne lastnosti, naj gre za trdnost, prevodnost ali ne-prevodnost toplote in elektrike.
■0100000000000000000000000000************■
pred vsem svetom imeli. Burom pa se pridružujejo še mnogi ondotni narodi, in ne bo lahka stvar, to vojno v kratkem odločno končati. ,
(Ustanovili) smo list Der Sueden z namenom, da z njim tolmačimo težnje in potrebe slovenskega in hrvatskega naroda širši javnosti. Slovenski in hrvatski časopisi se čitajo po večjem samo v domovini, zato živo potrebujemo lista v nemškem jeziku.
(Zakaj) so še ljudje, kateri Kathreiner Kneippovo sladrio kavo ne rabijo, akoravno je tako aobrodišeča in zdrava kavina pijača? Ker še vsi ne vedo, ktere velike prednosti ima kava, katera skozi en ekstrakt bobove rastline duh in okus bobove kave zadobi. Taista toraj združi na neprecenljivi način dobre zdravju delujoče lastnosti domačega sladnega preparata z preljubljenim duhom bobove kave.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC l. januarja 1900)
I. KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA' MESTO - TOZD BRAZDA lastna kmetijska proizvodnja
NOVO J
objavlja po sklepu komisije za delavna razmerja prosta dela 5 in naloge:	^
1. VODJE DELOVNE ENOTE Šentjernej	s
2. KOMERCIALISTA za tovarno močnih krmil £
3. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE v tovarni £ močnih krmil	^ Pogoji:
Pod 1:	3
višja ali srednja izobrazba agronomske smeri z dvema oz. > tremi leti delovnih izkušenj v kmetijski proizvodnji	^
Pod 2:	§
višja ali srednja šola kmetijske ali ekonomske smeri in 2. oz. ^
4. leta delovnih izkušenj pri delu z močnimi krmili
Pod 3:	£
srednja ali nepopolna srednješolska izobrazba z najmanj ^ enoletno oz. dveletno prakso v materialnem knjigovodstvu in J znanje strojepisja.	-	s
Poiskusno delo traja 2 meseca. Delo pod 1 in 2 združujemo ^ za nedoločen čas, delo pod 3 pa za določen čas s polnim ^ delovnim časom (nadomestovanje delavke med porodniškim % dopustom).	/	(
II. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI £ TZO ŠENTJERNEJ	$
pa objavlja: prosta dela in naloge za PRODAJO KMETIJSKEGA REPRODUKCIJ- 3 SKEGA MATERIALA	£
v prodajalni Šentjernej
Pogoji:	^
kmetijski tehnik ali KV prodajalec	J
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s prakso na teh delih >
Poizkusno delo traja 2 meseca. Delo združujemo za ^ nedoločen čas.	£
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati £ pošljejo v 15 dneh po objavi spl. sektorju KZ „KRKA", * Novo mesto, C. komandanta Staneta 101	J
Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po preteku * roka za prijava	1
22/1-80 5
Sovjetski zvezi brez milosti spopadajo z volkovi. Ta čas so se v preganjanje in ubijanje volkov vključile tudi posebne helikopterske enote, da bi tako čimprej uresničili nalogo uničiti 82.000 teh zveri.
Volkovi so se namreč v Sovjetski zvezi namnožili preko mere. Ponovno so zveri postale napadalne, ne ustrašijo se niti
Kov niti lovcev in vdirajo v eve, ropajo črede, napadajo ljudi. Letos so poklali že n* tisoče ovac! Zabeležili pa so že tudi 36. primer napada na ljudi-V zadnjih letih so volčji napadi terjali celo nekaj otroških živ; ljenj. Poznavalci divjih živali pravijo, da je čas, aa število nadležnih zveri ponovno spravijo na stopnjo, kot je bila leta 1968, kar pomeni, aa bi ostalo živih okoli 18.000 volkov. Nekateri celo mislijo, da bi zadoščalo število 3.000, da ta vrsta ne izumre.
Zaenkrat so uspehi lovcev bolj pičli. Divja prostranstva ruskega severa so v prid preganjani divjadi.
PODOBA IZ NARAVE
ZAČETNE TEŽAVE - Ni lahko ptici dvigniti se v zrak, če pa je ptica na vodi, je vzletanje še toliko težje. Galebi si, če jih vzamemo za primer, pomagajo tako, da se z nožicami odrivajo od morske površine, kot je videti na posnetku. (Foto: MiM)
POSl
m
67
»Oče, ljubi oče!« sta moč, »medve sva, tvoji otroka!« je tedaj prestrašen nik, »vojaki ne streljajte-z bajoneti!« Kmalu so se8* nili okrog naših popotni . je takoj pridružil svojem# Aliče pa sta se srečni vrg 1 očetu.
Oženite ‘gleški vi
roTTron 111 m j
prgišče K misli
iTtTrtmftBa
katoličan
neodločen ;/iil ime
persona
prebivalka
rač
Rešitev prejšnje križanke
Samo nečesa ni mogoče reči o človeški zgodovini: da je pametna.
F. M. DOSTOJEVSKI
Družba ni sestavljena iz modrecev.
B. ZUPANČIČ
S svojim delom niši človek enotnost z naravo.
J. W. SCHELLING
poštnina
del
skladbe
vmesna
stena
maked.
kolo
tatinska
ptica
industr.
rastlina
stara
prestolnica
babilonije
kit.utež mera
nas
izumitelj
sultanov
ukaz
del
obleke
itak
terme
eg.
stvarnik
sveta
visoka
planota
vrsta
padavin
želatina iz alg
Bodočnost počiva na odpadkih
V prihodnjih 50 letih ne bo več nekaterih ključnih rudnin - Bogastvo surovin v odpadkih — Mleko v steklenicah privarčuje 125.000 sodčkov nafte na dan
Niti ni čmo^edo, še manj pa neresnično, kar strokovnjaki vse jasneje ponavljalo: v prihodnjih petdesetih letih bomo ostali brez nekaterih ključnih naravnih surovin. Količina naravnih bogastev je omejena, ni je mogoče kar naprej izkoriščati, kot smo neugnano mislili nekaj desetletij. Vendar je preplah odveč. Ko bo nastopil napovedani čas, bo človeštvo najveijetne-je že iznašlo zadovoljiv način izkoriščanja tega, čemur danes pravimo odpadki. Glavni vir surovin za industrijo bodočnosti bo odpadni material in možna novoodkrita rudna bogastva ne bodo odigrala pomembnejše vloge.
Neumno bi bilo spregledati strahotno množino še uporabnih snovi v odpadkih. Morda je že beseda sama slabo razumljena, saj odpadek ni tisto, kar je povsem brez vrednosti. Za časopis že ni mogoče reči, da je nekoristen odpadek, ko smo ga prebrali, čeprav je res, da je po svoji namembnosti izkoriščen. Vendar je prebran časopis, če ga vzamemo kot najbolj nazoren primer, še kako uporaben kot surovina v papirniški industriji. Podobno je tudi del odpadne snovi pri procesu pridobivanja papirja, katero so pred desetletjem odlagali kot povsem nekoristno, postal pomembna surovina pri nekaterih drugih kemičnih postopkih.
Navedimo nekaj številk. Tona odpadnega p^iija prihrani 2 ku-bika brusnega in 4 kubike celuloznega lesa, poleg tega pa pri izdelavi papirja iz odpadnega papirja prihrani tovarna precej energije.
Že danes bi bilo mogoče koristno uporabiti dve tretjini odpadkov. Nekaj zares korenitih sprememb v načinu življenja, pospešena izdelava večkrat uporabljivih stvari in uvedba novih materialov v industrijo bi ogromno goro odpadkov, ki se leto za letom nekoristno kopiči, kaj hitro skrčilo v hribček. Ce bi k vsemu temu dodali še pametnejšo politiko porabe snovi, ki se pri izkoriščanju nepovratno izgubljajo, bi hribček še znižali.
Te spremembe niso zgolj ena od možnih razvojnih smeri, ampak so neizogibna nujnost Če se bo izkoriščanje rudnih bogastev nadaljevalo s sedanjo silovitostjo, bodo iz nedrij zemlje čez 50 let iztrgali 32-krat več rudnin, kot jih danes. Kaj to pomeni, je odveč razlagati Zmanjkalo jih bo, pa če račun še tako spretno obračamo. Torej res ni druge možnosti, kot ozreti se za drugimi viri.
Tako pri pridobivanju kot pri mletju svežih vlaken so energetski prihranki pomembni (50 do 70 odst), če postopek ne poteka v celoti iz sveže surovine — lesa.
Nerazumljivo je torej, da pri nas s starim papirjem ravnamo kot z nekoristnim odpadkom. Če ne še danes, pa bomo morali jutri zagotovo domačo industrijo zalagati' z odpadnim papirjem, tekstilom, steklovino in drugimi snovmi, ki zdaj nekoristno leže po bolj ali manj neurejenih smetiščih. In čemu čakati na jutri?
Poučen in zanimiv je tudi izračun, katerega so naredili v neki ameriški agenciji za zaščito okolja. Predlagali so, da bi v ZDA ponovno prešli na prodajo mleka v steklenicah. Predlog so podprli s temi podatki: v enem letu bi prihranili 500.000 ton aluminija, poldrugi milijon ton jekla, energetski prihranek pa bi bil enak privarčevanim 125.000 sodom surove nafte. Toliko energije, snovi in dela gre za izdelajo najrazličnejših modemih pakiranj mleka, med katerimi je tetrapak še najbolj razkošen, t j. požrešen. Prehod na stari način (ki pa ima seveda svoje pomanjkljivosti) bi občitili na svojem žepu tudi potrošniki: prihranili bi 2.500 milijonov dolarjev, ko bi steklenice zamenjavali In še več. V času, ko se
ZDA otepajo z brezposelnostjo, je pomemben podatek, da bi prehod na prodajo mleka v steklenicah odpri 85.000 novih delovnih mest, pa bili stroški prodaje in pakiranja kljub temu občutno manjši Kljub tako zgovornemu izračunu mleko še vedno prodajajo v tetrapakih, plastičnih vrečkah ipd.
Po mnenju vodilnih strokovnjakov bo treba čimprej korenito poseči tudi v izdelavo takih izdelkov, ki po porabi izginejo nepovratno v izguba Današnja petrokemija daje okoli 50 odst. takih izdelkov. Za primer navajajo različne dodatke avtomobilskemu bencinu, katerih osnovna sestavina je svinčev tetraetiL Z bencinom vred se izgublja tudi svinec, sicer kaj dragocen in omejen element v naravi Da bo svinca dovolj za predmete, kjer se ne razgubi za vedno (akumulatorji, baterije ipd), je treba njegovo uporabo kot surovine za izdelavo bencinskih dodatkov ukiniti Seveda je to mogoče narediti le, če bo sestava bencina drugačna. V obrisih se že kaže, kako bo čez nekaj let; poskusi z alkoholnim avtomobilskim gorivom dokazujejo, da je gorivo dobro tudi brez dodatkov na osnovi svinčevega tetraetila.
Podobnih primerov je še velika vsem pa je skupno, da jih je treba le uvideti in vpeljati v proizvodnja Tako samopašnega izkoriščanja in uničevanja snovi, ki se ne obnavljajo, si preprosto ne moremo več dovoliti, če nočemo, da bodo prihodnje generacije živele na skopi, izropani Zemlji. Če bodo sploh lahko živele?
Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši
januš goleč
Dli
| Bizeljčan je kmalu pogruntal, da mu vrže vino tisočkrat | več nego krompir, koruza, razna žita itd. Poljski pridelki so | bili poceni in si jih je bilo lahko nabaviti. Zato so se na 1 Bizeljskem oprijeli vinogradništva, pustili poljska dela in si | rajši kupovali moko in žito za majhen denar.
1 Bizeljčan je brž po obnovi pogruntal, da mesto ni samo za I meščane in gospodo, ampak da si tam lahko poišče obilo i zabave tudi kmet. Z Bizeljskega ni daleč v Zagreb in doli 1 med Hrvati je tudi z denarjem založen Štajerc dobrodošel.
1 Iz zlatih časov obnove izhaja navada, da se mora Bizeljčan i za vsako malenkost odpeljati v Zagreb, kar je stalo in še § stane obilo denarja. Prenovljeni bizeljski vinogradnik v = Zagrebu ni samo kupoval in se zabaval, veseljačil, posebno i ženski svet se je navadil noblese, ki še danes tare in tlači 1 bizeljske gospodarje.
| Kakor hitro so se Bizeljanke zavedle, da so si njihovi | možje in očetje opomogli, so zavrgle ruto in si posadtle na 1 glavo gosposki klobuk. Z robca na klobuk - takle preskok je 1 lahek, obratno je pa težavno in pri ženskem pohlepu po i lepoti dostikrat naravnost nemogoče. s Tehle stvari mi dobri Bizeljci in Bizeljanke ne smejo zameriti. Omenil sem jih zaradi sedanje splošne gospodarske krize, ki gotovo tudi tlači ter privija vinorodno Bizeljsko.
Vrnimo se nazaj k obnovi in poslušajmo, kaj beleži iz tiste dobe župnijska kronika v Pišecah. Obnovitvene čase je opisal na kratko župnik Pohl in se nanaša njegov opis na čas po letu 1885 .
„Živeža je bilo dovolj, ker je rasla na zemljiščih propadlih vinogradov koruza in pšenica. Poleg tega so začeli vsaj nekateri rigolati, saditi nove vinograde in so bili tudi srečni, kajti vino iz amerikanske trte je bilo zelo drago. Gospod Maks Heteršnik, takratni profesor, je prodal leta 1889 vedro I vina (56 1) po 21 goldinarjev. Začeli so saditi v Pišecah nove | vinograde . g. profesor Maks Pleteršnik, g. trgovec Franc | Gerec, veliki narodnjak in požrtvovalen dobrotnik župnijske | cerkve, kmet Franc Podvinski in še nekateri drugi.
I Ko sem prišel v Pišece, to je 12. oktobra 1890, sem našel I devet veder vina, in še to je bilo kislo. Leta 1891 sem dobil | štiri vedra, potem pa nič več. Leta 1892 sem začel tudi jaz | (3. marca) nad cerkvijo rigolati in sem še to leto nasadil dve | tretjini tega prostora. Naslednje leto (1893) sem delo | dokončal. Bilo je težavno, ker so bile cele skale. Odpeljali so | več nego 60 voz kamenja, katerega sem porabil za škarpo pri | vrtu in proti pokopališču.
1 Leta 1894 sem napravil gorico nad hlevom in sem moral | plačati za seženj rigplanja 16 krajcarjev. Dobiti je bilo | podlago in cepiče v začetku zelo težko in tudi drago. Tako | sem n. pr. moral Morgelnovemu viničarju iz Sromelj za I trohico cepičev kavčine (žlahtno) dati dva goldinarja, i Pozneje je bilo boljše, da sem mogel sortirati. To leto sem | nabral v novem vinogradu nad cerkvijo (pol orala) tri vedra | in potem vedno več.”
jjj Amerikanec je imel visoko ceno. Sploh tedaj ni bilo i stalnih vinskih cen. Nova trta je rodila obilno, pa kljub temu | je bilo vina premalo. Kupci so se trgali za novo vino in tirali i cene kvišku.	%
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiC
LEDNJI MOHIKANEC
1. TREH MEDICINSKIH SESTER - lahko tudi J
Pogoji:	$
— končana popolna osnovna šola	^
— vsaj eno leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih
Zainteresirani kandidati naj svoje vloge z- dokazili o ^ izpolnjevanju pogojev vlože na naslov:	S
DOM STAREJŠIH OBČANOV, NOVO MESTO, Šmihel 1, 5
DOM STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO USTANAVLJANJU
OBJ A VLJA
NASLEDNJE PROSTE DELOVNE NALOGE
pripravnice
2. PETIH STREŽNIC - NEGOVALK Pogoji:
— končana popolna osnovna šola
— smisel za delo s starejšimi ljudmi
— starost nad 18 let
3. POMOŽNE KUHARICE
pet dni po objgyi.
20/1-80
dekleti na vso — »Moja Zaklical polkov-Francoze vojaki zgr-in Heyward se Cora in v objem svojemu
68
Minilo je nekaj hudih tednov. Sovražnik je nenehno pritiskal in bilo je jasno, da ga Munro ne bo mogel več dolgo zadrževati, saj o kakšni pomoči ni bilo ne duha ne sluha. Namesto te se je nazadnje pojavil francoski odposlanec, ki je prinesel prestreženo pismo: v njem je general Webb polkovniku nujno svetoval, naj se preda, češ da mu ne more poslati nobene okrepitve.
69
Ni si težko predstavljati, kako je to zadelo starega vojaka, ki dotlej še ni bil poražen. Nekoliko ga je tolažilo dejstvo, da so Francozi dovolili branilepm iz spoštovanja do njihove hrabrosti oditi z vsemi vojaškimi častmi, z vsem orožjem in pratežem. Že naslednje jutro so izpraznili trdnjavo, Heywa*d je po-jezdil v predhodnico, za njo pa sta krenili dve koloni.
s Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti * ^ Zavarovalne skupnosti TRIGLAV — Dolenjske ^ £ območne skupnosti Novo mesto	£
5	£
s	objavlja	J
^	prosta dela in naloge:	£
s 1. DVEH SPECIALNIH PRODUCENTOV	J
$ 2. ŽIVLJENJSKEGA ZASTOPNIKA za Novo * $ mesto	J
*	0
\	POGOJI:	£
J	Za vsa objavljena	dela in naloge se zahteva srednja šolska s
3 izobrazba ali poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj.
$ Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim £ S delovnim časom. Poskusno delo za objavljena dela in naloge ^ ^ je tri mesece.	£
£ Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe s £
* kratkim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom, v * ^ roku 15 dni pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost £
* TRIGLAV — Dolenjska območna skupnost. Novo mesto, J S Glavni trg 24.	^ J Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po objavi.
3 21/1-80 £
1»«TA
m s rn?
&
Tudi ovce prišle silvestrovat
Zagotovo najbolj nori dnevi zadnjih nekaj let so za nami - Veliko dela za miličnike
Najdaljših in najbolj veselih dni ob prehodu iz starega v novo leto je vendarle konec, in če podnje danes potegnemo črto, lahko zapišemo, da so bili eni najbolj norih in tudi razgrajaških, kar jih zadnja leta pomnimo na Dolenjskem. Najbolje so to skusili miličniki, njihova dnevna poročila pa so bila tudi nekajkrat daljša od običajnih. Povzeli smo nekaj zapisov iz prazničnih dni.
Primerov, kot se je tik pred zaključkom starega leta pripetil v Črnomlju, je bilo te dni gotovo velika Domačin J. S. je
	dežura	m •
1	poročaj	
PRETEPEL GOSTA - Novomeški miličniki o imeli 26. decembra obilo opravka z razgrajačem v kolodvorski restavraciji v Bršljinu. 24-letni Slobodan Zupunskije tisti večer prišel v omenjeni lokal na večerja Bil je miren, dokler ni prisedel k njemu še 17—letni M. M. Slobodan, ki mu očitno ni bilo do družbe, je fanta pošteno prebunkal, poleg tega pa razbil še nekaj kozarcev in zmerjal goste. Noč je
Hotko zadnja lanska žrtev magistrale
Huda prometna nesreča pri vasi Ribnica
seveda prebil na hladnem, poleg tega ga čaka tudi sodnik za prekrške. DELOVODJE SE JE LOTIL S
PESTMI - Med zgodnje praznovalce novega leta se je uvrstil tudi 23-letni Branko Žičkar, ki je 26. decembra prišel na delo v IMV precej ..okrogel”. To je bilo verjetno tudi vzrok, da se nikakor ni mogel
spraviti k delu, zato ga je delovodja
eža
opozoril. Za mladega vročekrvneža pa je bilo to preveč in se je svojega nadrejenega lotil s pestmi, potem pa pretep nadaljeval še z drugimi delavci, ki so ga hoteli pomiriti. Žičkar si je prislužil posteljo v Jerebovi in pot k sodniku za prekrške.
DRUŽNO PREŽIVELA NO C -Brežiški miličniki pa so 27. decembra pridržali do iztreznitve 47-letnega Ivana Kneza iz Trnja, ker je razgrqjal na železniški postaji v Dobovi, malo pozneje pa se je Ivanu v prostoru za pridržanje pridružil še 39-letni Ivan Jazbec iz Brežic, ki se je precej nadelan nespodobno obnašal v bifeju samopostrežne trgovine v Brežicah. Raz-
Dneve pred novim letom je marsikomu zagrenila magistralna cesta Ljubljana - Zagreb. Tako je svojo zadnjo žrtev v minulem letu na območju Dolenjske vpisala 26. decembra.
57-letni Jože Hotko iz Slogon-skega pri Kapelah je tisti dan vozil osebni avtomobil od Čateža proti Zagrebu. Kot so pokazali sledovi, je Hotko pri vasi Ribnici obračal avtomobil, ko se je po cesti pripeljal Radovan Pavlovič iz Sutne. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem jo je najbolj skupil Jože Hotko, ki je poškodbam podlegel že med prevozom v bolnišnico, medtem ko so bili huje poškodovani tudi drug voznik in njegovi sopotniki Franc Golobič iz Dobrave ter Marjan Sintič iz Kočarije nad Kostanjevico.
Dodajmo Še to, da so Golobiča zaradi kompliciranih ran odpeljali na zdravljenje v Ljubljano, medtem ko sta ostala dva v brežiški bolnišnici. Škodo na pločevini so ocenili na 80.000 din.
a sta noč družno prespala na adnem. Kneza še čaka sodnik za
prekrške, o Jazbecu pa bo kakšno
ZVEČER VOZIL BREZ LUCI
rekel tudi javni tožilec, saj je utemeljeno osumljen žepne tatvine \
bifeju.
NADLEŽEN POTNIK - Le dan zatem so brežiški miličniki pridržali še Pavla Vidoviča iz Zagreba, začasno zaposlenega v SvicL Vidovič se je tisti dan peljal z vlakom domov, med potjo pa se ga je v bifeju na vlaku precej nalezeL
Vinjen je pričel nadlegovati druge .......................eklei	'
potnike, razbijati steklenice, hotel pa se je tudi pretepati Potnike so pred nadležnim razgrajačem rešili brežiški miličniki ki so Vidoviča pridržali do iztreznitve, zraven pa so ga prijavili še sodniku za prekrške.
V petek ob 20. uri je prišlo pri Trnju do hude prometne nesreče, v kateri jo je skupil kolesar Andjelko Mlakar iz Zakota. Peljal se je z neosvetljenim kolesom od Brežic proti Čatežu, ko je pri Trnju za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Zvonimir čičko iz Bregane. Zaradi neosvetljenega kolesa je Mlakarja prepozno opazil in ga pri prehitevanju oplazil in zbil po cestišču.
Pri nesreči se je kolesar huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico.
Ustanovitev krške UJV
Prva poročila obetajo veliko dela
Novo leto je na Dolenjskem tudi v organiziranosti služb za notranje zadeve prineslo precejšnjo novost: rodila se je namreč krška UJV, ki pokriva občine Sevnica, Brežice in Krško. Kaj več o delu in podobi novorojene ustanove brano zapisali v eni prihodnjih številk, tokrat smo pobrskali zgolj po prvih novoletnih delovnih zapiskih posavskih miličnikov.
Tako so morali prejšnji četrtek pridržati do iztreznitve 22-letnega Zlatka Šučurja iz Jelovca S. Zlatko je namreč razgrajal v tamkajšnji gostilni Majer. Na podoben način je v nedeljo končal tudi 27-letni Sadik Pilačič iz Hrastnika. Malo po polnoči se je v čateškem motelu odločil za razgrajanje, se nedostojno
SOPOTNICA UMRLA, VOZNICA TEZE POŠKODOVANA
V ponedeljek ob 11.20 se je Ljubljančan Boris Laznik iz Tržaške 57 peljal z dostavnim avtomobilom proti Ljubljani, pri Gmajni pa zapeljal na snežno brozgo, kjer ga je pričelo zanašati. Zdrknil je na levo in zadel v osebni avtomobil Ljubljančanke Jelke Lapajne. Da pa bo nesreča še večja, je za njo vozil z osebnim avtomobilom Milorad Markovič iz Dravograda in trčil v vozilo pred svojim, fti nesreči je zaradi dobljenih poškodb umrla 81 -letna sopotnica Anka Lapajne, teže poškodovana pa je bila tudi voznica Jelka, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Se gmotna škoda: 65.000 din.
Mož streljal na ženo, skupil pa jo tudi sam
Družinska tragedija v Stranjah pri Blanci
29. decembra zvečer je prišlo v Stranjah pri Blanci do hude družinske tragedije, ki je globoko odjeknila med tamkajšnjimi prebivalci.
32-letni Rajko Zakšek s Senovega je tisti večer z lovsko puško streljal na svojo ženo Marijo, s katero se ločujeta. Takrat se je v družinski obračun vmešal še Marijin 23-letni prijatelj, Senovčan Bogdan Abina, ki je s kosom cevi v roki napadel Rajka. Večkrat ga je udaril po glavi in hudo poškodovaL Oba ranjena zakonca so prepeljali v novomeško bolnišnico v kritičnem stanju.
namreč prijavil, da mu je nekdo ukradel osebni avtomobil, ki je stal v eni od črnomaljskih ulic.
Šele čez čas pa se je pozabljivi Crnamaljčan spomnil, da je avtomobil sam odpeljal na varno.
Da je bilo vmes kar precej spraznjenih kozarcev, so miličniki potem hitro pogruntalL
Silvestrski menuji po naših lokalih so dodobra praznili žepe naših občanov, zato so tisti najiznajdljivejši poiskali enostavnejšo pot Tako je na Silvestrovo nekdo obiskal Gorenje Kamence in iz kurnika Marije Murgelj odnesel 8 kokoši, v kleti Jožeta Juršiča pa si je natočil še 50 litrov vina. Po
PO DOLENJSKI DE2ELI
• Prednovoletni dnevi so bili burni po vsej Dolenjski, še najbolj pa verjetno v Črnomlju, kjer bi kmalu prišlo celo do menjave občinskega vrha. To je namreč zahteval 44-letni Janko Muže, ki je močno pod paro prišel v pisarno tamkajšnje občine. S steklenico v roki in precej dolgimi požirki vsebine za pogum je na glas pričel uslužbencem dopovedovati, kako bo,
ko bo on prišel na oblast. Predvideni »ukrepi”, še najmanj
pa steklenica ruma v roki, pa niso bili tamkajšnjim občinskim možem povšeči, zato so poklicali miličnike, ki so ..konkurenco” odpeljali na hladna
:
• Zadnje dni leta je imel : Ljubljančan Jože Vrabič vlo- • milski obisk v svoji zidanici pri i VrhpečL Vlomilec je vdrl skozi * vhodna vrata in v zidanici prespal, na kar je kazala razmetana postelja. Se prej pa si je privoščil večerjo iz stinh jajčk in '• vrečke arašidov. Recepta, kako ; si je pripravil to »specialiteto*', j žal, m zapustil
• Vlomilca so imeli za slovo od starega leta tudi v skladišču sadja Kmetijskega kombinata v Sevnici. Neznanec je vdrl v skladišče z jabolki, vendar mu je bila od razpoložljive ceimnice še najbolj povšeči ročna blagajna,
ki jo je vzel s seboj. Da mu ni veliko do i
sadja, je dokazal tudi s tem, ko je jabolka raztresel pred skladiščem na tla. Mogoče pa je bila vse to le rekreacija kakšnega kmeta, nezadovoljnega z odkupnimi cenami sadja?
•••••••••••••••••••
obnašal, zraven pa še pretepal Oba čaka sodnik za prekrške.
Nekaj posebnega je primer 50-letnega delavca brez zaposlitve in stalnega bivališča, Ivana Skuška, ki je bil v soboto izpuščen iz novomeških zaporov, kjer je prestajal 30-dnevno kazen zaradi klateš-tva. Le dan zatem pa se je Ivan znova znašel v objemu miličnikov. Tokrat zaradi ogrožanja prometa, tako da možem postave ni preostalo drugega, kot da so Skuška pridržali do iztreznitve. Bo poslej bolj cenil svobodo?
NA ZASNE2ENI CESTI GA JE ZANESLO
V nedeljo okoli 11. ure je prišlo na priključku za magistralno cesto j*i Drnovem do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena voznika osebnih avtomobilov Milorad Vidovič in Ljubljančan Aleš Mižigoj. Prvi je vozil avtomobil na priključku za magistralko, pa ga je zaradi neprimerne hitrosti na zasneženem vozišču zaneslo v nasproti vozeči avtomobil Aleša Mižigoja. Pri trčenju se je laže poškodovala sopotnica slednjega Marija Mižigoj, medtem ko so materialno škodo ocenili.na 30.000 din.
obilnem plenu se da sklepati, da je bilo vlomilcev več. Miličniki bodo imeli pri iskanju storilcev težko delo, kajti iz skoraj sleherne peči na Dolenjskem je tisti večer dišalo po kokošji pečenki
Na Dolenjsko pa so prišle silvestrovat tudi ovce. Tako so pastirji privedli čez Kolpo čredi ovac, ena, v kateri so jih našteli 210, se je nastanila pri Metliki, druga s 150 ovcami pa pri Podzemlju. Čredi sta se pasli po travnikih in njivah, zato je moral veterinarski inšpektor ob pomoči miličnikov poskrbeti, da so se ovce vrnile na drugo stran Kolpe.
»KATRCA, KATRCA ... KATRA” — Takšne in še hujše posledice snega in z njim povezane posledice bomo to zimo žal še videvali. Tale „Katrca” pod zloglasnim boštanjskim kamnitim mostom (izliv Mirne v Savo) za vse skupaj ni bila prav nič kriva, imela je namreč prednost. Tako pa se je spet enkrat izkazalo dvigalo STT sevniške Tovarne konstrukcij. Dviganje je povzročilo pravcati prometni zastoj.
Pešci najbolj ogroženi
Adara Blas podlegel, dva pešca še huje ranjena
Med najbolj ogroženimi v predprazničnih dneh so bili gotovo pešd. Da trditev ni iz trte zvita, pričajo tudi številne prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi, še najhuje pa jo je skupil 82-letni Adam Balas iz Zgornje Pohance, ki je poškodbam celo podlegel.
24. decembra je Balas prečkal Cesto krških žrtev v Krškem, vendar
PREHITEVAL V NESREČO
V soboto zvečer je Srečko Žlebnik iz Trebnjega vozil osebni avtomobil proti Ljubljani, in ko seje pripeljal po klancu navzdol mimo Hus-ke, dohitel več osebnih avtomobilov in jih jel prehitevati, firi tem je vozilo pričelo zanašati, zdrknilo je na levo v kamniti vsek in se kasneje še
Sevrnilo na streho. Pri nesreči seje lebnik huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škodo na avtomobilu so ocenili na 20.000 din.
AVTOMOBILSKI TATOVI NA DELU
Novo mesto je v noči na 29. december obiskal vlomilec, saj je iz avtomobila, ki je bil parkiran na Ragovski ulici, izginil radiokasetofon, vreden 3.000 din, enaka aparatura pa je zmanjkala tudi lastniku avtomobila, ki je bil parkiran na Drskl Prvi dan letošnjega leta pa se je slabo začel tudi za Karlovčana Željka Priča, ki se je pripeljal na izlet v Mokrice. Tam mu je namreč iz avtomobila zmanjkal radio, rezervno kolo, orodje in snežne verige, tako da je skupno oškodovan za lOkOOO din.
»Katrca” se ni držala niškega itfa
voznega rena
Tri leta zapora šoferju avtobusa „Niš—exspresa"
BREZ ZASTOJEV - Sneg, ki je v večji količini vendarle zašel tudi na Dolenjsko, ni na cestah povzročil večjih zastojev, za kar gre pohvala hitri akciji cestarjev in miličnikov, ki so izločali tovornjake in usmerjali promet.
je stopil s pločnika, ne da bi se prepričal, ali je pot tudi varna. Takrat je namreč z osebnim avtomobilom pripeljal Franc Zorič s Trške gore pri Krškem in pešca zbil po tleh. Hudo poškodovanega Balasa so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je čez pet dni ranam podlegel.
Žrtev neprevidnosti je bil 28. decembra tudi 13-letni Marjan Zeks z Garnskcga hriba. Fantič je skupaj s sovrstniki tekel po Kvedrovi ulici v Sevnici, pri gasilskem domu pa stekel čez cestišče, ko je po njem pripeljal motorist Milan Strnad. Slednji je dečka zadel in zbil na tla. Hudo poškodovanega Marjana so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
2.	januarja je do podobne nesreče prišlo, ko je Rafael Šober iz Črnomlja vozil osebni avtomobil od doma proti Kanižarici. Še v Ulici Staneta Rozmana je zapeljal na rob ceste in pri tem zadel 59-letnega pešca Janeza Jakšo iz Črnomlja. Slednjega so poškodovanega odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
KDO ODPIRA MESNICO?
V noči na minulo soboto je neznan storilec vlomil v klet Jožefe Pavlin v Češči vasi. Kot so pokazali sledovi, je vlomilec razbil ključavnico na vhodnih vratih in iz kleti odnesel 50 kg govejega in 12 kg ovčjega mesa. Neznanec je obiskal tudi kurnik, vendar so vse kokoši ostale. Ali gre za bodočega lastnika mesnice ali pa mesarja, ki je ob inventuri odkril v trgovini nenačrtovani primanjkljaj in ga skušal nadomestiti pač na ta način, bo pokazala preiskava.
O hudi prometni nezgodi, ki jo je lanskega julija zakrivil voznik »Niš - expresa”, 35-letni Jovo Tomaševič, smo v našem listu takrat obširno poročali. Zadeva je tokrat dobila epilog še pred senatom grosupeljske enote temeljnega sodišča v Ljubljani.
22. julija lani je kolona vozil, med njimi tudi avtobus mercedes »Niš -expreša”, vozila po dolenjski magistrali proti Novemu mestu. Vozniki so s strahom v očeh opazovali početje voznika avtobusa, Jova Toma-ševiča, ki je za vsako ceno prehiteval in vozil v škarje s hitrostjo kar okoli 100 km/h. Tako je bilo tudi ob 14.50 pri Fodborštu, ko je avtobus navzlic oeli neprekinjeni črti zavozil na levi vozni pas. Voznik je očitno mislil zgolj na to, kako bi prehitel vozilo pred seboj, sicer bi opazil nasproti vozečo katrco nemške registracije, v kateri sta sedela novopu-ročenca na svojem prvem potovanju. V silovitem trčenju sta mlada nemška državljala izgubila življenje, avtobus pa je zaneslo s ceste čez nasip, kjer se je prevrnil, pri čemer se je 7 potnikov laže poškodovalo, eden pa huje.
Senat je ob takšnih oteževalnih okoliščinah izrekel Tomaševiču kazen treh let zapora, zraven pa še varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil za dobo dveh let. Zanimiv in hkrati poučen pa je bil zagovor obtoženega voznika .da je moral prehitevati vozila za vsako ceno, sicer bi izgubil stik z voznim redom ...
Brat do nezavesti pretepel brata
Žalostno začeto novo leto pri Jakšetovih
Medtem ko nas je večina srečno zakoračila v novo leto, pa se je prvi dan za Jakšetove iz Mršeče vasi žalostno končal V hiši je namreč prišlo do prepira, ki mu je botroval aklohol In kot je v takih primerih pač običaj, je prepiru sledil še pretep. 23-letni Albin Jakše se je kar z vilami spravil nad očeta, vmes pa je posegel Albinov mlajši brat, 18-letni Alojz, ki je bratu iztrgal vile iz rok in ga potem tako pretepel, da je Albin obležal brez zavesti Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer se zdravniki še bore za Albinovo življenje, medtem ko so Alojza do iztreznitve pridržali miličniki, zraven pa napisali še ovadbo javnemu tožilcu.
ZIMSKO KOPANJE V KRKI
Zadnje dni starega leta je 26-letni Alojz Mrgole iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju s preveliko hitrostjo zapeljal na leseni most čez Krko pri Dobravi. M tem ga je pričelo zanašati in je trčil v ograjo, avtomobil pa se je prevrnil na streho in tako drsel do konca mostu, kjer je voznik padel iz avtomobila v naraslo Krko. Na srečo so Mrgoletu takoj priskočili na pomoč krajani in ga tako rešili neprijetne kopeli.
S SEKIRO NAD SVOJO DRUŽINO
Metliški miličniki so imeli 26. decembra obilo dela s Tomažem Hudorovcem in njegovo družino iz Križevske vasi Tomaž se ga je tistega dne namreč ponovno napil in razgrajal S sekiro v roki je jel poditi svojo družino, ko pa mu še ni bilo dovolj, je iz hiše zvlekel vso opremo ’in podtaknil vžigalica Ob prihodu miličnikov pa je prišlo do nenadejanega zapleta, sqj se je vsa Hu-dorovčeva družina postavila na stran »ubogega” Tomaža, tako da so imeli miličniki precej dela, preden so ga spravili na hladna O Tomaževem početju bo imel besedo tudi javni tožilec.
PREHITRO V OVINEK
Na Silvestrovo zvečer se je Krčan Jože Seler peljal z osebnim avtom od Dmovega proti Krškemu. Pri Belem bregu je prehitro zavozil v ovinek, pri čemer je avtomobil zaneslo s ceste na njiva kjer se je dvakrat prekucniL Teže poškodovanega Selerja so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem, ko so škodo ocenili na 50.000 din.
MIMO ZAPORNICE PRED LOKOMOTIVO - Veliko sreče je imela zadnje dni minulega leta 18-letna Milka Stevanovič iz Irče
vasi ki se je 24. decembra zvečer
sprehodila kar mimo spuščene zapornice na železniškem prehodu na Foersterjevi ulici Na njeno nesrečo
ki so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici medtem ko je bilo škode na pločevini za 30.000 din.
Čelno sta trčila - ivar
Bartolj z Vrha pri Trebnjem se je ist dan peljal z osebnim avtom od Malt Loke proti Čatežu. V ovinku
je prav takrat s postaje prip lokomotiva in dekle zadela. Milka je
zaradi neprimerne hitrosti pričeli
’ Av..............
med tire, čez njo pa sta zapeljala lokomotiva in k njej pripet vagon. Naj se sliši še tako neverjetno, Stevanovičeva je nesrečo preživela in si samo poškodovala noga Kljub temu ji bo mavec verjetno v prihodnje v dovolj močno opozori-
Z »IZPOSOJENIM” AVTOMOBILOM S 'CESTE - Slabo se je končal izlet, ki si ga je 28. decembra privoščil 18-letm Novomeščan Anton Kozlevčar. S kombijem, ki si ga
zanašati Avtomobil je trčil v osebr avtomobil, ki gaje nasproti pripelja Pavel Perme iz Lupinice pri Smai tnem pri Litiji Pri nesreči sta s poškodovala voznik Perme in sc potnica Jožica Grm, ki so jo moral odpeljati v novomeško bolnišnico medtem ko so Permetu nudil pomoč v trebanjskem zdravstvenen domu. Škodo na avtomobilih s< ocenili na 35.000 din.
je »izposodil” pri mojstru, se je s *—rišen ~ ‘	■	-	-
tovarišem Darkom Bohtetom odpeljal na lepše. Med vračanjem po cesti z Rateža proti Novemu mestu pa je vozilo zaradi voznikove neizkušenosti zapeljalo na bankino, od tam pa trčilo v zemeljski vsek. Pri nesreči se je laže poškodoval Bohte,
Z AVTOMOBILOM JO JE PODRL - 19-letna Marija Mervič iz Koroške vasi je na Silvestrovo prečkala cesto v Gotni vasi, ko je iz novomeške smeri pripeljal osebni avtomobil Ivan Puntarič iz Pribiča pri Jastrebarskem. Zadel jo je s prednjim delom vozila in zbU na rob ceste. Mervičeva se je poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica Materialno škodo so ocenili na nekaj tisočakov.
Ti
ŠPORTNI KOMENTAR
Na pragu še večjih uspehov
V Krškem povabili na oder najboljše športnike
Nemalo športnih rezultatov je doseženih tiho in skromno. ge s^fjte so
ure in ure priprav. Zato je tembolj pohvalna pobuda občinske zveze za telesno kulturo in telesnokulturne skupnosti krške občine, ki sta pred koncem minulega leta povabili v Delavski dom vsakogar, ki je v minulem letu v svoji športni zvrsti kaj dosegel. Navsezadnje je bil seznam športnih kolektivov, še bolj pa posameznikov presenetljivo dolg. Malokdo, celo iz vrst najbolj zagretih krških organizatorjev bi si kaj takega upal napovedati v začetku leta.
Posebna priznanja za uspehe na športnem področju so podelili; kegljaškemu klubu iz Krškega, planinskemu društvu Bohor s Senovega,
TVD Partizan iz Leskovca, senovškemu Šolskemu športnemu društvu in neutrudnemu organizatorju prof. Niku Žibretu. Seznam še daleč ni popoln. Marsikdo je bil tudi pod vtisom dosežka obetajoče mlade Celulozarjeve plavalke Tončke Škafarjeve, ki je za slovo od pionirskih vrst zapisala svoje ime celo med državne rekorderke. Uspehi dela s selekcijami, preudarno vlaganje denarja v naložbe (med drugim se pogovarjajo o športnih dvoranah že za obrobje občine, npr. za Podbočje in Koprivnico, ko drugod v celi občini ne premorejo ene, kjer delajo po točno zastavljenem načrtu, da denarja ne drobijo po nepotrebnem, so obeti, da bo mogoče o krškem športu še dosti slišati.
A. Ž.
Na startih tudi rekreatorji
Predsedstvo Smučarske zveze Slovenije se je odločilo za organizacijo rekreativnih smučarskih tekmovanj, na katerih bodo nastopile družine, šole in drugi
Z delitvijo smučarskih tekmovalcev na vrhunski in rekreativni razred je prišlo do vrzeli, ki je strokovnjakom slovenske smučarske zveze onemogočila prikazati dejansko smučarsko dejavnost v Sloveniji. Poleg tega so številni mladi smučarji predvsem iz „nesmučarskih'’ občin ostali brez tekmovanj. Tako tudi Dolenjci.
Zato sc je predsedstvo Smučarske zveze Slovenije odločilo, da bo že v prihodnji sezoni začelo organizirano akcijo za izvedbo množičnih tekmovanj na občinski ali regijski ravni. Pripravili naj bi tekmovanja posameznikov, družin, ekip ipd. Marsikje so podobna tekmovanja že pripravljali, poslej pa naj bi prav vsaka tekma potekala pod okriljem smučarske zveze.
Člani odbora za množično smučanje v alpskih disciplinah so zato s sodelavci pripravili predlog smernic za orginizacijo množičnih rekreativnih tekmovanj v alpskih disciplinah. R> tem predlogu so tekmovalci in tekmovalke razdeljeni po sedmih starostnih kategorijah: pionirji in pionirke od 11. do 15. leta, mladin-
ci in mladinke od 16. do 19. mlajši člani in članice od 20. do 25., starejši člani in članice od 26. do 35., maljši veterani od 25. do 45. in starejši veterani na 45 let.
Tako naj bi imeli poslej po občinah tekmovanja za posamezne kategorije, za ekipe, družinska tekmovanja, tekmovanja občinskih ekip, tekmovanja šol in organizacij združenega dela itd. Rezultate tekmovanj bodo morali organizatorji pošiljati odboru za množična tekmovanja v alpskih disciplinah. Organizatorji si bodo lahko pri pripravi tekem pomagali tudi s pokrovitelji.
Uspeh bi prinesel le težave
26.
januarja
start slovenske super košarkarske lige — Novomeščani med favoriti — Za dres 16 kandidatov — Vodstvo pozabilo na fante pod obroči
Novomeška košarkarska vrsta se že s polno paro pripravlja na tekmovanje v slovenski superiigi (start 26. januarja). Kaže, da je dobro pripravljena, saj je v minuli sezoni pod taktirko trener
PROF.
PAVEL KUNAVER DOLENJSKIM TABORNIKOM
Nedavne 90-letnice Pavla Kunaverja, profesorja geografije, astronoma, enega prvih slovenskih skavtov in soustanoviteljev povojne taborniške organizacije v Sloveniji, so se spomnili tudi dolenjski taborniki Priljubljenemu mladinskemu mentorju je novomeška občinska zveza tabornikov poslala tople čestitke z najboljšimi željami za čvrsto zdravje in vse dobro v jubilantovi visoki jeseni življenja. Pred dnevi je tovariš Pavle Kunaver poslal dolenjskim tabornikom takle odgovor:
»Prisrčno se vam zahvaljujem za vaše ljubeznive čestitke ob moji 90-letnici! Vsem vašim odredom želim srečno in uspešno novo leto 1980. .Enkrat tabornik — vedno tabornik!’ SREČNO! Pavel Kunaver.”
Atleti v treh skupinah
Novomeški atlet D Cujnik v prvi skupina
Pred kratkim so se v Ljubljani sestali člani kolegija izvršnega odbora AZS in kolegija republiških trenerjev. Razpravljali so o pripravi gradiv za sejo izvršnega odbora AZS, ki bo čez Štiri dni, največ besed pa so namenili pripravam na novo tekmovalno sezono.
Atletski delavci so ponovno ugotovili, da tudi letos ne bo dovolj denarja za široke priprave večjega števila kakovostnih ter najbolj obetavnih atletov in atletinj. Zato so se po tehtni razpravi odločili, da reprezentante in kandidate za državno reprezentanco (člansko in mladinsko) razdelijo v tri skupine. V najboljši skupini je le 10 slovenskih atletov. Ti so že v tako imenovanem mednarodnem razredu ali pa so tik pred tem, da vstopijo v skupino najboljših atletov. V skupini, kjer so Miran Globevnik (Maribor), Rok Kopitar, Stanko Lisec, Numan Ukuč, Ida Bunderla (vsi Kladivar), Janez Sagadin (Triglav), 'Lidijai Benedetič, Luciana Vinazza (obe Gorica) in Breda Pergar (Maribor), je tudi najboljši dolenjski atlet in kandidat za letošnje letne olimpijske igre Darko
CuinilT
V naslednji skupini je 36 mladih atletov in atletinj, v stretji pa je še članskih reprezentantov oziroma kandidatov za člansko reprezentan-00 SFRJ. Razveseljivo je, da so se prav na vse selektorske spiske uvrstili tudi člani novomeškega atletskega Jduba, Id postaja vse bolj močna in kakovostna Športna organizacija.
ja Slavka Kovačeviča od 23 tekem (12 prijateljskih) izgubila eno samo, in sicer pokalno srečanje s Slovanom.
„Rezultat uspešne igre je sad zagretega in rednega dela,” pravi trener Kovačevič, ki je še pred minulo sezono svojo vrsto uspešno vodil kot igralec s kapetanskim trakom, in se je bolj po sili razmer kot po svoji želji preselil v trenerske vrste. »Razumljivo je, da so vse naše košarkarske misli ta čas pri koncu meseca, ko se bo začel za nas dokaj pomem ben boj za naslov letošnjega slovenske® košarkarskega prvaka.”
Na novo tekmovanje se Novomeščani dobro pripravljajo, v minulu tekmovalni sezoni pa so največ pozornosti posvetili obrambi ter hitrejši igri. Pravkar minulo predtekmovanje je dokazalo, da je ekipa v obeh elementih nekoliko napredovala, saj je v povprečju dobila 73 košev, dala pa ji je 103. Vendar trener podatkom iz slovenske predtekmovalne skupine zaenkrat ne zaupa dovolj.
„Ce se bomo hoteli vmešati v boj za vrh, bomo morali igrati bolje. Lahko osvojimo tretje mesto, mnogi so celo prepričani, da smo z malo sreče lahko celo pred Branikom, Domžalami in Fructalom. Jaz ne in napovedovati karkoli je tvegano. Nekaj tekem je namreč dokazalo, da v slovenski figi ni absolutnih favoritov.”
Ce bodo Novomeščani le prišli v vrh slovenske košarke, se bodo ponovno preselili v kakovostnejšo ligo. Vendar bi uspeh prinesel nove težave. Vodstvo kluba, ki je pred časom odlično delalo, je na novomeške fante, ki vsak dan temeljito s potom močgo dres, domala pozabilo. Zato bi bili igralci zadovoljni, če bi se kdorkoli iz vedno polnega gledališča preselil v njihov tabor in jim pri delu pomagal. Slavko Kovačevič ob tem jfavi, da bi rad ob morebitnem uspehu svoje mesto prepustil poklicnemu trenerju, sama z njegovim pomočnikom Daretom Pucljem pa bi še naprej delala v klubu.
26. januarja bo novomeška košarkarska vrsta stekla na parket popolna, zakaj ta čas ni resneje poškodovan niti eden igralec. Za novomeški dres se bo v prihodnji sezoni potegovalo 16 igralcev, in sicer Peter in Slavko Seničar, Plantan, Beg, Cerkovnik, Munih, Ivančič, Hrovatič,
CONEGLIANO ŽUŽEK TRETJI
Tekmovalna sezona v letošnjem letu se je za novomeške atlete dobro z« čela. Ri ne morebiti zavoljo dobrih vadbenih možnosti, saj Novomeščani trenirajo še vedno v nemogočih razmerah, pač pa zaradi lepega uspeha Metoda Žužka. Clan novomeške atletske ekipe je namreč nastopil na polovičnem maratonu v Concglianu. Na startu se je zbralo kar 300 tekmovalcev, ki so morali preteči 21 km. 2užek je bil zelo dober, tretji (1 : 10,4), za zmagovalcem pa je zaostal le za 30 sekund.
TOPLICE IN KATJA RUPENA
ŠSD na osnovni šoli V Dolenjskih Toplicah je med novoletnimi prazniki pripravilo tradicionalni novoletni pionirski košarkarski turnir. Medtem ko sta nastopili samo dve dekliški vrsti, so se za prvo mesto pri dečkih potegovale štiri ekipe. Rano-vno so zmagali igralci OS Katja Ru-pena, drugi pa so bili košarkarji or-anizatorjev. Pri deklicah lanskim zmagovalkam OS Katja Rupena ni uspelo obdržati pokal.
Skubc, Kramar, Zupevec, Lekše, Rihar, Grandovec, Bajc in Šupič. Ekipo bosta vodila Slavko Kovačevič in Dare Pucelj.
J. P.
MOZEU: ZAKONCI KEGLJAJO
Po tradiciji so Mozeljčani tudi konec prejšnjega leta pripravili trim ligo za zakonike pare. Prijavilo seje petnajst parov iz Dolge vasi, Livolda, Črnega potoka in Mozlja. Medtem ko so predlani podobno tekmovanje hitro končali, so se organizatorji tokrat odločili za nov sistem: tri kola so nastopajoči odigrali 23.
decembra, tri kola pa bodo v januarju in februarju. Vrstni red po 3. kolu: 1. Majda in Slavko Časar (511 podrtih kegljev), 2. Valentina in Alojz Pretner (509), 3. Erika in Franc Miklič (502) itd.
M. KUZMA
STOL; 15. POHOD SPOMINOV
Jubilejni 15. zimski spominski pohod na Stol bo letos od 15. do 17. februarja, ftijave za udeležbo še naprej zbira odbor pri koordinacijskem odboru planinskih društev jeseniške občine in občinski odbor ZZB NOV Jesenice. Na minulih štirinajstih pohodih je sodelovalo več kot 15 tisoč ljubiteljev zimskih vzponov. Tudi letos so organizatorji prvi dan pohoda namenili učencem osnovnih šol. Organizatorji so obenem sporočili, da bodo za jubilejni pohod izdali posebno brošuro, ki jo bodo dobili vsi udeleženci pohoda spominov.
V Metliki za pokal „Yu”
Belokranjci organizatorji mednarodnega mladinskega turnirja
Namiznoteniški klub Beti iz Metlike je pred časom dosegel nekaj lepih uspehov v nižjih republiških ligah, po presnovi lig pa je ta šport v Beli krajini nekoliko zaspal. V zadnjem času pa so igralci za zelenimi mizicami ponovno postali aktivnejši, predvsem po zaslugi neumornega Zvoneta Hauptmana.
Da bi namizni tenis v Beli krajini ponovno dobil mesto, ki mu gre, si želi tudi slovenska namiznoteniška zveza. Zato je pred kratkim sklicala sestanek, na katerega je povabila predstavnike metliške Beti. Po pogovoru je zveza obvestila vse slovenske klube, da bo izvedbo II. mednarodnega mladinskega pokala Jugoslavije v namiznem tenisu zaupala Metličanom. Člani belokranjskega kluba so se zahtevne naloge razveselili in obljubili, da bodo prireditev pripravili zgledno tudi zaradi tega, ker v mestu še ni bilo tako velike in pomembne športne mladinske prireditve.
Na parketu telovadnice metliške osnovne šole bodo nastopili najboljši mladinci evropskih namiznoteniških velesil, ftišli bodo igralci iz Anglije, ČSSR, Poljske, Francije, Madžarske, Romunije, Švedske, ZR Nemčije, Avstrije in seveda Jugoslavije.
Metliški organizacijski »stroj” je že na delu, kajti mednarodni mladinski pokal Jugoslavije, skoraj neuradno evropsko prvenstvo v obeh konkurencah, bo 8. in 9. marca.
Zanimivo je, da bodo smučarji rekreativci lahko dosegli tudi kategorizacije, ki bodo vodene v petih razredih za vse starostne kategorije.
Vsak tekmovalec bo moral plačati tudi prijavnino. Za posameznike (člani, mladinci") bo 60 din,
fionirje in cicibane 20 in družine od 20 do 150 din. Člani smučarske zveze bodo odšteli po 50 odstotkov manj.
NAMIZNI TENIS: KOČEVAR PRESENETIL
Da v Novem mestu le raste nov namiznoteniški rod, je dokazalo tudi zadnje medregijsko prvenstvo Ljubljane, na katerem je konec prejšnjega leta nastopilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk iz Trbovelj, Hrastnika, Litije, Logatca, Novega mesta, Ljubljane, Kočevja, Jarš in Pivke. Pri mlajših pionirjih se je v boj za najboljše mesto vmešal tudi neznani Novomeščan Kočevar, kije nato v finalu tudi zasluženo zmagal. Izkazali so se še tekmovalci in tekmovalke iz Kočevja, Pri ml. pionirjih je bil Kalič tretji, pri st. pionirjih dvojica Špelič in Lisac 3. ao 4., pri ml. pionirjih dvojica Kalič, Adamič 3. do 4. in pri st. pionirkah dvojica Sotlcr in Turk 3. do 4.
TEČAJ ZA SMUČARSKE TEKE
S pomočjo Smučarske zveze Slovenije bo SK Krplje pripravilo začetniški tečaj za smučarske teke. Rad vodstvom magistra Cveta Pavčiča se bo začel 26. januarja in bo trajal do '2. februarja. Zainteresirani se lahko prijavijo do 15. januarja vsak dan od 8. do 14. ure, informacije pa dobite pri Sonji Adamič, SK Krplje, VŠTK, Ljubljana, Gortanova 22.
KRANJEC -PRVAK SEVNICE
Konec prejšnjega leta so se/niški šahisti še enkrat sedli za šahovnice, boji pa naj bi dali mestnem hitropoteznega prvaka za leto 1979. Pokal je osvojil v trajno last Toni Kranjec, zbral pa je 79 točk. Za njim so se uvrstili: Derstvenšek (58), Rudi Blas (57), Jože Blas (56), Furlan (50), Soper (47), Kolman in Majrele (29), Bajdec (27), Radelj (24) itd. Od 12 turnirjev se je za uvrstitev štelo 8 najboljših uvrstitev.
J. BLAS
•	c*
OBETAVNA
ENAJSTERICA
- Čeravno je januar postregel z
zvrhano mero snega, to ne moti novomeških nogometašev, predvsem mladincev. Pod vodstvom trenerja Hlača se redno zbirajo v telovadnici, zavijejo pa tudi na Stadion bratstva in enotnosti. Na sliki (od leve proti desni) stojijo, trener Hlača, Kokalovič I., To* kalič, Kokalovič II, Radešček, Petre tič, Lapajne . čepijo: Mesojedec, Gablič, Turk, Horvat, Perko in Jenič (Foto ; Milan Gorenc)
V znamenju Celjank
Na tradicionalnem kegljaškem turnirju za pokal Krke zmagali igralci čarde in tretjič zapored Celjanke
SEVNIŠKI PODVIG
V tretjem krogu kvalifikacij za republiško prvenstvo, ki so bile obenem kegljaško prvenstvo Posavja, so na keglji&u na Čatežu zmagah Sev-ničani.
Vrstni red: 1. Sevnica 4862 podrtih kegljev, 2. Brežice 4847 itef V 4. krogu na kegljišču na Senovem so bili ponovno najboljši Sevničani, ki so • podrli 4772 kegljev. Končni vrstni red: 1. Brežice 19.236 podrtih kegljev, 2. Rudi Kepa 19.050, 3. Krško 19.026,4. Senovo 18.844.
J. BLAS
Tradicionalno kegljaško prvenstvo za pokal Krke, ki so ga na novomeškem kegljišču „Vodnjak” ponovno odlično pripravili novomeški kegljaški delavci, je postreglo z lepimi, pa tudi kakovostnimi boji ter dobrimi dosežki. Na tretjem srečanju so se ponovno zbrali najboljši slovenski kegljači in ke-gljavke, žal p;< so svojo udeležbo tik pred začetkom odpovedali odlični tekmovalci zagrebškega Medveščaka.
Boji so bili zanimivi tudi zato, ker so lanskoletni ..poraženci” v obeh
konkurencah želeli preprečiti novo zmago lanskim zmagovalcem. Medtem ko je to v moškem delu tekmovanja ekipi Carde uspelo, Celjanke niso dovolile presenečenja in so zmagale že tretjič zaptored ter tako osvojile lep pokal v trajno last.
Letos domačim ekipam ni šlo najbolje, s svojo udeležbo pa so razveselili kegljači iz Kočevja, ki so povrhu vsega prepričljivo premagili novomeško Krko.
Rezultati - ženske: 1. Celje 2.307 (Gobec 396, Marinc 387, Pečovnik 385), 2. Gradis 2.294, 3. Novo mesto 2.202 (Baškovč 403, Dalmacija 382, Soško 376), 4. Jana-Medvode 2.14 “moški: 1. Carda 4.985 (Steržaj 894, Drvarič 835, So-čič 819), 2. Gradis 4.920, 3. Triglav
Na poti v državni vrh
S sedemnajstimi pomladmi je ta čas Novomeščanka Franja Pavlin, članica krškega karate kluba ..Nuklearna”, med najbolj obetavnimi jugoslovanskimi ka-rateistkami. Na eni od tekem v minulem letu, kjer je simpatična mladinka zasenčila izkušene in znane tekmovalke, je zanjo dr. Vladimir Jorga, znan tekmovalec in mednarodni sodnik, dejal: „To je tekmovalka, ki bi marala ob rednem in kakovostnem delu že čez sezono ali dve stopiti na zmagovalni oder v članski konkurenci in se uveljaviti celo v evropskem merilu.”
„Seveda me je laskavo mnenje našega poznavalca karateja močno presenetilo in razveselilo ter mi je pri treningih v veliko pomoč,” pravi gimnazijka Franja. „Vendar moram takoj povedati, da ne vadim zgolj zaradi tekmovalnih dosežkov, pač pa zato, ker je karate moja ljubezen.”
S karatejem se je obetavna Dolenjka spoznala že v osnovni šoli v Novem mestu, poskušala pa se je še v atletiki in dosegla precej lepih uspehov. Spoprijateljila se je tudi s košarkarsko žogo in na treningih dokazala, da bi lahko v kratkem času oblekla tekmovalni dres takratne nc>-vomeške ženske vrste. Vendar se je Franja po tehtnem premisleku poslovila od šprintaric in žoge
ter ves prosti čas posvetila karateju. V svet zanimive vzhodnjaške borilne spretnosti jo je vpeljal
C slovenski mojster karateja le Iskra.
„Znal nas je pridobiti,” navdušeno pove ravlinova, „s svo-
I
jim bogatim znanjem, zanimivim podajanjem in vero v ta šport.
Veliki in skromni športnik nam je tuji bolj prikazal v drugačni
luči in dokazal, da je vse prej kaj drugega kot mahanje s pestmi in kričanje. Njegovo dobro zastavljeno delo sedaj nadaljuje trener Ljubo Božovič. ’
ft>d Božovičevim vodstvom so dekleta napredovala od dneva do dneva. Franja fevlin, Irena Kokotec in Sonja Pislak so s svojim prihodom na‘slovensko karii-teistično sceno poskrbele za velike spremembe in prav kmalu so dosegle, da se je ženski karate center preselil v Krško. V katah med svojimi sovrstnicamiv ekipnem tekmovanju nimajo tekmic, prav tako ne med posameznicami Franja. Itostale so tudi ekipne državne prvakinje in dosegle še vrsto lepih uspehov.
Franja vadi s svojimi kolegicami najmanj trikrat na teden v telovadnici leskovške osnovne šole. Na vprašanje, kako usklajujejo učenje s treningi, pove.
„Vehko zaslug za moje uspehe gre staršem Ž razumevanjem so sprejeli moj šport. Resda so vožnje na treninge v oddaljeni Leskovec pozimi precej naporne, a mi oče vedno ustreže. Konec koncev je ob starših, šoli in lepih knjigah karate zaenkrat vse, kar imam. Razumljivo je, da bi se morala kimonu, če mi ne bi šlo v šoli, odreči. Vendar ni bojazni. Šolskih knjig ne zanemarjam, tudi zaradi besed dr. Vladimira Jorge.”
JANEZ PEZEU
Slovenija ceste 4.836, 5. 6. Novo mesto 4.691
4.884, 4.
Celje 4.804,
(Vesel 809, Rustja 804, Bratož 791), 7. Kočevje 4.638 (Rački 801, Pajnič 790, Rus 782), 8. Krka 4.621 (Jarc 820, Klemenčič 776, Dolinar 773).
6. TRNOVSKI MARATON
Organizacijski komite „Trnovske-ga smučarskega maratona” bo imel, kot kaže, letos pri delu več sreče kot lani, ko je bilo premalo snega. Člani komiteja računajo, da se bo letos po različno dolgih smučinah pomerilo več kot 3000 udeležencev, saj je na 5. maratonu nastopilo že 2/47 tekačev in tekačic. Start letošnjega maratona bo 10. februarja. Pionirji se bodo pomerili na 10 km dolgi progi, udeleženci malega maratona bodo morali preteči 15, velikega 42 km, pripadniki SLO pa 12
„ROG” VABI NA TEKAŠKE SMUČI
Člani novomeškega smučarskega društva Rog so se odločili, da bodo poslej posvetili več pozornosti tudi smučarskemu teku. Od načrtov so prešli k dejanjem in, takoj ko je zapadel sneg, pripravili dve zanimivi tekaški progi. Eno so speljali na Ci-kavi (parkirni prostor je na cesti ob vagonih), drugo pa na Drski (parkirni prostor v Segovi). Zainteresirani naj se oglasijo pri vodstvu društva, kajti teku bodo lahko pod strokovnim nadzorstvom, in sicer ob ter kih (Itaka) in petkih (Cikava) od 15.30 dalje.
I
I
!
raicarsim
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO,
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B,
objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila za:
1. 2 ADMINISTRATORJA I. (za določen čas)
2. 2 KNJIGOVODJA I.
3. 2 KNJIGOVODJA II.
4. KNJIGOVODJO OD I.
5. REFERENTA ZA ANALIZE I.
6. 2 ANALITIKA I. (en delavec za določen čas)
POGOJI za sprejem:
1. končana administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj oz. nedokončana administrativna srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj
2. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj
3. končana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj
4. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj
5. končana I. stopnja ekonomske fakultete in 3 leta delovnih izkušenj
6. končana višja šola ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj oz. končana visoka šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj
KOMERCIALA IN INZE-
TOZD TEHNIČNA NIRING
objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila za:
1. NABAVNEGA REFERENTA I.
POGOJI za sprejem:
1. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastrtost delavca v združenem delu za nedoločen čas (za določen čas so navedbe pod gornjimi točkami) s polnim delovnim časom in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave:
SGP ..PIONIR" Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
27/1-80
*
S
§
S
*
s
5
*
N
S
I
*
%
s
i
I
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO - Strokovna služba
RAZPISUJE
1) prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
UPRAVNIKA PODRUŽNICE KRŠKO
■n OBJAVLJA
2) prosta dela in naloge SVETOVALCA ZA SVOBODNO JELA IN KADROVSKO POLITIKO
MENJAVO
ogoji:
^od 1:
dokončana visoka ali višja šola pravne, upravne ali socialne smeri in 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj Kandidati morajo obvladati slovenski jezik, imeti smisel za vodenje, organizacijo in delo z ljudmi ter ustrezne moralnopolitične vrline.
Pod 2:
dokončana višja šola ekonomsko-komercialne ali splošne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi oz. razpisu na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO - Strokovna služba, Novo mesto, Kidričev trg 3.
Kandidate bomo z izbiro seznanili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
14/1-80
INTEREXPORT Ljubljana
^ INEX Potovalna agencija
ZIMSKE POČITNICE
- AVSTRIJA: BELO JEZERO, odhodi 27. 1., 3. 2. 1980
- ITALIJA: SESTO - DOLOMITI, odhodi 19 1.
26. 1. 1980
KONEC TEDNA V LONDONU ALI PARIZU -odhodi vsak petek, povratek v nedeljo
POPRAVEK
V razpisu CESTNEGA PODJETJA Novo mesto, ki je
bil objavljen v 52. številki Dolenjskega lista dne 27. decembra 1979 je pri pogojih za razpisana prosta dela in delovne naloge
DIREKTORJA Tozd Asfaltna baza in gramoznica Drnovo v prvem odstavku prišlo do tiskarske napake. Prvi odstavek pogojev bi se moral glasiti:
— višja ali srednja izobrazba gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri ali druge, dejavnosti TOZD primerne tehnične smeri.
Za neljubo napako se bralcem in naročniku razpisa opravičujemo.
29/1-80
OBVESTILO
JOŽE JU DE Z obveščam vse voznike motornih vozil, da je 1. januarja 1980 pričela obratovati
VIILKANIZACIJSKA
DELAVNICA
\
v Šentjerneju
V Šentjerneju št. 55 — smer Pleterje.
Delavnica je odprta v ponedeljek in sredo od 7. do 18. ure ter
v torek, petek in soboto od 7. do 15. ure.
\ >
AKUMULATORSKA
DELAVNICA
TASEV BLAŽO
f
Partizanska 11 NOVO MESTO tel: 23-826
— izdelovanje akumulatorjev
— izdelovanje ježkov za ikebane
— popravilo akumulatorjev
— polnjenje in formiranje akumulatorjev
s	S
ZLATARSTVO ŠEME LUKA
Partizanska 1 NOVO MESTO
VAM NUDI
— izdelovanje nakita po naročilu
— moderne poročne prstane
— popravilo nakita
— predelavo zlatih izdelkov
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76,
31—1393/76 in 8—483/78) in odlokov o davkih občanov izdajajo davčne
uprave skupščin občin
Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV
za leto 1979 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta, in za leto 1980 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1980.
NAPOVED ZA ODMERO DAVKOV MORAJO VLOŽITI:
Za leto 1979
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1979.
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1979.
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1979.
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1979. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega vsoto, določeno po občinskem odloku.
5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1979. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1979 presega
20.000.00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega Žlana.
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1979. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1979 presega
248.000.00 dinarjev.
NAPOVED VLOŽIJO:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
— zavezanci iz 6. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1979 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1980
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1980.
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1980.
NAPOVED VLOŽIJO:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napoved vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev.
DAVČNE UPRAVE SKUPŠČIN OBČIN Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
16/1-80
FLK
'vnet aim
00-9
k
K
V TUNIZIJI JE TUDI POZIMI TOPLO! Tedenski paketi HAMMAMET in SOUSSE, odhodi vsak petek od 4. 1. 1980 dalje
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
1NEX Ljubljana, Titova 25, tel. 312 995, 327 947
INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel.: 24 571,-24 579
INEX Novo mesto. Novi trg 4, tel.. 23 773
AP Nova Gonc.i, Tolmin
Alpetour Kranj Škofja Loka, Radovljica
IZLETNIK Coljo, Velenje, Žalec
SAP Trbovlje, Zagorje
GRADITELJI POZOR!
s Vsi, ki gradimo vemo, s kakšnim težavami se s	srečujemo pri nabavi	zidakov, apna, cementa in
S	drugega materiala v	poletnih mesecih, ko jih
> najbolj potrebujemo.
?	DO E FE Šoštanj vas	želi opozoriti, da je sedaj
$	pravi čas, ko se boste	lahko brez težav oskrbeli z
< našimi kvalitetnimi proizvodi, ki imajo 20 letno s	tradicijo.
< Iz našega proizvodnega programa vam po zelo s konkurenčnih cenah nudimo:
\ *EFE- zidaki,
trdnosti 150 in 200 kp/cm2
• EFE malte,
trdnosti 100 in 150 kp/cm2
> ki vsebujejo že vsa veziva, zato ne potrebujete
> apna in cementa, temveč samo pesek.
< Vse informacije zahtevajte v prodajni službi DO l EFE Šoštanj, Družmirje 20, tel. (063) 852 — 442 *■	in 881 - 053.
SE PRIPOROČAMO!
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO EFE
Elektrofilterski elementi i-van 111111 ___________ p.	o.,	Družmirje	UU	trti
l	ŠOŠTANJ}
| LICITACIJA j
J „NOVOTEHNA", TRG. PODJETJE NA DEBELO J
N IN DROBNO,	J
£ p.o Novo mesto, Glavni trg 11	£
s na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 27. 11. 1979 J
> RAZPISUJE JA \/NO LICITACIJO
šr
£ za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
s*.
5|;1. TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5000, V proizvodnje 1971,
3 reg. št. NM 431-28
d
s 0
1
Obveščamo
P
b
OBVESTILO
POSLOVNIM
PARTNERJEM!
-------- vas,	da smo delavci delovne organizacije
J Dominvest sklenili, da se firma Dominvest preimenuje v
} DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p. o.
Novo mesto, Sokolska 1 NOVO IME
BOMO ZACELI UPORABLJATI S 1. 1. 1980.
Ob tej priliki vas obveščamo, da je dejavnost naše organizacije projektiranje in sorodne tehnične storitve, kot:
— projektiranje in izdelava investicijsko tehnične dokumentacije gradbenih objektov iz okvira visokih, nizkih in prometnih zgradb, s področja čiščenja pitne in odpadne vode, s področja hidrogradnje, izdelava tehnične dokumentacije za zazidalne načrte in lokacijske dokumentacije, projektantski nadzor pri izvajanju del, izdelava tehnične dokumentacije vseh vrst strojnih in elektro instalacij, tehnološki projekti, izvajanje investitorsko tehničnih poslov in gradbeni nadzor tBr izvajanje geodetsko tehničnih _ ttoritev.	8/1-80	„
s KIT —
i KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA"
* NOVO MESTO J TOZD „OSKRBA"
s Objavlja \
S javno ustno I icitacijo,
^	ki bo 16. 1. 1980 ob 8. uri na dvorišču	blagovnice	Žabja vas	^
^	za prodajo rabljenih	osnovnih sredstev:	*
J	izklicna	cena	£
%	1.	avto Fiat 640 brez kesona,
letnik 75, v voznem stanju	140.000.00	2
*	2.	dostavni avto IMV 1600 I. 73	18.000.00	£
S	3.	živinska tehtnica 1000 kg	2.000.00	£
J	4.	električni štedilnik gostinski	2.500.00	£
S	5.	plinska peč Super ser	500.00	<
J	6.	2 mesoreznici TITAN	500.00	J
^	7.	1 mesoreznica BOSTON	500.00	J
J Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki £ S pred licitacijo položijo 10% polog.
^	Ogled predmetov je	možen dan pred licitacijo od	7.	-	8. ure	J
V	in na dan licitacije.	£
$	23/1-80	J
■########################################■
$ DELAVCE IN OBČANE VABIMO
■#####/############//#####///#######/#/##■ | VABIMO K VPISU *
$ ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN 5 $ PRODUKTIVNOST DELA	$
£ Novo mesto, Ul. talcev 3/11	^
J
" K VPISU	$
• V OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (5., 6., 7. in S
£ 8. razred)
V 100 - urne TEČAJE ANGLEŠKEGA IN
* NEMŠKEGA JEZIKA Po AV metodi.
£ Prijave sprejemamo do 31. januarja 1980.
J 9/1-80
leto £
^ Izklicna cena brez prometnega davka 46.000,00 din £
J 2. TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5000, leto S S4 proizvodnje 1971, reg. št. NM 152-27 5 Izklicna	cena	brez	prometnega	davka	38.000,00	£
Mdin.	<
5	.	5
^ Licitacija bo v petek, dne 18. 1. 1980 ob 14. uri za družbeni ^ N sektor in ob 15. uri za zasebni sektor v Avtomobilskem £ servisu „NOVOTEHNE" v Novem mestu, Kandijska ul. 2 * (pri železniški postaji Kandija).	J
S Ogled vozil je možen vsak dan v Avtomobilskem servisu v * ^ Novem mestu.
* Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti J { 10-odst varščino od izklicne cene.	^
£ Vse dajatve v zvezi s prenosom in prometni davek plača J 2 kupec.	#
%	*
5; 7/1-80	£
■ #################################•####### ■
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI ZTO
— TOZD ZA PROMET NOVO MESTO
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
1.KRETNIKA, ZAVIRAČA IN PREMIKACA NA ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH OD METLIKE DO LJUBLJANE
2. TRANSPORTNEGA DELAVCA PRI AVTO-DVIGALU
POGOJI:
— končana osnovna šola,
— starost 18 do 35 let, zaželen odslužen vojaški rok,
— sposobnost za delo na železnici, kar ugotovi posebna zdravstvena komisija,
— poskusno delo 3 mesece.
Samska ležišča na razpolago na postajah Metlika, Novo mesto in Ivančna gorica.
Prijave pošljite na naslov: ŽTO, TOZD za promet, Novo mesto, Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, p.p. 75.
i
%
£ Transportno gradbeno podjetje ^ „TGP" s Metlika
* Odbor za medsebojna razmerja s delovne skupnosti skupnih služb s objavlja
$ prosta dela oz. naloge J TAJNICE DIREKTORJA
> Pogoji:
DELOVNE ORGANIZACIJE
S
.. I
S srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in 2 £ ^ leti delavnih izkušenj.	$
S Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim £ ^ delovnim časom.
> OD po pravilniku	£ ^ Poskusna doba traja dva meseca.
> Kandidatke naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in £ ^ opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na gornji £
S n“l“-	11/1-so	;
■###/##/#/#/###################/####/####■
$ TEKSTILNA TOVARNA	24/1-80	$
t »TEKSTILANA"	£
l KOČEVJE	J
> Trata XIV/8
J RAZPISUJE
* prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in >
J odgovornostjo	J
$ -DIREKTOR RAZVOJNEGA SEKTORJA
jj Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še ^ ^ naslednje posebne pogoje:	.
^	— uiČis) ali crarlnia itrnlrMinb	__-* I 	^
višja ali srednja strokovna izobrazba tekstilne stroke
sprejemanje prijav
s „SOP" Krško, specializirano podjetje ^ za industrijsko opremo
J KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA X	TOZD OPREMA, Krško, CKŽ 141,	t
>	objavlja	*
£	prosta dela oziroma naloge	?
N	KLEPARJA	$
>	B •	t
>	Pogoj:	*
\	— končana poklicna šola	Ji
^	— odslužen vojaški rok	<
^	— 2 leti delovnih izkušenj	^
- poskusna doba 3 mesece j NK DELAVCA ZA PRIPRAVO MATERIALA S Pogoj:
^ — končana osnovna šola * — odslužen vojaški rok ^ — poskusna doba 3 mesece
^ Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim ^ * časom.
Prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško, Krško CKŽ
m############################*###########■
£	SKUPŠČINA SIS ZA VARSTVO PRED	5
$	POŽAROM OBČINE KRŠKO	$
$	objavlja prosta mesta za naslednja	delovna opravila J
£	za Poklicno gasilsko enoto Krško:	s
1. delovna opravila poveljnika 1 prosto mesto £ s 2.	delovna opravila	namestnika	1 prosto mesto	*
£ 3.	delovna opravila	izmenovodij-	4 prosta mesta	$
j 4.	delovna opravila	telefonista	4	prosta mesta	>
£ 5.	delovna opravila	gasilca	24	prostih mest	N
0 6.	delovna opravila	računovodje	1 prosto mesto	^
j 7. delovna opravila administratorja, blagajnika *
* KIT-KMETIJSKA ZADRUGA
* ŽUŽEMBERK
J KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
J objavlja prosta dela in naloge
*
i
* POSLOVODJE PRODAJALNE ŽUŽEMBERK
+. za vodenje večje prodajalne z mešanim blagom
I prosto mesto £ 1 prosto mesto *
£ 8. delovna opravila čistilke
£ POGOJI:	$
£ 1. VS ali VŠ gasilske, tehnične, organizacijske ali ekonomske j
4 smeri z nad 5 leti prakse na poklicnih zahtevnih opravilih in *
5 10 let dela v gasilskih organizacijah.	^ £ 2. VŠ — SŠ — gasilski inženir, gasilski tehnik z dveletno £ / prakso inženirja ali 5-letno za gasilskega tehnika.
£ 3. SŠ — KV gasilski tehnik z 2 leti izkušenj ali KV gasilec s J / strokovnim izpitom in 5 let prakse.
£ 4. Gasilec s prakso — končana osnovna šola 4 5. Kvalificiran gasilec ali dokončana poklicna šola z izjavo, s
p glede štipendiranja na teh šolah.
£ Razpis bo zaključen 30 dni po objavi v Dolenjskem listu. J * Vloge pošljite v kuverti z označbo „Za razpis" na SIS za ^ £ varstvo pred požarom občine Krško.	12/1-80	£
^ 141, 15 dni po objavi oglasa.	£
* Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 c’ eh po objavi j
5 °9,asa-	10/1-80	£
■ z/#///#/####/#/###/###/#////#//#//«#/// ■
< tflT—KMETI ICKA 7flnOI IOA	^
^ tu vuuciijn ¥ ci/jc (jiuuajainn L ■ l ICOUI Ulil	11
^ POGOJI:	$
£ — VKV delavec trgovske stroke in eno leto izkušenj > ^ opravljanja del in nalog poslovodje	^
£ - KV delavec trgovske stroke in pet let ustreznih delavnih ^ ^ izkušenj	^
't	S
2 Prijave sprejemamo 15 dni po objavi, kandidate pa bomo o s
< izbiri obvestili 15 dni po zaključku objave.
>	19/1-80	5
^ SVET DELOVNE SKUPNOSTI	$
§ ŠOLSKEGA CENTRA BRE2ICE	£
^	,	■	s
S razpisuje
s prosta dela ter delovne naloge:
X t. TAJNICE	$
^ 2. VODJE KUHINJE V DOMU UČENCEV	$
^ Razpisni pogoji:	£
t 1. upravno-administrativna ali ekonomska šola, znanje J 5 strojepisja ter slovenskega jezika Prednost imajo kandidati s £ S prakso;	*
3 2. poklicna gostinska šola in tri leta delovnih izkušenj.
^ Prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 J ^ dneh po objavi razpisa svetu delovne skupnosti ŠC Brežice. $ ^ O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po preteku J $ razpisnega roka.	,3/t-gtJ	J
■z#/######/##/##/######/########/#/###/#/B
ZAHVALA
Mnogo prerano in tragično nas je v 51. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric
ANTON
BOŽIČ
iz Črmošnjic 1 pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom Jančaiju, Pavliču in družini Obrč. Posebej se zahvaljujemo kolektivom IMV OOS tozd G1SO Novograd ter vaščanom za podarjeni venec, župniku iz Stopič za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: lena Tončka, sin Zvone, oče Janez, sestra Vika in brat Martin z družinami, brat Ivan in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
JOŽEFE
GORENC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami Najlepše se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v Novem mestu. Posebej se zahvaljujemo dr. Možganu iz Železnikov, kolektivu IMV za izrečeno sožalje in podarjene vence, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi tov. Mariji Brudar za lepo izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: mož Tone, hči Joži, sinova Tone in Ivan z družinami
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE
KONČEK
iz Dobindola 28 pri Uršnih selih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedi Slavki Žagar za pomoč in nego v njegovi bolezni, kolektivom SVP Novo mesto, Kovinar, Novoteks in organizaciji ZB Uršna sela za podarjene vence, tov. Martinu Klobučarju za poslovilne besede ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Jožefa, sinova Franci, Joži ter hčeika Marija z družinami in ostalo sorodstvo
K
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, sina, očeta, starega očeta, brata in strica
MARJANA POTOČNIKA
iz Semiča 48 c
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem udarcu stali ob strani, nas tolažili in kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnice, kolektivu Iskra Semič za denarno in moralno pomoč, ZB Semič, vsem trem govornikom, Semiškemu oktetu, Potočnikovim iz Gradca, Kastelčevim, Ivanu Avpiču, Branetu Podgorniku, Tonetu Poču iz Semiča in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence in dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena MOlca, oče Nace, hčeika Vesna, sestre Majda, Marija, Ivanka, Marjeta z družinami, bratje Rade in Milan z d nižinami, vnukinje, vnuki in ostalo sorodstvo.
Semič, Reka, Novo mesto, Anglija,
Celje, 6. januaija 1980
ZAHVALA
Po kratki, hudi zahrbtni bolezni nas je 27. decembra v 49. letu za vedno , zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
STANISLAV
MARKOVIČ
iz Stefana 16 pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje ter vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Trimo Trebnje in njegovemu govorniku, godbi in pevcem ter duhovni službi za lepo opravljeni obred. Iskreno se zahvaljujemo še sosedi Majdi Greznik za pomoč.
Žalujoči: žena Lucija s sinom Janezom, hčereLucija in Jožica z družinama ter sin Stane z ženo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, atija, starega očeta, brata in strica
STANISLAVA
DERGANCA
s Potoka 17 borca Cankaijeve brigade
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem, vaščanom s Potoka, iz Praproč in sosednjih vasi, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, osebju internega oddelka Splošne bolnice za trud, kolektivu skladišča Novotehna v Bučni vasi, Novoteksu za cvetje in izraženo sožalje. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Globoko žalujoči vsi njegovi: žena Marija, sin Stanko, hčeika Marija z možem Slavkom, vnuka Matejka in Boštjan ter bratje in sestre
ZAHVALA
Žalostni sporočamo, da nas je v komaj osemnajstem letu tragično zapustil naš ljubljeni sin in brat
MIRKO
BAJC
iz Gornjih Orel pri Studencu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Lepa hvala kolektivu Lisce za govor pri odprtem grobu in Stillesu za vsestransko pomoč ter izrečeno sožalje. Najlepša hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mama, ata, brat Janez, sestra Marica ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustil dragi oče in stari oče
IVAN
CIGLAR
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Posebna zahvala dr. Trobišu in ostalemu osebju pljučnega oddelka, zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Metlika, družini Suklje iz DoL Lokvice 1, TGP Metlika, gradbeništvo, IMV Suhor, šivalnici Novoteksa Novo mesto, ZB Metlika, metliški godbi, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot
Žalujoči: sinova Pavel in Peter ter hčerka Anica z družinami
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
MATIJA KOLARJA
iz Mačkovca 2 pri Jugoiju
se najtopleje zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka novomeške bolnice, še posebna zahvala dr. Starcu ih dr. Novakovi, osebju Zdravstvenega doma iz Metlike, dr. Bienenfeldu, ki so pokojnemu nesebično pomagali med boleznijo in mu lajšali bolečine. Prav tako se zahvaljujemo organizaciji ZB Jugorje, KS Jugorje ter govornikom za poslovilne besede, godbi iz Metlike, župniku za opravljeni obred, vsem sosedom, prijateljem, znancem, številnim darovalcem cvetja in vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste počastili našega očeta, nam pautrdili vero v številne dobre ljudi.
Žalujoči: hčerite Pepca, Lojzka, Karlina, sinova Jože in Matija z družinami ter
bratje in sestre z družinami
Mačkovec, Muenchen, Ljubljana,
Luzern, Gedona Vic Aust.
V SPOMIN
Dne 31. decembra 1979 je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANGELA MEDIC
roj. Koncilja iz Straže
Ne moremo verjeti resnici, le tvoj grob, ki ga rosijo naše solze, priča, da se ne vrneš več. Žalosten in prazen je brez tebe naš dom in bolečina v naših srcih je velika. Vedno se te bomo spominjali.
Vsi tvoji
\r~~»J
KM*
11 BR€^IŠK€_ POROONlSNICt
V času od 23. do 29. 12. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Kižlin iz Vel. Rakovice - Jasmino, Nevenka Markovič iz Brežic -Danijelo, Ana Basa iz Bregane -Domagoja, Cura Muharemovič z Javorja - dečka, Anica Stanec iz Samobora — deklico, Tatjana Vrabec iz Vukovega sela - Aleksandro, iz Cerja - Roberta, Terezija Žibert iz Pišec - dečka, Danica Albina s Senovega -.Som iz Radakova -deklico, Senija Karauzovič iz Brežic
- Sabino, Marija Volk iz Podgorja -dečka, Ljubica Jagič iz Cemehovca
- Silvija, Biserka Bencekovič iz Galgora - Krešimira, Barbara Skil-jan iz Cerja - Roberta, Terezija Žibert iz Pišec — dečka, Danica Abina s Senovega — deklico Alenko, Marjana Sečen iz Brežic — Gregorja. ČESTITAMO!
V preteklem tednu so pri nas umrli: Terezija Zakšek, upokojenka s Sel, stara 72 let; Ivan Kaše, upokojenec iz Artič, star 65 let; Jožefa Černelič, gospodinja iz Gaberja, stara 70 let; Adam Balas, kmetovalec iz Zg. Pohance, star 82 let: Marija Pavlovič, gospodinja iz
Vel. Malenc, stara 77 let; Antonija Varlec, gospodinja iz Blatnega, stara 54 let in Ivan Sodič, podpiranec iz Brezja, star 60 let.
V času od 29. 12. 1979 do 4. 1. 1980 so v brežiški poroUnišnici rodile: Marija Drugovič iz Podgorja -dečka, Ana Gorenc iz Lomnega -dečka, Bojana Šekoranja iz Brežic -Uroša, Jožefa Ajdonik iz Reštanja -dečka, Kristina Kočnar iz Blance -Dejana, Karolina Ajster iz Sel -Sandija, Nevenka Novak iz Trebeža - Amando, Slavica Denžič iz ft>d-gorja - deklico, Liljana Kahlina iz Bregane - Katjo, Jera Gračner iz frešne loke - Rajka, Marija Bregar iz Brezovegi - Barbaro, Jožica Hotko iz Cundrovca - Mateja, Anica Sipkovič iz Klokočevca - dečka, Branka Kadič iz Samobora - Roberta, Stefica Tomaškovič iz Vel. Rakovice - deklico, Anica Tomaškovič iz Samobora - dečka, Bariča Noršič iz Bodvrha - Katarino, Vesna Mataušič iz Male Rakovice -Manuelo, Slavica Vlahovič iz Farka-ševca - dečka, Branka Hribar iz Samobora - Martino Ivano, Ljubica Proselc iz Ix>č - Sabino, Voika Rožman iz Brežic - Gregorja, Mihaela Zevnik-Leban iz Čateža -Jerneja. ČESTITAMO!!!!
V tem času so umrli v brežiški bolnišnici: Škorc Martin - upokojenec iz Brežic, star 78 let, Baač Franc - kmetovalec iz Nove vasi, star 76 let, Bratoš Rudolf - kmet iz Bizeljske vasi, star 78 let.
V času od 27. 12. 1979 do 2. 1. 1980 so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Kresal iz Velike Sevnice - Martina, Jožica Colarič iz Jablance - Andrejo, Vida Župane iz Dobrave - Vesno, Darinka Mavsar iz Vavpče vasi - Primoža, Bronisla-va Praznik iz Šentjerneja - Boštjana, Mojca Lužar iz Mirne peči -Simono, Pavla Vidrih iz Otočca -Nino, Cvetka Kotar z Griča — Roberta, Marija Pekloj iz Vrbovca -Sonjo, Alojzija Medic z Rakovnika
- Srečka, Alenka Pajek z Vinjega vrha - Katjo, Martina Vodopivec iz Šentjerneja - Katjo, Vida Pavlič iz Kapljišča - Viljema, Ljudmila Ladi-ka iz Reštova - Jasminko, Anica Berkopec iz Dolenje Straže - Tanjo, Vidosava Jačimovič iz Prečne -Vesno, Mira Krhin iz Krškega -Matija, Biserka Belovič iz Metlike -Kristino, Marija Štangelj iz Jume vasi — Polonco, Anica Povhe iž Smednika - Katarino, Jožica Petan s Potoka - Renato, Pavla Tomažin iz Podgrada - Tomaža, Ljudmila Kocjan iz Dragatuša — Petro, Antonija Korošec iz Bitnje vasi -Jano, Dobrinka Jorgič iz Črnomlja
- dečka, Jožica Dolmin iz Pod-preske - dečka, Anica Renko iz kloštra - dečka, Dragica Vidmar iz Raven - dečka. ČESTITAMO!
TRGOVSKO PODJETJE ISTRA BENZ KOPER
objavlja potrebo po zasedbi prostega delovnega mesta
SNAŽILKE
na bencinskem servisu
Krško
Delovno razmerje m sklene za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom 2 uri dnevna
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
šolska izobrazba — nepopolna osnovna šola delovne izkušnje - 1 mesec delovnih izkušenj poseben pogoj — 1 mesec poskusnega dela.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na naslov: Trgovsko podjetje Istra benz Koper, Vojkovo nabrežje 10, Koper. Informacije tel. ,26-461 int 1&	25/1-80^
(TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 15.1.
PETEK, 11.1.
(Dlabod
10.00 TV V SOLI: Kemija, Umetnost, Pravljica 12.30 TV V SOLI: Povesti 17.10 POROČILA
17.15 SOLA SMUČANJA: ZAČETNIKI NA SMUČEH 17.25 GLEDALIŠČE STRIČKA
branina
17.40 ČUVAJ PARKA 18.05 RADENCI 8d glasbena oddaja /
18.35 OBZORNIK
18.45 PLANIRANJE - KAJ JE
TO?
Gospodarski in Se kakšni uspehi so marsikje pičli zato, ker ne znajo dobro plaiirati, za povrh pa še menijo, da je planiranje preprosta zadeva To pa seveda ni res. Naša družba je zdaj pred veliko in
odgovorno nalogo, saj moramo še pred obračunom petletke, kise izteka, oblikovati srednjeročne plane za obdobje 198 1 do 198. Tem prizadevanjem se bo pridružila tudi televizija, ki bo s šestimi oddajami skušala nazorno prikazati, kaj je planiranje, kako se je razvijalo pri nas in drugod ter na kaj moramo biti še posebno pozorni, ko pripravljamo plane, pa naj bo to v tozdih, KS, občinah in dalje do zvezne ravni. Prva oddaja bo govorila o zgodovinskih vidikih planiranja ter o sestavinah, ki so bistvene za pripravo nekega plana.
19.05 SPEKTER 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO NA ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.00 HEJ, HAJ - KAJ NAS BRIGA
V zabavnoglasbeni oddaji novosadskih televizijcev bodo nastopili popevkarica pa trije popevkarji ter dve glasbeni skupini.
20.55 A. Haley: KORENINE NOVE
GENERACIJE
22.25 V ZNAMENJU
22.40 NOČNI KINO: ZAKON Vročica sobotne noči in Dracula sta filma, s katerima se je ameriški režiser John Badham proslavil po svetu, Zakon pa je posnel pred šestimi leti. Govori o advokatu, ki po naključju odkrije stvari, ki utegnejo biti v veliko pomoč pri odkrivanju ozadja nenavadnega umora, za katerega je obtožen zvezdnik ragbijskega moštva. Omeniti pa je treba, da ne gre za navadno kriminalko, kajti namen filma je prikazati življenjsko pojavnost advokat^ ki ga odlično igra Judd Hirsch.
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Mali svet - 18.15 Mladinski ekran - 18.45 Osorski otoki — 19.30 TV dnevnik - 20t00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 2 L15 Portreti: Podvig požeških livarjev - 21.50 Glasbena oddaja — 23.00 Nočni kino: Kača na prsih
SOBOTA, 12.1.
©labod
8.00 POROČILA
8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUC-KA
8.20 VRTEC NA OBISKU: HOP -SE MEH RAZPOČI, SMEH IZ NJEGA SKOCl
8.40 KURIR GOCE DELCEVA 9.10 PISANI SVET
9.40 J. Mortimer: WIL SHAKESPEARE
io.3o Človekovo telo: človek - ANTENA
1 LOO PLETERCANI, dokumentarna oddaja 11.45 POROČILA 12.25 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla 15.«20 POROČILA
15.25 ZA MAVRICO, ameriški film
17.00 ISKRA-OLIMPIJA:	ZADAR, prenos košarkarske tekme 18.35 NAS KRAJ
18.45 ROBINOVO GNEZDO Za popestritev sobotnih večerov bodo televizijci nekaj tednov predvajali angleško humoristično nadaljevanko, ki jo je zrežiral Peter Frazer - Jones. Slo bo z azaokrože-ne pripovedi (ki se kijpak smiselno navezujejo ena na drugo) o dogajanjih v restavraciji, po kateri je nadaljevanka dobila naslov. Gostinske posle vodita glavni kuhar Robin in njegov a prijateljica Vicky, pomaga pa jima oče slednje, kije za podjetje sicer prispeval denar ter zato meni, da lahko vtakne svoj nos prav v vsako stvar, četudi po nepotrebnem. Mlada dva zato pogosto spravlja v obup. Glavne vloge igrajo Richard 0’Sullivan, Tessa Wyatt in Tony Britton.
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO NA ZRNO 19.30 TV DNEVNIK
20.00 J. Dieti: ŽUPAN NAŠEGA MESTA
21.00 ORGANIZACIJA, film Ameriški režiser Don Medford je film, ki ga bomo gledali drevi, posnel že pred devetimi leti. Filmski junak je polic aj Virgil Tibbs, ki se v San Franciscu bori proti dobro spleteni mreži prekupčevalcev z mamili. To je že tretji film o tem policaju, kot v filmih Vročic a noči in Ime mi je Virgil Tibbs pa ga igra Sidney Poitier. Glavno žensko vlogo igra Barbara McNair.
22.50 ORKESTER COUNT BA-SSIE
23.45 TV KAŽIPOT 0.05 POROČILA
17.45 Test - 18.00 Konj, moj prijatelj - 18.30 Narodna $asba —
19.00 Iz sporeda TV Priština -19.30 TV dnevnik - 2(100 Večer v beograjskem klavirskem studiu -
21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Zadnja pošta Zagreb - 21.40 Športna sobota
NEDELJA, 13.1.
Olabod
i
OTROK IZ EPRUVETE, dokumentarni film
KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA: NEOKLASICIZEM POROČILA MUPPET SHOW Športna poročila
7.45 POROČILA
7.50 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO:	MLADINSKI PEVSKI
ZBOR MARIBOR
8.20 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST, dokumentarni film 9.10 DISNEYEV SVET lttOO ČEBELICA MAJA 10.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla
11.55 A. Haley: KORENINE 12.35 TV KAŽIPOT
12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla
KMETIJSKA ODDAJA ARGENTINA
Iz dokumentarne oddaje bomo izvedeli veliko o daljni južno aneri-ški deželi, kije petnajstkrat tolikšna kot Jugoslavija, pa ima približno enako število prebivalcev, med katerimi je veliko priseljencev. Tudi Jugoslovanov je precej in iz pogovora z njimi bomo spoznali, da se jim še zmeraj toži po stari domovini.
Ljubiša Samardžič, Miodrag Petrovič - Ckalja, Vesna Cipčič in Rada Savičevič, Režiserske posle pa je opravil Aleksandar Djordjevič.
21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.45 V ZNAMENJU 2100 RISANKA
22.05 Športni pregled
LETEČA OMARA, francoski film 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO NA ZRNO 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S._Pavič: VROCl VETER Tokrat bo na sporedu že druga od desetih oddaj nadaljevanke, ki so jo po scenariju Siniše Paviča (njegovi sta bili tui.i nadaljevanki Stare bajte in Gledahsče v hiši) posneli beograjski televizijci Sledili bomo prigodam junaka, ki se iz mestec a na jugu Srbije preseli v velemestni Beograd. Nima stanovanja ne zaposlitve, zato pa je možak s trdno voljo in ne kloni pred prvimi neuspehi. Uspe mu vživeti se v novo okolje, njegovo prilagajanje pa je prikazano s humorne plati. Glavne vloge igrajo
16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaj a - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film
PONEDELJEK, 14.1.
Olabod
i
10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka,
Boj za obstanek, Muzej I. Andriča,
Čričkov album, Tara
12.30 TV V SOLI: Prijateljstvo,
Klub mladih tehnikov
17.20 POROČILA
17.25 MINIGODCI V GLASBENI
DEŽELI, finska oddaja
17.40 DOKUMENTARNI FILM
18.05 ETNOGRAFSKI ZAKLADI
Srbije
Oddaja bo gledalce seznanila s Pravcatim bogastvom, ki je shranjeno v beograjskem etnografskem muzeju.
18,35 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI J9.15 RISANKA 19-26 ZRNO NA ZRNO l9-30 TV DNEVNIK
20.00 W. Shakespeare: MACBETH Najbolj krvi polno Sha-kespearjevo tragedijo so že večkrat pripravili tudi za televizijsko predvajanje, nqvečje pozornosti pa je bila deležna prav ta iz 1976, ki je nastala v sodelovanju z Royal Shakespeare Company. Predstava brez zunanjega blišč a, vsiljive scene in kostumov dosledno uveljavlja
labod
10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka,
Boj za obstanek, Narodni muzej,
Čričkov album, Negotin
12.30 TV V SOLI: Dnevnik 10,
Zgodba o polžu
17.15 POROČILA
17.20 JAKEC IN ČAROBNA LUC-
KA
17.35 PUSTOLOVŠČINA
18.35 OBZORNIK
18.45 CAS, KI ŽIVI: IGMANSKI MARS
- A. Schoenberg: MELISANDA
PELEAS IN
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Knjige in misli -
18.05 FOLKLORNA ODDAJA 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO NA ZRNO 19.30 TV
DNEVNIK
20.00 TV TRIBUNA
20.55 H. Fallada: ČLOVEK HOČE
NAVZGOR
21.50 V ZNAMENJU
22.05 IZ KONCERTNIH DVORAN
18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 2(150 Včeraj, danes, jutri - 2 L10 Ona (dokumentarna oddaja) - 22.00 Poezija
SREDA, 16.1.
©labod
10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Boj za obstanek, Knez Mihajlova ulica, Nevesinjska puška
12.30 TV V SOLI: Pogovor s Tonetom Pavčkom, Ali ste vedeli
17.30 POROČILA
17.35 Z BESEDO IN SLIKO: Čarovnik ujtata, 2. dei 17.55 PIONIRJI FOTOGRAFIJE, dokumentarna oddaja 18.20 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: DOBRLAVAS 18.50 OBZORNIK
19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO NA ZRNO 19.30 TV DNEVNIK
ljubica, tako življenje pa jima prinaša kup nevšečnosti, zato žuma-listu sčasoma ne preostane drugega, ko da odide v tujino za dopisnika Pri pisanju scenarija za ta film se je režiserka opirala na roman Hjalmara Soederberga, igrajo pa Lil Terselius, Stefan Ekman, Hans Alfredson, Brigitta Anuersson in drugi.
21.30 625
22.05 V ZNAMENJU
20.00 FILM TEDNA: PREPROSTA ZGODBA
Takale je vsebinska zasnova švedskega filma, ki ga je pred tremi leti posnela Anja Breien (njeni so številni kratki filmi pa celovečerca Posilstvo, Žene). Ob koncu prejšnjega stoletja mladi žumalist Arvid spozna Lydio, hčer slikarja, a njuno prijateljstvo ne traja dolgo, kajti dekle se poroči z ostarelim bogatašem. Leta tečejo, oženi se tudi žumalist, ki je dokaj uspešen tudi pri časopisu. Cisto po naključju se stara znanca spet srečata. Lydia se loči od moža in postane Arvidova
17.10 TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji -
19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 2L30 Pop glasba - 22.11 TV dnevnik
ČETRTEK, 17.1.
©labod
10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Boj za obstanek, Bogdan Kršič, Tolkala, Levač
12.30 TV V SOLI: Musical, Ali ste vedeli
14.30 JUGOSLAVIJA: ZR NEMČIJA, prenos dvoboja v namiznem tenisu iz Šibenika
17.05 POROČILA 17.10 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST, dokumentarni film
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehnica za natančno tehtanje - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz - 21.15 Po izbiri - 22.15 Poročila
18.05 KURIR GOCE DELCEVA 18.35 OBZORNIK 18.45 REPORTAŽA 19.15 RISANKA 18.26 ZRNO NA ZRNO 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KULTURNI ČETRTEK 2X00 V ZNAMENJU
S
a#################*#***'#############*##*#################.'####
5 Odkupujemo svinjske ter ostale kože po ugodnih cenah >
iv7'KOt*1\« oj
S	KOTO	J
*	koteks tobus	*
s	in zbiralnice	$
5j	kmetijskih zadrug £
dramatikovo besedilo, umetniška teža take uprizoritve pa je padla na ramena igralcev. Svoj posel so slednji opravili res vrhunsko, saj sta bila lan McKellen in Judi Dench za vlogi v Macbethu proglašena za najboljša angleška igralca leta. Ob njima nastopajo še Griffith Jones, Bob Pečk, Roger Ress, John Woodvine in drugi, režija pa je delo Trevora Nunna in Philipa Cassona Pri podnaslavljanju dialogov so ljubljanski televizijci uporabili Otona Župančiča odlični prevod te Shakespearove tragedije.
22.20 V ZNAMENJU
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Gledališče strička Branina - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 2L30 Glasbeni trenutek - 21.35 Kulturna oddaja - 22.25 TV dnevnik -22.40 Glasbena oddaja
„,DO EMONA-DO-LENJKA
TOZD ENGRO-DE-TAJL NOVO MESTO
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. MESARJA - PRO DAJALCA
za Market na Ljubljanski cesti
2. PRODAJALCEV
za prodajalni Drogerija in Okras Novo mesto
Pogoji:
pod 1.: končana Živilska šola
pod 2.: končana Šola za prodajalce
Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi.
26/1-80
«1 ^ NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško
1
s
*
I
■
objavlja prosta dela in naloge:
1. IN2ENIRJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNALO za vodenje turbine in generatorja	2
2. TEHNIKA, SPECIALISTA ZA ELEKTRONSKO t RAČUNALO	£
Pogoji: pod 1:
— dokončana elektrotehnična fakulteta, smer šibki tok
— 36 mesecev delovnih izkušenj na problematiki elektronskih računal
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece pod 2:
— dokončana elektrotehnična šola, smer šibki tok
— 20 mesecev delovnih izkušenj na problematiki elektronskih računal
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo vloge v 15 Odgovore bodo kandidati prejeli objavnega roka.
dneh po dnevu objave, v 30 dneh po izteku
6/1-80
I
Ž
*
*
S
*
ra
U H 11111
ini tf
tedensK6le
Četrtek, 10. januarja - Viljem Petek, 11. iunuaria - Pavlin Sobota, 12. januarja - Tatjana Nedelja, 13. januarja - Veronika Ponedeljek, 14. januarja - Srečko Torek, 15. januarja - Pavel Sreda, 16.januarja - Marcel Četrtek, 17. januarja - Anton
LUNINE MENE
10. januarja ob 19.49 - zadnji krajec
17. januarja ob 22.19 - mlaj
'I
BRESTANICA. 12. in 13. 1. francoski barvni film Velika avantura.
BREŽICE . 11. in 12. 1. francoski barvni film Ni pisker, ampak lonec. 13. in 14. 1. ameriški barvni film Policijski pes. 15. in 16. 1. angleški barvni film Gusarsko maščevanje.
ČRNOMELJ: 11. in 13. 1. angleški film Vohun, ki meje ljubil. 12. in
iiP-lil
u:
13. 1. francoski film Hotel na plaži. 15. 1. jugoslovanski film Vonj zemlje. 15. in 17. 1. angleški film Can-terburyjskc zgodbe.
KOSTANJEVICA. 12. 1. film Maratonec. 13. 1. italijanski film Razjezil se bom. 16. 1. film Božanska ženska.
KRŠKO: 10. 1. ameriški film Hcrbie znova zmaguje. 12. in 13. 1. ameriški film Hvalu Bogu, danes je petek. 16. 1. italijanski film Inšpektor v akciji. 17.1. jugoslovanski film Pregrevanje.
MIRNA: 12. 1. film Sin poglavarja Masajev.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 11. do 13. 1. hongkonški barvni film Debeluhove pustolovščine. 14. 1. poljski barvni film Ljubezen mora umreti. 15. in 16. 1. ameriški barvni film Skrivnostni družabnik. 17. 1. ameriški barvni film Julija.
RIBNICA; 12. in 13. 1. ameriški barvni film Inšpektor Kluzo.
SEVNICA: 10. 1. ameriški barvni film Artisti in modeli. 11., 12. in 13. 1. ameriški barvni film New York - New York. 16. in 17. 1. italijanski barvni film Mož iz Virginije.
SLUŽBO DOBI H Motorna vozila
ELEKTROVARILEC vseh vrst, varim avtogeno in s C02. Imam desetletno prakso z varjenjem, zato iščem zaposlitev v svoji stroki pod pogojem, da se mi moja spretnost in trud dobro plačata. Tri-vič Novak, Nad Mlini 23, Novo mesto.
ELEKTROMEHANIK IN KLJUČAVNIČAR sprejmeta serijsko delo na dom. Naslov v upravi lista. (6/80)
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo študentki ali študentu za pomoč pri učenju za osemletko. Naslov v upravi lista. (1/80)
MIRNO DEKLE išče v Novem mestu ali bližnji okolici sobo. Zlatka Florjančič (pri Pevec), Ragovska 7, Novo mesto.
ODDAM samskim ali zakoncem brez otrok enosobno stanovanje v centru Novem mesta. Naslov v upravi lista. (2/80)
DVE DEKLETI, zaposleni, iščeta stanovanje v centru mesta. Štefica Galinec, Gostišča na trgu, Novo mesto.
MLAD PAR mirne in tihe narave išče prazno enosobno stanovanje ali sobo s kopalnico, po možnosti neopremljeno, v Novem mestu ali bližnji okolici. Banudbc pošljite
pod šifro „ po Stena in tiha”.
MLAD zakonski par išče garsonjero ali enosobno stanovanje. Plačava v naprej. Naslov v upravi lista.
TRISOBNO STANOVANJE, novo, 85 m2, nadzidano nad individualno stanovanjsko hišo prodam s  (6 [
Pc
slavne prostore (komunalno
pa
Ki
arcelo okoli 450 m2 (6 km nad oprom), primerno tudi za po-
urejeno, telefon). Informacije po tel. (066) 58-652.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSTI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik; Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR; Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik),Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustia, Jože Simčič. Jožica Tem>ey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge; Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, polletna naročnina 149 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun, 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI; 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni
nadaljnja 11 odi.
i mnenja sekretariata za informacije IS Skupšči-‘ od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje
strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št.
1. 1980 - Na podi—:-------------------- :-r ,c
ne SRS (št. 421-1/ davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva. 67001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave; 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom : ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk. Ljudksa pravica, Ljubljana.
UtioDl'
PRODAM grablje za BCS. Jože Vene, Zvabova 3, Šentjernej.
PRODAM austina 1300 v zelo dobrem stanju. Miro Strašek, Šegova 29, Novo mesta
PRODAM fiat 125 PZ, letnik 1977, prevoženih 48000 km ali zamenjam za 126 P. Informacije pri Francu Jožefu, Herinja vas 11, Otočec.
KMETOVALCI, VINOGRADNIKI, SADJARJI, VRTNARJI POZOR! Prodam kultuvator dizel BCS s frezo in škropilnico 200 1, staro eno leto, po ugodni ceni. Informacije na naslov Mirko Moravec, Mali Nerajec 4a, 68343 Draga tuš, tel. (068) 21-584.
PRODAM R 14. Naslov v upravi lista. (5/80)
PRODAM krožne brane, voziček za BCS nov in voz zapravljivček. Klenovik 11, Škocjan.
PRODAM fička, letnik 1975. Golob, Gor. Lakovnice 5, Novo mesto.
PRODAM novo kosilnico BCS ter štiri delne brane. Anton Berus, Srednji Globodol 6, Mirna peč.
PRODAM tovorni avto Mercedes tip 1513, letnik 1970 kiper, 156 KM. Ivana Roba 8, Novo mesta
PRODAM fiat 124, letnik 1970 v odličnem stanju. Slavko Koncilja, Dvor 10.
PRODAM kosilnico mini padanko, dobro ohranjeno in 750 1 sod za gnojnico. Franc Kastelic, Vinja vas 28, Stopiče.
PRODAM fiat 126 P, letnik 1977 (november). Jože Potočar, Valantičevo 21, Novo mesto.
PRODAM Zetor 35-11 in prekucnik prikolico nosilnosti 3 t. Gor. Dobrava 1, Trebnje.
PRODAM Z 750, letnik 1975. Informacije po tel. 24-689 od 15. ure dalje.
PRODAM lado SL, letnik 1979, prevoženih 11000 km. Informacije od 10. - 11. ure na tel.
arjer
motorjem. Pavle Okleščen, Uršna
21-476 in popoldan od 16. — 18. ure na tel. 22-503.
PRODAM Z 101 v dobrem stanju, letnik 1974. Franc Kovačič, Loče 32, Dobova.
PRODAM malo karamboliran AMI 8. Naslov v upravi lista. (7/80)
PRODAM novo nakladalno prikolico 19 Šip-Šempcter. Franc Saje, Zalog 10, Škocjan.
PRODAM traktor Zetor TK 14, prikolico trostrani kiper in gumi voz. Franc Gole, Velika Bučna vas 10, N ovo mesta
PRODAM Wartburg-karavan, letnik 1974 ali zamenjam za škoda Rudi Malenšek, Zalog 1, Škocjan.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975. Tomo Pirc, Rostoharjeva 12, Krško.
PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1974. Ivan Gerjevič, Zg. Obrež 9, Artiče.
PRODAM AUSTIN 1300 po delih ali v celoti, cena zelo ugodna. Slavko Šribar, Kalce 17, Krško.
PRODAM Z 1300 karavan, primeren za graditelje. Ogled pri Jožetu Češku, Armeško 30, Brestanica.
PRODAM katro R 4, letnik 1968 v nevoznem stanju. Janez Kambič, Griblje 19, Gradac.
PRODAM traktor FENDT (24 KM) s koso. Franc Flajšman, Kalce-Naklo 21, Podbočje.
PRODAM tračno žago Brenta za razrez hlodovine. Anton Lozar, Griblje 64, Gradac.
PRODAM novo kosilnico BCS (13 KM). Janez Ivanetič, Osojnik 13, Somič.
PRODAM dele za fiat 850. Drago Košate, Velike Brusnice 89, Bend-ie.
3NO PRODAM kbsilnico BCS, obračalnik, sedež in brus. Dušan Novak, Otok 9, Gradac.
PRODAM zaporožca s pokvarjenim irjci sela 62.
PO DELIH PRODAM motor Austina 1300. Anton Smolič, Preska 16, Dobrnič.
PRODAM motorno kosilnico Olim-pia special kap z vozičkom in brusom, rabljeno tri sezone. Jože Urbanč, Jelše 24, Leskovec pri Krškem.
AMI 8, letnik 1970, registriran do julija 1980, v voznem stanju, prodam po ugodni ceni. Oglasite se lahko vsak dan popoldne. Nedeljko-Braco Žucak, novi blok Drenovac, Vinica pri Črnomlju, tel. 78-207.
PRODAM
PRODAM brejo telico, staro 15 mesecev. Alojz Košmrlj, Dol. Težka voda 21, Stopiče.
PRODAM čmobel televizor. Rajer, Loke 3, Straža.
PRODAM globok otroški voziček, zibelko in prenosno košaro za dojenčka. Čeme, Mirana Jarca 31, Novo mesta
PRODAM TV COLOR PANORAMA. Pokomy, Drejčetova pot 11, Novo mesta
PRODAM šivalni (moški) stroj, električni gricner, šiva, entla in hladilnik Gorenje ter dve zimski
?imi 155 celikost. Jože Lipar, Na ratdi, 16, N ovo mesta
PRODAM sedežno garnituro in novo štiridelno omara Nataša Kalin, Mala Cikava 10, Novo mesto.
PRODAM odlično ohranjeno električno peč „Super Ser”. Informacije na tel. 23 -604.
PRODAM ostrešje na stebrih krito z opeko velikosti 5x7. Jože Urbančič, Dol. Toplice 96, tel. 85-739.
PRODAM stroj za izdelovanje betonskih kvadrov in 80 podstavkov. Anton Šegina, Prilazje 9, Gradac.
PRODAM štiri gume (zimske) s felt-nami za VW 1303. Košak, Hrvaš-
t žu kg
ta. (4/f
KUPIM dvoinpolsobno stanovanje ali trisobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pošljite pod šifro „DOBRO PLAČILO”
POSEST
PRODAM parcelo, primerno za vikend, in vinograd (18 a); Justi Breznikar, Vrh 33, Šentrupert.
PRODAM vinograd na Tanči gori, v bližini asfaltne ceste. Dostop možen z avtomobilom. Marija Fink, Dragovanja vas, Dragatuš.
KMETIJSKA ZADRUGA KRKA, Novo mesto, proda hišo v Zalogu 19.in Občicah 18. Javna prodaja bo v soboto, 12. 1. 1980, ob 10. uri v Zalogu in ob 12. uri v Občicah. Kupci lahko dobijo podatke o prodajnih pogojih v zadrugi.
PRODAM parcelo v bližini Mokronoga, primerno za vikend. Parcela je sončna in dostopna z vsakim vozilom. Janez Vovk, Suha gora 18, Šentjanž.
PRODAM hišo, gospodarsko poslopje in 7 ha zemlje pri Šentjanžu na Dolenjskem. Ponudbe
Sporočilo naročnikom
Spet nteratito pisati neljubo sporočilo našim naročnikom, seveda ob želji, da še naprej ostanejo zvesti Dolenjskemu listu. Z novim' letom smo bili namreč prisiljeni zvišati letno naročnino ed lanskih 238 na sedanjih 298 din, torej za eno četrtino, izvod v kolportaži pa od prejšnjih 6 na sedanjih 8 din. Za ta ukrep se je gdločil delavski svet tozda Dolenjski list, ker so lani tako narasli nekateri stroški, na katere pa v glavnem nimamo vpliva, da seje lastna Cetia enega izvoda časnika zvečala od 8,11 din v letu 1978 na lanskih 10,Ofi din. Za letos so spet napovedane nove podražitve (na primer papirja in tiskarskih storitev za 17 odst.) tako daje bila podražitev lista neizbežna nujnost, če hočemo, da bo Dolenjski list še naprej izhajal v sedanjem obsegu.
Družbeni organ upravljanja, izdajateljski svet Dolenjskega lista, je o podražitvi razpravljal 14. decembra lani in z njo soglašal.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DL
pošljite pod šifro „LEPA VASICA . SMREKOV GOZD 65 a, prodam ali zamenjam za manjši traktor. Naslov v upravi lista. (8/80)
RAZNO
INŠTRUIRAM matematiko za srednje šole. Informcije po tel. 21-601 v soboto, 12. 1., popoldne.
Mm
JANEZ DROBNIČ z Gore pri Sodražici, preklicujem vse besede, ki sem jih izrekel zoper tov. Ivana Lovšina iz Vinice pri Sodražici, obenem izjavljam, da so bile neresnične, zato se mu opravičujem.
ANA KOBE iz Žclebeja 7, Metlika, preklicujem vse kar sem rekla zoper ANTONU PEZDIRCU iz Zelebeja in sc mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
KAROL KRANJC iz Klenovika 10, opozarjam vaščane Klenovika, da prenehajo dajati mojemu sinu DRAGU KRANJCU alkohol in ga naj ne zadržujejo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Svojim dragim staršem MARIJI in JOŽETU NADU za 30-letnico poroke in mami za 58. rojstni dan iskreno čestita in želi vse lepo, mnogo zdravja in še veliko sreče v nadaljnjem skupnem življenju hčerka Milka.
1^OBVESTI LA ■
OBVEŠČAM cenjene stranke, da opravljam naslednje fotografske usluge; slikam (samo v barvah) otroke za rojstne dneve, pogrebe in poroke. Pridem na dom. Pogrebno slikanje s 50 % popusta. Vsako soboto slikam poročne pare na občini v Novem mestu. Baroke pridem slikat tudi na dom. Cene so ugodne. Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šmarješke Toplice.
VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 21. decembra dalje vsak petek, od januarja dalje tudi vsak torek popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „Ross”, rjave ne-snice , Hisex” in grahaste „Amrock”. Vljudno prosimo stranke, da naročijo pravočasno. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po telefonu (068) 75-375. Priporoča se Mijo Gunji-lac, valilnica, Senovo.
OPRAVLJAM sliko pleskarska dela, fasade, lepljenje tapet in podobna opravila na montažnih hišah. Anton Kos, Malenška vas 28, Mirna peč, tel. 84-317.
ELEKTROINSTALACIJE IN POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOV Ivan Petrič CBE 46, Metlika, opravlja napeljave elek-troinstalacij, popravila pralnih strojev, električnih in plinskih štedilnikov, hladilnikov.
Se enkrat iskrena hvala.
Družini: Fabjan iz Malega Lipja ter Maver iz Gradenca.
V času od 20. do 26 12.1979 so v novomeški porodnišnici rodile; Vesna Miklič iz Krmelja - Jasno, Zdenka Movern iz Semiča - Iztoka, Olga Muhič iz Črnomlja - Darjo, Marija Marušič iz Brezovega -Aleša, Cirila Hruševar iz Kržišča -Valerijo, Marija Pečjak z Vinkovega vrha - Brigito, Emilija Rakar iz Trebnjega - Brigito, Miga Gligič iz Šentjanža - Damjano, Mihaela Lakner iz Podstrma - Natašo, Marinka Strašek iz Podgore - Jerneja, Anica Strel iz Šmihela — Uroša, Anica Kovačič z Doblič ke gore - Rudija, Olga Zupančič iz Ragovega - Danijela, Stanka Vrlinič iz Gorencev — Nika, Marica Godina iz Oregovice -Roka, Justina Kirn iz Zagrada -Stanislavo, Nada Derganc iz Češče vasi —' Sabino, Ljubica Hudorovac iz Kanižarice - dečka, Marija Starc z Griča - dečka, Marta Dreža z Mirne - deklico, Darinka Starič iz Gornjih Jesenic - deklico, Terezija Zore iz Čužnje vasi ’- deklico, Majda Starič iz Radne vasi - deklico in Dragica Kapš iz Prelog - deklico. - Čestita-
Dragi hčerki FANIKI SEVER iz Birčne vasi 7, za njen 50. rojstni dan, najlepše čestitke, mnogo zdravja, sreče, zadovoljstva v njenem nadaljnem življenju še na mnoga skupna leta. Iskrene čestitke ji želijo mama, Robi in Barbara pa ji pošiljata koš poljubčkov.
Družini FABJAN iz Malega Lipja ter MAVER iz Gradenca se iskreno zahvaljujeta UJV, OŠ, Civilni zaščiti, Lovskemu društvu in vsem krajanom Žužemberka za požrtvovalno delo in hitro pomoč pri iskanju naših dveh sinov TINETA FABJANA ter JOŽETA MAVERJA, ki sta se 21. 12. 1979 ob vračanju iz šole proti domu izgubila v gozdu. Skupaj z vašimi močmi so jih našli v gozdu ob 1.30 uri zjutmi.
POZOR!
KLJUČAVNIČARJI „ODDAM V NAJEM"
Pod ugodnimi pogoji oddam v najem sodobno opremljeno ključavničarsko delavnico (110 m2 površine) ob prometni cesti v Beli Krajini. Možna je tudi ugodna sklenitev kooperacije. Delo in prodaja izdelkov z desetletno tradicijo, zagotovljeno na širšem jugoslovanskem trgu.
šifra: OBRT
ki brod 22, Šentjernej.
PRODAM kavč in dva fotelja. Peter Zajc, Šmihel pri Novem mestu.
PO UGODNI CENI prodam mlin za žito na elektro pogon, kamni 70. Branko Škarja, Jesenice, Šentrupert.
PRODAM rezkalni stroj (dvovreten-ski) in skobelni stroj 350 m. Ivan Brišnik, Badgorska pot 12, Kamnik.
PRODAM nov krznen moški plašč za vitko postavo št. 48, za 7.800,00 din. Oglasite se na tel. 22-490 po 15. uri.
UGODNO PRODAM kravo s teletom, 14 dni starim, za 20.500,00 din. Naslov v oglasnem oddelku. (3/80)
PRODAM dva pfašiča, od 100 do 120 kg težka. Naslov v upravi lis-
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 75. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
JOŽE KALIN
z Malega Slatnika 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, pomagali in izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebno zahvalo smo dolžni organizaciji ZB Mali Slatnik in govorniku za poslovilne besede, OOS Cestno podjetje Novo mesto, OOS „Dolenjka“ ter kolektivu in sodelavcem „Dolenjke“, sodelavcem tovarne Labod in IMV. Hvala 'vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Jožica in Zdenka z družinama, sinovi Ivan z ženo, Francelj in Marjan ter drugo sorodstvo
80)
KUPIM
kupim
manjšo stanovanjsko hišo • lahko je starejša. Ponudbe pošljite pod šifro „DOGOVOR”.
KUPIM elektromotor 10 KM in komat (22 do 24 col). Ivan Ambrožič, Šentjošt 14.
KUPIM v Šentjerneju gradbeno parcelo z dovoljenjem. Anton Zagorc, Hessigheimer str 4, 7121 In-gersheim 2, Deutschland.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zavedno zapustil dobri mož, oče, stari ate, brat in stric
JANEZ KRAMARŠIČ
iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah
Zahvaljujemo se vsem znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje. Osebno se zahvaljujemo sosedom Fifoltovim, Šenicevim, Kumljevim, dr. Gornikovi, sestri Darji Bukovec ter ZB upokojencem, Novolesu-tozd Soteska, Novoteksu Novo mesto, tozdu GG Straža, župniku za opravljeni obred, Pevskemu društvu Maks Henigman in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljivi: žena Marija, sin Janez z družino, hčerka Marinka, Ivanka, Ljubica, Martina, Vika z družino, sestre Micka, Ančka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti drage žene in mame	<
MARI JE ŠVAJGER
roj. Šuštarič iz Vranovičev 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, delovnim organizacijam Iskra Semič, IMV Črnomelj, Mercator Metlika in Elektronabavi Ljubljana - predstavništvo Novo mesto, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na zadnjo pot. Enako se zahvlajujemo župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Janez, otroci Anica, Micka, Polde, Tone, Jože in Janko z družinami
A
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi maž, oče, brat in stari oče
JANEZ KAMBIČ
iz Črešnjevca pri Semiču
Svojo težko življenjsko pot je daroval nam, ki ga bomo vedno hranili v svojih srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za vso pomoč, sočustvovanje in poslovilne besede. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
JANEZA GAŠPERIČA
z Gornjega Podboršta pri Mimi peči
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti Posebej se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, ki mu je lajšalo zadnje dneve življenja.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
V SPOMIN
9. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil mož in oče
IVAN BOBNAR
iz Zbur 46 Vsem, ki se ga spominjate, najlepša hvala. Zena Marija in sin Ivan.
Zbure, 9. 1.1980
čl
V SPOMIN
/
Dne 9. januarja je minilo eno leto od tragičnega dogodka, ko se je smrtno ponesrečil naš dolgoletni sodelavec
IVAN
BOBNAR
KOLEKTIV GG BREŽICE-TOZD gozd. PUŠČAVA
rM
V SPOMIN
15. januarja bo minilo dve leti, kar nas je zapustila na?', draga mama
MARIJA
REBA
iz Drag
Žalujoči otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
HERMINE ČUK
iz Velike Bučne vasi 46
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi za darovane vence organizaciji ZB VeL Bučna vas, Krki - tozd Zdravilišča in KS Kostanjevica. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto, župniku Kališniku in sorodniku Franciju za opravljeni obred ter pevskemu oktetu iz Kostanjevice.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franc, hči Jožica in sinova Branko in Zvonko z družinami Novo mesto, 7. 1. 1980
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric
FRANC
KABUR
Jedinščica 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali ter izrekli sožalje. Posebna hvala pihalni godbi in pogrebnikom iz Novega mesta.
Žalujoči: žena Ana, sin Ivan z družino ter hčerka Nada z družino.
JANEZ KLEMENČIČ
iz Hudej 11 pri Trebnjem
V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina. Nismo imeli časa, da bi se ti zahvalili za dobroto, tako nenadoma si odšel od nas, tih in miren, kot si bil vse življenje.
Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Tone
6. januarja je minilo leto, odkar je za vedno odšel od nas
V SPOMIN
rA k:
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
JANEZA VOVKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, vsem, ki so darovali vence in cvetje, in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred ter Industriji obutve in podjetju „Ela“ za izkazano pozornost
Žalujoči: žena Ana, otroci Ivan, Martina in Anica z družinami, sestra Lojzka z družino ter ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
V ožjem družinskem krogu smo se 28. decembra 1979 na ljubljanskih Žalah poslovili od naše ljubljene mame, stare mame, prababice, tete in sestrične
FRANČIŠKE KOMELJ
roj. Turk
ki nas je zapustila v dopolnjenem 86. letu starosti.
Vsi njeni
Ljubljana, Novo mesto
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE DRAGAN
iz Cerovca pri Trebelnem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru s Trebelnega.
Žalujoči: mož 'Janez, sin Pavel z družino in hčerka Zofi z družino
Ta
ZAHVALA
Ob težki in nenadni izgubi, ki nas je zadela ob smrti naše ljube hčerke, sestrice in vnukinje
NATAŠE RŽEK
iz Vavte vasi 80, učenke 2. razreda osnovne šole Vavta vas
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem udarcu stali ob strani Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, ambulanti v Straži, učencem in učiteljem OŠ Vavta vas, taborniškemu odredu „Zelena Krka“ za častno stražo, pevskemu zboru OŠ, kolektivu Dolenjke za darovane vence in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: očka, mamica, sestrica Mojca in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Potem, ko smo se za vselej poslovili od našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
JOŽETA KRAŠEVCA
iz Jelš pri Otočcu
se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti Zahvala tudi za sočustvovanje z nami in pismena in ustna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Arkovi in osebju psihiatrične bolnišnice v Polju za zdravljenje, delovnim kolektivom Tosama Domžale, tovarna perila Labod, IMV Novo mesto, tovarna zdravil Krka, trgovskemu podjetju Mercator-tozd Standard, sodelavcem Blagovnice, Pekarni iz Ločne ter pokojnikovim prijateljem iz Trške gore za podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala dobrim sosedom iz Jelš za pomoč in dar namesto venca na grob. Posebej se zahvaljujemo družinam Kraševec, Jeršin, Osterman, Jerman, Zoran in Micki Florjančičevi za vsestransko pomoč ob težki izgubi našega dragega očeta. Hvala župniku za lep pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Otočca, dr. Južniču za skrb med boleznijo. Vsem, ki ste našemu atu v življenju kaj dobrega storili ali z mislijo počastili njegov spomin, naša iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozka in otroci Jože in Drago ter Joži, Rozi, Milena, Vera, Danica, Toni in Marta z družinami	Jelše,	24. 12. 1979
Pred drugim korakom
Suha novica je sporočila, da je dobil Zdravko Petan, glavni direktor novomeškega Laboda, nagrado in diplomo Borisa Kraigherja. To priznanje je gospodarska zbornica Slovenije letos že dvanajstič podelila gospodarstvenikom (citiramo) „za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela in pri poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu
„Zadeva je veliko bolj preprosta, ” izpod rahlo osivelih in strogo pristriženih brčic pove Petan. „Baje v Labodu pametno gospodarimo, po besedah hudo-mušnežev zato, ker smo v neposredni bližini pokopališča. Vsak dan gledamo življenje in smrt, zlagoma se je tudi najbolj debelobučni „labodovec” prikopal do spoznanja, da bo treba ob slabem gospodarjenju in delu kaj hitro na oni svet. Sicer pa šalo na stran, konfekcija je resno in nehvaležno delo. In kot v redko kateri proizvodnji je vezano na kolektivna prizadevanja. Vzemimo čisto navadno srajco. Z njo se ukvarja od prvega reza do embaliranja kar 45 ljudi. Če en sam naredi napako, srajca ni za v prodajo. In srajca ni avto, ki je lahko predpotopen, pa ga, ker motorizirane pločevine pač ni, z lahkoto prodaš za med.
Kolektivnega dela sem se naučil že v rani mladosti. Na dveh hektarjih zemlje nas je bilo z očetom in materjo 13. To so momenti, ki vplivajo na kasnejše življenje, čeprav morda niso odločilni. Kaj pomeni deliti do grama enako usodo, sem spoznal tudi v partizanih. Priznanje meni
je priznanje Labodu, pa naj ta stavek zveni še tako oguljeno. Ko sem prišel v ta kolektiv, so nekateri morebiti pričakovali, da bom kmalu odšel. Pa sem še danes tu, čeprav se vsak dan vozim 30 km na delo. Kadar je hudo, pomislim na našo delavko -ni samo ena - ki mora najprej 3 kilometre peš do tovarniškega avtobusa.
Pa ni vse sentimentalna pravljica, po potrebi si v podjetju nemalokrat dobro pretipamo obisti, menda med sodelavci precej povišam glas.
Velikokrat sem premišljeval, kaj je tako imenovani direktorski stolček. Na njem sem se potil v slabih in dobrih časih, vedno pa se je umetnost, obrt vodenja, zlila v spoznanje, da moraš okoli sebe zbrati sposobne ljudi, tako rekoč ljudi vseh vrst, tudi take, ki znajo lepo govoriti. Tudi to je delo. V trdi areni konfekcije so včasih važne malenkosti. Za primer naj povem, da smo v Labodu prvi in menda edini v Jugoslaviji za svoje delavce uvedli zajtrk. Čaj in žemljica. Naši ljudje se vozijo od daleč, dobro dela samo sit in zadovoljen delavec. Zase, in ne za kapitalista, da ne bo kdo napačno razumel!
V naši tovarni smo imeli in bomo imeli tudi gesla, pa naj zveni še tako staromodno. Nekoč smo si zastavili, da moramo postati največji proizvajalec srajc v Jugoslaviji Prvi korak smo naredili, zdaj nas čaka drugi.
Postati želimo tovarna z največjim življenjskim standardom v jugoslovanski konfekcijski družini. ”
MARJAN BAUER
I'
SREČA S PRVOROJENCEM - Za Anico Šipkovič je bila novoletna noč zares najdaljša v letu. Šele jutro ji je uresničilo pričakovanja. Rodila je sina, zdravega in krepkega dečka Maijana.
PRVA V NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI - Vi
dosava Jačimovič iz Prečne je v novomeški porodnišnici rodila prvega otroka v novem letu, žal pa so morali malo Vesno že prvi dan zaradi zlatenice prepeljati v Ljubljano.
Parček prijokal v novo leto
V Brežicah prva rodila Anica Šipkovič, v Novem mestu pa Vidosava Ačimovič
Prvi porod v novem letu sije v brežiški porodnišnici že drugič zapored rezervirala Samo-borčanka. Letos je bila to Anica Šipkovič, delavk« :z samoborske tovarne nogavic „Svo-boda”. Sed^ir let je že zaposlena tam, dovolj dolgo, da se je privadila na videz lahkemu poklicu, v resnici pa utrujajočemu sedenju in napornemu delu za oči, delu, ki ga znajo najbolje oceniti ženske v konfekcijski industriji.
Z rojstvom prvorojenca Marjana seje mladi mamici izpolnila največja novoletna želja. Pričakovala ga je že prej, vendar si je na tihem ves čas želela, da bi še ..počakal’'. Upa, da se bo njena družinica kmalu še povečala in da bo Marjan dobil sestrico oziroma brata. Stanovanje imata z možem dovolj veliko, da si to lahko privoščita. Glede varstva pa si Sip-kovičeva pav tako ne dela skrbi. Z možem bosta izmenoma delala dopoldne in popoldne in tako prevzela vsak polovico odgovornosti in dolžnosti do otrok. Mož Marjan je po poklicu tapetnik in dela na slovenski strani, v Remontnem zavodu v Brega ni.
Njun prvorojenec je zagledal svet na novega leta dan, osem minut pred 9. uro. Tehtal je 3560 gramov.
Dežurni zdravnik ginekolog dr. Vladimir Lukič je povedal, da je bil letošnji prvi januar dan dečkov. Za Marjanom sta se rodila še dva. Sicer pa je bilo leto 1979 izredno plodno. V brežiški porodnišnici so imeli 1080 porodov, medtem ko prej že nekaj let niso presegli številke tisoč. Rodilo se je 512 deklic in 565 dečkov. Razveseljiv je zlasti povečan prirastek iz brežiške občine, ki po starostni sestavi sodi med „naj-starejše” v Sloveniji. Torej se vendarle pomlajuje.
J. TEPPEY
Novoletna noč tudi v novomeški prodnišnici ne mine kot
vsaka druga, čeprav je nočno dežurstvo tam na dnevnem redu.
Z nestrpnostjo je prvo rojstvo pričakovala tudi dežurna ekipa, v kateri so bili; dr. Marjan Pavlin, babica Silva Pegam, instrumentarka Mimica Miklavec in Jana Horvat. Čakati so morali do 5,30, ko je jutranjo tišino zmotil jok deklice, ki jo je kot prvorojenko rodila 23-letna Vidosava Jačimo/ič iz Prečne 8.
„17. decembra sem imela rok in odšla v bolnišnico. Mala Vesna ta-
DARILO DOLENJSKEGA LISTA
Kot je že dolgoletni običaj, uredništvo Dolenjskega lista čestita srečnima družinama in jima sporoča, da bosta novorojenca prejela hranilni knjižici z začetnima vlogama po S00 din. Marjanu in Vesni želimo tudi vso srečo na pragu življenja! -
krat še ni hotela na svet, zato sem nekaj dni pred novim letom odšla domov. Želela sem si, da bi z možem, s katerim sva komaj 15 mesecev poročena, preživela silvestrski večer. To nama je tudi uspelo, ob tretji uri pa me je mož zapeljal nazaj in . :.”, pove piav po slovensko, čeprav je komaj pred dobrim letom prišla iz rojstnega Tesliča v Bosni. Zaposlena je v kemični čistilnici „Krke”, mož pa dela pri Novogradu. Začasno sta si uredila dom v bivši prečenski šoli, novo hišo v istem kraiu pa imata že pod streho.
Žal so morali Vesno, kije ob rojstvu tehtala 4006 gramov, že drugi dan zaradi zlatenice odpeljati v ljubljansko bolnišnico.
Zanimivo je zapisati tudi „zaklju-čni račun” rojstev minulega leta. Produktivnost je bila visoka, saj je luč sveta zagledalo kar 1989 novorojenčkov, 21 je bilo dvojčkov, deklic 944, dečkov pa 1045. Da bo tudi letos joka dovolj, je pokazal že 1. januar, ko se je rodilo 6 deklic in 3 dečki.
J. PAVLIN
S tremi streli tri prašiče
Lovca Jake iz Žužemberka uspešen lovski krst
V NOVO LETO Z DOCO MAROLT
Najbolj veselo noč je večina Ribničanov pričakala doma ob obilni hrani in pijači ter skromnim TV fiogramom. Cene novoletnih me-nujev v gostiščih so bile tako visoke, da je preprost račun povedal, da je ceneje silvestrovati doma, še ceneje pa pri prijateljih ali sorodnikih. Novega leta in dedka Mraza so bili najbolj veseli otroci, ki jim je dedek Mraz delil darila v domu JLA.
Kar prek 500 ljudi je pričakalo Novo leto v domu JLA v Ribnici, kjer jih je zabaval ansambel „Avan-ture”, pela pa je Do ca Marolt. Cena je bila 410 din, v hotelu ,Jelka”, kjer so igrali ..Ribniški fantje”, pa 400 din. Veselo je bilo tudi v Glažuti, Loškem potoku, Sodražici
ničlo
V okoliških vaseh pa tudi manj kot minus 20 stopinj
Minuli petek so v Kočevju namerili kar -18,4 stopinje C pod ničlo, v nekaterih okoliških krajih pa Je več (na Mlaki -21 C, Željne -20 C itd-). Dan prej so namerili v Kočevju -15,2 stopinje, v Željnah -18, v Salki vasi -17 stopinj itd. To so bile tista dva dni najnižje temperature na območju širše Dolenjske in med najnižjimi v Sloveniji.
Rinža je že ob novem letu zamrznila. Drsalci so se kljub temu upali na njen led šele v petek. Zato pa je bilo že prej živahno na bajeriu za Bračičevo ulico, kjer so pred nekaj leti uredili varnejše drsališče.
Hud mraz po praznikih je povzročil tudi nekatere nevšečnosti. Zgradbe so se med prazniki tako ohladile, da jih je bilo prvi delovni dan v letu težko zadostno ogreti. Hladno je bilo, kljub ogrevanju, v stavbi gimnazije. V Itasu pa je bilo ponekod tudi tako mrzlo, da so odšli delavci dopoldanske in popoldanske izmene domov in bodo odpadle delovne ure nadomestili na eno izmed prostih sobot.
J. P.
„Divji prašič!" odvrne brez pomišljanja suhokrajinski kmet na vprašanje, katera divjad mu največ prizadene. Divje svinje mu vse leto strežejo po pridelkih in bi naredile še več škode, če ne bi bilo lovcev Lovske družine Plešivica, ki ima skoraj 70 članov. Lovec Jaka je eden od njih.
Pri Rojčevih v Žužemberku je lov že v krvi. Oče Jaka lazi za divjadjo že od mladih nog. Tudi sin gre po njegovih stopinjah, saj je, kot je pokazal že na lovskem krstu, podedoval po očetu pravo žilico za lov. Komajda je dobro shodil, že je stopical za očetom v bližnjem gozdu za divjadjo in že kot otrok mnogo večerov prečul ob njivi, ko sta skupaj z očetom varovala pridelek pred vsiljivimi ščetinarji. t
Jakec je danes Jaka tridesetih let in nedolgo tega je uspešno opravil izpit za lovca. Tu se pričenja razburljivo drugo dejanje njegovega lovstva. Sledilo si je bliskovito; v četrtek z očetom po novo „mavzeri-co”, v petek na izpit v Novo mesto, v soboto pa že na brakado nad prašiče. Tam se je izkazal s podvigom, o katerem še danes govorijo Suho-kranjci.
..Postavili smo zasedo nad Žužemberkom. Ob vznožju Bačkence, kjer so njive. Oče me je postavil na najbolj neprehoden del ob gozdu. Trije lovci so gonili, trije smo čakali.
V stiski kliči /061/313-715
Slovenci uživamo žalosten sloves, da smo pri samem vrhu evropske lestvice po številu samomorov glede na število prebivalcev, kar turobno priča, da je precej naših rojakov dostikrat *. v hudih duševnih stiskah, iz katerih ne najdejo druge poti kot v smrt
Anketa, ki so jo opravili pred dvema letoma, je pokazala, da mnogi ne bi poskušali samomora, če bi v trenutku največje stiske imeli koga, komur bi lahko potožili svoje težave. Z novim letom, točneje od 3. januarja naprej v ljubljanskem centru za mentalno zdravje vsak dan dežura psihiater, psiholog, socialna delavka ali višja medicinska sestra, kdor bo pač na vrsti, a vsi bodo pripravljeni prisluhniti človeku v stiski in mu svetovati. Treba bo le zavrteti telefonsko številko (061) - 313 - 715.
Takšne svetovalne službe niso nič novega. V svetu, posebno na Zahodu, kjer je sodobnik razmeroma precej duševno nestanoviten, so se dobro obnesle. Tudi v naši državi so prvi poskusi zadovoljivi; letos septembra so telefonsko številko za ljudi v stiski kot prvi v Jugoslaviji uvedli Beograjčani
Iznenada zaslišim pravo grmenje in hud pasji lajež. Ščetinarji so jo brisali prav proti meni. Nekaj časa sem jih Šel, potem pa počil prvega, nato še drugega in tretjega. S tremi streli trije zadetki v polno, ” pripoveduje.
Rašiči so tehtali skupaj nekaj nad 200 kg. Najlažjega so pri Rojčevih skupaj s sorodniki snedli doma, druga dva pa sta izginila v želodcih petičnih gostov v ljubljanskih hotelih, seveda za dobro odškodnino lovski družini.
J. PAVLIN
V NOVEM MESTU ZVEZNA RAZSTAVA POŠTNIH GOLOBOV
V športni dvorani v Novem mestu bo 12. in 13. januarja odprta zvezna razstava golobov pismonoš Jugoslavije. Ob tej priložnosti bodo ocenjevali golobe in izbrali ekipo, ki bo sodelovala na spartakiadi v Nitri v CSSR. Na razstavi bodo prikazali tudi klubsko razstavo malih živali, ki jih gojijo člani organizatorja razstave, kluba ..Pismonoša” iz Novega mesta. Na sporedu bo tudi bogat srečelov in prodaja značk.
ZAČETNI SMUČARSKI TEČAJ ZA ODRASLE
Smučarski klub Bela krajina v, Črnomlju organizira za vse odrasle občane začetni smučarski Crmošnjicah v popoldanski Vse zainteresirane prosim udeležijo razgovora v ponedeljek,
14. januarja, ob 16. uri v prostorih sejne sobe DPO, Kolodvorska 34, Črnomelj (stari zdravstveni dom), kjer se bodo dogovorili o terminu ter dali vsem prijavljenim kratka " napotila. Prosimo, da se prvega razgovora udeležijo v čim večjem j številu, saj bo v torek, 15. januarja, že prva ura začetnega tečaja.
se oarasie
k<4.
u/SigVS.
I
UGODNA SMUKA ZA MLADE
Ul
pi
ar
Mladinska turistična poslovalnici ra Novo mesto je pripravila za otroke ba in mladino tedenske smučarske aranžmaje v Bohinju in okolici po izredno ugodnih cenah. Prenočišča s ”*] prehrano so smučarjem na voljo v J*'-Mladinskem domu in v pensionu fri-stavec. Primemo za smučarska druš-se: tva, za tečaje, za šole, in posamezni-! ill ke. Informacije daje MTP, Novi trg Svi 4 (pri pošti) tel.: 22-555.	dij
S
hsp
hr;
de
Dt
JAKA ROJC
KAMERA ODKRIVA - Na nič ko"ko sestankih so se Dolenjeboštanjčani borili za leseni most čez žago v Boštanju pri Sevnici. Minilo je leto, odkar so tja navozili zavidljive tramove, ki naj bi nadomestili veterana, a ga še vedno niso. Ker ga ni silaka, ki bi mu zadal milostni strel, da bi se podrl — sam se namreč kljub očitni trtilosti noče - je tod okoli od novega leta sem nova trimska naprava. Vrli cestaiji so namreč na vsako stran mostu natresli obilo peska in kamenja, vendar brez uspeha. Kot lepo prikazujejo gazi v snegu, se pešci hočeš nočeš motovilijo čez novo ovito in še naprej uporabljajo nevarni most.
V REPlCEVI dragi mladi ne spijo
GLASBENI VEČER V ŠMIHELSKIH TEHNIŠKIH ŠOLAH
V sklopu predstavitev različnih Li( glasbenih oblik bo danes, 10. janu-^,,. arja, v Izobraževalnem centru za a.' tehniške stroke v Šmihelu srečanje zj.-blues glasbo. Razvojno pot te zanimive glasbene smeri bo ob glasbe-?3 nih primerih razložil Drago Vovk.. u Začetek ob 16. uri.	JUb
val
ii
— Premalo mladih je vključenih v kulturno življenje Re-pičeve drage, je rekel tovariš predsednik in je potegnil desno obrv bliže lasišču.
— O, to pa ne bo dižalo. Naj povem, da je v našem izvršnem	odboru tovarišica Klotilda Zračnikova, sekretarka Zveze socialistične mladine, se je razburila predsednica izvršnega odbora kulturne skupnosti.
— Tudi v Zvezi komu-, nistov, v njenem delu, mladi niso pretirano prisotni, je pričel kritizirati tovariš sekretar in si je popravil na debelo zavezano kravato.
— Trditev je le malce pre-uranjena, se vam ne zdi? Ne smemo namreč pozabiti, daje tovarišica Klotilda Zračnikova, sekretarka Zveze socialistične mladine, članica občinske' konference. S svojimi debatnimi prispevki je pomagala rešiti že marsikateri problem, je protestiral mladinec, sicer zadolžen za delo mladinskega kluba in njegovih društev.
— Ne boste ovrgli trditve, da mladih ni pretirano močno čutiti v delu sindikata, je poskušal tovariš Ozimnič, predsednik sindikata Repičeve drage.
— Spet strel v prazno.
Imam občutek, da govorimo na pamet ali pa hote pozabljamo, da je tovarišica Klotilda Zračnikova, predsednica Zveze socialistične mladine, že dve leti aktiven član občinske sindikalne konference, se je zoperstavil sindikalist iz Hitrotkala.
- Pa poglejmo, kako je v Socialistični zvezi. Kljub nenehnemu prizadevanju, da bi vključili v delo, kolikor je le mogoče, večje število mladih, pravega uspeha nimamo pa nimamo, je dvignil glas tovariš Evidentič,,
— Prazna napletanja, tovariš! Morda pa imate zelo
slab spomin, ki ni zabeležil, kako zelo aktivna je bila pri zadnjih volitvah tovarišica Klotilda Zračnikova, sekretarka Zveze socialistične mladine, je vzkipel nekdanji predsednik odbora za volitve in je opazno pordel v obraz.
— Pri telesnokulturni skupnosti pa, tovarišice in tovariši, mladi delajo. Moram pohvaliti tovarišico Klotildo Zračnikovo, ki je porabila veliko prostega časa in truda pri pripravi delavskih športnih iger, ki so, kot vam je znano, lepo uspele, je pohvalil mlade tovariš Bradljič,
Po krajši razpravi so si bili vsi edini, da mladi v Repičevi dragi ne spijo.
TONI GAŠPERIČ
%
v