Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina , . ... L 1.000 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 2.000 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo , . ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XVI. - Štev. 40 (813) Gorica - četrtek 1. oktobra 1964 - Trst Posamezna številka L 40 Poročilo s koncila Notranji položaj v Italiji Drugi teden del na koncilu je potekal v znamenju dveh važnih zadev: 1. koncilski očetje so razpravljali o posebni Izjavi o verski svobodi. To izjavo bodo dodali k osnutku o ekumenizmu. 2. nadaljevali so z glasovanjem o raznih členih osnutka o Cerkvi. O-glejmo si na kratko eno in drugo. Na koncilu vedno bolj poudarjajo dejstvo, da je namen sedanjega koncila pastoralen, to je dušnopastirski. Zato pa se izogibajo kakim posebnim teološkim zadevam, ki bi zahtevale kake definicije, in se rajši ustavljajo ob praktičnih vprašanjih sodobne Cerkve in človeštva. V zvezi s tem praktičnim namenom koncila je tudi Izjava o verski svobodi. To izjavo je hotel imeti sam pok. papež Janez XXIII. Prvič v zgodovini koncilov je, da se koncilski očetje bavijo s podobnim vprašanjem, ki ni toliko dogmatično, temveč pastoralno in deloma še juridično. Ker gre torej za življenjsko vprašanje, ni čuda, če so bili koncilski očetje glede tega zelo različnega mnenja. O predloženem osnutku so izrekli najrazličnejša mnenja: eni so ga hvalili in odobravali, drugi so zahtevali razne popravke, tretji so ga enostavno zavrgli, češ da ni zanič. Bilo je zanimivo slediti njihovim izjavam v časopisnih poročilih. V enem so se vsi strinjali: Taka izjava je potrebna in jo od koncila pričakujejo kristjani in nekristjani. Različnost mnenj na koncilu nas ne sme čuditi, ker so škofje iz vseh dežel sveta, kjer se problem verske svobode izraža v najrazličnejših oblikah, od popolne verske in cerkvene svobode v Angliji in ZDA do zanikanja vsake take svobode v deželah pod komunističnimi režimi. Tako so V Rimiu. so uradno sporočili, da bodo 22. novembra upravne volitve. Z nekaterima izjemami bodo torej v nedeljo 22. novembra pokrajinske in občinske volitve po vsej državi. Za nas pridejo v poštev volitve pokrajinskega sveta na Tržaškem in občinske volitve v občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. V tržaškem mestu ne bo občinskih volitev, ker so bile leta 1962. Medtem ko bodo občani tržaške mestne občine volili pokrajinske svotovavce in občinske svete svojih občin. Slovenska skupnost bo nastopila na pokrajinskih in občinskih volitvah. Pripravljalna dela so že povsod v teku. Za zdaj je najvažnejše sestavljanje list in zbiranje podpisov predlagateljev. Za pokrajinske volitve v tržaški pokrajini je treba predložiti listo s 24 kandidati in najmanj 500 podpisov predlagateljev. Za občino Devin -Nabrežina je treba predložiti listo z 20 kandidati in najmanj 70 podpisi predlagateljev, za občino Dolina prav tako listo z 20 kandidati in najmanj 70 podpisi predlagateljev, medtem ko zadošča za občino Zgonik lista 12 kandidatov in 20 podpisov predlagateljev in prav tako za občino Repentabor lista 12 kandidatov ter 20 podpisov predlagateljev. Opozoriti jc treba še na novost, da bodo letos volitve po večinskem sistemu samo v zgoniški in repen-tabonski občini. Tam dobi lista, ki zmaga, takoj 12 občinskih svetovavcev, druga najmočnejša za njo pa ostale tri. V devinsko -nabrežinski in dolinski občini pa bodo volitve po proporčnom sistemu. Tu ni nobene nagrade za listo, ki dobi največ glasov, ampak se število mest v občinskem škofje v svojih posegih v debato bili verna podoba tega, kako neko praktično vprašanje zadobi različne oblike v različnih pogojih. Vendar so sklenili, da bo koncil poudaril nekaj najbolj splošnih načel o pravicah, ki so vrojene vsakemu človeku, da sme po svoji vesti v Boga verovati in tudi na zunaj častiti ter po svoji vesti živeti, ne da bi ga smel kdor koli zaradi tega preganjati ali podcenjevati. GLASOVANJE O CERKVI Istočasno z razpravo o verski svobodi je šlo glasovanje raznih členov osnutka o Cerkvi. Na vrsti so bili razni važni členi, ki so lani zbudili dolge debate. Letos so pri glasovanju drugega za drugim sprejeli z velikansko večino. Omenimo naj, da je bil sprejet tudi tisti člen, ki govori, naj se tudi v zapadni Cerkvi obnovi samostojen in trajen red diakonata kot je bilo v prvih krščanskih stoletjih. Ta člen so koncilski očetje sprejeli z veliko večino. Ko je potem prišlo do glasovanja, ali bodo morali diakoni držati celibat, sta obveljali dve mnenji: če postanejo diakoni možje v zrelih letih, bodo lahko ohranili družino, ki jo morda že imajo; če pa postanejo diakoni mladi fantje, bodo morali napravili obljubo celibata tako kot duhovniki. Službe, ki jih bo opravljal diakon, ostanejo tiste, ki so bile v veljavi nekoč: krščevanje, pogrebi, pridiganje, obhajanje in podobno. Kje naj se uvede stalen red diakonata, pa bodo odločale škofovske konferenece in bo moral to potrditi sv. oče. Po končanih razpravah o verski svobodi so začeli debatirati Izjavo o judih in drugih verstvih. svetu razdeli sorazmerno s številom glasov, ki jih dobi vsaka lista. Za listo v miljski občini je potrebnih najmanj sto podpisov predlagateljev. DOLŽNOST NAS KLICE! Drage Slovenke, dragi Slovenci! Spet nas kliče dolžnost. Na pomlad smo na deželnih volitvah doživeli svojo resnično politično pomlad. V okrilju Slovenske skupnosti smo na Tržaškem in Goriškem zbrali nad deset tisoč glasov in s tem pred vsem svetom izpričali, da živimo, da držimo skupaj in da terjamo svoje pravice. Vodstvo Slovenske skupnosti po deželnih volitvah ni spalo, ampak je ves čas stalo ob strani našemu izvoljenemu sve-tovavcu dr. Škrku. Slovenska skupnost je držala obljubo — zvestobo za zvestobo. Čeprav so predstavniki deželnega odbora izjavljali, da dežela nima nikakšnega o-pravka s slovensko narodno manjšino, jih je vodstvo Slovenske skupnosti z odličnimi, pogumnimi in dostojnimi nastopi našega svctovavca dr. Škrka prisililo, da je moral deželni svet vsaj eno tretjino časa na dosedanjih sejah posvetiti vprašanjem slovenske manjšine in nam dati ter priznati pravice, o katerih prej ni hotel nič slišati. A vse to je šele začetek. Naš boj se nadaljuje. Kakor smo dosegli priznanje, da je Slovenska skupnost zastopnica slovenske manjšine v Italiji, tako moramo izvoliti svojega zastopnika v tržaški pokrajinski svet. Tudi tam se mora slišati naš glas. In kakor smo v deželnem svetu prodrli, ker smo sc lahko sklicevali na veliko šte-(Nadaljevanje na 3. strani) Italijansko politično življenje je še vedno zelo razgibano. Vrsta dogodkov in okoliščin je pripomogla, da so oživele stare in se pojavile nove polemike. Temu se ne smemo preveč čuditi, kajti upravne volitve so tako rekoč pred durmi. Pred tednom dni je bilo še negotovo, kajti socialisti so želeli volitve prenesti in prej urediti vprašanje nasledstva bolnega predsednika Segnija. Toda vlada je na seji prejšnji petek sklenila, držati se ustavnega roka in je v ta namen določila datum 22. in 23. novembra. Tega dne bodo po skoro vsej državi upravne volitve za obnovo občinskih in pokrajinskih svetov. — Kar se naših krajev tiče, bodo pokrajinske volitve tako v tržaški kot v goriški in videmski pokrajini. Ne bo pa občinskih volitev v Trstu in Gorici. Nove občinske svete bodo pa volili v vseh ostalih okoliških občinah, in sicer po večinskem sistemu v občinah do pet tisoč prebivavcev, po proporcionalnem pa v občinah z nad pet tisoč prebivavci. Po tem novem pravičnejšem sistemu se bo na Tržaškem volilo v Miljah, Dolini in v Devinu-Nabrežini. ZAPLETLJAJ V SENATU V senatu je v minulem tednu prišlo do nepričakovanega zapiet-ljaja, ki bi lahko povzročil vladno krizo. V razpravi je bil vladni u-krep o zvišanju splošnega davka na promet (IGE) od 3.30% na 4%, ki spada v okvir vladnih u-krepov proti neugodni gospodarski konjunkturi. Zaradi slabe organizacije in strankarske nediscipline vladni ukrep ni prodrl. Od 208 prisotnih senatorjev, jih je 107 glasovalo proti vladi, 101 pa za vlado. Iz glasovanja je razvidno, da je z opozicijo potegnilo kar 15 tako zvanih »prostih strelcev« iz vrst vladnih strank. Sumijo, da gre za demokristjanske senatorje. S tem v zvezi je zanimivo, da je preko 40 senatorjev KD bilo odsotnih. Opozicija je takoj zahtevala odstop vlade. Toda vodstva vladnih strank so ugotovila, da ne gre za nezaupnico vladi v pravem smislu besede in da zaradi tega vlada nima formalne dolžnosti odstopiti. S tem je bila vladna kriza zaenkrat preprečena, toda mučen vtis, ki ga je incident v senatu povzro^ čil, še naprej poživlja polemike ne samo med vlado in opozicijo, ampak med samimi vladnimi strankami. IZJAVE SARAGATA Nezadovoljstvo med strankami vladne koalicije povzroča namreč še nerazčiščeno razmerje sil v notranjosti KD po njenem zadnjem kongresu. Novo vodstvo stranke morajo šele izvoliti 1. oktobra. Na kongresu se je namreč izkazalo, da nobena struja nima absolutne večine, zato bo nujno moralo priti do povezave vsaj dveh struj. Najmočnejša je tako zvana moro-dorotejska skupina, ki jo sestavljajo pristaši predsednika vlade Mora. Socialdemokratski prvak Sara-gat se boji, da bi se Moro povezal s kako zmerno strujo ali s Fanfa-nijevo skupino. V intervjuju časopisu »Espresso« je Saragat s tem v zvezi izjavil, da se koalicija med sredinsko-levičarskimi strankami lahko obdrži le pod tremi pogoji: 1) da se program, o katerem so se sporazumele štiri vlad- ne stranke, izvede na način in v časovnem roku, ki so ga določili; 2) da bo sestava novega vodstvenega odbora KD taka, da bo nudila jamstvo za izvajanje programa levega centra; 3) da na vodstvu vlade mora biti oseba, ki je po godu socialdemokratom. — Po njegovem, politiko levega centra jamčijo različni elementi. Ce e-den od teh odpade, pade tudi politika levega centra. Razumljivo, da so te Saragato- Po dolgotrajnih pogajanjih sta vzhodnonemška vlada in zahodnoberlinski senat dosegla sporazum o obiskih zahodnih Berlinčanov v vzhodnem delu mesta. To je drugi sporazum te vrste, odkar so se lani decembra sporazumeli o obiskih ob novoletnih praznikih. — Kot rečeno so pogajanja za sedanji sporazum trajala celih devet mesecev. Že se je zdelo, da ne bodo dovedla do cilja, ko so prejšnje dni javili doseženi sporazum. Sporazum določa, da lahko zahodni Berlinčani obiskujejo svoje sorodnike v vzhodnem Berlinu od 26. oktobra do 8. novembra in od 19. decembra do 3. januarja 1965. Za obisk med velikonočnimi prazniki prihodnje leto se bodo še podrobno dogovorili. — Prepustnice za obiske bodo izdajali na 16 krajih v zahodnem Berlinu, mejo pa bodo prestopili na petih prehodih. V sporazumu je rečeno, da je mogoče sporazum podaljšati na željo ene izmed obeh strani. Odmevi na doseženi sporazum so bili pozitivni. Bonska vlada je sporazum odobrila soglasno, čeprav je še pred nekaj dnevi omahovala in imela nekatere predsodke, češ da bi s tem dejansko priznala Vzhodno Nemčijo. Temu očitku se je diplomatsko ognila na ta način, da je v zapisnik o sporazumu vstavila izjavo: »Obe strani izjavljata, da se nista sporazumeli o sedežu, oblasti in pristojnosti podpisnikov«. Računajo, da se bo moglo okoristiti sporazuma okrog 800 tisoč Berlinčanov, ki imajo sorodnike na drugi strani zidu. Ciper in sovjetska pomoč Ciprski minister za trgovino in industrijo Araouzos je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Sovjetska zveza v kratkem podpisala s Ciprom sporazum za dobavljanje orožja. Izjavil je tudi, da bo sovjetska pomoč brezplačna in brez političnih pogojev. Medtem poročajo, da je že prispel v Moskvo ciprski zunanji minister Kiprionu, da podpiše omenjeni sporazum o vojaški pomoči. Turška vlada je od svoje strani preklicala vse dopuste svojim vojakom in za- V nedeljo je ameriška vlada objavila rezultate preiskovalne komisije, ki jo je vodil predsednik najvišjega zveznega sodišča Warren. Komisija je bila imenovana 29. novembra lani in je zaključila z delom 24. septembra letos. Njeno poročilo vsebuje 881 strani ter obsega okrog 300 tisoč besed. Iz rezultatov preiskave izhaja, da je Lee Osvvald edini Kenne-dyjev morivec, ki je nastopil na lastno pest in ni torej pri svojem podlem dejanju bil z nikomer povezan. Enako je na lastno pest ravnal Osvvaldov morivec Jack Ruby. Isto poročilo tudi odločno zanika, da bi Kennedyjev morivec bil na kakršen koli način povezan s sovjetsko ali ku- ve izjave znatno oslabile položaj vlade, in to ravno v trenutku, ko je v senatu doživela nepričakovan udarec. Vendar stvarno gledano, ni položaj tako kritičen kot ga predočuje Saragat. Krščanski demokrati se prav gotovo zavedajo velikih odgovornosti, ki jih kot najmočnejša stranka imajo. Če so se odgovornega poskusa z levim centrom lotili, so svoje sile prav gotovo izmerili in ga bodo dosledno izvajali. čela pošiljati grškim državljanom obvestila, da bo začela v drugi polovici oktobra izvajati ukrepe za njihov izgon iz države. Varnostni svet je medtem na predlog generalnega tajnika U Tanta soglasno o-dobril podaljšanje mandata sil OZN na Cipru za nadaljnje tri mesece. Kot znano je prvotni rok potekel 26. septembra. Velesile pa se niso mogle sporazumeti o predlogu U Tanta, da bi se točneje določile naloge varnostnih sil Združenih narodov na otoku. — Precej vznemirjenosti je povzročilo odkritje orožja v nekem vozilu čet OZN. Po virih ciprske vlade so omenjeno orožje hoteli vtihotapiti v neko turško vas na otoku. V zadevo sta vpletena dva švedska častnika in trije vojaki. V zvezi s ciprskim problemom se postavlja sedaj vprašanje: Ali bo v teku treh mesecev prišlo do odločilnega pre-okreta, da bodo lahko mednarodni oddelki brez skrbi zapustili otok? Nadškof Makarios ni še z nobenim večjim dejanjem pokazal, da misli rešiti spor na kompromisen način. Njegovo naslanjanje na sovjetsko vojaško pomoč daje misliti, da se pripravlja na novo ofenzivo. Če bi se zavedal tveganja, kateremu se izpostavlja, bi prav gotovo odnehal od svoje trmoglavosti. Uničevalno delo orkana »Wilda« na Japonskem Japonska je plačala težak davek ob zadnjem ciklonu »Wilda«, ki je zajel tri province, Kagoshimo, Hiyazaki, Huoggo, otok Shikotu in industrijsko področje Kansai. K sreči je ciklon prizanesel Tokiu, kjer so bili že v velikih skrbeh zaradi bližajočih se olimpijskih iger. Ciklon je zahteval 33 mrtvih, 500 ranjenih in 10 pogrešanih, 20 tisoč popolnoma porušenih stanovanj, 70 tisoč poplavljenih in poškodovanih stanovanj, 64 potopljenih in 192 poškodovanih ladij. Zaključek zagrebškega velesejma V nedeljo 20. septembra se je uspešno zaključil mednarodni zagrebški velesejem, ki je med n a j več j i mi velesejmi na svetu. Obiskalo ga je en milijon sedemsto tisoč oseb. bansko vlado, čeprav je Osvvald bil po političnem prepričanju marksist in je nekaj časa živel na Kubi in v Sovjetski zvezi. — Končni zaključek je, da sta protagonista tragedije v Dallasu, Osvvald in Ruby, bila dve neuravnovešeni osebi, ki sta ločeno ravnali druga od druge. Poleg tega temeljnega zaključka, je preiskava prišla do ugotovitve, da je bila varnostna služba med Kennedyjevim sprevodom po Dallasu pomanjkljiva. Sam Kennedy je baje dve uri pred atentatom v razgovoru izjavil, da je predsednika ZDA kaj lahko umoriti, kakor da bi slutil nevarnost, ki mu je pretila in usodno pokončala njegovo mlado življenje. RAZPIS UPRAVNIH VOLITEV O PREHODIH V BERLINU Preiskava o smrti Kennedyja Sped. in abbon. postale - I Gruppo Priporočajmo se Slomšku „ Slomškov dom“ v Bazovici Iz Lanusu v Argentini smo prejeli naslednje poročilo o ozdravljenju na priprošnjo božjega služabnika Slomška: »Dne 21. januarja 1963 sem zbolel na gripi. Vendar sem kljuboval in tudi po malem delal. Dne 28. januarja sem moral v posteljo, zdravnik je ugotovil vnetje pljuč. Po nekaj dnevih sem zopet vstal, a bolezen se je poslabšala. Dne 5. februarja je zdravnik odredil popolno mirovanje, ker se je vnetje pljuč ponovilo. Kljub vsem zdravilom sem se počutil vedno slabše. Dihanje mi je delalo težave pri vsakem premiku. Proti koncu meseca februarja so me preiskali s cevko skozi grlo in ugotovili, da imam bulo na pljučih. Dne 5. marca je zdravnik svojcem zaupal, da gre za raka na pljučih in da je nujna operacija. Iz tega razloga zdravnik ni odredil več nobenih zdravil, dasi so jih moji prosili, ker mi pravega razloga niso smeli povedati. O resničnem stanju sem zvedel šele po ozdravljenju. Povedali so mi, da je potrebna operacija. Tedaj sem sklenil, da bom začel devetdnevnico k škofu Slomšku, vsak dan tri Očenaše, da bi bil obvarovan operacije. Dne 13. marca, zadnji dan devet-dnevnice, je zdravnik odredil prevoz v bolnišnico. Na predvečer sem se pripravljal: ko sem se pri umivanju sklonil, mi je zmanjkalo sape; srce mi je močno bilo in bal sem se, da me bo zadušilo. To je trajalo kakih pet minut, potem je odleglo. Prihodnji dan na potovanju v bolnišnico sem se kar dobro počutil. Zdravnik me je začudeno pogledal. Med tem, ko so mi pripravljali posteljo, približno eno uro, me je preiskoval in ukazal napraviti novo radiografijo. Primerjal je ono, ki jo je napravil 27. februarja in no\'o. Nato nas je vse skupaj poklical v pisarno in dejal: "Po vseh prejšnjih preiskavah je bilo vidno, da je bil rak na pljučih. Današnja radiografija pa je pokazala, da bule ni več; pljuča so čista, operacija je nepotrebna. Lahko greste vsi skupaj domov..’ Lahko si predstavljate naše presenečenje! Dne 15. aprila so za kontrolo napra- Na misijonsko nedeljo bodo proglasili za svetnike ugandske mučence V soboto 26. septembra je sv. oče Pavel VI. imel tajni in javni konsistorij. Na tajnem konsistoriju je podelil palije raznim nadškofom, ki so bili imenovani v zadnjih letih; vseh je bilo 42, med njimi tudi ljubljanski nadškof Pogačnik. Na javnem konsistoriju pa je sv. oče javil, da bo dne 18. oktobra, ko se obhaja svetovna misijonska nedelja, slovesno pri-štel med svetnike 22 ugandskih mučencev, ki jih je proglasil za blažene Benedikt XV. V Ugando so dospeli prvi 'misijonarji leta. 1879, leto nato so krstili prve štiri katehumene. Število katehumenov in kr-ščencev je pa začelo naglo rasti. Leta 1886 jih je bilo že tisoč. Tedaj je nastopil domači kralj Mwanga I. s hudim preganjanjem zoper kristjane. Bito je nad sto žrtev, med njimi 22 najodličnejših, ki bodo sedaj prišteti med svetnike. To bodo prvi svetniki črnci iz Afrike. Kri mučencev je postala seme novih kristjanov. Danes je v Ugandi najbolj cvetoča Cerkev v Afriki, ki ima že tudi svojega kardinala. Zagrebško semenišče V zagrebškem malem semenišču je letos 428 dijakov. Obiskujejo škofijsko gimnazijo. 230 dijakov je iz zagrebške nadškofije, ostali so iz drugih hrvaških škofij. Zelo se je povečalo število gojenoev v prvem razredu, ki znaša skupno 135 gojencev. — Novo šolsko leto se je začelo 5. septembra. »Pacem in Terris« v slovenščini Vatikanska poliglotska tiskarna je natisnila in izdala okrožnico papeža Janeza XXIII. o miru v slovenščini. Oblika in format sta ista kot pri okrožnici Mati in Učiteljica. Semenišče za zakasnele poklice v Ameriki Kardinal Cushing je 5. septembra v VVe-stenu blagoslovil novo semenišče za zakasnele duhovniške poklice. Semenišče je skupno za vse severnoameriške škofije in se imenuje po umrlem papežu J ane-zu XXIII. Kardinal je pojasnil, kako so morali med gradnjo načrte spremeniti. Prvotno so predvidevali stavbo za sto gojencev, a kandidatov se je prijavilo nad 400. Zato so morali stavbo znatno povečati. vili še eno radiografijo. Izid je bil isti: pljuča popolnoma zdrava. Dne 30. maja sem šel na ponovno preiskavo zaradi pritiska krvi. Vnovič mi je zdravnik zagotovil, da sem na pljučih popolnoma zdrav. Prepričan sem, da sem ozdravel na priprošnjo božjega služabnika škofa A. M. Slomška. Zato bom storil vse, kar bo v mojih močeh, da bo njegova priprošnja v moji zadevi prišla na merodajno mesto pri sv. stolici kot poroštvo za Slomškovo poveličanje na oltarju.« Z omenjenim primerom ozdravljenja se sedaj ukvarja cerkveno sodišče na škofiji v Lomas de Zamora v Argentini, pod čigar pravno območje spada ozdravljenec, g. Janez Lužovec. Škofijsko sodišče bo v doglednem času poslalo potrebne akte zdravniškega postopka sv. stolici s prošnjo, da ozdravljenje potrdi kot čudež v prid beatifikacije božjega služabnika Slomška. Mi pa, dragi Slomškovi častivci, zahvalimo Boga za novo milost in širimo zaupanje v Slomškovo priprošnjo posebno pri naših bolnikih. * * * Družina Dolinšek, p. d. Keber v Lepeni pri Železni Kapli na Koroškem se zahvaljuje priprošnji božjega služabnika Slomška za dvojno ozdravljenje. Sin, star 12 let, se je težko ranil na nogi z motorno žago. Bil je dva meseca v bolnišnici, a noga v stopalu je zaradi poškodovane kite ostala negibna. Hoditi je mogel le s palico. Družina je z otroki opravila devetdnevnico v čast služabniku božjemu Slomšku za ozdravljenje. Fantu je noga ozdravela in o poškodbi ni več sledu. Skoraj istočasno se je mlajši brat, star komaj eno leto, polil s tremi litri vrelega mleka in dobil strašne opekline. Tudi ta je po opravljeni devetdnevnici na Slomškovo priprošnjo ozdravel. Ti primeri nam pričajo, da se moramo v stiskah zelo priporačati božjemu služabniku A. M. Slomšku. (»Slomškov list«, jan. 1964) Kardinal je tudi dal zanimive podatke o prvih sprejetih kandidatih: dva zdravnika, šolski ravnatelj, več profesorjev, en odvetnik, ravnatelj časopisa, bivši metodistični duhovnik. Rektor semenišča je bivši mornariški častnik. Srednja starost kandidatov je 40 let. Kardinal je še dejal, da so številni zakasneli duhovniški poklici znamenje, kako Bog kliče v svojo službo v vsaki starosti in kako so sredi velikega materialnega blagostanja ljudje, ki so pripravljeni na popolno predanost v Gospodovi službi. Slovenski medškofijski liturgični svet Slov. škofje so ustanovili medškofijski liturgični svet in vanj imenovali po 2 ali 3 člane. Člani sveta so: Andrej Simčič in Svetko Gregorič ža goriško in tržaško -koprsko administraturo, Drago Oberžan in Jože Vesenjak za mariborsko škofijo, dr. Stanko Lenič, dr. Janez Oražen in dr. Marijan Smolik za ljubljansko nadškofijo. Škofje so že odobrili poslovni pravilnik, ki so ga sestavili člani liturgičnega sveta. Liturgični svet ima nalogo, da pripravlja predloge škofom za pastoralno in liturgično delo v slovenskih škofijah. Skrbel bo tudi za liturgične knjige in liturgične pripomočke. Sv. oče je sprejel 6000 železničarjev Sv. oče Pavel VI. je v nedeljo 27. septembra daroval sv. mašo v baziliki sv. Petra ob navzočnosti številnih skupin romarjev iz Italije ter inozemstva. Najbolj številna je bila skupina železničarjev iz Italije, in sicer šest tisoč. Prišli so z nadškofom iz Florence msgr. Floritom, ministrom za prevoze Jervolinom in podpredsednikom italijanskih železnic Santonom Rigiujem. Sv. oče je v svojem nagovoru pohvalil naporno in odgovorno delo železničarjev, katero je on na svojih potovanjih imel priliko večkrat občudovati. Povabil jih je k intenzivnejšemu sodelovanju s sv. Cerkvijo, kajti v preteklosti, je dejal, so bili prav železničarji precej oddaljeni od Cerkve. »Tudi vi,« je dejal, »imate pravico, da ste možje v pravem pomenu besede. Vi niste ne stroji ne številke ne reči, vi ste možje in ste katoličani.« Sv. oče je imenoval vsako kategorijo železničarjev posebej in pohvalil njihov trud in delo v dobrobit potnikov. Pred leti smo brali v Mohorjevem koledarju, da se je porečevavec o prosvetnem delu oglasil v Bazovici in zvedel, da imajo v Bazovici pripravljen načrt, da bi si postavili novo prosvetno žarišče. Naslednje leto nismo v Mohorjevem koledarju o tem ničesar več brali. Letos pa novi dom že stoji in koledar za leto 1965 bo z veseljem napisal, da je načrt uresničen. Naš dopisnik se je pred dnevi oglasil v Bazovici, da bi se na lastne oči prepričal, če je res, da je dom tik pred blagoslovitvijo. Bazovski g. župnik ni dopisnika le prijazno sprejel, temveč ga kar obdržal na poznem petkovem kosilu. G. župnik se je namreč šele okoli dveh popoldne vrnil iz Trsta, kjer je izgubil ves dopoldan s tekanji po uradih. Pa se je razvil takle razgovor: G. Župnik, kako da ste se lotili tega dela, saj imate že dvorano? Res, dvorano imamo in smo jo šele pred kratkim obnovili, jo opremili s centralnim ogrevanjem in jo zelo izboljšali. Toda dvorana je vedno le dvorana z odrom in ničesar več. Dvorana služi za prireditev, nimamo pa manjših prostorov, ki so nam za prosvetno delo nujno potrebni. Zlasti mladina nima stalnega in primernega prostora, kjer bi se zbirala, izobraževala pa tudi zabavala in nasmejala. Vse to pa bo mogoče v novem domu. Bi si lahko ogledal novi dom? Seveda, kar pojdiva, samo pazite, je še vse v surovem stanju in neurejeno. Delo gre h koncu. Vidite, tule na župnijskem vrtu, kjer je naša Marija imela paradižnike, zelje, krompir, pa tudi kakšno slivo in hruško, smo zarisali, zakoličili in začeli zidati. Koliko časa pa ste zidali? Od polovice junija letos dalje. Sedaj smo že pod streho, okna in vrata so vzidana, vmesne stene razdeljujejo prostore in vse ostalo je že na mestu. Sedaj bomo samo še priključili vodo in luč pa svečano blagoslovili. Kaj pa bo vse v novem domu? Spodaj večja dvorana in še manjša soba. To bo dnevno zbirališče Bazovcev, od najmanjših do najstarejših. V prvem nadstropju pa bomo imeli v gostih oba otroška vrtca, ki sta se letos znašla brez strehe. Tudi ti najmanjši so Bazovci in bodo veseli novih prostorov in lepega dvorišča. Potem je v prvem nadstropju še večja soba za seje, sestanke in knjižnico. Pod streho so še veliki prostori. En tak prostor je že urejen in je namenjen skavtom, o-stali prostori pa bodo tudi prav prišli. Kako pa si zamišljate ta novi dom? Vidite, naša mladina beži od doma, išče družbe, zabave, si ima veliko povedati. In kam hodi? Nemirno letajo okrog po vaseh od gostilne do gostilne. To pa ni prav, ker se tako prezgodaj navadijo na zapravljanje. Tu pa bodo imeli že šolarji možnost, da se zbirajo popoldne v domu, da se uče in delajo naloge, se poigrajo, gledajo televizijo, ki je njim namenjena, nato pa domov. Zvečer pa bo dom služil fantom in dekletom, pa tudi starejšim. Tu bodo pevske vaje, predavanja, prosvetni večeri in tudi zabava. Na razpolago bodo časopisi, revije in knjižnica. In vse to si nalagate mi ramena? Vse to spada v okvir mojega dela. Ne le cerkev, ampak tudi izven nje je moje delo. Navajanje na vse dobro, tudi na dobro porabo časa spada v dušnopastirsko delo. Pa boste sami vse delali? Gotovo, največja bremena bodo težila mene in mojega sobrata. O ostalem pa imamo načrt, da si delo olajšamo in razdelimo. Vse 'delo bo vodil farni odbor, ki bo skrbel za celotno upravo. Drugače pa bo imela vsaka skupina svoj odborček, ki bo skrbel za dobro delovanje. Kako boste dom imenovali? Dom bomo posvetili spominu in zaščiti škofa Slomška. Kar »Slomškov dom« bomo vse skupaj imenovali. Prostore in krožke, ki bodo v njem, bomo imenovali »Slomškov dom«. In zakaj »Slomškov dom«? Iz dveh razlogov. Prvič je Slomšek velik slovenski razsveUjitelj in buditelj. Slomšek naj budi tudi moje farane, da bodo ostali dobri in zavedni Slovenci, po čemer je Bazovica znana po širnem svetu. Drugič pa smo lani obhajali stoletnico Slomškove smrti in prizadevanja, da dobi ta veliki in svetniški Slovenec v katoliški Cerkvi javno priznanje za svoje svetniško delo. Sam sem vse delo izročil Slomškovemu pokroviteljstvu in moram reči, da mi je zares stal ob strani. Tudi v molitvi sem se obrnil nanj in čutil njegovo pomoč in blagoslov. Pa o tem kaj več drugič. Ker gre vse h koncu, boste v kratkem dom izročili v uporabo? Gotovo. Dom mora biti končan do začetka šolskega leta. Sedaj so v teku zadnja dela. Vidite, da že popravljajo zunanje okolje: dvorišče, zid, ki nas veže s starim župniščem, in drugo. Slovesno bomo dom odprli drugo nedeljo oktobra, to je 11. Preteklo nedeljo je praznoval zlatomašni jubilej župnik v Briščikih v Slovenski Benečiji g. Peter Černoja. Župljani so mu pripravili lepo slavje, saj je med njimi že dokaj let. Ob tej priliki je izdal župnik v Šent Lenartu g. Kračina posebno brošuro, v kateri beremo ne le podatke o župniku Černoji, ampak marsikaj zgodovinskega iz Nadiških dolin. G. Peter Cernoja je bil rojen v vasici Kras leta 1890 in je vstopil v videmsko malo semenišče leta 1902 ter bil posvečen v mašnika po nadškofu Atanaziju Rossiju 1. 1914, prav v letu pred vstopom Italije v svetovno vojno. Služboval je v Kozici, potem je bil poklican k vojakom, kjer je veliko dobrega naredil mod ranjenci in bolnimi vojaki ter skrbel za dušno tolažbo obsojenih na smrt. Med vojno je tudi oskrboval nekatere župnije v Brdih, ki jih je zasedla italijanska vojska. Po vojni je bil v Reziji in končno se je leta 1955 vrnil zopet med svoje rojake v Benečijo, kjer zdaj praznuje svojo zlato mašo. V spominski brošuri ob tem jubileju beremo tudi marsikaj zanimivega iz življenja Beneških Slovencev, n. pr. kako že od nekdaj živijo po teh dolinah, kako so jim domači duhovniki oznanjali božjo besedo v domači govorici in kako so jim bili prav duhovniki opora in tolažba v težkih časih, ki so jih preživljali po teh dolinah za Čedadom. Tam beremo tudi o odločnem nastopu videmskega nadškofa Atanazija Rossija za obrambo domačega jezika v cerkvi, ko so tega nekateri hoteli odpraviti iz cerkve. Tako je pisano v brošuri o primeru v Topolovem, ko se je duhovniku predstavil poročnik in mu ukazal, naj takoj preneha v domačem jeziku oznanjati božjo besjdo. Isto se je dogodilo v Lesah in drugod. Beneški duhovniki so se obrnili na nadškofa in nadškof Rossi je takole odgovoril duhovniku v Topolovem: »Iz razlogov, ki vojaško oblast ne zadevajo, je videmski nadškof odobril, da se In kako si zamišljate otvoritev? Ker so mi oblasti stale zares velikodušno ob strani in so celo prevzele jamstvo za dolgove, jih moram povabiti na ta svečan dogodek. To bomo izvršili v nedeljo 11. olctcbra po zadnji sv. maši, ko bomo izročili ključe. Popoldne pa bo slovesna blagoslovitev s kulturnim programom. Povabil sem vesele koroške godce, ki nam bodo peli in godli, nastopila bo folklorna skupina študentov Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta, zapeli pa nam bodo tudi združeni cerkveni zbori. Če nam bo vreme milo, bo ves program na prostem na dvorišču-novega doma. Če pa bo deževno ali pa burja, bomo šli v dvorano. Izbira ni težka. Torej bo to pravi praznik? To bi tudi želel. Praznik bo predvsem za Bazovico, pa tadi vsi drugi naj se vesele z nami, da smo dobili to veliko, bom kar rekel dobroto, ki smo je bili potrebni vsi, od najmanjših do največjih. Gospod, hvala lepa za kosilo in pojasnilo. Ne morem Vam reči drugega, kot da Vam čestitam in želim vsem Bazovcem, da bi se v novem domu dobro počutili, da bi bil to njihov drugi dom, ki bo služil pouku in zabavi. V nedeljo 11. oktobra pa vabimo vse v Bazovico. Na svidenje v Bazovici! pridiga po slovensko v župnijah Šent Lenart in Šempeter v Nadiški dolini kot se pridiga v Furlaniji furlansko, v Piemontu piemonteško itd. Zato omenjeni poročnik gre izven svojega območja, ko hoče ukazovati v popolnoma verskih stvareh, ki odvisijo izključno od nadškofa. Vi svojim vernikom nadaljujte s pridigami v slovenščini kot v preteklosti, razen če bodo navzoči kot verniki vojaki iz drugih pokrajin Italije. Iz ljubezni do njih pridigajte tudi v italijanščini, da bodo kaj razumeli, če ta poročnik ne bo imel drugih opravkov, kot da ■prinaša svoje nespametne zahteve in bi ponovil svoj nastop, mi sporočite njega ime in priimek, regiment in vojaško pristojnost, da ga naznanim najvišji vojaški oblasti.« V brošuri je tudi mnogo slik beneških duhovnikov, še živih in onih, ki so šli v večnost. Med njimi vidimo večkrat tudi pok. msgr. Trinka, duhovnega in narodnega buditelja med beneškimi Slovenci. Marija se vrača s Peč V nedeljo, 4. oktobra, bo slovesen prenos Marijine podobe iz njene cerkvice na Pečah v Boljunec. — Popoldne ob 4" bo na Pečah sveta maša. Sledila bo procesija s prižganimi svečami in ob petju litanij Matere božje z odpevi. — V Boljuncu bo ob 18. uri slovesen zaključek: govor, zahvalna pesem, blagoslov in darovanje (ofer). — Vabljeni vsi Marijini častivci! Najstarejši škof Trenutno je najstarejši katoliški škof Dionizij Casarolo, nadškof v Gaeti, star 95 let. Blizu mu je po starosti zagrebški pomožni škof Franjo SaMs-Seevvis, ki ima 93 let. zivljtiija Ccrfeg ______________ IIIHIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllillllllllllllilHIIIIMilllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll Zlatomašno slavje vSIovenski Benečiji Petnajst let pozneje Industrijsko področje in Slovenci (Razgovor z Zorkom Simčičem) Petnajst let in več ga nisem videl, a se nisem veliko začudil, ko je vstopil nasmejan in poln delovne energije, kakor da sva se ločila pred nekaj dnevi in kot da kategorija čas v zgodovinskem smislu ne obstaja več. V 'tistih trenutkih, ko je prišel od vrat do srede sobe, kjer sva si stisnila roke, mi je šinilo mimo duševnih oči vseh dvajset let, kar ga osebno poznam. Še med vojno je prišel iz Ljubljane v Gorico, kamor ga je vleklo veselje do javnega dela in tajen klic prednikov iz Brd. Da ima v sebi briško kri, tega ne bo nikoli mogel skriti. Ime njegovo pa sem poznal že prej, kajti v Ljubljani je bil izdal svoj prvi roman »Prebujenje« z motiviko iz študentovskega življenja; zanj je bil prejel tudi neko literarno nagrado. Po vojni je sodeloval na tržaškem radiu; sobote in nedelje pa je preživljal v Gorici. Sila življenja ga je leta 1948 gnala v Argentino. Potem smo vedno pogosteje srečavali njegovo ime po časopisih in revijah in tudi kako samostojno knjigo je izdal. Letos je pripotoval v Evropo. Praktični namen njegove poti je bil izrazito kulturno organizatoričen: obiskal je vse sodelavce revije »Meddobje«, ki živijo v vseh kotih Evrope, ter sploh prijatelje Slovenske kulturne akcije. Slutim, da ga je spravilo na to dolgo potovanje nekoliko tudi domotožje po kulturnem ozračju starega sveta, želja, da bi spet začutil živi stik z domačo zemljo in ljudmi. Imela sva več razgovorov, ki so se vedno raztegnili na vsa polja skupnega zanimanja. Pri zadnjem sestanku pa sva se pomenila o njem samem in o njegovem delu. »Sedaj ste v starem svetu že tri me- RAZPIS UPRAVNIH VOLITEV (Nadaljevanje s prve strani) vilo glasov, tako moramo vsi zavedni Slovenci strnjeno glasovati za kandidate Slovenske skupnosti za pokrajinski svet. Slovenska skupnost bo nastopila s svojimi kandidatnimi listami tudi v okoliških občinah na Tržaškem. Tu čaka zavedne Slovence zelo težavno in odgovorno delo! Ali bi ne bilo sramotno, če bi vodili in zastopali slovenske okoliške občine člani in pristaši italijanskih strank? Prišel je čas, da Slovenci v okoliških občinah dokažemo, da smo zavedni in politično polnoletni ter nam ni potrebno varu-štvo neslovenskih strank. Slovenska skupnost bo v teh občinah predložila liste s svojim znakom in postavila nanje sposobne ter ugledne ljudi, za katere se bodo odločili ter jih izbrali zavedni slovenski občani. Potrebno je le, da povsod pustimo ob strani vse morebitne osebne ali krajevne nevšečnosti, ki nikakor ne smejo ovirati našega vrhovnega skupnega cilja, to je prodora in zmage pristnih slovenskih list. Bodimo povsod enotni in složni tako pri izbiranju kandidatov, kakor pozneje pri volitvah. Tudi naše občine naj na jesenskih volitvah doživijo pristno slovensko pomlad. Kdor drugače govori, čeprav uporablja slovenske besede, ni naš prijatelj, ampak bi nas rad izkoristil v strankarske namene neslovenskih strank. Slovenci imamo povsod dobre gospodarje in sposobne ljudi ter podjetno mladino in bomo zato znali gospodariti tudi v svojih občinah. V tem smislu pojdimo vsi složno na delo, da bomo ponovili ter povečali slovenski uspeh deželnih volitev! sece. Kako se vam zdi Evropa po tako dolgi odsotnosti?« »Lepša je od južne poloble, lepša kot takrat, ko sem odhajal, bolj urejena, a tudi bolj zmaterializirana. Na drugi strani je pa srečanje s starimi prijatelji in literati tembolj prisrčno. Nič ni lepšega na svetu kot staro, zvesto prijateljstvo.« Bil je v Assisiju; tam je nanj napravil močan vtis don Giovanmi Rossi s svojimi »volonterji«. Na Dunaju je obiskal slovenske akademike. Pripoveduje o razgovorih v Munchenu, v Belgiji, v Stockholmu, v Oslu. »V Parizu bi bilo treba ostati vsaj pol leta,« pravi. Kaže pa, da je tudi tam obiskal vse znance. V Madridu mu je sin španskega filozofa Ortega y Gasseta dal dovoljenje, da prevede eno izmed očetovih knjig v slovenščino. Govoril je s pesnico Marisol de Castro, ki ima pripravljen prevod slovenske lirike. V pogovoru beseda mnogokrat nanese na mladino. Rad ji govori, naj bo v Trstu, na Dunaju ali v Parizu ali ob kresu v Zajzeri. Vesel je, da je slovenska mladina tako aktivna in razgibana; med starejšimi pa je našel precej skepse, ki izzveni v besede: Vse je lepo in prav, toda če ni verskega temelja, bo vse delo malo učinkovito. »Literati lahko ohranjajo med mladimi po svetu ljubezen do materinega jezika, a en sam svetniški duhovnik bi storil mnogo več kot vsi ti skupaj.« Ne vem., kako sva se spomnila pokojnega župnika Ivana Rejca, ki ga današnji mladi in srednji rod skoraj ne poznata več. »Da! Njegova razprava Temelji in smotri narodnemu delu v Jadranskem almanahu 1924 je danes še neprimerno bolj aktualna, kot je bila pred štiridesetimi leti, ko jo je napisal. Prebrati in preštudirati bi jo morali vsi politiki in vzgojitelji na Goriškem, Tržaškem in Koroškem.« V teh mesecih je bil tudi na švedskem. Nameraval je obiskati filmskega režiserja Ingmarja Bergmana, a ga v Stockholmu ni našel, ker je prispel prav na največji narodni praznik, na prihod poletja, ki ga obhajajo nekaj dni; takrat večina ljudi izgine iz mesta. Govoril pa je z njegovo ženo. »Kaj mislite o Bergmanu?« Pravi, da je nedvomno eden najbolj genialnih filmskih režiserjev. Odkar pa je videl njegov film »Molk«, in sicer v Italiji nekoliko rezan, na severu pa v izvirniku brez okrajšav, dvomi o njegovem umetniškem poštenju. »Ne bi mogel reči, da je film pornografski, a pravtako ne, da ni pornografski. Nekemu pisatelju v Nemčiji sem pisal: Doslej sem Bergmana občudoval kot filmskega genija in pa kot čistega, poštenega umetnika. Danes ga občudujem kot filmskega genija... Škoda, res velika škoda! O njem se veliko piše. Najbolj pa so me prevzele vrstice nekega šapirografiranega lista za mladino, ki izhaja v Novi Gorici. Ta končava članek o Bergmanu z besedami: Prijatelj, bravec, če imaš rad filme in kino, zakaj ne bi zmolil ene zdravamarije za Ingmarja Bergmana?« Dotakneva se naše narodne problematike. Pravi, da je optimist. To mu rad verjamem, ker si ga s črnimi naočniki sploh ne morem predstavljati. »Seveda, vse ni v redu in ne more biti v redu, dokler bo človek iz pogovorov z ljubljanskimi študenti, ki prihajajo čez, spoznaval, da sploh ne vedo, da obstoji tu vprašanje slovenske manjšine; da se začudijo, če dobijo v roke kako številko »Literarnih vaj« ali če slišijo o slovenskih šolah, dokler bodo oblasti od tam preko izjavljale, da je tu vse v redu. Dokler je tako, niti ne veš, kam bi najprej vrgel kamen.« »Ali ste na potovanju pisali dnevnik? Morda boste kaj objavili?« »Dnevnika ne pišem. Od časa do časa si zabeležim vtise in vsebino pogovorov in nekake "pripise k dnevom”, kot jih včasih objavim v Meddobju. Najbolj zanimive stvari so pa žal večinoma neobjavljive.« »Kaj pa pripovedna muza?« »Zadnje čase