OKTOBER 18 T Edvard 14 S KaH»t 1 r 6 Terezija • 1« P Gal, je v zaporu, njego besedah. Ljudstvo mora zahtevati, da se izrazi." O Rooseveltu pa je govornik nasprotno povdaril, da je ta va bivša zaročenka, 18 letna Marion Herbeck, 3352 W. 19th st., pa v resnem stanju v bolnici po dogodku, ki sta ga razsajal tukaj zadnje dni, je nastopila še povodenj, da je govor, v katerem je cieio svoje ^ katastrofo NajmanJ | administracije, primerjal Ko- ^ ^ je življenje lumbovi vožnji. Ko se je Kolumb odpravil na svoje potovanje, se jii več obrnil nazaj, dasi so mu od vseh strani dajali obupne nasvete in mu zatrjevali, da je vožnja brez Krsiie z,»jvuii u veri. in aicei s „.,,,. , i -i.- tem, ker so šle k župniku lo- ^.jo Madrid, pomakniti nazaj, kalne cerkve, da bi jim posodil. Ukaz z» P^iofenzivo je Marijin kip za sprevod po cesti. ,sPrejel° to81^ . ^ebivalst-- Manila, Filipini. - Na |vo z ^vdusenjem m za bojno strahovito razdejanje, ki ga je ^on\se ,je png]a" zapustil vihar tajfun, kateri je tudl ve,lko steVll° °moze- v tej tragediji. (VLAKE PREVAŽAJO PREKO KANALA London, Anglija. — nih žensk, ki spremljajo svoje može v spopad. Veliko upanja stavi vlada tudi na Rusijo, ko je ta pred nekaj dnevi zagrozila, da bo aktivno pomagala Španiji. slopja, vse je bilo mahoma v ibolehal celih pet let. enem samem plamenu. Franc iLjubljani je umrla Ivana Le-Baklan, ki se je ob nastanku skovee, žena pekovskega mojstra stara 75 let. — V Ribniškem selu na Štajerskem je umrl Ivan Pahor, poštni uradnik star 46 let. — V Celju je požara ravno pripravljal, da bi se odpeljal z vozom drv proti Mariboru, je presenečen opazil, da je že tudi očetovo poslopje v plamenu. Pogorela sta dva hleva, skedenj, svinjaki in ostalo. To se je zgodilo v kratkih minutah. V tem so bili vaščani pokonci, in kakor je že običajno v takih nesre-. umrl France Bremec, občinski revež star 75 let. -o— je ukazano, da za čete y pQ fronti izdelujejo odeje in +op-L, aa je vožnja nedeljek g& je prvikrat v jla oblačila, katera so postala upna. V enakem duhu, kakor da potnikom potrebna v nastopajočem mrazu. Ženskam, ki ostanejo doma, Uah, je vse izgubilo glavo, ,il/Q7!inrv rlfl 7.FL Čete na niUc ni nrav vpHpI. kip nai zavzemal mesto v v.adi|ime.a pretok« po„ede^<^zve Kolumba, tudi!»»•"■ = med svetovno vojno in je lah-jcer. Kakor je tant izpovedal |aedani-a vlada odločena na- U;1_________4.,- ko podrobno opazil okoliščine, ki so nas vodile v vojno. Dalje je sodeloval pri mirovnih konferencah po vojni in pozna diplomacijo starega policiji, mu je dekle pred; dvema tednoma vrnilo zaročni prstan in mu javilo, da ga ne mara več videti. Končno se mu je posrečilo, da jo je pre sveta. "Stati moramo s pred- govoril, naj se gre vozit z sednikom Rooseveltom," je vzkliknil govornik, "v tem blaznem svetu, ko je v nevarnosti civilizacija sama in preostaja ameriška demokracija kot edino upanje za rešitev človeštva." Govornik je omenjal, da se zdaj še bolj očitno vidijo znamenja preteče vojne v Evropi, kakor so se v letu 1914, in ta so: izstradano prebivalstvo, njim, da se bosta o zadevi raz-govorila. Ko pa med vožnjo vztrajala pri svoji besedi, da je njuna zaroka končana, ga je to ujezilo in pričel je deklico biti po glavi, pri čemer ji je zadal globoko rano na čelu, ji zlomil roko v zapestju in ji prizadejal še druge poškodbe. Med tem dejanjem je izgubil kontrolo nad avtomobilom, da je ta za- jdaljevati s svojim delom in programom, je dejal govornik. --o-- GODBA V SALUNU GA RAZJARILA Willow Springs, 111. — God-. ba, ki je igrala v Red Top je deklica galunu nasproti njegovega doma, je motila 46 letnega Chas. Agele ponoči, da ni mogel spati, in to je moža pretekli ponedeljek zvečer strahovito razjarilo. Pograbil je revolver in odhitel preko ceste ter oddal v salun skozi okno šest strelov. K sreči ni bil nihče zadet. Razborit možakar, ki je bil svoječasno policist v bilo potrebno prestopati, mar- jvlak zapelje na ladjo in preveč so se s istim vlakom pre- jpelje na drugo stran, kjer peljali po celi poti. Preko an gleškega kanala, po katerem so se morali potniki doslej prevažati z ladjmi in nato lahko nadaljuje vožnjo brez vsakega nadlegovanja potnikov. Na posebne, za to evrho prirejene ladje, se lahko za- prestopiti na francoski vlak, jpelje 12 spalnih ali 40 tovor-se zdaj enostavno kar celi nih vozov. OTVORITEV OGROMNE ELEKTRARNE carinske in trgovinske omejit- del v neki drugi avto. Fant Chicagi( je bil aretiran in pove in nezaupanje ter strah.'P™vi, da je imel namen, — pod varSžin0 $30,000, • i • 1. .. L« wmnf ii it TTnnrt _ _ . "Povsocl se slišijo odmevi ko. rakajočega vojaštva," je dejal. "Točasno je pod orožjem Več mož, kakor jih je bilo pred dvaindvajsetimi leti. Na milijone ljudi je zaposlenih pri izdelovanju municije. Ako bi se te mrzlične priprave za vojno nenadoma prenehale, bi to pomenilo strahovito brezposelnost, ki bi postavila na glavo celokupni socijalni ustroj Evrope. Nobena država bi ne taogla vzdržati nemirov, ki bi sledili." Nasprotno pa je Cudahy, kakor se je izrazil, trdno prepričan, da se Amerika lahko reiši, da ne bo potegnjena v vojno. V to svrho pa bo potrebna močna in odločna vlada in med vsemi točasnimi kandidati bi edino Roosevelt odgovarjal zahtevam. Jedro njegovej dosedanje nevtral-nostne politike je, da se mora voziti s kakega mostu v vodo( in vtopiti sebe in dekleta. --—o- BLAZNEŽ UBIL ŽENO Worcester, Mass. — 49 letna Mrs. Mary Ej. Crosbie je komaj preprosila vodstvo tukajšnje bolnice za slaboumne, da so ji izpustili za en dan njenega 52 letnega moža, ki je bil tam pacijent. Neki mlad zdravnik se je dal ženski preprositi, dasi je veljal mož kot nevaren. Komaj pa sta prišla na dom, je mož pograbil sekiro in navalil z njo nad ženo ter jo skoraj ob-glavil. Izrazil se je, da je to storil zato, ker je ženo spravil v sramoto. ohraniti mir raje, kakor pa ustvariti kratkožitino vojno prosperiteto; obzir na človeštvo mora stopiti pred obzir na biznes. po $5000 za vsak strel, ki ga je oddal. Proti njemu so poleg lastnika saluna, R. Mare-ka, vložili tožbo tudi štirje gosti, ki so bili v lokalu. -o- ŠE EN "MRTEV" SE OGLASIL Saint Jean de Luz, Francija. — Že večkrat se je v sedanji španski vojni proglasila kaka oseba mrtvim, povdarja-joč, da je postala žrtev vladnih čet, a je pozneje na veliko presenečenje javnosti zopet "oživela." Nekaj podobnega se je dogodilo tudi z nekim Ramonom Carvajal Colon, ki je zadnji potomec Krištofa Kolumba. Pred nekaj tedni se je poročalo, da je bil ta mož ubit, v ponedeljek pa je nasprotno prispel semkaj s 130 drugimi talci, ki so jih vladne čete izpustile iz mesta Bilbao. nihče ni prav vedel, kje naj se loti reševanja. Predvsem so spravljali pohištvo iz hiš. Grozila je tem hujša katastrofa, ker je ravno razsajal hud vihar, ki je ogražal vso vas. S pogorišča Jakoba Baklana se je ogenj prenesel na gospodarske objekte posestnice Liže Ekarjeve. Hitro sta zgorela dva hleva, klet, kolarnica, drvarnica in svinjaki. Nato je ogenj zajel objekte posestnika Štefana Baklana, od tod pa se je preselil na imovino 'posestnika Matije Hrge, ki so mu zgorele štiri parne, šest svinjakov, hlev in še nekaj gospodarskih objektov. Ogenj se je tako razširil na daljavo 150 metrov, velikanski rdeči žar je bil viden daleč naokrog po Dravskem polju. Polne štiri ure so gasilci ne prekinjeno delovali. Zobe si je izbil V Slivnici se je ponesrečil 34 letni, delavec Rihard Vo-denik. Bil je zaposlen z obiranjem jabolk in je na nesrečo padel z jablane ter priletel z usti ravno na plot. Izbil si je večino zob in močno presekal ustnice. njihovi vzorni požrtvovalnosti, ki je rešila vas Spodnje Jablane, pa je katastrofa povzročila veliko škodo, ker so z objekti vred pogoreli tudi vsi v njih shranjeni poljski pridelki, mnogo krme in slame, koruze in sadja. Zbegane so se spreletavale kokoši, mnoge so zgorele. K sreči pa so vaščani z Velik ogenj Ogromen požar je bil nedavno v Selnici ob Dravi. Gorelo je namreč imetje trgovca Jagriča, kateremu je ogenj povzročil četrt milijona škode. Skoro ob istem času so imeli kar dva požara v Le-skovcu pri Pragerskem, kjer sta zgoreli dve gospodarski poslopji, eno posestniku Stanku Pogorevcu, drugo Blažu Pivku. Prvi trpi 20.000 Din škode, drugi pa 100.000 Din škode. Nesreča na delu Na 36 letnega delavca Fran-Navzlic ca Beleta na Trličnem pri Ro- gatcu je pri delu padla težka da je moral zaradi težke po-skala in mu pomečkala nogo, škodbe v bolnico. -o- S kolesa je padel Ko se 45 letni mizarski mojster Jože Starman vozil nekega večera iz Tržišča do- niov v Gabrijele, se je na gasilci jadrno 0Ptrem ovinku ognil nekemu spravljali živino iz hleva na |avt0mobilu in pri tem z vso Ob navzočnosti delegatov 32 tujezemskih držav se je v Diablo Dam, Washington, nedavno postavila v obrat nova električna centrala. Gori na sliki ise vidi ogromni dlnamo, visok 47 čevljev, s 96,000 konjskimi silami, ki tvori glavni del te elektrarne, polje, kjer se je potem klatila in jo danes še ves dan iščejo in odbirajo vsak za svoj hlev. Škoda znaša nad 300.000 Din že po približni cenitvi, je pa tem hujša, ker je le delno krita z zavarovalnino in zlasti tudi niso bili zavarovani letošnji pridelki. Vincencu Perna-tu, ki je spal na nekem hlevu, je zgorelo 1034 Din prihrankov. ——o- V spanju zdrknil pod vlak Nenavadna nesreča se je silo priletel v neko čez cesto nastavljeno lato. Močan sunek je Starmana vrgel s tako silo na tla, da je obležal z razbito lobanjo in zlomljeno ključnico. Prepeljali so ga v kandij-sko bolnico. -o- Nesreča ori slamoreznici Jakopič Alojzij, kočarjev sin na Jezici je s slamoreznico rezal slamo za živino. Pri tem je tako neprevidno ravnal, da je prišel z roko med ostro klinovje, ki mu je roko zmečkalo. Stran 2 »AMERJKANSKI SLOVENEC* Četrtek, 15. oktobra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo leto Za pol leta Za četrt leta ..$5.00 „ 2.50 .. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________________________$6.00 Za pol leta_________________3.00 Za četrt leta ....................1.75 Posamezna številka ____________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________________ For half a year ________$5.00 _________ 2.50 For three months _____________________ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______________________$6.00 For half a year_______________3.00 For three months_____________1-75 Single copy __________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Hugo: traj pa krvoločni volkovi. In naša sveta stanovska dolžnost je, da vam to nedolžno uniformo trgamo z grešnih teles, sicer bi bili najemniki ne pastirji. Da, to je naša naloga v tem velikem zgodovinskem času. Zato ne pričakujte od nas, da se bomo z babjim pše-nom, bezgovkami in fračami z vami borili. Če je še kdo med nami, ki se nad takim bojem naslaja, ga samo pomi-lujemo. Njim pa, ki so ta otročji boj začeli, povemo, da se bridko motijo, če mislijo, da nas bodo s tem pšenom osle- leP°- Mraza še ni in želimo pili, da ne bi videli krvavih sadov rdečega evangelija. Ob ai' bi še "ekaj časa tako v , , . . t t i -i.v ,. , ostalo. — Druge novice pa njih smo sele v polni men spoznali, v kak paradiž vodi ta Antikristov evangelij in hočemo, da spoznajo tudi drugi, ki so vam doslej kljub tolikim razočaranjem še verjeli. Upamo, da se bodo tudi njim končno le odprle oči in bodo > z nami zapeli: ni tuji svet. Sedaj se vam nudi prilika da jo zopet vidita in sicer tako živo pred svojimi očmi, kot bi v resnici tam hodili. Ni izključeno, da bo ta ali oni zagledal v teh slikah katerega dragih poznanih, zato le pridite vsi. Vreme imamo sedaj prav in - Pobral- Babje pšeno Naše častito ženstvo bo gotovo takoj vedelo, da v tem naslovu ne tiči kaka negentlemanska puščica nanje. Staro kraj ke se bodo precej spomnile na ta naš ljudski izraz, M se ga včasih same niso sramovale. Ponekod mesto tega rabijo — babja jeza. Književni izraz za to so: sodra, sipa, sodrak, pira. V jeseni, ko se zima ponuja in spomladi, ko se poslavlja, navadno naletava. Ni toča, ni sneg, ni dež, ampak nekaka drobna sestavina vseh treh, podobna mlečni kaši, kakor se tudi mestoma imenuje. Pa tudi precej nedolžna je. Te dni mi je babje pšeno zopet enkrat prišlo na misel. Povod mi je dala "Prosveta", v kateri zadnje čase v presledkih naletava in se še obeta. A pod drugo, meni ukradeno firmo. Morda bi se bil pri tem spomnil na sodro, ne na babje pšeno, ko bi ne bil prišel Barbič na misel, naj je že oče tega pšena ali ne. Zraven sem si pa mislil, da morajo biti naši socialisti precej v kaši, ker so se nas začeli s tako municijo otepati. Mi jih seveda pri taki vojni taktiki tako pomilujemo kot jagre z bezgovkami ali fračarje v moderni vojski. To se pravi iti vojake igrat, kar je pa samo za otroke. Žal, da so barbati, bradati včasih večji otroci kot imberbes, katerim je brada še pol metra pod kožo. Če mislijo, da bomo tudi mi zapeli pesem Mladih vojakov, zgrabili bezgovke in frače in se navalili nanje, se zelo motijo. Naša bojna pesem je: Na noge v sv. boj. Na noge zoper Antikristov roj! To je pesem mož, ki vedo za kaj gre. Vedo, da gre za to, ali bo še nadalje vihrala zastava križa, ali bo zaplapolala zastava boljševiškega pen-tagrama, peteroroglate zvezde s srpom in kladivom. Ko bi se mi v takih resnih časih z babjim pšenom, bezgovkami in fračami borili, bi bili nevredni bojevniki bojujoče se cerkve. Nam, ki se borimo pod zastavo križa, gre za načela, za katoliška načela. Če tudi vam, dezertefrji izpod te zastave in borci pod zastavo pentagrama, pomerimo se na odprtem polju kot možje, ne kot otroci. Mi smo vam že načelno izprašali kosmato vest radi vašega evangelija. Že dolga leta blufate ljudi, da je socializem oz. komunizem Mesija sveta. Ko on zavlada, se na svet zopet povrne raj. Vsaj tam, kjer se je po lahkovernosti ljudskih mas že uveljavil, bi morala vstati že rajska zarja. A prav tam je zasijal pekel z vso svojo grozoto. V resničnem raju se pretaka ljubezen in blaženost. V rdečem raju se pretakajo solze in kri. V Rusiji, ki je prva odprla vrata rdečemu raju, je padlo 15 milijonov ljudi, med tem ko jih je svetovna vojska zahtevala le 10 milijonov. Pot do španskega rdečega raja je tlakovana s preko 100.000 trupli, med katerimi je okrog 4000 duhovniških in redovniških, ki zdaj Boga hvalijo, da so rešeni rdečega raja. Vi se že vsa leta, kar vas je satan rodil, bahate, da ste osvoboditelji ženstva izpod neznosnega Kristusovega jarma, ki ženo najhujše žuli. Zdaj imate pred seboj ženo, ki diha svobodni zrak vašega evangelija. Je mar ta žena plemenitejša od krščanske? Ne to je zver, to je hijena. Poglejte samo en izvod žene, ki je zrasla iz vašega evangelija. To je Miss Moron, o kateri poroča portugalski list "Seculo". Na čelu neke kohorte najnižjih elementov je vdrla v samostan &v. Klare. Kedovnieam, ki so trepetale pred tabernaklom v kapeli je ukazni", da mora vsaka v svojo eelico, da jo tam čaka obisk. Da vsaka od 28 je imela tam svoj obisk. Mecl strahotnim mučenjem sadističnih jastrebov jim je bila vzeta ženska čast, potem pa še življenje. Miss Moron je pa hodila od celice do celice in opogumljala svoje četnike naj si jih do mile volje privoščijo. To je "ideal" rdeče ženske. Mi smo vam že ponovno kazali na te sadove ki jih je rodil vaš rdeči evangelij in apelirali na narod naj vsaj zdaj odpre oči in si da dopovedati v kaka nebesa ga ta evangelij vodi. Zavrnite nas, dokažite nam, da smo v zmoti, če morete. Pa saj vemo, da vam je to nemogoče. Kdor ima le še malo naravno zdrave pameti mora priznati, da plemenito drevo ne more roditi takih grenkih sadov in da ste vi, ki ste mu jih obljubljali, krivi preroki v ovčjih oblačilih, zno- A mi iz rok ne bomo vrgli križa za lažno ceno tega paradiža! In naša skupna bojna pesem bo poslej: Ko smo mladi še v svet se razkropili imeli smo le vero v križ in vase in to do konca bomo ohranili, pa naj karkoli že nad nami razdivja se: med ognjem smo značaje si kalili in zreli smo za te viharne čase. Še dalje v boj! Za Krista zoper vraga! Saj vemo: naša bo poslednja zmaga! ostalo. _ naj kdo drugi poroča. -zdrav vsem bralcem in kam tega lista. Mary Zbašnik -o- m h DOMOVINA PRIDE V GILBERT Gilbert, Minn. Zopet bomo imeli priliko videti našo prelepo Slovenijo in sicer v filmskih slikah. Naš znani rojak Mr. Anton Grdi-na iz Clevelanda, Ohio, pride v Minnesoto, da nas razveseli s prekrasnimi slikami. Cenjeni rojaki in rojakinje sirom železnega okrožja, ste prav uljudno vabljeni, da nas pose-tite 16. oktobra v Giibertu, kjer se bodo v tukajšnji višji šoli kazale filmske slike. Začetek bo točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnice k slikam bodo 35c za odrastle, za otroke do 14. leta pa 10. Ker je čisti dobiček namenjen tukajšnjemu društvu Marije Pomagaj št. 196, zato se še posebej prosi vse članice gori omenjenega društva, da se polnošte-vilfio udeleže teh filmskih slik. Slike, katere se bodo kazale so zlasti pomenljive, namreč od evharističnega kongresa v Ljubljani, kateri se je vršil lansko leto meseca junija. Slike so sijajne. Že samo sprevod evharističnega gresa, ki je tako lepo in živo j lih 25 let. Poročala bom pa slikan, je vreden da se ga vi-j to, da pride k nam znani rodi. V omenjenem sprevodu je Ijak Mr. Anton Grdina iz Cle- likih Laščah, sejmi in razne vasi in življenje na vasi. Kakor je vseem tukajšnjim Slovencem znano, je bil Mr. Grdina tukaj v Minnesoti in je slikal tukajšnje slovenske naselbine in sicer Gilbert.Eve-leth, Chisholm ter Ely. Tudi te slike bomo imeli priliko videti. — Na slika se bo videl sprejem v Clevelandu, ko je to mesto obiskal prevzvišeni ljubljanski škof dr. Rožman, ki je bil lansko leto tukaj v Ameriki in bil prisoten na ev-harstičnem kongresu v Clevelandu ; nadalje tudi bomo videli blagoslovite^ Baragovega spomenika, ki je kot prvi slovenski misijonar stopil na imeriška tla pred sto leti. — Zato vam kličem na svidenje prihodnji petek večer. — Pozdrave vsem znancem širom \merike. Kristina Kclar -O- NEKAJ POSEBNEGA Z ELY Ely, Minn. Tako malo vesti vidimo v Amerikanskem Slovencu iz naše naselbine, da sem se namenila jaz nekoliko oglasiti, ki kon- 'sem naročnica tega lista že ce- korakalo nad dva tisoč slovenskih narodnih noš, zato so te slike še toliko bolj privlačne. Kaj takega se ne vidi v Ameriki. Slike se bodo kazale tudi iz raznih drugih krajev Slovenije. Tako bomo videli sprejem Amerikancev na glavnem kolodvoru v Ljubljani, sv. birma v Žužemberku, kjer je bilo birmanih okolu 500 otrok, sprevod Sv. Reš. Telesa v Ve- li, ko ste se poslavljali velanda, Ohio, s svojimi znamenitimi filmskimi slikami in sicer v nedeljo 18. oktobra. Zato pa povabim vse rojake in rojakinje, da pridete na to predstavo v velikem številu. Videli boste veliko lepega, ki vam vse vaše življenje ne bo šlo iz spomina. Zlasti bodo lepe slike iz stare domovine, katero vidite v duhu vedno pred seboj tako kot ste pusti- KAKO SE ZABAVAJO ROJAKI V STRABANE Strabane, Pa. Čas raznih piknikov in zabav v prosti naravi je že davno minil in nastopili so hladni in dolgi jesenski večeri, v ka-»terih se bomo najraje držali j cb toplih pečeh. Da nam pa ne bo preveč dolgočasno, za to bodo skrbele pa že različne večerne prireditve in zabave, ki se bodo vršile v toplih društvenih domovih. Eno tako jesensko prireditev v letošnji sezoni smo že imeli in sicer je društvo Kraljica Majnika št. 194, KSKJ. priredilo vinsko trgatev v soboto 3. oktobra zvečer v novem Domu društva sv. Jeronima št. 153, KSKJ. Vinska trgatev je bila prav dobro obiskana. Kakor se je razvidelo iz obiska te prireditve, imajo članice veliko število prijateljev in prijateljic. Seveda, pa ima društvo med svojimi članicami tudi lepo število rdečeličnih in brhkih cvetk. — To se je na trgatvi trgalo in kradlo, da je bilo veselje in da so imeli za ta večer izbrani možje postave obilo posla s tem, da so te ta-jtove in predrzneže pozaprli v občinske zapore. — Navadno je, da se vinogradniki pred začetkom trgatvej nekoliko okrepčajo; i ta večer tudi ni bila izjema. Mati županja je prinesla s seboj velik jerbas, napolnjen z raznimi dobrotami; tako je bila tam orehova potica, velika kot polna luna, okusne domače klobase, za nameček pa velika steklenica izborne kapljice, importirano tam iz newyorških studencev. Razume se, da so se te dobrote pošteno prilegle ne samo viničarjem, ampak tudi vini-čarkam. Poročevalec ki jih je od strani opazoval, jim je želel dober tek. — Po tem slavnostnem prigrizku je pa za-donela ona običajna, ki se jo navadno ob takih prilikah, namreč pred trgatvijo, zapoje: "En hribček bom kupil.." Tako smo zopet preživeli en vesel večer v prijetni družbi mnogih prijateljev in znancev. — V soboto 24. oktobra •pa priredi Canonsburg Kay Jay booster klub veliko plesno veselico v zgoraj omenjenem Domu, na katero se že sedaj vabi vse cenjene prijatelje mladine, za obilen poset. Poročevalec --o- Nikdar ne podpiši nobene stvari prej, dokler tistega kar boš podpisal prej dobro ne pre-čitaš. ODLOČI SE, KATEREMU KANDIDATU BOŠ ODDAL SVOJ GLAS Milwaukee, Wis. Pričakoval sem vsaki dan, da se bo kateri Slovencev iz Milwaukee oglasil v tem listu s kako' agitacijo za bližajoče se predsedniške volitve, pa ni | nič. Na žalost moram zapisati, da, četudi nas je v Milwaukee nad 15.000 Slovencev, J ga ni med temi, ki bi s prst om jmignil v korist kandidata delavskih strank. — Tukaj pri inas imamo vsako leto volitve iza mestne uradnike, sodnike, jučitelje, pisarniške uradnike, faldermane itd. Vsak narod (deluje za svojega kandidata in ga v časopisih priporoča svojim volilcem, da ■ volijo Izanj. Mnogi so še celo tako aktivni, da gredo od hiše in .priporočajo svojega kandidata in če je dotični kandidat res izvoljen, je ta izvolitev v čast Jcelemu narodu, ker ima moža, jki na višjem mestu zastopa |Svojo narodnost. — Tudi Slo-jvenci se skoro vsako leto tru-■dimo na vse načine z agitacijo potom slovenskega časopis-ija, kjer priporočamo svoje .slovenske kandidate in to je častno za naš narod, če potem oni dosežejo in zasedejo svoja mesta. — Toda, ti kandidat je, ki zastopajo samo majhen okoliš mestnih uradov, nam niso posebno v veliko pomoč, razun če kateri aldermanov nakloni kateremu kako mestno delo. To je pa tudi vse, kar more storiti tem, ki so pripomogli do njegove izvolitve in službe. Omenil sem že, da vsak narod tukaj v Milwaukee in po celi Ameriki agitira, veliko agitira, za svoje kandidate v mestne urade, od katerih izvolitve pa ni posebno veliko koristi, za skupnost kot tako. — Toliko torej agitiramo za take, ki nam morejo le malo pomagati, medtem ko za takega kandidata, od katerega izvolitve je odvisno 120 milijonov prebivalcev, pa nimamo agitacije, nimamo agitatorjev med nami. — Zadnji teden sem dobil pismo od demokratske stranke, katera deluje za ponovno izvolitev sedanjega predsednika RooseVelta. V pismu je apel na ves slovenski narod v Milwaukee in okolici, naj se zavzame v sedanji kampanji za imenovanega predsednika, ker to bo odločilen boj, ki bo odločil usodo vsega delavskega stanu po celi Ameriki. Po mojem prepričanju je sedanji predsednik Rooseivelt več storil za male ljudi, kakor kateri drugi predsednik pred njim. To je resnica, ki se ne da tajiti. Predno je prevzel predsednik Roosevelt vladno krmilo v svoje roke;, je bila Amerika že na robu propada s svojo republikansko stranko in njenim takratnim predsednikom Hooverjem vred. S težavo je potem predsednik Roosevelt v teh letih svojega predsedništva izvlekel Ameriko iz blata, v katerega jo je pahnila republikanska stran- ka. — Vsak delavec se ve gotovo še spominjati, kakšne ce-i.e smo imeli pod republikansko vlado. Mr. Iloover nas je vsakega pol leta tolažil da se bliža prosperiteta, da je ta že a vogalom, toda kljub vsem obljubam prospe/ritete le ni hotelo biti od nikoder, dokler j3 Hoover držal krmilo vlade v rokah. V tem času je bil skero vsak delavec, več ali manj prizadet. Farmarji in posestniki so drug za drugim n-opadali, delavci so pa bili vrženi na cesto. Kateri so pa ielali, so morali delati za nesramno nizko plačo. Vrednost posestev je padla na tri četrtine, to je tako nizko, da sploh niso imela posestva no-jbene vrednosti in veljave. Ce je pa kateri imel kak denar vložen v kakih delnicah, posojilih ali takozvanih "stock certifikatih," se je lahko kar pod nosom obrisal za to. Vse to je povzročila republikanska .stranka z Mr. Hooverjem na čelu. Pod demokratsko stranko jso se razmere v Ameriki pre-icej izboljšale in upamo, da, ^e bo predsednik Roosevelt ponovno izvoljen, bo še bolje za delavne ljudi kot je bilo zadnja štiri leta. Slaba usoda nas bo pa zadela, če pride republikanska stranka zopet na krmilo. Takrat bo vse uničeno, kar je storila demokratska stranka v teh štirih letih s svojim predsednikom Roose-veltom. Iz govorov republikanskega kandidata Londona smo že velikokrat slišali, da je proti New Dealu. Torej je z eno besedo nasproten vsemu temu, kar je storil sedanji predsednik Roosevelt dobrega za farmarje, posestnike in uboge tovarniške delavce. — Če bo republikanski kandidat Lan-don izvoljen, tedaj bomo radi delali za 15—20c na uro, kot je to že bilo nekdaj. Vse delavske organizacije bodo raz-pusčene in delavec bo suženj republikanskim kapitalistom na Wall streetu. Torej Slovenci in Slovenke v Milwaukee in okolici, kakor tudi vse ostali Slovenci širom Amerike. Zavedajte se nevarnega položaja v katerem se nahaja sedaj večina delavstva v Ameriki, od republikanske stranke. — Če si hočemo izboljšati svoj delavski položaj za nadaljna štiri leta, tedaj pojdimo takoj na delo. Pojdimo med svoje prijatelje vseh strank in priporočimo jim za ponovno izvolitev sedanjega predsednika Roosevelta. Če bomo vsi Slovenci po Ameriki volili demokratsko stranko, bo gotovo Roosevelt zmagal. — Zavrženi pa bodo vsi glasovi, kateri bodo oddani za kandidata Lemke-ja. Kdor bo glasoval zanj, ta bo avtomatično pomagal republikanski stranki in Landonu. Zatorej po svojem pravom razumu voli moža, ki deluje in pomaga revnemu ljudstvu in ta mož je Roosevelt. G. W. R. -o- Širite amer. slovenca To je bilo se nekako dobro za Tarzana in njegove suličarje, toda Nazir, ki je bil v takih slučajih še precej dobro izvežban, je zapovedal svojim A-rabcem, naj uporabljajo svoje puške za težke bate in naj udrihajo po sovražniku. Na ta način je Arabec Nazir upal da premaga nad svojimi sovražniki. Tarzan je pa med potjo opazil poleg mrtvega Arabca puško, katero je pobral in hitel na pomoč svojim suličar-jem. — Meči ko se kresal—i in zadevali ob puške, oboje je pa bilo po glavah vse križem. Kri je tekla, ranjenci so stokali in se še kleče hranili udarcev. Nad vsemi temi je pa žela smrt svoje žrtve. Predolge muškete Arabcev so jim zabranjevale, da bi se bili bolj uspešno borili. Krivo je bilo pa tudi to, ker takega boja niso bili dosti vajeni, njti ga niso pričakovali. Boj je divjal z vso silo naprej. Kdo naj pri tem presodi komu bo padla odločitev? Nihče ni vedel, kdo odide s pozorišča kot zmagovalec. Četrtek, 15. oktobra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Rev. P. Ciril Zupan - zlatomašnik. Slovenska metropola na zapadu, slovenska naselbina v Pueblo, Colorado, se zadnje tedne pripravlja na veliki dan — na veliko redko slavnost, katera le redko doleti kako župnijo. Pripravlja se na velik dan, ko bo koncem tega meseca slavil med svojimi dragimi slovenskimi rojaki svojo zlato mašo, veleč. g. župnik pater Ciril Zupan, duhovnik, benediktinskega reda. Če o kom, tedaj se sme povdariti o veleč, g. Zupanu, zlatomašniku, da je duhovnik po REV. P. CIRIL ZUPAN — ZLATOMAŠNIK božjem Srcu. Pred več ko 45 leti ga je Previdnost božja poslala misijonarit in pastiro-vat v slovenske naselbine v Colorado. Ustavil se je v Pueblo in je odtam kot pomožni duhovnik na nemški župniji oskrboval vse okoliške raztresene Slovence. Nekaj let zatem je prišlo do lastne slovenske župnije Matere Božje, katere prvi župnik je postal sedanji zlatomašnik, veleč. g. pater Zupan in je pastiroval vse skozi in še danes kot pristna gorenjska korenina pase po Božji volji svoje ovce v vsestransko zadovoljstvo. Med colo-radskimi rojaki, zlasti pa med pueblskimi rojaki ima ta naš vrli slovenski jubilant nebroj velikih zaslug na vseh poljih ugledne slovenske naselbine v Pueblu. Vzgojil je v narodnem in verskem duhu skoro tri — štiri generacije ter je postal res pravi narodni patriarh svojega naroda. Njegovo vzorno delovanje pa je našlo najlepši ugled tudi po vsej ameriški Sloveniji. Odkar kdo pozna tega vrlega jubilanta si ne more, ko začuje besede o Puebli, ali o državi Coloradi, ali le že o ameriškem zapadu sploh, da ne bi v duhu zagledal veličastno podobo tega našega narodnega patriarha, velečastitega gospoda jubilanta zlatomašnika. Ko je leta 1900 stopal naš jubilant po peščenih potih eoloradskih gora za slovenskimi dušami — takrat je bil še mlad slovenski duhovnik. Gregorčič bi mu zapel svojo znano: "Cvetočega lica, cvetočih še let — zdaj prve korake namerjaš mej svet..." — In šel je v svet, med svoje in druge ljudi. Iskal je duše, prinašal jim mir božji. Delal in bodril! Zidal je v slovenskih srcih kraljestvo božje in tisoči in tisoči so nosili in še nosijo ta najvišji zaklad v svojih srcih po svetu. .Velikansko delo, ki ga mi ljudje ne moremo doumeti. Pozna ga le Bog. Naš slavljenec rad citira Gregorčiča, kadar naudušuje pri delu za eno ali drugo stvar: Najraje pa pravi: "Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" Ta odstavek iz Gregorčičeve pesmi "Življenje ni praznik", mu je bil tako pri srcu, da se ga je sam vedno kremeni to držal, a je z njim vedno podžiga val tudi druge pri vseh koristnih in dobrih delovanjih. To pa priča, da jubilant, ki je poznal pomen te znamenite Gregorčičeve pesmi, je bil velik delavec na polju svojega naroda za pravo narodno in krščansko omiko. Zanimiv pojav v zgodovini našega naroda v Ameriki je, da sta baš naš list "Amerikan-ski Slovenec", ta seveda kot tiskovni pijonir na polju slovenskega tiska v Ameriki, veleč, g. zlatomašnik pater Zupan pa kot točasni častni patriarh slovenskega svečeništva tu v Ameriki, nekaka dva častna jubilanta. Kot dva zvesta prijatelja hodita skupaj med svojimi rojaki v tej zemlji že pol stoletja. "Am. Slov." 4 leta manj kot zlatomašnik. Ko je pisec teh vrstic pred par leti pregleda val prve številke "Amerikanskega Slovenca" iz leta 1891., je našel v njem prve zanimive dopise baš izpod peresa zlatomašnika patra Zupana, ki je v tistih letih misijonaril med našimi slovenskimi rojaki po državi Coloradi in zapadu. Zanimive potne črtice smo prinesli v Spominski knjigi leta 1931.. ki jih je prod 45 leti pisal sedanji zlatomašnik veleč. g. pater Zupan. Zanimive so, da jih človek rad ponovno in ponovno bere, ker kažejo, s kakimi težavami so se borili tedaj slovenski misijonarji, ko so hodili za slovenskimi dušami po zapuščenih naselbinah po Ameriki. Tedaj ni bilo gladkih cest in avtomobilov, kakor je vse to sedaj, ko človek drči na vse smeri in kraje, kamor hoče z avtomobilom in če hoče celo z zrakoplovi. Tedanje potovanje je bilo težavno. Bilo je zvezano z trpljenjem in težavami. Toda misijonarji takega požrtvovalnega tipa, kakor je naš zlati jubilant se ga niso strašili. Zato pa zasluži tak odličen jubilant, kakor je naš zlatomašnik na zapadu posebnega spoštovanja. Slovenski narod mu je dolžan zahvale — velike in globoke zahvale, za njegovo veliko požrtvovalno narodno in versko delovanje. Taka požrtvovalnost zasluži spomenika hvaležnosti od vse naše javnosti. Naš vrli zlati jubilant je bil vedno velik prijatelj katoliškega tiska. Kaj bi zakrivali, povejmo odkrito, da mnogotere dolžnosti med nami katoličani res zahtevajo marsikaj. Treba je vzdrževati župnije, šole, to in ono in vse je potrebno in vse mora biti, če hočemo biti organizirani katoličani in pa če hočemo imeti to, kar vsaj najmanj zahteva od nas praktično katoličanstvo. Tako ostane ravno za katoliški tisk le drobtina vsepovsod. Je že tako. Zato morda ni čudno, če se kje res ne goji tistega širokega in potrebnega zanimanja za katoliški tisk, kakor bi se moralo. Toda ne tako pri našem zlatomašniku! Veleč, g. zlatomašniku patru Zupanu je bil katoliški tisk vedno tako močno pri srcu, da se je doslej še v vsaki naši kampanji za razširjenje katoliškega dnevnika "Amer. Slovenca" oglasil z očetovsko bodrilno besedo ter je naudu-ševal rojake, ne le v svojem ožjem krogu lastne naselbine in na lastni prižnici, marveč vse naše rojake širom te zemlje, kakor daleč sega naša tiskana beseda. Njemu ni bilo vseeno, kaj naši ljudje čitajo, ampak po očetovsko pazil je in skrbno gledal na to, da je v njegovi župniji bil vedno razširjen katoliški tisk. In baš zato zasluži ta vrli jubilant še posebnega občudovanja, in prav posebne hvaležnosti od katoliških Slovencev v Ameriki. Naj mu to delo in vse njegove velike žrtve Bog obilo poplača na večer njegovega življenja s sladko zavestjo, da je vršil za svoj narod tako potrebno in važno delo. Naš jubilant zlatomašnik se je rodil dne 17. aprila 1862, pri Oreharju v Srakoljah, fara Predoslje na Gorenjskem. V Ameriko je dospel leta 1881, pred 55 leti. Vpisal se je v benediktinski samostan sv. Janeza v Min-nesoti. V mašnika je bil posvečen 24. oktobra 1886, torej pred 50. leti. Nekaj časa je obiskoval Slovence po Minnesoti in je večkrat obiskal tudi raztresene rojake po Coloradi. Leta 1894, pa ga je opat Ločnikar za stalno poslal v Pueblo, Colorado, kjer je nekaj časa kaplanoval pri nemški župniji, nakar so prevzeli župnijo Slovenci pod njegovim vodstvom in od tedaj naprej uspešno župnikuje skoro pol stoletja med njimi. Kljub visokim letom je jubilant zlatomašnik še mladeniško čil in vodi svojo vrlo župnijo s tisto gorenjsko korajžo in naudušenostjo, kakor pred desetletji. Dal Bog, da bi jo še mnogo, mnogo let! Ob tej redki priliki zlatega jubileja izraža list "Amerikanski Slovenec" vrlemu in vele-zaslužnemu jubilantu zlatomašniku patru Zupanu iskrene čestitke! Prepričani smo, da govorimo lahko v tem slučaju v imenu vseh prijateljev in naročnikov "Amer. Slovenca" širom Amerike, kateri te dni s hvaležnostjo in občudovanjem zrejo v duhu tja pod vznožje coloradskega podgorja v slovensko naselbino v Pueblo ter so hvaležni Bogu, da je dal ameriškim Slovencem tako vrlega in odličnega moža, ki si je stekel med lastnim narodom, kakor tudi med Amerikanci nebroj zaslug. To njegovo delo in zasluge so kakor biseri na verižici slovenskega življenja v Ameriki. Kdorkoli si -to naše skupno življenje ogleduje, ali si ga bo v bodočnosti, bo postal in občudoval te bisere in vzkliknil : Vrli mož! — Zaslužni mož! Zahvaljen Bog, ki si ga nam dal! Ameriška Sloveniji te dni pozdravlja in čestita svojemu odličnemu jubilantu — zlatomašniku! Izraža mu zahvalo in visoko spoštovanje! K Bogu pa kliče: Hvala Ti zanj! Ohrani ga nam vdo skrajnih mej človeškega življenja! Naj med nami poje v Tvojo slavo še biserno in železno sv. mašo! Bog živi ga! * * * Iste iskrene čestitke pa tudi vrli ugledni slovenski naselbini v Pueblo, kjer naši vrli bratje in sestre po narodu in veri, proslavljajo ta visoki in redki jubilej. Ameriški Slovenci se v duhu pridružujejo Vam in se z Vami radoste in vesele ob tem velikrri in red-ker.T dogodku. GOZDNI POŽAR KAJ SE SUŠI PO SVETU? VULKAN GGF.TVA ISLAND-'ga priporočal tvojim prist a-SKO PRESTOLNICO Sem, in sicer v tistih državah, Reykjavik, islandska prestol- kjer ne bo mogel priti na,vo-nica, pripravlja veliko splošno Mino listo kandidat tretje napravo za centralno kurjavo, stranke Lemke; takih držav ki naj bi ogrevala vsa poslopja'je devet. Townsend je silovito v tem mestu in ki naj bi izkori- nevcljen na Roosevelta in nje-:'čala vulkanske vode islandskih 'g0vo vlado, ker se ta ni po-ognjenikov. Mestna uprava je tegnila, da bi. bil uzakonjen napravila že pred leti poskuse te njegov načrt za starostno po-vrste in" so dobro uspeli. Sedaj Rejnino, in pravi, da mora bi-hočejo urediti velike ogrevalne t; zato Roosevelt na vsak na-naprave za gojitev vsakovrstne gin potolčen. — Pač je Town-zelenjave in južnega sadja. Vro- 'send dovolj otročji, ako nriča-ča voda iz ognjeniških tal bo jkuie> da bodo republikanci ogrevala tudi islandske šole in [bolj naklonjeni njegovemu bolnišnice. Le z največjim naporom se je po srečilo gasilcem, da so omejili strahovit gozdni požar, ki se je pred kratkim vnel v bližini Santa Cruz, Calif. Slika ^ kaže divjanje ognja. j KRALJESTVO BACILOV To je italijanski zavod za serume v Asmari, glavnem mestu italijanske kolonije -Eritreje. Lc nekaj kilometrov zunaj mesta je ta znameniti zavod sredi samih pašnikov. Kdor pride v eno iz programu. VOLITVE ZA KONGRES V ognjeviti agitaciji za predsedniške volitve dostikrat pozabljamo, da nimamo letos le volitve za predsedništvo Združenih držav, marveč tudi za kongres. Istočasno s predsednikom in podpredsednikom bomo letos izvolili 32 senatorjev Združenih držav, t. j. eno tretjino senata, in vse /članstvo druge zbornice kongresa, House of Representatives. Izid kongresnih volitev more imeti ravno tako važen učinek na usodo Združenih držav kot izid predsedniških volitev. Saj Predsednik, kot poglavar ekse-kutivne oblasti, predstavlja le eno izmed treh panog federalne vlade. Res je sicer, da Predsednik določuje mnogo činov narodne politike in je zlasti v zadnjem času igral velevažno vlogo s pripravljanjem zakonodajnih predlogov, ali na vse zadnje on mora imeti podporo s strani kongresa, ako naj vresniči le del programa, na podlagi katerega je bil izvoljen. Ako Predsednik nima večine v kongresu, ki bi ga podpirala — to se je že večkrat zgodilo —, je neizogibna posledica, da nastane stalen konflikt med ekse-kutivno in zakonodajno panogo vlade. Kako vlogo igra kongres v a-meriškem političnem sistemu? Najprej je kongres ena panoga federalne vlade, ki ima zakonodajno oblast. Obe drugi panogi vlade, eksekutivna in pravosod-'na, sta enakovredna dela vladne ; trojice. Eksekutiva ima oblast, I da upravlja federalne zakone in pravosodna oblast tolmači te zakone. Vsaj v enem pogledu ima ameriški kongres večjo oblast ket večina obstoječih evropskih parlamentov. Neodvisen je od drugih panog vlade: Kongres ne more biti zaključen ali razpuščen od poglavarja eksekutivne oblasti, kakor na pr. na Angleškem ali v Franciji, kjer predsednik republike oziroma kralj sme odložiti zasedanje, razpustiti parlament in odrediti nove volitve. Na drugi strani federalna kon-stitucija (ustava) nalaga določene omejitve na oblast kongresa: Predsednik ima pravico zavrniti (veto) zakon, ki ga je kongres sprejel, in vrhovno sodišče more razveljaviti zakon, ako je mnenja, da se ne strinja s konstitucijo. Ali vzlic teh omejitev je kongres mogočno zakonodajno telo, na katero se mora Predsednik zanašati, da izvede svoje namere za socijalne reforme in druge vladne spremembe. Da le navedemo poglavitne oblasti kongresa, isti sme napovedati vojno, nalagati davke, sklepati zakone za obrambo dežele, napravi jati posojila na kredit Združenih držav, regulirati inozemsko in meddržavno trgovino, povzbujati znan-stvo in umetnost, kovati denar regulirati vrednost valute, kongresa razširilo na novo široko polje socijalne oskrbe, nanašajočo se na ves narod, in to pod določbo konstitucije, ki daje kongresu pravico, da sme vzako-niti postave "za splošni blagor Združenih držav." Senat ima še neke dodatne pravice. Ustava namreč določa, da sme Predsednik sklepati pogodbe z inozemskimi državami in imenovati nekatere važne vladne uradnike, vštevši člane svojega kabineta, le s posvetovanjem in privoljenjem senata. S tem daje ustava senatu dejansko pravico do sodelovanja v stvareh inozemske politike in imenovanja najvažnejših federalnih u-radnikov. Senat tudi deluje kot visoko sodišče v obravnavah proti visokim javnim uradnikom, celo proti Predsedniku samemu, dočim reprezentativna zbornica preiskuje vse obtožbe slabega vedenja in odredi obtožnico (impeachment). Tako — na kratko rečeno — so funkcije kongresa, da ne o-menimo pravice kongresa do izvolitve predsednika Združenih držav, ako nikak kandidat ne bi dobil večino elektoralnih glasov. V takem slučaju bi reprezentativna zbornica izvolila Predsednika izmed treh kandidatov, ki so dobili največ elektoralnih glasov, dočim senat bi na isti način izvolil podpredsednika. V toku političnega razvoja se je prvotna važnost kongresa nekoliko zmanjšala, ker je ljudstvo vedno bolj gledalo na Predsednika kot vir zakonodajne inicijati-ve. In zares oblast Predsednika je velikanska v tem, da more vporabljati svoj visoki vpliv na kongres za izvedbo potrebnih zakonov. Na drugi strani pa je vloga kongresa kot organa javnega mnenja morda še večja, in vsaj v zmislu zakona je kongres še vedno edino zakonodajno telo Združenih držav. V zadnjem kongresu, ki je bil 74. po ustanovitvi republike, je demokratična stranka prevladovala v obeh zbornicah. V senatu je bilo 69 demokratov, 25 republikancev in 2 neodvisna in v "House" je bilo 322 demokratov, 103 republikancev in 10 neod-visnežev (Progressives in Far-mer-Laborties). Kako bo bodoči kongres sestavljen, bodo odločile letošnje volitve. V kongres more biti izvoljen tudi tujeroden državljan. Dejanski je bilo v zadnjem kongresu več kot 20 zastopnikov, ki so se rodili v inozemstvu, in mnogo tujerodcev je izmed letošnjih kandidatov. Član Reprezentativne zbornice je izvoljen za dobo dveh let, senator pa za dobo šestih let. Toliko člani senata, kakor člani druge zbornice kongresa dobivajo letno plačo od $10,000. F.L.I.S. ELEKTRIČNA LUČ IN NAHOD Angleški fizik Leonhard Hill svari vse, ki so nagnjeni k nahodu (in koga ne muči ta neprijetnost?), naj se varujejo elek- med belih poslopij, vidi na obeh :trične razsvetljave. Z dolgo vr-straneh dolge veže več vrat z na- |sto poskusov je namreč ugotovil pisi: kolera, kuga, koze, steklina ,da draži električna luč sluznice itd., kar pomeni, da smo v kra- jv nosu in povzroča nahod, ljestvu bacilov. Znanstveniki v j Nasprotno pa ne kažejo tega belih plaščih se ukvarjajo z učinka druge vrste razsvetljave drobnogledi in imajo cevke v ro-;kakor petrolej, plin, sveče itd. kah, ki bi njih vsebina zadoščala, t Te luči nahod celo preganjajo, da umori prebivalstvo največje-jDelal Je med drugim poskuse, ga mesta na svetu. — Tu smo vPri katerih je z močnim električ-poslopju za preizkuse, a v drugi'inim obsevanjem poskusnim ose-hiši so kar sodčki bacilov, ki dr-jbam pripravljal najlepši nahod, žijo po 200.000 serumovih inje-jt°da ko je nahodnikom potem kcij zoper konjsko in govejo j približal skoraj do nosa navadno kugo. jstarovešl-io svečo, je nahod takoj Da mere zavod v Asmari pro- i izginil. V starem dobrem času so izvajati vse te serume, ima -3000 j imeli torej vendarle nekaj dobre- volov in krav, ki jih redijo v najmodernejših hlevih. Lani s.o v marcu samo v Eritreji cepili 44.276 glav goveje živine. Prej je poginilo po 30 glav živine od sto, zdaj niti ne po ena na sto glav živine. Asmarski zavod more dajati zdravstvenim oblastem na Vzhodni Afriki po 50.000 doz cepiva zoper koze na teden. Lani so jih razposlali 453.067. Serum prenašajo letala iz kraja v kraj, ker ceste še niso narejene. -o- JUBILEJ KROMPIRJA Če bi se Španci trenutno ne epli med seboj, bi imeli prili-to proslaviti štiristoletnico, odkar so v Evropo uvedli krom-jpir. Ta zemeljski sadež, ki ima svojo domovino v Peruju in Čileju, sta prinesla namreč dva meniha 1. 1536, kot prva v Španijo in Evropo, od tam je prišel v Italijo in na Bur-gundsko. Toda prešlo je še mnogo, mnogo let, preden so se Evropci naučili ceniti ta sad po njegovi pravi vrednosti in ga uporabljati kot živilo. To je bila pred vseim zasluga slovitih angleških pomorščakov Walterja Raleigha in Francisa Drakea, o katerih po krivem trdijo, da sta kot prva seznanila evropski svet s krompirjem. -o- TOWNSEND PROPAGIRA ZA LANDONA Chicago, 111. — Dr. Town-j send se je s svojo organizacijo; Za starostno pokojnino očitno) postavil na stran republikan-j skega kandidata Landona in | ga: luč, ki je nahod preganjala... -o- KONZERVIRANA KRI Profesorja Pieroni z vseučilišča v Parmi in Forti z vseučilišča v Modeni sta izumila postopek, po katerem je mogoče ohraniti človeško kri nekaj časa nespremenjeno in tekočo. Klinike in bolnišnice bodo tako lahko vedno razpolagale z neko rezervo krvi za transfuzije. Konservi-rana kri ohrani popolnoma svoje biološke lastnosti. Tako je bilo mogoče v Napoliju izvršiti transfuzijo s 350 kubičnimi centimetri krvi, ki so jo poslali iz Milana. Važne pa bodo krvne konser-vTe posebno za zdravnike, ki de-ujejo daleč od medicinskih središč. Pri vojakih. — Kapitan iz-prašuje novince. Kaj je teren? — vpraša Janeza. Janez molči. — To boš pa vendar vedel, saj begaš tam že osem tednov dan za dnem, — mu pomaga kapitan. Slednjič se Janezu zjasni obraz in ko se nabere ape, odgovori: Šiška, gospod kapitan. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala R. i s tsosai* Ms OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. m sklepati odredbe glede naturalizacije in priseljevanja itd. V zadnjih letih se je delovanje Predno bi rad druge učil discipline, pazi, da si discipliran lam. DENARNE P9ŠHJ AT VE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 5.00.................. 200 Din Za $ 7.40.................. 300 Din Za $ 12.00.................. 500 Din Za $ 23.50..................1000 Din Za S 46.00..................2000 Din Za $114.00..................5000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00...........................-500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JO 11 M JERIC H (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road. Chicago, Illinois Stran 4 ,1 »t-.r Četrtek, 15. oktobra 1936 ■'»•»■»'»'»'»'t''"'"1"'" I'U'U-'H'WVf VI i f ........ USODNA ZENA Ivan SHvnik. ? t < 19. POGLAVJE. Slavnostni prostori Severjeve hiše so bili živo razsvetljeni; bleščali so se v razkošnem obilju luči ter se šopirili v pestrem bogastvu cvetlic. V veliki obednici je bila pogrnjena miza v obliki kopita, in v sosednji sobi je stala v ledu zaloga šam-panjk. Romana je videla buteljke s srebrnimi vratovi, ko je šla skozi ta prostor; kri ji je šinila v obraz. Gospa Sibila je tedaj res kupila šampanjca za denar, katerega ji je bil dal inženjer! Najrajši bi se bila razjokala, videč, da jo je spravila mačeha v tak položaj. Visoko zravnana je stopila v sprejem-nico. Gospo Sibilo, Beatriko, Janka in Viktorja Trtnika je našla že tam. Oči vseh so ji zletele naproti. Janko je naglo stopil k nji ter jo pozdravil. Njegova vitka mladeniška postava je bila danes prožna in ravna, njegov obraz živahen in svež. Ves drugačen se je zdel nocoj, nego je bil na zadnji veselici v teh prostorih. Vsa zanikarnost in narejena naveličanost je bila izginila iz njegovega vedenja. Romana je opazila to z veselim zadoščenjem ter mu je toplo in prisrčno stisnila roko. Beatričin sovražni pogled je takoj opazil, da se zdi popolisestra nocoj kar nedopustno lepa in mlada. In gospa Sibila je kritično pomerila pastorko skozi lornjeto ter dejala z nepopisnim naglasom: "Kako okusno si nocoj oblečena! Menda si se res povzpela do nove toalete. Ta dan bo treba rdeče zaznamovati v koledarju." "In tako zgodaj na pozorišču!" je pripomnila Beatrika. "Drugače si nas počastila vedno šele na zadnje, kadar so mislili gostje že na odhod. Kateri magnet te neki vleče nocoj?" Romana je zardela, toda ostala je povsem mirna. "Nikakega magneta ni potreba, Beatrika, da storim, kar je moja dolžnost. Veselica je prirejena v čast gospodu Trtniku, ki je naš gost. Razume se potemtakem, da moram biti prisotna od začetka." V Viktorjevih očeh se je zasvetila pri Beatričinih besedah vidna nejevolja. Nato pa ie stopil k Romani, da bi jo pozdravil; v tem mu je izginil iz pogleda jezni izraz ter se umeknil drugačnemu. Gorko in svetlo so se ustavile njegove oči na njeni pojavi. Z veselim presenečenjem je opazil ljubko belino njene obleke, ki se tako mično prilegala vitki, mladostno krasni postavi. Občudoval je bogastvo njenih težkih, temnih las. Mehki, globoki blesk njenih oči, njena čista polt — vse to se mu je zdelo nocoj tako prelestno, tako pristno dekliško in liubko. Nocoj ni bila več resnobna gospodična tovarnarica, nego mlada, sijajno lepa ženska v slavnostnem lišpu. Vsa ta lepota je bila njemu v čast! Njegove prsi so se ponosno napele, kakor bi bili primerili nanje visoko odlikovanje. Zares — nocoj se je držala njena vna-njost zmagovito celo poleg Beatričine, da-si je ta nosila rafinirano okusno in ele- gantno toaleto in je bila napravljena vob-če kar najbolj sijajno. Romana ni pazila na dojem, ki ga je vzbujal njen prihod. Baš zato, ker se ni zavedala svoje krasote, pa se je zdela malone mlajša in mičnejša od Beatrike, ki je bila tako samozavestna in ponosna na svojo lepoto. "Vsekako bodite zahvaljeni, gospodična, da ste prišli tako zgodaj," je rekel Viktor iskreno. "Ali mi dovolite čast, da vas smem peljati k mizi?" Romana je žarko zardela in sklonila glavo. Bila je zmedena, ker je videla, kako strmita vanjo mati in hči. A tudi Viktorju je šinila kri hitreje po žilah, ko je opazil žarenje njenih lic. Njegovo srce je govorilo za Romano; v tej uri se je zavedel dodobra, da jo ljubi, kakor ni ljubil še nikoli nobene ženske, in hoče tvegati vse, samo da jo pridobi. "Ali moje rože niso našle milosti v vaših očeh? Rdeče rože bi vam vendar tako zelo pristojale k tej beli obleki, je povzel. Beatrika je skrivaj rahlo dregnila mater. Obe sta gledali ta prizor s porogljivo škodoželjnostjo. . Romana se je zbrala. Pod zasmehljivim pogledom obeh dam se ji je vrnilo ravno-dušje. "Rože krasijo mojo sobo, gospod inženjer. Zal mi je bilo, da bi jih pustila zveneti," je rekla kar moči mirno. Viktor se je poklonil. "Saj itak niso imele dragega namena, nego pokazati vam mojo neomejeno vdanost." Porogljivo iskrenje Beatričinih oči je zbudilo v Romani kljubovalnost in ponos. "Velela sem jih postaviti na svojo pisalno mizo, da bi se jih mogla kar najdelj ra-dovati," je rekla glasno in trdno, kakor bi protestirala proti zasmehljivemu bliskanju sestrinih oči. Viktorjeve oči so zasijale. "Potem ste izkazali mojim rožam visoko čast... Hvala vam, da ste jih postavili na tako odlično mesto." Janko je opazoval Viktorja in Romano s silno napetostjo; komaj je dihal od skrite radosti, ki mu je polnila srce. Kradoma se je ozrl na sestro, da bi videl, kaj si misli ona o tem prizorčku. In začudil se je, spoznavši plamen škodoželjnosti v njenih očeh. Kaj je pomenilo to ? Beatrika je trepetala od zlobnega veselja. Videti Romano kompromitirano, se ji je zdelo malone važnejše od naloge, katero si je bila zadala za nocojšnji večer: odločiti svojo in Žitkovo usodo. Prvi gostje so se pokazali. "Ali si slišala," je šepnila Beatrika materi. "Viktor je poslal Romani rdečih rož!" Gospa Sibila je naglo pokimala. "Kar sram je človeka gledati, kako ji dvori. Smili se mi skoraj. Treba bi jo bilo posvariti." ! ^ "Kdo je posvaril mene?" je siknila Beatrika. Nato sta smehljaje in ljubeznivo pozdravili goste. (Dalje) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS COLUMBIA PLOŠČE 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75e 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj..........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099«F—Zvedel sem nekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75c 25101-F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek.............75« 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strela, petje. sestri !\Tihilič..75e tK —Dubm lutro, ljubca moja, Km rfimi se zaznava, žensko petje, duet..................75c ""10.V Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika .........................75c 251 Oy—Je p« davi »lanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 251 10—Ljubca, kod si hodila, Cez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............ 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petj«' zbor "Domovina" .75c 25152—Oh, ura že bije, duet. Narodne pesmi, M. Udovič n; .1. Lauše....................75c 25113—Iz Dolenjskih Goric, (Polka Zapeljivka, valček, harirtoiuka, Lovšin ................. 25H4—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman...... . 75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75« 25116—Dobro srečo za kravo rdečo. Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše .......................75c £5127—Srez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca .......................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136-F—Po gorah grmi in »e bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ................................75c 25137-F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, 3krjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c 25138-Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio .........................75c 25139-Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................7Sc 25143—Samo Tebe ljubim, valček. Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trlo..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c • 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. šubelj..............75c ,25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton...............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba .......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ..................." 75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasta .............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, instrumentalni kvartet ............... 75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni uae«ek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošč? po 5c k a poštnino* Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo ca otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravo nat ta Knjigarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE J. M. Trunk Nova metla. Pravijo, da nova metla dobro pometa. Prav je, ako pride do politične moči kaka ljudska vlada, če je prava in se zavzame za potrebe ljud-tva, in ni le gola propaganda. Zdaj prikazujejo slike, kako so nova francoska vlada zavzema za pariške slums in preskrbi zapuščeni deci dom in vzgojo, dasi utegne zadnja težko zaslužiti to ime. Prikazujejo do 30 takih otrok. Kako daleč bodo šli, ker takih otrok utegne biti na tisoče? Vladni viri se kmalu izčrpajo, poleg dela požre že administracija velike vsote. Navadno je nekaj poizkusov, potem vse zastane, ako "e nova vlada tudi obdrži pri moči Malo drugače pa je, če se poroča iz mesta Reistertown, Md., da tam obstaja zavod Sv. Vincen-cija že od 1. 1858, in je do danes ta zavod oskrbel nad 15.000 zapuščenih "babijev." Kakih slik ni nikjer od teg? dela, ker ga pozna le nebo. Ko so nastale nove razmere v Rusiji, je bilo slik, da nič kaj, kako vlada skrbi za deco, za vso deco hoče skrbeti in jo _ vzgajati na vladne stroške. Mnogi so bili vzhičeni. Pomislite, le neka fabrikacija bi še ostala staršem, potem prevzame vse — vlada. Ali ni to krasno za neke starše, ki se razumejo le na fabrikacijo? Ampak roba se je kmalu za-šopala. Iz Moskve in Leningrada se poroča, da je do 7500 "staršev" vrglo svoje otroke kratkomalo na cesto, češ, vlada naj skrbi zanje. Vladi je pa le zmanjkalo sredstev in še bolj morda volje, in posledica je, da delajo te trume otrok prav vladi hude preglavice, in končno so komunistični mogočneži na koncu svoje modrosti in stikajo glave skupaj in tuhtajo, kako bi zvalili skrb za deco zopet na za j na starše. Prej so razdrli vse vezi, ki morajo obstajati v družini, če to hoče biti družina^ uničili so družino, hoteli narediti le neko državno družino, pa so se kmalu začeli potapljati, ker z družino se je začela majati tudi država, in zdaj bi radi družino nazaj, pa jo postavljajo le na svojo komunistično podlago, ki je pesek in izgine pri najmanjši burji. Krščanstvo- ima za seboj tisočletne izkuSnje, ampak krščanstvo je zdaj taboo, in očividno jih je hudo sram, da stojijo pred polomijo. Nova metla je bila iz vrlo slabe robe, pa ipe je kmalu skrčila do golega držaja, zdaj ie pometa več. -o- DEDNO PREKLETSTVO Medtem ko navdušeno pi§e dnevni tisk o Stalinovi novi državni ustavi, nadaljuje Rusija staro življenje. V Moskvi so v teku treh dni zaprli in obsodili 208 zastopnikov prepovedane zasebne trgovine. Zaplenili so jim nekaj koles in gramofonskih plošč, 253 kosov pletenin, 203 storjene obleke, 278 parov čevljev in 1000 m raznega blaga. To pomeni po točnem štetju po eno jopico in po en par in pol čevljev na trgovca, Moskva šteje zdaj do 3 milijone prebivalstva. Kapitalistični roparji, ki so mu z druženimi močmi odtegnili en tisoč m blaga, so povprečno prikrajšali slehernemu prebivalcu rdeče prestolice za 3 mm bomba-ževine. A to mora biti hud zločin, ker je že romalo 32 prodajalcev v Sibirijo in Srednjo A-zijo. Istočasno se nadaljuje "čiščenje" komunistične stranke, in se odmerijo izdatne kazni onim, ki so tajili svoje buržujsko poko-ljenje. "Pravda" sama je morala poseči v zadevo nekega petkrat odlikovanega konjarja, ^ je z ljubeznijo skrbel za povzdi-go konjereje. Izgubil je namreč službo in dobil 18 mesecev ječe, ker je prikrival, da je nekoč, "ko je bil on sam 2 leti star", je imel njegov oče majhno trgovino na kmetih. Protest "Pravde" je za-legel. Državni pravdnik SSSR Višinski j, je pomilostil obsojenca. A desettisoči drugih seveda niso bili deležni slične izredne sreče. 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS 4 NAZNANILO Zopet je prišel čas, da si lahko privoščite prigrizek dobrih domačih klobas, MESENIH ali KRVAVIH. Na razpolago jih imamo za vas vsakokrat ob koncu tedna. — Se priporočamo! JERIN & SEN1CA -:- SLOVENSKA MESNICA -.-2059 W. 23rd St. Tel. Canal 7172 Chicago, 111. --S--L+ * n Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: ■ w U Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,