^UMAR O CD Q) U) O O if) E o o CD X X cu >to O fN fO ^ C fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 1 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc, Branka Tavčar Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................16 Cene.............................................................................................................................................................................................................20 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................23 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................25 Javne finance...........................................................................................................................................................................................27 Okvirji Okvir 1: Trg nepremičnin - 3. četrtletje 2013..............................................................................................................11 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................13 Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa - 3. četrtletje 2013..........................................15 Okvir 4: Izredna izplačila plač ob koncu leta...............................................................................................................19 Okvir 5: Črpanje kohezijskih sredstev v letu 2013 (programsko obdobje 2007-2013)......................................28 Statistična priloga.........................................................................................................................................31 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. februarja 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Ob postopnem izboljševanju gospodarskih razmerje IMF za evrsko območje za letos napovedal 1-odstotno gospodarsko rast. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v EMU kažejo, da se je aktivnost v zadnjem četrtletju lani okrepila. IMF ocenjuje, da bo izvoz še naprej prispeval k rasti, prekomerni javni in zasebni dolg ter finančna razdrobljenost pa bodo ovirali domačo potrošnjo. Negativno tveganje za gospodarsko rast predstavlja predvsem zelo nizka inflacija, ki bi lahko vplivala na zvišanje realnih obrestnih mer ter posledično povečanje stroškov servisiranja javnega in zasebnega dolga. Ključno za izboljšanje zaupanja, oživitev kreditiranja ter zmanjšanje prelivanja tveganj med bankami in javnimi financami je nadaljevanje sedanjih usmeritev denarne in fiskalne politike, okrepitev strukturnih reform in vzpostavitev bančne unije. Med kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je v drugi polovici leta nadaljevala rast izvoza in še izraziteje gradbeništva. Od junija do novembra se je vrednost opravljenih gradbenih del povečala za več kot četrtino, najbolj v gradnji inženirskih objektov. Še vedno pa kazalnik ni dosegel niti polovice ravni iz leta 2008. Izvoz blaga se je novembra zmanjšal, a ostaja višji kot v začetku leta in je edini kazalnik, ki presega raven iz leta 2008. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno sta od začetka leta praktično stagnirala, pri čemer se je v zadnjih mesecih proizvodnja predelovalnih dejavnosti nekoliko povečala, tako da je bil novembra le prihodek v trgovini na drobno pod ravnjo iz začetka leta. Kazalnik razpoloženja v gospodarstvu se je po polletni stagnaciji v začetku leta 2014 nekoliko izboljšal. Razmere na trgu dela so se konec lanskega in v začetku letošnjega leta poslabšale. Število delovno aktivnih je od aprila do novembra ostalo skoraj nespremenjeno (desez.), vendar je v povprečju enajstih mesecev 2013 medletno za 2,5 % nižje kot v enakem obdobju 2012. Decembra in januarja se je zelo povečalo število brezposelnih (v obeh mesecih za 0,6 %, desez.). Januarja se je njihovo število približalo 130 tisoč, kar je največ po letu 1998. To je zlasti posledica povečanega priliva zaradi izteka pogodb za določen čas. Povprečna bruto plača na zaposlenega je novembra ostala nespremenjena. V javnem sektorju se je precej znižala, predvsem zaradi občutnega padca povprečne bruto plače v javnih družbah (desez.), ki so tretje leto zapored izplačale bistveno manj trinajstih plač in božičnic kot leto prej. Sicer pa je bilo v primerjavi z letom prej v zasebnem sektorju izplačanih 4,7 % več, v javnem pa 25,1 % manj izrednih izplačil. Lani so sicer skromno rast cen (0,7%, december medletno) zaznamovale predvsem davčne spremembe. Prispevek ukrepov na davčnem področju (dvig stopenj DDV, trošarine, drugi davki) je po naši oceni znašal 0,8 o. t, kar je nekoliko manj kot leta 2012 (1,0 o. t., vpliv ZUJF). Kljub precej podobnemu prispevku davčnih sprememb je bila inflacija predvsem zaradi še vedno šibke gospodarske aktivnosti v domačem in mednarodnem okolju znatno nižja kot leto prej (2,7 %). Merjeno s HICP, smo beležili podobno inflacijo (0,9 %) kot v evrskem območju (0,8 %). Poleg višjih cen hrane in energentov kot v EMU je inflacijo v Sloveniji zaznamovala tudi rast cen storitev, znižale pa so se cene neenergetskega industrijskega blaga. V primerjavi s predhodnim letom se je inflacija lani znižala tudi v vseh ostalih državah evrskega območja. Slabšanje cenovne konkurenčnosti v Sloveniji je bilo konec lanskega leta med nižjimi, izboljšanje stroškovne konkurenčnosti v tretjem četrtletju pa med višjimi v evrskem območju oz. EU. Slabšanje cenovne konkurenčnosti se je novembra nadaljevalo zaradi okrepitve tečaja evra, a je bilo glede na strukturo naše zunanje menjave med nižjimi v EMU. Stroškovna konkurenčnost pa se je kljub višjemu tečaju evra v tretjem četrtletju ponovno izboljšala pod vplivom nadaljnjega padca stroškov dela na enoto proizvoda. Relativni položaj slovenskega gospodarstva se v EMU in EU izboljšuje tretje leto zapored, še vedno pa je manj ugoden kot pred začetkom krize. K obratu so po letu 2010 prispevali predvsem nižje plače in manjša zaposlenost, med posameznimi panogami pa predvsem tiste iz menjalnega sektorja. Lani se je problem plačilne nesposobnosti še poglobil. Med neplačniki je bilo povprečno mesečno 16.053 pravnih in fizičnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu (13 % več kot leto prej). Povprečni mesečni neplačani znesek pravnih oseb je znašal 748 mio EUR, fizičnih pa 145 mio EUR (9,6 % oz. 20,8 % več kot leto prej). Povečalo se je število neplačnikov in zneski neporavnanih obveznosti, daljši so bili tudi roki neplačil. Med dolžniki je bilo 2,4-krat več pravnih oseb s 7-krat večjim dolgom kot leta 2008. Zaradi nove zakonodaje se je v drugi polovici leta število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami podvojilo. Konec leta je bilo dogajanje v slovenskem bančnem sistemu zaznamovano z začetkom sanacije najbolj izpostavljenih bank. Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev se je decembra na mesečni ravni posledično skrčil za 3,3 mrd EUR; najbolj se je zaradi prenosa dela slabih bančnih terjatev na DUTB znižal obseg kreditov podjetij in NFI. Precej močnejše kot v preteklih mesecih je bilo tudi znižanje kreditov gospodinjstvom. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je tako v letu 2013 znižal za 5,2 mrd EUR, kar je približno štirikrat toliko kot leta 2012. Obseg vlog gospodinjstev se je lani znižal najbolj doslej, zaradi dokapitalizacije bančnega sistema pa se je močno znižal tudi obseg vlog države. Banke so tudi konec leta zmanjševale obseg obveznosti do tujine. Do novembra se je obseg slabih terjatev povečal za 1,9 mrd EUR, karje za skoraj polovico več kot v enakem obdobju leta 2012. Obseg dodatnih rezervacij in oslabitev se je v letu 2013 povečal kar za 3,7 mrd EUR, kar je za približno 1,5-krat več kot leta 2012. Po podatkih konsolidirane bilance je primanjkljaj javnih financ v prvih enajstih mesecih leta 2013 znašal 1,6 mrd EUR. K medletno večjemu primanjkljaju (za 378 mio EUR) so prispevali predvsem manjši prihodki (-2,9 %), odhodki pa so bili podobni kot v enakem obdobju leta prej. Prihodki so bili manjši predvsem zaradi nižjih davčnih prihodkov (predvsem dohodka od dohodka pravnih oseb in dohodnine), pa tudi prispevkov za socialno varnost. Med odhodki so se najbolj zmanjšali izdatki za plače ter blago in storitve, zelo pa so se v zadnjih mesecih povečala plačila obresti. ro c ro £ 'S m "O O a O & rc >u O a Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju kažejo na okrepitev aktivnosti v zadnjem četrtletju lani. Novembra sta se precej povečala obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodek v trgovini na drobno,1 obseg opravljenih gradbenih del pa se je znižal tretji mesec zapored. Vrednosti kazalnikov zaupanja in gospodarske klime so se v zadnjem mesecu nadalje zvišali. Kazalnik gospodarske klime ESI za evrsko območje se zvišuje od aprila lani in je januarja dosegel najvišjo vrednost po juniju 2011. Izboljšal se je tudi sestavljeni kazalnik vodijnabave (PMI) z največjim povečanjem v predelovalnih dejavnostih. V največjem evropskem gospodarstvu Nemčiji se je po slabši prvi polovici leta v drugi polovici leta gospodarska aktivnost povečala. Kljub ugodnim podatkom za konec leta2 je gospodarska rast v Nemčiji po prvi oceni v letu 2013 znašala 0,4 %, kar je najmanj v zadnjih treh letih. K temu je prispevala domača potrošnja, izvoz pa ni okreval, kar je bila posledica nadaljevanja recesije v nekaterih evropskih državah in upočasnjene rasti svetovnega gospodarstva. Za letos Consensus Nemčiji napoveduje 1,8-odstotno rast BDP, na kar naj bi glede na zelo nizko stopnjo brezposelnosti3 vplivala povečana zasebna potrošnja in okrepitev izvoznega povpraševanja. Slika 1: Struktura gospodarske rasti v Nemčiji Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. ^^M Spr. zalog in vredn. pred. I Saldo menjave s tujino -Realna rast BDP (desna os) 5 4 3 o 2 S 1 'E u 0 "O £ -1 t-2 a. £ -3 -4 -5 4 3 2 1 ? CL o 2 -i i _C -i -3 -4 -5 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: Destatis. Svetovna gospodarska aktivnost in svetovna trgovina sta se v drugi polovici lanskega leta okrepili bolj od pričakovanj, zato je IMF nekoliko zvišal napoved rasti za letošnje leto. V primerjavi z oktobrskimi obeti ja bila napoved zvišana za 0,1 o. t na 3,7 %, zlasti zaradi večje rasti v razvitih državah, predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu. IMF 1 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti je novembra zabeležila 1,9-odstotno rast (desez.), kar je največ po marcu 2010. Prihodek v trgovini na drobno je bil višji za 1,4 % (desez.). 2 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra zvišala za 3,1 %, nova naročila pa za 2,1 % (desez.). 3 Novembra je znašala 5,2 %, kar je najmanj v zadnjih dvajsetih letih. evrskemu območju za letos napoveduje 1,0-odstotno gospodarsko rast, kjer ocenjuje, da bo izvoz nadalje prispeval k rasti, prekomerni javni in zasebni dolg ter finančna razdrobljenost pa bodo ovirali domačo potrošnjo. Negativno tveganje za gospodarsko rast predstavlja predvsem zelo nizka inflacija, ki bi lahko vplivala na zvišanje realnih obrestnih mer ter posledično povečanje stroškov servisiranja javnega in zasebnega dolga. IMF ugotavlja, da mora denarna politika ostati akomodativna, saj so proizvodne vrzeli še vedno velike, javnofinančna konsolidacija pa se, sicer upočasnjeno, nadaljuje ob nizki inflaciji. Ključno za izboljšanje zaupanja, oživitev kreditiranja ter zmanjšanje prelivanja tveganj med bankami in javnimi financami je nadaljevanje sedanjih usmeritev denarne in fiskalne politike, okrepitev strukturnih reform in vzpostavitev bančne unije. Slika 2: Napovedi rasti IMF -Svet -----Hitro rastoče države 10 - Razvite države Evrsko območje Vir: IMF. V zadnjem četrtletju lani so se posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju zaostrili manj kot v nekaj predhodnih četrtletjih, povpraševanje po posojilih pa se je zmanjšalo. Anketni kazalniki ECB kažejo, daje bilo v zadnjem četrtletju število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje za podjetja, za 2 % večje (v tretjem četrtletju lani za 5 %) od števila bank, ki so jih izboljšale. Glavni dejavnik zaostrovanja so ostala negativna pričakovanja bank glede okrevanja v posameznih dejavnostih. Povpraševanje podjetij, ki so še naprej povpraševala predvsem po posojilih za prestrukturiranje dolga, je ostalo šibko, vendar se je zmanjšalo manj kot v preteklih četrtletjih. Po naši oceni so k šibkemu povpraševanju podjetij po posojilih poleg skromne gospodarske aktivnosti pomembno prispevale tudi obrestne mere, ki so v Sloveniji med višjimi v evrskem območju. Novembra so bile višje le še v Grčiji in na Portugalskem. Povpraševanje gospodinjstev po posojilih se je ponovno zmanjšalo, so pa banke poročale o izboljšanju posojilnih pogojev za stanovanjska posojila, posojilni pogoji za potrošniške kredite pa so ostali nespremenjeni. V prvem četrtletju letos banke evrskega območja pričakujejo, da se posojilni pogoji za podjetja ne bodo več zaostrili, za gospodinjstva pa se bodo zaostrili precej manj kot v predhodnih četrtletjih. Slika 3: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) - Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) - Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih ^ 60 0 N 50 C 'v 40 ro 30 2. i 20 is a 2 Si 10 ¿¡2 (u C C 0 e a" J3 o-10 1 -20 TD I -30 TO = -40 (desna os) (desna os) 70 C 60 £ ro 50 £ o 40 o * 30 £ 'v ro X5 iid O 20 o. q Q 10 S Sš Q 0 i I (5 .5! -10 =š č Slika 4: Gibanje obrestnih mer za podjetja v EMU in nekaterih državah članicah EMU ■ EMU ■ Španija ■ Portugalska Irska Italija Grčija - Slovenija Vir ECB. Opomba: Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR s spremenljivo in z do enega leta s fiksno začetno mero. Januarja so se znižale donosnosti državnih obveznic najbolj izpostavljenih držav in tudi tistih z najvišjo bonitetno oceno. Najznatneje so se znižale donosnosti najbolj zadolženih evropskih držav. Donosnosti Irske, ki so se znižale že po izstopu države iz programa mednarodne pomoči v decembru, so imele nižje donosnosti tudi januarja, ko je bonitetna agencija Moody's Irski zvišala kreditno oceno z Ba1 na Baa3. Po izstopu države iz mehanizma finančne pomoči so nižje tudi donosnosti španskih obveznic, na občutno znižanje portugalskih donosnosti pa je januarja vplivala predvsem bonitetna agencija Standard&Poor's s preklicem negativnih obetov za oceno državnega dolga. Za Slovenijo, kjer so bile donosnosti januarja nižje za 47 b. t., je Moody's ohranila oceno Ba1, obete pa je iz negativnih povišala v stabilne, saj sta vlada in BS po razkritju kapitalskih primanjkljajev že začeli z dokapitalizacijo bank. Ob izboljšanju razmer na evropskih obvezniških trgih se negotovost pojavlja na finančnih trgih držav v razvoju. Volatilnost se je na začetku leta povečala, predvsem zaradi januarske odločitve FED-a o zmanjšanju nakupa državnih obveznic za dodatnih 10 mrd USD. Slednje je vplivalo na slabitev valut držav v razvoju, kjer se je vrednost tečaja proti dolarju najbolj zmanjšala v Rusiji, Južni Afriki in Turčiji. Slika 5: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Portugalska -Nemčija ----Španija —■— Italija -----Irska .................Avstrija — • • Slovaška -Slovenija Vir: Bloomberg. Opomba: S 1.1.2014 je za spremljanje gibanja donosnosti 10-letnih državnih obveznic na skupnem evropskem trgu kot osnova za primerjavo pričela veljati nova referenčna državna obveznica, zato podatki pred in po tem datumu niso primerljivi. Slika 6: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 140 1,8 1,6 1,2 o 1,0 0,8 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR 70 -20 -30 -40 7 6 5 4 3 2 1,4 cc 80 60 40 20 Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 I 13 XII 13 I 14 I 14/XII 13 I 14/I 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,205 0,274 0,292 1,8 8,7 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,303 0,243 0,238 -0,5 -6,5 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,016 0,020 0,023 0,3 0,7 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 I 13 XII 13 I 14 I 14/XII 13 I 14/I 13 EUR/USD 1,328 1,329 1,370 1,361 -0,7 2,4 EUR/CHF 1,231 1,229 1,224 1,232 0,7 0,2 EUR/GBP 0,849 0,833 0,836 0,827 -1,1 -0,7 EUR/JPY 129,66 118,34 141,68 141,47 -0,1 19,5 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Tabela 2: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 I 13 XII 13 I 14 I 14/XII 13 I 14/I 13 Brent USD 108,56 112,96 110,76 108,12 -2,4 -4,3 Brent EUR 81,65 84,19 80,79 78,76 -2,5 -6,4 Surovine sprememba, v % 2013/2012 XII 13/XI 13 XII 13/XII 12 Neenergetske surovine -1,2 1,8 -3,3 Hrana 1,1 2,7 -3,5 Kmetijske surovine 1,4 0,6 5,4 Kovine -4,2 0,8 -7,0 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. sredstev bank iz operacij dolgoročnejšega refinanciranja ECB (LTRO), kar je tudi vplivalo na zvišanje obrestnih mer. Banke so od sredine decembra lani do sredine januarja odplačale nekaj več kot polovico obveznosti iz naslova prve operacije (260 mrd EUR) ter nekaj več kot tretjino iz naslova druge operacije LTRO (187 mrd EUR). Gospodarska gibanja v Sloveniji Med kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je v drugi polovici leta nadaljevala rast izvoza in še izraziteje gradbeništva. Od junija do novembra se je vrednost opravljenih gradbenih del povečala za več kot četrtino, najbolj v gradnji inženirskih objektov. Še vedno pa kazalnik ni dosegel niti polovice ravni iz leta 2008. Izvoz blaga se je novembra zmanjšal, a ostaja višji kot v začetku leta in je edini kazalnik, ki presega raven iz leta 2008. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno sta od začetka leta praktično stagnirala, pri čemer se je v zadnjih mesecih proizvodnja predelovalnih dejavnosti nekoliko povečala, tako daje bil novembra le prihodek v trgovini na drobno pod ravnjo iz začetka leta. Kazalnik razpoloženja v gospodarstvu se je po polletni stagnaciji v začetku leta 2014 nekoliko izboljšal. Ključna obrestna mera ECB je ostala nespremenjena, medbančne obrestne mere v evrskem območju pa so se decembra in januarja nekoliko zvišale. To je bila predvsem posledica zmanjšanja presežne likvidnosti v bančnem sistemu, ki je bila januarja najnižja po decembru 2011. Na denarnem trgu je prišlo tudi do pospešenega vračanja Slika 7: Dolarske cene neenergetskih surovin -Neenergetske surovine -----Hrana Vir: IMF. Slika 8: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu - Prih. v trgovini na drobno 70 60 50 40 30 ¿1 X /V \ \ \ (C (C (C Vir:SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2012 XI 13/ X 13 XI 13/ XI 12 I-XI 13/ I-XI 12 Izvoz, nominalono1 1,9 -6,8 -1,1 2,2 -blago 0,8 -6,1 -1,1 1,7 -storitve 6,7 -9,6 -1,2 4,2 Uvoz, nominalno1 -2,6 -3,6 4,3 -1,4 -blago -3,0 -3,0 4,3 -1,7 -storitve -0,1 -7,5 3,9 0,6 Industrijska proizvodnja, realno -1,1 0,12 2,63 -1,03 -v predelovalnih dejavnostih -2,3 0,62 2,93 -1,63 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -16,8 9,62 30,83 -3,43 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,3 0,42 -0,63 -3,53 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,8 0,32 3,13 -0,23 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: ,plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. V drugi polovici leta se je izvoz blaga krepil, uvoz nekoliko zmanjšal, oba pa sta bila v enajstih mesecih medletno višja. Izvoz blaga je bil v enajstih mesecih lani v primerjavi z enakim obdobjem leta prej višji za 2,4 % (orig.), pri čemer sta bila glavna dejavnika, gledano po proizvodih, rast izvoza kemičnih proizvodov (predvsem medicinskih in farmacevtskih) in izvoz primarnih proizvodov (predvsem nafte). H krepitvi medletne rasti pa je pomembno prispevala tudi rast izvoza cestnih vozil, ki je v letu 2012 beležil padec. Po naši oceni je slednje povezano zlasti z okrepljeno mednarodno aktivnostjo slovenskih trgovcev z osebnimi avtomobili, saj podatki o proizvodnji motornih vozil ostajajo negativni.4 Novembra sta se realni 4 V enajstih mesecih 2013 je bila proizvodnja motornih vozil medletno manjša za 11,5 %, prihodki v tujini so bili manjši za 11,3 %, prihodki na domačem trgu pa za 8,5 %. Nasprotno je bil izvoz v desetih mesecih, za katere so razpoložljivi podatki, medletno večji za 3,1 %. izvoz in uvoz blaga po naši oceni zmanjšala (desez.).5 Po krepitvi rasti v poletnih mesecih se je jeseni rast realnega izvoza blaga nekoliko upočasnila. Slednje je posledica manjše rasti izvoza v EU ob siceršnji upočasnitvi padanja izvoza izven EU. Gledano po proizvodih, je do umiritve skupne rasti prišlo zlasti zaradi slabših gibanj izvoza prej omenjenih proizvodov - zmanjšanja izvoza kemičnih in manjše rasti izvoza primarnih proizvodov. Tudi rast realnega uvoza blaga se je v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila, a je bil uvoz blaga v enajstih mesecih medletno še nekoliko večji (0,5 %, orig.). Slika 9: Blagovna menjava - realno -Izvoz -Uvoz J NA — v Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni izvoz storitev, ki se je zmanjševal od aprila, se je novembra povečal, njihov uvoz pa se je po rasti v tretjem Slika 10: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev ro —. ro —. ro —. ro Vir: BS, preračuni UMAR. ro —, 5 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev 30 30 , 95 90 85 80 75 70 Okvir 1: Trg nepremičnin - 3. četrtletje 2013 Število prodaj stanovanjskih nepremičnin se je v tretjem četrtletju še zmanjšalo in doseglo najnižjo raven po letu 2008. Število vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin (nova in rabljena stanovanja ter družinske hiše) se je po podatkih SURS zmanjšalo na 903 transakcij, kar je bilo za okoli tretjino manj (orig.) kot v prejšnjem četrtletju. Medletno je bilo število manjše za tretjino, od vrha v letu 2007 pa za 63,9 %. Največ prodaj (477) se je opravilo z rabljenimi stanovanji, katerih število pa se je glede na drugo četrtletje več kot prepolovilo (orig.). Zmanjšalo se je tudi število prodaj ostalih vrst nepremičnin. Njihovo število je bilo manjše tudi v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2012, razen prodaj novih stanovanj, na kar je po podatkih SURS odločilno vplivala prodaja stanovanj iz stečajne mase v Ljubljani. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v tretjem četrtletju znižale in bile najnižje po vrhu v letu 2008. Ob manjšem obsegu trgovanja so se cene stanovanjskih nepremičnin po predhodnih podatkih SURS1 v tretjem četrtletju znižale (orig.) za 4 % (medletno za 6 %, od vrha v letu 2008 pa za skoraj petino), kar je bila posledica nižjih cen novih nepremičnin, medtem ko so cene rabljenih nepremičnin ostale na ravni drugega četrtletja (orig.). Med novimi nepremičninami so se najbolj (za 15,1 %) znižale cene novih stanovanj, ki so bile za okoli četrtino nižje kot leta 2008. Med rabljenimi nepremičninami pa so se znižale le cene rabljenih stanovanj v Ljubljani, ki so tudi za največ zaostajale za ravnjo iz leta 2012 (za desetino) in leta 2008 (za 22,9 %). Cene rabljenih stanovanj v preostalem delu Slovenije so se po zmanjšanju v letu 2012 v letu 2013 ponovno povečevale in bile v tretjem četrtletju le za 5,1 % nižje (orig.) od cen v letu 2008. Slika 11: Transakcije rabljenih in novozgrajenih stanovanj in hiš Slika 12: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj in hiš -Cene rabljenih stanovanj -Cene novih stanovanj -----Cene rabljenih hiš ----Cene novih hiš a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 SURS zaradi tehničnih težav pri prenovi sistema za zajemanje transakcijskih podatkov na DURS ni prejel podatkov za cene rabljenih družinskih hiš v 3. četrtletju 2013. Ker brez teh podatkov ne bi mogli izračunati skupnega indeksa cen vseh vrst stanovanjskih nepremičnin, so podatke iz 2. četrtletja 2013 začasno prenesli še v 3. četrtletje. 95 90 co 85 80 75 četrtletju že drugi mesec zmanjšal (desez.).6 V enajstih mesecih je bil skupni izvoz za 4,2 % (orig.) večji kot v enakem obdobju predhodnega leta, k rasti pa je največ prispeval izvoz posredovanjin gradbenih storitev. Nominalni uvoz storitev se je po rasti v tretjem četrtletju novembra drugi mesec zapored zmanjšal, tokrat predvsem zaradi padca uvoza transportnih storitev. V enajstih mesecih 2013 je bil nekoliko večji kot v enakem obdobju predhodnega leta (0,6 %, orig.), predvsem zaradi večjega uvoza gradbenih storitev. Medletno manjša na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 6 Po plačilnobilančni statistiki. uvoza licenc, patentov in avtorskih pravic ter potovanj pa sta najbolj zavirala skupno rast. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je, kljub rasti v zadnjih mesecih, v enajstih mesecih leta 2013 ostal manjši kot v enakem obdobju leta 2012. Proizvodnja se je novembra znova povečala v tehnološko zahtevnejših panogah, v nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostala nespremenjena (desez.). V enajstih mesecih leta 2013 je bila proizvodnja v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah (z izjemo usnjarske industrije) manjša kot v enakem obdobju leta 2012. Padec je bil največji v tekstilni, pohištveni in lesni industriji, ki Slika 13: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog -----Nizko teh. zalit. panoge —■— Sr. nizko teh. zalit. panoge -Sr. vis. in visoko teh. zalit. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj 75 70 V, \\ \I \\\ i 'v / — 7 V Y „v....... V. Vir: SURS, preračuni UMAR ^ za ravnmi proizvodnje iz leta 2008 zaostajajo bolj kot ostale nizko tehnološko zahtevne panoge (tekstilna in pohištvena industrija za več kot polovico, lesna industrija za več kot tretjino). Manjša kot v enajstih mesecih leta 2012 je bila tudi proizvodnja v večini srednje nizko (z izjemo popravil in montaže strojev in naprav ter kovinske industrije) in tehnološko bolj zahtevnih panog (z izjemo kemične in farmacevtske industrije). Vrednost opravljenih gradbenih del se je novembra lani povečala (za 9,6 %, desez.) in bila znatno višja kot v enakem mesecu leta 2012 (30,8 %). Ob precejšnjih mesečnih nihanjih, značilnih za gradbeno aktivnost, je bilo novembrsko povečanje tretje zaporedno; samo v treh mesecih se je vrednost gradbenih del povečala za 29,2 %. Največ je k temu doprinesla aktivnost v gradnji Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih del Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanova njske stavbe Gradbeni inženirski objekti inženirskih objektov, kar povezujemo z intenzivno gradnjo komunalne infrastrukture, spodbujene z evropskimi sredstvi. V zadnjih mesecih se je aktivnost povečala tudi v gradnji stavb, kar je po naši oceni povezano z ugodnimi vremenskimi razmerami, ki so omogočile izvedbo del, ki bi se sicer morda razporedila na prihodnje mesece. Tudi novembra je bila vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu precej višja kot pred letom. Medletno je bila višja za 36,6 %, od tega v gradnji inženirskih objektov kar za 83,0 % (iz istih razlogov kot jih navajamo zgoraj). Relativno ugodno sliko kažejo tudi podatki poslovnih tendenc v gradbeništvu; vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila januarja 2014 za 4 o. t. višja kot decembra 2013 in za 14 o. t. višja kot januarja 2013. Prihodek v trgovini na drobno je tudi novembra ostal na nizki ravni, v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na debelo pa se je ponovno okrepil in bil višji kot v mesecih pred dvigom stopnje DDV (desez.). Po zmanjšanju v tretjem četrtletju se je realni prihodek v trgovini na drobno naslednja dva meseca nekoliko povečal, a ostal na zelo nizki ravni. Novembra se je ob večji prodaji tekstila, oblačil in obutve povečal le prihodek v trgovini z neživili, prihodek v trgovini z živili in z motornimi gorivi pa se je zmanjšal. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je po velikem julijskem zmanjšanju, ki je sledilo dvigu stopenj DDV, v naslednjih mesecih krepil in bil ob večji prodaji novih avtomobilov pravnim osebam7 novembra že za desetino višji kot pred letom. Novembra se je drugi mesec zapored zvišal tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo, ki je bil že višji kot pred dvigom stopenj DDV. Slika 15: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ----- od tega motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. ! 105 / Y JbV /r M jI ^ .......AjL....... • J", / II j\ lil \ A V ........7» \j ll 1 - z-* -L* / .........^ \v r; i t 1 t .i i .i i i i. i i. i Vir: SURS, preračuni UMAR. S S I 1 Vir: SURS, preračuni UMAR. 7 Število prvih registracij novih avtomobilov je bilo novembra 2013 za 4,6 %, v prvih enajstih mesecih pa za 4,2 % večje kot v enakem obdobju leta 2012. Povečala se je prodaja pravnim osebam, prodaja fizičnim osebam pa se je zmanjšala. Na podlagi nekaterih kazalnikov bi lahko ocenili, da se večji del prodanih avtov izvozi (gl. tudi Izvoz blaga, str. 5). 35 30 35 30 65 35 90 S 85 80 ro 75 S 70 65 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost Konec leta 2013 je število plačilno nesposobnih poslovnih subjektov ostalo na ravni iz konca lanskega leta, v povprečju leta pa se je znova povečalo. Položaj gospodarskih družb1 in samostojnih podjetnikov2 se je v obdobju krize zelo poslabšal. Po evidencah AJPES se je lani na seznamu neplačnikov znašlo povprečno mesečno 16.053 pravnih in fizičnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu3, kar je za 13 % več kot leto prej. Pravne osebe so beležile povprečne mesečne neplačane zneske v višini 748 mio (9,6 % več kot leto prej), fizične osebe pa v višini 145 mio (20,8 % več kot leto prej). Dve tretjini pravnih oseb z neplačanimi obveznostmi je bilo iz dejavnosti gradbeništva in trgovine (po 20 %), predelovalnih dejavnosti ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (po 13 %). Največje povprečne dnevne neplačane zneske so imeli v dejavnostih gradbeništva (178 mio), predelovalnih dejavnostih, trgovini ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (nad 100 mio). Slika 16: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih Slika 17: Povprečno število pravnih osebe z dospelimi obveznosti, 2008-2013 neporavnanimi obveznostmi, 2008-2013 3.000 Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih 8000 obveznosti, mio EUR (desna os) 800 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 700 600 500 cc 3 400 o 'SE > 300 200 100 0 2009 2010 2011 2012 Vir: AJPES, preračuni UMAR. O a Vir: AJPES. 0 2008 2013 Tabela 4: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, december 2013 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, v tisoč EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti na pravno osebo, v tisoč EUR XII 13/ XII 12 I-XII 13/ I-XII 12 XII 13/ XII 12 I-XII 13/ I-XII 12 C Predelovalne dejavnosti 841 -3,3 16,2 105.582 13,3 43,9 126 F Gradbeništvo 1.417 -0,6 14,6 175.023 2,7 -6,5 124 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.389 -4,9 8,5 91.449 -27,2 7,5 66 H Promet in skladiščenje 372 -8,4 5,6 33.052 14,3 -10,5 89 I Gostinstvo 593 12,3 19,4 39.991 68,0 69,5 67 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 115 9,5 14,3 102.046 39,2 88,2 887 L Poslovanje z nepremičninami 220 -7,2 14,1 43.851 20,2 10,4 199 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 887 -1,8 18,9 74.459 -1,9 -26,4 84 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 228 0,4 21,9 16.028 -32,6 -6,8 70 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 893 -5,9 12,4 71.262 31,4 -3,3 80 SKUPAJ 6.955 -2,2 13,8 752.743 6,7 9,6 108 Vir: AJPES. 1 Te ustvarijo približno polovico vse dodane vrednosti. 2 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. 3 AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. Problem plačilne nesposobnosti se iz leta v leto poglablja. Narašča število neplačnikov in zneski neporavnanih obveznosti, daljšajo pa se tudi obdobja neplačil. V primerjavi z letom 2008, ko je povprečno 2.902 pravnih oseb dolgovalo povprečno dnevno 104 mio EUR (24,8 % do 3 mesece, 34,5 % od 3 mesecev do 1 leta in 40,7 % nad 1 leto), je bilo v letu 2013 teh dolžnikov že 7.032, njihovi zneski neplačil pa so se povzpeli na 748 mio (8,0 % do 30 dni, 24,3 % od 30 dni do 1 leta in 67,6 % nad 1 leto). Zaradi sprejete nove zakonodaje4 se je v drugi polovici leta število začetih stečajnih postopkov5 nad pravnimi osebami podvojilo. V letu 2013 je bilo v primerjavi s predhodnim letom začetih 49,5 % več stečajnih postopkov, 35,7 % več prisilnih poravnav nad pravnimi osebami, in 20 % manj stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki. Zaradi insolventnosti6 in posledično stečaja je bilo lani iz poslovnega registra izbrisanih 484 pravnih oseb (tretjino več kot leto prej) in 52 samostojnih podjetnikov (tretjino manj kot leto prej). Četrtina vseh začetih stečajnih postopkov nad gospodarskimi družbami in zadrugami je bilo v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, petina v gradbeništvu in več kot desetina v predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. 90 % vseh začetih stečajev med samostojnimi podjetniki je bilo iz dejavnosti gostinstva, prometa in skladiščenja, predelovalnih dejavnosti, trgovine in gradbeništva. Slika 18: Povprečni mesečni znesek neporavnanih obveznosti pravnih oseb, 2008-2013 Do 3 mesece I Od 3 mesecev do 1 leta I Nad 1 leto MHJ 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Slika 19: Začeti stečajni postopki pri gospodarskih družbah in zadrugah ter samostojnih podjetnikih posameznikih v Sloveniji, 2009-2013 4 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. 47/2013. Zakon je omejil zavlačevanje postopkov stečaja in izčrpavanje insolventnih dolžnikov. 5 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. 6 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. 0 Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)8 je v letu 2013 večinoma naraščal, a je bil v enajstih mesecih medletno še vedno nekoliko nižji. Prihodek je lani še najboljenakomerno naraščal v gostinstvu, kjer se je novembra v primerjavi s prvo polovico leta izmed glavnih storitev najbolj povečal. Nekoliko manj se je povečal tudi prihodek v prometu, ki ostaja na visokih ravneh, v zadnjih mesecih tudi zaradi povečanega obsega prevoza na železnici. Novembrski prihodek je 8 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. bil glede na prvo polletje malenkost višji še v strokovno-tehničnih storitvah, v okviru teh pa znatno nižji v pravno-računovodskih in izrazito višji v arhitekturno-projektantskih, kar je povezano z večjo aktivnostjo v gradbeništvu. V informacijsko-komunikacijskih ter v drugih raznovrstnih poslovnih storitvah je bil prihodek nižji kot v prvi polovici leta. V okviru prvih se je znižal predvsem v dejavnosti računalniškega programiranja, pri drugih pa v večini, razen pri zaposlovalnih storitvah, kjer je močno narasel (prihodek tu skoraj za četrtino presega raven iz predkriznega leta). Dohodek gospodinjstev se je lani nadalje zmanjšal, gospodinjstva pa so se pri bankah razdolževala in zmanjševala vloge. Masa neto plač je bila v celem letu realno nižja za 3,3 % (2012: -3,2 %), socialni transferi9 pa v enajstih mesecih medletno realno za 2,7 % (v enakem obdobju leta 2012: -4,7 %). Lani so se gospodinjstva pri bankah razdolžila v višini 349 mio evrov, od tega so potrošniških posojil neto odplačala v višini 269 mio EUR, stanovanjskih pa so neto najela za pol manj kot leto prej. Vloge gospodinjstev v bankah so se zmanjšale za dobrih 460 mio EUR; zmanjšale so se vse vrste vlog, najbolj kratkoročne (za 328 mio EUR). Vrednostikratkoročnihkazalnikovpotrošnjegospodinjstev so se tudi lani zmanjšale. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv je bil v enajstih mesecih medletno realno nižji za 3,6 %, prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami10 pa za 8,2 %. Fizične osebe so lani prvič registrirale za 17,6 % manj osebnih vozil kot leto prej (v primerjavi z letom 2008 pa skoraj 40 % manj)11. Pričakovanja potrošnikov so se januarja letos nekoliko izboljšala, še naprej pa Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa - 3. četrtletje 2013 Obe vrsti blagovnega prometa sta v tretjem četrtletju 2013 beležili rast; obseg cestnega še zaostaja za najvišjimi ravnmi v zadnjih nekaj letih, obseg železniškega pa jih že presega. Obseg cestnega blagovnega prometa se je povečal za 3,5 % (desez.), s čemer se je prekinila tendenca padanja. Povečal se je predvsem mednarodni promet, ki je bil tudi medletno za 4,4 % višji. V okviru tega je bil obseg prevozov, ko je bilo blago pripeljano ali odpeljano iz Slovenije, za 0,7 % nižji1, obseg prevozov (v celoti) po tujini pa je bil višji za 11,7 % in je pomenil že 44 % vseh mednarodnih prevozov2. Po naši oceni je v zadnjih nekaj letih na to vplivalo hitrejše gospodarsko okrevanje drugih držav (največ prevozov se opravi med Avstrijo, Nemčijo in Italijo) ob še vedno šibki aktivnost doma, kar je za naše prevoznike predstavljajo poslovno priložnost. Hitra rast obsega prevoza po tujini pa je sicer sledila zlasti po pridružitvi Slovenije EU (leta 2012 je bilo teh prevozov skoraj 8-krat več kot leta 2003), ko so odpadle mnoge administrativne omejitve (dovolilnice, carina ipd). Obseg prevozov v notranjem prometu je po visoki rasti v drugem četrtletju upadel (desez.), medletno pa se skoraj ni spremenil. Obseg železniškega blagovnega prometa se je v tretjem četrtletju povečal kar za 9,9 % (desez.) in je že za več kot desetino višji tudi od ravni iz leta 2008. V veliki meri je to posledica boljšega poslovanja domačega prevoznika, ki je v letu 2013 močno povečal obseg prevozov3. 1 Medletno se je spremenila zlasti struktura omenjenih prevozov po državah. Za okoli 18 % se je zmanjšal obseg prevozov med Slovenijo ter Italijo in Francijo, za enak odstotek pa povečal z Avstrijo in Nemčijo. S prvima dvema državama se je obseg zunanje trgovine Slovenije za nekaj odstotkov znižal, z drugima pa povečal. 2 Delež prevozov po tujini se je z 11 % v Q3 2001 do Q3 2008 povečal na 38 % in se je s krizo še nadalje povečal. 3 Slovenske železnice, ki še vedno opravijo pretežni del prevozov v železniškem prometu poročajo, da naj bi v letu 2013 ponovno dosegle čisti dobiček (16,5 mio EUR), obseg prevozov (v tonskih km) pa so povečali za dobrih 10 %. To hkrati pomeni, da se je obseg železniškega blagovnega prometa povečal tudi v zadnjem četrtletju 2013 (desez.). 9 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF. Od maja 2013 se sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv, kar zato pomeni nekoliko nižjo maso vseh transferjev skupaj. 10 Prihodek v trgovini s pohištvom, gradbenim materialom ter prihodek v trgovini z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. 11 Osebnih vozil, kjer je uporabnik fizična oseba, pa je bilo prvič registriranih za 8,1 % manj. Lastnik je namreč lahko v tem primeru tudi pravna oseba, npr. ko gre za lizing. Slika 20: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj Komunikacijske (J) Druge poslovne (N) - Promet in skladiščenje (H) ■ Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) \ /t i l \ j -¿y-C'* " K s - \ 1J \ J r" \ / _>A ' Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 10 95 90 85 80 75 Slika 21: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa -Cestni (leva os) -Železniški (desna os) a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika22: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -----Masa izplačanih neto plač (leva os) -Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami (leva os) ---------Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) 80 70 60 Vir: SURS, MZIP in preračuni UMAR potrošniki ostajajo zelo pesimistični glede večjih nakupov v prihodnosti. V začetku leta 2014 se je razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki izboljšalo. Po stagnaciji v drugi polovici leta 2013 je januarja kazalnik gospodarske klime dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2011. Zaupanje, ki sicer precej niha, se je po močnem zmanjšanju novembra najbolj povečalo v trgovini na drobno. Slika 23: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno Gradbeništvo - Predelovalne dej. - Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Trg dela Število delovno aktivnih12 stagnira vse od aprila 2013 (desez.). Opazneje se je zmanjšalo na začetku leta 2013 (zaradi močnega upokojevanja pred zaostritvijo pogojev z novo pokojninsko reformo in izredno velikega obsega izteka pogodb za določen čas) in se nato od spomladi ni bistveno spreminjalo. Število delovno aktivnih se je skromno povečevalo zlasti v gradbeništvu (do oktobra) in tržnih storitvah, v predelovalnih dejavnostih pa se je od začetka leta še nekoliko zmanjšalo. V prvih enajstih Slika 24: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Slika 25: Priliv v evidenco registriranih brezposelnih po razlogih prijave Ostalo (leva os) Stečaji in poslovni razlogi (leva os) ■ Prenehanje pogodbe za dol. čas (leva os) ■ Iskalci prve zaposlitve (leva os) ^ k Število reg. brezposelnih (desna os) 16 14 ..........i.....-■■-■■!...........!■..........J...........i 12 ; 10 _o 6 4 2 0 120 115 110 S 105:3 OJ 100 ^ 95 90 85 rNrNrNrNmmmm Vir: ZRSZ 0 90 50 40 30 220 200 S 180 160 140 100 80 60 40 12 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2012 XI 12 X 13 XI 13 2012/ 2011 XI 13/ X 13 XI 13/ XI 12 I-XI 13/ I-XI 12 Predelovalne dejavnosti 182,9 181,2 178,1 178,3 -1.919 238 -2835 -5.585 Gradbeništvo 59,8 58,1 56,1 55,8 -8.047 -390 -2.333 -5.913 Tržne storitve 338,4 336,7 334,3 334,5 -3.805 207 -2.187 -5.742 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 107,2 103,8 104,1 -1.848 279 -3.166 -3.751 Javne storitve 171,6 171,5 170,4 170,8 1.438 406 -654 -1.620 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 50,2 48,8 49,0 -650 195 -1.145 -1.632 Izobraževanje 65,5 65,6 65,7 65,8 778 160 282 -111 Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,7 55,9 55,9 1.311 51 209 122 Drugo 57,3 57,6 59,1 58,9 -1.632 -193 1.239 1.111 Vir: SURS, preračuni UMAR. mesecih leta 2013 je bilo število delovno aktivnih za 2,5 % manjše kot v enakem obdobju leta 2012. Število registriranih brezposelnih oseb se je ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta močneje povečalo. Po izrazitem povečanju na začetku leta 2013, ko je bil priliv oseb zaradi izgube zaposlitve za določen čas večji, kot je sezonsko običajno13, se je povečevanje njihovega števila upočasnilo, decembra pa znova močneje povečalo (za 0,6 %, desez.). Konec decembra je bilo brezposelnih 124.015 oseb, povečanje pa je posledica majhnega števila oseb, ki so dobile zaposlitev,14 in znova povečanega priliva zaradi izteka pogodb za določen Tabela 6: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2012 XI 13/ X 13 XI 13/ XI 12 I-XI 13/ I-XI 12 Aktivno prebivalstvo -1,5 0,1 0,1 -0,8 Formalno delovno aktivni -1,7 0,1' -0,8 -2,2 Zaposlene osebe -1,6 0,0 -1,4 -2,7 Registrirani brezposelni -0,5 0,4] 7,0 9,1 Povprečna nominalna bruto plača 0,1 0,r 0,3 -0,2 -zasebni sektor 0,5 0,3] 1,3 0,5 -javni sektor -0,9 -5,9] -1,2 -1,3 -v tem sektor država -2,2 -0,2] -1,3 -2,6 2012 XI 12 X 13 XI 13 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,0 12,2 13,0 13,1 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.525,47 1.611,93 1.526,11 1.617,19 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.513,79 1.408,28 1.533,94 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.791,83 1.742,91 1.771,14 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.743,23 1.709,96 1.720,04 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. 13 To je po naši oceni posledica še vedno nizke gospodarske aktivnosti in skromnih pričakovanj podjetij o okrevanju, zaradi česar podjetja teh pogodb, ki so se iztekla konec leta 2012, niso podaljševala. 14 Po februarju 2009 je bil decembrski skupni odliv iz evidence tudi najmanjši skupni odliv, odliv v zaposlitev pa drugi najmanjši odliv v zaposlitev. Slika 26: Odliv iz evidence registrirane brezposelnosti po razlogih odjave Ostalo (leva os) ■ Kršitve obveznosti (leva os) ■ Subvencionirane zaposlitve (leva os) ■ Redne zaposlitve (leva os) ▲ Število reg. brezposelnih (desna os) 12 A 130 čas (predvsem iz gradbeništva). V povprečju leta je bilo 119.827 brezposelnih oz. 8,8 % več kot leta 2012. Priliv v evidenco brezposelnih je bil za 1,4 % večji kot v letu 2012, zlasti zaradi večjega priliva iskalcev prve zaposlitve15 (2.799 oseb oz. 17,2 % več). Skupno število prijav iskalcev prve zaposlitve je bilo največje po letu 2005. Odliv iz evidence brezposelnih je bil v lanskem letu tudi nekoliko večji (0,8 %) zaradi večjega števila oseb, ki so dobile zaposlitev (6.730 oseb oz. 11,5 %), zlasti kot posledica subvencioniranih zaposlitev (3.518 oseb oz. 30,8 %). Manj je bilo sicer kršitev obveznosti in prehoda v neaktivnost. Število brezposelnih se je izrazito povečalo tudi v letošnjem januarju (za 0,6 % desez.), ko je bilo v evidenci konec meseca prijavljenih 129.843 oseb, kar je največ po letu 1998. Odliv iz evidence je bil sezonsko običajen, zato je povečanje posledica nadaljnjega povečanega priliva brezposelnih oseb, predvsem zaradi izteka še večjega 15 Med tistimi, ki iščejo prvo zaposlitev, so predvsem mladi (15-29 let). V evidenci je bilo v povprečju lanskega leta 13.621 mladih iskalcev prve zaposlitve, njihovo število pa se je od leta 2008 skoraj podvojilo. Tabela 7: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-XII 11 I-XII 12 I-XII 13 PRILIV 99.674 106.858 108.344 Iskalci prve zaposlitve 14.391 16.272 19.071 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 82.150 90.330 88.710 Stečaj podjetja 7.812 4.609 3.732 Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 16.096 20.130 17.896 Prenehanje pogodbe za določen čas 45.154 50.911 54.004 Ostalo 13.088 14.680 13.078 Ostalo (prehodi med evidencami) 3.133 256 563 ODLIV 96.941 101.551 102.390 Brezposelni dobili delo 61.019 58.324 65.054 Javna dela 1.341 3.724 5.423 Samozaposlitev 5.520 4.195 5.789 Prehod v neaktivnost 14.858 15.015 13.295 Upokojitev 9.718 10.523 8.511 Kršitev obveznosti 13.576 19.495 14.772 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 7.488 8.717 9.269 Vir: ZRSZ. števila pogodb za določen čas16. Nekoliko več, kot je za ta mesec sezonsko običajno, je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila novembra (0,1 % desez.; medletno 0,3 %) skoraj nespremenjena. V zasebnem sektorju,17 kjer se po letu in pol stagnacije18 v zadnjih mesecih krepi, se je glede na pretekli mesec nadalje zvišala tudi novembra.19 V javnem sektorju se je nasprotno precej znižala. Ob le rahlem znižanju v sektorju država, ki tvori njegovo glavnino, je bilo to predvsem posledica občutnega padca povprečne bruto plače v javnih družbah20 (-15,0 % desez.), ki so izplačale bistveno manj trinajstih plač in božičnic kot leto prej (-30,4 %).21 Kljub temu je bila medletna rast bruto plače v javnih družbah v enajstih mesecih leta 2013 še vedno nadpovprečna (1,8 %). Medletno višja ostaja tudi bruto plača v zasebnem sektorju. Pri tem je rast v enajstih mesecih lani izvirala le iz zasebnih nefinančnih družb (0,7 %), saj je bila bruto plača v zasebnih finančnih družbah medletno nižja (-1,3 %). Prav takšna je bila Slika 27: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor -v tem sektor država ---- -v tem javne družbe c 1.900 Vir:SuRS. Tabela 8: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2012 XI2013 2012/2011 XI 13/X 13 XI13/XI12 I-XI 13/I-XI 12 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.463,64 1.597,42 0,8 7,9 0,8 0,6 Industrija (B-E) 1.444,29 1.666,56 2,5 11,6 3,5 2,6 - v tem predelovalne dejavnosti 1.397,25 1.621,33 2,5 12,5 4,4 2,7 Gradbeništvo 1.205,65 1.203,04 -2,5 -0,7 -2,5 -1,5 Tradicionalne storitve (G-I) 1.354,04 1.462,24 0,3 7,3 0,1 -0,1 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.713,36 1.778,23 -0,3 5,4 -1,9 -1,3 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.710,91 1.676,25 -2,2 0,8 -1,0 -2,4 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.752,03 1.730,09 -1,8 -0,1 -1,0 -1,4 - Izobraževanje 1.676,80 1.624,59 -3,3 0,5 -1,4 -3,5 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.712,37 1.689,07 -1,3 2,1 -0,4 -2,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. 16 Kar je drugi največji priliv zaradi izteka pogodb za določen čas od konca leta 2008 (nekoliko večji je bil le še januarja 2013). 17 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 18 Pred tem je na rast v letih 2010 in 2011 vplival predvsem dvig minimalne plače in spremenjena struktura zaposlenosti. 19 K temu so prispevala tudi nekoliko višja izredna izplačila kot leto prej. 20 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 21 Medletno znižanje izrednih izplačil izplačanih s plačo za november, kamor sodijo predvsem trinajste plače in božičnice, je bilo novembra 2012 41,2-odstotno, novembra 2011 pa 35,0-odstotno. v primerljivem obdobju tudi v večini dejavnosti (ob višja je bila le v industriji (2,6 %), in sicer za podoben gradbeništvu zlasti v skoraj vseh storitvenih). Medletno odstotek kot leto prej. Okvir4: Izredna izplačila plač ob koncu leta Novembrska izredna izplačila plač,1 ki naj bi odražala uspešnost poslovanja podjetij v tekočem letu, so bila podobna kot v letu 2012. Izplačanih je bilo 62,6 mio EUR izplačil, pretežno trinajstih plač in božičnic. To je le 0,6 % manj kot v letu 2012 in najmanj v zadnjih devetih letih; glede na leto 2007, ko je bilo teh izplačil največ (126,2 mio EUR), pa so bila prepolovljena. Skoraj takšno je bilo tudi število zaposlenih, ki so jih prejeli (2013: 89 tisoč; 2007: 165 tisoč). Primerjava z novembrom 2012 kaže, da je nekoliko nižji delež zaposlenih (14,1 %) prejel v povprečju za 17,2 % višji znesek izplačila. Znesek je bil višji zlasti v nefinančnih družbah (javnih in zasebnih). V primerjavi z letom prej je bilo v zasebnem sektorju izplačanih 4,7 % več, v javnem pa 25,1 % manj izrednih izplačil. Kot običajno je bila glavnina izrednih izplačil ob koncu leta izplačana v zasebnem sektorju (54 mio EUR). Bistveno več sredstev za ta namen so izplačale zasebne nefinančne družbe (53 mio EUR oz. 6,5 % več kot leto prej). Pri zasebnih finančnih družbah, kjer se že od začetka krize rast plač pospešeno umirja (zadnji dve leti je celo negativna), sta se glede na leto prej precej znižala povprečni znesek izplačila in delež zaposlenih, ki so ga prejeli, zato je bila masa izrednih izplačil medletno nižja za 38,8 %. Pri javnih družbah je bilo ravno nasprotno; finančne so izplačale 2,6 % več izrednih izplačil kot leto prej, nefinančne pa 39,8 % manj. Pregled po dejavnostih kaže, da je bilo v večini izplačanih manj izrednih izplačil kot leto prej, to pa je v pretežni meri nadomestilo povišanje izplačil v predelovalnih dejavnostih. Tabela 9: Novembrska izredna izplačila plač po dejavnostih, 2008-2013 Bruto izredna izplačila za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila, v EUR Delež zaposlenih, ki so prejeli izredna izplačila, v % Sredstva za izredna izplačila, v mio EUR 2008 2012 2013 2008 2012 2013 2008 2012 2013 SKUPAJ 697,58 597,37 699,95 19,9 16,5 14,1 98,3 63,0 62,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 729,21 504,68 562,64 24,1 27,4 24,2 0,8 0,5 0,5 B Rudarstvo 148,78 745,21 753,99 56,6 58,0 7,3 0,3 1,1 0,1 C Predelovalne dejavnosti 517,62 767,48 831,54 25,0 20,9 21,9 25,2 25,9 29,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 1.323,39 645,72 478,93 83,0 53,6 55,4 8,4 2,7 2,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 865,44 546,57 531,31 42,4 21,1 19,4 3,1 1,0 0,9 F Gradbeništvo 576,06 679,54 568,56 13,8 4,5 3,5 4,6 1,1 0,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 673,92 476,12 871,69 16,7 26,8 15,1 11,1 11,3 11,3 H Promet in skladiščenje 528,00 560,79 1.174,59 53,5 28,7 9,2 10,6 5,3 3,5 I Gostinstvo 620,34 492,51 270,68 7,8 7,7 10,0 1,0 0,7 0,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.020,06 1.439,23 518,64 29,8 8,1 18,1 6,2 2,3 1,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.331,02 736,20 661,32 56,9 27,6 26,6 17,9 4,4 3,7 L Poslovanje z nepremičninami 991,40 736,45 1.116,16 19,5 16,5 13,1 0,7 0,4 0,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.010,15 780,52 871,95 17,1 13,5 13,7 5,8 3,7 4,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 300,68 420,18 501,82 21,4 11,6 12,5 1,6 1,1 1,4 O Dejavnost javne uprave,obrambe, soc. varnosti - 9,69 26,94 - 7,3 5,3 - 0,0 0,1 P Izobraževanje - 36,66 72,77 - 4,8 6,9 - 0,1 0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo - 163,80 321,76 - 7,6 5,3 - 0,6 0,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 332,18 539,65 495,40 15,9 6,6 10,4 0,5 0,3 0,5 S Druge dejavnosti 1.287,78 602,02 1.018,20 8,9 7,4 2,4 0,6 0,2 0,1 Vir: SURS. 1 Izredna izplačila plač so izplačila plač po drugih osnovah, ki ne predstavljajo redne mesečne plače, kot so na primer 13. plača, božičnica, plača iz naslova uspešnosti poslovanja ipd. Slika 28: Novembrska izredna izplačila in rast plač ■ Povprečni bruto znesek izrednih izplačil*, v EUR (desna os) • Mesečna rast bruto plače na zaposlenega, v % (leva os) ■ Delež zaposlenih, ki so prejeli izplačila, v % (leva os) 500 400 300 200 100 rNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrN Vir: SURS. Opomba: * Za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila. Slika29: Novembrska izredna izplačila po sektorjih E 40 2008 2012 2013 Javne finančne družbe Vir: SURS. Zasebne finančne družbe Sektor država 60 o 50 30 15 Ü 20 10 5 N 0 0 0 Cene Skromno rast cen (0,7 % december, medletno) so leta 2013 zaznamovale predvsem davčne spremembe. Podobno kot v predhodnem letu so tudi lani na rast cen vplivali ukrepi na davčnem področju (dvig stopenj DDV, trošarine, drugi davki), ki so po naši oceni k lanskoletni inflaciji prispevali 0,8 o. t.22, kar je nekoliko manj kot leta 2012 (1,0 o. t. pod vplivom ZUJF). Kljub zelo podobnemu prispevku davčnih sprememb je bila inflacija v Sloveniji znatno nižja kot leto prej (2,7 %), kar pripisujemo predvsem nadaljevanju šibke Slika 30: Rast izbranih skupin cen v Sloveniji in v evrskem območju v letu 2013 (HICP) 2,5 2,0 1,5 t; 1,0 ro ro £ 0,5 "U J 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 Vir: Eurostat. Opomba: * HICP s konstantnimi davčnimi stopnjami. gospodarske aktivnosti v domačem in mednarodnem okolju. V primeru nespremenjenih davkov in trošarin bi v Sloveniji zabeležili bistveno nižjo inflacijo. Inflacija, merjena s HICP, je bila v Sloveniji (0,9 %) podobna kot v evrskem območju (0,8 %). Domačo rast cen so zaznamovale predvsem višje cene hrane in energentov. Rast cen hrane je bila nižja (2,2 %) kot leta 2012, na kar je vplivalo znižanje rasti nepredelane hrane. Cene energentov so se v Sloveniji zvišale za 1,4 % (v EMU so ostale na enaki ravni kot leta 2012) in so tako kot v evrskem območju predvsem posledica višjih cen električne energije ter nižjih cen goriv za prevoz in ogrevanje. Njihov prispevek k skupni rasti je bil pri nas Slika 31: Medletna inflacija v državah evrskega območja v letu 2012 in 2013 (HICP) 22 Vpliv davčnih sprememb je bil ob omejenem prenosu vpliva davčnih sprememb v končne maloprodajne cene. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. *Opomba: Za Irsko podatka o medletni rasti za leto 2013 še ni bilo na voljo. 3,0 4 3 El 2 0 Tabela 10: Razčlenitev HICP na podskupine - december 2013 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,0 100,0 1,0 0,9 100,0 0,9 Blago 0,7 65,7 0,5 0,9 57,7 0,5 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 2,4 16,1 0,4 1,8 12,0 0,2 Nepredelana hrana 2,3 7,4 0,2 1,5 7,3 0,1 Neenergetsko industrijsko blago -0,8 27,9 -0,2 0,5 27,4 0,1 Neenergetsko industrijsko blago, trajne dobrine -2,1 9,7 -0,2 -0,8 8,8 -0,1 Neenergetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,9 8,8 0,1 1,2 8,0 0,1 Neenergetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 0,5 9,4 0,0 2,3 10,5 0,2 Energija 1,6 14,4 0,2 0,2 11,0 0,0 Električna energija 12,5 2,7 0,3 4,7 2,6 0,1 Plin 0,8 1,1 0,0 -0,8 1,8 0,0 Tekoča goriva -1,4 1,5 0,0 -3,6 0,9 0,0 Trda goriva 5,0 0,9 0,0 2,2 0,1 0,0 Daljinska energija -2,6 0,9 0,0 0,1 0,6 0,0 Goriva in maziva -1,7 7,4 -0,1 -1,4 5,0 -0,1 Storitve 1,2 34,3 0,4 1,1 42,3 0,5 Storitve - stanovanje 5,9 3,0 0,2 1,8 10,3 0,2 Storitve - transport 4,1 5,8 0,2 1,6 7,2 0,1 Storitve - komunikacije -1,6 3,5 -0,1 -3,4 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,0 13,9 0,1 1,5 14,7 0,2 Storitve - ostale storitve -0,6 8,1 0,0 0,4 7,1 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,8 78,2 0,6 1,0 81,7 0,8 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. (0,2 o. t.) zaradi višjih rasti cen električne energije ter ohranjanja večjega deleža goriv za prevoz in ogrevanje v strukturi potrošnje gospodinjstev večji kot v evrskem območju. Poleg višjih cen hrane in energentov je inflacijo v Sloveniji zaznamovala tudi rast cen storitev (1,3 %), ki je bila v primerjavi z evrskim območjem nekoliko višja. Za razliko od EMU pa so se znižale cene neenergetskega industrijskega blaga. V primerjavi s predhodnim letom se je inflacija lani znižala tudi v vseh ostalih državah evrskega območja. Po prvih podatkih Eurostata pa je januarja inflacija v EMU znašala 0,7 %. Cene industrijskih proizvodov, ki jih dosegajo domači proizvajalci na domačem in tujih trgih, so se v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom znižale. Na domačih trgih so bile nižje cene predvsem posledica cenovnih gibanj v proizvodnji živil, kjer se je rast cen v preteklem letu zniževala, ob koncu pa so cene medletno upadle (-0,5 %). Medletno nižje cene na domačem trgu je zaznamoval nadaljnji padec cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-2,3 %), ki so poleg nižjih cen v proizvodnji IKT in električne opreme zaznamovale padec tudi na tujih trgih (-0,7 %). Cene uvoženih proizvodov so se v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom znižale (-0,9 %). Tako znižanje je bilo nazadnje zabeleženo konec leta 2008. K medletnemu Slika 32: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih 20 16 12 # 8 2 4 fO C ™ 0 "D (U S-4 -8 -12 -16 • PPI (domači) Prz.kovin in prz.kovinskih izd,prz.strojev in naprav (domači) Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) - PPI (tuji) / \ \ i ' / ' \ j J / \ \\ \ v \ , v/ t 1 - t padcu so največ prispevale nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-7,0 %), nižje so bile tudi cene v proizvodnji kemičnih izdelkov (-3,6 %) in IKT opreme ter električnih naprav (-2,1 %). Vir: SURS Novembra se je nadaljevalo medletno slabšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnim HICP23, je bil zaradi okrepitve evra medletno ponovno višji (za 1,5 %), vendar tretji mesec zapored za manj kot v večini preostalih članic evrskega območja. Zaradi strukture naše zunanje menjave je bila okrepitev nominalnega efektivnega tečaja v evrskem območju med nižjimi.24 Relativne cene, ki so se po enoletni rasti novembra tretji mesec zapored ohranile na primerljivi ravni iz leta 2012, pa so bile v večini preostalih članic nižje. Slika 33: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP in ULC ■ REERULC (jan.-sep. 2013) ■ REER HICP (jan.-nov.2013) o < z Vir: ECB, preračuni UMAR. V tretjem četrtletju se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva medletno ponovno izboljšala izraziteje kot v povprečju evrskega območja in EU. Zaradi sicer skromnega nominalnega povečanja25 stroškov dela na zaposlenega in hkratne rasti produktivnosti dela, ki je bila posledica nadaljnjega padca zaposlenosti, se je v tretjem četrtletju nadaljevalo padanje nominalnih in realnih stroškov dela na enoto proizvoda. Ti so bili v naših pomembnejših trgovinskih partnericah večinoma višji, zato se je znižal tudi realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda. Slovenija je bila v prvih devetih mesecih lani v manjši skupini držav evrskega območja in EU z medletnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti. Po izrazitejšem poslabšanju stroškovne konkurenčnosti na začetku krize se je lani relativni položaj Slovenije izboljšal tretje leto zapored, a še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo. 23 Slovenskimi v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 24 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjemje nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. 25 Realno so bili stroški dela na zaposlenega nižji (za 1,1 %) šesto četrtletje zapored. Slika 34: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU H RULCEU — Produktivnost EU -- Sredstva na zap. EU 9 RULC Slovenija Produktivnost Slovenija Sredstva na zap. Slovenija a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 35: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU, Q1-Q3 2013 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: »deflator BDP. V tretjem četrtletju se je nadaljevalo predvsem izboljšanje stroškovne konkurenčnosti dejavnosti menjalnega sektorja26. Padec realnih stroškov dela na enoto proizvoda so namreč v tretjem četrtletju in prvih devetih mesecih zabeležile predelovalne dejavnosti, trgovina, promet in gostinstvo ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. Ta je bil predvsem posledica rasti produktivnosti dela zaradi prilagajanja zaposlenosti nižji aktivnosti ob hkratnem skromnejšem povečanju oz. znižanju 26 Po definiciji, ki v menjalni sektor vključuje: A kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, B-E industrijo brez gradbeništva, G-I trgovino, promet, gostinstvo, J informacije in komunikacije (European Commission, Quaterly report on the euro area Volume 12 N.2, 2013). 6 3 0 3 2 0 Tabela 11: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2011 2012 q4 12 q1 13 q2 13 q3 13 Efektivni tečaj1 Nominalno -0,1 -1,2 -1,4 0,2 0,6 1,6 Realno, deflator HICP -1,0 -1,1 -0,8 0,9 0,8 2,3 Realno, deflator ULC -2,3 -2,9 -2,9 -2,7 -1,8 -1,2 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda -0,7 0,8 0,3 1,2 -0,3 -0,9 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,6 -1,0 -1,4 -0,8 0,7 0,2 Produktivnost dela, realno 2,4 -1,7 -1,7 -2,0 1,1 1,1 Realni stroški dela na enoto proizvoda -1,9 0,5 0,1 1,2 -2,0 -2,2 Produktivnost dela, nominalno 3,6 -1,5 -1,5 -2,0 2,7 2,5 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. plač. Stroškovna konkurenčnost večine dejavnosti nemenjalnega sektorja se je (z izjemo gradbeništva in poslovanja z nepremičninami) poslabšala pod vplivom izrazitejšega zmanjšanja produktivnosti dela v primerjavi s stroški dela. Slika 36: Realni stroški dela na enoto proizvoda po odsekih gospodarstva, Q1-Q3 2013 I Produktivnost, nominalno ■ Sredstva na zaposlenega, nom. ♦ RULC Q1-Q3 2013 12 10 # 8 > 6 I 4 u -4 -6 -8 -10 ♦ .............i............. .............\.............i............. ♦ ♦ ♦ ♦ Slika 37: Razmerja med stroški dela in dodano vrednostjo na zaposlenega (deleži plač) po odsekih gospodarstva v primerjavi s povprečjem EU 2007 ■ 2010 ■ Q1 -Q3 2013 140 130 o 120 o 2 110 i£ 100 JZ 90 80 70 60 X T= [T e) i ^ _, Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: Eurostat; preračuni UMAR sektorja se, z izjemo gradbeništva in poslovanja z nepremičninami, še naprej poslabšuje, kar vpliva tudi na relativno slabši položaj celotnega gospodarstva. Stroškovna konkurenčnost menjalnega sektorja se postopno približuje ravni pred krizo in večinoma ne odstopa več bistveno od povprečja EU. V primerjavi z letom 2007 so bili v prvih devetih mesecih lani realni stroški dela na enoto proizvoda v menjalnem sektorju Slovenije še za 4,3 % višji, kar je približno toliko kot v povprečju EU (3,7 %). Izboljšanje položaja je opazno predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki realizirajo večino našega blagovnega izvoza, trgovini, prometu in gostinstvu ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, kjer stroški dela na enoto proizvoda tudi po višini ne odstopajo več od povprečja EU oz. so v primerjavi z njimi nižji. Položaj nemenjalnega Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je bil v enajstih mesecih lani precej višji (2.073,0 mio EUR) kot v enakem obdobju leta 2012 (1.103,2 mio EUR). K temu je prispeval predvsem znatno višji blagovni presežek. Višji je bil tudi presežek v storitveni menjavi in nižji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, primanjkljaj v bilanci tekočih transferov pa je bil višji. Saldo blagovno-storitvene menjave s tujino, ki je bil od začetka leta 2013 nenehno v presežku, se od oktobra na mesečni ravni zmanjšuje. V enajstih mesecih lani je bil medletno višji presežek v blagovno-storitveni menjavi posledica rasti izvoza in tudi padca uvoza. Pri tem se je občutno povečal blagovni presežek, še višji pa je bil presežek v storitveni menjavi. Presežek v blagovni bilanci se je povečal večinoma zaradi krčenja primanjkljaja v menjavi z državami EU. Na izboljšanje storitvene bilance je večinoma vplival višji presežek v menjavi storitev posredovanj ter nižji primanjkljaj v menjavi storitev, povezanih s pravicami intelektualne lastnine. Ob stagnaciji prihodkov od potovanj in skromnega trošenja domačega prebivalstva v tujini je bil višji presežek v menjavi potovanj. Primanjkljaj v bilanci dohodkov od dela in kapitala je bil v enajstih mesecih lani medletno nižji predvsem zaradi večjih prejemkov od kapitala. Manjši so bili neto odlivi od neposrednih naložb, (za 168,3 mio EUR, kjer pa gre še za ocene).27 Manj je bilo tudi izplačanih dividend in drugih dobičkov tujim portfeljskim vlagateljem. Skupna neto plačila obresti na zunanji dolg so znašala 437,3 mio EUR (v enakem obdobju lani 413,5 mio EUR). Čeprav se zasebni sektor (večinoma domače poslovne banke) v tujini razdolžuje, se neto plačila obresti povečujejo zaradi nadaljnjega zadolževanja državnega sektorja z izdajo obveznic in relativno visokih obrestnih mer. Bilanca tekočih transferov se je v enajstih mesecih leta 2013 medletno poslabšala večinoma zaradi višjega medletnega primanjkljaja državnega sektorja (relativno slabše neto črpanje EU sredstev). Finančne transakcije s tujino28 so bile v enajstih mesecih neto odlivne v višini 2.837,0 mio EUR, kar je več Slika 38: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR ^^M Blagovna menjava Storitvena menjava ^^M Faktorski dohodki Tekoči transferi -Tekoči račun 400 300 200 100 2 0 oi > -100 -200 -300 Slika 39: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih ^^M Banka Slovenije S 8 S = S H. S H. S = | 3 | 3 s Vir : BS, preračuni UMAR. 27 Gre predvsem za manjše ocenjene negativne reinvestirane dobičke. Negativni reinvestirani dobički pomenijo, da so bili čisti dobički (brez izrednih dobičkov) v določenem obdobju manjši od izplačanih dobičkov ali pa so družbe poslovale z izgubo. 28 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. l Državni sektor l Zasebni sektor - Neto finančni tok Vir: BS. kot v enakem obdobju leta 2012 (1.409,0 mio EUR). Neto odliv zasebnega sektorja in BS je presegal neto priliv kapitala državnega sektorja. Novembra lani smo beležili najmanjši neto odliv v letu (86,7 mio EUR). Med sektorji pa je državni edini beležil neto pritok kapitala zaradi prodaje 3-letne obveznice na evrskem trgu v vrednosti 1,5 mrd EUR in 4,7-odstotni obrestni meri. BSje novembra Tabela 12: Plačilna bilanca I-XI 13, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-XI 12 Tekoče transakcije 27.300,6 25.227,5 2.073,0 1.103,2 -Blagovna menjava (FOB) 20.437,2 19.738,9 698,2 7,0 -Storitve 4.936,3 3.039,3 1.897,0 1.717,5 -Dohodki od dela in kapitala 756,1 1.152,3 -396,1 -532,9 -Tekoči transferi 1.170,9 1.297,0 -126,1 -88,3 Kapitalski in finančni račun 3.486,1 -6.434,1 -2.947,9 -1.454,6 -Kapitalski račun 241,1 -311,2 -70,1 -94,9 -Kapitalski transferi 211,7 -292,8 -81,2 -90,4 -Patenti, licence 29,4 -18,4 11,0 -4,5 -Finančni račun 3.245,1 -6.122,8 -2.877,8 -1.359,6 -Neposredne naložbe -480,0 -6,5 -486,5 314,4 -Naložbe v vrednostne papirje 3.317,2 290,6 3.607,8 -161,9 -Finančni derivativi -44,8 -337,0 -381,8 -159,1 -Ostale naložbe 452,7 -6.029,2 -5.576,6 -1.402,4 -Terjatve 0,0 -2.351,1 -2.351,1 -2.071,7 -Obveznosti 452,7 -3.678,1 -3.225,4 669,3 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -40,8 -40,8 49,3 Statistična napaka 874,9 0,0 874,9 351,3 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. precej znižala obveznosti v okviru Evrosistema, tokrat večinoma zaradi izdaje dolgoročne obveznice državnega sektorja.29 Zasebni sektor (prebivalstvo in poslovne banke) je novembra del prihrankov naložil na račune v tujini (banke 220,9 mio EUR, prebivalstvo 82,9 mio EUR). Poleg tega so poslovne banke povečale še neto odliv dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (24,3 mio EUR). Neposredne naložbe so bile prav tako neto odlivne zaradi povečanja finančnih terjatev do tujih lastnikov kapitalsko povezanih podjetij. Finančni trgi Decembrski podatki slovenskega bančnega sistema so bili močno zaznamovani z začetkom sanacije najbolj izpostavljenih bank. Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev se je na mesečni ravni skrčil kar za 3,3 mrd EUR, kar je bilo v veliki meri posledica prenosa dela slabih bančnih terjatev (3,2 mrd EUR) na DUTB. Daleč najbolj se je znižal obseg kreditov podjetij in NFI, precej močnejše kot v preteklih mesecih pa je bilo zniževanje kreditov gospodinjstvom. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je tako v letu 2013 znižal za 5,2 mrd EUR, kar je približno štirikrat toliko kot leta 2012. Sezonski dejavniki (izplačila božičnic in trinajstih plač) so nekoliko zaustavili odliv vlog gospodinjstev, se je pa zaradi dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema močno znižal obseg vlog države. Banke so tudi konec leta zmanjševale obseg obveznosti do tujine. Po oktobrskem znižanju pa se je novembra ponovno nekoliko povečal obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu. črpanja so se v primerjavi s preteklimi meseci precej znižala, odplačila pa niso bistveno odstopala od enajstmesečnega povprečja. V enajstih mesecih lani so se podjetja na tujem neto zadolžila za 1,1 mrd EUR (v enakem obdobju leta 2012 okoli 80 mio EUR). To je pretežno povezano z enkratnimi dogodki31; vendar pa ocenjujemo, da bi bil neto tok tudi brez upoštevanja teh enkratnih dogodkov nekoliko pozitiven (približno 15 mio EURJ. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI32 so Slika 40: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^^■Gospodinjstva Podjetja in NFI Država -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Znižanje obsega kreditov gospodinjstvom je znašalo skoraj 80 mio EUR in je bilo najizrazitejše doslej30. Zmanjšal se je obseg vseh vrst kreditov, v primerjavi s preteklimi meseci pa se je precej bolj znižal le obseg kreditov za ostale namene (50 mio EUR), kar lahko povezujemo tudi s prenosom slabih terjatev samostojnih podjetnikov na DUTB, saj je pretežen del tega znižanja posledica nižjega obsega drugih kreditov za poslovno dejavnost. Obseg kreditov gospodinjstvom se je leta 2013 znižal za slabih 350 mio EUR, kar je približno za 90 % več kot leta 2012. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je decembra predvsem zaradi prenosa slabih terjatev na DUTB znižal kar za 3,2 mrd EUR. Najbolj, za skoraj 3 mrd EUR, se je znižal obseg kreditov podjetjem, znižanje obsega kreditov NFI pa je znašalo slabih 250 mio EUR. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je tako lani znižal kar za 4,8 mrd EUR, kar je približno trikrat toliko kot leta 2012. Po dveh mesecih zadolževanja so novembra podjetja in NFI neto odplačevala kredite, najete v tujini. Neto odplačila so znašala 39,7 mio EUR, od tega so približno dve tretjini prispevala neto odplačila kratkoročnih kreditov, katerih Slika 41: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami Kratkoročni krediti (leva os) Dolgoročni krediti (leva os) - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 550 400 350 j= ro 300 o .C 250 >5 'n m 200 £ 150 100 50 0 700 600 500 400 300 cc Z) 200 O 'SE 100 > 0 -100 -200 -300 -400 A T i" 1 Vir: BS, preračuni UMAR. 29 Ob izdaji vrednostnih papirjev države se v plačilni bilanci povečajo obveznosti države iz izdaje vrednostnih papirjev in zmanjšajo obveznosti v okviru Evrosistema (TARGET). 30 Od leta 2005 dalje. 31 Gre za prekvalifikacijo obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij in torej ni posledica splošnega izboljšanega dostopa slovenskih podjetij in NFI do tujih virov financiranja. 32 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR s sprejemljivo in z do enega leta s fiksno začetno mero. se novembra znižale, a so s približno 230 b. t. še vedno med višjimi v evrskem območju. Tokrat so bile višje le še v Grčiji in na Portugalskem. Razdolževanje bank v tujini se je novembra upočasnilo. Tudi tokrat so banke neto odplačevale (87,1 mio EUR) predvsem vloge, v manjši meri pa tudi obveznice, krediti (dolgoročni in kratkoročni) pa so prvič po septembru 2012 beležili skromen priliv, v skupni višini okoli 15 mio EUR. Banke so se v prvih enajstih mesecih leta 2013 na tujem neto razdolžile za 2,0 mrd EUR, kar je za okoli 40 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012. EUR na razmeroma nizki ravni. K slabšanju kakovosti bančne aktive so tokrat poleg gradbeništva pomembneje prispevale tudi strokovne, znanstvene in tehnične dejavnost ter trgovina, v drugih dejavnostih pa bistvenega poslabšanja ni bilo zaznati, se je pa nekoliko zmanjšal obseg slabih terjatev v finančnih storitvah in dejavnosti nepremičnin. Zaradi izredno negativnih gibanj v prvih treh četrtletjih se je v enajstih mesecih leta 2013 obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu povečal za 1,9 mrd EUR, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju leta 2012. Banke so decembra oblikovale za 2,3 mrd EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, leta 2013 Slika 42: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj ro —. ro —. ro —. Vir: BS, preračuni UMAR. Izplačila trinajstih plač in božičnic so decembra zaustavila zmanjševanje obsega vlog gospodinjstev, vloge države pa so se zaradi dokapitalizacije bank znižale na najnižjo raven po letu2008. Obseg vlog gospodinjstev v bankah se je decembra povečal le za 2,2 mio EUR, kar je najmanjši decembrski prirast doslej33. Kljub minimalnemu prirastu pa se je ponovno nekoliko poslabšala ročnostna struktura vlog, saj se je obseg kratkoročnih in dolgoročnih vlog skupaj zmanjšal za okoli 45 mio EUR, povečal pa se je le obseg vlog čez noč. Obseg vlog gospodinjstev se je tako v letu 2013 znižal za 463,2 mio EUR, kar je največje znižanje doslej34. Obseg vlog države se je decembra zmanjšal za približno 2,3 mrd EUR, na 1,3 mrd EUR. Dobrih 90 % znižanja je bilo posledica manjšega obsega vezanih (dolgoročnih in kratkoročnih vlog), kar je precej poslabšalo ročnostno strukturo vlog. V letu 2013 se je obseg vlog države v bankah zmanjšal za 1,3 mrd EUR. Po oktobrskem znižanju se je novembra obseg slabih terjatev35 ponovno povečal, a je bil prirast s slabimi 40 mio Slika 43: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 350 300 250 200 150 100 50 0 -50 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Slika 44: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice - Slovenija - Portugalska Italija Irska - Španija Francija e e c .- jí N k/vA m m m mmmmmmmm 33 Od leta 2005 dalje. 34 Od leta 2005 dalje. 5 Terjatve razvrščene v C, D in E bonitetni razred. Vir: Bloomberg. Opomba: S 1.1.2014 je za spremljanje gibanja donosnosti 10-letnih državnih obveznic na skupnem evropskem trgu kot osnova za primerjavo pričela veljati nova referenčna državna obveznica, zato podatki pred in po tem datumu niso primerljivi. 0 7 6 5 4 3 2 0 Tabela 13: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 12 31. XII 13 31. XII 13/30. XI 13 31. XII 13/31. XII 12 31. XII 12/31. XII 11 Krediti skupaj 31.464,6 26.253,8 -11,1 -16,6 -3,9 Krediti podjetjem in DFO 20.456,5 15.672,2 -16,9 -23,4 -7,3 Krediti državi 1.741,4 1.664,0 0,6 -4,4 43,3 Krediti gospodinjstvom 9.266,7 8.917,6 -0,9 -3,8 -2,0 Potrošniški 2.481,8 2.213,4 -1,0 -10,8 -8,8 Stanovanjski 5.258,9 5.306,5 -0,1 0,9 1,8 Ostalo 1.526,1 1.397,6 -3,4 -8,4 -2,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.051,3 14.588,1 0,0 -3,1 -0,3 Čez noč 6.479,4 6.446,6 0,7 -0,5 0,6 Kratkoročno vezane 4.010,9 3.681,9 -0,9 -8,2 -2,8 Dolgoročno vezane 4.554,7 4.456,1 -0,2 -2,2 0,7 Vloge na odpoklic 6,2 3,5 -8,8 -43,7 -17,6 Vzajemni skladi 1.830,0 1.854,6 -1,4 1,3 1,1 Bančne vloge države skupaj 2.562,7 1.284,1 -64,4 -49,9 -10,0 Čez noč 196,6 22,9 -87,9 -88,4 40,7 Kratkoročno vezane 828,4 512,8 -72,3 -38,1 19,3 Dolgoročno vezane 1.537,1 738,5 -51,1 -52,0 -23,7 Vloge na odpoklic 0,5 9,8 -83,9 1.705,6 -61,6 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. pa se je njihov obseg povečal kar za 3,7 mrd EUR, kar je približno 1,5-krat več kot leta 2012. Stroški zadolževanja so se v prvi polovici januarja zniževali, konec meseca pa se ponovno povečali na raven z začetka meseca. Po opravljenih stresnih testih in dokapitalizaciji bank decembra 2013 so se stroški zadolževanja znižali do najnižje ravni po septembru 2011 (sredi meseca je donosnost obveznice znašala 4,5 %, razmik do nemške obveznice pa 270 b. t.). V drugi polovici meseca pa se je razlika do nemške obveznice zaradi negotovih razmer v državah v razvoju nekoliko povečala in dosegla 325 b. t., donosnost do dospetja pa se je obdržala na ravni z začetka meseca. Javne finance Povečanje javnofinančnega primanjkljaja36 je bilo v prvih enajstih mesecih leta tudi posledica novembrskega medletnega padca prihodkov od dohodnine in večjih plačil obresti. Javnofinančni primanjkljaj je v prvih enajstih mesecih leta 2013 znašal 1,6 mrd EUR, kar je 378 mio EUR (32 %) več kot v enakem obdobju leta 2012. Povečanje je bilo predvsem posledica manjših prihodkov (za 388 mio EUR oz. 2,9 %), saj so izdatki ostali nekoliko manjši (za 10 mio oz. 0,1 %). V primerjavi z novembrom predhodnega leta so bili novembra 2013 prihodki nižji za 103 mio EUR (-7,9 %), izdatki pa višji za 15 mio EUR (1,1 %). 36 Po metodologiji denarnega toka. Medletni padec javnofinančnih prihodkov je bil v enajstih mesecih lani predvsem posledica manjših prihodkov od davkov (556 mio EUR) in prispevkov za socialno varnost (114mio EUR). Padec davčnih prihodkov je bil v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta predvsem posledica zmanjšanja prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb (299 mio EUR oz. 56,5 %) in dohodnine (za 185 mio EUR oz. 10 %). Prihodki od DDV so bili večji (53 mio EUR oz. 1,9 %), padanje prispevkov za socialno varnost Slika 45: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Vir: MF.preračuni UMAR. Okvir 5: Črpanje kohezijskih sredstev v letu 2013 (programsko obdobje 2007-2013) V tekočem finančnem obdobju (2007-2013) je Slovenija razpolagala s 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike (OP RR,1 OP RČV,2 OP ROPI3). Do konca leta 2013 je bilo skupaj s sredstvi iz naslova dodatnih pravic porabe4 dodeljenih (potrjene operacije) 4,2 mrd EUR (104,1 % razpoložljivih sredstev), podpisanih pogodb pa je bilo za slabe 3,8 mrd EUR (do konca leta 2012 2,9 mrd EUR). Najvišji odstotek dodeljenih sredstev glede na pravice porabe v tekočem finančnem obdobju je bil pri OP ROPI (112,8 %), čeprav ta OP beleži najnižji odstotek realizacije (37,9 %). OP RR je bilo dodeljenih 98,9 % (realiziranih 75,5 %), OP RČV pa je bilo dodeljenih 98,2 % razpoložljivih pravic porabe (realiziranih 66,5 %). Upravičencem je bilo iz proračuna RS izplačanih 2,5 mrd EUR (62,4 % pravic porabe), v proračun RS pa je bilo povrnjenih 2,4 mrd EUR oz. 59,4 % pravic porabe. Od 452,4 mio EUR5 razpoložljivih dodatnih pravic porabe je bilo do konca leta dodeljenih 81,2 % (367,4 mio EUR, od tega 320 mio EUR EU sredstev). Največ (78,5 %) je bilo dodeljenih dodatnih pravic porabe za OP ROPI, 18,2 % za OP RR ter 3,3 % za OP RČV. V letu 2013 beležimo precej manj zaostankov (124,9 mio EUR) kot v prejšnjih letih (v letu 2012 249,7 mio EUR), kar je posledica poenostavitve postopkov za pripravljanje zahtevkov za povračilo ter boljšega sodelovanje med ministrstvi. Letna rast povračilih v državni proračun (20,2 %) v primerjavi z lanskim lel Slika 46: Črpanje sredstev kohezijske politike za obdobje 2007-2013 ■ Dodeljena sredstva ■ Podpisane pogodbe Izplačila upravičencem Povračila v proračun RS ■ Zaostanki ■ Dosežena realiz. glede na pravice porabe 2007-2013 (desna os) OP RR OP RČV OP ROPI Vir: MGRT. povračil v proračun RS je znašala 15,6 %. Najvišjo rast pri :om beleži OP RČV, najnižjo pa OP ROPI (13,8 %). Leto 2013 je bilo zaradi uveljavljanja pravila N+2/3 odločilno za črpanje sredstev kohezijske politike6, zato je Vlada RS sprejela vrsto ukrepov7 za poenostavitev sistema njenega izvajanja. Med pomembnejši ukrepi je bil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 20158, ki je omogočil izredno razveljavitev odločbe o dodelitvi sredstev kohezijske politike upravičencem, ki zamujajo z izvedbo aktivnosti vezanih na projekt, za katerega so bila sredstva dodeljena, sredstva pa se dodelijo nadomestnim projektom (doslej to ni bilo mogoče). Po podatkih MGRT je Slovenija izpolnila pogoje pravila N+2/3, kar pomeni, da ne bo izgubila sredstev, dodeljenih do konca leta 2011, za naslednje dve leti pa se predvideva nujnost črpanja v povprečju okrog 800 mio EUR na leto (v letu 2013 je bilo prejetih 933,7 mio EUR). 1 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. 2 Operativni program razvoja človeških virov. 3 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 4 Dodatne pravice porabe so dodeljene OP-jem za rezervne projekte zaradi visokega tveganja, da ne pride do izgube EU sredstev pri projektih, katerim so sredstva že bila dodeljena. 5 307,3 mio EUR je bilo dodeljenih OP ROPI, 102,3 mio EUR OP RR in 42,7 mio EUR OP RČV. 6 Skladno s pravilom N+2/3 je morala Slovenija do konca leta 2013 počrpati sredstva, dodeljena od začetka tekočega finančnega obdobja do konca leta 2011. 7 Podelitev dodatnih pravic porabe, sprememba in prenos sredstev med OP ROPI in OP RR, fazna izvedba projektov skozi dve finančni obdobji (2007-2013 in 2014-2020), ustanovitev samostojne vladne službe kot organa upravljanja za izvajanje kohezijske politike, izdelava Akcijskega načrta za pospešitev črpanja EU sredstev cilja Konvergenca. 8 Uradni list RS, št. 101/2013. pa se je upočasnilo. Prihodki od trošarin so bili manjši, deloma tudi zato, ker se podatki o plačilu zajemajo po načelu denarnega toka. Izrazit skupni padec davka od dohodkov pravnih oseb odraža spremembe sistema obračunavanja, ki so bile sprejete leta 2012 in katerih učinek se je pokazal leta 2013, in padanja gospodarske aktivnosti. Razlika v gibanju prihodkov od dohodnine (nadaljnji padec) in prispevkov za socialno varnosti (upočasnitev zmanjševanja), ki so oboji odvisni predvsem od dohodkov od dela, je deloma posledica težav z informacijskim sistemom v enakem obdobju leta 2012. Prihodki od DDV, ki so se od julija povečevali, so bili v enajstih mesecih večji kot v enakem obdobju prejšnjega leta, kar je bila posledica julijskega dviga davčne stopnje in prizadevanj za izboljšanje davčne discipline. Nedavčni prihodki so bili večji (150 mio EUR), prihodki iz proračuna EU pa ostali nekoliko manjši (14 mio EUR). Javnofinančni odhodki so bili v enajstih mesecih 2013 medletno še vedno nekoliko manjši. Novembra so se sicer spet povečali (2,6% na mesečni ravni), a manj kot oktobra. Medletna dinamika izdatkov je v enajstih mesecih odražala padec izdatkov za plače (157 mio EUR), blago in storitve (154 mio EUR) ter socialne transfere (51 mio EUR). Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v državni upravi so bili manjši tudi prispevki za socialno varnost (38 mio EUR). Tabela 14: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-XI 2013 XI 2013/XI 2012 I-XI2013/I-I-XI 2012 I-XI 2012 I-XI 2013 Javnofinančni prihodki - skupaj 13.124,1 -7,9 -2,9 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 229,6 -33,6 -56,5 3,9 1,7 -Dohodnina 1674,6 -39,9 -10,0 13,8 12,8 -Davek na dodano vrednost 2.765,4 11,5 1,9 20,1 21,1 -Trošarine 1.311,8 -49,9 -8,9 10,7 10,0 -Prispevki za socialno varnost 4657,5 18,8 -2,4 35,3 35,5 -Ostali javnofinančni prihodki 2.485,2 -1,2 13,0 16,3 18,9 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 15: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I-XI 13 v mio EUR I-XI 13/I-XI 12 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.999,1 42,3 0,1 13.124,1 -2,9 -Davčni prihodki 13.118,3 37,0 -0,7 11.451,8 -4,6 -Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 7,5 -2,5 1.908,4 -20,2 -Prispevki za socialno varnost 5.244,1 14,8 -0,4 4.657,5 -2,4 -Domači davki na blago in storitve 4.876,1 13,7 0,4 4.542,4 0,3 -Prejeta sredstva iz EU 845,1 2,4 3,7 649,9 -2,1 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.125,7 45,5 -2,5 14.695,1 -0,1 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.184,7 9,0 -4,4 3.294,6 -4,6 -Izdatki za blago in storitve 2.373,0 6,7 -2,9 2.010,2 -7,1 -Domače in tuje obresti 647,9 1,8 23,0 837,8 30,2 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 18,0 -2,3 5.819,2 -0,9 -Investicijski odhodki 915,0 2,6 -10,6 795,4 6,0 -Investicijski transferi 319,9 0,9 -14,0 235,0 -6,2 -Plačila sredstev v proračun EU 390,3 1,1 -3,7 398,1 4,6 Primanjkljaj -1.122,8 -3,2 -28,2 -1.571,0 31,7 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Skupni odhodki so se povečali zaradi večjih plačil obresti (194 mio EUR), ki so v zadnjih treh mesecih beležila zelo hitro rast (samo novembra so se povečala za 79 mio EUR), izdatkov za investicije (45 mio EUR) in subvencije (25 mio EUR), odhodkov iz rezerve (63 mio EUR), plačil v proračun EU in transferov v tujino (skupaj 37 mio EUR). Še naprej so bili v vseh kategorijah manjši izdatki za socialne transfere, z izjemo izdatkov za pokojnine, ki so se povečali za 97 mio EUR. Pozitivna rast pokojnin je predvsem posledica večjega števila upravičencev. Pri socialnih transferih so se najbolj zmanjšali izdatki za štipendije37 ter družinski prejemki in starševska nadomestila, transferi za brezposelne pa so ostali enaki kot prejšnje leto. Neto presežek državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v letu 2013 večji (508,2 mio EUR) kot v letu 2012 (451,3 mio EUR). Nominalno smo v Sloveniji črpali 933,7 mio EUR oz. 10,9 % več kot v letu 2012. V proračun EU je bilo vplačanih 425,4 mio EUR oz. 102,7 % po rebalansu proračuna predvidenih izplačil iz državnega proračuna za ta namen (2012: 390,3 mio EUR oz. 96,7 % pričakovani vplačil). Najvišjo stopnjo realizacije v letu 2013 so beležila sredstva skupne kmetijske in ribiške politike (271,7 mio EUR oz. 90,9 % pričakovanih prihodkov), najnižjo pa sredstva strukturnih skladov (433,0 mio EUR oz. 69,4 % pričakovanih prihodkov, od tega največ decembra). Sredstva kohezijskega sklada (193,3 mio EUR) so zaradi visokega črpanja v decembru (93,9 mio EUR) dosegla letno realizacijo v višini 83,8 % glede na rebalans proračuna za leto 2013. Zaradi pričakovanih večjih prihodkov iz proračuna EU (1.185,8 mio EUR)38 je bil v letu 2013 odstotek realizacije vseh prihodkov v državni proračun (78,7 % po rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov) nižji kot v letu 2012 (94,7 % od pričakovanih 888,6 mio EUR). 37 Te se od maja 2013 izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv, zato so sredstva med socialnimi transferi nižja. 38 Pravilo N+2/3. Slika 47: Prejeta sredstva proračuna EU v letih 2012 in 2013 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-december) Drugo Skupna kmetijska politika 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 48: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leto 2012 in 2013 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2012 Skupna kmetijska politika 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. (G & O a ra c >u (G Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jesenska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,9 1,3 0,7 -2,5 -2,4 -0,8 0,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.420 35.485 36.150 35.319 34.908 35.132 35.747 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.349 17.320 17.610 17.172 16.942 17.027 17.305 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.300 20.500 21.000 20.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 86 83 83 81 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.273 34.823 35.028 35.759 34.931 34.196 34.362 34.910 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.904 34.519 34.875 35.680 34.721 34.295 34.268 34.758 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,3 13,6 13,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,7 11,0 10,6 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,2 3,5 2,4 -1,7 -0,1 0,6 1,1 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,0 1,9 1,4 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 2,3 1,4 1,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,1 10,2 7,0 0,6 2,0 3,0 4,1 Izvoz proizvodov 1,8 -16,6 12,0 8,2 -0,1 1,6 3,1 4,3 Izvoz storitev 14,3 -14,0 3,5 1,9 3,7 3,8 2,7 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,2 7,4 5,6 -4,7 0,1 2,1 3,9 Uvoz proizvodov 3,0 -20,2 8,3 6,6 -5,1 0,3 2,0 3,9 Uvoz storitev 8,2 -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -1,0 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.028 -173 -50 146 1.159 1.731 1.765 1.817 - delež v primerjavi z BDP, v % -5,4 -0,5 -0,1 0,4 3,3 5,0 5,0 5,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.838 40.3535 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,8 114,8 111,3 115,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,320 1,331 1,331 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 -0,1 1,5 0,8 -4,8 -3,5 -2,7 0,5 - delež v BDP, v %4 51,8 54,8 56,4 56,8 56,3 55,7 54,8 54,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,5 -1,5 -1,0 - delež v BDP, v %4 18,1 20,2 20,8 20,8 20,8 20,4 20,3 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 -1,6 -4,0 -0,9 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 19,7 18,6 17,8 17,7 17,2 17,1 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec novembra 2013. Proizvodnja 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 1,3 -1,1 -0,8 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,5 -1,2 -0,4 -0,4 -8,3 0,5 3,3 -3,6 B Rudarstvo 13,9 -7,9 -7,4 -9,6 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 8,7 -7,8 -5,7 -3,0 -17,0 6,1 -11,4 -22,0 C Predelovalne dejavnosti 7,6 1,1 -2,3 -1,1 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,7 -1,5 -0,7 -1,6 -8,8 0,0 1,9 -4,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,5 5,1 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,3 3,3 13,2 -4,0 3,5 16,3 5,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,9 -24,8 -16,8 -24,5 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,8 -7,8 -24,0 -21,7 -24,3 -3,1 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,9 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -19,9 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,3 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 -3,4 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 -7,5 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 0,2 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 -4,9 -5,8 -6,4 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 0,3 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 -2,6 -3,8 -5,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 0,0 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,4 -9,8 -10,3 -8,2 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,3 5,8 0,6 4,6 3,4 3,4 -0,6 1,2 -1,2 -5,4 1,1 -1,4 5,6 -0,9 8,6 3,9 -0,9 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 Nominalni prihodek v gostinstvu 2,7 3,7 -1,1 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,6 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -7 -10 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -12 -10 -10 -12 -12 -12 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 -1 -7 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -7 -6 -3 -6 -8 v gradbeništvu -57 -46 -41 -44 -42 -41 -44 -39 -39 -30 -22 -18 -44 -41 -43 -40 -40 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 4 -3 -8 -8 -14 -18 -12 -12 -11 -2 -9 -11 -9 -5 v trgovini na drobno 7 8 2 2 13 5 4 2 -4 -3 2 6 17 11 1 9 5 potrošnikov -25 -25 -35 -25 -24 -27 -36 -39 -37 -29 -34 -34 -26 -19 -28 -26 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2014 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2,2 -3,9 -2,6 3,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,2 -0,7 -6,4 3,1 -2,0 -4,6 2,0 -5,6 1,7 -0,6 1,0 - - -8,2 9,8 -7,0 -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -9,6 12,9 24,1 -2,5 -9,2 -11,5 3,7 0,5 -20,2 -5,0 9,0 - - 1,9 -5,5 -4,9 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -0,9 -0,8 -8,6 2,8 -2,2 -4,8 2,0 -6,6 1,6 -1,2 1,1 - - 5,6 9,4 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -2,4 1,9 1,7 6,3 5,1 -1,2 - - -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,4 -6,8 28,6 30,8 - - -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,8 -12,1 11,6 3,5 - - -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -6,5 32,2 40,5 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,8 -10,3 -3,4 -5,4 -8,0 -4,8 -8,7 -7,7 2,8 1,3 2,7 -4,2 -3,4 1,3 2,1 2,7 - - -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,3 -7,2 -1,7 -1,7 -3,7 -4,9 -4,6 -4,1 -1,0 -1,4 - - -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,4 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,3 10,2 - - 0,1 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,4 4,8 -2,0 -6,5 1,5 -5,6 -10,9 5,7 -0,9 -1,2 0,7 -4,7 -0,2 2,3 1,7 - - -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 - - -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 - - 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 - - -0,9 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,5 1,4 4,7 1,9 - - 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 - - -16 -15 -18 -18 -19 -21 -22 -21 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -13 -13 -12 -12 -13 -12 -12 -9 -10 -10 -13 -12 -15 -16 -16 -14 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -3 -4 -4 -4 -5 -3 -2 -3 -45 -44 -43 -40 -37 -41 -42 -40 -35 -30 -31 -30 -26 -20 -20 -22 -15 -16 -17 -17 -20 -16 -8 -7 -10 -11 -14 -16 -19 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -12 -5 8 1 4 -1 -2 8 -7 -5 0 1 -9 -2 -5 -5 16 16 0 3 13 -6 -3 9 -39 -33 -36 -36 -36 -45 -39 -37 -34 -31 -31 -26 -27 -37 -37 -37 -33 -31 -35 -35 -34 -31 Trg dela 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 934,5 930,1 927,5 927,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 835,0 824,0 810,0 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 823,4 817,3 811,6 812,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 272,1 267,4 265,4 264,7 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 186,6 185,1 184,6 184,6 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 65,0 62,1 60,7 59,9 V storitvah 514,3 512,3 510,0 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 513,2 512,0 510,9 512,2 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 51,4 51,2 50,8 50,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 120,2 120,3 119,9 120,8 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 729,0 723,0 719,6 720,3 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 671,9 667,6 665,2 666,1 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 57,0 55,5 54,5 54,2 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 94,5 94,3 91,9 91,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 111,1 112,8 116,0 115,0 Ženske 47,9 52,1 52,2 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 53,4 53,2 54,2 53,4 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 13,5 13,2 13,2 12,9 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,9 38,4 39,6 39,4 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 43,4 40,6 38,8 39,0 40,1 41,4 41,6 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 52,9 56,7 58,0 57,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 33,7 35,5 38,5 38,3 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 11,9 12,1 12,5 12,4 Moški 10,1 11,4 11,5 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 11,2 11,6 12,1 12,1 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 12,7 12,7 13,0 12,8 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 1,3 0,8 0,8 0,7 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 7,1 8,2 10,6 6,1 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 4,5 4,0 5,0 5,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 3,8 3,3 3,3 2,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 34,3 34,2 34,2 34,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 42,8 41,8 40,5 39,6 39,2 38,9 38,4 38,8 39,2 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 55,7 55,7 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 2,2 2,0 0,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,7 3,1 -1,1 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 2,1 0,3 -2,1 B Rudarstvo 4,0 3,9 3,6 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 10,0 11,9 3,8 C Predelovalne dejavnosti 8,9 3,9 2,5 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 4,5 3,8 1,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 2,3 3,3 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 5,5 8,0 3,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 3,1 2,8 0,5 F Gradbeništvo 4,5 1,9 -2,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 1,1 1,4 -3,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 3,3 2,2 1,0 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 3,7 0,8 2,0 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,2 0,4 -1,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 0,1 0,2 0,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,7 1,1 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 1,5 8,4 3,8 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 3,0 -0,6 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 2,3 2,5 -1,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 0,0 -0,5 -1,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,0 3,5 0,7 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 2,1 5,1 2,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 0,6 -0,4 -0,7 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 0,1 -0,6 -0,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -0,5 -0,4 -0,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,3 -1,9 1,3 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 2,0 -0,4 0,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,4 -0,1 -0,4 -0,9 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -1,2 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 1,7 -0,9 -0,6 -1,3 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,3 -2,9 -2,1 -2,9 -2,0 -3,3 -3,6 -2,9 -2,7 -1,8 -1,2 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,2905 1,3224 1,3201 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 -1,1 -1,4 -1,5 -1,5 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,2 0,8 1,3 0,5 0,4 0,4 1,6 2,7 2,7 1,4 1,3 1,5 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 Cene 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2011 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 10 11 12 1 2 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 Prevoz 1,0 3,3 0,3 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 HICP 2,1 2,8 1,9 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 Domači trg 3,8 1,0 0,3 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 Naftni derivati 11,9 13,0 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 Promet 1,1 1,6 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 0,0 -0,6 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 Q2 | Q3 11 | 12 1 1 2 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -50 146 1.159 -47 0 96 262 320 482 489 704 631 7 -91 -23 -76 Blago1 -830 -957 -110 -194 -356 -149 -45 60 24 134 251 254 -106 -211 -115 -39 Izvoz 18.973 21.450 21.631 5.285 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.393 5.660 5.450 1.913 1.641 1.646 1.726 Uvoz 19.804 22.407 21.741 5.479 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.259 5.409 5.196 2.019 1.851 1.761 1.765 Storitve 1.281 1.476 1.803 377 375 418 444 528 414 506 539 573 127 97 152 106 Izvoz 4.593 4.842 5.166 1.393 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.206 1.318 1.549 381 421 377 325 Uvoz 3.312 3.365 3.363 1.016 841 700 793 974 896 700 779 976 254 325 225 219 Dohodki -588 -524 -552 -235 -81 -145 -168 -198 -42 -73 -108 -126 -37 -14 -35 -41 Prejemki 583 936 699 221 259 131 188 174 206 223 206 198 78 100 41 42 Izdatki 1.172 1.460 1.251 456 340 276 356 372 247 296 314 323 115 114 77 83 Tekoči transferi 88 151 18 4 62 -28 31 -70 86 -78 22 -70 24 38 -25 -101 Prejemki 1.231 1.404 1.410 319 371 348 366 285 411 333 356 293 117 158 73 68 Izdatki 1.143 1.253 1.392 315 310 377 336 355 325 412 334 363 94 120 97 169 Kapitalski in finančni račun 530 -474 -1.206 -81 -175 67 -249 -540 -484 -879 -754 -830 -53 176 87 152 Kapitalski račun 54 -85 -92 -3 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -31 11 -91 -4 -6 Finančni račun 476 -389 -1.114 -78 -94 91 -260 -511 -434 -874 -714 -799 -64 267 90 158 Neposredne naložbe 428 633 166 260 151 146 98 84 -162 -62 -649 -6 -51 285 -53 77 Domače v tujini 156 -85 212 54 -156 41 127 39 5 -110 51 -2 3 -83 -12 17 Tuje v Sloveniji 272 718 -46 206 307 105 -29 45 -167 47 -700 -4 -54 367 -41 60 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.839 -218 -441 -20 -923 124 -982 1.564 132 2.101 -424 -179 -66 221 -820 Finančni derivativi -117 -155 -203 -28 -24 -23 -21 -31 -129 23 -224 -117 2 -18 0 9 Ostale naložbe -1.810 -2.777 -890 98 -221 851 -455 439 -1.726 -1.033 -1.922 -170 120 76 -10 834 Terjatve 779 -1.490 -1.474 -363 567 -1.466 -95 205 -118 -1.284 -635 143 301 628 -612 102 Komercialni krediti -174 -49 65 44 316 -347 -35 109 339 -364 -49 90 42 409 -86 -85 Posojila 203 -55 -319 48 19 3 -95 84 -310 25 -180 89 23 44 22 128 Gotovina, vloge 669 -1.341 -1.177 -422 249 -1.131 11 -33 -24 -928 -332 -44 233 203 -544 42 Ostale terjatve 81 -46 -45 -33 -18 10 24 45 -124 -17 -73 7 3 -29 -3 17 Obveznosti -2.589 -1.287 584 461 -788 2.317 -359 234 -1.608 251 -1.287 -312 -181 -551 602 732 Komercialni krediti 362 107 265 -82 17 161 136 -96 63 -300 93 -197 133 -96 -79 147 Posojila -986 -1.234 -729 203 -752 -121 -223 -178 -208 374 602 -530 -429 -121 77 -211 Vloge -1.954 -169 1.026 340 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 103 -319 550 833 Ostale obveznosti -11 9 23 0 3 -11 17 -22 39 -12 -2 -15 12 -15 54 -36 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 33 19 39 -6 -21 19 67 -19 -83 44 -10 -68 59 Statistična napaka -480 328 47 128 174 -163 -13 220 2 390 50 199 46 -85 -64 -76 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.875 2.042 2.112 514 540 477 569 514 552 517 525 518 179 186 144 159 Blaga za vmesno porabo 10.172 12.008 12.138 3.024 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.077 3.184 3.138 1.058 837 957 996 Blaga za široko porabo 6.592 6.950 6.811 1.631 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.677 1.832 1.679 632 573 500 528 Uvoz investicijskega blaga 2.324 2.505 2.402 589 736 562 584 570 687 646 664 559 226 307 174 159 Blaga za vmesno porabo 12.247 14.107 14.005 3.472 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.477 3.465 3.299 1.262 1.018 1.171 1.171 Blaga za široko porabo 5.530 5.943 5.671 1.502 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1.488 1.478 537 483 447 456 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 195 89 23 150 59 61 200 196 230 56 63 82 343 299 143 263 256 164 211 170 80 4 7 -31 -21 48 -73 84 43 98 -117 -49 59 124 136 -15 129 142 18 94 62 -3 1.992 1.807 1.862 1.891 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.718 1.740 1.935 1.965 1.851 1.844 1.964 1.557 1.930 2.029 1.904 1.988 1.800 1.892 1.912 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.767 1.681 1.811 1.829 1.866 1.715 1.822 1.538 1.836 1.967 1.907 161 148 156 140 147 189 192 183 145 86 168 123 215 172 186 181 199 206 168 150 129 417 392 410 434 512 512 477 467 415 427 389 352 464 429 436 453 531 533 485 454 410 256 244 254 295 366 323 285 284 270 341 221 229 250 257 249 272 332 327 318 303 281 -68 -44 -99 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -26 -24 -23 -30 -40 -37 -40 -42 -43 -46 -44 48 54 63 72 54 55 65 58 59 88 74 73 76 69 69 69 69 64 65 65 64 116 98 162 97 164 87 121 66 73 108 100 97 99 99 109 106 110 106 108 111 108 98 -23 -3 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 27 21 11 -10 -44 -19 -7 4 -3 207 97 113 156 112 85 88 90 109 212 86 95 152 139 115 102 100 91 101 101 87 110 120 116 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 118 104 112 145 110 109 98 90 -172 -168 -162 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -398 -89 -392 -326 -154 -274 -221 -291 -318 -389 -96 -14 24 5 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 -23 10 -3 -158 -193 -167 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -397 -84 -393 -326 -127 -261 -225 -279 -295 -399 -92 123 -92 144 45 87 -28 25 -45 31 -149 51 25 -138 -701 -4 56 52 2 -59 295 -65 36 -6 53 80 13 43 -16 -6 42 -32 -9 -7 -94 -8 22 38 -4 -2 4 63 -9 87 -86 91 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -45 -693 -26 18 56 4 -64 233 -56 -324 76 133 -86 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 271 -143 2.589 -346 -129 -90 -204 -24 1.823 -31 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -7 -67 -151 -83 -55 21 -59 -5 27 -171 -435 151 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -281 -201 -551 508 -2.671 241 17 -138 -49 -611 -1.840 -956 -383 119 169 122 147 -64 -294 -422 597 -337 -374 -574 -221 -403 -11 -3 207 -61 -444 -131 -176 24 -32 -27 16 158 -65 -28 37 330 -62 -86 -217 -25 55 -80 -2 182 -90 -56 18 -147 -153 -28 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 8 13 -71 -68 -41 11 75 4 -33 -17 -629 -258 164 105 36 -77 8 -132 -406 514 -274 -297 -357 -55 -396 120 -10 -59 25 -286 -84 -4 4 15 5 30 15 0 -151 -4 31 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -69 -48 983 212 -554 -18 419 -193 8 -1.688 166 -85 55 172 23 728 -2.268 252 19 -344 13 -167 -1.709 93 -16 -72 224 -8 -144 56 6 18 40 -234 86 -152 -5 34 64 -125 -138 66 76 136 14 103 -213 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -372 43 -200 12 -6 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -29 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 4 5 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 -23 80 139 -231 -4 182 42 188 118 -304 335 6 49 28 11 12 -35 128 107 219 16 175 183 189 196 172 164 179 193 191 168 156 159 202 181 176 169 201 145 172 193 np 1.110 1.009 1.049 1.042 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.008 988 1.082 1.110 1.054 1.020 1.117 925 1.097 1.164 np 657 559 572 603 554 460 590 610 628 550 507 558 612 635 582 614 604 452 623 632 np 228 186 201 197 217 163 190 219 209 259 196 196 254 218 259 187 202 154 203 218 np 1.294 1.177 1.209 1.192 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.223 1.110 1.144 1.200 1.201 1.063 1.178 989 1.132 1.236 np 533 449 475 475 442 447 461 530 508 448 444 467 483 491 490 506 510 439 529 556 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 201B 2011 2012 S 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 B 1 4 1 S 1 6 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 102 221 233 l6 ll l6 83 102 111 119 182 169 188 204 Centralna država (S.1311) 4.299 S.0Sl 6.SS4 3.328 3.3SS 3.38l 3.436 4.299 4.46S 4.S80 4.801 4.lS2 4.l96 4.811 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) S84 610 S81 S36 S3S S41 SS4 S84 S88 S89 S88 S91 S80 S84 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.4S4 9.26l 8.918 9.490 9.468 9.481 9.46l 9.4S4 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 Nefinančne družbe (s.11) 20.8l6 19.4l0 14.9S6 21.S3l 21.369 21.444 21.434 20.8l6 20.9l6 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.13S 1.l86 2.292 2.298 2.286 2.2ll 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 Denarni sektor (S.121, 122) S.44S S.194 S.016 S.422 S.3lS S.491 S.224 S.44S S.111 4.846 S.644 S.S2l S.613 S.918 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 3S.692 34.SS8 29.69l 3S.8S4 3S.l63 3S.9l0 3S.l84 3S.692 3S.40l 3S.334 36.103 3S.9SS 3S.9l9 36.202 V tuji valuti 1.S36 1.309 1.09l 1.l0S 1.628 1.S86 1.SSl 1.S36 1.S29 1.S0S 1.492 1.4l2 1.4S8 1.439 Vrednostni papirji skupaj S.6S9 S.862 l.013 S.046 S.008 S.0lS S.0S2 S.6S9 S.83l S.69l 6.10S 6.066 6.0l6 6.018 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.420 29.S82 2l.0S0 2l.423 2l.33l 2l.631 2l.3l6 28.420 28.3S9 2l.926 30.19l 30.16S 30.208 30.322 Čez noč 8.24S 8.6l8 8.SSl 8.241 8.236 8.0S8 8.436 8.24S 8.399 8.19S 8.1ll 8.404 8.3lS 9.1S1 Vezane vloge - kratkoročne l.868 l.0S6 6.689 8.468 8.369 8.3l2 l.l91 l.868 l.688 l.468 l.SS3 l.362 l.441 l.111 Vezane vloge - dolgoročne 12.248 13.l80 11.S69 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.1l1 14.39S 14.319 14.309 13.982 Kratkoročne vloge na odpoklic S9 68 23S S2 49 S3 60 S9 92 92 l2 80 83 l8 Vloge v tuji valuti skupaj Sl9 SS2 48l 4l6 486 494 S38 Sl9 Sl0 S64 Sll S68 SS9 S83 Čez noč 386 3l2 324 30S 320 329 36S 386 391 384 384 38S 381 39l Vezane vloge - kratkoročne 133 123 91 108 109 109 114 133 11l 120 132 124 116 12S Vezane vloge - dolgoročne S9 S6 l2 62 Sl SS S8 S9 61 S9 60 S8 61 60 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,11 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 Vezane vloge do 1 leta 2,1S 2,31 1,86 2,18 2,1l 2,24 2,2l 2,28 2,39 2,3S 2,38 2,38 2,3l 2,29 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let S,46 S,48 S,40 S,49 S,4S S,S0 S,43 S,2l S,3l S,40 S,46 S,36 S,4S S,42 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let S,69 S,32 3,86 6,48 S,91 4,2S S,20 6,S1 3,l9 3,00 6,04 S,81 6,2l S,83 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,2S 0,88 0,S4 1,S0 1,S0 1,S0 1,2S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,39 0,Sl 0,22 1,SS 1,S4 1,S8 1,48 1,43 1,22 1,0S 0,86 0,l4 0,68 0,66 6-mesečni 1,64 0,83 0,34 1,lS 1,l4 1,l8 1,l1 1,6l 1,S0 1,3S 1,16 1,04 0,9l 0,93 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,12 0,0l - 0,06 0,01 0,04 0,0S 0,0S 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 6-mesečni 0,18 0,1S - 0,12 0,0S 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 11 1 12 227 227 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 4.870 4.805 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.554 589 590 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 570 581 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.918 20.561 20.488 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.956 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.786 5.248 5.237 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.016 35.461 35.422 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.697 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.013 29.703 29.591 29.354 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.193 30.091 29.645 27.050 8.573 8.633 8.523 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.557 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.261 8.222 8.110 6.689 13.930 13.851 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.841 12.688 12.495 11.569 66 55 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 311 235 597 591 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 511 487 410 412 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 334 324 125 119 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 98 91 61 59 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,23 0,22 0,28 0,29 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 - - 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 - - Javne finance 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 | Q3 12 1 1 2 | 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.999,1 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 Tekoči prihodki 13.771,5 14.037,9 14.030,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,5 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.118,3 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 246,2 214,7 219,2 195,6 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 485,8 443,5 438,0 461,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 3,3 2,0 2,0 3,2 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,9 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 14,5 8,2 9,7 8,7 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,1 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 373,0 443,6 282,4 438,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 9,2 6,7 7,3 8,3 Drugi davki 4,0 17,2 -0,6 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 912,3 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 98,0 45,4 104,3 88,5 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 62,5 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 12,0 2,2 4,2 4,1 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 1,2 0,2 0,3 0,8 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,7 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 0,3 0,1 0,0 0,0 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,1 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 136,6 27,2 33,5 134,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.125,7 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.813,5 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,9 1.819,0 1.496,7 565,2 679,4 648,3 667,4 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.727,7 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 907,9 936,0 870,6 308,2 331,1 316,5 310,7 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.373,0 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 559,7 566,5 527,4 238,0 206,6 191,7 191,4 Plačila obresti 488,2 526,7 647,9 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 5,6 136,4 134,8 160,6 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,9 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 13,4 5,4 5,3 4,7 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.687,0 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 694,0 707,5 632,8 617,1 Subvencije 581,9 496,3 502,7 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 71,9 117,0 40,5 19,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.384,2 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 531,9 535,4 534,5 539,3 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 741,0 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 77,8 49,0 53,4 55,6 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 12,4 6,1 4,3 2,6 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 915,0 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 185,6 56,7 55,0 53,6 Investicijski transferi 396,4 372,1 319,9 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 61,9 12,3 18,6 16,1 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 36,2 35,1 92,2 34,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.126,6 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11» 1 12 1 |2|34|5|6|7|8|9| 10 1 11 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,0 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 326,9 268,8 312,2 294,3 280,5 361,2 294,8 290,3 285,5 284,9 295,3 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 197,4 155,5 206,8 197,7 194,2 174,6 198,6 161,2 167,7 173,3 183,3 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EFSM - European Financial Stability Mechanism, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT -Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI -Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PISA - Programme for International Student Assessment, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS -Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS -Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.