Obseg: Škropilnice za uničevanje strupene rose. — Kako pripravljajmo živino za pašo. — Zatiranje strupene rose (rje ali pero-nospore) na trtah. — Pravila avstrijskega glavnega društva za mlekarstvo na Dunaji. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Škropilnice za uničevanje strupene rose. I in južnofrancoskim vinogradnikom, kateri so se prvi mo-
J	A	rali boriti proti tej glivici, da jim ni upadel pogum in
Nižeavstrijski „ Kmetijski list" piše o škropilnicah za uničevanje strupene rose tako le:
Prvi pogoj za temeljito škropljenje vinskih trt proti strupeni rosi je primerna škropilnica , ki dobro deluje. Marsikdo je zaradi tega, ker ni
imel škropilnice, opustil škropljenje, pa je zaradi tega tudi le malo pridelal ali pa celo nič ne. Danes lahko rečemo, daje vprašanje o škropilnicah rešeno povoljno. Zanimivo bode, če opazujemo, kako se je to vprašanje reševalo.
Ko je bilo gotovo, da je razto-	Podoba 24. pina modre galice
izborno sredstvo proti strupeni rosi, pokazala se je takoj težava zmes modre galice z apnom spraviti na listje. Iz početka so poskušali na najprostejši način. S slamo, z metlami, z zidarskimi čopiči so škropili trte, tudi z gobami in cunjami mazali liste. Le čuditi se moramo laškim
da so vztrajali pri takem delu, kjer so po velikih vinogradih škropili ali mazali trto za trto, dokler niso izvršili dela v celem vinogradu. Seveda tjf^bk so porabili mnogo raztopine, pa so še delo na ta način le slabo opravili.
Zaradi težavnega dela se je pokazala potreba dobrega razprševal-nika, in kmalu si je ta in oni prizadeval, da bi odpo-mogel nedostatku. Najprej so si vzeli za vzor vrtno škropilnico , kateri so
pridevali raznovrstne razprševal-nike. Seveda taka škropilnica ni še ugajala, ali napredek je bil vender le pri tem. Nepre-
nehoma so poskušali in izboljševali. Kakor rastejo po dežji gobe iz tal, pojavljali so se izumniki, poklicani in in nepoklicani. Vsaka nova sestava si je pridobila prijateljev, kateri so jo hvalili. Kmalu ni več primankovalo škropilnic, nasprotno, človek zaradi velike njih množine
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto — Udje c. kr kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
nserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/» strani 8 gld., na */4 strani 5 gld. in na '/» strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
Miran gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno glasilo
c, kr, kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
ni vedel, za kakšno bi se odločil. Nekatere so se kmalu udomačile. Da bi izmed njih izbrali najboljšo, priredila so nekatera kmetijska društva tekmovanja za škropljenje. Toda uspeh je bil jako različen. Škropilnice, katere so dobile pri kakem tekmovanji prva darila, dobila so mnogokrat pri kakem drugem zadnja. Nekatera škropilnica, katera se je pri kakem tekmovanji pokazala izborna, odpovedala je pri porabi v vinogradu kmalu. Marsikak čitatelj se bo spomnil škropilnice, katero je kupil za drag denar, sedaj pa mu leži med staro šaro.
Zelo je bilo treba, da se stvar pojasni na drug način. Kmetijska družba na Dunaji je vzela to reč v roke. Da bi se ji pa ne godilo tako, kakor v omenjenih slučajih, dala je kmetijskim društvom podpor, da so si nakupila škropilnic različnih sestav in so potem poročala, kako so se posamezne škropilnice obnesle pri delu. Slednjič je družba sestavila sama primerno škropilnico, katero imenuje „avstrijo", in se je dogovorila z brati Nechvile na Dunaji, da jo ji izdelujejo. To škropilnico je družba izročila s škropilnicami drugih sestav vred v porabo, in kakor pričajo mnogobrojna poročila iz preteklih dveh let, spo-nesla se je izborno.
Pokazalo se je, da se škropilnice s kroglastimi zaklopnicami kaj rade zamaše; da ključnih briz-galnic, pri katerih se ključi dotikajo tekočine, ključi čez malo časa ne zapirajo več neprodušno; da so škropilnice z zračnim pritiskom, katere naj bi odpo-mogle prej omenjenemu nedo-statku, preveč občutljive in da so škropilnice s kavčukovimi opnami pač najboljše.
Škropilnica „avstrija" je v obče taka, ka-keršna je stara Vermorelova s kavčukovo opno, toda zelo je izboljšana in ima nov del, in sicer dvojen razprše-valnik. Brizgalno opravilo .opravlja kavčukova plošča, katera se gori in doli pregiblje s škropilničnim vzvodom. Ta plošča je pri škropilnici tudi edini del, kateri se obrabi, in zato je škropilnica posebno dobra, kajti nič se ne premeni tako lahko, kakor ta del, če se pokvari. 7
vijakov (e), se s ključem v škropilničnem vzvodu (pod. 24.) lahko odvije, in to zadostuje, da se odvzdigne pokrovka in premeni kavčukova plošča. (Kavčukova plošča stane 50 kr.) To popravo lahko izvrši vsak pazen delavec in ni treba za to kleparja. V četrti ure je delo zvršeno. Zaklopnici sta iz kavčukovih ploščic in se ne obrabita.
Vkljub tem prednostim je škropilnica zelo po ceni. Šmidtova škropilnica, katero prodaja administracija lista „WeinIaube*, je sicer res zelo trdna in lepo izdelana, pa je stala v začetku 40 gld., in tudi sedaj je ne more dajati ceneje nego po 25 gld. Škropilnico „avstrijou oddaja kmetijska družba na Dunaji udom kmetijskih društev po 17 in 18 gld. Okrogla škropilnica (pod. 25.), katera drži skoraj ravno toliko (161), je 2 gld. cenejša.
Bela črta na podobi 26. pomeni, da je škropilnica primeroma viša. Popolna podoba bi vzela preveč prostora.
Če se pri škropilnici kavčukova plošča potegne navzdol, stopi tekočina iz bakrene brente pri desni (sesalni) zaklopnici v brizgalni prostor, če se kavčukova plošča pritisne navzgor, zapre se zaklop-nica (sesalna) iz kavčukove plošče, in tekočina teče pri drugi (stiskalni) zaklopnici v sredo brizgalnega prostora v vetrnik, od koder jo zračni tlak potiska v brizgalno cev in v Podoba 25	razprševalnik. Glavna stvar pri teh
škropilnicah je, da je kavčukova opna dobro pritrjena, kar se zgodi s tem, da se pu-čvrstijo z vijaki medni obroči. Novost pri škropilnici navstriji" je dvojni razprševalnik, kateri jo zelo izboljšuje.
Lansko leto se je oddalo 1035
teh škropilnic, letos pa se jih je še več oglasilo za nje. Po prizadevanji kmetijske družbe se bo torej v dveh letih razdelilo po Nižeav-strijskemj nad 2000 najboljših škropilnic po zni-
Podoba 26.	žani ceni' kar bo
gotovo mnogo pripomoglo k uničevanju strupene rose.
Pa tudi izven Nižeavstrijskega čislajo škropilnico „avstrijo", posebno po nekaterih krajih Ogrskega jo priporočajo uradno.
Tvrdka „Briider Nechvile? na Dunaji (5/1 Ziegel-ofengasse 1), ki te škropilnice izdeluje in prodaja, računa članom kmetijskih društev:
okroglo škropilnico z enostavnim razpršilnikom 15 gld.
n dvojnim , 17 , navadne oblike škropilnico z enostavnim razpršilnikom ............17 „
navadne oblike škropilnico z dvojnim razpršilnikom 18 „ K vsaki škropilnici se računa posebe 35 kr. za
zavoj.
C. kr. kmetijska družba ima v zalogi nekaj teh škropilnic navadne oblike z dvojnim razpršilnikom, ki stoje na Dunaji z zavojem vred 18 gld. (35 kr., a jih daje svojimčlanomz dokler je kaj zaloge, po 16 gld. 35 kr., to je 2 gld. ceneje.
Kako pripravljajmo živino za pašo.
Če živine ne navajamo več časa, predno jo ženemo na pašo, na zeleno krmo in hladnejši zrak, ne uspeva nam nekaj časa in hujša. Včasih traja 3 do 4 tedne, predno si zopet ne opomore, včasih pa še celo zboli. Molzne krave imajo manj mleka.
Zato nikdar ne smemo hipoma začeti goniti živine iz gorkih hlevov, od suhe krme na pašo. Nekateri gorki dnevi nas ne smejo premotiti. Nekaj časa pred prvo pašo treba je začeti polagati zeleno krmo. V ta namen se na-seje nekaj krmskih rastlin, katere spomladi dajo zgodnjo krmo, na pr. inkarnatna detelja, šentjanževa rž, prašiča, laška ljulika i. t. d. Hlev naj se polagoma nekoliko ohladi. Odpro naj se okna ali vrata, toda paziti je treba, da ne nastane prepih, kajti prepih lahko provzroči mar-sikako nevarno bolezen. Le če na vse to skrbno pazimo, živina o pričetku paše ne bode trpela škode.
Zatiranje strupene rose (rje ali perono-spore) na trtah.
Vinogradi bodo zopet kmalu ozeleneli, in vinščak zre z najboljšimi upi v bodočo jesen, ki naj mu da obilo dobrega pridelka. Dotle je pa še daleč, in marsikatera uima mu lahko pokonča vse nadeje. Med uime je tudi šteti strupeno roso, katera gotovo pride. Hvala Bogu, sedaj je modra galica zanesljivo sredstvo, s katerim je moči zatreti to nevarno trtno bolezen! Reč je uže vsa-kteremu vinščaku dobro znana, zato je ne bodemo v novič obširno razkladali in priporočali, kajti danes, ko je zanesljivost tega sredstva popolnoma dognana in se je vsak sam uže lahko prepričal o veliki koristi škropljenja trt, ne rečemo drugega, nego: „kdor ne uboga, tepe ga nadloga".
Pričujoči članek naj naše vinščake le opozori, da je sedaj skrajnji čas, da si priskrbe modre galice, ob enem pa naj na kratko ponovimo, kako je ravnati pri tem delu.
Glede časa škropitve je omeniti, da je tem boljše, čim prej se škropi, kajti takrat pričeti škropiti, kadar se strupena roša uže kaže, je prepozno. Škropi se pri nas prvikrat najboljše pred cvetjem. Drugič se škropi 4 do 6 tednov po prvem škropljenji.
Glede množine modre galice in apna za zmes, s katero se trte škrope, priporočamo vzeti na 100 litrov vode l1/, (poldrugi) kilogram modre galice ter iy2 kilogram ugašenega ali 1 kg sveže žganega apna. Izkušnje so povsod pokazale, da ta zmes zadostuje, vsi strokov-
njaki, ki so delali razne poskuse, to potrjujejo, in tudi pri nas na Kranjskem se je s poldrugoprocentno tekočino izvrstno delalo.
Glede naprave mešanice opozarjamo, da se modra galica počasi topi in da topljenje pospešimo, ako galico zdrobimo v možnarji v moko, ali jo pa denemo v vrečico iz redke tkanine ter vrečico tako obesimo v sod, da je je polovico pod vodo, polovico pa nad vodo. V vreli vodi se galica tudi hitreje raztopi, a tudi v tem slučaji je v posodo, katera se k ognju pristavi, vliti dovolj vode, kajti galica se tem počasneje topi, kolikor bolj zgoščena je zmes. Kadar je galica v vodi raztopljena in apno primešano, počakati je, da se apno usede, ker z vsemi vrstami škropilnic je tem laže škropiti, kolikor čistejša je zmes. V apnu so dostikrat trda zrna, katera škropilnice pokvarijo, zato je zmes vedno precejeno v škropilnice vlivati.
Škropilnice so najboljše tiste, ki so najtrpežnejše in ki na trte ne škrope, ampak prše tekočino.
Škropiti je tako, da so kolikor mogoče vsi listi na gorenji strani enakomerno popršeni.
Škropiti je ob hladu, to je zjutraj in zvečer ali pa pri oblačnem vremenu.
Prave modre galice je dobiti pri naši družbi po 24 kr. kilogram. Svarimo pa kupovati bakreno galico, kateri je primešane železne (zelene) galice, ki je škodljiva.
Pravila
avstrijskega glavnega društva za mlekarstvo na Dunaji.*)
Ime.
§ 1. Društvo se imenuje »avstrijsko glavno društvo za mlekarstvo"'
Bivališče in področje.
§ 2. Društveno bivališče je glavno in prestolno mesto Dunaj; deluje pa društvo po vseh v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah.
Namen.
§ 3. Namen društvu je vsestransko pospeševanje mlekarstva v znanstvenem in praktičnem oziru.
§ 4. Splošni ta namen bo društvo izkušalo doseči:
1.)	S tem da bo podpiralo potujoče in ljudske učitelje, kadar bodo delovali v prospeh mlekarstva;
2.)	s tem da bo razpisavalo ali na kmetijskih razstavah i. dr. oddajalo nagrade tistim, kateri se bodo odlikovali v mlekarstvu;
3.)	s pospeševanjem strokovnih spisov za prosti narod, oziroma z izdajanjem posebnega lista za mlekarstvo ;
4.)	z vzpodbujevanjem in podpiranjem znanstvenega preiskovanja;
5.)	s tem, da bo obveščalo ude in jim svetovalo; kadar pa si bodo naročali mlekarskih potrebščin, izposlovalo jim bo ugodnosti;
6.)	z ustanavljanjem in pospeševanjem mlekarskih zadrug in zadrug za mlekarsko trgovino;
7.)	z nastavljanjem potujočih učiteljev;
8.)	s poučnimi tečaji o mlekarstvu;
9.)	z ustanavljanjem in podpiranjem mlekarskih šol;
10.)	z izvežbavanjem mlekarskih delavcev;
*) Ker je društvo važno tudi za našo deželo, prijavljamo pravila tega novega društva, ki je, strogo se držeč enakopravnosti, priskrbelo tudi slovenska pravila.	Ured.
11.)	z ustanovitvijo mlekarskega poskušališča;
12.)	s tem, da se bo potegovalo za zakonske naredbe za vsestransko varstvo in prospeh mlekarstva (varstvo živine in živinoreje, varstro pridelkov).
Razdelitev.
§ 5. Društvo sme ustanavljati podružnice. Določila o tem so razvidna iz |§ 25.—27.
Pravica pobirati doneske.
§ 6. Društvo sme pobirati od->svojih ustanovnikov in pravih udov doneske, kakor jih predpisujeta §§ 9. in 10.
Vzprejemanje udov.
§ 7. K društvu pristopi lahko vsak brez ozira na spol ali narodnost, pa tudi vsaka pravna oseba, samo da jo vzprejme vodilni odbor. Če pa koga ne vzprejme, ni mu treba povedati vzrokov.
Kakšni so društveniki.
§ 8. Društvo ima:
1.)	častne ude,
2.)	ustanovnike,
3.)	prave ude.
Pravice in dolžnosti pravih udov.
§ 9. Pravi udje morajo ob določenem času plačevati letnino in, kakor določajo pravila, s svetom in z dejanjem podpirati društvene namene. Nasprotno pa imajo pravico prihajati na občne zbore in shode društvene, glasovati, nasvetovati, biti voljeni, pregledovati račune o društvenem gospodarjenji, dobivati društvene razglase ali zastonj ali pa za ceno, kolikor dotični razglasi stanejo društvo, biti deležni ugodnosti, katere oskrbi društvo (na pr. niže cene za mlekarske potrebščine vsake vrste), zlasti pa okoriščati se z društvenimi šolami in prositi štipendij šolskih, če jih društvo sploh ima.
;f 1 Pravne osebe (društva, korporacije i. t. d.) so kot pravi udje sicer deležni vseh društvenih pravic, le ne gmotnih ugodnosti.
Letnina znaša za posameznike najmanj po 3 gld., za pravne osebe (društva, korporacije) i. t. d., najmanj po 10 gld.
Tistim, kateri udnine ne plačajo takoj, povzame se v prvem četrtletji po pošti ali pa se iztirja na kak drug primeren način.
Ustanovniki
§ 10. Ustanovnik je lahko vsaka fiziška ali pravna oseba, ki plača društvu enkrat za vselej 100 gld. ali v gotovini, ali pa v vrednosti (če na pr. prepusti zemlje, poslopij ali oprave za šole, uzornih naprav itd.)
Ustanovniki, kateri plačajo društvu vsaj 1000 gld., imajo pravico, da vsako leto podele primerno ustanovo na kaki društveni šoli ali v kakem mlekarskem tečaji, če so namreč ustanove proste.
Sicer pa imajo ustanovniki tiste pravice, katere pravi udje.	(Dalje prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 95. Kako je ravnati, da pridejo potrgane cvetice, ki se pošiljajo s pošto, sveže prejemniku v roke ?
(A B. v D. v Dalmaciji )
Odgovor: Na Vaše vprašanje Vam odgovarjamo obširno v posebnem članku, ki je v današnjem „ Vrtnarji".
da prične mlado tele izpod sebe zauživati slamo, listje
i. t. d- Navadno tako tele pogine. Kako bi se dalo to preprečiti in ali bi bilo dobro teletu navezati torbico na gobec ? (J. Ž. v V )
Odgovor: To ni razvada, temuč nasledek bolezni. Tele ne pogine zaradi použite st<-lje, ampak za drugo boleznijo. Bolezen pa prihaja od neprimerne krme, in sicer od take, kateri primankuje apnenih zlasti fosforovokislih apnenih snovi. Seno z izsesanih, nikdar gnojenih travnikov in posebno z močvirnih zemljišč potem klaja brez zadostnih rudninskih snovi naredi to bolezen. Breje krave, krmljene s tako klajo, skote rahitiška teleta, ki navadno poginejo, a odrasla goved ki dobiva tako krmo, pa žre stcljo, cunje, usnje, gloje jasli i. t. d., pri tem pa medli, dobi tudi kostolomnico in največkrat pogine za vodenico, ako se o pravem času kaj zoper to ne ukrene Bolezen se zdravi pred vsem s premembo krme ter s krmljenjen s fos-forovokislim apnom, ki ga prodajajo z imenom nkrmsko apno" (Futterkalk) in je očiščeno fosforovokislo apno, to je tista snov, iz katere so največ sestavljene živalske kosti.
Vprašanje 97. Ko sem svoje panje s premičnimi sati pomladi pregledoval, našel sem po vratovih nekaterih čebel nenavadne bulice. Te bulice so otekline, a ne uši. Vsaka čebela s temi bulicami je umrla. Kaj je to? (J. Ž. v V. na Štajarskem.)
Odgovor: Ako te bulice po vratovih čobelnih nišo uši, ne vemo. kaj drugega bi bile. 0 tej čebelni bolezni nismo še nikdar ničesar slišali in tudi nismo našli kaj enakega po strokovnih knjigah Morda ve kedo izmed naših čitateljev kaj o tem. Gospoda vprašalca bi prosili, naj nam pošlje nekaj takih čebel
Vprašanje 98. Imam dve svinji, ki imata 12 prašičkov, kateri so po 14 dni stari, a svinji in prašički imajo polno UŠi. Kaj naj naredim, da odpravim to golazen? (J M. na S )
Odgovor: Pri prašičih, zlasti pri mladih, ki so v nesnažnih hlevih ter skoraj nikdar ne pridejo na piano, zarede se včasih uši tako obilo, da žival kar medli Živali se drgnejo in praskajo neprestano, koža se odrgne ter pokrije z rjavimi luskinami, ščetine se ali oddrgnejo ali tesno zapletejo, in če ušivost dolgo iraja. živali zmedlijo vzlic dobri krmi in dobremu teku. — Da se uši preženo, umijejo se prašiči z mlačno milnico, in sicer s š5etjo Paziti je, da je koža skrbno osnažena. Umiti prašiči se s suho cunjo izbrišejo ter preneso v drug topel, snažen in zračen hlev. Namesto milnice lahko rabite tudi tabačno vodo ali vodo, na kateri se je kuhalo peteršiljevo seme. Prav zelo tudi priporočajo potresti na mokro kožo ravnokar z milnico umitih prašičev tabačnega prahu, t. j zdrobljenega navadnega tobaka Tako umivanje se vsak drugi dan ponovi, dokler uši ne izginejo Na snago, z'asti na dovolj dobro steljo je pa tudi pozneje vedno paziti.
Vprašanje 99. Ali je dobro sadno drevje, katero napada peronospora, škropiti z modro galico, in sicer kedaj ? (J. D v Sv. J. na P.)
Odgovor: Glede škropljenja sadnega drevja z modro galico priporočamo Vam to delo kar le mogoče prav zelo za vse tisto drevje, kateremu je listje napadla ena ali druga gliva. Gliva od peronospore ne gre na sadno drevje, ampak to so druge vrste glive, katere modra galica tudi uniči. Koristna ni na drevji nobena gliva, a posebno škodljive so tiste, ki narede, da listje prezgodaj zrumeni in odpade. Posebno škodljiva je v tem pogledu gliva „sphaerelba Bellona Sacc£. ki napada slive in češplje ter je po mnogih krajih vzrok. ' češpljevo drevje očitno hira in ne rodi več V drevesni.' ..metijske drnžbe bi ne mogli nobenega divjaka vzgojiti, če bi po sejalnih in pi-kirnih gredah hrušek ne škropili S škropljenjem pa ne uničimo samo tistih gliv, ki narede, da listje prerano odpade, ampak tudi tiste glive, ki kazijo plodove, listje, les i. t. d.,
in vrhu tega še mnogo mrčesa. Priročamo prav zelo, koder je potreba, škropiti sadno drevje, zlasti pa češplje, slive, marelice, breskve in, če potrebno, tudi hruške. Jablane niso toliko potrebne, a koder pridelujejo redno le grintavo in dimasto sadje, škropiti je tudi nje. Zmes za škropljenje bodi taka, kakeršna za trte, škropiti je pa prvikrat kmalu po cvetji, drugič pa kmalu po drugem soku, t. j. kakih 14 dni po kresu.
Vprašanje 100. Kje se kupi priprava, s katero se prši žveplen prah po plesnivem grozdji? (M. H. na R.)
Odgovor: Mehovi, s katerimi se piha žvepleni prah na trte, se dobivajo v Gorici in tudi po drugod, a naslov tvrdke, ki take mehove prodaja, nam sedaj nobeden ni znan. Prosimo gospode čitatelje, da nam sporoče ime kakega izdelovatelja takih mehov.
Vprašanje 101. V naši okolici se dogaja, da postanejo po 6 ali več tednov stara praseta vsa grampava,
posebno po ušesih. Na koži se naredi kakor hrastova skorja. Prašički dolgo hirajo, predno se prično boljšati, in ne pomaga jim nobena še tako dobra krma. Kar zmedle, če so bili poprej še tako debeli. Nekateri prašički pa še celo poginejo. Krmimo prašiče prav dobro. Dobe pa to bolezen tudi tisti, ki še sesajo. Ali niso to morda koze, ker se kraste odluščijo in posuše. Kaj je Vaše mnenje, katera bolezen je to, kako jo preprečiti in kako zdraviti? (I. J. v S. pri V.)
Odgovor: Po našem mnenji in kolikor moremo iz Vašega popisa posneti, je to bolezen, katero imenujemo „izpuščaj prašičkov", ker napada le mlada praseta. Po raznih delih života, posebno po glavi, in sicer blizu oči, narede se majhni mehurčki. Ti mehurčki počijo in narede uljesa, ki se potem z garjami pokrijejo. Kolikor gostejši so bili ti mehurčki, tem bolj se garje razpasejo. če se narede mehurčki okoli očes, potem se vnamejo trepalnice in oči so zaprte in krmežljave. Počutek tako bolnih živali je v obče nekoliko slab, jezik je povlečen, tek je majhen in žival nekoliko zaprta. Vzrok izpuščaju je pretečna krma, bodi si, da svinja dobiva predobre in premočne krme, ali pa da odstavljena praseta dobivajo take klaje. Posebno stročja krma, kakor na pr. bob, grah, fižol itd. provzročijo izpuščaje. — Ako sesajoča praseta dobe izpuščaje, tedaj dajte svinji kako dristilo, na pr. 45 do 60 gramov glav-berjeve soli, odstavljenim prašičkom pa po 10 gramov. To se da le enkrat, druge dneve dalje pa zmes od soli in antimo-novnatega sijajnika (Sch\vefelspiessglanz), in sicer doječi svinji po pol žlice na dan, prasetom pa po žlice. Krmo je seveda treba premeniti ter pokladati lahko in tečno klajo Izpuščaj se vsak dan izpira z milnico ter maže z oljem ali še boljše z vazelino. Krmežljave oči se izpirajo z mlačnim mlekom.
Vprašanje 102. Kako najhitreje odpraviti kraste na nogah pri kuretini? (L Z. v K.)
Odgovor: Garje na nogah kuretine so grinte, katere provzroča neka grinja. Mažite noge z jedkim milom po večkrat na dan toliko časa, da se garje posuše in se dado odluščiti. Potem se mažejo noge s kako rečjo, ki umori grinje, na pr. z dunajskim kreolinom, s katranom, s kreosotom, katerega se en del pomeša na 15 delov olja i. t. d.
Vprašanje 103. Imam lepo telico, ki pa ima napako, da ji rastejo rogovi krivo, in sicer nazaj. Ali je kako sredstvo take rogove naravnati? (P. G. v M.)
Odgovor: Krivljenje rog prihaja od tod, ker na eni plati rogovina hitreje raste nego na drugi, in tako se hitreje rastoča plat zakrivi čez počasneje rastočo, če to vemo, lahko preprečimo napačno rast rogov. Na tisti plati, ki sedaj prehitro raste, in na strani, na katero hočemo, da se rog obrne, moramo pogos, rog z nožem ali črepinjo od stekla strgati in vrhu tega še narediti s kako fino žago dve do tri kvečemu 2 milimetra globoke počeznje zareze. •
Gospodarske novice.
*	Modra galica za škropljenje trt proti perono-spori, katero je kmetijska družba kranjska oddajala svojim udom po 20 kr. kilogram, je vsa pošla. Ker pa kaže, da se bode letos veliko galice potrebovalo, in ker hoče kmetijska družba preprečiti, da ne bi se dogodilo, kakor prošla leta, t. j. da bi trgovci ob času, ko družbi poide galica, zahtevali nezaslišano visoke cene, zato je družbeni glavni odbor ukrenil, kupiti še 20.000 kg. galice, dasi ji je danes cena zelo visoka. Zanašajoč se na državno podporo, ukrenil je odbor tudi to galico veliko ceneje oddajati, nego jo je sam kupil, in sicer po 24 kr. kilogram. Ker je cena vsled državne podpore znižana, zato se ta galica po tej ceni oddaje udom in neudom, in sicer toliko časa, dokler bo kaj zaloge. Opozarjamo vse tiste, ki bodo galico rabili, naj se o pravem času zglase.
*	t Visokočastiti gosp. Janez Potočnik, župnik na Brezovici ter dolgoleten družbeni član, je uojrl 23. t. m. N^j v miru počiva!
*	Kranjska hranilnica in naše vinarst?o. Kranjska hranilnica, ki je pri vsakoletni razdelitvi svojega ogromnega dobička v koristne namene prezirala kmetijstvo, spominjala se je zadnje dve leti tudi kmetijskega stanu, in to z obilo mero. Ona je našim podružnicam, ki so se na njo obernile, naklonila uže lepe podpore, dala je lansko in letošnje leto glavnemu odboru izdatne prispevke za konjerejo in ribarstvo, a najlepšo podporo naklonila je na svojem zadnjem občnem zboru Krški podružnici naše družbe. Ne le da ji je dala potrebnih novcev za ustanovitev ameriških poskusnih vinogradov ter trtnic, obljubila ji je tudi skozi 10 let po 2500 gld. na leto podpore, ki se imajo deliti kot premije tistim malim posestnikom, ki nimajo po več kakor po 1 ha vinogradov in ki sami s svojo obiteljo obdelujejo to posestvo. Premije se bodo delile za na-saditev ene četertinke hektara, in sicer po 25 gld. Hranilnica bode ob enem s pomočjo Krške podružnice skrbela, da bodo revni posestniki dobivali potrebnih trt zastonj. O vsem tem bodemo še obširno govorili, a ne moremo si kaj, da uže danes tudi pohvalno omenjamo jako delavnega odbora Krške podružnice Kranjska hranilnica pa sme biti prepričana, da si ne bo z nobenimi drugimi podporami pridobila toliko trajnega spomina in toliko srčne hvaležnosti, kakor s podporami, ki jih daje v prospeh kmetijstva, zlasti ubožani Dolenjski.
*	Ribarski odsek C. kr. kmetijske družbe je imel 21. t. m. sejo, pri kateri se je na znanje vzelo poročilo o delovanji odbora od zadnie seje naprej ter ukrenilo narediti nekaj novih naprav v ribogojnem zavodu na Studenci. Določila se je tudi cena ribam, ki bodo maja meseca na prodaj. Poročilo o delovanji priobčimo prihodnjič
*	Oddaja ribic v zaploditev naših voda. Samostalni ribarski odsek oddal bode meseca maja nekaj tisoč po 14 mesecev starih domačih postrvi. Sto teh ribic stoji 3 gld, in sicer v ribogojnem zavodu na Studenci. Naročniki naj se zglase do 20. maja ustno ali pismeno pri odseku, t. j. v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, ter naj ob enem pošljejo denar za naročene ribice. Posode za prevažanje ribic si mora kupec sam priskrbeti. Opozarjamo, da je le vlaganje odraslih ribic v vode uspešno, ker izkušnja uči, da se z mladimi ravnokar izvaljenimi ribicami nič ne doseže, ker one služijo k večemu v hrano odraslim ribam.
*	Državne ameriške trtnioe so ustanovili v Drašičah pri Metliki in v Črnomlji.
*	Nakupovanje konj za c in kr. vojno, ki se je
vršilo ta mesec v Ljubljani, v Kostanjevici in na Bučki, ni bilo kaj uspešno. Pripeljali so vsega skupaj nad 200 konj, a
kupili so jih le 6. V Ljubljani niso bili pripeljani konji sploh sposobni za vojno, ker so bili z večine pomešani z pincgavsko krvjo. Kar se tiče dolenjskih konj, bili so sieer v obče prav dobri, a slabi hrbti in nečiste noge, vse nasledki nespametne vzreie v hlevih, naredili so, da se je le malo kupilo. Ne pomaga nič. Dokler dolenjski konjerejci ne bodo skrbeli za žre-betna tekališča, toliko časa ne bodemo odpravili teh napak, ki občutno škodujejo dolenjski konjereji.
* Vipavska podružnica e. kr kmetijske družbe vabi na občni zbor, ki bode v četrtek sv. Florijana dan (4. maja) popoludne ob 4. uri v čitalniških prostorih v Vipavi z nastopnim dnevnim redom:
1.)	Poročilo blagajnikovo.
2.)	Volitev odbora v smislu § 30. družbenih pravil.
3.)	Raznoterosti.
Matija Erjavec s. r., načelnik.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnege odbora, oziroma subvencijskega komiteja dne 17. aprila 189B.
Posvetovanje je vodil družbeni predsednik gosp. ces. svetnik J. Murnik, navzoči so pa bili odborniki gg.: Folakovski, baron Lazarini, Lenarčič, Povše, Šiška, Witschl, dr. pl. Wurzbach ter tajnik G. Pire.
Ker je bilo posvetovanje o proračunu državnih podpor, katerih odbor želi za 1. 1894., bila sta tudi navzočna gosp. Oton Detela, deželni glavar i. t. d., kot zastopnik deželnega odbora, in gosp. Jos. Dralka, c. kr. vladni svetnik, kot zastopnik c. kr. deželne vlade.
Odbor, oziroma subvencijski komite ukrene prositi vis. c. kr.
kmetijsko ministerstvo naslednjih podpor: I. Za kmetijski pouk:
1.)	Za družbeno podkovsko šolo..........1200	gld.
2.)	„ štipendije ubožnim učencem te šole .	400	„
II. Za neposredno pospeševanje kmetijstva.
1.)	Za premovanje govedi..............800	gld.
2.)	„ pospešavanje lanarstva............1000	„
3.)	, „ umetnega pridelovanja krme	500	„
4.)	„ družbeno drevesnico..............300	„
5.)	„ pospešavanje sadjarstva v obče . . .	800	„
6.)	„ „ vinarstva............1000	„
7.)	„ „ govedarstva..........4000	„
8.)	„ „ planinarstva..........1000	„
9.)	„ „ ovčarstva............500	„
10.)	„ „ prasičarstva..........500	„
11.)	„ , „ čebelarstva..........300	„
12.)	„ „ ribarstva............1000	„
13.)	„ cepljenje prašičev proti rdečici . . .	400	„
Odbor ukrene določiti tiste gospodarje, kateri dobe na podlogi svojih prošenj to pomlad ovnov bergamaške pasme. Ob enem naročenih 26 bergamaških ovac se razdeli naročnikom.
Isto tako določi odbor, komu izmed prosilcev je oddati bike plemenjake, nakupljene z državno podporo, ter ukrene vse neuslišane prošnje izročiti vis. deželnemu odboru, da se ob razdelitvi deželnih bikov izvoli po možnosti na nje ozirati.
Odbor ukrene obrniti se v imenu kranjskih kmetovalcev na državni zbor in do c. in kr. vojnega ministerstva, da se odpravi naši živinoreji škodljiva naredba, vsled katere naj dobivajo vojaki po dvakrat na teden na ljubo ogrskim ovčarjem ovčjega mesa.
Od g. učitelja J. Černeta na Vrhniki predloženi rokopis o čebelarstvu ukrene odbor predložiti vis. deželnemu odboru s priporočilom, da se natisne.
Odbor vzame na znanje dosedanje ukrepe glede najema posestva, ki ima postati družbeni vzorni dvorec.
La nove člane se vzprejmejo gg.:
Wressnik Antonija, zdravnikova udova v Ljubljani; Roblek Fran, posestnik v Žalcu; Stangel Ivan. posestnik v Spod. Mozelju; Schleimer Alojzij, posestnik in gostilničar v Kočevji; T reven Janez, posestnik v Praprotnem Brdu; Gabrovšek Janez, posestnik v Rovtah; Gantar Franc, posestnik v Medvedjem Brdu; Križaj Janez, posestnik v Rovtah; Avšič Andrej, posestnik v Sneberjah; Cesnik Dragotin, učitelj v Predosljab; Smrečnik Franc, župnik v Št. Ilju; Kankelj Franc, posestnik in trgovec v Godoviču; Črne Vinko, trgovec v Gorjah; Škoda Alojzij, posestnik in cerkvenik naZaplazu; Loy Alojzij, župan v Kočevji; Loy Franc, trgovec v Kočevji; Kor-man Peter, posestnik na Činžatu; Jamar Jože, posesnik v Vinih; Toman Srečko, kamnoseški mojster v Ljubljani; Petsche Matija, posestnik v Kočevji; Lenarčič Lorenc, posestnik v Vnanjih Go-rcah; Erker Ivan, učitelj v Spod. Zdihovem; Mihič Ivan, posestnik in gostilničar v Gotenicah; Wittine Matija, gostilničar in posestnik v Zgor. Zdihovem: Ljudska šola v Morovcu; Marinko Janez, posestnik v Vnanjih Goricah; Berdajs Alojzij, posestnik vTenetišahj Mandelc Franc, posestnik v Imoljah; Jošt Jurij, posestnik, usnje-tržec in čevljarski mojster v Dvorcu; Koračin Matija, posestnik na Radni; Schreyer Filip, posestnik v Ljubljani; Tomže Janezr posestnik v Moravčah; Porenta Jakob, župnik v Stopičah; Na-bergoj Anton, posestnik v Loži; Varh Boštjan p. d. Petrič, posestnik na Kočuhi; Ravnikar Oroslav, trgovec v Čatežu; Osterman J., posestnik v Spod. Logu; Tušek Gregor, posestnik v Megušnici; Zoreč Franc, farni upravitelj v Črnem Vrhu; Kirar Janez, posestnik v Savinjeku; Rot Janez, posestnik na Studencu; Krek Franjo, kaplan v Cerkljah; Klemenčič Josip, posestnik v Seli -r Mažgon Martin, posestnik v Čelu; Likovič Uršula, posestnica v Sneberjah; Gliha Franc, posestnik v Gorenjivasi; Žvokelj Fran, veleposestnik v Čehovinih; \Veiss Leopold jun., posestnik v Metliki^ Heller Franc, posestnik in trgovec v Zagorji; Lavrinšek Anton, trgovec in posestnik v Krškem; Janžekovič Franc, Vičar, posestnik v Poljancih; Jaklitsch Jurij, posestnik v KoUerjih; Ljudska šola v Spod. Logu; Fabjan Janez, posestnika sin v Savinjeku; Ulm Anton, grajščak v Klevevžu; Starič Janez, posestnik v Rakovniku; Tomšič Miha, posestnik v Hmeljni Vasi; Demšar Franc, lesni trgovec v Češnjici; Majdič Ivan, trgovec v Kranji; Gospodarič Jožef, posestnik in mlinar na Logu; Erjavc Franc, posestnik na Logu; Androjna Ivan, posestnik na Logu; Štancar Janez, posestnik jČehnarjevega mlina; Avsec Josip, posestnik v Bistrici; Rozoničnik Valentin, posestnik v Šmihelu; Meglič Janez, posestnik na Okiču; Goričan Janez, posestnik v Slatini; Gusell Janez, trgovec in posestnik v Škofji Loki; Homan Anton, pek in posestnik v Škofji Loki; Je-lovčan Jakob, trgovec in župau v Stari Loki; Kukman Janez, posestnik v Cegelnici; Šket Alfonz, trgovec v Dramljah ; Bučar Franjo, posestnik in tovarnar na Perovem.
Listnica uredništva.
J. P. na B. Strešno lepnico (papir) doboste v Ljubljani pri A. Druškoviči, ki Vam prijavi tudi cene. Kako se take strehe delajo, je obširno popisano v 19. št. lanskega letnika ..Kmetovalca",
F. T. v Sv. J. Kolikor je iz popisa posneti, so rane na Vašem sadnem drevji ozebline, a ne rak. Kakor smo Vam pisali, bi morali reč sami videti, zato nam pošljite kos ranjenega debla drevesa, katerega ste izruvali.
B. G. v H. pri N. Ako je pri Vas na Dolenjskem žito redno snetnjavo, ste sami krivi, ker ničesar proti temu ne storite. Ako seme poprej operete v vodi, v kateri je raztopljene 2 °/0 modre galice, ni se Vam bati snetivosti, in tudi rja bo veliko manj škodovala.