Močne Kmetske zveze nmm je tt*el»a! Zakaj? Zato, ker bo od toga odvisno, ali bo naša država urejena na kršfianski ali pa protikršCan ski podlagi. Kmetska zvcza bo prr prihodnjih volit vah nastopilf. z listo svojih kandidatov. Cim bolj bo organizirana, čim vgč članov bo imcla, tem vg6 njGnih kandidatov bo izvoljenih za boslancc. NGizmerno va žno pa j,o, da bo ravno pri prihodnjih volitvah izvoljenih kar največ poslancev na kračanskem prognuuu, knkor ya inui. Kmetskii- zvp/tt. i;osimifi' cielajo postuve. hi poalanci prihodnjega državnega zl>Crru, takoimeuovaiiti ustavotvorna skupšč-iic, bodo do do dolali tomeljno postavc, takozvano ustavo. Med temeljiiimi postavami bodo v prvi vrsti posttivG o d ik už i n i i n zakonu, o š o 1 i in o razmerju d r ž a v e d o C g r k v e. Deniokratje, socijalistl in kouiu nisti zahtevtijo civilni zakon in razporoko, brczversko feolo in ločitov Cerkvc od države. Zadn.'e dni so bili zastopniki srbsko duliovščinc pri scdanjem minislni za verstvo, domokratu Mai'inkoviču in prosili za zboli Sanjy gmotnega stanja siroraašno duliovfičine. M • n ister M a r i n k o v i f: je pri toj priliki naglaSal, »' » s o 1)0 iii o r a 1 a C e r k e v 1 o e i t i o d d r ž a v e, d a s 6 l> o m o r a 1 a u v e s t i c i v i 1 u a, p o r o k n in zaseči samostansko irnelje. Minister je označil to demokratsko staliftče kot stnlišče vlado. S šolo pa itnk vemo, kako so nameravali z novim Sol skiin nsiCrlom vreci Ccrkev in polagoma vero iz &ole. O teli prevažnili stvareh lx>do razpravljali in glaso vali poslanoi, ki bodo izvoljeni pri prihodnjih vol.it vah v listavotvorno skii])Sčino: o oivilni poroki, o šoli in o razmorju državc do Cerkvo. ("'lasovanjo bo odločilo, ali bo država ccrkveno poroko se nadalje pr:znala kol veljavno tudi pred državno oblastjo, ali pi bo zahtevala civilno poroko, pred županom, brez corkvo, brez duhovnika. Ce krščanskim poslancem mjinika- lo pn glas, imaino eivilni zakon! Zato jg za nas tako iieizmeiiio važno, koliko poslanccv krš&anske stranko bo izvoljenih.. Zato pa ]e tudi vsak krist'au po svoji vesti ciolžen dolati na to, da< bo stranka s kršfianskim programom kar najmočiiGjša, kar na]boi.i organizirana, da bo pri volitvah poslala v ustavotvoruo skupščino kar uajveč svojih poslancov! S civilnirn zakonom jg v zvgzI še nekaj: poljubna locitev zakona ali razporoka. Cez par todnov po civilni poroki bosta lahko šla ,,novo poročenca" zopet narazen in sg v&ak zopet dru^nra poročila, ko se tam naveliča, zopet lahko loči zakon In se zopet poroči na trctjGin kraju. In tako na cetrtora, pGtcm, šGstem in tako naprej. Ali no bi bito to Čisto navadno, od državG potrjeno, nGgovano in varovano priležništvo? Pa poslodice! Zcna, ki jo jg kr šfianatvo osvobodilo in povzdignilo, postane s u 1 nja! Ko jo možu žrtvovala sebe, svojo oscbo, svojo lepolo, svojo mladostno moč, naj bo vslcd razporoke palinjGiia na cc&to? In čo raož, ki je za ženo skrl»el in se trudil. izgubi zdravje in telesno mo6 in ječi na bolniški postelji, naj ga li žcna zapusti- in si poiščo driigoga, zdravcga? Ž Io6itvi;o zaKona bi propadla tudi naša kmetska gospodarstva. Ali sg bo kmetska gospodinja tako trudila in pohala za svo]o hišo od zore do mraka v hiši, na polju, v IiIgvu, povsod, čo ve, da je dancs ali iutri lahko vržena na cesto in da na njeno mcsto morda kraalu pridc druga,, ki bo to razmetaia, kar je ona zbirala. In ubogi otroci bi bili vodno v ncvarnosti, da izgubijo svoje vzgojitclje ! Pa kaki vzgojitelji bi bili to, čo bi z razporoko dajalt otrokom samo slab vzglcd neukročene strasti ? Jelo odlocni svoljodomialec, bivši predsedni'k Združcnih držav Severne Amerike je zaklical: ,,Največja novarnost za ameriško svobodo je, da Io5it6v zakona (M je v Ameriki upeljana) uničujc družineko živlJGnje, brez katerega ni zdravega rodu!" In tako ncvarnoat za našo komaj priborJGno narodno svobodo, nevarnost za zdravje in srečo našega rodu naj bi mi mirno pripuščali? Nikdar! ML voino: Zakon mod katoličani je zakrament in samo Ccrkev ima pravi-co. odlofiati, kako se zakrament voljavno ln vredno prejme. Država iraa pri zakonu samo pravico, dn določi pravno posledice cerkvono sklenjenega zakona kiitolicauov glode premoženja, dedščine itd. To je naše krščansko stališce glcde zakona, To stališče pa moreino prod državo zastopati in svoje krScanske zahteve glodc zakona edioolo izvcsti po svo]ih poslancih. Poslancov pa bomo imeli tem vgč, Cira več bo naših somišljcnikov, ftLni trdneje bo naša Kraotska zvozn organizirana. Grc so za Cerkev in vero, za šolo in zakon! Tega se naj zavedajo krajevni odborniki Kmetskfi zveze iii vsi njoni člani! Kdor zancmarja stanovsko politično organizacijo Kmetsko zvezo in ne dela za n*eno razširjanjo kakor bi lahkor bo sokriv» če pri volitvah zmagajo stranke, ki hočejo brGzvcrsko Solo ji civiliii zakon z razporoko.