Zvezna košarkarska liga ZADOVOLJSTVO v obeh taborih V torek ob 19. uri Ljubljana : Olimpija * Ljubljana, 25. sept. — Že doanaj stič se. je zasukalo prvenstveno kolo o zvezni košarkarski ligi ali točneje, trikrat jeseni. Prav doanajstica pa je prinesla obema slovenskima Ugašeni a popoln uspeh. Ljubljana je sprejela Partizana in če bi srečanje izgubila, bi bila njena usoda skorajda gotovo bolj ali manj zapečatena. Ta ko pa je vendarle odpravila nevarnega tekmeca in r večjim optimizmo m gleda r> bodočnost. Olimpija je šla v Beograd. Tekma z Radničkim ji je morala prinesti popoln izkupiček ali pa ji znatno zmanjšati možni ost za osvojitev prvega mesta. Zmaga je pomagala ljubljanskim študentom, da so se ponovno utrdili v vodstvu, V času našega poročanja poznamo le še rezultat Crvena zvezda : Slo-boda, kjer je morala Sloboda hudo poražena zapustiti igrišče, kar je spet povečalo možnosti Crveni zvez di, da se obdrž.i v zvezni ligi, pa čeprav je še vedno pri dnu. Pogled na lestvico nam pokaže, da so moči močno izenačene. Če izvzamemo Olimpijo, Beograd in Partizana., preostane kar sedem bolj ali manj ena kovrednih tekmovalcev, ki se bodo borili za obstoj ali za izpad iz lige. Če je kdajkoli obveljala trditev, da je vsak koš izrednega pomena, potem velja to danes prav za oseh teh sedem tekmecev, ki se bodo verjetno do zadnje sekunde borili za končno razvrstitev na lestvici. (Nadaljevanje na 2. strani) Seja sekretariata Partizana in športne zveze Slovenije Uspeli ali neuspeli v Rime? H V čelrfek je bila v prostorih zvez na Erjavčevi cesti seja ® sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije. Dnevni red ■ je obsegal tri točke: analiza nastopa jugoslovanskih tekino- ■ valcev na XVII. olimpijski h igrah v Rimu, priprave za Kon- ■ greš te.esne kulture in gospodarske zadeve. Danes so vsi najboljši jugoslovanski atleti zbrani na Balkanskih igrah v Atenah XIX. Balkanske igre v atletiki ZMAGOSLAVJE NAŠIH V ATENAH Po dveh dneh 40 točk prednosti naše moške ekipe s,Atene 25. sept. Jubilejne balkan-jj.6 atletske igre v proslavo 30-let-j, c® tega tekmovan ja potekajo v ■akii velike in presenetljive pre-jp0c,' jugoslovanske moške rcpre-niče. Nihče si ni upal pričako-v !, tako zmagoslavje naših atletov. ^ Ateng S|n() 0f]itajaij zmerni n!;;'!"isti pri čemer smo se bali Ro-Pieli!'v slasti zaradi tega, ker smo VerM' PnznaIi njihove rezultate, Ok' za hmiel jitc priprave. yev..a dneva ali noči (tekmujejo fta (!el ob umetni razsvetljavi) sta semxpri.llesla toliko prijetnih pre-diti 7 d« jih je kar težko ure-BeV;. i e*° so J° z dvojno zmago velik a 1,1 Bačiča v kladivu. Naša je n a,la sin takoj ustrahovala svo-kn ?sPr°tnike in Romune celo ta-tek c a 80 ostali brez točke. Sledil je e n k tla H00 m. Simo Vražič je zopet je skrbel za tempo, Ingolič pa rawc . na svoj trenutek. V zadnji fijjij1’11, sp je izvlekel iz gneče in Stan '7' tukcij za odličnim Vramo-hen-e 0*eni je 88 vedno tehnično S9v;j'*ravl.ie"i Djani Kovač zbrisal ifi j,' 'H naš rekord na nizkih ovi-h)e,ij tub slabemu prehodu ovir in ho koraka se Kovač vziraj- 8tonj|‘Za o^ropski eliti. Zakaj ni na-v Rimu na ovirah? 2 Dvakrat fotofiniš ltl r;i,i',’Slca!i 81,10 Stanku Lorgerju l^tniš • Za tok na 100 m. Šale fo-«ii)ij j ;,e odločil med prvimi in dru-Rnliaji1 e,ni na cilju. V dveh dese-"seli : sokunde se je razvrstilo . _Od|ixSt finalistov! 1 nAj p.redstaya skakalcev v ^hvgiž .Novinec v reprezentanci J® skakal kot star, izkušen atlet. Favorit Porumb je ostal z bronom. Solidna oba tekača na 10 km, odličen jocovič v krogli. 10 cm je naša rekordna zastavica spet dlje. Dekleta so startala nekoliko manj uspešno. Romunke so odhitele s svojimi točkami daleč naprej, Bolgarke pa so nam kljub »kiksom« ostale za petami. Po prvem dnevu smo lahko zapisali: moški — Jugoslavija 60, Grčija 31, Romunija 25, Bolgarija 22. Turčija 9, ženske — Romunija 31, Jugoslavija 13, Bolgarija 11, Turčija 6. še enkrat Važic-IngoliČ Trezen premislek po prvem dnevu je že kazat na premočno zmago Jugoslavije, kajti doslej je bil prvi dan za nas še vedno črn — z velikim zaostankom. Nadaljevanje sinoči ni bilo nič slabše. Oba metalca kopja malo medla, potem spet odličen tek Važiča in Ingoliča na 1500 m z dvema medaljama in dragocenimi točkami za naše. Zelo lepa borba in rezultat Hafnerja v sieeplu, kajti tako približanje osebnemu rekordu na atenskem stadionu je vredno vse pohvale. Stanko Lorger se-je boril v štafeti kot redkokdaj in zlata medalja je bila naša. Nepričakovan, zato tem bolj veselo pozdravljen uspeli naše četvorice! Junak dneva: Olga šikovec Pustimo njen rezultat. Pozneje o tem. Junakinja je ž« zaradi svoje zmage nad Romunkama. Stalno druga je torej vendar postala enkrat tudi prva na Balkanu. Za zdaj je to vsekakor »krona: izredno bogate kariere plavolase Kladivarje-ve atletinje. In rezultat? Dosežen je bil seveda skoraj brez krivine in ga ne smemo po novih pravilih pro-lasiti za rekord v panogi 200 m s krivino. Morda bomo sedaj pričeli voditi tudi mi rekorde na ravni ali skoraj ravni progi. Zanimivo pa je to, da so Jugoslovani že često nastopili v Atenah, pa vendar prište-dili ta problem za sedaj. Kljub ugodnim pogojem niso niti moški niti ženske tekli hitreje od rekorda. Mimogrede naj še omenimo, da je letos teklo v Evropi samo 11 atletinj bolje od 24 sekund. Veselju na 200 ra je sledilo rahlo razočaran je v krogli. 5 cm je bila Usenikova prekratka za srebrno medaljo, 2 cm pa za bronasto! Med atleti pa je za dostojen konec poskrbel še Jože Brodnik z več kot premočno zmogo v deseteroboju. Njegov rezultat je v atenskih pogojih tekmovanja v tej panogi odli- (Nndaljpnnnie na ?. strani) Poletov pokal za najboljšega strelca VODI HRIBERNIK (KLADI V AR) Lestvica strelcev po II. kolu prvenstva v SCL je naslednja: 1. Hribernik (K) S golov, 2. Brezar Stane (Tr) i, 3. ArnejfiC (Mar) 4, 4. Škraba (Krim) 3, 5. Breznik K. (Mar) 3, 6. Mihelčič (Tr) 2, 7. Siladl (Tr) 2, 8. Lukežlč (Lj) 2, 9. Čeh (Mar) 2, 10. Breznik V. (Mar) 2, H. Ur5ič (NG) 2. tako med športniki kot tudi med vso Športno javnostjo vzbudili nemalo zanimanja. Po slovesnem zaključku olimpiade dogodki v Rimu niso ostali pozabljeni. Povsod po svetu skušajo prikazati nastop te ali one države v raznih ocenah, primerjavah in vrstnih redih. Razna merila od osvojenih medalj, števila prebivalcev pa do kvadratnih kilometrov, so le poizkusi postaviti domače športnike čim više na raznih lestvicah. Pri nas lahko številna mnenja razdelimo v glavnem v dve skupini. Prva se zavzema, da so naši športniki povsem zadovoljili, druga pa je mnenja, da bi lahko dosegli mnogo več. Tudi na četrtkovi seji sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenija so razen 6 Kongresu za telesno kulturo razpravljali še o nastopu jugoslovanskih tekmovalcev na olimpijskih igrah v Rimu. Čeprav ni bilo pripravljenega posebnega poročila, so posamezniki v obliki razprave povedali marsikatero tehtno misel. Udeleženci seje so menili, da z nastopom naših športnikov v Rimu ne moremo biti povsem zadovoljni. Mnoge ocene, ki skušajo nastop jugoslovanskih športnike na ollmpiadi pokazati kot uspeh, nam lahko zamegiujejo pogled na številne ne-rešenie probleme in nas zavedejo v samo zadovoljstvo. Končnega merila našega uspeha ne bi smeli ocenjevati z vidika medalj in se tolažiti, da so za nami še mnoge druge države. Treba je pogledati resnici v oči In priznati, da Izbira udeležencev za olimpijske igre ni bila na osnovi množične selekcije in da so naši izbranci večinoma športniki, za katere že vrsto let nimamo zamenjave. Uspehi Lorgerja, Mihaliča, Škrinjarja in drugih so zanje zadovoljivi, saj jim njihove fizične sposobnosti več ne dovoljujejo. Za oceno nar stopa jugoslovanskih športnikov v Rimu pa njihova udeležba ni uspeh. Za zameno dolgoletnih reprezentantov nismo mogli vzgojiti mlajših in svežih moči, ki bi bili sposobnejši doseči več kot že nekoliko obledela, a še vedno solidna imena naših olimpijcev. Naš uspeh na olimpijskih igrah bo le tedaj uspeh, če nam bo nastop v Rimu odprl oči, da šport pri nas le morda ne sloni na zdravih temeljih. Tudi pri nas bo treba pričeti z načrtnejšo vzgojo boljših športnikov, tako da do zadnjega ne bo mogoče odločiti, kdo bo oblekel dres z državnim grbom. Praksa, da se zadovoljujemo s posameznimi! dobrimi športniki in jih zapiramo zadnje mesece pred velikimi prireditvami v prostore, ki so dostopni le redkim izbrancem, ni prav nič mikavna. Za nastope kot so olimpijske igre In druga važnejša tekmovanja, si bo treba zagotoviti celo vlsto odličnih športnikov. čeprav se je olimpiada v Rimu končala šele pred dnevi, ne bo preveč že danes misliti, da nas podobna prireditev čaka že čez štiri leta v Tokiu. Pa ne samo to. Komaj dve leti nas ločita od velikih atletskih dogodkov v Beogradu — evropskega prvenstva. Ali bomo tudi takrat ubrali podobno prakso kot doslej? Ce Imamo že danes posamezne tekmovalce, » katerimi lahko računamo za Beograd, Tokio, ali za katerokoli pri-(Nadatjeoanje na ?. strani) Dale* II. zvezna liga | OD LEPEGA NOGOMETA Štiri zmage domačih, ena za goste in en neodločen rezultat Tekmovanje v zahodni II. zvezni nogometni ligi se odvija približno tako kot smo predvideli. Željezničar ni zastonj obetal, da se bo odpravil na pot v I.zvezno ligo in je že danes na prvem mestu v lestvici s 4 točkami. Doslej ni vratar Željeznicarja niti enkrat pobral žoge iz svoje mreže. Več smo pričakovali od Slo-bode, ki s tako igro, kot smo jo videli danes v Ljubljani, ne bo prišla nazaj v I. ligo, razočaranje pa pomeni tudi igra banja-luškega Borca. Zanimivo je, da si je Lokomotiva precej opomogla in igra mnogo boljše kot lani, pa tudi zagrebška Trešnjev-ka sodi med kandidate za vrh tabele. Karlovški Željezničar, Pro-leter in Odred bodo najbrž med seboj odigrali veliko bitko za obstoj v II. zvezni ligi. Varteks je danes dobil prvi dve točki z dvema goloma Pikla, (Nadaljevanje na 2. strani) Zadovoljstvo v In št kako potrtimi točki Odlično sta se izkazala Potokar in Eiselt (Nadadj^vanje s 1. »tr©.ni) Ljubljana, 25. sept. Za prvenstveno srebanje košarkarjev Ljubljane in Partizana je kljub hladnemu vremenu vladalo dokaj veliko zanimanje. Občinstvo je hotelo v težki preizkušnji pomagati Ljubhjančanom in njihovo bodrenje ni bilo zastonj. Ljubljana : Partizan 71:68 (38:31) Ljubljana: Zupančič 27, Škerjanc 19, Cret-Dik 7, Eiselt 5, Kumer 4, Potočnik 9. Partizan: Curčič 14, Radovič 17, Križan 17, Damjanovič 5, Mladenovič 8, Petrovič 2, Cepin 1, Milojevič 4. Sodnika: Radojkovie, Kavčič P. Naj začnemo z zadnjimi sekundami Igre. Ljubljana je bila v vodstvu z osmimi točkami razlike. Torej, dovolj za zanesljivo zmago. .Vendar bi kmalu ta veliki optimizem splahnel v nič. Zaradi nekaj usodnih taktičnih napak (predvsem nismo razumeli poteze tehničnega vodje, ki je v odločilnih trenutkih izločil iz igre zanesljivega Zupančiča in poslal v boj neizkušenega Tavčarja) je Partizan zmanjšal razliko na tri točke in skoraj gotovo bi tudi eniugul. če ne bi zapisnikarjeva piščalka naznanila konec tekme. No, če je konec dober, potem jc vse dobro in tudi te taktične napake zadnjih sekund naj bodo za zdaj oproščene. Na splošno lahko ugotovimo, da je Ljubljana zaigrala dopodljvo in bila ves čas ena- kovreden na trenutke pa celo boljši nasprotnik kot Partizan. Stebri moštva, Kumer, Škerjanc in Zupančič, so svojo nalogo opravili na splošno zadovoljstvo. V odločilnih trenutkih so s svojimi zanesljivimi meti pomagali svojemu moštvu do zanesljivega vodstva, ki je n^ajšim vlil dovolj samozavesti, tako da so se skupno »z veterani« uspešno borili. Skoraj do konca prvega dela igre je bil rezultat izenačen. Šele proti koncu je Ljubljana prišla v vodstvo in ga obdrža/a do konca. Levji delež sta opravila Potočnik in Eiselt, ki sta bila pod svojim košem skoraj popolna gospodarja. Seveda ne smemo prezreti v obrambi tudi izkušenega Kumerja, ki je spravil iz ravnotežja večkratnega reprezentanta čurčičtt, ki se je oddahnil šele tedaj, ko je moral Kumer zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče. Potočnik in Eiselt sta se izkazala z izvrstnimi skoki pod košem in tako še enkrat dokazala, da le košarkar z atletskimi sposobnostmi lahko opravi težko in odgovorno nalogo. Opazili smo, da Ljubljana počasi prihaja v formo in da ji le manjka pospešenega in načrtnega tre-ninga, ki bi ji takoj pomagal do presenetljivih rezultatov. Tudi koncepcija igre za zdaj še ni dokončno izpiljena, vendar vse te pomanjkljivosti bodo igralci lahko odpravili, če bodo pri vadbi marljivi in vestni. M. V. od lepiga nogometa (Nadaijevanje s 1. strani) ® Rezultati: II. zvezna liga. zahodna skupina: Lokomotiva I Ceiik 2:1, Kariovac : Žel/ezničar 0:1, Varteks : Borac 2:0, Odrt* : Sloboda 1:1, Šibenik : Proleler 2:1, Trešnjevka : Zagreb 4.1* H Rezultati H. zvezne lige, vzhodna skupina: Radnički (K) j Radnički (N) 0:1, Buducnost : Novi Sad 0:0, Sutjeska : Spart» 1:1, Radnički (S) : Rudar 3:2, Mačva : Pobeda 3:2, Srem : BaŽ' ka 2:1. ' Odred : Sloboda 1:1 (1:1) — Odred lahko zadovoljen z rezultatom — Zelo slaba igra ljubljanskega Ugaša Berginc junak tekme Sele v drugem delu ZADOVOLJIVO 01ympija : Radnički 73:61 (53:32) I. Republiška košarkarska liga I »Olimpiada« slovenskih ^ miličnikov Maribor, 25. sept. Včeraj popoldne so se na stadionu ob Tržaški cesti sestali najboljši miličniki atleti osmih s lov e n sk h okrajev. Izvrstna organizacija je pripomogla, da so miličniki tekmovali v pravem »olimpijskem« vzdušju. Nastopilo je približno 200 tekmovalcev v osmih disciplinah. Borbe so bde izredno zanimive, doseženi rezultati pa so bili vsi boljši kakor oni v preteklem letu. Rezultati — 100 m Golnar (Mrb) 12.0, 400 m Matekovič (N.m.) 57.4, 1500 Pavčič J. (Lj) 4:21.8, 4X100 m Novo mesto 49.8, krogla Malovič (Celje) M.34, bomba Malovič (C) 52.28, višina Grkinič (M. S.) t.55 daljina Golnar (Mrb) 5.77 ekipno Maribor 7471 točk. Novo meso 7062, Ljubljana 7048 točk. Tekmovanju je prisostvoval tudi pomočnik sekretarja za notranje zadeve LRS generalmajor Ivan Lokovšek-Jan. Dobri rezultati mladincev Maribor, 25. sept. Atleti Branika so pregledali svoje vrste pred mladinskim pokalom republik, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Mladi atleti so dosegli nekatere prav dobre rezultate, tako naj omenimo izenačen državni rekord na 80 m za mladinke, kjer je Vehovarjeva tekla 10.6. Med mladinci pa so se izkazali tile: krogla: Kračun 15.18, 400 m Uran jek 5* < i...KV- žanc !! Beograd, 25. sept. — Za srečanje med državnim prvakom Olimpijo in Radničkim, je vladalo dokaj veliko zanimanje, saj se je zbralo nad 1000 gledalcev, ki so bili na začetku navdušeni nad igro domačinov. Olvmpija je bolj slabo začela in Radnički, ki je imel v Djuriču najboljšega moža, j« precej krivil branilce 01ympije. Ljubljančani se nikakor niso mogli znajti, čeprav so poskušali na vse načine ukrotiti podjetnega domačina, ki pa ni hotel popustiti. Že rezultat prvega dela igre pove, da so bili dogodki pod koši izredno zanimivi in dramatični. Tudi v nadaljevanju je imel Radnički še pobudo in vodil celo s 37:35. Končno pa se je odlična peterka Olvmpije Daneu, Kandus, Dermastia, Muller in Lokar, vendarle izkazala in zaigrala v slogu velikega moštva. Kaj' kmalu pa je bil izločen Dermastia, ki je tokrat dosegel le štiri koše. Olvmpija je nastopila v naslednji sestavi: Bajc, Kralj, Povž, Brišnik, Lokar 16. Daneu 19, Kandus 12, Dermastia 4, Miiller 9, Kapelj 4 in Logar 9. Mimo državnih reprezentantov se je izkazal še Logar. Pri domačih se je najbolj izkazal Djurič, ki je dosegel 34 košev. Crvena zvezda : Sloboda 99:5« (52:30) Crvena zvezda: Andrijaševič 14, Popovič 6, Dragojlovič 57, Matič 15, Kolakovič 9, Kontič 5, Nikolič ?, Cvetkovič 4, Preljevič 2. Sloboda: Šeparevič 8, Šatrovič 19, Skrobič I 9, Dugonjič 3, Stahlin 2, •Škrobič II 2, Berberovič 7. LESTVICA PO XII. KOLU: Ljubljana, 25. sept. Danes je bilo odigrano zadnje kolo v L moški republiški košarkarski ligi. Odlična tekma med rivaloma za prvo mesto med kranjskim Triglavom in ljubljanskim Slovanom pa je bila odigrana že v sredo v Kranju. Tu je ljubljanski Slovan v zelo razburljivi igri zasluženo premagal domači Triglav z 51:36 (21:15). Talko je ponovno osvojil naslov prvaka Slovenije za leto 1960. Rezultati ostalih srečanj zadnjega kola: Slovan : Moste 60:48 (13:23), Branik : Slovan 50:59 (22:26), Moste : Maribor 53:70 (22:38) in Svoboda : Rudar 61:65 (22:36). Slova.n 14 Lestvica 12 '0 2 964:684 24 Triglav 13 10 0 3 812:773 20 Maribor 14 10 1 3 843:673 20 Rudar 14 6 1 7 780:801 13 Svoboda 14 5 2 7 812:854 13 Branik 14 4 3 7 764:816 11 M ori e 14 2 1 11 670:888 5 Medvode 13 2 0 1 706:876 4 Olimpija 11 10 0 1 848:679 20 Beograd 11 9 0 2 932:800 18 Partizan 12 7 1 4 882:852 15 Sloboda 12 5 0 7 684:795 10 Zadar 11 4 2 5 807:809 10 željezničar 11 4 1 6 740:739 9 Ljubljana 11 4 0 ? 762:?80 8 Crvena zvezda 12 4 c 8 859:900 8 Prolcter 11 4 0 7 689:767 8 Radnički 12 4 0 8 701:783 8 V lestvici niso upoštevane naslednje tekme: Olimpija ; Ljubljana, ki bo odigrana v torek; v času našega poročanja pa igrajo še Proleter : Žrlj^rf^ar in Zadar : Beograd. Pohod »Pc poteh goriške fronte« LICASTNA mctmlesiacija na Goriškem Nova Gorica. 5. sept, Goriška metropola je bila danes in včeraj prizorišče velike politične in športne manifestacije, na pohodu »Po poteh goriške fronte«. Najbolj številno so bila zastopana pionirska moštva, ki so imela včeraj pohod na 2000 m dolgi progi; nastopila so 103 moštva pionirjev in 105 moštev pionirk, vsako ekipo je zastopalo pet tekmovalcev. Nič manjša udeležba ni bila danes, ko je bil osrednji dan te ven like prireditve. Nastopili so člani v tekmovalnem pohodu (10 ekip), v množičnem pohodu (39). članice v tekmovalnem pohodu (14) in v množičnem pohodu (4) ter mladinci v množičnem pohodu (31) in mladinke- v množičnem pohoda (20). Medtem ko so člani tekmovali na 26 km dolgi progi, so vsi ostali nastopili na progi dolgi 12 km. Današnja nedelja na Goriškem dolgo ne bo šla v pozabo. Kako tudi ne! Saj so se na startu srečavali številni borci, med njimi tudi oni, ki so se borili ha goriški fronti 1943. Izredno številna je bila udeležba šolske mladine. In je tako samo osemletka iz Nove Gorice sodelovala z več kot 40 moStvi Šte- vilne so bile tudi ekipe JLA, LM ter številnih družbenih in političnih organizacij ter delovnih kolektivov. Rezultat — člani — tekmovalni pohod (2« km) 1. TVD Partizan (Tolmin) 1:19.30, garnizon) JLA (Vojke 1:20.36. TVD Partizan (Tolmin) 1:25.37, množični pohod (20 km) TVD Partizan (Zbilje) 1:42.22, Klub goriških študentov 1:42.47, sindikalna poduržnica idrijskih rudarjev 1:45.40; članice (12 kilometrov) tekmovalni pohod: Partizan Dornberk 1:13.35, Počitniška zveza Tolmin 1:17.05, TVD Partizan Tolmin 1:19.09, množični pohod TNZ Gorica 1:39.17, Gimnazija Nova Gorica 1:50.04, Splošna bolnišnica Šempeter 1:59.15; mladinci — množični pohod TVD Partizan Dorn 1:01,2, Rumeni sokoli 1:04.3; mladinke — množični pohod: Administrativna šola Nova Gorica 1:29.52, Trg. šola Nova Gorica 1:31.58; pito nirji — množični pohod (0 krilu Osnovna šola Šempeter 12.38, Osn. šola Kanal 12.51, pionirke — množični pohod (0 km); Osn. šola Solkan 10.12, Osnovna šola Šempeter 13.16. V lestvici ni upoštevan rezultat tekme Medvode : Triglav, kjer je Triglav zmagal $ točko razlike, vendar točnega rezultata še nismo prejeli. Moštvo Slovana bo kot prvak Slovenije sodelovalo na kvalifikacijah za vstop v zvezno košarkarsko ligo. Letošnji kvalifikacijski turnir bo v Ljubljani in to predvidoma 7., 8. in 9. oktobra, II. republiška košarkarska liga moški: Škofja Loka : Ilirska Bistrica 65:77 (26:34) Vrhnika : Celje 20:0 Ilirija : Jesenice 47:45 (15:22) Proletarec : Koper 69:47 (33:22) Postojna : Šoštanj 57:58 (29:25) Ilirija : Ilir. Bistrica 43:33 (22:15) Šoštanj : Škofja Loka 60:40 (35:23) podzvezna liga: Domžale : Trnovo 47:48 (27:23) Litija : Novo mesto 64:49 (32:22) Šmartno : Svoboda (Kisovec) 61:41 (34:19 mladinci: Olimpija I : Svoboda 84:21 (42:13) Mladinke Olimpije prvakinje LRS Preteklo nedeljo bi moral biti na Jesenicah drugi del finalnega turnirja prvenstva mladink Slovenije v košarki. Zaradi slabega vremena pa turnirja ni bilo. Delegat Košarkarske zveze Slovenije je natd na osnovi plasmaja ekip v spomladanskem delu prvenstva določil končni vrstni red. Pri tem pa je upošteval odpoved udeležbe mladink Slovana in Celja. Tako je končni vrstni red: 1. Olimpija, 2. Jesenice, 3. Maribor. Mladinke Olimpije so prejele pokal od Košarkarske zveze Slovenije, ostale pa sp-•"•‘inske diplome. Ljubljana, 25. sept. Na prvi letošnji tekmi H. zvezne lige v Ljubljani se je zbralo precej gledalcev, saj smo jih našteli nad 5000. Čeprav je Odred izvlekel neodločen rezultat v tekmi z boljšim nasprotnikom, in smo torej z eno točko lahko popolnoma zadovoljni, so mnogi gledalci odhajali s stadiona razočarani. Igra Odreda je bila namreč izredno slaba, pa tudi gostje še daleč niso pokazali tistega, kar smo pričakovali od nekdanjega prvoligaša. Sodnik Varaždinac iz Zagreba je pripeljal na igrišče tile enajstorici: Odred: Novak, Medved, Alibego-vič (Udovič), Plavšič, Berginc, Gu-golj, Brezigar, Velkavrh, Zdravko-vic, Oblak, Jalšovec. Sloboda: Hajrovič, Popadič, Radovič, Rusmir, Petkovič, Ristič, Radič, Duvmotič, Ačamovič, Azapagič, Ši-jački. Strelci: Jalševec v 18. min. za Odred in Radič v 37. min. za Slobodo. Ko smo zagledali na igrišču popolno enajstorico Odreda z Zdrav-kovičem na mestu srednjega napadalca, smo upali, da bomo lahko gledali borbeno igro dveh nasprotnikov, od katerih ima ena prvoligaško rutino, druga pa prednost domačega igrišča. In vendar sta nas obe moštvi popolnoma razočarali. Sloboda ni pokazala nič takega, kar bi nas spominjalo na I. zvezno ligo, čeprav je bila večji del tekme v terenski premoči in nevarnejša pred vrati. Začetek je potekal v napadih Slobode in že v prvi minuti so gostje streljali prvi kot v 10. min. je moral Novak pod noge gostujočim napadalcem, po tej prvi nervozi pa so se nekoliko znašli tudi domači. V 17. min. je Oblak z močnim strelom zadel vratnico, le minuto za tem pa je Jalševec dosegel edini gol za Odred. Streljano žogo je Hajrovič kratko odbil, Jalševec pa jo je z lepim voley udarcem usmeril v vrata. S tem golom je Odred dobil neka j več poleta in zvrstilo se je še nekaj napadov Odredovih napadalcev, ki pa so ostali brez rezultata. Ne dolgo za tem se je s-re-ča ofornriila v korist gostov. V 37. mi*n. je Popadi^ streljal prosti strel in zadel vratnici žoga se je odbila v polje in njuiadofU* je bila gneča pred vrati Odreda. Posredovalo je več igralcev, pa tudi Novaki vendar se niso mogli dokopati do — naj hitrejši je bil Radič, kii je mtan0 mnogo nog porinil v mrežo — 1:1. Cešot' ni obrambi Odreda lahko zamerimo, d* jim ni uspelo razčistiti tega položaja:. V drugem polčasu se ni zgodilo bistvenega, čeprav je bilo nekaj prilo#-nosti na obeh straneh. Napak je mrgolelo — posebno pri Odredu. Tudi napadalci gostov so bili neodločni, čč- . prav so se v zadnjih minutah tekme vsi zbrali pred Odredovimi vrati in močno napadali, vendar je vise ostalo »status quo« do zadnjega sodnikovega žvižga. Ce bi ocenjevali igro Odredovih nogometašev, bi lahko ugotovili: Novak soliden, Medved nekaj lepih intervencij in nekaj grobih napak, Alibegovič Ju Udovič prepočasna« Plavšič — najboliJ borben, Berginc ~ najboljši in junak tekme. Gugolj — mojster netočnih podaj, Brezigar — slabši kot po navadi. Velkavrh — popolnoma zmeden in mod naj slabšimi v moštvu, Zdravkovič — pokazal manj kot smo pričakovali, Oblak — počasen in neborben, Jalševec — najbolj živahen v napadu in strelec edinega gola. Pravzaprav ima največ zaslug za današnji uspeh Odredovega moštva Berginc, ki je neštetokrat posredoval v zadnjem trenutku takrat, ko so že odpovedali. Med drugim je tudi brch^ žogo iz praznih vrat, spodbujal svoj® soigralce in skoraj lahko rečemo, da j€ on tisti, ki je priboril Odredu prvo točko v letošnjem tekmovanju. Prihodnji nedeljo bo Odred odpotoval v Osijek, kjer že po tradiciji zaigra zelo dobro; vendar bo taka igra, kot smo jo gledat* danes, kljub tradiciji In kljub razmeroma slabemu nasprotniku, premalo & zmago. ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA London, 25. sept. Na 'včerajšnjih tekmah angleškega nogometnega prvenstva so bild doseženi naslednji rezultati: Birmingham ; Nottingam 3:1, Blackiburn : Bolt on 5:1, Blackpool : Chelsea 1:4, Cardiff : Arsenal 1:0 , Ev er ton : West Ham 4:1, Nevvcastle : Ledcester 1:3, Sheffield : Burnly 3:1, Tottenham : Aston Villa 6:2, West Bromwiich : Manchester C. 6:3. Na tabeli vodi Tottenham z 20 točkami iz 10 tekem pred Sheffieldom 17 In Ever-tonom s 14 točkami. ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA Rim, 25. septembra. V prvem kolu itar-lijanske nogometne lige so bali doseženi naslednji rezultati: Atalanta : Interaa-zionale 1:5, Bari : Roma 0:3, Fiorentina : Lecce 4:0, 'Lanerossi : Napojil 2:3, Lazao : Bologna 1:3, Milano : Catania 3:0, Spal : Padova 1:1, Torino : Sampdoria 0:1, Udi-n ese : Ju ventus 0:1. Okrajno prvenstvo v odbojki Murska Sobota, 25. sept. — Danes je bilo končano okrajno prvenstvo v odbojki, katerega so se udeležili klubi: Moščanjci, Ljutomer, Rakičan, Salovci in Sobota. Rezultati: Ljutomer : Sobota 2:0, Ljutomer : Moščanjci 2:0, Moščanjci : Salovci 0:2, Sobota : Salovci 2:0, Ljutomer : Rakičan 2:0. Prvo mesto je osvojil Ljutomer in je s tem postal novi član mariborske odbojkarske pod-zveze. Litija : Zagorje 3:2 Republiško prvenstvo invalidov Odbor za invalidsko telesno vzgojo je organiziran republiško prvenstvo invalidov v streljanju, kegljanju, balinanja, šahu in namiznem tenisu. Tekmovalci so se odzvali tekmovanja v velikem števila, kar vse kaže, da si žele še več takih prireditev, na katerih lahko preizkušajo svoje nicči. V streljanju je nastopilo osem ekip. V vsaki ekipi so nastopili invalidi različnih stopenj invaldnosii. Rezultati 1. kat.: Branko Rupnik (Kamnik) 117 krogov, 11. kat.: Slavko Lednik (Celje) 120, III. kat.: Ivo Bevc (Kranj) 123, IV. kat.: Marjan Kos (Nm) 134, V. kat.: Jože Zaje (Mrb) 138, VI kat.: Drago Sencker (Mrb) 129. Skupno je tekmovalo 34 strelcev. V balinanju so nastopile štiri vrste: . Ljubljana, Gorica, Kranj in Koper. Tekmovali so po sistemu vsak z vsakim po Bergerjevih tablicah. Prvo mesto si je osvojila četvorka Ljubljane pred Koprom, Gorico in Kranjem. V kegljanju je nastopilo 36 tekmovalcev, tekmovali pa so na štiristeznem kegljišču Gradisa. Rezultati 1. kat.: Viktor Matko 331, II. kat.: Drago Kovačič 376. III. kat.: Drago Lešnik 398, IV. kat.: Blaž Rupret 411, V. kat.: Luka Miter . 437, VI. kat.: Jože Mrzljak 401. V namiznem tenisu pa so bili najboljši tile igralci: I. kat.: Branko Rupnik (Kamnik), II. kat.: Franc Štrukelj (Kranj), 111. kat.: Mirko Žibert (Lj), IV. kat.: Tone Janežič (Celje), V. kat.: Konrad Končar (Celje). Posamezne kategorije pomenijo: I. kat. dvojna amputacija, II. kat. enojna visoka amputacija, III. kat. enojna amputacija, IV. kat. poškodbe rok, V. kat. ostali invalidi. Republiška rokometna liga Ljubljana, 25. sept. Z današnjo zmago Rudarja nad Branikom si je moštvo te Trbovelj zagotovil še dve točki prednosti pred Slovanom in Od-redni ter ima talko res kar največ upanja, da si osvoji prvo mesto'' : Odred je imel v gosteh moštvo Krima. Igralci iz Rakovnika so bili v j obeh delih igre boljši nasprotni*1 in je Odredu šele v zadnjih minutah, te doka)) nezanimive igre, uspelo najprej izenačiti in nato zmagati. Kranjska Mladost je sicer porazila Kovinarja, vendar smo pričakovali da bo zmaga učinkovitejša« saj so Kranjčani to pot nastopili v najmočnejši postavi. Vesti iz Celja H Atleti Kladdvarja sto v zadnjem čas** dotodli petrehna sredstiva cd SZDL cel j- ; skega okraja, da so se lahko udeležb-1 j mladinskega državnega prvenstva v Tuzli. ' Mostarju in Sen ti. Mladi atleti so opravičili to gmotno pomoč. V Tuzli so osvojili dve, v Mostarju tri in v Sen ti če** prvih mest. Da ne govorimo o številhU1 drugih in tretjih mestih. K Pri 2ŠD Celje so košarkarji pri#!, navzkriž z disciplino. V nedeljo se Je dogodilo že tretjič, da niso nastopila ^ prvenstvenih * tekmah v II. ligi. Uprava je letos žrtvovala za razvil košarke že več sto tisoč dinarjev! Kaže, ^ &e mladi igralci in jgralke ne zaveda)0 osnovnih dolžnosti do društva. Nič čudnega, če so na repu, in če bodo let06 izpadli še iz II. slovenske lige. v P Podzvezno nogometno prvenstvo celjskem okraju se bo začelo 2. okt©*)*’*' 1 Društva so razdeljena na dva tekih0' Vt 3° SO valna razreda. V prvem bo nastopilo v drugem pa 4 moštva. 0 Na mladinskih igrah Bratstva enotnosti, kjer je nastopilo okrog ^ športnikov iz Zrenjanina, Tuzle in Cel)3' so zmagali Celjani pred Zrenjaninocn Tuzlo. Prvi mesti sto osvojili v streljanj in atletiki, v športnih igrah pa so ^ večinoma druga za Zrenj aninocn. 0 V okviru številnih proslav 10-1 etn^ delavskega samoupravljanja so v celj5^ občini tudi športna tekmovanja niških športnih aktivov. Najbolj žično tekmovanje je izvedla emajlirane posode, saj je v razi i#*5 športnih panogah nastopilo nad 490 ^ lavcev. Sl Delavski svet Železarne v Štorah ^ sprejel sklep, da se sistemizira delov‘1 mesto za športnega strokovnjaka v jetju, kii bo skrbel za rekreacijo in ^ voj delavskega športa. Službeno m66' ■ bo že s 1. oktobrom prevzel repu inštruktor Partizana Slovenije Tine bor. Prav bi bilo, da temu zgledu sledu tudi druge tovarne. .j fig V Domu v Logar siki dolini 3e pred dnevi zaključen sedemdnevni GR, ki se ga je udeležilo nad 4-0 go*5' reševalcev iz vseh ljudskih republik. ^ čaj je uspešno vodil Stane veniv&ek Celja. Ve- Volja premaguje vse težave živi dokaz.: RUDOLPH, NIEDER, HALBERG • Dolga vrsta najboljših športnikov na svetu, med njimi tudi olimpijskih zma- • govalcev in svetovnih rekorderjev je dosegla svoje športne uspehe kljub tež- • kim poškodbam, kljub paralizi v otroških letih, torej največjim telesnim te- • žavam navkljub. Omenimo samo nekaj imen: olimpijski zmagovalec v skoku • v višino 1948 Davis in evropski prvak 1950 Pugh sta bila paralizirana, svetov- • ni rekorder v metu kladiva Connolly ima eno roko za 13 cm krajšo. Bivši • svetovni rekorder v plavanju Japonec Furuhaši je bil paraliziran. Svetovni • rekorder na 440 y ovire Potgieter je imel zlomljena vretenca na vratu. Nosi- • lec bronaste medalje na 400 m v Rimu Spence je bil paraliziran. Evropski • prvak na 400 m v Stockholmu Wrighton ima eno nogo nekoliko krajšo. In • končno trojka zlatih iz Rima: Wilma Rudolph, Bill Nieder in Halberg. O teh • treh živih spomenikih človekove volje, ki premaguje vse ovire, bomo govorili • danes. .Mister 20 nT 30- avgusta 1960 je zjutraj prišel na tre-Visok, širokopleč, toda kljub temu pol invalid. Preden je pričel s tre-^Pgom, je porabil precej časa, da je s specialnim ovojem obvezal svoje nikoli ^dravo koleno. Potem je vzel merilni rak, odmeril 18 m. zasadil v zemljo maj-palčko in se vrnil v krog. Po 10 me-,1^> natančno 18 m dolgih in natančno palčke, te seveda ni bilo nikjer več. pdtem pride vaja številka 2. Dvakrat do razdalje 18 m, pri tretjem metu ^ trenutek počaka, potem zavpije »hop« ^ krogla pristane dlje kot na 19 m. časih najbrž preseže tudi svetovni re-£0rd. 20 ali 21 m? Vseseno. Bill ne meri. rišel je, da bi treniral, ne pa, da bi na gningu dosegal rekorde. Koliko metov Ps dan? Dvajset Zakaj ne več? »Včasih metal 400 do 500 metov«. In sedaj? ‘Zdravnik mi je prepovedal. Moje kole-d*. Zato tudi smola pri kvalifikacijah? prav zato«. In vseeno tudi svetovni re-Prd’ »Vseeno in prav zato« Končno se rJak odloči, da pove dva stavka naen-rat. »Jezen sem bil. tako jezen, da prav ne bi šel v Rim. Pa sem dosegel ^■bovni rekord« ponovne poškodbe so ga včasih za nekaj metsecev ustavljale. Pa se nd dal. 2e leta 1956 si je priboril mesto v olimpijski ekipi, prišel v Melbourne in sie vrnil s srebrno medaljo. Tedaj je že krepko premagoval 18 m. Kljub temu pa je stal v senci. Njemu in vsem ostalim je jemal sonce slej ko prej Pairry 0’Bri-en. 19 in 20 m Lani je presegel 19 m. Senzacija! Ze je bil tu Long še z boljšim rezultatom. Potem je prišel neuničljivi O Brien in spet posekal oba. Bill se je pripravljal za ponoven odgovor. Pa ga ni mogel dati. Spet poškodba. Letos pa je vsej smoli navkljub že marca dosegel 19.45, potem 19.99, potem pa je prišla zanj že tradicionalna smola. Težja poškodba in samo četrto mesto v kvaliifkacijah za Rim. Sam je že uvodoma povedal, da Walnut najbrž ne bi videl svetovnega rekorda, če bi že imel olimpijsko legitimacijo v žepu. Tako pa je moral postreči ameriškim strokovnjakom še s tem fantastičnim dosežkom, da so opustili svoj okosteneli princip izbirne tekme in ga vzeli vseeno v Rim. Konec O Brienove nadvlade Velika zvezda v rugbyju Govorimo o svetovnem rekorderju v lnetu krogle Billu Niederju. To je opazil Najbrž že vsakdo. Vsakdo pa morda ne kako je prišlo do tega, da je naj-°Mši metalec krogle na svetu sploh po-sMl a^let. V mlajših letih ga železne, ^deninaste in drugačne krogle niso pri-Vabijale. V šoli je sicer sem in tja prav tako kot drugi, tudi sunil kroglo in to Jelo zelo daleč. Dlje kot prejšnji sve-^°vni rekorder O Brien v njegovih letih, an*a pa je veselil ameriški nogomet — llšby.. Ni bil samo orjak, bil je tudi iz-et,n0 hiter. 100 m v približno 11 sekun-Obetali so mu briljantno kariero. e je slišal žvenket dolarjev. Nečesa pa ni imel: sreče. Na neki tek-j*1* so njegovo orjaško postavo položili ta tla in čez njega se je valila dvajse-°rica igralcev. Bolničarji so imeli do-tlela. Štiri mesece je preležal v bol-,c< z mnogimi poškodbami, od katerih bi bila nobena tragična, če ne bi bilo ,lste s kolenom. Vse drugo so mu za-rPaii. Le kolena mu zdravniki niso mo-več v celoti rešiti. Konec je bilo sanj Velikj karieri. Ameriški metalci krogle so ustanoviM nekakšen tajni klub z enim samim ciljem: vendar enkrat pomesti z nepriljubljenim O Brienom, kil jim že osem let zapira pot do prvega mesta. »Stari« Parry se je doslej vedno izkazal kot mojster. Ne samo mojster s kroglo, ampak tudi mojster v živčni vojni. Letos se je v glavnem izogibal neposrednih srečanj z najboljšimi, zato pa je tem več govoril. Zavzemal se je za staro tradicijo v olimpijskem zastopstvu. Skratka, bil je proti Niederju in za Davisa, ki je bil na izbirnih tekmah tretji, S tem seveda ni povečal prijateljskih čustev pri Billu. Se 31. avgusta ob 17.30 je kazalo, da bo tretjič zapored zlata medalja O Bri-enova. Po četrtem metu je kot edini presegel 19 m. Tedaj pa je Nieder vzel svojo brisačo, odšepal do prostora, kjer par dajo krogle in postavil svojo brisačo nekje blizu 20 m. Odšel je nazaj, pobral rdečo kroglo, stopil v krog, se na kratko koncentriral, potem pa vložil v svoj peti met vse svoje sile. Zavpil je »hop« in krogla je v visokem lofku preletela črto 19 m, pristala pri brisači — tu je bil rezultat 19.68 m, tu je bila zlata medalja. Tudi krogla je dobra Medtem ko je ležal na bolniški poste-l< so ga obiskovali prijatelji, med nji-tudi atletski trener univerze Kansas, je vedel, da Bill ne bo več igral ^byja, vedel pa je tudi, da je v mla-letih brez posebne priprave odlično rfVal kroglo. Povabil ga je med svoje U?106 in Biu ie pristal. Spočetka je šlo k ^°- Stalne težave s kolenom. Vendar ^ hekaj mesecih treninga 16 m. Mnogo čet VSa;’ 23 amer.l^ke Pojme ne. Za za-pa vendar dovolj. Jeklena vodja P^magovala težave in bolečine. Biti p trenirai dan za dnem. Krivulja nje-uspehov se je stalno dvigala. Le K razglasitvi zmagovalcev so šil trije Ameriikanci tako kot da ne bi btiili ko-. Legi. Nazadnje pa so se na zmagovalnem odru le razjasnili obrazi in morda je bilo v tem trenutku konec sovraštva Nieder & Co. centra 0’Brien. - Bill Nieder, pravzaprav WiMiam Hetnry je bil rojen 10. avgusta 1934 v Hempste-ad»u v državi New York, sedaj je poročnik in služi blizu San Francisca, visok 190 cm, težak 106 kg. ,Miss hitrost* Pred malo več kot 20 leti je zagledala luč sveta črna deklica, ki so jo krstili za Wilmo. v številni družini skromnega delavca Rudolpha so se pojavila še. ena lačna usta več. Mala ni imela sreče. Vse do šestega leta sploh ni mogla hoditi brez palice. Paraliza jo je za nekaj let privezala na posteljo, potem je počasi vendarle shodila, toda dolgo je trajalo, preden je lahko s svojimi 18 brati in sestrami pričela tekati okoli revnega doma v Clarksvvillu. Pa je le shodila in stekla. Noge so bile še vedno precej šibke in vse do danes Murray Halberg nosi na desni nogi nad gležnjem povoj, ki naj bi dajal nogi dovolj stabilnosti. To samo po sebi ne bi bilo prav nič čudnega, toda če vemo, da je Wilma trikratna olimpijska zmagovalka, da je sploh najhitrejša ženska na svetu, potem razumemo, kakšna je bila pot iz postelje preko palice, pa do sprinteric. V srednji šoli je vzljubila atletiko, se pravi — tek. Njen odnos do tega športa je takle: »Rada tečem. To je vse.« Več menda sploh ni treba reči. Črno dekle rado teče in to jo je pripeljalo že pred štirimi leti z ameriško ekipo na olimpijske igre. To ugotavljamo seveda šele danes, ko je znana po vsem svetu. Tedaj v Melbournu pa se nihče ni dosti zmenil za 16-letno črno dekle, ki je z ameriško štafeto osvojilo bronasto medaljo. Vse do letos je svojo atletsko pot nadaljevala v senci, ne na prvih straneh časopisov, ne na prvih mestih lestvic, čeprav često s prvimi mesti na najrazličnejših domačih tekmovanjih. Zenska atletika v ZDA ni preveč popularna, tudi rezultatov ne upoštevajo dovolj in tako v Evropi skoraj ni nihče vedel za hitro WiImo, ki je medtem že pričela svoj študij na univerzi Tennessee, kjer se je še za spoznanje bolj oklenila tudi atletike. Senzacija nad senzacijo Corpus Christi je bil 10. julija kraj, od koder je šla po vsem svetu vest, da je neka Wilma Rudolph pretekla 200 m v ča- Bill Nieder su 22.9. Povsod eno samo vprašanje — kidio je ta tekJačdca, ki je takorekoč ne-zmana, kar za tri desetinke sekunde popravila svetovni rekord. Statistiki so pričeli brskati po rezultatih, atletski funkcionarji ZDA pa so pričeli vsaj po tihem računati z eno zlato medaljo v Rimu več. Wilma Rudolph je prišla v Evropo sicer kot favorit za 100 m in morda tudi za 200 m, vendar so vsi spremljali to njeno vlogo z mnogo zmajevanja z glavami. Sele Rim je dal odgovor vsem dvomljivcem. Kakšen odgovor? »Miss Olimpia« Najprej je bil na vrsti tek na 100 m. Tak or e koč za šalo U.5 za Wilmo. V četrtfinalu zopet 11.5. V polfinalu 11.3 in v finalu 11.0. Njen tek bi že lahko imenovali poezijo teka, k«jti s takšno lahkoto pač ne vidiš ne vsak dan, ne vsako leto, ne vsakih 10 let tekača ali tekačice na najkrajših progah. Njena premoč nad ostalimi je bila ogromna. Njenih 11.0 na 100 m v finalu sicer ne bo veljajo za svetovni rekord zaradi premočnega vetra v hrbet, toda kot prva ženska je prišla do te lahko bi rekli magične meje, ki ustreza morda 10 sekundam pri moških. Na 200 m ista slika. Že v predtekn olimpijski rekord 23.2, potem prva v polfinalu in finalu, sicer z nekoliko slabšimi rezultati, toda še vedno veliko prednostjo. Nazadnje pa še svetovni rekord in olimpijska zmaga v štafeti, ne moremo reči izključno po Wilmini zaslugi, toda vsaj predvsem po njeni zaslugi. Mnogi so jo proglasili za Miss Olimpio. Morda ni bila najlepša, bila pa je vsekakor ne samo najhitrejša, ampak najbrž res najbolj prikupna. Njen stalen spremljevalec je bil slamnik, ki ga ni dala iz rok niti ko so ji obešali zlate medalje okrog vratu. Rimske olimpijske Wilma Rudolph igre so imele malo tako velikih in istočasno tako preprostih zmagovalcev. In skrivnost njenega uspeha? Brez dvoma kljub paralizi hitre noge, kot pravimo, drugič pa neverjetna mirno«st. Za tekačico na kratke proge je skoraj premima. Pravijo, da je sposobna med tekmovanjem, se pravi med dvema svojima nastopoma, zadremati, potem pa spet priti na start in zmagati. Wilma Rudolph je bila rojena 23. 6. 194® v Clarksvvillu, sedaj študira na Tennessee State Collegeu, visoka je 139 cm težka pa 59 kg. Halber; pa teče, teče... Zajnisliite sl, da se na atletiko prav nič ne razumete. Ne po®na«te imen N urini, Kuc, Zatopek, Pine, Halberg, Elliot. Pred vami stoji 12 finalistov letošnjega olimpijskega teka na 5000 m. Posebej za vas tečejo en kirog na tekaiišču. Sedaj pa nagradna uganka. Kdo od teh tekačev je bodoči (če smo napravili poskus s predfinalom) ali dejanski olimpijski zmagovalec. Sprejmem vsako stavo, da ne bi nihče določil pravega. Tako malo atletskega je na njem, tako droban izgloda v primeri z ostalimi, tako nesrečen vtis dela njegova skoraj povsem hroma leva roka, da vam nihče ne bi zameril, če res ne bi v Murrayu Halbergu spoznali olimpijskega zmagovalca v teku na 5000 metrov Njegov vedno črni dres, to je sicer tudi uradna »uniforma« novozelandskih atletov, je v središču pozornosti kamorkoli pride. Ta črni dres je sam/bol zmage človekove volje nad vsemi, tudi naj večjimi težavami, ki ga dolet'- i--» V Melbournu zadnji — v Rimu prvi Tudi ta primerjava sodi v celotno srjt ko o Halbergu. Pred 4 leti je bil sic-» že precej znan atlet. Toda na igrah v Melbournu ni bil v formi in na 159® m je bil daleč zadaj — zadnji. Štiri leta kasneje je samo obrnil vrstni red. Ne bi mogli sicer reči, da je bil daleč spredaj, bil pa je nekaj metrov spredaj in to je bilo v taki elitni družbi kot jo je srečal v Rimu, več kot dovolj. Med obema olimpiadama pa je bilo na tisoče kilometrov treninga, na stotine tekmovanj, čeprav pogoji v Novi Zelandiji niso najboljši, saj manjka nasprotnikov, vsa velika tekmovanja pa so predaleč. Ves svoj trening opravi Halberg na travi, doma tudi tekmuje na travnatih tekališčih in le od časa do časa obišče svetovnoznanega trenerja Percyja Cerru-tija v Čampu Portsea blizu Melbourna v Avstraliji, kjer teče skupaj z Elliottom po obmorskih sipinah. Murray Gordon Halberg je bil rojen leta 1934. Po poklicu je učitelj angleščine v Aucklandu, družinski oče, 64 kg težak, 180 cm visok. Naj večji tekač vseh časov? Ce bi vprašali atletske statistike, bi nam najbrž marsikateri od njih povedal, da smemo imeti Halberga za doslej naj-večjega tekača na srednjih in dolgih progah. Vse to kljub temu, da nima v svoji bilanci niti enega svetovnega rekorda. Po občutku in po rezultatih na tekmovanjih mu naziv najboljšega res ne bi prisojali. Toda številke govorijo nekoliko drugačen jezik. Njegovi rezultati: 159« m 3:38.8 (4. do 5. rezultat vseh časov), 1 milja 3:57.5 (5. do 6.), 2 milji 8:33.9 (drugi), 3. milje 13:11.4 (tretji), 5090 m 13:43.4 (peti), 6. milj 27:52.4 (drugi), 10.000 m 28:48.4 (sedmi). Kot vidimo, je na vseh progah od 1500 ra do 10.000 m uvrščen na absolutnih lestvicah od 2. do 7, mesta. Tega ne more zase trditi noben drug tekač na svetu. Po svoji vse-stranosti se lahko z njim primerja samo Nurmi v svojih najboljših letih in pa Iharos, ki je strašil z rekordi na vseh progah od 1500 do 10.000 m. Toda če bi vedeli kakšna trnova pot je vodila do omenjenih rezultatov, potem bi bili najbrž prej pripravljeni dat! Halbergu vzdevek »veliki« ali celo »največji« tekač. življenje na nitki Pred 10 leti je Halberg igral rugby za moštvo svoje gimnazije v Auoklandiu na Novi Zelandiji. Podobno se mu je zgodilo kot Niederju. Pohodili so ga in polomili. Njegove poškodbe so bile na videz nenevarne, pravzaprav je bita samo ena poškodba. Zlom ključnice. Toda ta zlom je imel skorajda usodne posledice. Poškodovan je bil tudi živčni sistem in dolgo časa je Halbergovo življenje viselo na nitki. Dobri zdravniki in pa veli kanska trdoživost fanta švedskega porekla sta pomenila rešitev življenja, ne pa rešitev leve roke. Mnogi bi obupali. Ne tako gim nazaj ec iz Aucklanda. Vse kar je napravil je bilo to, da je zamenjal šport. Lotil se je atletike in dolgo, dolgo tekel skromne rezultate. Občudovali so njegovo voljo in se mu čudili. Danes se mu nihče več ne čudi, ampak ga samo še občudujejo. im Mnogo kondidafov zo olimpiedo 1968 Pisali smo že, da so za olimp.ijske igre 1968 kandidirale države Južne Amerike, z naj resnejšimi pretenzijami Argentina, sklicujoč se na dejstvo, da v zgodovini modernih olimpijskih iger še ni bilo oLimpiade v Južni Ameriki. Toda za Argentino, kar »dežujejo« nove prijave in kandidature za igre 1968. Nedavno so sporočili iz Moskve, da bi tudi glavno mesto Sovjetske zveze priredilo te igre 1968. Sličen poziv je poslal tudi župan mesta New Yo«rk. Poleg tega slišimo, da se poteguje za prve olimpijske igre v Afriki ZAR, češ da bi v Kairu lahko priredili to veliko športno igro. Naj novejšo kandidaturo je poslal dunajski župan Fritz Mandl s prošnjo, da je mestni svet Dunaja sklenit, da bi lahko priredili Olim-piado 1968 v glavnem mestu Avstrije. Tako imamo naenkrat kar pet kandidatur. Tu sta dva kontinenta, Južna Amerika in Afrika, ki se lahko sklicujeta na to, da doslej na teh kontinentih še nikoli ni bilo olimpijskih iger in zato imajo te dežele neko prednost. Dalje sta tu kandi-datburt dveh najmočnejših športnih velesil Sovjetske Zveze in ZDA, ka obe prav tako želita to prireditev. Tu bo zopet imela nekaj več prednosti Sovjetska zveza, ki doslej še ni bila prireditelj iger, medtem ko so Amerik,anci že dvakrat organizacijo te največje športne manifestacije na svetu. Ali bodo v tej »težki konkurenci« uspeli Dunajčani s svojo kandidaturo, ne vemo. Mi jim vsekakor želimo, da bi uspeli, saj bi s tem čez osem let imeli zopet olimpijske igre »pred vrati«. Zadovoljstvo v ob Ir še kako potrebni točki Odlično sta se izkazala Potokar in Eiselt (Nadadj^vanje s 1. »fcr&ni) Ljubljana, 25. sept. Za prTfcnotveno srebanje košarkarjev Ljubljane in Partizana je kljub hladnemu vremenu vladalo dokaj veliko zanimanje. Občinstvo je hotelo v težki preizkušnji pomagati Ljubhjančanom in njihovo bodrenje ni bilo zastonj. Ljubljana : Partizan 71:68 (38:31) Ljubljana: Zupančič 27, Škerjanc 19, Čretnik 7, Eiselt 5, Kumer 4, Potočnik 9. Partizan: Curčič 14, Radovič 17, Križan 17, Damjanovič 5, Mladenovič 8, Petrovič 2, Cepin 1, Milojevič 4. Sodnika: Radojkovič, Kavčič P. Naj začnemo z zadnjimi sekundami igre. Ljubljana je bila v vodstvu z osmimi točkami razlike. Torej, dovolj za zanesljivo zmago. .Vendar bi kmalu ta veliki optimizem splahnel v nič. Zaradi nekaj usodnih taktičnih napak (predvsem nismo razumeli poteze tehničnega vodje, ki je v odločilnih trenutkih izločil iz igre zanesljivega Zupančiča in poslal v boj neizkušenega Tavčarja) je Partizan zmanjšal razliko na tri točke in skoraj gotovo bi tudi zmagal, če ne bi zapisnikarjeva piščalka naznanila konce tekme. No, če je konec dober, potem jc vse dobro in tudi te taktične napake zadnjih sekund naj bodo za zdaj oproščene. Na splošno lahko ugotovimo, da je Ljubljana zaigrala dopadljvo in bila ves čas ena- I »Olimpiada« slovenskih • miličnikov Maribor, 25. sept. Včeraj popoldne so se na stadionu ob Tržaški cesti sestali najboljši miličniki at-leii osmih slovenskh okrajev. Izvrstna organizacija je pripomogla, da so miličniki tekmovali v pravem »olimpijskem« vzdušju. Nastopilo je približno 200 tekmovalcev v osmih disciplinah. Borbe so bile izredno zanimive, doseženi rezultati pa so bili vsi boljši kakor oni v preteklem letu. Rezultati — 100 m Golnar (Mrh) 12.0, 400 m Matekovič (N.m.) 57.4, 1500 Pavčič J. (Lj) 4:21.8, 4X100 m Novo mesto 49.6, krogla Malovič (Celje) 11.34, bomba Malovič 163 moštva pionirjev in 105 moštev pionirk, vsako ekipo je zastopalo pet tekmovalcev. Nič manjša udeležba ni bila danes, ko je bil osrednji dan te ve* like prireditve. Nastopili so člani v tekmovalnem pohodu (10 ekip), v množičnem pohodu (39). članice v tekmovalnem pohodu (14) in v množičnem pohodu (4) ter mladinca v množičnem pohodu (31) in mladinke v množičnem pohodu (20). Medtem ko so člani tekmovali na 20 km dolgi progi, so vsi ostali nastopili na progi dolgi 12 km. Današnja nedelja na Goriškem dolgo ne bo šla v pozabo. Kako tudi ne! Saj so se na startu srečavali številni borci, med njimi tudi oni, ki so se borili na goriški fronti 1943. Izredno številna je bila udeležba šolske mladine. In je tako samo osemletka iz Nove Gorice sodelovala z več kot 46 moštvi šte- vilne so bile (udi ekipe JLA, LM ter številnih družbenih in političnih organizacij ter delovnih kolektivov. Rezultat — člani — tekmovalni pohod (20 km) 1. TV D Partizan (Tolmin) 1:19.32, garnizon,- JLA (Vojke 1:20.36, TVD Partizan (Tolmin) 1:25.37, množični pohod (26 km) TVD Partizan (Zbilje) 1:42222, Klub goriških študentov 1:42.47, sindikalna poduržnica idrijskih rudarjev 1:45.40; članice (12 kilometrov) tekmovalni pohod: Partizan Dornberk 1:13.35, Počitniška zveza Tolmin 1:17.05, TVD Partizan Tolmin 1:19.09, množični pohod TNZ Gorica 1:39.17, Gimnazija Nova Gorica 1:50.04, Splošna bolnišnica Šempeter 1:59.15; mladinci — množični pohod TVD Partizan Dorn 1:01,2, Rumeni sokoli 1:04.3; mladinke — množični pohod: Administrativna šola Nova Gorica 1:29.52, Trg. šola Nova Gorica 1:31.58; pioj nirji — množični pohod (2 kmU Osnovna šola Šempeter 12.38, Osn. šola Kanal 12.51, pionirke — množični pohod (2 km): Os-n, šola Solkan 12.12, Osnovna šola Šempeter 13.16. Mladinke Olimpije prvakinje LRS Preteklo nedeljo bi moral biti na Jesenicah drugi del finalnega turnirja prvenstva mladink Slovenije v košarki. Zaradi slabega vremena pa turnirja ni bilo. Delegat Košarkarske zveze Slovenije je natd na osnovi plasmaja ekip v spomladanskem delu prvenstva določil končni vrstni red. Pri tem pa je upošteval odpoved udeležbe mladink Slovana in Celja. Tako je končni vrstni red: 1. Olimpija, 2. Jesenice, 3. Maribor. Mladinke Olimpije so prejele pokal od Košarkarske zveze Slovenije, ostale pa sp-minske diplome. Okrajno prvenstvo v odbojki Murska Sobota, 25. sept. — Danes je bilo končano okrajno prvenstvo v odbojki, katerega so se udeležili klubi: Moščanjci, Ljutomer, Rakičan, šalovci in Soboia. Rezultati: Ljutomer : Sobota 2:0, Ljutomer : Moščanjci 2:0, Moščanjci : Salovci 0:2, Sobota : Šalovci 2:0, Ljutomer : Rakičan 2:0. Prvo mesto je osvojil Ljutomer in je s tem postal novi član mariborske odbojkarske pod-zveze. Litija : Zagorje 3:2 Daleč ea lepega aopaieta (NaidsJj&vanje s 1. strani) ® Rezultati: II. zvezna liga, zahodna skupina: Lokomotiva j Čelik 2:1, Karlovac : Željezničar 0:1, Varteks : Bora« 2:0, Odreti : Sloboda 1:1, Šibenik : Proleter 2:1, Trešnjevka : Zagreb 4:1* ® Rezultati II. zvezne lige, vzhodna skupina: Radnički (K) i Radnički (N) 0:1, Budučnost : Novi Sad 0:0, Sutjeska : Sparta# 1:1, Radnički (S) : Rudar 3:2, Mačva : P obeda 3:2, Srem : Bačka 2:1. Odred : Sloboda 1:1 (1:1) — Odred lahko zadovoljen z rezultatom — Zelo slaba igra ljubljanskega ligaša Berginc junak tekme Ljubljana, 25. sept. Na prvi letošnji tekmi II. zvezne lige v Ljubljani se je zbralo precej gledalcev, saj smo jih našteli nad 5000. Čeprav je Odred izvlekel neodločen rezultat v tekmi z boljšim nasprotnikom, in smo torej z eno točko lahko popolnoma zadovoljni, so mnogi gledalci odhajali s stadiona razočarani. Igra Odreda je bila namreč izredno slaba, pa tudi gostje še daleč niso pokazali tistega, kar smo pričakovali od nekdanjega prvoligaša. Sodnik Varaždinac iz Zagreba je pripeljal na igrišče tile enajstorici: Odred: Novak, Medved, Alibego-vič (Udovič), Plavšič, Berginc, Gu-golj, Brezigar, Velkavrh, Zdravko-vič, Oblak, Jalšovec. Sloboda: Hajrovič, Popadle, Radovič, Rusmir, Petkovič, Ristič, Radič, Duvmotič, Ačamovič, Azapagič, Ši-jački. Strelci: Jalševec v 18. min. za Odred in Radič v 37. min. za Slobodo. Ko smo zagledali na igrišču popolno enajsterico Odreda z Zdrav-kovičem na mestu srednjega napadalca, smo upali, da bomo lahko gledali borbeno igro dveh nasprotnikov, od katerih ima ena prvoligaško rutino, druga pa prednost domačega igrišča. In vendar sta nas obe moštvi popolnoma razočarali. Sloboda ni pokazala nič takega, kar bi nas spominjalo na L zvezno ligo, čeprav je bila večji del tekme v terenski premoči in nevarnejša pred vrati. Začetek je potekal v napadih Slobode in že v prvi minuti so gostje streljali prvi kot v 10. min. je moral Novak pod noge gostujočim napadalcem, po tej prvi nervozi pa so se nekoliko znašli tudi domači. V 17. min. je Oblak z močnim strelom zadel vratnico, le minuto za tem pa je Jalševec dosegel edini gol za Odred. Streljano žogo je Hajrovič kratko odbil, Jalševec pa jo je z lepim voley udarcem usmeril v vrata. S tem golom je Odred dobil nekaj več poleta in zvrstilo se je še nekaj napadov Odredovih napadalcev, ki pa so ostali brez rezultata. llllliHlllllllltlliiiiin^ ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA London, 25. sept. Na 'vtearaijšnjih tekmah angleškega nogometnega prvenstva so biU doseženi naslednji rezultati: Birmingham ; Nottlngam 3:1, Blackjourn : Bolton 3:1, Blaekpool : Chelsea 1:4, Cardiff : Arsenal 1:0, Everton : West Ham 4:1, Neivcastle : Ledcester 1:3, Sheffield : Burnly 3:1, Tottenham : Aston Villa 6:2, Weet Bromwich : Manchester C. 6:3. Na tabeli vodi Tottenham z 20 točkami iz 10 tekem pred Sheffieldom 17 in Kver-tonom s 14 točkami. ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA Rim, 25. septembra. V prvem kotu italijanske nogometne lige so baSi doseženi naslednji rezultati: Atalainta : Jntc-ma-zionale 1:5, Bari : Roma 0:3, Florentina : Lecee 4:0, Lanerossi : Napam 2:3, Lazfic : Bologna 1:3, Milano : Catania 3:0, Spal : Padova 1:1, Tori no : Sampdaria 0:1, Udi-nese : Juventus 0:1. Illfililllllllllllllil Republiško prvenstvo invalidov Odbor za invalidsko telesno vzgojo je organiziran republiško prvenstvo invalidov v streljanju, kegljanju, balinanju, šahu in namiznem tenisu. Tekmovalci so se odzvali tekmovanju v velikem številu, kar vse kaže, da si žele še več takih prireditev, na katerih lahko preizkušajo svoje meči. V streljanju je nastopilo osem ekip. V vsaki ekipi so nastopili invalidi različnih stopenj invaldnosii. Rezultati 1. kat.: Branko Rupnik (Kamnik) 117 krogov’, II. kat.: Slavko Lednik (Celje) 120, HI. kal.: Ivo Bevc (Kranj) 123, IV. kat.: Marjan Kos (Nm) 134, V. kat.: Jože Zaje (Mrb) 1!®, VI. kat.: Drago Sencker (Mrb) 129. Skupno je tekmovalo 34 strelcev. V balinanju so nastopile štiri vrste: Ljubljana, Gorica, Kranj in Koper. Tekmovali so po sistemu vsak z vsakim po Bergerjevih tablicah. Prvo mesto si je osvojila četvorka Ljubljane pred Koprom, Gorico in Kranjem. V kegljanju je nastopilo 36 tekmovalcev, tekmovali pa so na štiristeznem kegljišču Gradisa. Rezultati /. kat.: Viktor Matko 331, 11. kat.: Drago Kovačič 376. 111. kat.: Drago Lešnik 398, IV- kat.: Blaž Rupret 411, V. kat.: Luka Miter 437, VI. kat.: Jože Mrzljak 401. V namiznem tenisu pa so bili najboljši tile igralci: I. kat.: Branko Rupnik (Kamnik), 11. kat.: Franc Štrukelj (Kranj), 111. kat.: Mirko Žibert (Lj), IV. kat.: Tone Janežič (Celje), V. kat.: Konrad Končar (Celje). Posamezne kategorije pomenijo: I. kat. dvojna amputacija, II. kat. enojna visoka amputacija, III. kat. enojna amputacija, IV. kat. poškodbe rok, V. kat. ostali invalidi. Ne dolgo za tem se je sreča obranila v korist gostov. V 37. mi-n. je Popadi streljal prosti strel in zadel vratnico, žo«ga se je odtolla v polje in nj*riam£ je Mia gneča pred vrati Odreda. Posredovalo je več igralcev, pa tudi Novak, vendar se niso mogli dokopati do to*!? — najhitrejši je bil Radič, kti Je mfcmc I mnogo nog porinil v mrežo — 1:1. Celotni obrambi Odreda lahko zamerimo, d* jim ni uspelo razčistiti tega položaja:. V drugem polčasu se nd zgodilo nič bistvenega, čeprav je bilo nekaj priložnosti na obeh straneh. Napak Je kaff mrgolelo — posebno pri Odredu. Tudi napadalci gostov so bili neodločni, če- . prav so se v zadnjih minutah tekme vsd zbrali pred Odredovimi vrati in močno napadali, vendar je vse ostalo »status quo« do zadnjega sodnikovega žvižga. Ce bi ocenjevali igro Odredovih nogo- I metašev, bi lahko ugotovili: Novak so^ ; liden, Medved nekaj lepih intervendij ; in nekaj grobih napak, Alibegovič & i Udovič prepočasna, Plavšič — naj bdi) i borben, Berginc — najboljši in junaiK ^ tekme. Gugolj — mojster netočnih po- 5 daj, Brezigar — slabši kot po navadi, 2 Velkavrh — popolnoma zmeden i*n med t naj slabšimi v moštvu, Zdravkovič — por | 1 kazal manj kot smo pričakovali, Obla^ t — počasen in neborben, Jalševec — naj- < bolj živahen v napadu in strelec edineg3 1 gola. Pravzaprav ima največ zaslug za da- 7 našnji uspeh Odredovega moštva Ber- i ginc, ki je neštetokrat posredoval v ^ zadnjem trenutku takrat, ko so že * odpovedali. Med drugim je tudi brcni® J žogo iz praznih vrat, spodbujal svoje * soigralce in skoraj lahko rečemo, da je 1 on Usti, ki je priboril Odredu prvo toč- s ko v letošnjem tekmovanju. Prihodnji * nedeljo bo Odred odpotoval v Osdjefc, ]( kjer že po tradiciji zaigra zelo dobro. ^ vendar bo taka igra, kot smo jo gledali f danes, kljub tradiciji in kljub razmero- j ma slabemu nasprotniku, premalo ^ 4 zmago. s Republiška rokometna liga Ljubljana, 25. sept. Z današnjo zmago Rudarja nad Branikom si je moštvo iz Trbovelj zagotovil še d v*? točki prednosti pred Slovanom in Od' redm ter ima talko res kar največ upanja, da si osvoji prvo mesta Odred je imel v gosteh moštvo Krima. Igralci iz Rakovnika so bili * obeh delih igre boljši nasprotni^ in je Odredu šele v zadnjih minutah. te dokcPj nezanimive igre, uspe' 1» najprej izenačiti in nato zmagati. Kranjska Mladost je sicer porazila Kovinarja, vendar smo pričakovali da bo zmaga učinkovitejša, saj so Kranjčani to pot nastopili ' najmočnejši postavi. Vesti iz Celja m Atleti Kladi var j a so v zadnjem ča^ dobili potrebna sredstva od SZDL celr | skega okraja, da so se lahko udeležil1 . mladinskega državnega prvenstva v TuzlL ; Mostarju in Senfci. Mladi atleti so opravičili to gmotno pomoč. V Tuzli so osvo- ^ jili dve, v Mostarju tri in v Sen ti prvih mest. Da ne govorimo o število^1 drugih in tretjih mestih. S Pri 2SD Celje so košarkarji pri#* navzkriž z disciplino. V nedeljo se ie dogodilo že tretjič, da niso nastopili ^ prvenstvenih1 tekmah v II. republi«^ ligi. Uprava je letos žrtvovala za razvil košarke že več sto tisoč dinarjev! Kaže, d* ee mladi igralci in jgralke ne zaveda}0 osnovnih dolžnosti do društva. Nič čudnega, če so na repu, in če bodo izpadli še iz II. slovenske lige. P Podzvezno nogometno prvenstvo v celjskem okraju se bo začelo 2. okt«obr*' J Društva so razdeljena na dva tekm0' valna razreda. V prvem bo nastopilo ' v drugem pa 4 moštva. 0 Na mladinskih igrah Bratstva ^ enotnosti, kjer je nastopilo okrog ^ I špor tn ikov iz Zrenj amina, Tuzle in Cel} 9’ j so zmagali Celjani pred Zrenjaninoen ^ i Tuzlo. Prvi mesti so osvojili v streljani in atletiki, v športnih igrah pa so ^ večinoma druga za Zrenj aminom. §$ V okviru številnih proslav 10-1 etni^ delavskega samoupravljanja so v celjs^ občini tudi športna tekmovanja tovsL niških športnih aktivov. Najbolj žično tekmovanje je izvedla emajlirane posode, saj je v različ^** športnih panogah nastopilo nad 490 ^ lavcev. IS Delavski svet Železarne v Štorah j* sprejel sklep, da se sistemizira delovl mesto za športnega strokovnjaka V V° . jetju, kii bo skrbel za rekreacijo in ra voj delavskega športa. Službeno bo že s 1. oktobrom prevzel republi^ inštruktor Partizana Slovenije Tine V-ber. Prav bi bilo, da temu zgledu sledu tudi druge tovarne. nil ' fig V Domu v Logarsfki dolini Je ki pred dnevi zaključen sedemdnevni t- , GR, kd se ga je udeležilo nad 44) £°‘rSle* reševalcev iz vseh ljudskih republik. ^ čaj je uspešno vodil Stane Venivšek Celja. Volja premaguje vse težave živi dokaz.: RUDOLPH, NlEDER, HALBERG • Dolga vrsta najboljših športnikov na svetu, med njimi tudi olimpijskih zma- • govalcev in svetovnih rekorderjev je dosegla svoje športne uspehe kljub tež- • kim poškodbam, kljub paralizi v otroških letih, torej največjim telesnim te- • žavam navkljub. Omenimo samo nekaj imen: olimpijski zmagovalec v skoku 9 v višino 1948 Davis in evropski prvak 1950 Pugh sta bila paralizirana, svetov- • ni rekorder v metu kladiva Connolly ima eno roko za 13 cm krajšo. Bivši • svetovni rekorder v plavanju Japonec Furuhaši je bil paraliziran. Svetovni 9 rekorder na 440 y ovire Potgieter je imel zlomljena vretenca na vratu. Nosi-9 lec bronaste medalje na 400 m v Rimu Spence je bil paraliziran. Evropski 9 prvak na 400 m v Stockholmu Wrighton ima eno nogo nekoliko krajšo. In 9 končno trojka zlatih iz Rima: Wilma Rudolph, Bill Nieder in Halberg. O teh 9 treh živih spomenikih človekove volje, ki premaguje vse ovire, bomo govorili 9 danes. .Mister 20 m1 30. avgusta 1960 je zjutraj priše4 na tre-ning.. visok, širokopleč, toda kljub temu Pol invalid. Preden je pričel s tre-^ttgom, je porabil precej časa, da je s specialnim ovojem obvezal svoje nikoli Zdravo koleno. Potem je vzel merilni odmeril 18 m. zasadil v zemljo maj-palčko in se vrnil v krog. Po 10 me-natančno 18 m dolgih in natančno 5° palčke, te seveda ni bilo nikjer več. ^Ptem pride vaja številka 2. Dvakrat sPet do razdalje 18 m, pri tretjem metu ^ trenutek počaka, potem zavpije »hop* ^ krogla pristane dlje kot na 19 m. /^asih najbrž preseže tudi svetovni re-^°rd. 20 ali 21 m? Vseseno. Bill ne meri. rlšei je, da bi treniral, ne pa, da bi na treningu dosegal rekorde. Koliko metov Pa dan? Dvajset Zakaj ne več? »Včasih Seih metal 400 do 500 metov«. In sedaj? ‘Zdravnik mi je prepovedal. Moje kole-Po«. Zato tudi smola pri kvalifikacijah? prav zato«. In vseeno tudi svetovni re-0rd’ »Vseeno in prav zato« Končno se £rja.k odloči, da pove dva stavka naen-rat. »Jezen sem bil, tako jezen, da prav r*z ne bi šel v Rim. Pa sem dosegel ^e-bovni rekord« ponovne poškodbe so ga včasih za nekaj mesecev ustavljale. Pa se ni dal. 2e leta 1956 si je priboril mesto v olimpijski ekipi, prišel v Melbourne in se vrnil s srebrno medaljo. Tedaj je že krepko premagoval 18 m. Kljub temu pa je stal v senci. Njemu in vsem ostalim je jemal sonce slej ko prej Parry 0’Brl-en. 19 in 20 m Lani je presegel 19 m. Senzacija! Ze je bil tu Long še z boljšim rezultatom. Potem je prišel neuničljivi O Brien in spet posekal oba. BiH se je pripravljal za ponoven odgovor. Pa ga ni mogel dati. Spet poškodba. Letos pa je vsej smoli navkljub že marca dosegel 19.45, potem 19.99, potem pa je prišla zanj že tradicionalna smola. Težja poškodba in samo četrto mesto v kvaliifkacijah za Rim. Sam je že uvodoma povedal, da Walnut najbrž ne bi videl svetovnega rekorda, če bi že imel olimpijsko legitimacijo v žepu. Tako pa je moral postreči ameriškim strokovnjakom še s tem fantastičnim dosežkom, da so opustili svoj okosteneli princip izbirne tekme in ga vzeli vseeno v Rim. Kunec O Brienove nadvlade Velika zvezda v rugbyju Govorimo o svetovnem rekorderju v hietu krogle Billu Niederju. To je opazil Najbrž že vsakdo. Vsakdo pa morda ne kako je prišlo do tega, da je naj-metalec krogle na svetu sploh po-sta] aHjlet. V mlajših letih ga železne, ltiedeninaste in drugačne krogle niso pri-vab]jaie. V šoli je sicer sem in tja prav tako kot drugi, tudi sunil kroglo in to Ce*o zelo daleč. Dlje kot prejšnji sve-tovni rekorder O Brien v njegovih letih. ahta pa je veselil ameriški nogomet — *hgby.. Ni bil samo orjak, bil je tudi iz-et*no hiter. 100 m v približno 11 sekun-ah- Obetali so mu briljantno kariero. e je slišal žvenket dolarjev. Nečesa pa ni imel: sreče. Na neki tek-j*1' so njegovo orjaško postavo položili a tla in čez njega se je valila dvajse-0rica igralcev. Bolničarji so imeli do-tlela. Štiri mesece je preležal v bol-lc* z mnogimi poškodbami, od katerih t.e bila nobena tragična, če ne bi bilo . ste s kolenom. Vse drugo so mu za-rpaii. kolena mu zdravniki niso mo-su več v celoti rešiti. Konec je bilo sanj Vehki karieri. Ameriški metalci krogle so ustanovili nekakšen tajni klub z enim samim oir-Ijem: vendar enkrat pomesti z nepriljubljenim 0’Brienom, ki jim že osem let zapira pot do prvega mesta. »Stari« Parry se je doslej vedno izkazal kot mojster. Ne samo mojster s kroglo, ampak tudi mojster v živčni vojni. Letos se je v glavnem izogibal neposrednih srečanj z najboljšimi, zato pa je tem več govoril. Zavzemal se je za staro tradicijo v olimpijskem zastopstvu. Skratka, bil je proti Niederju in za Davisa, ki je bil na izbirnih tekmah tretji. S tem seveda ni povečal prijateljskih čustev pri Billu. Se 31. avgusta ob 17.30 je kazalo, da bo tretjič zapored zlata medalja 0’Bri-enova. Po četrtem metu je kot edini presegel 19 m. Tedaj pa je Nieder vzel svojo brisačo, odšepal do prostora, kjer padajo krogle in postavil svojo brisačo nekje blizu 20 m. Odšel je nazaj, pobral rdečo kroglo, stoipil v krog, se na krait-ko koncentriral, potem pa vložil v svoj peti met vse svoje sile. Zavpil je »hop* in krogla je v visokem loku preletela črto 19 m, pristala pri brisači — tu je bil rezultat 19.60 m, tu je bila zlata me-da-lja. Tudi krogla je dobra Medtem ko je ležal na bolniški poste-so ga obiskovali prijatelji, med nji-'l tudi atletski trener univerze Kansas. . °^ je vedel, da Bill ne bo več igral ‘ Sbyjaf vedel pa je tudi, da je v mla-ltl letih brez posebne priprave odlično vaj krogi0 Povabil ga je med svoje težence in Bill je pristal. Spočetka je šlo k Stalne težave s kolenom. Vendar a hekaj mesecih treninga 16 m. Mnogo £ ’ VsaJ za ameriške pojme ne. Za za-pa vendar dovolj. Jeklena volja ^ Premagovala težave in bolečine. Bill „ ^eniral dan za dnem. Krivulja nje-uspehov se je stalno dvigala. Le K razglasitvi zmagovalcev so šLi trije Amerikanci tako kot da ne bi bili ko-. Legi. Nazadnje pa so se na zmagovalnem, odru le razjasnili obrazi in morda je bilo v tem trenutku konec sovraštva Nieder & Co. obntra 0’Brien. - Bill Nieder, pravzaprav William Hetnry je bil rojen 10. avgusta 1934 v Hempste-ad»u v državi New York, sedaj je poročnik in služi blizu San Francisca, visok 190 cm, težak 106 kg. ,Miss hitrost' Pred malo več kot 20 leti je zagledala luč sveta črna deklica, ki so jo krstili za Wilmo. v številni družini skromnega delavca Rudolpha so se pojavila še ena lačna usta več. Mala ni imela sreče. Vse do šestega leta sploh ni mogla hoditi brez palice. Paraliza jo je za nekaj let privezala na posteljo, potem je počasi vendarle shodila, toda dolgo je trajalo, preden je lahko s svojimi 18 brati in sestrami pričela tekati okoli revnega doma v ClarksvviHu. Pa je le shodila in stekla. Noge so bile še vedno precej šibke in vse do danes Murray Halberg nosi na desni nogi nad gležnjem povoj, ki naj bi dajal nogi dovolj stabilnosti. To samo po sebi ne bi bilo prav nič čudnega, toda če vemo, da je Wilma trikratna olimpijska zmagovalka, da je sploh najhitrejša ženska na svetu, potem razumemo, kakšna je bila pot iz postelje preko palice, pa do sprinteric. V srednji šoli je vzljubila atletiko, se pravi — tek. Njen odnos do tega športa je takle: »Rada tečem. To je vse.« Več menda sploh ni treba reči. Črno dekle rado teče in to jo je pripeljalo že pred štirimi leti z ameriško ekipo na olimpijske igre. To ugotavljamo seveda šele danes, ko je znana po vsem svetu. Tedaj v Melbournu pa se nihče ni dosti zmenil za 16-letno črno dekle, ki je z ameriško štafeto osvojilo bronasto medaljo. Vse do letos je svojo atletsko pot nadaljevala v senci, ne na prvih straneh časopisov, ne na prvih mestih lestvic, čeprav često s prvimi mesti na najrazličnejših domačih tekmovanjih. Zenska atletika v ZDA ni preveč popularna, tudi rezultatov ne upoštevajo dovolj in tako v Evropi skoraj ni nihče vedel za hitro WiImo, ki je medtem že pričela svoj študij na univerzi Tennessee, kjer se je še za sipoznanje bolj oklenila tudi atletike. Senzacija nad senzacijo Corpus Christi je bil 10. julija kraj, od koder je šla po vsem svetu vest, da je neka Wilma Rudolph pretekla 200 m v ča- Bill Nieder su 22.9. Povsod eno samo vprašanje — kdio je ta tekačica, ki je takorekoč neznana, kar za tri desetinke sekunde popravila svetovni rekord. Statistiki so pričeli brskati po rezultatih, atletski funkcionarji ZDA pa so pričeli vsaj po tihem računati z eno zlato medaljo v Rimu več. Wilma Rudolph je prišla v Evropo sicer kot favorit za 100 m in morda tudi za 200 m, vendar so vsi spremljali to njeno vlogo z mnogo zmajevanja z glavami. Sele Rim je dal odgovor vsem dvomljivcem. Kakšen odgovor? »Miss Olimpia« Najprej je bil na vrsti tek na 100 m. Takorekoč za šalo 11.5 za Wilmo. V četrtfinalu zopet 11.5. V polfinalu 11.3 in v finalu 11.0. Njen tek bi že lahko imenovali poezijo teka, k«jti s takšno lahkoto pač ne vidiš ne vsak dan, ne vsako leto, ne vsakih 10 let tekača ali tekačice na najkrajših progah. Njena premoč nad ostalimi je bila ogromna. Njenih 11.0 na 100 m v finalu sicer ne bo veljajo za svetovni rekord zaradi premočnega vetra v hrbet, toda kot prva ženska je prišla do te lahko bi rekli magične meje, ki ustreza morda 10 sekundam pri moških. Na 200 m ista slika. Ze v predteku olimpijski rekord 23.2, potem prva v polfinalu in finalu, sicer z nekoliko slabšimi rezultati, toda še vedno veliko prednostjo. Nazadnje pa še svetovni rekord in olimpijska zmaga v štafeti, ne moremo reči izključno po Wilmini zaslugi, toda vsaj predvsem po njeni zaslugi. Mnogi so jo proglasili za Miss Olimpio. Morda ni bila najlepša, bila pa je vsekakor ne samo najhitrejša, ampak najbrž res najbolj prikupna. Njen stalen spremljevalec je bil slamnik, ki ga ni dala iz rok niti ko so ji obešali zlate medalje okrog vratu. Rimske olimpijske Wilma Rudolph igre so imele malo tako velikih in istočasno tako preprostih zmagovalcev. In skrivnost njenega uspeha? Brez dvoma kljub paralizi hitre noge, kot pravimo, drugič pa neverjetna mirnost. Za tekačico na kratke proge je skoraj premima. Pravijo, da je sposobna med tekmovanjem, se pravi med dvema svojima nastopoma, zadremati, potem pa spet priti na start in zmagati. Wilma Rudolph je bila rojena 23. 6. 194® v ClarksvviHu, sedaj študira na Tennessee State Collegeu, visoka je 13« cm težka pa 59 kg. Halberg ga teče, tete... Zamislite si, da se na atletiko prav nič ne razumete. Ne poznate imen Nur-mi, Kuc, Zatopek, Pine, Halberg, Elliot. Pred vami stoji 12 finalistov letošnjega olimpijskega teka na 5000 m. Posebej za vas tečejo en ktrog na tekališču. Sedaj pa nagradna uganka. Kdo od teh tekačev je bodoči (če smo napravili posikus s predfinalom) ali dejanski olimpijski zmagovalec. Sprejmem vsako stavo, da ne bi nihče določil pravega. Tako malo atletskega je na njem, tako droban izgloda v primeri z ostalimi, tako nesrečen vtis dela njegova skoraj povsem hroma leva roka, da vam nihče ne bi zameriti, če res ne bi v Murrayu Halbergu spoznali olimpijskega zmagovalca v teku na 5600 metrov Njegov vedno črni dres, to je sicer tudi uradna »uniforma« novozelandskih atletov, je v središču pozornosti kamorkoli pride. Ta črni dres je srim/boi zmage človekove volje nad vsemi, tudi naj večjimi težavami, ki ga dolei' i-' V Melbournu zadnji — v Rimu prvi Tudi ta primerjava sodi v celotno gfft ko o Halbergu. Pred 4 leti je bil sic * že precej znan atlet. Toda na igrah v Melbournu ni bil v formi in na 15«« na je bil daleč zadaj — zadnji. Štiri leta kasneje je samo obrnil vrstni red. Ne bi mogli sicer reči, da je bil daleč spredaj, bil pa je nekaj metrov spredaj in to je bilo v taki elitni družbi kot jo je srečal v Rimu. več kot dovolj. Med obema olimpiadama pa je bilo na tisoče kilometrov treninga, na stotine tekmovanj, čeprav pogoji v Novi Zelandiji niso najboljši, saj manjka nasprotnikov, vsa velika tekmovanja pa so predaleč. Ves svoj trening opravi Halberg na travi, doma tudi tekmuje na travnatih tekališčih in le od časa do časa obišče svetovnoznanega trenerja Percyja Cerru-tija v Čampu Portsea blizu Melbourna v Avstraliji, kjer teče skupaj z Klliottom po obmorskih sipinah. Murfay Gordon Halberg je bil rojen leta 1934. Po poklicu je učitelj angleščine v Aucklandu, družinski oče, 64 kg težak, 180 cm visok. Največji tekač vseh časov? il|jfiiilliilll!ll!ll!ilf|||||!i»^ Ce bi vprašali atletske statistike, bi nam najbrž marsikateri od njih povedal, da smemo imeti Halbcrga za doslej največjega tekača na srednjih in dolgih progah. Vse to kljub temu, da nima v svoji bilanci niti enega svetovnega rekorda. Po občutku in po rezultatih na tekmovanjih mu naziv najboljšega res ne bi prisojali. Toda številke govorijo nekoliko drugačen jezik. Njegovi rezultati: 1590 m 3:38.8 (4. do 5. rezultat vseh časov), 1 milja 3:57.5 (5. do 6.), 2 milji 8:33.0 (drugi), 3. milje 13:11.4 (tretji), 5090 m 13:43.4 (peti), 6. milj 27:52.4 (drugi), 10.000 m 28:48.4 (sedmi). Kot vidimo, je na vseh progah od 1500 m do 10.000 m uvrščen na absolutnih lestvicah od 2. do 7. mesta. Tega ne more zase trditi noben drug tekač na svetu. Po svoji vse-stranosti se lahko z njim primerja samo Nurmi v svojih najboljših letih in pa Iharos, ki je strašil z rekordi na vseh progah od 1500 do 10.000 m. Toda če hi vedeli kakšna trnova pot je vodila do omenjenih rezultatov, potem bi bili najbrž prej pripravljeni dati Halbergu vzdevek »veliki« ali celo »največji« tekač. življenje na nitki Pred 10 leti je Halberg igral rugby za moštvo svoje gimnazije v Aucklandiu na Novi Zelandiji. Podobno se mu je zgodilo kot Niederju. Pohoditi so ga in polomili. Njegove poškodbe so bile na videz nenevarne, pravzaprav je bila samo ena poškodba. Zlom ključnice. Toda ta zlom je imel skorajda usodne posledice. Poškodovan je bil tudi živčni sistem in dolgo časa je Halbergovo življenje viselo na nitki. Dobri zdravniki in pa velikanska trdoživost fanta švedskega porekla sta pomenila rešitev življenja, ne pa rešitev leve roke. Mnogi bi obupali. Ne tako gimnazijec iz Aucklanda. Vse kar je napravil je bilo to, da je zamenjal šport. Lotil se je atletike in dolgo, dolgo tekel skromne rezultate. Občudovali so njegovo voljo in se mu čudili. Danes se mu nihče več ne čudi, ampak ga samo še občudujejo. Mnogo kondidafov za olimpiodo 1968 Pisali smo že, da so za olimpijske igre 1968 kandidirale države Južne Amerike, z najresnejšimi pretenzijami Argentina, sklicujoč se na dejstvo, da v zgodovini modernih olimpijskih iger še ni Mio olimpiade v Južni Ameriki. Toda za Argentino, kar »dežujejo« nove prijave in kandidature za igre 1068. Nedavno so sporočili iz Moskve, da bi tudi glavno mesto Sovjetske zveze priredilo te igre 1068. Sličen poziv je poslal tudi župan mesta New Yo»rk. Poleg tega slišimo, da se poteguje za prve olimpijske igre v Afriki ZAR, češ da bi v Kairu lahko priredili to veliko športno igro. Naj novejšo kandidaturo je poslal dunajski župan Fritz Mandl s prošnjo, da je mestni svet Dunaja skleniti, da bi lahko priredili Olim-piado 1988 v glavnem mestu Avstrije. Tako imamo naenkrat kar pet kandidatur. Tu sta dva kontinenta. Južna Amerika in Afrika, ki se lahko sklicujeta na to. da doslej na teh kontinentih še nikoli n4 bilo olimpijskih iger in zato imajo te dežele neko prednost. Dalje sta tu ka-ndi-datfaura dveh najmočnejših športnih velesil Sovjetske Zveze in ZDA, kš obe prav tako želita to prireditev. Tu bo zopet imela nekaj več prednosti Sovjetska zveza, ki doslej še ni bila prireditelj iger, medtem ko so Amerikanci že dvakrat organizacijo te največje športne manifestacije na svetu. Ali bodo v tej »težki konkurenci« uspeli Dunajčani s svojo kandidaturo, ne vemo. Mi jim vsekakor želimo, da bi uspeli, saj bi s tem čez osem let imeli zopet olimpijske igre »pred vrati«. Odbojkarski komentar 2e v prejšnji številki smo omenili, da sta obe ženski ekipi Olimpije (tista, ki tekmuje v zvezni ligi in tista, ki tekmuje v republiški ligi) odstopili od nadaljnjega tekmovanja. Odbojkarski klub Olimpija nam je poslal pojasnilo, da obe vrsti zares ne moreta več tekmovati, ker v klubski blagajni ni niti dinarja. Vodstvo kluba je nekajkrat prosilo matično društvo Olimpija za pomoč, ki je bila obljubljena v proračunu, vendar so ostale vse te prošnje brez rezultata. Tako ni preostalo drugega, kot da je vodstvo odbojkarskega kluba Olimpije napovedalo odstop obeh ženskih vrst iz tekmovanja. Pri Olimpiji so nam tudi jrovedali, da moška ekipa, ki še sodeluje v republiški ligi, nosi vse stroške potovanja in gostovanja na tuj h igriščih popolnoma sama. Igralci in odborniki dajejo denar iz lastnih žepov. Seveda tudi to ne bo šlo'dolgo naprej in lahko pričakujemo, da bo tudi moška ligaška vrsta odpovedalo nadaljnje sodelovanje v republiški odbojkarski ligi. Kljub neljubim dogodkom v klubu Olimpije pa teče tekmovanje v republiški ligi naprej in so bili v prejšnjem kolu doseženi tile rezultati: Poštar : Krona 3:0, Kamnik : Olimpija 1:3, Žirovnica : Novo mesto 0:3, Jesenice : Kanal 3:2, Novo mesto : Poštar 2:2 (prekinjeno zaradi mraka). Zanimivo je, da je vrsta Kamnika, ki j e v spomladanskem delu konkurirala za naslov prvaka, tokrat precej slabše startala in izgublja celo na svojem lastnem igrišču. Slejkoprej bo jeseniška odbojkarska vrsta nosila naslov slovenskega prvaka. Tudi v vzhodni skupini republiške odbojkarske lige, ki jo vodi mariborska odbojkarska zveza, se tekmovanje bliža koncu. Že sedaj je skoraj zanesljivo, da bo prvak vzhodne skupine v coni A Partizan Hoče, v coni B pa odbojkarji Fuži-narja. Precej drugačna slika je v vzhodni skupini ženske odbojkarske lige, kjer je na prvem mestu brez konkurence Branik, na drugo pa se je povzpela vrsta Partizana iz Ruš. Graje je vreden postopek odbojkarskega kluba Fužinar, saj je ženska vrsta tega kluba odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Tekmovnje v vzhodni republiški ligi bo končano 2. X., finale za prvaka vzhodne skupine pa bo 9. X. v Ptuju. Lestvice NTZJ Na predlog zveznega namiznoteniškega kapetana Zlatka Vajlerja so sprejeli uradne lestvice najboljših jugoslovanskih igralcev in igralk za sezono 1959/60. Člani — 1. Markovič V. (P), 2. Vogrinc (Gr), 3. Harangozo (Sp), 4. Markovič VI. (P), 5. Hrbud (Ml), 6. Teran (Tr), 7. Franjič (Poš), 8. Kern, (Lj), 9. Tomažič (Lj), 10. Osmanagič (TUSK). Članice — 1. Čovič (P), 2. Plut (Tr), 5. Nikolič R. (Gr), 4. Nikolič D. (Gr), 5. Petrač (Fuž), 6. Vavee (Fuž), 7. Pjrc (O), 8. Knap (Tr), 9. Lampret (Tr), 10. Lukas (Ml). Mladinci — 1. Jamšek (Fuž), 2. Frelih 11 (Ml), 3. Gazič (Bor), 4. Grabnar (Fuž), 5. Stader (Bor), 6. Bevk (Ml), 7. Frelih I (Ml), 8. Zupančič (Gr), 9. Korpa II (Senia), 10. Sel (Senta). Mladinke — 1. Pirc (O), 2. Petrač (Fuž), 3. Krajger (Fuž), 4. Nikolič D. (Gr), 5. Knap (Tr), 6. Jernejčič (Tr), 7. Sujrer (Sp), 8. Pantelič (P), 9. Čadež (Ml), 10. Čaldarevic (Sloga). Že nekajletno načrtno delo z mladino se tudi tokrat jasno odraža na lestvicah najboljših. Očitno je, da so tako pri’mladincih kot pri mladinkah na najboljših mestih tekmovalci iz naše republike. Pa tudi pri članih se naši tekmovalci vzpenjajo vedno više. Šolska atletika gre naprej Rokometaši Odreda letos spet nimajo svojega igrišča in zato gostujejo pod Cekinovim gradom Pet atletskih novic „Lestvice Hlzs S Prav je, tla se vsaj bežno seznanimo s preostalim atletskim koledarjem za letošnjo sezono. Jugoslovanski atleti bodo letos za čuda še oktobra zelo aktivni. Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Zagrebu mladinski pokal republik. Lani se s:ovenija zaradi pomanjkanja- finančnih sredstev ni udeležila te tradicionalne prireditve, ki je prejšnja leta kar po pravilu prinašala Sloveniji prvo mesto. Reprezentanca za Zagreb je že sestavljena in po rezultatih z državnega prvenstva, ki je bilo lahko vsaj površno merilo sil med posamezniki republikami, gresta slovenski ekipi tako mladincev kakor tudi mladink v Zagreb z lepimi možnostmi za visoko uvrstitev. H Vsi najboljši atleti in atletinje Jugoslavije pa se bodo zbrali 8. in 9. oktobra v Ljubljani. Na združenem finalnem tek- n, Franc Červan (ŽAK Maribor) — slovenski rc' sider v teku na 3000 in 10.000 m mo vanju po 6 najboljših moških in ženskih ekip bomo videli skoraj brez izjeme vso jugoslovansko elito in to ne le reprezentante ampak tudi drugo in tretjo garnituro. Tekmovanje bo na stadionu Ljubljane v Šiški, v soboto z začetkom ob 15. uri, nedeljo pa ob 14. uri. Več o udeležencih in favoritih v prihodnji številki. * B Naslednja postaja najboljših je Beograd. Prvič v zgodovini jugoslovanske atletike se bedo na stadionu JLA zbrale republiške reprezentance Srbije, Hrvat-ske in Slovenije (samo moški). Ta troboj republik bo spet predstava vsega kar jugoslovanska atletika premore. Upajmo, da bodo republiške atletske zveze še uspele dobiti na start vse najboljše, kajti termin za to tekmovanje je res pozen in mnogi vrhunski atleti imajo najbrž letos že dovolj tekmovanj za seboj. Zlasti v Sloveniji smo imeli z medrepubliškimi srečanji slabe izkušnje, saj smo v tradicionalnih dvobojih proti Hrvatom tradicionalno izgubljali, čeprav smo bili objektivno močnejši. Naša reprezentanca je namreč vedno nastopala oslabljena. B Na isti termin, to je 15. oktobra bo v Ljubljani celo mednarodna prireditev. Na pobudo madžarske atletske zveze bo gostovala ženska reprezentanca Budimpešte, pri čemer Madžari ne bodo pripeljali celotne reprezentance, ampak bo to kombinirana ekipa, sestavljena iz državnih reprezentanc in mlajših perspektivnih atletinj. Nasprotnik je reprezentanca Ljubljane, ki bo seveda iskala tudi ojačanja po Sloveniji. Povratno srečanje Ljubljana : Budimpešta bo v Budimo***!? leto. B Preteklo nedeljo so Dna tri državna prvenstva za mladince. Rezultate mlajših iz Tuzle smo objavili. Danes lahko poravnamo še svoj dolg za prvenstvo starejših v Mostarju. Nimamo pa sreče s Sento, kjer so tekmovale mladinke, kajti še vedno ne poznamo rezultatov. Nekaj važnejših rezultatov iz Mostarja: 100 m Lovrič (ASK) 11.6, 200 m Muc (Branik) 23.9, 400 m Stanovnik (Svoboda) 49.8, 800 m Stanovnik (Svoboda) 2:04.7, 1500 m Spahič (Sarajevo) 4:10.0. 110 m ovire Taks (Mar) 16.6, 1500 m zapreke Korbar (KI) 4:41.0, 4 v 409 m Kladivar 3:46.5. višina Todcsijevič (CZ) 180, troskok Kecman (Part) 14.1 * disk Sehalj (Sar) 50 S7. kla-divo Mari' (Sar) 52.11, peteroboj Vajdič (R. Tr) 2183. Člani A — 1. Teran (Tr), 2. Tomc (Tr), 3. Tomažič (Lj), 4. Kern (Lj), 5. Zajc (Lj), 6. Podobnik (O), 7. Sedej (O), 8.—9. Zidar, Godina (oba M), 10. Vecko (Kem). Člani B — 1. Marušič (Tr), 2. Petrovič (Tr), 3. Pirc (Mar), 4.-5. Miklavc (O) in Vecko (Kem), 6. Rehar (Mar), 7. Sazonov (II), 8.—9. Perne (O) in Petročnik (11), 10. Plut (Tr). Članice — 1. Plut (Tr), 2.-3. Petrač (Fuž) in Pirc (O), 4. Vavče (Fuž), 5. Lampret (Tr), 6. Črešnjevec (O), 7.—8. Čadež (Ml) in Knap (Tr), 9. Kojterer (Lj), 10. Krajger (Fuž). Mladinci — 1. Jamšek (F), 2. Vecko (Kem), 3. Frelih II (Ml), 4. Bevk (Ml), 5. Perne (O), 6. Grabner (F), 7. Frelih I (Ml), 8. Rehar (Mar), 9. Gruden (O), 10. Trupej (O). Mladinke — 1. Pirc (O), 2. Petrač (F), 3. Krajger (F), 4. Knap (Tr), 5. Čadež (Ml), 6. Horvat (Lj), 7. Zrimec (O), 8. Jernejčič (Tr), 9. Omerza (Lj), 10. Omladič (O). Pinonirji— i. Trupej (O), 2. Strojnik (O), 3. Sazonov (II), 4. Zupančič (O), 5. Jemc (Lj), 6. Cih (Jes), 7. Pev-cin (Kem), 8. Novak (Tr), 9.—10. Makan (F) in Kastelic (O). Pionirke — 1. Zrimec (O), 2. Vi. rant (O), 3. Mikec (E), 4. Dežman (F), 5. Turk (E), 6.-7. Kričej (F) in Škrl (O), 8. Milič (Tr), 9. Kuralt (Kr), 10. Plevel (II). Pred nairm so rezultati letošnjega srednješolskega ekipnega prvenstva Jugoslavije. V določenem roku je Atletski zvezi Jugoslavije uspelo zbrati vse podatke le iiz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Ostale tri republike niso dostavile svojih rezultatov in to je škoda zlasti v primeru Hrv a tske, ki je izvedla tekmovanje v velikem obsegu in bi z njenimi rezultati dobili vse drugačno sliko. Tako so nastopile v treh republikah vsega skupaj 403 ekipe. Od tega v Srbija 231, v Slovenija 134, ostale pa v Bosni in Hercegovini. Slovenska udeležba je solidna, čeprav še Vedno daleč od tega, da bi nas lahko povsem zadovoljila. Šole so bile o tekmovanju obveščene sicer neposredno iz Beograda, vendar pa bi imela nedvomno več uspeha pot preko republiških organov in to ne samo atletskih, ampak tudi šolskih. Predvsem lahko ugotovimo še td, da so v mnogih krajih tekmovali posamezno in ekipno v atletiki tudi izven predpisanega programa in ti rezultati seveda niso našli mesta v zvezni razvrstitvi. Ce pa moramo koga kritizirati, potem je to vsekakor Ljubljana. V vseh 4 kategorijah je nastopilo samo 11 ekip. To govori istočasno o slabostih s treh strani. Prvič atletske organizacije na področju Ljubljane od republiškega foruma pa do klubov niso opravile svoje dolžnosti pri uveljavljanju šolskih tekmovanj. Drugič lahko isti očitek naperimo proti šolskim vodstvom in tretjič proti profesorjem in učiteljem telesne vzgoje, za katere je v Ljubljani že znano, da so vse prej kot navdušeni poborni.kii atletike. Ob takšnem delu v šolah seveda tudi ljubljanska atletika v celoti nima posebno svetlih perspektiv. In še nekaj rezultatov: osemletke — dijaki: 1. OŠ G jura Jakšič, Cuprija 7291, 2. OŠ Lucijam Seljak, Kranj 6772, 3. III. OŠ Celje 6700. 7. I. OŠ Ljubljana, 11. III. OŠ II Celje. 33. I. OŠ Celje, 14. OŠ Alojz Kebe, Ljubljana, 15. I. VŠ Murska Sobota, 16. OŠ Boris Kidrič, Ljubljana, 18. II. OŠ Velenje, 20. OŠ Hinko Smrekar, Ljubljana, osemletke — dijakinje: 1. I. OŠ Šoštanj 6926, 2. OŠ Bosanski Brod 6794, 3. OŠ Gjura Jakšič, Cuprija 6324, 4. OŠ Bojan Ilih, Maribor, 6. OŠ Celje, 7. OŠ Mirko Bračič, Kočevje, 8. III. OŠ Ce- Gradisovi športniki ob 15-letnici podjetja Med mnogimi športnimi tekmovanji delovnih kolektivov, ki so sedaj vedno pogostejša, je prav gotovo omembe vredno tekmovanje delavcev in uslužbencev delovnih enot (gradbišč in gradbenih vodstev) Gradisa iz vse Slovenije. Na tem tekmovanju, ki je bilo ne dolgo tega v Ljubljani, je nastopilo ' nad 400 tekmovalcev v odbojki, namiznem tenisu, nogometu, streljanju, kegljanju, balinanju in šahu. Vodstvo in -sindikalna organizacija podjetja sta pokazali za te športne igre veliko razumevanja in sta organizacijo materialno in moralno prav dobro podprla. To smo lahko ugotovili tudi ob otvoritvi in zaključku tekmovanja, ko so vodilni funkcionarji izrazili svoje zadovoljstvo, da se Gradisovi delavci in uslužbenci zlasti pa mladina, aj radi ukvarjajo v svojem prostem Ije, 9. I. OŠ Murska Sobota, 10. II. OS Šoštanj, 11. OŠ Hudinja, 13. OŠ Lucijam Seljak, Kranj, 17. II. OŠ Konjdce, srednje in strokovne šole — dijaki: 1. gim. Cuprije 11.324, 2. učiteljišče Titovo Užice 11.266, 3. gimn. Celje 11.200, 5. TŠŠ Maani-bor, 6. učiteljišče Celje, 14. Elektrogospodarska šola Maribor, 16. TSŠ II Maribor, 18. ZIŠ Maribor, 19. I. gimn. Maribor, 22. ESŠ Celje, 25. II. gimn. Maribor, 27. gim. Kočevje, srednje in strokovne šole — dijakinje: 1. učiteljišče Titovo Užice 10.767, 2. gim. Senta 10.178, 3-učiteljišče Celje 10.169, 5. gim. Celje, ESŠ Celje, 8. II. gim. Maribor, 12. ESS Maribor, 13. učiteljišče Maribor, 16. Va-, jenska šola oblačilne stroke Maribor, 18. TSŠ Maribor, 25. Administrativna šo4a Maribor, 28. gimnazija Kočevje. oiovensKi waterpolisti na kvaj TRIGLAV Sredi preteklega tedna so se končale v. Somboru kvalifikacije za vstop v II, zvezno vaterpolo ligo. Na tem tekmovanju sta letos Slove-nizo zastopali dve ekipi, Triglav in ŽPK Ljubljana. Ker bodo v prihodnji sezoni povečali I. in II. zvezno vaterpolo ligo na osem članov so letos iz kvalifikacijskih tekmovanj dobili pravico sodelovanja v II. ligi kar štiri moštva. Ekipa kranjskega Irigiava si je z drugim mestom priborila mesto v II. zvezni vaterpolo hf>i) kjer bo sodelovala v prihodnji sezoni. Na kvalifikacijah v Somboru je sodelovalo sedem ekip: dve iz Slovenije (Triglav in ŽPK Ljubljana), dve iz Hrvatske (Naprijed in Vela Luka) dve iz Srbije (Polet in Bečej) ter prvak Črne gore Riviera. Kranjčani so začeli razmeroma slabo ia V prvih treh kolih izgubili dve tekmi proti Poletu in Ljubljani, proti koncu turnirja pa so zaigrali vedno bolje in premagali vse ostale nasprotnike ter tako osvojili zasluženo drugo mesto. Prav nasprotno so igrali Ljubljančani. V prvem kolu so s prvakom turnirja Poletom igrali neodločeno 5:3, potem so prema-gali v naslednjih dveh kolih Riviero in Triglav, in ko je kazalo, da so celo favoriti za prvo mesto so do konca turnirja izgubili vse preostala tri srečanja. Z izjemo Riviere so bile vse ekipe zelo izenačene o čemer pričajo prav rezultati Ljubljane, ki je končala sicer na petem mestu, igrala pa je neodločeno s prvakom in premagala drugoplasirano ekipo turnirja. Rezultati obeli slovenskih predstavnikov so bili: Triglav — Vela Luka 4:3, Triglav — Polet 3:4, Triglav — Riviera 7:3, Triglav — Ljubljana 2:4. Triglav — Bečej 3:2, Triglav — Naprijed 6:3. Ljubljana — Polet 3:3, Ljubljana — Riviera 7:2, Ljubljana — Triglav času z različnimi panogami športa. TO pa je istočasno zelo koristno za razvedrilo in pa za tovariško povezovanj« posameznih delovnih enot. Zato so Gradisove športne igre postale že kar tradicionalne, poseben poudarek in pomen pa so dobile prav letos, ko podjetje s svojimi kolektivi praznuje 15-lefcnico svojega obstoja. Ni odveč, če povemo, da je tudi športna dejavnost v tem podjetju skoraj prav tako dolga. Tekme so trajale dva dni, borbe so bile vsepovsod zelo trde in zagrizene. Najostrejša tekmeca med seboj sta bila kolektiva Centralnih obratov in gradbenega vodstva iz Ljubljane, ki sta nastopila tudi z največ ekipami. Za las je pripadla zmaga CO, ki so si priborili za letos tudi prvič razpisani prehodni pokal »Gradisovega vestnika«. Precej dobro so se borili še Mariborčan*, vendar jim letos ni uspela popolna zmaga. Zmagovalci v posameznih panogah so postali: v nogometu in odbojki Gradbeno vodstvo Maribor, v krosu Gradbišče Zalog, v balinanju in streljanju z MK puško CO Ljubljana, v namiznem tenisn C O Maribor, v šahu Gradbeno vodstvo Ljubljana, v kegljanju moški Jesenic« in ženske Centrala Ljubljana, v streljanju z zračno puško CO Maribor. — Končni vrstni red pa je tale: CO Ljubljana 13, Gradbeno vodstvi Ljubljana 10, GV Maribor in Centrala Ljubljana po 8, CO Maribor 7, Gradbišč« Jesenice 6, Gradbišče Zalog 3, Gradbišč« Škofja Loka 3, Gradbišče Koper 1, G. Celje in OOP Ljubljana 0 točk. Slovenski waterpolisti na kvalifikacijah l član druge zvezne lige 4:2, Ljubljana — Bečej 2:3, Ljubija^ na — Naprijed 1:2, Ljubljana —* Vela Luka 1:3. ^Vaterpolisti Triglava so z v sto* pom v II. zvezno waterpolo ligo prekinili 11-letno odsotnost slovenskih klubov v zvezni ligi. 1949. leta je Enotnost kot edini slovenski predstavnik po vojni sodelovala zadnjikrat v II. zvezni ligi. Ko so to leto waterpolisti Enotnosti izpadli i* lige so bili 11-letni napori igralcev. Ilirije, Ljubl jane in Triglava zaman, da bi si priborili mesto med zveznimi ligaši v vaterpolu. Prav zaradi tega je uvrstitev Kranjčanov v to tekmovanje toliko bolj pomembno. Igralci Ljubljane imajo še zadnjo priložnost, da se uvrste v to tekmovanje. Kot petoplasirana ekipa ima* jo pravico izzvati zadnjeplasirano ekipo II. zvezne lige Spartak, da v medsebojnem dvoboju določijo, kdo bo osmi član tega tekmovanja. Lestvica turnirja: Palet (Sombor) 6 4 2 0 23:14 10 Triglav (Kranj) 6 4 0 2 25:19 8 Naprijed (Zagreb) 6 3 2 1 24:20 8 Vela Luka 6 3 1 2 33:23 7 ŽPK Ljubljana 6 2 1 3 18:17 5 Bečej 6 2 0 4 21:20 4 Riviera (Denoviči) 6 0 0 6 13:44 0 V Splitu so končali tudi tekmovanje vaterpolisti II. lige. Končni vrstni red ekip je: KPK Korčula* POŠK (Split), Primorje (Reka), Pri' morac (Kotor), Crv. zvezda (BeO' grad) in Spartak (Subotica). V /• ligo sta se tako uvrstila Korčula 1,1 POŠK, medtem ko preseneča plaSj ma Primorja, ki mu tudi letos uspelo, da bi se uvrstil v I. razre našiti vaterpolo moštev., Z novia članom POŠK bo imel Split že ekipe v I. zvezni vaterpolo ligi- Komentar zvezne košarkarske lige Hešportna racunka KZJ bi morala spremeniti določila in tekmovalni pravilnik — Proleter nastopil v Ljubljani z nešportno taktiko — Taka moštva ne sodijo v zvezno ligo — Težki časi za Ljubljano oMoLitev Nadaljevanje v zvezni kešarkar-ški ligi se še vedno odvija v senci olimpijskih iger. Da je mera polna. Pa ovira ligaše še izredno slabo jelensko vreme, ki po eni strani bolj prazni kot polni klubske blagajne. Po drugi strani pa onemogoča regularni potek iger. Tako smo v prveni kolu jesenskega dela tekmovanja ostali brez rezultata slovenskih li- razložilo težave, s katerimi se bori naš državni prvak. Predvsem so bile v pripravah problemi z vigra-vanjem moštva, kajti kakor znano, so kar 4 standardni igralci nastopali za državno reprezentanco in bili tako izločeni od skupnih priprav in specifičnih taktičnih potez, ki jih Olimpija na svojih treningih uvaja v svoj vadbjeni program. gašev Olimpije in Ljubljane. Žara- Olimpija na tekmi s Proleterjem še di kratkega časovnega obdobja je zdaleč ni pokazala vsega, kar zmo- KZJ sklenila, da moštva odigrajo Ysa srečanja v roku 6 mesečev, kar Pomeni, da morajo nastopati celo Po dvakrat na teden! V drugem kolu je Olimpija sprejela v goste Proleterja iz Zrenjani-Ba. Tekma se je končala z 32:20 (25:15) za Ljubljančane, ne da bi moštvi odigrali polnih 40 minut re. Opravičilo je morda v tem, da ji spolzko igrišče in težka žoga nista dovoljevali homogene in tehnično dovršene igre. Čudno se nam zdi, da Olimpija ni poslala v boj more zanašati samo na svoje sedanje igralce in reprezentante, saj ima naj lepšo šolo pri drugih klubih, ki so čez noč padli z vrha na dno prav zaradi nepravilne kadrovske politike. In še nekaj — zapostavljanje mladega človeka ni niti najmanj vzgojno, še manj pa vzpodbudno! Pri Ljubljani pa je položaj še mnogo težji. Moštvo vstopa v jesenski del tekmovanja še s slabšimi obeti kot je končalo prvi del. Fantje so se pripravljali vsega skupaj menda 10 dni, kar je seveda odločno premalo v težki borbi za točke. Iz kluba odhajata dva igralca na mlajših moči, torej svojih odličnih odsluženje kadrovskega roka (dr. Ves prejšnji teden so bile v Romuniji in na Poljskem tradicionalne kolesarske dirke, katerih so se udeležili najboljši evropski tekmovalci. V Romuniji sicer niso sodelovali najboljši dirkači iz evropskih držav, medtem ko so se na Poljskem spoprijeli mnogi znani amaterji, ki so se izkazali tudi na drugih etapnih dirkah, na olimpijskih igrah in na svetovnem prvenstvu v Leipzigu. Poročali smo, da so se teh dirk udeležili tudi nekateri Jugoslovani, ki pa niso zadovoljivo opravili svoje naloge. Prav ob teh dveh prireditvah bi bilo pametno spregovoriti o vrednosti našega kolesarskega športa in o odločitvi kolesarskih forumov, ki so poslali naše tekmovalce v Romunijo in na Poljsko. Naše izbrano kolesarsko moštvo se je kakor znano odlično izkazalo na tradicionalni dirki »Po Jugoslaviji«. Takrat smo tudi ugotovili, da imamo le nekaj kolesarjev, ki so sposobni iti v korak z najboljšimi amaterji v Evropi. Pa še zanje je veljala ugotovitev, da bi morala biti njihova vadba izven sezone bolj smotrna in da bi se moral med dirko vsak. tekmovalec odločneje boriti za dosego takšnih položajev, ki v finišu odločajo o uspehu. Takoj po končanih olimpijskih igrah Je naSe kolesarsko vodstvo določilo tekmovalce za dirko »Po Romuniji« in kolesarje za dirko »P* poljski«, ne da bi se prepričalo v kakšni formi so tekmovalci in ali bo njihov* prisotnost bolj škodovala kot koristila ugledu našega športa. Izkazalo se je, da so bili vsi tisti tekmovalci, ki so zastopali Jugoslavijo tako po Romuniji kot po poljskem premalo pripravljeni in da so odšli na pot, ne da bi kdo vedel kakšna je njihova forma. yprašamo se sedaj, kakšen pomen je imelo poslati na tekme tekmovalca, ki na tak lahkomiseln način škodujejo komaj doseženemu ugledu, Mi so si ga pridobili Žirovnik in njegovi tovariši v Rimu? Milo rečeno — odločitev o udeležbi Jugoslovanov v Romuniji in na Poljskem je nepremišljena in ponovno terja od merodajnih vestnejšo presojo, saj gre za prestiž v mednarodni areni. Naši kolesarji, razen peščice, niso za zdaj še sposobni nastopati na težjih mednarodnih etapnih dirkah in je vsako nepotrebno trošenje sil škodljivo za tekmovalce yune, ker nastoralo nezadostno pripravljeni in tud! za uvrstitev našega kolesarstva na mednarodni jakostni lestvici. mladincev, ko je bilo na dlani, da Proleter že vnaprej ni računal na zmago? Mnenja smo. da bi moralo igre, tako kot predvideva košarkar- tehnično vodstvo Olimpije takoj ko 8ti pravilnik. V 5. minuti drugega je videlo, da je prišlo iz Zrenjani- polčasa sta zagrebška sodnika Vol- na le 5 igralcev, prijaviti zapisni- Vranič in Perhaj). Škerjanc še ni začel z nastopi, ker ima premalo treninga. Nekateri so sploh prenehali z igranjem. Zato je pri Ljubljani zares velik problem kako obdržati moštvo še naprej v zvezni ligi. Tehnični vodja Brumen bo odslej dalje vodil treninge in tudi nastopal v borbi za točke. Ljubljana mora zbrati doma 8 točk, zunaj pa vsaj 2, torej skupno 10 točk, če bo hotela ostati v ligi. To ni nemogoče, če bodo odslej dalje na treningih vsi igralci zavzeto zavihali rokave in če. se bodo na samih srečanjih srčno borili. Zdi se nam, da bi morali pri Ljubljani bolj misliti na telinie-"no izpopolnjevanje mladincev in jim omogočiti kakršnakoli srečanja, kajti nenadoma preiti iz mladinskih v članske vrste, ni lahka, tamveč sila tvegana zadeva. M. Lipar Rezultati XI. kola: Beograd : Crvena zvezda 100:83 Železničar : Ljubljana 42:2? Olimpija : Proleter 52:20 Partizan : Zadar 47:46 Sloboda : Radnički 45:16 Plavalci brez državnega prvenstva Zmešnjava v zveznem koledarju — Hamiicap za slovenske klube 11L i.n 20. avgusta bi moralo biti državno prvenstvo v plavanju za po-samez-nilke v Kranju. Teden dni pred tem prvenstvom pa so klubi dobili sporočilo, da je prvenstvo za radii hladne vode v Kranju (beri priprav olimpijcev) preloženo. Strinjamo se z dejstvom, da datum dr-žavne^a prvenstva niti najmanj ni bil primer.en naše olimpijce, ki so bili tik pred odhodom v Rim. Toda ne moremo pa mimo dejstva, da smo za to vedeli že takrat, ko smo sestavljali koledar in da merodajni že takrat niso pomislili na to, da so postavili datum državnega prvenstva že na dan odhod^ naše ekipe v Rim. Seveda pa je s prestavitvijo državnega prvenstva postajal poEožaj v BOKSARJI se pripravljalo (er in Spil jak zaključila tekmo, ker jc na igrišču ostal'en sam igralec Proleterja — Loči. Tekma se je to-*ej končala v čudnih okoliščinah, ki Pečejo kaj slabo luč na ves košarkarski tekmovalni sistem. Proleter je prišel v Ljubljano s igralci, kar je dovolj velik dokaz, "a so imeli igralci iz Zrenjanina *'0je nešportne namene. V prepri-Panju, da bodo morali položiti orožja Olimpiji, niso vzeli s seboj več-je£a števila igralcev in tako hoteli, v? so tudi pokazali dogodki na igri-*c'i, že v prvih minutah igre doseči ®T°j cilj: čimpreje končati igro in . . hiinimalnmi porazom oditi iz .-Jubljane. Maloštevilno občinstvo •e z ogorčenjem sprejelo zaključni 'pdnikov žvižg, saj je bilo prikraj-^ano za športni užitek, po drugi .'rani pa 130 dinarjev za takšno Igračkanje — je več kot preveč! 'Prašamo se, kakšen smisel ima še adnljnjo tekmovanje za blesteče , fzuvne naslove, če se nekateri klu-1, poslužujejo takšnih nešportnih P^jeniov? Mar ne bi mogel Prolc-,er onclnt; «, }K)j mladince, seveda da karju in delegatu tudi mladince, ki bi na lahek način prestali ognjeni krst v borili za točke. Cas bi bil, da Olimpija misli na pomladitev moštva in da s pravilno kadrovsko politiko in uvajanjem mladih moči v prvo moštvo skuša že danes pripraviti mlade ljudi za naslednje tekmovalne sezone. Olimpija se ne Reprezentanca ljubljanskih boksarjev, ki je julija gostovala v Zahodni Nemčiji z velikim uspehom, bo 2. oktobra sprejela v goste reprezentanco \Vuppertala. Boksarji tega znanega industrijskega mesta bodo vsekakor trd oreh Ljubljančanom. Zato se bo naša reprezentanca na to srečanje dobro pripravila. Člani BK Ljubljane se pripravljajo v Rovinju, medtem ko njihovi tovariši iz BK Odreda pod vodstvom Janeza Galeta trenirajo v novo urejeni telovadnici na stadionu za Bežigradom. Reprezentan-ca Ljubljane bo sestavljena takole: Kovač, brata Vuk, Balič, Prešeren, Bitenc, kot gosta Drofenik in Leskovar iz Maribora, Klembas iz Zagorja in Jakhel. Še nekaj prireditev bo vsekakor razveselilo ljubitelje boksa. Boksarska zveza Slovenije pripravlja namreč gostovanje tržaške ekipe, v kateri bo nastopil tudi evropski prvak in olimpijski zmagovalec Benve-nutti. Prireditev naj bi bila v drugi polovici oktobra, seveda če bodo uspešno zaključena vsa pogajanja. BZS pa je razpisala tudi ekipno prvenstvo mladincev, za katero se je priglasilo troje ekip — Maribor, zasavski Rudarji in Odred. To bo prvo tovrstno tekmovanje v državi, saj doslej še nobena republika ni iz- vedla ekipnega mladinskega prvenstva. Tudi borbe naših mladih boksarjev bodo na sporedu predvidoma 8. oktobra in ker organizatorji upajo, da se bosta prijavili še dve moštvi Ljubljana in Olimp-Celje. lahko trdimo, da bo ta način tekmovanja mnogo prispeval k razvoju mladinskega boksa v naši državi. km mkm nvuvb zveznem koledarju vedno bolj zapleten. Pridružilo se je gostovanje Japoncev in Plavalna zveza Jugoslavije je želela to priložnost izkoristiti za mednarodno prvenstvo v plavanju, ki naj bi bilo po obvestilu PZJ 11. in 12. septembra v Zagrebu. Dva dni pred prvenstvom pa so dobili klubi ponovno telegrafsko obvestilo, da je prvenstvo prestavljeno za dan preje t. j. 10. in 11. septembra in sicer v Mostar. Jasno je, da se zaradi tako poznega obvestila in tolikokratnih sprememb datuma in kraja tekmovanja ni udeležila niti polovica pozvanih tekmovalcev. Tako smo iz časopisnih poročil zvedeli, da je bil v Mostarju samo mednarodni miting. Prav verjetno je, da PZJ zaradi tako skromne udeležbe ni mogla tega tekmovanja proglasiti za državno prvenstvo in ji je dala samo »naziv« mednarodni miting. Tako kot vse kaže — kajti malo verjetno je, da bi sedaj PZJ še enkrat, tokrat že četrtič letos napovedala državno prvenstvo — bodo letos ostali plavalci brez državnega prvenstva, kar bo menda edinstven primer v vsej zgodovini jugoslovanskega plavalnega športa od leta 1920 dalje. Z zmešnjavo v koledarju pa je prišlo še do prestavitve finala za ekipno prvenstvo FLRJ, s čemer sta močno prizadeta oba slovenska kluba Triglav in Ljubljana. Po prvotnih propozicijah bi moralo biti finalno tekmovanja za ekipno prvenstvo 14. septembra. S spremembami v koledarju pa so določili nov datum za finale — 30. september. V Ljubljani sta že 14 dni zaprti obe kiopar-lišči, prav nič boljši ni položaj v Kranju. V športnih poročilih pa beremo, da imajo primorski plavalci še v polnem teku tekmovalno sezono. Zagrebški plavalci — ki sc poleg obeh slovenskih klubov edini »kontinentalci« — imajo zimski bazen, kjer lahko kljub hladnemu vremenu nadaljujejo-nemoteno svojo sezono. Kako morejo potem slovenski predstavniki, ki sodelujejo v tem tekmovanju in ki že mesec dni niso bili v vodi, stopiti na štartni kamen kot enakovreden tekmec plavalcem, ki bodo vse do finala lahko redno trenirali. To je nedopustna kršitev osnovnih načel tekmovalnega sistema, s katero se oba slovenska predr-stavnika ne moreta pomiriti M. P. Ztok Blaira pri Crveni zvezdi Kaj je z umetno skakalnico v Mostecu? » - poslati e jih sploh ima? Vse to kaže. za '?nes klubom en sam cilj: borba jj. obstoj v zvezni ligi ne oziraje se . športno zavest, moralo in pošte-tpi®' Mnenja smo, da je prav ta im !,1a. najlepši primer za razpravo do kjdhodnji skupščini KZJ,' ki naj v -P,.11* ali spremeni svoje statute Ki-- . - da se ne bi več ponavljali (l0£°dki kot smo jih videli j(>,_ knii med Olimpijo in Proleter- Jem. Te? jnoštvu ______ Čgtjddfno vodstvo nam je pred za- Olimpije pa še tole. itvo nam je \ -°m dela jesenskega tekmovanja Čez nekaj tednov se bo začela nova hokejska sezona. Umetni drsališči v Beogradu in na Jesenicah sta že pod stalno kontrolo strokovnjakov, ki upajo, da bodo prav kmalu usposobili ledeno ploskev za posebno vadbo na ledu. Pred novo hokejsko sezono smo zvedeli nekaj novic, ki seveda niso vse potrjene s prvih virov, toda, če se šušlja za vogali, potem morda le nekaj drži. H Letos bo treniral hokejsko moštvo Grvene zvezde bivši trener Jeseničanov, Čeh Zdenek Blaha. Ta znani strokovnjak se je že dalj časa potegoval za vadbo ljubljanskega moštva, končno pa mu je le uspelo dobiti dovoljenje od svojih nadrejenih forumov za potovanje v Beograd. ® Pod vodstvom Volkowskega že nekaj tednov vadijo jeseniški hokejisti. Slišali smo, da so imeli Jeseničani precejšnje težave s posa-. meznimi igralci. Tako sta hotela oditi iz matičnega društva Klinar in Trebušak, pa tudi mlajši kot Tišler in Smolej niso bili zadovoljni z ne- katerimi odločitvami klubske uprave. Vse je kazalo, da bo prišlo do resnejših zapletov, toda odločni klubski funkcionarji so vendarle pomirili duhove in Jeseničani bodo skoraj gotovo nastopili v isti sestavi kot prejšnje leto. ■ Veliko je bilo govorjenja o otvoritvi novega umetnega drsališča v Ljubljani še letošnjo sezono. Res je, da gredo dela h kraju, toda otvoritve to zimo še ne bomo doživeli. Precej je bilo govora tudi o tem, da bodo umetno drsališče pokrili. vendar menimo, da mora Ljubljana dobiti najprej umetno ledeno ploskev, o vsem drugem pa se lahko kasneje natančno pogovorijo strokovnjaki med seboj. Letos torej še ne bo umetnega drsališča, prav gotovo pa prihodnjo jesen. Bi Tudi v Zagrebu so bili prepričani o otvoritvi novega umetnega drsališča v decembru mesecu. Kakor v Ljubljani tako imajo tudi v Zagrebu težave in zato dvomimo, da bodo Zagrebčani že letos nastopili na umetni ledeni ploskvi. Smučarska zveza Slovenije je že sestavila načrt dela za tekmovalce vseh treh disciplin. Takoj po končani lanskoletni sezoni so posamezni referenti poslali tekmovalcem načrt treninga v suhi sezoni, ki naj bi se stopnjeval prav do začetka nove zime. O tem kako so se posamezniki pripravljali — Če so sploh poslušali nasvete trenerjev in referentov — na tem mestu ne bomo razpravljali. Omenili bi, da so se te dni zbrali v Portorožu nekateri alpinci in skakalci, ki se pod vodstvom Rudija Finžgarja in Magušarja že pripravljajo za novo sezono. Za trening so si izbrali vodno smučanje, v določenih urah .pa jih bosta oba bivša Reprezentantu Finžgar in Magušar skušala tudi kondicijsko okrepiti. Zal se tega treninga Že lani so sklenili, da bodo v Ljubljani zgradili skakalnico ia umetne mase. V ta namen je zvexi»| kapetan za skoke Bogo Šramel pripravil elaborat in se že dogovarja s strokovnjaki za gradnjo skakalnice. Ker ni bilo-denarnili sr«*dm»v, so gradnjo preložili na letofuje leto. Zvedeli smo, da je OLO Liuo-Ijana odobril vsoto 10 milijonov, Izvršni svet LS LRS pa okrog 4 milijone prav za ta dela. Sprašujen*# se. torej, zakaj niso letos pristopili h gradnji skakalnice na Mostecu, ker se prav lahko zgodi, da bo ta gmotna podpora za prihodnje leto propadla? * Na ledeniku pod Prisojnikom, 10 minut od Mihovega doma, zaide le sem in tja najbolj vnet smučar. Ču- niso mogli udeležiti vsi povabljeni di nas, da niso znali izkoristiti snež- smučarji in od 20 povabljenih tečajnikov jih je prišlo v Portorož okrog 10. V tem času je namreč precej naših vrhunskih smučarjev odsotnih, nekateri pa se pripravljajo za zaključne izpite na univerzi. Tečaj je^ trajal 4 dni. v oktobru pa bodo odšli na Češko kočo, kjer bodo imeli na znanem ledeniku 10-dnevni trening. nega plazu kranjskogorski smučarji, ki so imeli res edinstveno priložnost trenirati skozi vse leto. Še več, smučarji iz Kranjske gore se niso niti odzvali povabilu SZS, ki je pred nedavnim organizirala suhi trening v Porentovem domu. Ali je res tako daleč od središča Kranjske gore pa do Porentovega doma, ki je prav tako v Kranjski gori. žVogfomefni mozaik Pretekli teden po igriščih slovenske lige — Neljubi dogodki v Mariboru — Rekord v streljanju kotov v Celju Mnogokrat se zgodi, da o tu-delj-tkih poročilih o nogometnih tekmah slovenske conske lige. ni moč pooe-dati osega, kar se dogaja na in okoli igrišč, zalo srno se odločili, da hotno tu in lam pogledali tudi za teden dni nazaj in se uslaoili oh zanimivostih, ki so jih naši novinarji in dopisniki opazil na prvenstvenih tekmah. Bera prejšnjega tedna je torej takale. V Celju 20 neizkoriščenih kotov Vsak nogometni strokovnjak vam bo zatrdil, da pomeni kot za vsako enajstorico nekaj posebnega. Predstavlja veliko priložnost za dosego gola, slišimo celo mnepja, da velja kot pol gola ali pa taka, ki pravijo, da veljajo trije koti za 1 gol. Včasih ta vpravilac res držijo, mnogokrat pa tudi ne. Tekma, ki so jo igrali preteklo nedeljo med Olimpom in Krimom, je postavila na glavo vsa ta in podobna pravila Slaba obramba Olimpa je namreč napravila kar Vi kotov, obramba Krima pa 5 — skupni izkupiček je bil torej 20 kotvo, kar je za eno samo tekmo redkost, ki jo težko zasledimo. In vendar napadalci obeh enajstoric niso kakršnihkoli fines prepričljivo premagala tehnično boljšega nasprotnika. Vsi ti prodori pred Jazbinškova vrata niso bili kronani z uspehom in od mnogih stoodstotnih priložnosti se je žoga le dvakrat kotalila po mreži. In Krtmovci? Ves drugi polčas so popolnoma prevladovali na igrišču, žoge pa kljub temu niso mogli spraviti o vrata . . Tretja posebnost? Odlično sojenje sodnika Tavzesa iz Ljubljane! Takšnega nogometnega arbitra o Celju že dolgo ni bilo. Gorica samo z osmimi igralci Precej nenavaden dogodek se je odigral prejšnjo nedeljo tudi o Mariboru. Čeprav je bil začetek dokaj slovesen, saj je Vidic igral svojo jOO. tekmo, so bili mnogi gledalci ob zaključku tekme precej razočarani. Prvi polčas je minil o fair borbi obeh nasprotnikov, v drugem polčasu, ko je Maribor povedel s 4:2, pa so nogometaši Nove Gorice izgubili glavo. Delali so prekršek za prekrškom. ugovarjali so sodniku, ki je moral konec koncev poseči po najstrožjem ukrepu — pričel je z izključitvami. V 71. minuti je odšel v izkoristili niti pn* od ' h velikih < pliioznosti. kje so vzioki? Strelci so se slabo izkazali, še posebno je bilo opazili slabo igro z glavo Se eno posebnost je bilo videti na tekmi. Tehnično znanje je kapituliralo pred enostavnost jn in borbenostjo. h.najstorica Olimpa je namreč brez slačilnico nogometaš Nove Gorice Gorjan, le malo za tern Oolič, v 85. minuti pa še Gulin. Na naših igriščih je prava redkost, da Bi moral sodnik izključiti v eni sami tekmi kar 3 igralce iz enega moštva, saj so le-ti napravili kaj slabo uslugo svojemu klubu. Tekmo so morali končati samo z 8 nogometaši, pričakujemo pa lahko, da bodo tudi kaznovani in se bo njihova odsotnost v moštvu občutno poznala tudi o naslednjih tekmah prvenstva. Ali je zmaga Ilirije presenečenje? Čeprav je deževalo, je prišlo na igrišče Ilirije precej več gledalcev kot smo jih pričakovali. Ko smo se malo pomešali mednje, nam ni bilo več težko uganili, da jih je precej prišlo že zaradi lega. ker so računali, da bodo videli prejšnjega igralca Ilirije Pirca v novem dresu NK Ljubljane. Seveda so se pri tem precej zmotili, saj Pirc za sedaj še nima pravice nastopa o prvenstvenih tekmah. Zmaga Ilirije je bila za mnoge presenečenje. Ne toliko zaradi igre, mnogo bolj zaradi slovesa, ki si ga je »pridobila Ljubljana z učinkovito zmago nad Odredom v pokalni tekmi. Mnogi so bili namreč trdno uoer-jeni, da bo Ljubljana lahko premagala Ilirijo, če je tako gladko opravila iudi z Odredom. Po zmagi Ilirije je bilo ob igrišču precej komentarjev, da pač ni vseh moštev tako lahko premagati kot Odred... jam Poletov pokal za najboljšega strelca V našem uredništvu smo se odločili, da bomo odslej objavljali lestvico strelcev v slovenski nogometni ligi. Že v prvem kolu smo lahko ugotovili, da so bili napadalci-slovenskih moštev dokaj dobro razpoloženi, saj so dosegli kar 24 golov, upamo pa, da bomo njihove nogometne sposobnosti lahko videli in ocenjevali tudi na prihodnjih tekmah. Med prijatelji nogometa je gotovo na j več j e zanimanje za tiste nogometaše, ki največkrat potresejo mrežo svojih nasprotnikov, da bo nogometaš, ki bo v letošnjem prvenstvu dosegel največ zadetkov, prejel ličen pokal našega uredništva v trajno last. Seveda pa bomo bralcem stalno posredovali mnenja, nasvete in želje najboljših strelcev — nogometašev v slovenski ligi ter jih tako predstavili najširšemu nogometnemu občinstvu. Zato torej od danes dalje zasledujte našo novo rubriko: »Poletov pokal za najboljšega strelca SCL«, ki jo boste lahko vedno našli na prvi strani našega lista. Kamenje na sodnika v Kranja V sredo zvečer je bila o Kranju odločilna prvenstvena košarkarska tekma za prvo mesto na lestvici med domačim Triglavom in Slovanom iz Ljubljane. Zasluženo je zmagal Slovan in se tako prebil na vrh lestvice. Zmaga bo zadoščala, da bo Slovan znova zastopal Slovenijo v kvalifikacijah za vstop v zvezno košarkarsko ligo. Dogodki na igrišču pa zaslužijo oso grajo in opozarjajo merodajne športne forume, da je treba, takoj z vso strogostjo posredovati. Za zaključek tekme so nekateri vročekrvneži s kamenjem napadli sodnika Klojčnika in Steinerja iz Ljubljane. Da je prišlo do teh nešportnih in osega obsojanja vrednih izpadov nosijo veliko krivdo predvsem domači igralci, ki so ves čas ugovarjali odločit vam sodnikov in kar z igralsko mimiko povzročali hudo kri med igralci. Ko je bila tekma končana, nista mogla sodnika niti o redu podpisati zapisnika, ker so neodgovorni elementi, skoraj gotovo, namerno ugasnili luči in prepustil oba sodnika, zraven pa še gostujoče igralce nekaterim pobesnelim posameznikom, ki so začeli metati kamenje in jih obmetavati z nekulturnimi izrazi. Res je, da so domači igralci in vodstvo kluba skušali braniti sodnika in gostujoče košarkarje, ni pa opravičila, da so prav igralci Triglava med tekmo z mahanjem rok s spakoonjem posredno podpihovali nevzgojene gledalce. Takšnih dogodkov je bilo na naših igriščih že več, zato je sodniška organizacija pri KZS opozarjala klubska vodstva, da bo vsake prekrške in nešportno vedenje igralcev takoj kaznovala. Kaže, da ta opomin ni zalegel o tem pomembnem srečanju med Triglavom in Slovanom, zato meče kaj slabo luč tudi na vodstvo domačega kluba, ki ni znalo poskrbeti za red in disciplino na igrišču. Povsem drži, da nekateri gledalci skušajo doseči zmago za vsako ceno in če te njihovi ljubljenci ne dosežejo v prav športni borbi, poskušajo doseči to s pestmi, kamenjem in kričanjem! Prepričani smo, da bo KZS odločno posredovala in kaznovala krivce ne samo z opominom, ki prav nič več ne zaleže, ampak s strogim ukrepom napravila red med nevzgojenimi in razboritimi duhovi. Spored tekem II. zvezne lige (Zahodna skupina) TrešnjeV- Za nami sta že dve koli takem II. zve-zne nogometne lige, na željo mnogih bralcev lisba pa objavljamo spored te-' kem: II. kolo — 2. X.: Proleber : Odred, Čelik : Šibenik, Borac : Lokomotiva, Za- Smola ODREDA v Šibeniku Trener NK Odred tov. Edo Hočevar in branilec Milan Medved v našem uredništvu — Težki pogoji ljubljanskega ligaša — Težko bo sestaviti dobro enajstorico ČEPRAV JE MALOKDO PRIČAKOVAL, DA BI ODRED LAHKO DOSEGEL KAJ POSEBNEGA V ŠIBENIKU, SO BILI NEKATERI PRIJATELJI TEGA KLUBA PRECEJ RAZOČARANI, KO SO IZVEDELI ZA PORAZ, KI GA JE DOŽIVEL ODRED PREJŠNJO NEDELJO. POVABILI SMO V NAŠE UREDNIŠTVO TRENERJA EDA HOČEVARJA IN NAJSTAREJŠEGA IGRALCA ODREDOVE ENAJSTORICE MILANA MEDVEDA. NAJ NAM POVESTA KAJ VEČ O TEJ TEKMI IN O RAZMERAH V MOŠTVU. greb : Varteks, Želj ezničar ka, S loboda : Karl ovac; IV. kolo — 16. X.: Odred : KarlovaC, Trešnjevka : Sloboda, Varteks : Zelje®-ničar, Lokomotiva : Zagreb, Šibenik * Borac, Proleter : Čelik; V. kolo — 23. X.: Čelik : Odred, Borac : Proleter, Zagreb : Šibenik, Želje®-ničar : Lokomotiva, Sloboda : VartekA Karlovac : Trešnjevka, VI. kolo — 30. X.: Odred : Trešnjevka* Varteks : Karlovac, Lokomotiva : Slo-boda, Šibenik : Želj ezničar, Proleter-* Zagreb, Celitk : Borac; VII. kolo — 6. XI.: Borac : Odred, Zar greb : Čelik, Železničar : Proleter, S!o' boda : Šibenik, Karlovac : Lokomotiva. Trešnjevka : Varteks, VIII. kolo — 13. XI.: Odred : VartekU. Lokomotiva : Trešnjevka, Šibenik : Kaf' lovac, Proleter : Sloboda, Čelik : Žele*' ničar, Borac : Zagreb, IX. kolo — 2». XI.: Zagreb : Odred. Zel .jezni čar : Borac, Sloboda : Cel® Karlovac : Proleter, Trešnjevka : SibO" nifc, Varteks : Lokomotiva, X. kolo — 27. XI.: Odred : Lokomotiva. Šibenik : Varteks, Proleter : Trešnjevka, Čelik! : Karlovac, Borac : Slobod* Zagreb : Zeljezničar, XI. kolo — 4. XII.: Zeljezničar : Odred. Sloboda : Zagreb, Karlovac : Bora«. Trešnjevka : Čelik, Varteks : Proleter. Lokomtiva : Šibenik. Edo Hočevar nam je povedal približno takole: »Naši nogometaši v Šibeniku niso igrali slabo, predvsem pa lahko rečem, da so igrali zelo borbeno in se trudili, da bi dosegli čim boljši rezultat. Nasprotnik je bil razmeroma slab in neodločen rezultat bi bil popolnoma realen. Dogodki v Šibeniku so potekali zelo zanimivo. Najprej je sodnik dosodil enajstmetrovko, za katero sam delegat v zapisniku trdi, da prekrška sploh ni bilo in da je bila sodnikova odločitev neumestna. Usoden trenutek te tekme je bil prav gotovo tisti, ko sem zamenjal Gubana z Virantom (ne z Alibegovičem), v istem" trenutku ko je Guban odšel z igrišča, pa je bil poškodovan Eltrin, tako da smo morali ves drugi-polčas igrati z 10 igralci. Drugi gol, ki smo ga prejeli, lahko pripišemo na ramena sicer zelo dobrega vratarja Novaka, ki je zaradi močnega vetra napačno ocenil žogo. Tretji gol je padel iz šolskega ofsidea medtem ko so četrti gol dosegli Šibeničani iz zares lepe akcije celega napada. Naši nogometaši so imeli pri streljanju precej smole, predvsem takrat, ko se je zelo lepo streljana žoga Oblaka že valila v prazna vrata, vendar je pri tem povsem nepričakovano udarila v hrbet nasprotnikovega branilca, ki sploh ni videl kje je žoga. Kakšno posebno igro od nogometašev Odreda ne moremo pričakovati, saj vemo, da bomo morali nastopati z istim moštvom kot lani. Znano je, da smo se morali lani boriti za obstanek, kakšen bo položaj letos, pa je za sedaj še prezgodaj prerokovati. Vemo samo to, da so vsa moštva v zahodni skupini II-zvezne lige močno okrepljena, nekatera so privabila v svoje vrste celo člane državne reprezentance. Zato ni v zahodni skupini II. zvezne lige niti enega moštva, za katerega bi že lahko vnaprej zanesljivo trdili, da ga bomo lahko premagali. Seveda pa s tem ni rečeno, da bomo ostali brez točk, saj nogometaši Odreda lahko z dobro igro prekrižajo račune tudi najboljšim.« Milan Medved je povedal o tekmi v Šibeniku tole: »Enajstmetrovka, ki jo je dosodil sodnik, je bila res posebnost zase. Jaz sem blokiral Stošiča, Novak,- ki je lovil visoko žogo, je padel skupaj s srednjim napadalcem, pri tem je prišla žoga do mene in sem jo oddal daleč v polje na nasprotnikovo stran igrišča. Ko je bila žoga že tam, se je sodnik nenadoma spomnil in pokazal na belo točko pred našimi vrati. Res čudno, ali ne? Zdi se mi, da je bil eden najboljših na tekmi v Šibeniku mladi vratar Novah, ki je nekajkrat odlično posredoval. Seveda smo imeli precej smole s poškodbo Eltrina, ki bo moral nekaj mesecev počivati. Krilo Šibenika mu je pretrgalo kolenske vezi in seveda ni drugega izhoda kot mavec. Nosil ga bo najmanj 5 tednov in ga najbrž pred spomladjo ne bomo več videli na nogometnem igrišču. Morda je novica tudi to, da so bili v Šibeniku 3 vratarji — Novak, Mozetič in Babnik. Mozetič še ni imel urejenega zdravniškega potrdila, medtem ko je uprava Babniku znižala klubsko kazen, tako da ima sedaj že pravico nastopa.« Oba člana NK Odred sta nam tu- pripovedovala, da je stanje iibu precej slabo. Finančne ra*' di kini mere so neurejene, blagajna prazf na, zgodilo še je celo, da je mora* eden izmed nogometašev sum zal**' žiti za vožnjo v Šibenik, K ten*** lahko dodamo še to, da nogometa*! Odreda že precej časa niso preje** hranarine, njihov največji proble^', pa je pomanjkanje igralcev. Eltri**® bo moral slej ko prej zamenja*1 Alibegovič, medtem ko bo Zdravkp' vic lahko nastopil šele prihodnj0 nedeljo, Kitič pa šele čez dva uie' seča. Vsaka poškodba, vsaka ka*eIJ ali karkoli drugega, lahko spra^ moštvo v zelo kočljiv položaj. Vsekakor drži, da stanje pri **?” venskem drugoligašu ni ravno ro* nato. &tki&a ii&z&e. - naroii kenj Etiopije »• potovanlo po Evropi Atleti ra zna h reprezentanc, ki so se po lovni rekorder in olimpijski zmagovalec SLAVNOSTNI SPREJEM NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA AFRIKE — ABEBE REZERVA ETIOPSKE EKIPE V RIMU — CESAR HEILE SALAS1 OBLIKUJE ABEBEJA Povratek zmagovalca olimpijskih igei v maratonu Etiopca Abebeja Demboba nenadoma zbodel, dobil je vi- v AdJs Abcbo je bil triumfalen. Več kot 30.0G0 glava množica se je zbrala soiko temperaturo m tako ni mogel na na letališču in go«t špalir prebivalcev glavnega mesta Etiopije je vodil olimpijske igre, njegovo mesto pa je za- od letališča do cesarskega dvorca, kjer je zmagovalca že pričakal sam ce- sedel — rezerva — Bikila Abebe. V saj Heile Selasie. Na čelu povorke, ki je spremljala Abebeja k cesarsko- športnih krogih Etiopijcev so biti zelo oLianpdjsfldh igrah razbežali po Evropi še vedno nastopajo na večjih i*n manjših mitingih. V Stockholmu so gostovali nekateri atleti iz ZDA, Norveške, Sovjetske zveze in Antilov. Boljše rezultate so dosegli: 800 m Kerr (A) 1:48,4 , 3000 m zapreke Coleman (ZDA) 8:43,0, Tjornebo (S) 8:44,2 (švedska rekord;, 400 m Singh (I) mu dvorcu je bila cesarska godba potem je sledila četa motorizirane ce- potrto, kajti mnogo več so pričakovali 40,6, višina Boljšov (SZ) 2:05, kopje Ras- sarske garde, katere član je sam zmagovalec Abebe in na motorju nekega džipa je sedel živi lev, talisman te edinice. V sredini povorke, na kamionu, okrašenem s cvetjem in olimpijskimi krogi je stal slavljenec, maratonski zmagovalec Abebe Bikila. V preddvoru velikega cesarskega dvor- prej je hotel poet ati šprinter in njegovi od svojega prvega predstavnika Demboba. Toda Abebe, ki je v Rim potoval kot rezerva, se je vrnil kot heroj, zmagovalec najbolj naporne športne discipline. musen (N) 77,24. Na mednarodnem mitingu na Dunaju so gostovala nekarteri amenišlri, nemški an češka atleti. Za gledalce' je bila posebna privlačnost, da bo na 180 m star tal sve- je martonskega zmagovalca sprejel c«^r Heile Selasie in ga odlikoval z re-etiopske zvezde, najvišjim etiopskim odlikovanjem. Ko je predajal odlikovance, je cesar dejal: »Zelo srno zadovoljni, da smo bili pri- ^ res vrhunskega uspeha v našem špor- pijske igre prvi nastopi so bili v teku na 100 m. Toda dalj ko-se je Abebe ukvarjal z atletiko. daljše so postajale proge, v katerih je nastopal Resno se je začel ukvarjati s tekom na dolge proge pred štirimi leti. Takrat šc pomislil ni na rimske olim- ^ Vi ste pokazali svetu, da šport ni nov in tuj v Etiopiji. Biti nosilec sve- Letošnjo pomlad so se za olimpijske igre začeli intenzivno pripravljati tudi NORTON in SIME zapuščata atletiko Ameriški Spri n ter ji so letos po več de- v finale in obakrat končal na zadnjem setletni tradiciji prvikrat izgubili zlato šestem mestu. Morda je ta neuspeh tudi medaljo na olimpijskih igrah. To je bil pripomogel k temu, da Norton zapušča težak udarec za atletiko ZDA in tudi atletiko in da bo prestopil v profeslo-za osebni prestiž nekaterih najboljših nalno rugby moštvo »San Francisco«, ameriških šprinter jev. Iz San Francisca Tudi drugi svetovni rekorder v teku pa poročajo, da bosta zapustila atletske na 200 m (s časom 20,0 v teku na ravni steze dva najhitrejša ameriška tekača, stezi) Dave Sime, se je odločil, da bo oba svetovna rekorderja Ray Norton in končal svojo atletsko kariero. Sime si-Dsve Sime. Črnski šprinter Ray Norton, cer n.j doživel tak neuspeh kot Norton ki je svetovni rekorder v teku na 200 m s časom 20,5, je prišel v Rim z velikimi nadamd da osvoji vsaj eno če že ne obe zlati medalji. Toda dogodki na rimskem štadiortu so se odvijali povsem drugače. Norton se je v obeh tekih komaj uvrstil na olimpijskih igrah v Rimu, kajti v teku na 100 m je osvojil srebrno medaljo, toda kljub temu trdi da se bo z vso vnemo posvetil študiju medicine in da zaradi tega ne bo imel več dovolj časa za treninge in tekmovanja. Abebe Takoj po nepričakovani zmagi k^Vr&e nagrade v tekmi, ki zahteva um-in tesni napor predstavlja dogodek, <3aje velik ugled naši deželi.« Abebe Bikila se je rodil pred 28 leti V majhni vasd Mute Galan, v savani ob-z afriško džunglo. Z 20 leti je domačo va® in se napotil v Adis £bebe, k*]er je vstopil v cesarsko gardo. *J°t vojak se je prvič srečal s športom takoj je vzJjubdl najbolj atleta ko. Naj- etiopski atleti. Bikila Abebe je bil kandidat za maraton, toda vedno v senci svojega tekmeca Demboba, najboljšega maratonca Etiopije. Skupaj sta trenirala na poti od Adis Abebe do Bishofta in vedno je bil Demboba hitrejši. Na izbirnem tekmovanju za Rim je zmagal Demboba polnih 15 minut pred Abebe-jem! Tako je bilo določeno, da bo v, Rimu starta! Demboba. Toda tik pred odhodom etiopske reprezentance za Rim je Na gostovanju japonskih plavalcev v Budimpešta so bili dosežena nekateri odlični rezultata in celo dva evropska rekorda. Najhitrejši evropska plavalec ■Gyula Dobay je na tem tekmovanju dvakrat plaval pod 56,0 sekund na 100 m prosto. V posameznem' nastopu je plaval 55,9, v štafeti 4 X 100 m prosto pa je kot prvi plavalec dosegel rezultat 55,7, kar je za desetino sekunde boljše od njegovega evropskega rekorda. Zanimivo je, da so na tem tekmovanju dosegli odlične re- ' zultate tudi japonska šprinterji, ki niti pred olimpiado niti na samih olimpijski! grah niso dosegli nobenih vidnejših uspehov. V štafeti 4 X100 m prosto so japonski plavalci dosegli tele rezultate: Jamanaka 56,4, Fujimoto 55,9, Shimizu 56,1 in Ishihara 56,6. Tudi Madžari, ki so s časom 3:46,9 dosegli nov evropski rekord so bili zelo izenačeni: Dobay 55,7, Slanka 57,8, Muli er 56,6 in Lantos 56,8. Ostali boljši rezultati: 100 m hrbtno To-mita (J) 1:03,5, 100 m prsno Osaki (J) 1:12,6, 200 m hrbtno Watanabe (J) 2:22,1, (nov japonski rekord), Csikany (Mad) 2:23,1 (nov madžarski rekord), 4 X 100 m prosto ženske Madžarska 4:19,1 (nov mad- Ameriški plavalci v Tunisu Skupina ameriških plavalcev je gostovala na propagandnem tekmovanju v Tunisu, kjer so dosegli naslednje boljše re- PS« JMDENTHE1N : ABK OLIMPIJA Ljubljana, 25. sep/. — Včeraj sta se po-v badmintonu moštvi Radenheina ia ^foške in Olimpije iz Ljubljane. Gostje so ^stopili v najmočnejši postavi, saj so že leti avstrijski državni prvaki. Proti . 0 močni vrsti slovenski prvak Olimpija 1 mogel pračakovati večjega uspeha. Igra so pokazale drugačno sliko, kot jo kaže *e«ultat, saj so bili Ljubljančani v marsi-aierem nizu enakovreden nasprotnik. Gostja *° bili tehnično boljši, domači pa so se od-■ ov*di s požrtvovalno igro. J*€zulia1i: Frohmvieser: Frinovec O. ‘ 16, 15 : 14, Ottmann : Pavčič 15 : 6, 18 17, Themel : . Amf 11:2, 12 : 9, p^ ' Rutina M. 15 .* !, 15 : 0 Kogelnik : €‘ar D., 15 : 0, 15 : 8, Frohnweiser-Otman : l)r,.ni°VtC °* ~ Pavčič 7 : 15, 15 : 7, 15 : 9, j-0f ' ^ogdnik : Pohar D. - Frimovec J. 15 : 5, Themel-Frohnvieser : Bbgel-Pavčič Armin Hary. Toda v zadnjem trenutfleu je Hary odpovedal nastop in tako razočarali številno občinstvo na dunajskem stadionu. Boljši rezultat na tem tekanofr vanju je dosegla le Zatopkova, v metal kopja z 51,38, s čimer je premagala Nemko Gerhads (50,60). Ameriška atletska reprezentanca se je zackržala tudi na olimpijskem stadionu v Amsterdamu. Najboljši rezultat «ta na tem tekmovanju dosegla May v teku na 110 m ovire s časom 13,9 in odimpdjflka zmagovalka v teku na lOOm Wilma ftu-dodph s časom 11,6. V Goteburgu je gostoval svetovni rekorder v teku na 1500 m Avstralec Elli-ott. V borbi z domačinom Waernom eta oba tekmovalca dosegla odlične rezultate. Elliott je bil le za dve desetinki hitrejši in je tako letos že drugič dosegel rezultat pod 3:40,0. Šved Waern pa je dosegel nov nacionalni rekord. Rezultata: Elliott 3:38,4, Waem 3:38,6, Thomas 3:40,2. .Avstrijski metalec kladiva Heinrich Thun je na mitingu na Dunaju dosegel nov državna rekord z metom 65,52. Ta rezultat je eden najboljših letošnjih dosežkov v Evropi in tudi na svetovni lestvici se je Thun s tem uvrstil med de-setorico najboljših. DOBA! Jvakrai po«9 56,9 zultate: 100 m metuljček Gillandere 1:01,9, 200 m prosto Farrei'! 2:07,1 ,Da!m-ton 2:0,8,7, 100 m hrbtno Mc Kinney 1:02,5. Nogomet po s\etu V nogometnem prvenstvu Madžarske so odigrali četrto kolo. Na vrhu tabele je Ferecvaros s 7 točkama, na drugem pa Doizsa Ujpest z letim Številom točk, vendar s slabšo razliko v golih. Tudi Švicarji so odigrali že pet kol svojega prvenstva Edino neporaženo mo-štov je Servette 10, njemu pa sledita Ztirich in Basel z 8 točkami. V drugi angleški ligi pričakujejo nov rekord. Vodilni klub Tottemham je v 8 prvenstvenih tekmah zbral rekordno število točk 16. Ce bo Tottemham zmagal še prihodnjo nedeljo bo dosegel rekord Leechafiter Citya, ki je pred 12 leti zmagal v devetih zaporednih prvenstvenih tekmah. Bruxeile©u bo gostoval madridski Real. Za to gostovanje bo Real dobil 2 milijona frankov (okoli 26 milijonov dinarjev), kar je doslej rekordna vsota, ki jo je dobil katerikoli klub za eno tekmo. Seveda bodo tudi vstopnice temu primerne. Bruselj čarni bodo morali za to tekmo plačati okoli 5.000 din za vstopnico. V kvalidfikadjfiki tekmi za svetov'n o prvenstvo (Centralna ameriška skupina) je Costarica premagala Honduras s 5:0. Gjnla Dc4}ay je ponovno izboljša! evropski rekord na 100 ni prosto Didijeva največja želja V Rio de Janeiro se je vi ml slavni nogometaš Didn, ki je doživel svojo naj-večjo športno sramoto v blesteči nogometni karieri. Didija je namreč lani kupil madridski Real, kajti hotel je s tem nogometašem, ki že nekaj let velja za najboljšega igralca na svetu, še bolj utrditi položaj, ki ga upravičeno za v žejna kot najboljše moštvo na svetu. Toda Di-di se v enajstorici Reala ni znašel. Po nekaj neuspelih nastopih v prvi ekipi je Didi vedno več časa presedel na klopeh za rezerve in čez nekaj časa ga je trener določil kar v drugo ekipo tega nogometnega kluba. Didi ni mogel prenesti te sramote in ko mu je potekla pogodba se je ves srečen vrnil iz Madrida v svojo domovino. Danes zopet trenira na stadionu »General Saveriano« in že na treningih se vsakokrat zbere preko 8000 gledalcev, ki navdušeno zasledujejo rregove virtuoznosti na treningih. Brazilski časopisi pišejo, da ima Didi eno samo željo. S svojim nogometnim moštvom bt rad gostoval v Španiji, kier bi Realu rad pokazal, kako se igra nogomet .in da mu zasluženo pripada prvo mesto med nogometaši na svetu, čeprav mu Real tega ni priznal. Ce Didi tega ne bo doživel, pišejo Brazilci, bo umri nesrečen. Zmagoslavje naših v Atfenah (Nadaljevanje s 1. str&ni) Škoda, da je Slavkov tako hi-0 odstopil. Konkurenca bi novega > Vaka Balkana najbrž pripravila ie d0 večjih dosežkov. končna zmaga je že v žepu .^drugem dnevu bi samo čudež lanko potisnil našo moško ekipo . Prvega mesta. Teoretično je to ge mogoče, praktično pa nič cj.c- Prednost 40 točk pred Grki in rf)!° 43 pred Romuni je velika ga-(! za zmago, ki se bo ob na- ^ jevanju tako uspešnega tekmo-r]'‘,il;i. tudi tretji dan spremenila v aj,s ei naj večje zmagoslavje naše Pok- ^e)lska ekipa pa si z.aradi tj| at spodrsljajev še ni zagotovila Toifea mesta pred Bolgarkami, lilo' i P? drugem dnevu: moški — Grčija 66, Romuni-skp ’’ Bolgarija 41, Turčija 16, žen-B0, 7 Romunija 55, Jugoslavija 34, oSrija •j) Turčija 6. ^ ••catuUnij.. loo jd Batvurov (B) 10.7, ^■'"ftudis (G) 10.7, Lorger (]) 10.7, ^'"■gomdos (G) 10.«, Gluk (]) 10.8, ]G' 'amos (Rl 1:52.7, Ingolič (j) 1,3.7. L)alkili< li (T) 1:53.4. V a Žič (j) žif 111 ^'nnios (R) 3:53.5, Va- 5:54.3, Ingolič (J) 3:55.2, lie ,,,m Grecescu (R) 30:18.4, Miha-40o 3?-20.0, Ivanovič (J) 30:32.4, 0VH-e Kovač (J) 52.0, Frusios (G) 52.2, Scurtis (G) 53.2, Savel (R) 53.4, Matič (J) 54.7, 3tMM) m zapreke Bapavasiliu (G) 8:50.2 rekord iger, Hafner (J) 8:52.2, Sirzelbiski (R) 8:54.8. višina Majtan (J) 201, Kavčič (J) 201, Porumb (R) 201, daljina Manglaras (G) 7.6i rekord iger, Miler (J) 7.37, Liher (R) 7.29, Ledič (J) 7.28, krogla Tsakanikas (G) 17.26, rekord iger, Joeovič (J) 16.63, Ar-tarski (B) 16.40, Roubanis (G) 16.35, Skiljevič (J) 16.19, kopje Bizim (R) 74.12, Pavlov (B) 73.70, Miletič (J) 71.40, Popescu (R) 71.02, Dimcev (B) 69.90, Vujačič (J) 69.75, kladivo Bezjak (J) 63.92 rekord iger, Račič (]) 63,89, Krumov (B) 60.32, deseteroboj Brodnik (J) 6926, Epitropulos (G) 5738, Mesaros (R) 5721. Delaš (G) 5309, Titanov (B) 5250, Slabinac (J) 5089, 4 X 100 m Jugoslavija 42.0, Grčija 42.0, Bolgarija 42.8, Romunija 43.4 ženske — 100 m Miskei (R) 12.2, Potresen (R) 12.3, Sikovec (J) 12.4, Kolenc (J) 12.4, 200 m Sikovec (J) 24.0, rekord iger, Miskei (R) 24.3, Petrescu (R) 24.6, Simič (J) 24.6, Simič (J) 24.6, 800 ni Ziari (T) 2:10.1 rekord iger, Grecescu (PO 2:11.4, Tede,rova (R) 2:12.7, Rajkov (J) 2:15.0, Isajeva (B) 2:162, Danailova (B) 2:16.7. Farkaš (J) 2:21.6, daljina Jorgova (B) 5.85 rekord iger, Pen-dele (R) 5.76, Kušec (J) 5.61, Grosu (R) 5.61, Maneva (B) 5.23, Komes (J) 5.21, krogla Coman (R) 15.15, Ase-nova (B) 14.70, Saramovič (B) 14.67, Usenik (J) 14.66, Radosavljevič (J) 13.43, disk Mancini (R) 52.09, rekord iger, Cacarama (R) 49.05, Mibajlova (B) 47.53, Hudobivnik (J) 44.20" Ce-lesnik (J) 44.05. V peteroboju je bila po treh panogah prva Stamejčič (J) z 2516 točkami, Škrjanec pa peta 2371. Naši tekmovalci Savič in Danilovič na 200 m, Šnajder in Grujič na 400 m, Lorger in Petrušič na HO m ovire ter Stamejčičeva in Neogradi na 80 m ovire so se uvrstili v današnji finale. Atletinje samo tretje? Današnje nadaljevanje balkanskih iger ni bilo najuspešnejše za naše atletinje. V obeh panogah, ki sta bili na sporedu, smo dosegli malo točk in že zaostali za Bolgarijo. Trenutno vodi Romunija s 75 točkami pred Bolgarijo 45, Jugoslavijo 44 in Turčijo 6. Rezultati: kopje Diti (R) 50.66, Arsenova (B) 47.78, Ivanova (B) 46.89, Perovič (J) 43.92, Miklos (R) 43.69, Kanižaj (j) 40.87, peteroboj Serbu (R) 4220. Stamejčič (J) 4201, Grosu (R) 4172, Kerkova (B) 4143, Abadžijeva (B) 4093, Škrjanec (J) 3913. Prihodnje balkanske igre bodo v Beogradu. O koncu letošnjih iger pa berite v prihodnji številki. Seja sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije Uspeli ali neuspeh v Rima? (Nadaljevanje s 1. strani) reditev, je to prav malo. Marali bi jih imeti že danes celo vrsto Sn njim bi se morali posvetiti strokvonjaJki, delati z njimi po najnovejših metodah in jih pripravljati za največje storitve. Delo naših strokovnjakov pa je posebno poglavje. V vsem svetu je šport že vrsto let znanost, pri nas pa smo v tej smeri storili prav malo. Metode dela so zastarele, saj so se v 50 letih spremenile prav malo ali celo nič. Tudi do te- ga ne moremo biti malodušni. Treba bo čimprej usposobiti nove domače strokovnjake, če pa tega nismo zmožni, pa poklicati tuje trenerje, ki bodo kos zahtevnim nalogam. Seveda se bo treba tudi odločneje boriti za materialna sredstva za kakovosten šport. Na seji je bil sprejet tudi pomemben predlog za čimprejšen setrtanek z nagimi športnimi strokvnjaki m tako bo nastop naših v Rimu pravilneje ocenjen. Sevseda pa bo uspešen tudi nevezan razgovor s tekmovalci, ki so bili v Rimu. Kaže torej, da je sekretariat Partizana in Športne zveze Slovenije pripravljen najresneje pristopiti k delu in izluščiti iz nedavnih olimpijskih iger čim več koristnega, Ki naj bo podlaga za nadaljnji razvoj športa pri nas. V drugi točki dnevnega reda so obravnavali priprave za Kongres telesni kulture, ki bo najbrž v prvi polovici januarja 1961. Udeležilo se ga bo okrog 300 delegatov, ki bodo izvoljeni na ob* črnskih konferencah. Za zaključek pa je v imenu Gospodarske > c misije podal poročilo tov. Gerbec. mr urnim Leto XVI Štev. 39 Stran 7 Odločni koraki Vojvodine jzklipiČka ■ Ko je pred štirinajstimi dnevi Vojvodina po lepi igri premagala re- Partizan : Dinamo 1:1 (0:0) • ZA MARIBOR J nomirano moštvo Ferencvaroš iz Budimpešte, so nogometni strokv- ■ njaki zapisali; Vojvodina se. je odločila za juriš na prvo'mesto! Že H prejšnji teden so nogometaši iz Novega Sada sredi Zagreba po P boljši igri premagali Dinamo, danes pa so doma odpravili Reko s ■ petimi goli razlike Več kot uspešen start Novosadčanov! Preseneča • nas poraz Radničkega na domačih tleh, še posebej zato, ker ga je ■ premagal lanskoletni drugoligaš Split in to v trenutku, ko so vsi ■ napovedovali prav temu moštvu lepe perspektive za letošnjo sezo- ■ no. Tri najvažnejša srečanja današnjega kola so se končala neod- ■ ločeno. Komentarji k tem srečanjem pa niso nič kaj spodbudni, niti ■ za to niti za ono moštvo. : RIJEKA 5:0 (2:0) 25. sept. Pred 12.000 VOJVODINA Novi Sad, 'ledalci je domača Vojvodina spet odličnim Veselinovičem na čelu, h igre enakovreden nasprotnik, bila samo v prvih tridesetih minu-žaigrala v velikem slogu. Rijeka je izredno lepi igri, še posebej pa ;o je igrala ostro in požrtvovalno, ie v prvih minutah igre je moral vratar gostov Mišič s padcem pod noge večkrat reševati svoje svetišče. V 10. minuti je Veselinovič dosegel prvi gol. Tri minute kasneje je sodnik Tešanič izključil Bena zaradi nešportnega vedenja. Nekaj sekund pred zaključkom prvega dela je Veselinovič še enkrat ukanil vratarja in povišal na 2:0. V drugem polčasu so gostje povsem popustili in v 50. minuti je Veselinovič dosegel tretji gol. V 78. minuti je Krstič povišal na 4:0, dve minuti pred koncem igre pa mladi Vojvodino. napadalec Pavlič še peti gol za Vojvodina: Vereš, Roganovič, Svi-njirevič, Bena, Nikolič, Krstič, Takač, Veselinovič, Pavlič, Ivoš, Rajkov, Sentin. Rijeka: Mišič, Granič, Brnčič, Dunaj, Paukovič, Brankovič, Blaže-rič, Radakovič, Lukarič, Naumovič, Medle. Hajduk : Velež 2:2 (1:2) Split, 25. sept. Srečanje med Hajdukom ifl Veležem, ki aaj bi po mnenju domačih gledalcev moralo prinesti sigurno zmago Hajduku, se je končalo z neodločenim rezultatom. Za Hajduk sta bila uspešna Bego v 40. mio,. (11-metrovka) in Papec v 62. mirt., za Velež pa Mujič v 30. in Repar v 34. min. Z mostarskim Veležem so se Splitčani morali danes kičevito boriti za vsak gol. V prvem polčasu je Hajdukov napad neprestano ogrožal vrata gostov, pa vseeno so vrata Gur-koviča postala vse do 40. min. prvega polčasa nedotaknjena. Na drugi strani pa je bil napad Veleža tisti, ki je le redkokdaj prišel v kazenski prostor domačih, kadar pa je prišel, je bil nevarnejši in predvsem učinkovitejši. Tako so najprej v 30. in nato še v 34. minuti dvakrat premagali vratarja Hajduka in vodili z 2:0. Šele v 40. min. je Bego znižal na 2:1. V drugem polčasu so Splitčani mnogo resneje zaigrali in se trudili, da bi izenačili. Poleg terenske premoči so to pot imeli nekoliko več smisla za uspešne zaključke akcij in tako je Papec v 62. min. končno le uspel izenačiti —■ 2:2. Tudi po tem golu se je Hajduk trudil, da bi zvišal, toda igralci iz Mostarja so prešli v obrambo ia niso dopustili, da bi se rezultat spremenil. Sarajevo: Crv. zvezda 1:1 (t:l) Sarajevo, 25. sept. 20.000 gledalcev se je zbralo na stadionu v Sarajevu, pa vse njihovo navijanje ni prineslo zmage domačemu moštvu. Sarajevo: Planinič, Stipič, Biogradlič, Crno~ gorac, Djemidjič, Arslanagič, Ijačič, Segooič, Fernatovič, Ekmečič. Crvena zvezda: Vukičevič, Miličevič (Me- Dinamo 1:1 (0:0) Beograd, 25, sept. V derby srečanju II. kola nogometnega prvenstva Jugoslavije so re na stadionu JLA v Beogradu srečali moštvi Partizana in Dinama. Pred 50.000 gledalci je tekmo vodil ljubljanski sodnik Erlich. Partizan: Soškič, Sombolac, Jusufi, Mitič, Miladinovič, Vasovič, Vukelič, Kalopcrovič, Galič, Radovič, Mihajlovič. Dinamo: Stojanovič, Sikič, Markovič, Can-tek, Crnkovič, PeruŠič, Lipolinooič, Blažič, Matuš, Lamza, Pasič. številni gledalci, ki so napolnili stadion JLA, so pričakovali zmago Partizana. Posebno še zato, ker so upali, da se bodo domači igralci skušali oddolžiti za zadnji poraz v Beogradu, zaradi katerega so bili igralci Partizana ob nogometni pokal Jugoslavije. Toda raztresena in nezanimiva igra obeh moštev je razočarala številne privržence te igre. V prvem polčasu so Zagrebčani v 25. min. imeli lepo priložnost, da bi prišli prvi v vodstvo. Mat uš je s približno 10 ra streljal proti vratom domačih, toda žoga je namesto proti vratom odšla daleč preko njih. Tudi Partizan je imel priložnost, da odloči ta del igra v svojo korist. V 34. min. je Galič s približno 8 m streljal proti vratom Dinama. Toda Stojanovič je to žogo z odlično parado ujel. V drugem polčasu je Partizan začel igrati nekoliko smotrejše. V 49. min. je Kalopcrovič prišel pred vrata Stojanoviča in močno Maribor : Olimp 7:0 (4:0) Maribor, 25. sept. Na stadionu ob Tržaški cesti sa Je zbralo nakaj več kot 2590 gledalcev, ki so la od časa do časa z zadovoljstvom pozdravili plodovito igro Mariborčafiov, Maribor: Vablč, Breznik III, Degen (Tolič), Krejač, Backovlč, Podbr&čal, Breznik Valter, Breznik Krel, Arnejčič, Ceh, Polnar, trener Pflander. . . . . Olimp: Babič;: Rezar, Mirt, Grum So- udanl žogo Vratar Zagrebčanov te žoge nt ^ Koro,ša Marcijus, Hojnik, Posinek, m nrrol nKrci n . f. 1 .A I*n ~ . ' ' mogel ubraniti — 1:0. Po tem prejetem gola so tudi Dinamovi igralci vložili vse sile, da bi izenačili. To jim je tudi uspelo v 80. min., ko je v nenadnem prodoru napada Dinama Lipošinovič s 30 m udaril žogo. Vratar Sošidč tega strela ni pričakoval in ni niti skužal posredovati. Na današnji tekmi obe moštvi ss vojo igro nista zadovoljili. Dobro sta zaigrala edino oba vratarja. RADNICKI Beograd, 25. sept. Včeraj SPLIT 1:2 (0:1) Ja bila lin), Tomič, Tasič, Durkooič, Zobec, Miloše- Mestnem stadionu v Zanutnu prvenstve-oič, Maravič, Mijuskooič, Sekularac, Kostič. na tekma, ki Ja prinesla Radnlekemu V prvem srečanju med Sarajevom iu Crv. hudo razočaranje. Split, ki se Ja letos zvezdo sta bila uspešna za Crv. zvezdo Ze- vnovič uvrstil med najboljša moštva v bec v 18. in Fernatovič v 21. min. za Sara- državi, je zasluženo premagal favorizi-jevo. S požrtvovalno igro so si Sarajevčani ranega Radničkega. Gola za Split Ja eto-zaslužili neodločen rezultat, saj so popolnoma segel Gulln v 5. in 55. min., za Radničkl onemogočili napad Crv. zvezde. V prvem pol- pa Prlinčevič štiri minuta pred koncem času so domači večkrat nevarno napadli, igre. Split Je igral bolj smotrno in bolj medtem ko je Zvezda poskušala s posamezni- prodorno kot Radatčkt, branilci pa d6 mi prodori premagati Sarajevčane. Največ- bili boljši del moštva, krat pa so napadalci obeh moštev zaigrali s Radničkl: Vidini«, Kori«, D. Ognjamo-preigravanjem, tako da na tej tekmi ni bilo vi«, LJiubenovl«, GoUubOVte Budi A, nepremišljenih in za oko lepo zaigranih na- takovi«, R. Ognjanovič, Prlinčevi«, LJ. Pal*0T- Ognja novi«, Bell«. Rezultat 1:1 popolnoma odgovarja igri obeh Split: Vukasovl«, Čelan, Babji Dun-moštev. V moštvu Sarajeva so se posebno iz- Hanči«, Plettlkoslfi, Ivi«, Da dl«, Poktoo. kazali Fernatovič ▼ napadu in Djemič v •* - -- obrambi. Pri Crv. zvezdi pa sta bila najboljša Kostič in Durkovič. Vič, Gulln, Kraljevič, Zupanov. KEKSI VARDAR : BEOGRAD 1:3 (0:1) Skopje, 5. sept Pred 15.000 g-I^r sbboto dalci in v oblačnem vremenu je tnln. tn Norčič v 70. min. Beograd zasluženo premagal domači Sobota: Morčič, Drvarl«, Dozet, Ska- Florjanc, Demirovič, trener Cator, Sodnik: Kološa iz Soboto — dober. Strelci: Arnejči« In Breznik Valter po 1, Breznik Karel 3, Ceh 2. Maribor ja zapravil lepo priložnost premagati precej zbegane goste še z višjim rezultatom. Olimp Je le od časa do časa prišel čez sredino igrišča. Domači napadalci so po stari navadi zamujali ugodne priložnosti. Serijo golov je otvoril v 6. min. Arnejčič po solo prodoru. Na 2:8 je v 28. min. zvišal Breznik Karel. Deset minut leasneje je Ceh usmeril z glavo žogo v mrežo. Minuto pred koncem prvega dela igre je Breznik Karel po lepi kombinaciji napadalnega kvinteta povišal na 4:8. V 54. min. Ja Arnejčič s krila lepo podal žogo pred vrata Olimpa, kjer jo je Ceh spet z glavo poslal med vratnici. Pobeg Brezni-ka Valterja je v 78. min. prinesel šesti gol. Končni rezultat pa Je dosegel Breznik Karel v 78. min. Zmaga Maribora je bila povsem zaslužena, ker so bili gostje precej slabši nasprotnik. Mladinci — Maribor : Olimp 1:1 Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 377 - Čekovni ra- __________________ čun uprave 800-701;3-84 — Telefoni: ured- senAc. Turnir bo predvidoma UiAtvo: 21-281 (ob nedeljah 20-170, 171, 17.' nicah. septembra v Beogradu prvi del finalnega turnirja. V organizaciji KK Crvene zvezde so na turnirju sodelovale 4 ekipe in sicer prvakinje Hrvatske, Srbije in Slovenije ter še drugoplasirana ekipa Srbije. Slovenijo so zastopale članice ljubljanske Olimpije, ki so dosegle dobre rezultate. V družbi najboljših ženskih ekip Jugoslavije so osvojile 3. mesto. Rezultati: Crvena zvezda : Olimpija 57:42 (55:21) Radnički i Jugomontaia 54:47 (27:21) Fi id nič ki : Olimpija 56:44 (14:1?) Crvena zvezda : Jugomontaia 72:51 (52:9) Olimpija i Jugomontaia 59:52 (55:55, 25:22) Crvena zvezda : Radnički 59:56 (51:29) Najboljše strelke: Mrak (O) 76, Radova novičeva 74, Pašičsva 39 itd. Drugi del, oziroma povratni turnir bo v Zagrebu od 30. septembra do 2. oktobra 1950, Drugi finalni turnir za plasma od 5. do 10. mesta pa bo v mesecu oktobru. V njem bodo sodelovale prvakinje Bosne, Črne gore, Makedonije ter drugo-plasirane ekipe Hrvatske in Slovenije. Tu bodo Slovenijo zastopale članice Jena J ese- LESTVICA II. ZVEZNE LIGE: PPl# lip* up «lip»ip«iii lli iH silili lilii Ulil iiili! Zeljezničar 2 2 0 0 4:0 4 Šibenik 2 2 0 0 6:2 4 Trešnjevka 2 2 0 0 9:3 4 Lokomotiva 2 2 0 0 5:3 4 Čelik 2 1 0 1 5:2 2 Zagreb 2 i 0 i 5:5 2 Var tek« 2 0 1 1 2:4 2 Odred 2 9 1 1 2:5 t Sloboda 2 0 1 1 1:4 1 Proleter , 2 0 0 2 3:5 0 Borac 2 0 0 2 2:7 0 Karlovac 2 0 0 LESTVICA SCL 2 1:5 0 Maribor 2 2 0 0 12:2 4 Sobota 2 1 1 0 3:1 3 Kladivar 2 1 1 0 8:3 3 Triglav 2 l 0 1 9:6 2 Slovan 2 0 2 0 5:3 2 Ilirija 2 I 0 t >.3 2 Krim 2 1 0 1 3:4 2 Nova Gorica 2 ! 0 1 5:6 2 Olimp 2 1 0 1 2j7 2 Ljubljana 2 0 1 1 2:3 1 Rudar 2 0 1 1 2:4 1 Nafta 2 0 0 2 1:11 0 LESTVICA I. ZVEZNE LICE: Vojvodina 2 2 0 0 9:2 4 Beograd 2 1 1 0 4:2 3 Partizan 2 1 1 0 5:3 3 Radnički 2 1 0 i 5:3 2 Crvena zvezda 2 0 2 0 3:3 2 Hajduk 2 0 2 0 3:3 2 Velež 2 0 2 0 4:4 2 Split 2 1 0 i 4:5 2 Rijeka 2 1 0 1 1:5 2 Dinamo ' 2 0 1 1 3:5 1 Sarajevo 2 0 1 1 2:5 i Vardar 2 • • 2 1:4 • btaaclj. Samo v 29. min. ja mošbco Sobote za trenutek uredilo svoje vrste ta prešlo v napad. Toda Sečko, ki Je pripeljal žogo skoraj do vrat gostov, jo je v zmedenosti poslal daleč preko vrat. Tudi Rudar je Imel v tem deta igre ‘priložnost, da bi prišel v vodstvo, saj je v 38. min. Opresnlk poslal pravo bombo proti vratom Sobote, toda vratar Norčič je žogo ujel: V drugem polčasu je bila igra popolnoma drugačna od one v prvem delu igre. Sobota je uredila svoje -vrste in prešla v napad. Toda to pot so tudi Igralci iz Trbovelj zaigrali odločno ta drugače. Napadi obeh moštev so se vrstili zdaj na eno, zdaj na drugo stran, vendar so bili uspešnejši domačini, ki so kar dvakrat premagali vratarja gostov. Zmaga moštva iz Murske Sobote Je zaslužena, omeniti pa moramo tudi odličnega sodnika iz Maribora Kolenca, ki je s svojim sojenjem mnogo pripomogel, da je igra potekala brez najmanjših zapletov. Mladinci — Sobota : Rudar 3:1 (2:0) Krim : Ilirija 3:2 (2:1) Ljubljana, 25. sept. Včeraj popoldne je bila pred kakimi 1800 gledalci prvenstvena nogometna tekma med ljubljanskima rivaloma Krimom in Ilirijo, ki se ja končala s skromno zmago Krima. Čeprav je bila Ilirija popolnoma enakovreden nasprotnik. Tekma je bila zelo živahna, zanimiva In borbena, tako da so gledalci zadovoljni odhajali z Igrišča. Pred enimi ta drugimi vrati Je bilo mnogo napetih trenutkov, ki so se začeli ža v prvi minuti, pa tudi na prvi gol ni bilo treba dolgo čakati. Podlipnik je namreč v 5. min. izvajal prosti strel s kakih 20 m, vratar Krima Reba je bil nepazljiv in že je bilo 1:0. Komaj so spet začeli igro a srede igrišča, že se Je žoga kotalila v nasprotnih vratih. Škraba je iz gneče izenačil na 1:1, gol pa lahko pripišemo na ramena vratarju Ilirije Porenti, ki ni pravočasno posredoval. Le malo za tem je Marjanovič z močnim strelom zadel vratnico, Iliri j ant pa so izvedli močan protinapad, ki je povzročil pravo gnečo pred vrati Krima. Reba je zapustil vrata in branilec Krima je najprej brcnil žogo v polje, napadalci Ilirije so spet streljali na vrata in tokrat enemu izmed branilcev Krima ni preostalo drugega, kot da je žogo zaustavil z roko. Sodnik Je seveda dosodil enajstmetrovko, ki pa Jo je Rojina v splošno presenečenje streljal zelo slabo ta jo je Reba ubranil. Kar ni uspelo Iliri Janom, so dosegi! Krlmovcl v 28. min., ko je po lepi kombinaciji celega napada Škraba povišal na 2:1. V drugem polčasu so nirijanl večkrat močno napadli, tako da Je Imol Reba H V slovenski conski ligi je bilo danes presenečenj na pretek. Gotovo 3 ni nihče pričakoval, da bo Triglav, ki je v prvem kolu požel re-B kordno zmago (8:0), danes izgubil v Celju z visoki mrezultatom 1:6, ■ pred pričetkom pa tudi najbrž nihče ni pomislil, da se bosta znani 83 enajstorici Ljubljane in Rudraja znašli na nič kaj slavnem 10. in ■ 11. mestu. Bera zadetkov se je danes kar precej povedala, saj smo ■ kroniko zapisali še 29 golov, se pravi, da so bili napadalci danes ■ še bolje razpoloženi kot prejšnjo nedlejo. Povprečje zadetkov na ■ vsako tekmo je zelo dobro — skraj 5. O tekmah smo prejeli na- ■ slednja poročila: precej dela. Treba pa Je bilo čakati do 58. min., da je Rojina z močnim strelom iz polnega teka izenačil na 2:2, kar jo bil tudi najlepši gol te tekme. Zmagoviti gol je dosegel Škraba v 78. min. zaradi napake vratarja Porente, M je preveč zapustil svoja vrata. Krim; Reba, Kržin, Malec, Gabrovšek, Djukič, Čampa, Marjanovič, Erzar, Škraba, Kastelic, Toni. Ilirija: Porenta, Čretnik, Jenko, Red-njak, Sočan, Podlipnik, Bremec, Djukič, Rojina, Judež, Kariž. Sodnik Radonič (Lj). Strelci: Škraba 3 za Krima in Rojina ter Podlipnik za Ilirijo. Mladinci — Ilirij a: Krim 3:1 Ljubljana : Slovan 2:2 (1:0) Ljubljana, 25. sept. Današnje prvenstven® nogometno srečanje med Ljubljano in Slo* vanom se je končalo neodločeno 2:2 (l:0)» Gole so dosegli za Ljubljano Lukežič 2, z* Slovan pa Stanovnik (11 m) in More. Ljubljana: Zupančič, Bogataj, Zorko, Herman, Frič, Skušek, Lukežič, Soštar, Majcen, Dolenc (Verbič), Potokar. Slovan: Žabjek, Priveršek, Toplak, TezOt Herbst, Oplotnik, Kozinc, Stanovnik, MorCt Švigelj, Popovič (Brian). Sodil je Vanelli iz Trbovelj. Nasprotnika sta si razdelila točki, čepra* so najbrž nogometaši Ljubljane računali na ves izkupiček. Se v sredini drugega polčasa je tudi kazalo, da bosta obe točki ostali * Šiški. Toda borbeni igralci Slovana so • požrtvovalno igro uspeli izvojevati neodločen rezultat. Začetek današnje tekme je bil nadvse zanimiv, saj sta obe moštvi pokazali pravi nogomet in lepo borbo za točke. Čeprav v tem delu nismo videli zaključnih strelov na vrata, so nas nogometaši navdušili. Toda neprevidnost je kmalu prinesla vodstvo Ljubljani. Lepo streljano žogo je Lukežič * glavo usmeril v vrata. Po tem gol* igra ni bila več tako živahna, čeprav so Slovanovi napadalci še nekajkrat prišli pred nasprotnikova vrata. Toda v krilski vrsti s® imeli slabo podporo in uspeha ni bilo. ^ začetku drugega dela je bila Ljubljana boljši nasprotnik. To je pokazala tudi z doseženif® golom, katerega strelec je bil zopet Lukežič. Kazalo je že, da so upi gostov pokopani. Do preobrata je prišlo, ko je Mor® nevarno prodrl. Obrambni igralec ga jc * 16-metrskem prostoru pokosil in sodnik f® upravičeno dosodil ll-metrovko, Stanovnik pa je z bele točke dosegel gol. To pa je dalo novega poleta igralcem s Kodeljevega, p® tudi prej tihi navijači so se oglasili in hoteli nadaljni uspeh svojih ljubljencev. Moštvo Slovana je v tem delu igralo odličn® in bilo ves čas nevaren nasprotnik. More, ki je bil danes najboljši napadalec, je na p®" doben način kot prej Lukežič z glavo do«®* gel gol in s tem izenačenje. Slovan je bil Š® nadalje boljši nasprotnik in bi prav lahko dosegel še tretji gol in zmago. Mladinci: Ljubljana : Slovan 4:1 Kladivar : Triglav 6:1 (5:1) Celje, 25. sept. Nad 2000 gledalcev je danes prisostvovalo temeljitemu porazu kranj' skega Triglava, Sodniku Glaviču iz Maribor® sta se predstavili naslednji moštvi: Triglav: Dagarin, Stular F., Štraus, Čebulj* Brezar M., Mesarič, Mihelčič, Horvat (Seladyl* Brezar S., Tomič, Stular J., Kladivar: Leban, Soklič, Vodeb, Skedl, M*-rinček, Štor, Siudelfeld, Kokotec, Hočevar* Hribernik, Godunc. Strelci za Kladivar Hribernik 5, Kokotec U za Triglav Brezar 1. Ze sam začetek današnje tekme je obetal točo golov. Domači so že v prvih minutah povsem zmedli obrambo Triglava in že v 5« mnuti je Hribernik prvič potresel mrežo. ’ 18. min. je Kokotec iz bližine povišal na 2'0* Ze v naslednji minuti je bil zopet uspcŠ®11 Hribernik, ki je s kakih 16 m povišal na V 25. min. je isti igralec pobegnil po sr®cli®| igrišča, preigral obrambo in dosegel ČetH* gol. Tudi peti gol je dosegel Hribernik. Edh” gol za goste v 38. min. dosegel Brezar s prostega strela. Drugi polčas ni bil tak0 bogat po lepi igri kot prvi del. Kladivar j0 še vedno prevladoval na igrišču, vendar o®' padalec Hočevar ni izkoristil vrsto prilog* nosti. Edini gol je dosegel v 74. minuti Hrl# bernik. Nova Gorica ; Nafta 3:1 (1:0) Nova Gorica, 25. sept. Na stadionu v S®nl' petru je bila danes pred več kot 1000 K10' dalci prvenstvena tekma med Novo Gof‘c in Nafto. Nafta: Plavič, Posedal, Leban, Pinter, ga, Matičič, Gregor, Kočič, Kirš, Ku!Č®r' Kebe. Nova Gorica: Lukman, Žbogar, Ušaj, Mozetič, Gulin, Uršič, Blažiča, Križaj, Mar kič, Faganelj. Sodnik KoniČ iz Bleda. Strelci: Uršič, Gulin in Križaj za Novo ^ rico, Hirš za Nafto. f Prvi polčas današnje tekme je potekal ^ izenačeni igri. Tako gostje kot do^nači imeli več priložnosti. V 30. minuti se je sr? i nasmehnila domačim in Križaj je clo-s‘’*L prav lep gol. V drugem delu je bila podobna, vendar so domači prevladovali ^ igrišču. V 50. minuti je Križaj z bližine lepo podal Uršiču, ta pa je neubranljivo ' Ijal. V 70. minuti je bil uspcSen Gulin- ^ tem golu je bilo še več priložnosti, ki ostale neizkoriščene. Po krivdi obrambe so gostje v 75. minuti dosegli ^ gol. Strelec je bil Hirš.