V Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 15. decembra 1907. St. 32. ____ V Narodno-radiholno in narodno-pspodarsho glosilo zn štajersho-hronjsho Posavje. Brežice Krško «Posavska Strata» izhnja vsaki 2. in 4. čctrtck v inesecu, liatirana z linevuin prihodnje neilelje. — Naročninn za cclo lelo znaša dve kroni, pri vecjih naro- čilih popu.st po cloj;ovoru in so naprej placnje. — Cena oznanil za cno stran 48 k\, za pol stntni ~1 K, /.a čctrt strani 12 K, za (»sininko strain 6 K, za šest- nnjstinko strani 'A K, /.a livaintridesetinko strani l'f>0 K; pri veikratncm ozna- nilu po iiogovoru. Vst posiljalve (pisma, dopise, iiakaznice, narodla, inscrute i. t. tl.) jc pošiljati na naslov «Posavska Straža» v lirczica'n. — bopisi sc posiljajo nn urcilništvo, naroenina in oznaniia pa na upravništvo. — Rokopisi su nc vračajo. — Posamc/.na stcvilkn static 10 vin. Erežiško policijo v državnem zboru. Ze zopot se je proslavila svetovno znana brežiška policija z slovensko krvjo. Dne 28. novembra vozil je Ivan Urek, posestniški sin v Globokem vino v Brežice, ki je bilo prodano deloma g. župniku Hor- vatu, deloma upokojenem postarju Smidu, ki stanuje v znanem «nemškem domu». Med časom, ko sta Urek in njegov tovariš Ogorevc vino skladala v klet, vkradcl je neki zlikovec voznikoma iz voza dva gunja. Umevnu je, da ^Li se mladeniča razyrela in jela kričati za tatom seveda tie v posebno izbranih besedah. Naposled sta se vendar vsedla nn vo- zove in ko sta se pomikala ob voglu «nem- skega doma> na bizeljsko cesto, zakričal je cden izmed njijn strašne besede, ki jib ncžno nemško iibo ne more prenesti: «Živijo Slo- venci!>. Morebiti je zaklical tudi par gorkih za nesramnim tatom. Zdnj je bil ogenj v strehi. Ves besen plane stražar Žerjav z golo sabljo v roki k voznikoma, potegne Ogorevca na tla in mil ovije jermen okoli roke. Urek skoči ves preplnšen z voza in poprosi stražarja, naj vendar pusti Ogo- revca na mini, saj ju oba pozna celo mesto in prav lahko ju ovadi vsakdo pri sodniji če sta kaj zakrivila. V tern trenotku sune pa stražar z sabljo proti Urekovim prsom in pri- zadene mladenicu globoko rano, da se je kri vlila kar curkoma. Malo je manjkalo, da ni ponižni mladenič, ki ni v celem svojem življenju nikomur kaj žalega storil, zgubil ži\'ljenje, ko je hotel izprositi za svojega fovariša — prizanašanje. Rnnjenca so spravili v bolnišnico; s prva se je kazalo, da je prizadeta rana težke naravi: hvala Bogu da ni tako, stražarjev meč se je vendar za par milimetrov pre- plitvo zasadil v Urekovo sreno stran in mlado življenje je samo po naklucju rešeno. I3ic/.i»k«i pijlicijit zfistužiia si jc novih 1h- vorik. Zdaj pa' pnde najbolje. 'J'akoj po krva- vem poboju raztrobili so resnicoljubni bre- žiški Nemci po nemških listih vest, da so se slovenski fantje v «Nar. Domu» pre- tepali, da je morala policija poseci v mes; dalje da so fantje napadli stražarja in ga za obe roke držali, da se ni mogel ganiti in čudo v tern zvezanem položaju, moral je potegniti in se braniti z golim mečem. Vsled krvavega dogodka dne 28. no- vembra t. 1. je posl. dr. Benkovič dobil do- voljenja od slov kluba in si zrtgotovil še 3 druge podpise, da vlozi nujni predlog v državnem zboru radi škandaloznih razmer pri brežiški policiji sploh. Vsak nujni predlog se mora takoj obravuavati, toda ravno sedaj je pred dnevnim redom 41 drugih ntijnih predlogov, vloženih od raznih stratik, po- sebno radikalnih Čehov in Hrvatov, tako da bi ta nujni predlog tako kmalu ne prišel do razprave, prav za prav sploh ne; vlada bode namreč zasedanje drzavnega zbora o božiču zaključila (ne odgodila), tako da od- padejo vsi nujni predlogi kot bi ne bili vlo- ženi. — Vlada je zvedela za namero slov. kluba; ministrski predsednik je posl. dr. Benko\ica sprojel v posebni avdijenci, mu razlozil stališče vlade in obljubil uvesti naj- slrožjo in temljito preiskavo o vseh tudi že preje \ loženih interpeladjah, ter v držav- nem zboru poročati o vspebu interpelacij: Nato je dr. Benkovič vložil interpelacijo v seji dne 5. t. m. ; na izrečno zahtevo posl. dr. Benkoviča je zapisnikar socijalnodemo- kraški poslanec Scbuhmeier doslovno pre- čital inlerpelacijo; vzbudila je v zbornici ve- liko zacudetije in ogorčenost. Posl. Schuh- meier je klical v zbornico: «Skandal! Lepa banda to!>, drugi zopet: «'I'o je hujse nego na Huskem:» itd. V izvlečku in še posebej razdelila se jc med poslance in med časni- karje doslovno sledeča: Inteppelocija. >V XVJI. zasedanju dr/.axnega zbora vio- žene so bile v tej zadevi sledeče interpe- "LISTli'K. Kmečhi upor oil stars pravdo. Z^odovin.ska povest \i. Isi. stolctja. To Av/(, Šcnoa I>aljc. — Pravični Bog! Milostljivi Bog! Glej, na trdi zemlji kleče pred teboj tvoji ubogi otroci. Iz globočine srea vpijemo k tebi: Usmili se nas, usliši nas, osvobodi nas. Odprto je pred taboj naše srce, ti vidis, da smo pravični. Razprostri nad nas svoje mi- lostljive roke, da bomo slavni pod tvojo za- stavo. Osvobodi nas. Amen. — — Amen! — zamrmra ljudstvo, -— Amen! — zašepcčejo blede ustnice Janine, ki je klecala s sklenjonimi rokami pri cer- kvcnih vratih in buljila v Matijo (Uibca. Na vshodu poči puška, po vrhovih za- lesketajo gosposke sulice. — Na noge, bratje! — skoči Gubec. — Gospoda gre! Dobro nmn došla! Na noge, za staro pravdo, za sveto svobodo v imenu božjem. Od Jakovlja mjhi nnimi čuden sum ka- kor morje. kakor nevihta. Tu se vnli po'casi vojska, premika se kakor črna kača po snegu. Blizu Sv. Petra se pojavi četa ban- skih huzarjev s sabljami v rokah. Počasi gredo naprej in gledajo na desno in levo. Dospo do pobocja strmega griča. Tu stoji klet, Enkrat, dvakrat, trikrat poči iz kleti, eden, dva, trije konjeniki se zvale v sneg. A pride večja četa. Izza meje pri kleti se prikazujejo kmečke kučme. — Streljaj! — kliče Pasanec, svinčena točaleti med huzarje in jih pobije drugega za drugim. Huzarji se umaknejo. — Čujte ! — reče Pasanec, — boben ropoče, to so pešci, ste li pripravili vse? — Smo! — Z bobnanjem se pojavi -------~------------------------------------------------------¦—r------------ na cesti močna četa sivih haramij. Jz kleti grme puške, prve vrste razbojuikov se zvale v sneg. — Naskok ! — zakliče poročnik vo- jakom in z vpitjem se prično vzpenjati pešci na grič, a z vrha poka, poka in poka, vojak za vojakom se skotali kakor žoga po snegu. — Naskok! — zakliče poročnik in se zgrudi ranjen. — Naskok ! — vzdiha v snegu. Vnovič napadejo vojaki. Vse je tiho. — Ha! Gotovo psi nimajo smodnika. Oj! Oj ! — Vzpno se na grič, v klet. Razbijejo zaprta vrata. Glej, kmetje beže. 'J"u iz kleti je dober cilj. Klet se napolni z vojaki. Za- grmi, orjaški plamen švigne proti nebu, roke, noge, glave, orožje vojakov pada na krvavi sneg kakor dež. Pasanec jih je pognal v zrak s podkopom. Strah in groza se polasti vojske. — Naprej ! — zakriči Alapič, prile- tevši na konju do prvih čet. Vojska se po- makne dalje, Kakor črna reka so se valili lacije: po poslancu Ploju v 355. seji dne 6. oktobra 1905; po poslancu Ploju v 376. seji dne 8 februarja 1906; po poslancu Ko- rošcu v 432. seji dne 18. septembra 1906. V vseh interpelacijah navajale so se napol azijatske razmere. ki vladajo pri bre- žiški policiji in ki niso občini nikakor v cast. Sklicujemo se na vsebino teh interpe- lacij in ponavljamo posebno vse sodnijske kazni, ki so zadele člane te policije: V Sef brežiškega redarstva Karol Schallon obsojen je bil vsled razsodbe okrajne sod- nije v Celju U 1165/00 zaradi prestopka po § 411 (pretep) in § 496 K. z v denarno globo po K 30, vsled rezsodbe okrajne sodnije v Brežicah št. U 496/5 zaradi pre- stopka po § 331 K. z (razžaljenje v službi) po 411 K z (pretep) in 491 K z (razžaljenje) v denarno globo po K 100, okrajne sodnije v Brežicah št. U 80/(5 zaradi razžaljenja na časti v denarno globo po K 10. Stražar Karol Zerjav bil je obsojen z razsodbo okrožnega sodišča v Celju z dne 30. junija 1892 St. 9522 zaradi zločinstva težke telosue poškodbe po § 155 K. z na 6 mescev ječe, vsled razsodbe okrajne so- dnije v Brežicah z dne 29. maja 1891 St. 1158 zaradi pretepa (§ 411 K z) v tridnevni zapor, z dne 23. novembra 1886 St. 4042 zaradi tatvine (§ 460 K z) na pet dni za- pora, z dne 30. oktobra 1891 st. 2708 za- radi pretepa (§411 K z.) in zlobnega po- škodovanja tuje lastnine (§ 468 K. z.) na 8 dni zapora; z dne 10. decembra 1894 št. 561 zaradi pretepa (§ 411 K. z.) na en teden zapora, z dne 26. junija 1906 St. 1890 zaradi razžaljenja na časti po § 491 in 496 K. z. na pet dni zapora, z dne 14. septembra 1896 St. 2973 zaradi prestopka zoper telesno varnost po § 431 K. z. na tri tedne zapora, z dne 25. januarja 1901 U 17/1 zaradi pretega (§ 411 K. z.) na tri dni zapora. Stražar Anton Narat bil je obsojen za- radi ponarejanja denarja po §§ 118, 237 169 a, 270 K. z. vsled razsodbe okrajne sodnije v Brežicah z dne 11. marca 1888 St. 736 na tri tedne zapora; vsled razsodb okrajne sodnije v Bre- žicah z dne 30. septambra 1895 st. 2741 zaradi pretepa (§ 411 K. z.) in zlobnega po- škodovanja tuje lastnine na 10 dni zapora, z dne 14. septembra 1897 št. 1973 po § 431 na 14 dni zapora, z dne 10. novembra 1905'U 441/5 zaradi razžaljenja na časti v denarno globo K 10. Kakor je razvidno iz poprejšnjih inter- pelacij, so brežiški redarji uboge jetnike v občinski ječi trpinčili, do krvi pretepali, su- vali ter okljenjene obešali na klin ali na okensko omrežje, ter je tarn pustili dnlje časa viseti. Clani brežiške policije imajo že nebroj po nedol/nem obsojenih na vesti, pod služ- beno zaprisego obdolžujejo se uboge žrtve ki padejo v njih oblast, javnega nasilstva po prisilnem odporu zoper redarstvene od- redbe in zaradi drugih zmišlenih zločinov, žrtve, ki zapado potem vedno na podlagi soglasnih izpovedb stražarjev kot prič, v kazen, na drugi strani izjalovi se pa vsaka zoper stražarje naperjeua preiskava vsled soglasnih izpovedb redarjev in ima k vecjem to posledico, da se spravi ovaditelja v pre- iskavo in celo v kazen zaradi obrekovanja, razžaljenja na časti ali krivega pričevanja. Ti ljudje zlorabijo brezvestno svojo uradno oblasj, da šikanirajo in nasilijo svoje politične in narodne nasprotnike, to dokazu- jejo markantno, v prejšnjih interpelacijah navedeni slučaji. Politična oblast pod poprej- šnjim okrajnim glavarjem žalostnega spo- mina pi. Vistarini-ja gledala je povsem mirno to gonjo, vse pritožbe in vse preiskave ostale so vedno brezuspešne. Mestna občina brežiška zlorabi namreč te ljudi, da preganjajo njene politične na- sprotnike in politicua oblast ugodila je do- zdaj ycdno željam občine brežiške. Stražarji stoje tudi v posebni milosti pri državnem pravdništvu v Celju, posebno pa pri preiskovalnem sodniku g. dr. J. ' Oswatichu v Brežicah, ki je zet viri- lista v brežiškem občinskem zastopu; z raz- sodbami tega sodnika se bomo tudi kmalo bavili. On se poslužuje največe popustljivosti in milote nasproti stražarjem ne glede na to da imajo izpovedbe redarjev pod službeno zaprisego neko naravno prednost pred dru- gimi izpovedbami. Ljudstvo prenaša že delj časa te raz- mere z največo nevoljo; ki se je po brzo- javnem poročilu še pooštrila vsled krvavega dogodke z dne 28. novembra 1907. Tega dne biln sta dva kmečka fanta iz okolice, katerima sta bila v »nemškem do- mu« vkradena dva gunja po redarju Žer- javu ustavljena na ulici, ker sta razburjena zaradi tatvine preglasno dala duška svoji nevolji; kričala sta : >v nemškem domu« bili so nam vkradeni gunji. Kje so gunji itd. Fanta se zoveta Urek in Ogorevc iz Globokega pri Brežicah. Med časom, ko je redar, ki pozna osebno oba fanta, Ogorevca z voza potegnil in vrgel ob tla, zaprosil ga je Urek mirnim glasoin naj ga ne odvede v zapor, ker ga ta pozna in ker mora Ogorevc voz domu spraviti. Zerjav se je vedel kakor besen, z eno roko držal je Ogorevca v drugo roko golo sabljo, s katero je stinil Ureka v prsi na srčni strani in ga znatno ranil. Ko je za- pazil svojo napako, dopustil je, da sta fanta zbežala in ju je ovadil pri sodniji. Ob enem ovadili so tudi glavno pričo brivca Holy — ki je mirno opazoval vso rabuko, zaradi javnega nasilstva po § 81. k. brez vsega uzroka; Žerjav se je zbal pričevanja te price, in se ga je hotel zne- biti na ta način. Preiskava vodi su v Brežicah. Z ozirom na dejstvo, da so se o prej- šnjih treh interpelacijah sicer vršile preis- kave po umirovljenem ok raj n em glavarju Vistarini-ju, a da so se dotični preiskovulni spisi poizgubili (?) in da ni bilo na te in- terpelacije nikakega odgovora, stavimo nujno vprašanje: Jeli ekselenca minister notranjih zadev pripravljen uvesti o interpelacijah nemudoma obsežno in strogo preiskavo in da li je pri- pravljen o tern poročati v tcj visoki zbor- nici?«. Dr. Benkovič in tovariši. Iz držflvnep zboro. Kazprava o podraženju živil se je raz- tegnila nepričakovano dolgo, nadaljevala se je še dne 26. novembra t. 1. Nasproti so si zastopniki delavcev in zastopniki kmečkega prebivalstva, vsaka strankabrani svoje stališče in večkrat pride med poslanci do burnih prizorov. Stališče sloven- skega kluba označil je v izbornem govoru poslanec Demšar. Češki kmečki poslanec Kotlar doka- zoval je, da bi prekomorsko meso bilo ne- zdravo, zaradi razširenja kuge nevarno in dražjc. Draginje živil niso zakrivili kmetje, am- pak prekupci. po bregu navzdol, konjeniki počasi naprej I po cesti, pešci držeč pred seboj puške v redkih četah, zadaj pa topovi, ki so jih vlekli voli, a držali ivanjski bombardirji. Sedaj se razgrne vojska po polju pri toplicah pred vhodom v dolino. — Ustavite čete! — zakliče Alapič po- veljnikom : — v vrsto, za toplieami stoji močna četa kmetov na polju. Moramo biti oprezni. — Trobentač pri Alapiču zatrobi. V kratkem času se zbero poveljniki čet okoli vojskovodje. — Gospodje, — reče, — prosim vas, pazite na svoje čete, da se ne osramotimo. Kmetje so besni in dobro oboroženi. Poslu- šajte me : Pešci, razbojniki in Uskoki naj se postavijo v sredo, na desnem in levem krilu konjeniki, na desni vi, gospod Plovdin, z bansklmi huzarji, na levi gospod Arbanas s Turopoljci in gospod Farkašič z zrinjskimi suličarji, topovi naj slede zadaj. Pehota naj I stopa naravnost naprej, konjeniki naj pa na- vale od strani. Sedaj naj vojska odpočije dve uri — potem pa, kar bo naklonil Bog. Postavite med tern prednje straže, gospodje. Bilo je okoli devete ure predpoldne, dne 9. svečana 1573., ko zaropočejo bobni in" zatrobijo trobente po vrstah domobrane. — V vrsto! Oprezno! — oglašajo se povelja častnikov, ki stoje z dvignjeno sabijo pred vsako četo. Kakor srebrno klasje so se svetile vrste kmečkih pušk in sulic v zimski svetlobi. Veselo so vihrale perjanice konjenikov. Alapičev trobentač zatrobi, za njim zatrobijo vse trobente, zastavonoša dvigne bansko zastavo, za njim dvignejo vse druge čete svoje zastavice. — Naprej! — zapove Alapič in naprej je stopala vojska, razprostirajoč se vedno bolj in bolj, preteč stisniti v klešče Vagiča. Že pokajo puške pri prednjih stražah. Izza dreves merijo kmetje na konjenike. I Na levi leti skozi grmovje in trnje gos- pod Arbanas s Turopoljci, da prime Vagiča od desne strani. Veselo so leteli naprej modri plemiči, toda v pogubo. lzza snežnega okopa je grmelo na nje smrtno gromenje in konjeniki se umaknejo kglavni vojski. Živah- neje napade Plovdin ; ¦ banski huzarji švig- nejo kakor strela v levo krilo kmetov, toda na pol pota se vrže proti njim četa kmeč- kih konjenikov. Grozovito zadene četa ob četo, skoro se zapleta, a kmalu se izmotajo banovci in sekajo vse križem po kmečkih konjenikih, ki padajo mrtvi v sneg. Močneje poje boben, pogosteje trobi trobenta. Že pokajo tudi puske. Vagič se umiče vedno hitreje in liitreje, rekel bi skoro da be/.i proti vhodu. Hura! Za njim drvi Plovdin. Že se gnjete Vagičeva četa proti vhodu v dolino. Huzarje so blizo, ali kot bi trenil se obrne kmečka četa in vsipuje iz pušk ogenj med huzarje, s strmega griča pa strelja Po- zebec iz dveh topov debele kroglje v banski kup. A Plovdin se ne zmeni za to, huzarji padajo kakor snoplje, a kljub teme seknjo in tišče naprej, a njim na čelu poveljnik. >Naprej, junaki ! Udrite po kmečkih psih !« zapove kapitan in zamahne po Vagičti, a nov grom iz kmečkih pušk razralilja četo in kroglja zadene junaka Plovdina v prsa, da izdahne pod kopiti lastne čete. Glasno zav- pijejo kmetje, videč, da je padel huzarski kapetan in konjeniki obstoje za hip. Alapič, jahajoč sredi gostlh čet pehote zardi oil togote. Oko se mu zaiskri, ustnice se nni tresejo. Iztrga zastavonoši bansko zastavo, zamahne z mečem in zakliče: »Naprej! Udrite, bojazljivci! Sramota! Junaki ste, pa se bojite teh beračev, teh na- vndnih pozigavcev, ki so zapustili plug, da postanejo sužnji. Naprej, suličarji! Naprej, Uskoki!« U nagodbenem odseku govoril je clan slovenskega kluba koroški poslanec Gra- fenauer o varstvu za živiuo ; stavil jo tudi v imenu svojih štajerskih tovarišev dr. Ben- koviča in dr. Korošca vprašanje, kaj je sto- rila vlada pri ogrski in horvaški vladi, da se zgradi nadaljevalna železnica iz Rogatca v mesto Krapina, ter zahteval da stori pri horvaški vladi vse koraki, ki so potrebni za uravnavo Sotle. Naša deželna in državna uprava sta storili svojo dolžnost, sedaj je odvisna uravnava samo še od Horvatov. Vlada je obljubila, da bode storila svojo dolžnost in da ne bo več treba dolgo ča- kuti na regulacijo Sotle. Dr. Benkovič in tovariši so stavili v prašanje zaradi pomanjkanja stanovanj za uradnike v Brežicah ter zaradi osebnih raz- mcr pri brežiškem ograjnem glavarstvu. Poljski minister Djedušicki je odstopil, na njegovo mesto je imenovan vitez Abra- hamovič, ki je bil za časa nemske obštruk- cije predsednik zbornice in je nemirneže z silo krotil. Zaradi toga su mu naredili soci- jal demokrati in nemski nacionalei v torek dne 2ü. novembra t. 1., ko ga je ministerski predsednik Beck predstavil zbornici hrupen pozdrav. V kricanju so se posebno odliko- vali vsenemca Malik in Jro in poljski jud Diamand. Minister Acrabamovič jo pa mirno sede na svojemu prostoru sprejemal čestitke svojih prijateljev. Dosedaj je bil Abrahamovič načelnik poljskega kluba in Slovenci so našli v njem vedno dobrega prijatelja, ki je razumel in podpiral naše težnje. Vsak dan nam prinese nove ministre Domobranski minister Lačer moral je iti v pokoj, dasirano teškega srca. V zbornici ni bil priljubljen. Naslednik mu jc fcldmaršallnjtnant Gcurgi, o katurem se govori, da je postal minister na posebno željo prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kojega dobrodelen upliv se sploh od dna do dne bolj čuti v naši politiki. V torek dne 3. decembra začela se je velika razprava v sveučiliščih. Prosesor Ma- saryk stavil je predlog naj se sveučilišča ohranijo prosta prod uplivom katoliških na- zorov, odgovarjal mu je poslanec grof Stern- berg. Za Slovence je govoril dr. Krek. V sredo due 4. decembra t. I. je vlo- žil državni poslanec Roškar s tovariši pred- log, naj se spremeni paragraf 62 državne Ijudsko-šolske postave v tern zmislu, da prevzame država prispevke za zidanje in vzdržavanje ljudskih šol. Draginjska debata v državnem zboru. Nujne predloge socijal demokratov Schra- mmel in Kenner se med drugim glasita; Vlada se pozivlja, da takoj dovoli Livoz prekomorskega mesa v Avstrijo in naj ta nam en takoj vstopi v dogovore z južno- amerikanskimi in avstrijskimi državami. 2. Vlada naj takoj razveljavi prepoved uvoza živine iz Rusije, Rumunije in Srbije in na mejah teh držav napravi velike klav- nice«. Dolznost vsacega kmečkega poslanca je, da glasuje zoper take predloge posebno v času, ko cena živine že itak pada; proti predlogu so govorili in glasovali poslanci kmečke zveze, za predlog pa Roblek, Ježo- vnik se je odtegnil. Volilci — kmetje naj sami presodijo, kdo je imel prav. Posledica glasovanju nekaterih go- sposkih kmetov za prcdloga Kenner in Schrammel se že čuti; vlada namerava Srbiji dovoliti uvoz klavne živine 250.000 centov na leto. Poslanci kmečke zveze se bodo temu uprli z vso silo, kajti to bi se bolj pritiskalo na živinske cene. Smešna je trditev da so poslanci kme- čke zveze glasovali za draginjo, glasovali su pa le zoper to, da bi se draginji odpo- moglo na stroske km eta stem, da tuja zi- vina preplavi naše trge. Naša vlada se naj bolj briga za naše poljedelstvo. pa bo kmalu draginji opomo- reno. Sploh pa so nove liberalne laži tako prozorni1.. ila nam ni fn-hn opravičevati po- slance\ Pač pa bi Roblek rad svojo napako po- pravil in se v >l)omovini« pere, toda za- man. „Domovina" trdi dalje. da poslanci kmečne zveze niso glasovali za znižava- nje davka na sladkor; to je laž, kajti dr. Korošec jc v imenu kmccke zveze v odseku zahteval cclo znižanje za 16 K, med tern ko vlada dovoli le znižanje za 8 K. Zbornica pa je vsa brez izjeme glaso- vala za predlog posl. Choca, tudi poslanci kmečke zveze, kolikor jih je bilo ravno v zbornici. Vsako otroče pa ve, da ima poslanec tudi izven zbornice, po ministrstvih itd. do- volj posla, tudi med zbornicnimi sejami; se- veda otroče v urediiistvu »J)omovine« to previdoma zamolči, da more na poslance kmečke zveze kamen zalučati. Naročnikom! Naš list se po novem lctu pod imenom »Straža« preseli v Celje; izhajal bode 3 krat na teden v vecji obliki. Smer listu ostane ista. Do- sedanje naročnike prosimo, da porav- najo zaostalo naročnino in jim pri- poročamo, da naroče »Stražo« (ki bode stala 12 K na leto) ali pa — manj premožni — »Slov. Gospodar« z »GoKpodarskimi novicami« ali »Nas Dom«. UrEdnistuo „Pos. Straže". Novičar. Osebne vesti. Umr! je v Brešicah umi- rovljeni bizeljski župnik zlatomašnik gosp. Josip Horvat dne 30. novembra t. 1. v vi- soki starosti 78 let. Bilo lahka vrlemu možu domača gruda! Pod vlak se je vrgla v Zagrebu 35 letna slaboumna Neža Jurak iz Bireljskega. Ni pa našla takoj zaželjene smrti, ampak je dobila samo smrtnonevarne rane. Zlomljene ima roke in noge. Afera dr. Benkovič zoper dr. Sernec prišla je dne 2. decembra t. 1. pred kazen- skim sodnikom v Kostanjevici v razpravo. Dr. Sernec obsojen je po § 496. k. z. na globo K 40 in v povrnitev stroskov kazen- skega postopanja. »Nar. List« smatra v svoji bistroumnosti to obsodbo za zmago dra. Serneca. Mi se za zdaj uzdržujemo vsake kritike, dokler bo stvar v zadnji inštanci rešena, ker je zastopnik dr. Benkoviča vložil priziv. Dopolilne volitve v osebno-dohodninske cenilno komisijo v Brežicah končale so se s popolno zmago zjedinjenih slovenskih strank. Izvoljeni so: v I. skupini: za člana g. Martin Jug trgovec v St. Petru pod sv. gorami, za namestnika g. Mihael Balon, veleposestnik v Brežjceh, v II. skupini: za namestnika g. Benjamin Kunej, posojilnični tajnik v Brežicah, v IJI. skupini: za člana g. S. Wutt, umirovljeni davkar v Brežiceh. Želeti je, da Di postopale obe stranki pri vseh volit\ah in sploh v političnih vprašanjih naperjenih zoper skupnega nasprotnika tako solidarno kakor tukaj. Podpore za Spodnje Štajersko. Na nujne predloge poslancev dr. Korošca in dr. Benkoviča je notrajno ministerstvo dovolilo za uime v brežiskem političnem okraju K 17.000 podpore; tudi občani v Jurkloštru dobe podpore. Kobilice v laškem okraju. Na prošnjo poslanca dr. Beukoviča se uvedejo nove poizvedbe v svrho uničenja te nadloge v laškern okraju. Pomiloščenje za vojaške begunce. Dne 2. decembra 1907. začelo se je 00. leto, odkar vlada cesar Franc Jožef našo Avstrijo. 'J'o obletnico je začel cesar obhajati s po- miloščenjem in sicer s pomiloščenjem vo- jaških beguncev. Posebno velike važnosti je to pomiloščenje za naše rojake v Ameriki, ki se niso iz hudobije, ampnk prisiljeni po razmerah, odtegnili vojaški dolžnosti. Brežiški Sokol ima svoj 4. eletni pies dne 5. januarja p. 1. Prav zivahno priprav- ljajo Sokoli, da bode tudi ta pies tako iz- vrstno izpadel, kakor so prejšnji. Sestavil se je posebni veselični odsek ki z vso mar- Ijivostjo na to dela, da iznenadi slavno ob- činstvo s krasno dekoiacijo, katere izvršitev je prevzel znani dekorateur gospod Belak iz Zagreba. Igrala bode polnoštevilna vojaška godba iz Zagreba pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika. Zejo ugodno je izbran dan plesa, ker je drugi dan praznik in se bodo udelezenci lahko odpočili. Upamo, da bode prostorna dvorana tudi letos napolnjena izbranega občinstva in stem pokazalo svojo naklonjenost vrlemu 13režiskemu Sokolu. Narodna čitalnica v Krškem priredi dne 31. t. m. Silvestrov večer v dvorani g. K. Schenerja. Začetek ob 8. uri zvečer. Herman Klobučar klepor in ferauec s shii in Efernitom ss3 E3 v Krškem. gj jgg Priporoeum sc slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoea clcla. Obcncm se usojam naznaniti, da popravljam tudi meha- nične stvari, kakor bicikelne, sivalne stroje, hisne brzojavc in tclcfonc itd. Martin Ffaclej kamnosek V Catež ob 5avi priporoai čč. duhovščini in* ";iv. občinstvu znlogo nagro- •;ih spomenikov iz marmorja granita, izdelovanje grobnic, knpeiie, vsch cerkvenih in stavbenih del po nizki ceni, postrežba točna in sulidna. 3OSIP FERENCilH, trgovec V B R E Ž I G A H, naslednik gosp. JOSIPA ZEVNIKA opozorja slavno občinstvo na svojo najnovejžo zalogo mnogovrstnega manufak- turnega in špecerijskcga blaga, porcelana, stekla osobito pa na bogato za- logo Ufcnja po najnižjih cenah, jamči za zanesljivo dobro, solid no robo in točno postrežbo in se priporoča za mnogobrojni obisk. Franc Resnik, mizar v Brežicah št. 38 pri cerkvi naznanja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča mizarska dtla in popravila in jamči za solidno postrežbo po najnižjih cenah, nadalje priporoča zalogo gotovih rakev (trug) od priproste do najli- nejše vrste po zdo primerni ceni. Frvfl in največjo sloaenska trgouina v ßrczicah Uršič & Lipej priporoča svojo vtliko zalogo raznovrstnega nianulakLurnega, špeccrijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenali in le zanesljivo dobro — blago. — \elika zaloga tuzemskega in angleskega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah. /,u iiiii>>gobrojni. obislc se priporočata z odličnim spoštovanjem rsic ,la koncu novega inostu čcz Savo ; toči le dobra in pristna domača. izbrana vina. HrSnÜnß UIDDR sPreJema Oii vsakogar, posojHa daje le zadruž- 1/lUljb ni|\ Alojzij Schweiger. TBB lzdajatelj in odgov. urcdnik: Franc Antolič. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah>. Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.