g T li V. 25.
V LJUBLJANI. DNE 24 JUNIJA t 9 3 I
L t 1 O 44
<v„n 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja nato sredo. Spisi in dopisi noj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Na Brezje!
Mariji Pomočnici Slovencev, božji Materi, Zaščitnici cerkvenega edinstva, Kraljici miru in ljubezni, se bodo poklonili verni Slovenci dne 26. julija.
Stiskani in bedni gremo k Pomočnici prosit pomoči za vse naše brate. Za vse, ki jih uničuje sedanje gospodarsko pomanjkanje, brezposelnost in beda.
Prosit gremo za naše izseljence rudarje in delavce v tujini, za vse Slovence, ki revščino trpe. Z nami bodo prosili dragi bratje in sestre, zastopniki ameriških Slovencev, ki bodo takrat v domovini.
Pojdimo k Materi, ki je studenec ljubezni, da nam bo izžgala sebičnost, pohlep. jezo in sovraštvo in nas napolnila z nesebično ljubeznijo, da bomo kot bratje med seboj.
Zakaj premalo smo si bratje. Preveč smo trdi in slepi za svojega bližnjega.
Pojdimo k Mariji prave ljubezni, k Mariji podobi Pravice, k Materi bratstva, ki nam je dala Kristusa brata, da nam izprosi, da bomo živeli in vse delaii kot Kristusovi bratje in sestre ter obnavljali to živo zvezo po sv. Evharistiji.
Pojdimo k Materi Brezmadežni da prosimo Njenega varstva nad deviško čistostjo naših deklet, da izraolimo za naše fante svete moškosti v ljubezni do Marije, da nam naše mladine ne bodo odtrgali od Nje, da jo bomo ohranili katoliškim družinam, društvom in organizacijam, katoliški skupnosti.
Pojdimo in molimo, da bi bili nesprejemljivi za sovraštvo, ki razkraja narode in države, za prevratne nauke, ki dvigajo razred proti razredu in razdvajajo človeške sloje.
Prosimo Mater cerkvenega edinstva, naj se skoraj zgodi, da jo bosta v vzajemni ljubezni častila vzhod in zahod kot svojo skupno mater.
S češčenjem Matere božje, naše za-scitniee, pa združimo tudi spomin na nepozabnega svetniškega škofa Barago. 100-■etnico praznujejo, odkar se je posvetil 3?.m° ljubezni do bližnjega, in postal mi-•3lJonar, ter v plamteči ljubezni daroval VSe ljubezen do bližnjega, zapustil, kar mu je bilo drago in se. žrtvoval za najbolj zapuščene in jiajbolj bedne Zemljane — a Indijance. Baraga nam je znamenje in n»m je spomin, da je. Bog' tudi med Slo-
venci izbral prav posebne svoje izvoljence. Na dan molitve na Brezjah bomo še prav posebno prosili Boga naj poveliča svojega izvoljenca, apostola Indijancev, da ga bo Cerkev mogla dvigniti na oltarje.
Spored:
Sobota, dne 25. julija: Zvečer ob 8 pridiga, rimska procesija.
Nedelja, dne 26. julija: Zjutraj ob 10 sv. maša (daruje jo škof) s pridigo pred čudodelno podobo Matere božje na prostem. Med sv. mašo slovensko petje.
Po sveti maši zborovanje:
1.	Uvodna beseda zastopnika škof. odbora Kat. akcije. - :
2.	Govor o Mariji (proslava efeškega zbora).
3.	Govor o misijonarju Baragi.
4.	Verniki izroče po svojih zastopnikih škofu spomenico za poveličanje škofa Barage.
Prijavite se čimprej pri župnijskih uradih!
Škofijski odbor Katoliške akcije v Ljubljani in Škofijski odbor Katoliške akcije v Maribor«.
Pozor! Prosvetna in izobraževalna društva, kakor vsa ostala društva, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi, se vabijo, <lu se udeleže >. društvenimi zastavami in znaki 1500 lotnicf proslave efeškega koncila in Baragovega dne. ki bo 26. julija t. 1. na Brezjah. Društva nnj sporoče po dopisnici tlo 15. julija število, udeležencev in koliko izkaznic za polovično vožnjo rabijo. Izkaznice se dobe v pisarni Prosvetne /veze, Miklošičeva c. 5. Ljubljana, po 5 Din za osebo. Polovična vožnja na Brezje ob priliki 1500 letnice efeškeeii koncila in Baragovega dne, ki bo 26. julija je dovoljena zu vse proge, ki spadajo pori direkcijo Ljubljana tole j turi i za štajerske, prekmurske in belokranjske železnice. Polovična vožnja velja od 25. cio 29. julija. Izkaznice se dobe v pisarni Prosvetne zve?e, Miklošičeva c. 5. Ljubljana. — P t. žiipni uradi in vodstva Marijinih družb se naprošajo, da blagovolijo pravočasno Sporočiti na Prosvetno zvezo v Ljubljani koliko izkaznic za polovično vožnjo na Bie.z.io. za 26 julij jim pošljemo. Obvestila prosimo, cim: preje, 'do moremo pravočasno zasigurati tudi posebne vltike. ki bodo vozili iz Belokrajine, Dolenjske in Notranjsko proti Brezjam.
Kmetje, oklenite se Kmet. zveze!
Ljubezen do domovine
vi.
Podali smo, kolikor se spominjate, nekaj splošnih navodil o ljubezni do domovine. Stopiti moramo za korak naprej in povedati besedo o dolžnostih, ki nam jih domovinska ljubezen narekuje.
Dožnosti! Trpka beseda. .Ali ni dolžnost nekaj prisiljenega? In kar je prisiljeno, to je težko, neprijetno. Le kar storim sam od sebe, neprisiljeno, to je prijetno, lahko.
Prijatelj! Ne bo tako hudo. Morebiti je beseda : dolžnost« res malo trda po svoji zunanjosti, morebiti je z dolžnostjo res združen tudi del žrtve, ali dolžnosti, kf jih nalaga ljubezen, niso tako težke, da bi se ne dale Izpolnjevati.
-V naslednjih vrsticah bova torej pogledala nekatere dolžnosti, ki izvirajo iz studencev domovinske ljubezni.
Prva taka dolžnost ti bodi, da si prizadevaj svojo domovino spoznavati.
Prvo podlago za to si dobil že v šoli pri zemljepisnem in pri zgodovinskem pouku. Tam si prvič slišal besedo o lepoti naše zemlje,; o njenem bogastvu, iz zgodovine ti je zadihala topla ljubav, ki so jo naši pradedje gojili do vsega, kar je našega. Važnosti zemljepisnega in zgodovinskega pouka po naših šolah zato nikdar ne moremo dovolj poudariti. Le želeti bi bilo, da bi ta pouk spremljale vedno tudi primerne slike, ki bi učiteljevo besedo vsaj deloma ponazorovale. Vsaj deloma. Povedati ni mogoče vsega, slika ne more vsega točno pokazati, oboje skupaj naj bi. vsaj obudilo željo, da hočemo vsaj bližnje kraje v domovini tudi osebno spoznati.
Veliko pripomore v spoznavanju naše domovine čedna razglednica. Zato bi bilo želeti, da bi vsak kraj v naši domovini imel svoje res čedno izgotovljene razglednice. In pa seveda, da bi se ljudje tistih razglednic tudi posluževali. Skrb naših poklicnih in nepoklicnih fotografov naj bi bila, da podajo svetu sliko naših mest in trgov in vasi v kar se da lepih izdelkih. Eno naj bi pa iz teh razglednic izginilo: naj bi ne bile nikdar reklama za brezštevilne gostilne našiji krajev. Slike naj bi podajale raje cele skupine, torej celo vas, njeno slikovito okolico, cerkev in okolico, naravne znamenitosti jezera, slapove, izmed posameznih hiš h nasvetoval samo znameniteiše. starinske
hiše ali rojstne domove naših glatnih moz. Te razglednice naj b! izpodrinile nešteto n; Icstoinih, židovskih razglednic, ki preplavljajo naSo domovino in polnijo žepe judovskim bogatinom.
Vse pohvale je vredno delovanje Ilu-strijanega Slovenca«, ki posvečuje posamezne številke lepoti naše zemlje in tako seznanja naše rojake z znamenitostmi naših krajev ter pomaga gojiti ljubezen do naše domovine. Naj bi se tudi naši ljudje zavedali plemenitosti tega dela in naj bi te slike kupovali in hranili. Kcliko duhovnega užitka bi imeli v teh slikah! In za majhne denarje! Pohvalno bi lahko omenili tudi dejpviuiie umetnc&tnega zgodovinskega druživa, ki zbira zlasti stavbinske in slikarske znamenitosti naših krajev. Seveda moramo pripomniti, da so knjige in časopisi te vrste Ki',naže vsakdanje ljudi iz mnc/»fli vzrokov bolj težko pristopni.
Veliko bi pripomogla k poznavanju naše domovine tudi knjiga, ki bi v besedi ki v »liki obravnavate našo domovino, Inja-mo ie dcsedai nc ka; takih knjig, pa so precej neprikladne. velikokrat preširok« zasnovane. Potrebe vali bi drobnih ,knjižic, nekfekih kažipotov, Vodnikov, za posamezne večje skupine naše domovine. To pa v besedi in v sliki. Mogoče bo kdaj Mohotf-ie a dražba poprijola za to res potrebno in Iv ve? dr moliubno delo.
H siK-zoavariju domovine pripomorejo d' ti dolu-o urejeni izleti. Ni treba velike s k ine, dpset do dvajset ljudi čisto zado-s t-r. Pod -vestnim vodstvom, in £e se bodo že doma dobro pripravili, <tak izlet ne bo c« rd brez uspeha. Sai že šolski izleti mno-»o pripoii'orejb k poznavanju naše domovi- e. Čeprav is mladina, ki se teh izletov n '-dežuje, boli v vihravih letih in se mno-^ razkadi, kar vidi, nekaj pa le ostane.
.•vekam preii>aio pa je med nami raz-\\' rut xa našo preteklost. Vse boli se nam b še potreba okleniti zgodovine, da se bomo zuali p .bahati pred tujci. Vzemimo za primer ■i-a5e cerkvene stavbe, zlasti starejše. Kdo izmed žtipljanov pa ve, kdaj so bile zidane, kdo jih je zidal, kdo jih je Slikal, kdo še delal oltarje, kakšna je zgodovina domače župnije ... Kako se drugi narodi eanimaio — za vsak kamenček bi rekel — m s ponesom pripovedujejo in bahajo o znamenitostih svojega kraja! Dvignimo se tudi mi iz svoje zaspanosti. Že šola bi morala podaji otrokom sliko zgodovine in raznih znamenitosti domačega kraja. To bi im-pcniralo tujcem, kakor pravimo i učeno besedo, če bi domačini znali dati točen odgovor na posamezna vprašanja, ki »e tičejo krajevnih posebnosti in krajevne zgodovine. Vse bolj kakor pa tisti medli; >Ne vem.«
Spoznavajmo torej svojo domovino! Sicer nas bo pesnik Sorškega polja, Simon Jenko še ob sodnjem dnevu tožil:
Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane ...
»Šel sem k zdravniku, katerega si mi svetoval.«
»In si mu povedal, da sem te jaz podal k njemu?«
»Sem. A ko sem omenil, da tebe poznam, je takoj zahteval plačilo vnaprej.« 21
PO SVETU
Italija
s Krvi se jim hot e. Dan po prazniku sv. Rešnjega Telesa so italijanske oblasti izvedle strogo hišno preiskavo v nadškofijski palači v Gorici. Po mestu so se razširile govorice, da je bilo zaplenjenih mnogo zlatnine in drugih dragocenosti pod pretvezo,- da so bile last bivše avstrijske vlade. Tstega dne zvečer so imeli fašisti od skupine Giovannile di Combatimento« v trgovskem dcinu svoje zborovanje, na kar se ip vršila po mestu bakljada, ob kateri priliki so prepevali fašisti po ulicah: Anda-remo nello Spalato — Liubiana, Mattere-mo su la giostra, dittemo agli Slavi che sia-mo a časa n ostra« (Pojdimo v Split in Ljubljano. zaigraimo bojno igro in povejmo tam Slovanom, da smo v svoji hiši). Po ulicah so se odigravali prizori, kakor ob času fašistične revolucije. — Fašisti naj le vpijejo, ne bedo nas vznemirili, zakaj še nam je v spominti, kako so kidali fia raznih bojnih frontah neki junaki na pemeč — svoje mame.
s Kaj pravi g. Mussolini o sporu z Vatikanom. Italijanski ministrski predsednik je pedal sledečo izjavo: Želim, da se prepusti vera v vsej Italiji duhovnikom. Ostale je rac.ia zadeva in stvar politikov. Ne dovolim nikomur vmešavati 6e v državne zadeve. Katoliško akcijo sem že vee-kraL opozoril, naj se varuje. Na čel« te organizacije so bivši člani katoliške ljudske; stranke, ki m je jo preti nam. Vatikan smo že večkrat posvariti, naj se ogiba prenapete politike, ki bi znala vzbuditi protika-tcliško gibanje.« — To so zelo napihnjene besede. Gospod Mussolini pozablja, da ts> tekom zgcdoyine živeli možje, ki.so nastopali proti Cerkvi in papežu že boli samozavestno ko! glavni vodja fašistov, vendar s pcipolnim končnim neuspehom. Cerkev že skoro dve tisočletji z nezlomljivo voljo in silo vedi svet k Begu in je bila »rt je najboljša priča popolnih porazov svetnih mo-gočniakov in prepadov velikih državnih tvorb. V fcoju s »Petrovo skalo« bo tudi fašizem podlegel.
Švica
» Izjava poštenega socialista. Mednarodna krščanska strokovna zveza v švicarski Ženevi .je poklonila ravnatelju Mednarodnega urada za delo Albertu Thomasu krasno sliko, ki jo jc izdelal največji sodobni katoliški slikar Maurice Denis. Slika predstavlja socialno delo, ki ga vrši med delavstvom krščanstvo. Sliko je izročil Thomasu generalni tajnik strokovne zveze Serrarens. Ob tej priliki se je v svojem zahvalnega govoru Albert Thomas, ki je po prepričanju socialdemokrat, zelo lepo izrazil o socialnem apostolstvu, ki ga vrši krščanstvo. Zahvalil se je krščanski interna-eionali za neprestano zvesto in polno sodelovanje, ki nikdar ni prenehalo in katerega nobeha intriga ni mogla preprečiti. Sodobno krščanstvo nadaljuje slavne stare navade ni socialnem golju. Svoje dni je krščanstvo odpravilo suženjstvo, za tem je pogumno sodelovalo pri osvoboditvi delavskega stanu in danes deluje blagodejno med delavstvom za njegove pravice in svoboščine v duhu krščanske liubezni in pravice. Iz-
povedal je, da ima vtis, da je vpliv krščan stva na socialnem polju v zadnjem sjoleil vedno naraščal. Njegova Želja je, da nai razvoj ne preneha, ampak da bi delov® krščanstva želo velike uspehe. Tako Albert Thomas. Kaj pa nekateri naši rdečkah Ali še nisi slišal neke podeželske sociali stične veleurae, ki sučeno« razlagajo da sla vera ia Cerkev strup za ljudstvo? '
Drobne novice
Nad 30 ljudi je umrlo na Španskem radi silne vročine.
Iz Amerike se je izselilo letos več Iju-I di, nego priselilo.
Na Dunaju so kupili 5 gramov radia (zdravila) za 18 milijonov dinarjev.
Prva zasebna katoliška šola je bila otvorjena na Francoskem ravno pred sto leti. '
Podmornica »Nautilus«', namenjena na sev.erni tečaj, je že v Atlantskem uiorju opešala.
Veliki komunistični nemiri so zopet bili v nemškem Mainzu.
88.0(10 litrov drži sod. ki sla ga te d., napravila brata Dom v nemškem mestu Miinehen.
2.800.000 prebivalcev ima sedaj ruska Moskva.
11.500 hotelov je ta čas na češkoslovaškem.
Več kol mjlijon letnih dohodkov imajo na Češkem 304 osebe.
Prizadevanja ogrske vlade za najem posojila v Franciji, so se.izjalovila.
Vloge v švicarskih bankah se sploh uf obrestujejo, ako niso vezane na daljšo odpovedno dobo. Preveč denarja!
28.0C0 oralov zemlje so uničile kobilice v -romunski Besarabiji.
Ostavko je podala avstrijska vlada. Novo bo baje sestavil msgr. Seipel.
Kardinala Seguro je republikanska vlada izgnala iz Španije.
560 milijonov frankov posojila hoče najeti španska vlada v Franciji.
Novo avstrijsko vlado je sestavil krščanski socialec dr-Buresch.
Posevki v Zdrožeflih dfgavalt Amerike kažejo dobro, v Kanadi slabo.
200.000 to« želena m jekla bodo poslali NemciT Rusijo.
Framasoni. anarhisti in komunisti so se v Španiji združili proti zmernim republikancem.
AZELA
TEStPENTINOVO M10
Stedi Vaše perilol
litij* Pelernelj iz Bačenj, obč Trata, član vrhni. Ikega ga5. društva je v starosti 20. let podlegel hudi bolezni. N. v in. p. 1
Majdica že zna to.
Mala Majdica gre posebno rada sama nakupovali. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj beje „prav tako dobrega ".Ali Majdica s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozna v tej stvari. Jaz in moja mamica jemljeva samo Schichtov Radion; nekaj boljšega sploh ne morebiti", odvrne ono irgovcu in vse žene v ji smehljajoč pritrdijo.
SCHICHTOV
RADION
M
IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
Gvjenke gospodinjskega tečaja v Cerkljah ob Krki. Pod vodstvom izvrstne učiteljice gdč. Minke Odlaskove se je lam vršilo že več dobro uspelih gospodinjskih tečajev.
Gosp. Mihael Roiman obhaja 35 letnico svoje zveste službe pri trgovcu • Fr. Terdinu na Starem trgu.
Angleški kralj in kraljica se pripeljeta na dirkališče v Ascotu pri Londonu, kjer se vrše najelegant- Avstrijski zvezni kancler dr. Ender, ki jo s celo.
nejše angleške dirke.	^P"™ kabinetom podal ostavko.
KAJ JE NOVEGA
ZAHVALA.
V noči 4. maja 1931 mi je požar uničil hišo z gospodarskim poslopjem in opravo. Ker sem staien naročnik Domoljuba« in sem naročnino za tekoče leto pravočasno poravnal pri našem poverjeniku, mi je uprava ; Domoljuba« dne 6. junija izplačala 2000 Din podpore. Za ta človekoljuben čin se upravi najtopleje zahvaljujem, obenem pa tudi veleč, gospodu dekanu Jan. Cegnarju v Moravčah in g. Fr. Koka-lu, županu Velika vas, ki sta mi pripomogla, da se mi je podpora naglo in brez odbitka izplačala.
Katarija pri Moravčah, 21. junija 1931.
Janez Jemec, posestnik, Katarija 66.
d Nj. Vel. Kraljica Marija se je pripeljala pretekli teden z avtom z Bleda v Ljubljano, kjer je nakupila razne igrače za kraljeviče. Ljudje so kraljico navdušeno pozdravljali.
d Zagrebški si ari škof dr. Anton Bauer je pretekli teden došel v Belgrad, kjer je obiskal najprej razna ministrstva, nato pa še papeškega nuncija msgr. Pellegrineti.ia.
d 80let ie deluje v Gospodovem vinogradu dekan šaleške doline in župnik v Skalah mnsg. Ivan Rotner. Bog živi plemenitega gospoda še mnoga leta!
d 50 le ie opravljajo častno službo ljubezni bližnjega gasilci: Jože Žitnik iz Šmarja, Jože Garvas iz Tlak pri Šmarju, Fran Koša k iz Sapa in Fran Hribar iz Šmarja pri Ljubljani, kjer se bo 28. junija vršila tozadevna proslava. Čast, komur čast!
d Za častnega člana je »volilo šenl-petersko prosvetno društvo v Ljubljani g. solskega ravnatelja Jankota Nep. Jegliča in pri skromni, a zato tembolj iskreni domači slovesnosti izročilo krasno diplomo. Gospoda ravnatelja Jegliča, Bog živi še mnogo let!
d V Ljubljano je dospel te dni poljski pevski zbor »Echoc. V ponedeljek 22. junija je priredil lepo uspeli koncert v Ljubljanski Filharmonični dvorani.
d Da bodo tnristi lahko opravili svojo nedeljsko dolžnost, sporočamo, da so sv. maše za ljubljanske turiste: v stolnici ob 4., i/25., 6.; pri oo. frančiškanih ob 5 »5., 5., 6.; y cerkvi Srca Jezusovega ob v Šiški ob pol 5.
d Največja toletna manifestacija katoliške Cerkve v naši državi se bo vršila letos v Subotici 14. in 15. avgusta. Računajo, da bo na evharistični kongres prišlo nad 100.000 ljudi. Govorniki bodo govorili v hrvaškem, madžarskem, slovenskem in nemškem jeziku.
d Uradno poročilo o spremembah v vladi se glasi: Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 19. junija t. 1. so bili postavljeni: dr. Kosta Kumanudi za ministra trgovine in industrije; dr. Stanko Šibenik, za ministra za šume in rudnike; Dušan Sernec za ministra gradb; d. Stanko Švrljuga za ministra brez listnice; dr. Nikola Precca za ministra brez listnice; Mirko Neudorfer za ministra pol jedel jstva; dr. Djordje Djurič, jtaslanik v Londonu, za ministra financ; dr. Marico Kontrenči6, univ. prof. v Zagre-4*
bu, za ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. Te izpremembe v ministrstvih so bile izvršene v popolnem soglasju vseh članov kabineta, narekovala pa jih je potreba še poglobnjenega in soglasnojšega dela na vseh gospodarskih vprašanjih, ki jim vlada posveča največjo pažnjo. Jurju Demetroviču, dosedanjemu ministru za industrijo, je bila sprejela ostavka, ker ni soglašal z izpremembo.
d Posvetovanje zastopnikov oblasti in kulturnih društev glede sprejema ameriških Slovencev se je vršilo pretekli teden v ljubljanski Delavski zbornici. Ameriški izseljenci pridejo v Ljubljano 26. junija na izseljeniški kongres. Dne 27. junija se kongres nadaljuje v Zagrebu in zaključi 29. junija v Belgradu. Izletnikom bo pri-reffcii sprejem na Jesenicah in v Ljubljani. Izseljeniški kongres se bo predvsem bavil z vprašanjem, kako omogočiti .povrnitev nasiti izseljencev, ki žive sedaj v Ameriki od svojih pritirankov. — Dne 29. junija pa pridejo v Ljubljano ameriški Slovenci na obi«k in sicer člani Kranjske Slov. kat. Jednote. Rafaelova ^ružba z drugimi društvi pripravlja tem izseljencem pP6v tako iskren sprejem.
<> Strašno neurje je bilo dne 15. junjia popoldne po mnogih krajih Slovenije. Treskalo, grmelo in deževalo je \vse križem. Vmes pa je pihal močan veter. Okoli Domžal so po neurju posebno prizadete Studa, Ihan in Dragoiiuij. Padala je toča debela kot lešniki in orehi. Drevesa so okleščena, pod njimi pa leži poleg vej in listja ono malo sad p, kar ga je bilo letos na drevju. Žalosten je pogled na polje. Ječmen, ki je bil skoraj goden za žetev, mora pod koso. Ostalo žito je poleglo in steptano v tla. Fižol, , krompir, koruza, vse je zbito. Vsa vrtna relenjad je uničena. Slčna poročila so prišla tudi iz mnogih drugih krajev bivše kranjske in Štajerske. Bog naj se nas usmili! Pa pristojne oblasti tudi!
d Strašna nevihta je divjala na večer 21. junija tudi v Kamniku in okolici. Pred gostilno Rode pri kolodvoru sta ob času nevihte stala Valjavec Rudolf uslužbenec pri tvrdki Titan v Kamniku in Balantič Ivanka, doma istotam. Nenadoma je udarila v njiju strela in sta bila oba na mestu mrtva.
d Tifus razsaja na Gornjem Štajerskem (v Avstriji).
d Varajte se postopače v, prihajačev! V mokronoški okolici hodijo okoli mladi fantje in zelo samozavestno tirjajo >za nazaj« zavarovalnino: 120, 300, 400 Din, kakor je hiša. Ne verjemite jim, to so navadni sleparji. Po gostilnah jedo in pijejo, potem pa vpijejo, da je predrago, da so sres-ki uradniki, ki revidirajo cene po gostil-nah. Pokličite takoj orožnike! Nikomur ne
Priporu*« ae prvi slovenski zaroti
\m\mm mmmmrntm
Itjubljnna
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti.
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev irg 0, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica
XI. puka 22, Beograd, Polncareova 2
dajte niti parel Domače uradnike sodn« sluge poznate - drugemu pa nikoli ni, verjeti!	1
d Medved. Nedavno je posestnik Franc špeh iz Kammce gnal čredo ovac na pašo Ker je bila noč topla, jih je pustil čejnoč kar na pašniku. Drugo jutro začuden vidi trop ovac pred hlevom. Toda ne vseh- šest jih je manjkalo. Gospodar gre iskat iaml). ljene. Ko hodi sem in tja po gozdovih®, pazi naenkrat 20 korakov pred seboj velikega medveda. Zbeži domov in se drugi dan vrne s tremi tovariši. Kmalu so zapa-žili na mokrih tleh medvedove sledove. Nekaj dni nato so dobili tudi sledove ovacj ki jih je kosmatinec pobil in deloma požrl! Zanimivo je, da se je najprej lotil onili ovac, ki so imele zvonce. Posestnik špeh ima nad 1000 Din škode.
d Uničevanje kobilic v Hercegovini. Prvi pojav kobilic v -teh krajih so zabeležili leta 1867. Tedaj so jih uničevali še zelo na priprost način: nagnali so jih ve-liko število v izkopan jarek in so jih nato zasuli s prstjo. Lansko leto so začeli v la namen uporabljati nafto (petrolej) in na ta način uničijo sedaj v Hercegovini rlnev-no na milijone teh iz afriške Sahare došiih kobillE
d Kredite za uspešno zatiranje kobilic je odobril poljedeski minister.
d V Ljubljani jc 50 do 60 Ijmlij. ki imajo nad milijon Din premoženja. Še mnogo mnogo več pa je takih, ki najpotrebnejšega pogrešajo.
d Pevski tečoj sa orgenhte in pet o-vodje. Pevska zveza bo tudi letos priredila pevski tečaj za arganiste in pevovod.je. Vršil se bo v Ljubljani najbrže v drugi polovici julija. Dnevi še niso določeni, ker še niso urejene okoliščine, po katerih se bo ravnal čas tečaja. Trajal bo 3 do 4 dni. Stroški bodo znašali za celodnevno preskrbo (stanovanje in vso hrano) 10 Din dnevno za pevovodje enih včlanjenih zborov, ki so ali bedo do tedaj -poravnali članarino (letno 25 Din), za pevovodje nevčlanjenih zborov in onih, ki članarine do tečaja ne bodo poravnali, pa bo celodnevna preskrba znašala 20 Din. Namen tečaja: kar naj-veš mogoče praktično pevovodstvo. Zato bodo posamezni udeleženci tudi sami učili v primernih skupinah posamezne pešali-Ob koncu tečaja bo koncert novoustanovljenega zbora, pri katerem bodo vodili razni pevovodje-ačitelji vsak nekaj pesmi. Seznam pesmi bodo sporočili vsem prigla-Sencem takoj, ko se priglase, Priglase na Pevsko zvezo, Romanskega 12, do konca junija. Ne odlašajte! Zglasite se čimprej m sporočite po dopisnici: 1. točen naslov, 2. kateri glas pojetei 3- kateri zbor vodite, 4. ali želite skupno stanovanje in hrano, a'1 samo eno ali drugo, ali si poskrbite vse sami. — Odbor.
d Srečke velike kmetijske efektne loterije so prejele nekatere kmetijske podružnice v naši banovini v svrho razprodaje. Kdor jih želi, naj se oglasi pri tamkajšnjem odboru podružnice. Kupujte sreof hitro, ker jih je majhno število in sejm zneje morda ne bo dalo več dobiti. Naro« jo se lahko tudi pri Kmetijski druzoi Ljubljani.
d Novi ljudski učitelji. Na državne«! moškem učiteljišču v Ljubljani so se šili prvi učiteliski diplomski izpiti (m«»
pav Kandidatov je bilo 37; izpit jih je na-
c.n a u^ntiidatam im i<> bil dovoli»n
□»lleval earadi bolettii lwt'» v jeseni K napravili: Andoljfek Ivan, An l^iSek Ludovik, Bajde Janko, Binter Ma-riian Debelak Rudolf, Ferjan Maks, Goli Edvard, Grum Adolf, Kamersek Emil, Morok Josip, Kožuh Josip, LampiČ Ivan, luttibar Bogomir, Malec Peter, Mazgon Dušan, Petek Andrej, Rajner Alojzij, Rott mann Ervin, Rupnik Janež, štrukelj An drei, Terček Alojzij, Tomšič Ivan, Trdan Anton, Uratarič Bogdan, Vaheh Mihael, Viltan Henrak 1» &Seafcik Ignacij. — N* državnem mošketa učiteljišču pa ao pre-itali tozadevni izpit sledeči kandidatje: franc Agrež, Miijutta Arko, Adolf Čerttk, Josip Erniša, Vlneette Brumen, Viljem Be-jan Janko Kavčič, Maks Kavčič, Frane Kerhlanko, Villbftld Kolar, Ludvik Kosi, Anton KuhariČ, Anton Nap&st, Ignac Oman, Leopold Pachner, Ivan Pepelnjak, Branko Polič, Ivan Rutter, Vladimir Schmidt, Adolf Senegačnik, Alojzij Senekovič, Ivan Se-rajnik, Janez Šiftar, Viktor Švajger, Emil (Jlaga, Anton ValenČak, Albih Žižek, Franc iličar in Janko Žurman. Desetim kandidatom je bil dovoljen ponavljata! izpit iz enega, oziroma dveh predmetov v septembrskem roku. — Novim gg. slovenskim učiteljem želimo Čimprejšnje službe obilo pravih uspehov fta blagor mladine, mnogo potrpljenja pri težkem vzgojnem delu in sploh zvrhano mero božjega blagoslova, na katerem je vse ležeče.
d Z desetursim obratovanjem so prileti te dni v litijski predilnici, ki je zadnje tose prejela večja naroČila. Delavska zbornic« je začasno odobrila 10 Urno obratovanje, toda le s pogojem, Že se delavstvo i tem strinja. Delavstvo je seveda rade volje pristalo na 10 umik v tovarhi, ker upa, da bo trenutno nekaj več zaslužilo.
d Zdravljenje invalidov v toplicah. Opozarjamo volne invalide, ki imajo pravico do zriravljehja v toplicah, da bo invalidski dom v Dol. Toplicah otvorjen s 1. julijem t. 1., zato naj Se reflektanti takoj priglasijo, ker je treba uvrstiti posamezne skupine po razpoložljivem prostoru. Vse toaadevne informacije dobijo pri svojih krajevnih odborih udruženja vojnih invalidov. Oblastni odbor v-Ljubljani.
d Kdaj se kotli ta žganjekuho obdavčijo. Oddelek za davke ministrstva financ k dal razpis o načinu obdavčenja kotlov M žganjekuho, ki se izposojajo. Razpis posebno nagluša," da se mora izposojanje
■	iiogtpoa) u« oc iiiv/i u
smatrati samo tedaj za obrt, ki je podvržena davku, če se res vrši radi obrtnega jjaslužka in ne samo od slučaja do Blučaja. 'o se bo presodilo po tem, ali ima lastnik "otla sam dosti sliv za žganjekuho. Ce jih lma, tedaj se posojanje kotla po običajnih "ajevnih prilikah ne smatra za obrt, če P« nima surovin, al.i če Vrši izposojanje v oh* ®tevilu> ted'aj se bo smatralo za
d Po zadnjem ljudskem štetju ima Ju-l«siavija skoraj 14 milijonov prebivalcev, "a ljudskega štetja pred desetimi leti smo e Pomnožili za dva milijona. N o Avto fta 1200 Din. Oni dan je bil v dnh. Lbasu prodan na javni dražbi še 1806 Din ran^Bn "Vt0 Bnamke Fiat 501 za
Čudovito osvežilo za poleti!
Kadar je vročina th prah, j« kar potrebno, da ii umijete glavo z Elida Shampoo« no m. To Vas osve« ži in Vam ohrani lase lepe in zdravel Vsak ttdeft po enkrat si tindjte gtdVet
ELIDA SHAMPOO
d Zračna (rt* Belgrad—Sarajevo -Splii-StiŠak-ŽBgfeb j® bila otvorjena na dih 10. junija.
d Pravilnik * brecpl&taem prevozu naseljenrev ta »jih premičnin je izdal kmetijski minister.
d Um ItlM^M	ii io
out^rm 'V4**'" lWuflw wk-w.uw> |.bo-Jitu 'kvt ia	tir ta tw »v V a
7ii hn.
d Zaščitna očala bodo morali imeti delavci v delavnicah in sicer zato, da se preprečijo nesreče^
d 13,800.000 Din je dovoljenih M fazne pristaniške naprave n« Sušaktt.
d Vojvodinska mesta so po podatkih zadnjega ljudskega štetja na splošno nazadovala. Vžroki: bela kup, zahteva staršev po samo dveh otrocih, propadajoče družinsko življenje itd.
d Težave s katoliško stolnico v Belgradu, Ono nedeljo se je Vršil v dvorani cefftve Kristusa Kralja v Belgradu izredni občni zbor društva za zgradbo nove stolnice. Po dolgem cincanju je belgrajska mestna občina končno vendar določila za cerkev potreben svet, vendar na močvirnatem kraju in eno uro oddaljen od središča Belgrada. Poleg tega bi bila na omenjenem prostoru zidanar cerkev porinjena v osamelost in skoraj nevidna. Belgrajski katoličani s sklepom mestne občine niso zadovoljni. In to po pravici, zakaj katoliški obČittBki odbori določajo pravoslavnim za njih nove cerkve povsod najlepše prostore. Zato pričakujemo isto uvidevnost in strpljivost tudi od pravoslavnih občinskih zastopov, ta ne nazadnje od občinske uprave prestolnega mesta, ki je središče vseh Jugoslovanov.
d Na grobu škofa dr. A, Mahniča. Na Petrovo popoldne nameravajo naši zagrebški rojaki poromati na grob velikega jugoslovanskega katoliškega škofa dr. A. Mahniča, ki leži V Cerkvici pri sv. KsaVefU Šli bomo na njegov grob, da se spomnimo njegovih velikih del, katera je pustil Slovencem in Hrvatom. Slovenska mati nam ga je dala in postal je slovenskemu ljudstvu profesor in učitelj, Hrvatom pa škof, ki je združeval v sebi vse sposobnosti narodnega odgojitelja k sreči in blagostanju. Šli bodo rojaki na grob moža železnega značaja, moža vsestransko Izobraženega, velikega Jugoslovana, ki se je dal za svoje Jugoslovanstvo odgnati v prognanstvo v Italijo. Vrnil se je bolan, ln preden je v Zagrebu umrl, je napisal zadnje besede jugoslovanski mlad liri, katero je prosil, da naj bo vedno značafna, vzrajna ta katoliška
d Blag jim spomin! V Ljubljani J|e umrl g. Josip Vovk. višji sodni oficljal v
pokoju, — V ljubljanski bolaifoiei je preminul Anton Jernepč, uslužbenec pri tvrd< ki Arber, — K Begu se je preselila v Ra-ctavijici SO leta« poae&tnlca fcueija Galtna ter. — V žabukovju pri It. Bupertu na Do lenjskem je po daijSi bolesti Mihnll svojo dalo posestnik Ignac Supell, strogo kr-S6»«8ki mol. — V Trstu je eaiel Mfetifom
junija na drugi svet ugleden idrijski meščan in trgovec g. Ludvik Goli.
d V Statem trgtt Oh ftotpt j« prefniflui g. Leopold Černe, župni upravitelj v pokoju. Naj v miru počiva!
d V Savi j« Ktftikil f« KtMftju poslovodja talina v ft&de&th pri llduiem mostu 2? letni AiojMj %ldar, da«« k št. Ru-perta na Dotenj&ea,
d Mater štirik oirok ti bik strela. Te dni se je nad Ptujskim pdjetn nabralo Strašno temno ozračje. Vili se te Silen dež, pot so mu kattii itevtlta bliski. Ploha je kmalu prenehala, nebo se je tiasnilo. V tej hudi url je imet opravke pod streho v domaČi hiši na Sp, Bregu Vfcieatin, ki je kot mizar uslužben v lelestttSkl delavnici v Ptuju. Ko ie spet prišel V pritličje, je njegova lena ležala na tleh. Bila je omamljena od Strele, ki si Je pO dimniku ubrala pot v pritlično sobo. Nešretel ffiož je ženo dal prepeljati v ptujsko botoilnlco. Pa ni bilo več pomoči. V nedeljo je ttesrečnica umrla, štiri otroci, mali nepreskrbljeni, so v torek zajokali ob Svežem grobu tako rano umrle mame, ki bi Se Se dolffo morala žrtvovati zanje. P« Je bil« božja Volja drugačni.
d Možgani so mu ifiStoplIi. Pred tednom je zmečkalo doseju Jerneju pri trboveljskem pr£mogokopu desno tiogo nad gležnjem. Stisnili so ga vozički. Zadnje dni pa se je ponesrečil Centrih Martin. Utrgal se je kamehj in mu priletel v glavo, da so mu izstopili možgani. Prepeljali so ga v bolnišnico. Pa ni upanja, da bi okreval. Oba ponesrečenca sta družinska očeta.
d V kozolec je sa šalo Streljal na polju med Brinjem in Klečami pri Ljubljani neki delavec. Menda ni vedel, da kdo V kozolcu spi. Krogla je zadela v levo nogo delavca Ivana šuštersiča iz Oameljnov, ki « je v kozolcu poiskal nočni počitek. •
d Požar je ugonobi! domačiji posestnikov Turka ln ZajŠka v Apačah. Gospodarja služIta oba denar v Ameriki.
d Ogenj je upepelil hiSft posestnika Ivana štanglja V Gotnl V«»l pri Novem mestu.
d Požar je upepelil gospodarsko poslopje posestniku CreSttjftlfu V Tepanju pri Konjicah.
d Ivan Lakner, morltge nadžupnika g. Frana Kušarja v Mengšu je dobil pred
5'
Zaročenca Rudolf Valjavee in Ivanka Balantič,
ki Ju je v nedeljo zvečer v Kamniku ubila strela. Bila sta na mestu mrtva.
Nov zrakoplovni tip male oblike, ki brez pomoči starta in pristaja. Motorji imajo samo IdU konj sil ter je moči z zrakoplovom manevrirati kakor z letalom.
Kardinalprimas Segura, ki ga je španika vlad izgnala.
Letalska nezgoda. Neki pilotski učenec se je dvignil z letalom, a je takoj zdrknil nazaj. Letalo je udarilo ob streho letališkega poslopja in fant se je topot odkupi! zgolj s strahom.
Ameriški vojaški spomenik: Orjaški orel f) apnenca, ki bn krasil v vojni padlim v j svečen most.
Amerilki potniiki parnik »Bermudas*, ena največjih motornih ladij na svetu, ki je v hamiltonski luki ..	popolnoma zgorel in se potopil. Vsi potniki in moštvo so se rešili.
Doumer neti »Vcčui plamene. Novi francoski predsednik Doumer je takoj po prevzemu službe obiskal grob neznanega vojaka.
iinhlianskim deželnim sodiščem 20 let tež-e cčf '1'° najvišja kazen, dopustna za
mladoletnika.
d Oproščen. Jurgecev sin Ivan v Lan-i vasi pri Mariboru je že dalj časa skraj-,,o surovo ravnal s svojimi starši, pred-" ni ci svojo lastno materjo, (i. aprila t. I. I je zopet dejansko lotil svojo matere in i'«pretepa val tako zverinsko, da se je reva ,mudila pod udarci pesti lastnega sina. V trenutku je vstopil oče, hoteč braniti mater pred sinom. Pobesneli in podivjani sin pa je tudi očeta napadel in ga udaril dvakrat po glavi, kar je ubogega starca tako razvnelo, da je v trenutku razburjenosti in jeze zabodel z nožem, ki ga je slučajno imel v roki, sina v trebuh. Sin je kmalu po dejanju podlegel na posledicah izkrvavitve. Te dni se je vršila proti očetu obravnava pred mariborskim sodiščem. Obtoženec je bil oproščen.
d Ni vse kulturno iu vzgojno, kar se lako imenuje. Nekje r:a Dolenjskem je bila v ono nedeljo veselica nekega kulturno-vzgojnega društva, na kateri je prišlo pro-večeru do večjega prepira med takimi fanti, ki že od nekdaj slove po svojem junaškem pretepaštvu. Končala je s krvavim pokolieni. Več fantov je bilo precej obrezanih z noži in so morali iskati pomoči pri zdravniku. Eden je bil celo tako krvoločen, je nekemu možu kar prst pregriznil. Tije fantje ležijo sedaj doma, kar jim v sedanji vročini gotovo ugaja. Pretepi so trajali še pozno v noč. Ali bi ne bilo bolje, da bi se take veselice končale že z mrakom?
d Pred petčlanskim sodiščem v Novem
mostu je dobil 15 let težke ječe 24 letni Janez Legan radi tatvine in razbojnistva.
d Pri zastrupljenih, ki jih povzroč! pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni ppisi na-»ajfijo, da pri zastrupljenjih s svincem >l'ranz-Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. — : 1'ranz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vsem pevskim zborom
\ dncli jesenskega velcscjtiin bo priredila Help I.jnbljamt nu široko zasnovane kul-'"ri."' prireditve, da pokaže vsemu tujemu sve-"i i/retiiio \ isoko kulturuost Slovencev. Poleg ";l,l'rt'. ki se bo vršila nu prostem v izredno ve-jkdii številu sodelujočih, bo dramsko gledo-IIM| Uprizorilo z ogromnim aparatom, tudi na P"-stciii, primerno dramo in lrodo združeni in Ki"")0'''"' orkestri odigrali velik koncert.
[,skil zveza je prevzela častno nalogo, da pri-. 8 svojimi zbori velik koncert. Vrš,il se bo |' Sl'unnjih uučrtiU bržkone dne 8. septembra, ''l J' J<' <i tem temeljito razmotrival in raz-so "i", v.se. '.l>orc okrožnice s pozivom, naj Drisl	' pogovore in so za sodelovanje
tir, !IJr vs"j d<) 15 i1,1 i j«. "« kar jim bomo (nom J&	kateri zbor ne bi prejel
""P"1«) okrožnice, nuj oprosti in se vselili ,"J"Vl; Program Ik> obsegal poleg pet lali-iin t, t« 1 "csmi lanskega »Pevca« same ni« Pesmi, ki nc bodo dale niti dosti trnda 'zahtevale številnih vaj. Zbor je pretresal nioraln"VP' " i'** vrm'"r ozirom na neizmerni vS(. zl ' U8Pcn sklenil, pozvati prav iskreno narod !'?'• sc prijavijo k sodelovanju. Češki "il modVu "lvuo Pn svoji p c s in i povzdig-inull |en-"'""»ie narode I. vrste. Težko se nam lepo ,,'r" Prilika, da morcnio pokazati svojo kot bo t f1 pred tuko »n daleč zbrano družbo.
a' zbrana v Liubljani iz v.seli držav
naše celine. Zato storimo vsi, vsak po svojih močeh, da pokažemo v mogočnem zboru našo lepo pesem in s tem pripomoremo svojemu ugledu pred širnim svetom. Vožnja bo gotovo četrt iiMKu, niordu še zastonjsk«. vstop na velesejem za pevce in pevke prost. Note dobe zbori zastonj, ko se priglasc. Prijave nu: Pevsko zvezo. Komcnskegu 12, čimprej! Nc odlašajte! Odbor.
Sprejem v škof. zavode
Ituz/ila.i n sprejemu v škofijski zavrni sv. Shnvsliim v,SI. I idit nnd Ljubljano zu šolsko lelo 1!)31 .').?.
V	zavedu sv. Stanislava v Št. Vidu liarl Ljubljano je klasična gimnazija s pravico javnosti, kjer se poučuje latinščina od 1 do 8. razreda, grščina pa od 3. do H. razreda in vsi drugi predmeti kakor na državnih klasičnih gimnazijah.
Pe l isto strehn kakor gimnazija je konvikt ali dijaško semenišče, kjer dobivajo dijaki vso oskrba: zdravo stanovanje, zadostno in tečno hrano ter krščansko vzgojo pod nadzorstvom in verstvom duhovnikov., Splošna sodba pa je, da je mladina ravno v današnjih razrvanili časih take skrbne vzgoje posebno potrebna.
Zavod ima tudi domačega hišnega zdravnika in domačo bolnišnico. Oboja postrežba: bolniška in zdravniška je brezplačna. Plačujejo se sumo izredna zdravila.
V	zitvcd se sprejemajo le telesno zdravi, nrav-no nepokvarjeni iu dobro vz^ojsni dečki, zakonski sin,-.vi dobrih krščanskih staršev. Dovršili morajo z odličnim ali prav dobrim uspehom vsaj 4 razredno osnovno šolo. Pred vsem morajo imeti dovolj slovničnega znanja, brez katerega se ne morejo na gimnaziji uspešno učiti tujih jezikov. Torej morajo dobro znati sklanjati, spregati in stavkovo razčlembo.
Sprejemajo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih giinnazijs-kih študijah posvetni duhovniškemu »lanu. Prvi namen zaveda sv. Stanislava ie namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zalo se daje vsem dijakom taka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi se nihče ne eili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja in poklica.
smislu šolskih predpisov ne smejo biti oni dečki, ki vstopajo v 1. giinu. razred, mlajši kakor 10 in ne starejši kakor 13 let. — Skušnja pa uči, da so desetletni dečki splošno še negcdtii za gimnazijo, ker so ali telesno preslabotni aii preotročji ali pa imajo premalo potrebnega znanja. Najprimernejša siarost za vstop na gimnazijo je II ali I'2 Jet.
Prošnje (nekolkovane)' za sprejem se hastove na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži še dečkov krstni lisi in zadnje šolsko izpričevalo. Vse te listine pa se ne pošiljajo po p.išli na škofijski ordinariat, ampak jih morajo starši (oče ali mati) ali njihovi namestniki osebno prinesli k vodstvu v zavod sv. Stanislava in sicer tekom meseca julija. S »eboj pripeljejo cbenem dečka, za čigar sprejem prosijo, da ga vodstvo osebno spozna.
Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotičiie družine. Maksimalno plačilo za dečke i zljubljanske škofije znaša letno 600» Din. Ubcžnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesel; primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. Cim boljši je dijak, tem nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno cd njega samega. Ubožuim, pridnim in pobožnim dijakem kmetiških in delavskih staršev se na-klanjajo tudi štipendije in druge podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd., se dobe o priliki zglasitve v zavodu v Št. Vidu.
V	drugi, tretji in četrti razred se sprejemajo samo dobri in pošteni dijaki s klasičnih gimnazij, z dobrimi izpričevali. Repetentje se ne sprejemajo. Tudi za te prosilce traja čas za priglašanje od 1. do 31. julija.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v SI. Vidu nad Ljubljano, dne 1. junija 1931.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Liubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, nroti poroštvu i. t d. *
Franjo Neubauer:
Kmečki kralj
(V košnji.)
Mirno stojijo črni konjiči, grabijo naglo beli dekliči.
Stopil na voz je sam gospodar, kakor na prestol svetel vladar.
Kralj iz ugledne stare se hiše dviga na vozu više in više.
Voz bo prostorni kmalu nadet; ves je od žarkov solncnih razgret.
Kralja cgreva žarni obok, lije raz čelo znojen mu tok.
Kralj na livadi, knez si na njivi, kmet naš peno:ni,-Beg te poživi!
Radio
PROGRAM Ol> 25. JUNIJA DO 3. JULIJA.
1'snfe dolavnik ob 12.15: plošče; 12.45: dnevne vesti; 13.00: čas, plošče, borza; 18.00: popoldanski koncert; 22.00: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
četrtek 25. jun.: ob 1&00: Srbohrvaščina; 19.fi:>: Gimnastične vaje; 20'.<K>: Casntk iu časuikarsiv;>; 20.30: Komorni kvintet (gg. Pfeifer, Stanič, Šušier-šič, Bajde, Lipovšek); 21.30: Narodne pesmi, poje'a gg. Janko in Gostič, solista ljubljanske opere; 22.3 I: Prenos z Bleda. — Pelck. 20. junija: 10.00: Smernice sodobnega ljudskega teatra (oživljeni igralski način); 19.30: Francoščina; 20.00 O šahovski olimpiadi v.Pragi in mednarodni šahovski turneji na Bledu; 20.30: Prenos iz Belgiada. — Sobota, 27. junija: 11.45: Mladinska akademija s litijem in de-kiamacijauii; 19.00: Oglejski patriarhi; 19.30: Angleščina; 20.00: Vidov dati; 20.30: Jugoslovanski veiSer: Salonski, kvintet; .21.30: Samospevi g. Sveto-zarja Baaovca; 22.15: Harmonika solo, igra g. Stanko. — Nedelja. 28. junija: 9.00: 0 poljedelstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.30; Razširjanje oblasti oglejskih patriarhov po slovenski zemlji; 11.00: Samospevi gdč. Dragice Sok; 11.30: Plošče, dnevne veili, čas; 14.20: Prencs iz Cevketj pri Kranju; 17.00: Igra o Avguštinu*:; 20.00: Samospevi gesp. J. Goftiča, solista ljublj. opere; 20.45: Prenos z Bleda; 22.00: Cas, dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet. — ronedeljek, 29. jun.: 9.00: O poljedelstvu; 9 30: Cerkvena glasba; 10.00: Versko predavanje; 10.20: Cerkveni zbor mešč. in osnovne šole iz. št. Vida n. Lj.; 11.00: Salonski kvintet; 12.00: Cas. dnevne vesti, plošče; 15.30 Oglejski patriarhi prvi cerkveni gospodje na slovenski zemlji in mejni grofje Kranjske, Istre in Furlanije; 16.00: Harmonika solo, g. Kokalj; 16.30: Mladinska opereta v 2 dej. »Gozdna kraljica ; 20.00: Salonski kvintet; 21.00: Prenos z Bleda; 22.09: Češka glasba na ploščah. — Torek, 30. junija: 18.00: Propadanje in združitev svetne oblasti oglejskih patriarhov; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Klima iu človek; 20.00: Časnik in časnikarstvo; 20.30: Prenos iz Zagreba. — Sreda, t. julija: Opoldanski program odpade: 18.00: Razkol in obnova cerkvenega edinstva v oglejski patriarhi ji; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Portreti iz svetovne literature lin umetnosti (John Millon); 20.00: Koncert godbe na pihala »Sloge,: 21.00: Salonski kvintet.
V vsako hišo Domoljuba!
Hoover, predsednik Združenili držav, ki je iztie-aada napovedal, da sraalra Amerika za potrebno, da se odgodi plačevan je reparacij in vojnih dolgov. 8»
Jadrnica »La Loirec s prvimi utopljenci parnika »SI. Philibert«
Poravnaite naročnino!
Varori Louis Rotlischitd, ki je iz lastnega premoženja dal 200 milijonov dinarjev za pokritje obveznosti Avstrijskega Kreditnega zavoda. Denar v
«ornji višini je zašpekuliral eden zavodovih ravna-sljev. Ko so mu zagrozili s tožbo, je rekel, da se bo ustrelil. Da prepreči škandal, je baron Rolh-sclrild pokril ško-lo iz lasitnih sredstev.
Ponesrečeni parnik »St. Philibert«, ki se je potopil ob ustju Loire in potegnil s seboj v vodu
nad 400 izletnikov.
Razstava ob zaključku gospodinjskega tečaja v Cerkljah ob Krki
Največji Kristusov kip na svetu, ki so ga v spotain sprave med papežem in Italijo odkrili pri Milanu. .
gtev 25___»DOMOLJUB«, dne 24. junija 1931.
~PO DOMOVINI
I,oški potok — V Ameriki. (Joliet IU.)
Dovolilo tudi meni par vrstic, da bodo vedeli naši ožji rojaki, da radi beremo liste iz doma-kraia, zlasti »Domoljuba«. Najprej pogledamo, >p"ie kai novic iz naših krajev, zlasli iz Travnika. S ni menda nikogar tam, ki bi znal časopisu sporočiti kako novico. - Naj vam povem, koliko nas Z Fotočanov v Jolieiu: Lavrič, Šega, Strnad, Rifel, Rus Košinerl, Pikuš, Leuslik, Zbačnik, F. Lavrič, p gega A. Šega, Utnek. Vsi ti imajo lastne dru-?:'„„ in 'lastne hiše, žive pošteno in si trdo služijo svtfi vsakdanji kruhek. Tudi v Ameriki je treba ir,lo delali, če hočemo živeli. — Tu imamo navado, da se rojaki radi obiskujemo med seboj. Posebno oni ki imajo svoje avtomobile se ob prostih dneh radi popeljejo ven na zrak in v sosedna mesta k svojim znancem. In teh je povsod dosti. — Pozdrav »Domoljubu* in njegovim čitateljem, posebno Trav-uičanom I A. Struna, prej Benčina, št. 119.
Srebrnu sv. maša
(Cleveland)
V nedeljo 7. junija je praznovala največja I slovenska naselbina v Ameriki, fara sv. Vida, slavnostno srebrno sv. mašo našega priljubljenega gospoda župnika J. Ponikvarja, kateri I deluje t" že 23 let. Svojo prvo sv. mašo je pel v sosednji fari .sv. Lovrenca dne 24. junija 1906. Rojen je liil na Blokah. V Ameriko je prišel 1. 191)1. Svoje študije je dovršil v St. Pavlu Min. H> slovenskih podpornih in kulturnih dru-;tev sc je udeležilo slovesnosti. Več slovenskih duhovnikov i/, raznih naselbin je bilo navzočih. Kmikcgn duhovnika je težko dobiti. Koliko se naš župnik sedaj trudijo, ko zidamo v te/kili gospodarskih razmerah novo cerkev! Pozdrav vsem čitateljem »Domoljuba«! Tebi »Domoljub« pa želim mnogo no ili naročnikov! Sleherna slovenska družina naj bi čitala doma in i- tujini 3Domoljuba«! Frank /.'-ve, naročnik.
h Nemčije (Meerbeck — Mbrs)
Izreden dogodek smo doživeli Slovenci v Mcerbecku. Obiskal nas je salezijanski pater p. Lud. Pernišek, misijonar v Buenos Airesu v Argentini, doma iz Jagenee pri Radečah. Pred 20 leti je zadnjič videl svojo sestro, ki je tu pri nas poročena in predsednica Roženvenške bratovščine. Ne <la se popisati ganljivi trenutek svidenja po tako dolgih letih ločitve. 24 dni se je g. misijonar vozil po morju. Kljub utrujenosti nam je takoj povedal mnogo zanimivosti iz svojega napornega misijonskega življenja v daljni deželi. Ostal je pri nas pet dni. Pri vsakdanji sv. maši, kjer mu ie stregel njegov nečak, ><• je zbralo veliko naših rojakov. V nedeljo jc bila cerkev nabito polna. Naše pevke so prepevale med službo božjo domače Marijine pes-!"'■ G. misijonar se je nato podal v svoj rojstni k|,aj. Želimo mu vsi čim več lepili dni oddiha v. mili domovini, srečno pot na povratku v ini-eiione in obilo božjega blagoslova pri njego-Vcm težkem misijonskem delu.
Na planine!
(Kofce nad Tržičem)
Kapelica sv. Janeza Krst. na Kofcali bo v "™ljo 28. t. m. do,bila zvon, ki bo vabil pa-"Je m turiste k službi božji. Ob 10 bo ta dan »'ovešen sprejem in nato blagoslov novega zvona, nakar se bo vršila sv. maša. Ob istem času sv. maša tudi na praznik sv. Petra in Pavla p. v ne.deljo 5. julija. Planinski hotel, majer iiin"Cp -1" m?ierce so založene z vsem potreb-i,.„,'• ""jatelji planin, pridite, ker novi zvon po-""je mnogo botrov in botric.
Jubilej in odlikovanje
(Bcsnica nad Kranjem) I ukujšnji občinski odbor je v svoji zadnji kornf? .no izvolil č- S- duh. svetnika Fr. Po-" častnega občana. S tem je občina po-
kazala, da zna ceniti zasluge, ki si jih je imenovani tekom 38 letnega bivanja med nami pridobil. Po njegovem neumornem prizadevanju smo dobili samostojno "župnijo, kateri je vsa leta vzoren dušni pastir. Lično prenovljena farna cerkev priča o njegovi gorečnosti za čast božjo. Ustanovil je že pred več leti prekoristno hranilnico in posojilnico. Ta nudi pomoč ne le posamezniku, ampak tudi splošnosti. Iz čistega prebitka prispeva vselej znatne zneske k vsaki potrebni javili napravi, kot n. pr. napeljavi elektrike. Kot vnet zgodovinar jc spisal zgodovino Besnice in raznih drugih župnij. Tudi vrši še danes, kljub visoki starosti, posle škofijskega arhivarja. — Nadaljno naštevanje vseh njegovih zaslug za naš kraj, bi zavzelo preveč prostora, zato se mu za sklep na tem mestu javno zahvaljujemo za njegovo dolgoletno nesebično delovanje in ga prosimo, da nam ostane še nadalje tako naklonjen vodnik in svetovalec. K 70 letnici, ki jo letos praznuje, mu kličemo: Na mnoga leta!
Nai praznik.
(Cerklje pri Kranju.)
Na Vidovo nedeljo, dan pred sv. Petrom, se vrši v Cerkljah velika slovesnost. Glasbena Matica iz Ljubljane odkrije na Jančetovi hiši spominsko ploščo našemu rojaku, skladatelju Davorinu Jenku. ki je zložil, uglasbil slovensko narodno himno »Bože pravde«. — Društvo igralcev iz Ljubljane pa vzida spominsko ploščo na rojstni hiši Ignacija Borštnika, slovečega gledališkega umetnika in pisatelja. — Slavnosti se vrše o priliki šolske proslave 140 letnice prve ustanovitve, 70 letnice šolskega poslopja in 30 letnice prizidave. Cerkvene obrede opravijo bivši učenci cerkljanske šole. Šola razvije novo zastavo, priredi zgodovinsko razstavo in pojvoldaneko šolsko proslavo v Društvenem domu. Ob tej priliki bodo zbrani v Cerkljah zastopniki vlade, razma društva in nebroj ljudstva. — Cerkljami! Vaš domačin nam piše iz Trebnjega: »Želim, da bi se Vam posrečilo prireditev kar najbolje organizirali, da bi se z isto dvignil ugled šole in sploh cerkljanske fnre na tisto višino, katero pred svetom zasluži.:. Tako Vaš rojaki Šola je storila vse, kar je mogla, ne da bi Vas kaj obremenila. Storite še Vi svojo malenkostno dolžnost. Pokažite gostom, da znate ceniti, kar ceni izobraženi svet. Zberite se polnoštevilno k šolski in cerkveni prireditvi in popoldanskim slovesnostim! Goste prijazno sprejemajte, dajte vasi svečano lice. Okrasite jo s zastavami in mlaji! Zgodovino cerkljanske prosvete vam opisuje šolska izdaja spomenice: »Od Ilirije do Jugoslavije.,: Samo s to malenkostno nabavo nas gmotno podprite, ker vse ostale stroške nosimo sami, vam, vašim otrokom in občini v prid.
Spored: 28. junija: Ob S.45 sprevod z godbo na čelu v tukajšnjo župno cerkev, v kateri se nahaja sv. Križev pot, delo našega bivšega učenca profesorja Tvana Frankeia. — Ob 9 slavnostni cerkveni govor rojaka kanonika g. dr. Fr. Kimovca. Sv. mašo daruje domačin g. Ivan Petrič, šentpetevski župnik v Ljubljani. Otroci pojo pesmi domačih skladateljev: dr. Kimovca, Andreja Vavkna, Davida Doktoriča. — Po cerkvenem opravilu razkrijemo na šolskem poslopju novi naslov: Davorin Jenkova narodna šola in razvijemo novi šolski prapor. (Osnutek prapora je narisal rojak prof. Ivan Mežan. izdelale so ga pa vse domače gg. učiteljice.) Šolski upravitelj otvori nato narodopisno razstavo, ki ponazori prosvetni razvoj v cerkljanskem šolskem okolišu. — Ob 14 v žnpni cerkvi litanije 7. blagoslovom. Ob 14.30 odkrije Glasbena Matica spominsko ploščo Davorinu Jenku na njegovi hiši v Cerkljah. Po 15 razkrije Udruženje igralcev spominsko ploščo Ignaciju Borštniku na njegovi rojstni hiši.
Nato se vrši šolska proslava v Društvenem domu.
Gasilska slavnost (Nevlje pri Kamniku)
Leta 1926 smo ustanovili pri nas gasilsko društvo. Pred 2 leti smo si nabavili brizgalno in precejšnjo množino cevi. Letos smo si pa
vkljub slabim gospodarskim razmeram sezidali ličen gasilski dom na Vrhpoljali. Dne 5. julija popoldne bomo imeli blagoslovitev in otvoritev doma in blagoslovitev brizgalne. Prijazno vabimo bratska društva in prijatelje gasilstva, du se slavnosti v obilnem številu udeleže. Gasilska društva se zbero ob 2 v Nevljali, od koder odkorakamo pred gasilski dom k blagoslovitvi.
Zborovanje na Limbarski gori.
(Moravče.)
Nedeljsko zborovanje pri sv. Valentinu na Limbarski gori, ki ga je v vrsti letošnjih zborovanj priredil škofijski odbor Katoliške akcije, je prav lepo uspelo. Na gori se je zbralo mnogo ljudstva iz vseh bližnjih dolin — iz moravške, iz Črnega grabna in iz Tuhinjske doline. Ta dan je bilo na gori vsakoletno romanje, ki ga je KA združila z verskim zborovanjem. Ob desetih dopoldne je daroval v romarski ceskvici sveto mašo vseučilišči profesor dr. J. Fabijan, ki je imel na vernike tudi lep verski govor, poudarjajoč potrebo resnične, prave vere v Boga, ki je edina v slanu povesti človeka k sreči. — Po sv. maši sta pred cerkvijo govorila množici profesor dr. Capuder, za njim pa urednik Fr. Kremžar.
Ustanovitev gasilnega društva
(Čemšenik)
Ker nismo imeli proti ognju nikake obram-je je par mož iii fantov vložilo pravila za gasilno društvo, ki naj nam sčasoma napravi potrebno orodje in pripravo za slučaj ognja. Ustanovni občili zbor se je vršil 7. junija in izvolil odbor, ki naj vse to izvrši. Zahvalimo se načelniku trojanskega društva Kralju Frančišku in podnačelniku Kašniku Jožefu iz Izlak za nasvete glede vodstva in drugo. Člani pa z veseljem na delo, v nekaj letih bo mnogo uspehov, če bomo delavni.
Utonil je
(Radeče pri Zidanem mostu)
V nedeljo, dne 14. t. m., se je šel 27 letni poslovodja Alojzij Zidar v Savo kopat. Ker je ml dober plavač, ga drugi sokopalci niso stalno nadzirali. Čez nekaj časa so ga pogrešili. Naj-brže ga je prijel krč, ter si ni mogel pomagati, in so gu pogoltnili valovi. Zidar je bil miren, izobražen fant, globoko veren, ter radi svojega dostojnega obnašanja povsod priljubljen. Do sedaj ga še niso našli, akoravno so ga iskali z veliko vnemo. Doma je pokojni iz Sv. Rupreta na Dolenjskem.
Toča uničuje.
(Višnja gora.)
Skrbi more ubogega kmeta in z veliko skrbjo gleda danes v bodočnost! Tako lepo je kazalo po polju, travnikih, letošnji pridelki so tako bogato obetali — pa je že moralo tako biti. Današnji dan jo pri nas v eni tretjini fare uničil vse. Popoldanska nevihta nam je prizanesla; na večer so se pa privalili ponovno težki črni oblaki, ki so se v vrtincu ustavili na severnem delu fare — vlila so je ploha, pomešana s točo in toča je v siloviti vihri nenadoma začela padati kar suha in debela, da je bilo groza. Pobelila jc kakor sneg. V dobrih 10 minutah je oklestila in uničila vse, popolnoma vse. Najbolj prizadete so vasi: Leskovec, Mlake tudi Sela; v katerih krajih je uničila in stolkla vse. Občutno so prizadete: Kavče in Vrh. Po ostali fari škoda ni tako občutna, ker ni bila tako silna, je pa zato v omenjenih krajih tembolj občutno prizadela. Pšenica, ječmen, rž, oves, kar je vse tako lepo kazalo — je za letos zmlačeno, zmlatila je toča. Vse drugo, kakor fižol, krompir, koruza itd. je pa tudi tako uničeno, da bo težko kaj obrodilo. Prizadete vasi leže bolj na višinah, s košnjo še niso pričeli, zato je škoda za te kmete še hujša, ker so tudi trave tako stolčene, da pravega sena splob dobili ne bodo in bodo morali živino prodati pod ceno, ker preživeli jo itak ne morejo. Nič ni čudnega, če so prizadeti kmetje s solzami v očeh še danes na večer hiteli na polje in sploh niso mogli verjeli svojim očem ter so se z jokom vračali domov, poročat domačim, da bodo letoSnje kaSče ostale prazne, da bo lakota in Se večje pomanjkanje prišlo v hiše. ker tudi semena ne bodo
dobili Skinla priiadelib j« ogromna in so no da v nxglioi prevrniti, t«".- so kmetje not robni nujne i« čimprejšnje iiotnoči Prosimo oblast nuj prisa-dotim takoj priskoči v Irjlatni mori »a pomoč. Naj «(> pridejo »smo komisije na ogled. amjuk naj se ros dejansko i« čim večjimi podporami |H»ma»a! Mavčno obkst pa tmli prosimo. it« naj pruidetim ie t:i letoinje leto davke odpi?o! K j:' pa naj kmetje dobijo denar, ko še ta kmrtui Uruh nimajo in so bodo na vsak način morati ie bolj r.idoliiti. da \ <-«i najpotrebnejše kupijo. da se *a silo prekive? Saj do \ sedanji gospodarski kr ri itak Jo preveč obremenjeni in salo ludi prfmdotleni: Ali hi ne bilo prav. ko bi bilo pri nas ie irpeljano splošno m.i-rovanjo »oper točo? Vsaj nekaj bi dobili! Kmet si Mm ne moro več pomaeati, dolžnost drugih je. da <nu pridejo na pomoč. Zadnji .Vs j«1 ie!
ijtra Divji lovce na prosi,-m
(<l .lernej na Dolenjskem!
Povsem novost Ih> «|>ri«irilr> narodne i^ro x 4 dejanjih Divji Kmvt na ptustom v pozdu posestnika IViu-a Jožeta ua Dolenjem Mokroti« poljo kakor "V to cd ilt ixno ce«io. Novosl in podobnost 1h> li> m- -imo >.i naš kraj. temi o. »a w> mxxomoško in krško okoliio Saj kaj JKHkibnopa v naših krajih *o nisioo i lo1'. /:i!.» iti čnd;i. da vlada že m ooj a ;.v t.ci, ve'k.< »anintanjc iti ie pričakovati xct>ke n loV-rV-tudi iz	tara t lani Prosi. . . .. ilrttš -
\a i? Orohoiioe '< (iripiavljcio ,»t, 1'i.f. v pozdti jr i»a tmli kaj prinruven: tttiama «•<>-IttKi. poraščefta s Ivuki. mi. tla ti ■-< č.r i jxrav its !»e»o vr>Hti»e. O k..terr so i a |a <;r;-lasen priček, skrivali*-e .lit «•{« I ma. IV -tri Mi jx* pri pvvstilničiarjH Ink.i 0"t»«ia »lun. pri kateri ln> stvlckxxala jedlvi kat. ,»«». ornštva i* Jerneja. <;ra lw t onzviriciM x »cdoljxx ,to, v	«!» ^	!Yi|«orxv«a
se. .dntšiva tv iTxir?«< i-..nit'» i
M	I
Kam«
- Tioi do IVdoajsV,
\ Mrdtajcnt »Dotacija)*«« t*n-i.w vi* K> na « (»rasi; l .» iVsra in ?V.xtj»	,'tiii
srmni <kw«*ik jv» je »ok.aj ;>vraV IMmrtc*'. »it :»»*»».» t*n° M"	kat n' -v
u
druš|xa. pri ilitki 1x0 lui sodelovala godba 1/ Novega mo>la. /akaj so gospodje. ki imajo pri nrinravalt glavno lu-sodo. na^. poilm. pro/rn. »a si oiinlolji lahko sami mislijo. l'o h. Mlinarju mislimo, ibr upa 110 Im smelo ve, biti l<>-
liku. .Ia se .........mo! - Že?««njO na l.orjan-
oil. dno 14 junija -o jo ob > oliki n; 0I0/I.1 va-si iloo x sx. Mik lova prav lop« t/x rsil, torkov *„ prov ,.kiiMi» .krasil« dekleta >/ terovopa losa Prt s,, maši -o peti povoi 1/ <)iehovici'. t orkxon« biv« jo dobil.1 cisto novo lire. cerkev jo i>ii deloma ua i>o»<> prekrita. I roba Imi |iri ,-oikv i rer.tditi šo vrelniak. Ker so kriniili /e i.irivuti. prosim,v da bi izletniki, ker ti Nvto imeli Mjvci koristi .xl xo«lnjaka |to gojili tiHvvVh ixrispexali. I V. rove sprejema cerkveno protlstojniJtx«v - Mliw» vročina.jo nastopila 111 miši. če ne Ih> kutaln »dosti iio>j». Ik» letina I»r»v statva in - tem (W»spoJar»ka kri/.i ->' vefja.
Raretava (tospodi«iskejti« tefoj« ia proslav« Yi-doveca d»c.
(t. orkljc ob krkil
)r ,'cinu v osli uri nas pis[>odinjski ti^-aj v,ti,trli ... i. Vlulk.t tXll.-!><-k kot ivoni.ill.t mri v, deluje p.lina Jo/ira Hribarjeva, lakih tovaši-v JO <V. -kova iio<lej kriK-«i Slovenije v»cla in če i.>."nnimo i»ivj«rt-č-n;- Jt »leklet. ie nekaj nčcak <1 teh tečajev (bliru IOT»'i. ki .e o:iej«tv mejo kot	Mroru naV k nt -
ljcx«»e in rel.'. x injini ll.iws.tva «<baj.f> tečaja Ifci X ».'.|.-li . Js t. m V i.lov .lani ter bo f»kljotVu» |tr;*Mw elt v (>1, tej priliki n-viKv-pijo »lellet« "t d.nsi l.ik.v da K^ eela .-jtlioč-iv. .k,\rvn»l šleU S- iar|;i»ib p,vi-kil>. drkla-• vatoričn^k. hriliioririiili i* ptiorniskih ».vek Vabimi- x«r i s ličas-e. da -i ivrid^jo i«cjrk-dat
T. »»Sv Bairta*
Bifgtel« €Scbc«
m M. *	*	*4rw£ t T*f	-r. — I.O
« ,n Hm*	pičvfta l m« I - 'Ot
*W-1 n W K»tv» »VB M -. r»	fit 5»'-.
Palk.	1 « Mtnii Jk- Eas.- <b>i> Li«V-
U j "s ^ -- r'r . Kv. * t» .»». W Esi' Xar -
ter.	st.
razstavo v veliko dvorano tukajJnjtJm katol! škce" doma J Oj»ororiti p« bi si upuli na o, 1' okolnosti: Tečaj obiskujejo kmečka <lckl,.(a V1' morajo zjutraj, predno začno v te'.,ju (0|, račiiel že po pur ur prebiti pri delu „a llt)|ju ali v vinogradu, ali t gozdu, ali doina gosiil, iliiljiti. Prav tako morajo dekleta popoldne, U je konec (ob tbl takoj /opei ua delo .loma. d,,, čim je v zimskih tečajih lo vse dru«aer. kliuli temu prihajajo dekleta redno in |x,le|; seduit-ril. predmeten, ki sc jih učc. ImkIh tudi ročnih iu knliinjskiti del naredila toliko, da Im ru/. .stava prav lopa in da naj le v,jkdo. kdor mu. re. pride jjtvjrledat! Vstopnina je prosta.
Gatilcl
(Hotedršical
Vslcrl 110x0 nastale državne tueje, ki je ločila iu<Ia uašo občane in jih podrttlila tuji državi, je naša občina -rf-daj precej oslabljeni. Tudi pri nas preživljamo težko gospodarno krizo. Najtežje je. ker je pt^jolnoma zastaja Iona trprvina. ki je uaš edini vir doliodkoi. \ kljub slabim razmeram jc našo «asilno droJ štx<. pokazalo t zadnjem času pos-bn- <!elav-i»,sl. Nabav ilo si jc novo nvotorn«, i r /£olno. kj. lera Ito blagoslovljena >>. jnnija. Pokroviielj->lvit nad celo prireditvijo je prevzel pn-pol l»n. Občinsrvo se liljndno napr\ ^. da jre »3. silnemu društvn pri njeposem delu :,a roko in pa podpira. (>p<xzarjanK» x*j »f^Hnia fs«i|. ska dm-txa rxa to prirciliiev in vlj idDO t.xl>iiw k utk-lcžbi
Belokranjski kotiček
Trna
V ne-iel.A. ob S s« se ti«-'; fryffl»o:.' ■ »iti v ocx ihto. ToJj proo večerj aisaro ik pri-cakorab. d> bo prisil toča in tveodar k prišla n tako hudi., kakor je po »tkalcr;' trijtr, ni»ij-rrjii ljudje ne pomnijo. Ob reeNr je zitfciii doti od Kočevski gnčn ia padali « med -sJitra biiston n jtobto ia »-laariejn po< ure seči. lejis ol oreha. Prizadeti so zi*i; tri > sreisji Beli kraji&i. Na^iujše je v PImk.t Vi -no gora. kfer »e ian(£a »se Lpiiije Irsoiejefi ln. U
Mina Bošijtmova
R,MB»Jt.	*
X>a«*t.(.	ktmcj, fnw'a	ki»<>itv» i
11.
N*
uro jr šk». Mina se jc »čudite, ko > <k4viU \ veli maier,	i><s->o odhr>d. '\i--fsi.u
Jo K v in	kaj xia MRVTja. Miti « jjc
Pi^v fvteU. <1* j? pmb« ^rHvrovta. ki ve rs Lop*?.'v s.lov. 3k njej. da «J»>bi n»skx Kaj pa tvi^e 1 naseovi^r.? Moj Rnc — pisala »v, hf«». <ia m? — iu nai gtriifr ilesnvn'! Kaj pa naj
Mah j.s hr<<:up»in> aatriiite t rvAc.<-m. Jji»a j,- rrdev tilKV in Midaljfe\«la:
>Ali m$ pppiva. kiaits. rarpraja. S \i ptancs? Družeča \TT«Jar nc zna.
V očeii sc ji jc iskTilo v>* tisto	i rt w>
ki jc Mina <*»f uti»a «yirtr.i	in -m-mtT-
»f$a Svljk-nja Mati je	sr-dte za
naj prtiir v.ndar nas*j! r.niiisii. .ia jc v ti-tfcra prt-^n-š.ac«! cr>, MU. x HaTibKrsuj: t • Hamiv.irc »c »torc J>i!i hujši ta» Ijf.Va.
^	Matgcrflr jc <tk«pf j, 5 fijfem
delavni« < ?
>Se sc kdo »fjd j«- tejii.
ni kaj	VfHpM^n al S, is
*ateri»ta h.	r<>š--ni<«a. p a,--
A	-e i« a-dt hdhe- teti a
Ji fSj-
bik- f-.sdi trvle, trde oai trdeia dela. A ta otroke, rlasH m nr» c»rojenca. ;\> bile te roke dosti prentebke. Mina se sp mniia. kuko k nekoč mati. ki jv Uia si^er utko mirna, vsa jetrv-s in polna čudih bč«ed tekia k ceniku, ker jp bil v< mtarle rrck<k> na te pet Lofeeta. Kif^sik ni La .neta nič več maral ia ministranta, ta vse k to ni šla v cerkev ia tarii ni b»-icla ni« s»r <Uri - aH ta »c.vi r\t« Nekega drvarja, ki je zasačil t., j^ te. kako je razairai ptičja	in je Lojsefet
vi.jwit.ta5. j? mati ti wr»i	h jIu^t. 'o
M- š ■ ?,oij r-ieščt V «}{».
fs	v brpvkc vprjšaii ja	1o-
xiaj. Vti je bila Ia isi"?
ie odSb*. pnMt-n mu jk> 3»ofl« • fitkli jc nt«*- -p? je?«?.
i,-ti jc lin* je
MisHai. rti ni »i m- prav i«d nas. ko sn» Š^feroro KvAo sfi.tdfli iz hiš.'- Srhfce. <k-iaMD-;- dekse je i-iVi. S?voi5a pa sr vi*rx. čr fes i?iJa izoela W&sc. rooci. da te vt lU*?s;fc*v» »t-sn spravila	axtis aa pravo
pci
»>it je Hh deicSa. je sžaJjco dejala	i®
sjtn lira? jc t fifisiinš or-iavnki! Vsi*« jr » ^ Mišaia mkm
Urša je je miti- p^dda. >-«f*» va.' jir.-BsinL jnui. sika: Bf
t-i ; iiaoafi Lv.jzeti rmr.»;i nc	da hi
čktuti '
Ma® sr k- v	meimja
li a»f ik*vt>1»? Kri?	lie-sfia ter
Tif * pri tešit N*--. kar te —iprtlpudii nK4i vVtji. v > j» ^Ihr*^ odHTrJJr Mrne.
RAZNO
'p. iti it reku	i* • »r
iri T.-»r». "-1.1..
E.sv-?: — "-:ft ^ *
murts*	Is *
3T-i-r»' g- : peUracf L.-K .šr iitlli- -- o.;«: S...5a->. ** f .'.»-i	: ■ • W
je" je ;4mti*imJ. ~J.tr*' ;aaM rafc-j-	f
-vrrvfč pSsfBJ« ose?. Ki
- P V nM' _ „
Tiaaiijv v:
JM*- S.. V - fli1' -i1'^
' " ■ •> - , V i \r3"
it jmas«^«--,"i, etet	tfiij,
šjrz ^»
pr fe ur •"«•<•!* - ' VlTrllT"	.
Sar«-'
»icrua iJ^U s—J^ ^ff-

ta ftefe u.
ssnti
krompir se bo nemara še opomogel. Vse ie pobito bo črnomeljskih vinogradih, kjer je tofa do golega odsmukabt in oblomila trte. Maverle, Stražni vrh, na Dobliče in naprej na Bistrico čez Dragatuš na Adlešiče, to je bila pot, ki jo je naredila Toča. Na Rodinah je toča do golega oklestila marsikatero drevo. Okrog Črnomlja se najhuje pozna ječmenu, rži in pšenici. Toča jih je do dobra omlatila. Od korn/e stoje samo še okleščena 6tebla, okopavine so zbite v zemljo. V Dragatušu je bilo videti danes ljudi, ki so šli s kpso tja, kjer je še včeraj zorel ječmen za srp. Posebno Dragatuš je tem huje prizadet, ker je tam toča že lani mnogo škode naredila. V adlešički župniji je najhuje pobito po vinogradih. Najbolj prizadete vasi so Purga, Dolenci, Bedenj in Adlešiči. Ponekod se poznajo tudi hudi sledovi viharja, ki je kar drevesa lomil. Tako zlasti v se-miškem kotu. Položaj je za nekatere vasi nad vse težak. Že preje je bilo vse v globoki revščini, sedaj je pa še vsakdanji kruh uničen. Upamo in pričakujemo, da bo javna uprava najpotrebnejšim priskočila na pomoč — če ne, ne vemo, kaj bo z nami.
Živlfenje za življenje
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Prisegel sem slovesno pred vstajajoči m dnem, da bo la dan videl, kako bom začel izvrševati to, kar je moja dolžnost. Jutrišnji dan pa bo priča, kako bom lo svoje delo nadaljeval vse do takrat, da si bom lahko dejal: s Dopolnjeno je!«
Imel sem dovolj moči, da sem ukrotil v sebi vihar divjih misli, ki so se bile nabrale v moji duši ponoči in da usmerim svojega duha na eno eitino vprašanje: »Ali je kako sredstvo, s katerim bi mogel ugotoviti, če sta Edvard Termond in ta-kozvani Rošdal iz leta 1864. ena in ista oseba?«
Za odgovor na to vprašanje, ki sem si ga zh-elavil. se nisem mogel zanesli na nikogar kot samo nase, na vir svo>je pameti in svoje volje.
To moram priznati, da m<> v vseh teh strašnih urah ni niti minuto dolgo mučila izkušnjava, da bi se kar na lepem rešil vseh sitnosti in izročil vso zadevo sodišču. To bi bil storil, če bi se ne bil J tau-ial, kako bo trpela mali, če pride vsa ta stvar ' 1 javnost.	4
Prisegel sem bil, da ji ne bom nikdar zadal strašnega udarca: da bi izvedela, da jo bila petnajst let morilčeva žena.
Da pa ne bi nikdar izvedela za to sodno ža-loigro, je bilo treba, da ostane ves uboj med menoj in med očimom.
»A če izsledim, da je ožim res kriv?« sem premišljeval.
Pri -sami tej misli, ki zdaj ni bila več negotova in daljna, ki se je mogla danes v par urah neoporekljivo uresničiti, se je pojavil pred mojimi dušnimi očmi strašen načrt.
A nisem hotel gledati stvari s te strani; odgovarjal sem si: »Mislil bom pozneje na to,« in sem obrnil vse svoje misli na bližajoči se dan.
Povrnil sem se spet na prejšnjo misel: »Kako bi dognal, da sta Rošdal in Edvard Termond en človek?« Da bi priznanje le skrivnosti izsilil očimu, je bilo nemogoče, Že mesece sem za9tonj poskušal, zlomil ta sklep molka, s katerim se je obdajal, ob katerem se ni izjalovil en sam moj poskus, marveč deset in dvajset.
Ce bi bil imel na razpolago vse srednjeveške mučilnice, pa bi ne bil mogel razkleniti teh drobnih ustnic, ne izvlekel prizmanja s tega obraza, ki je bil tako žalosten lin včasih tako neprodiren.
Ostal mi je na razpolago samo njegov brat.
A da se obrnem nanj, Je bilo treba najprej odkriti, pod katerim imenom in pod katerim naslovom se je skrival v Parizu.
Ni bilo treba posebno hude domišljije, da je človek našel zanesljivo sredstvo, da ga najde. Zadostovalo je samo, da sem se »pomnil okoliščin, v katerih je dospel Edvard Termond v Pariz, kakor sem slišal, od matere.
Iz enega ali drugega raaloga — ker ga je preganjal spomin na krvavo zvezo, ali ker se je bal sramote — se je očim tresel ob sami misli, da se utegne brat vrniti.	'Jl
Ta brat se je zdaj vrnil.
Očim si bo prav gotovo prizadeval vse, kar je bilo v njegovih močeh, da ga pripravi do tega, da se vrne nazaj. Sešel ee bo z njim, a ne v svojem stanovanju, zaradi žene in zaradi služinčadi ne. Imel sem torej pot, po kateri bom prišel do bivališča Edvarda Termonda: zasledoval bom očima, ko pojde z doma. Tudi pri tem sta bile dve možnosti: ali se bosta z bratom dogovorila za sestanek v kakem zapuščenem okoliškem kraju, aH pa se bo ( čim peljal kar na stanovanja, ki si ga je brat v Parizu poiskal.
Če bo izbral drugo pot, bo moja misel uspe ia. Ce pa se bo odložil za prvo, se bo pač treba za> našati na opis, ki sem ga čul od matere, kakšen da je ta Edvard Termond, in mu slediti od hipa, ko bo odšel od sestanka in-se vrnil domov.
Vohunstvo se mi je vedno zdelo nekaj sramotnega m še v tem hipu pomišljal, ali bi se poprijel tega sredstva ali ne. A kadar se človek bije, ne izbira orožja. Da bi dospel do cilja, ki S4 je kot svetilnik blestel pred menoj v daljavi, bi bil storil vse, samo tistega ne, kar bi prizadejalo bolest moji materi.
Potem sem šel dalje: »Kaj pa potem, ko bom vedet za napačno ime Edvarda Termonda ln za njegovo stanovanje. Kaj pa naj storim potem?«
Jaa ga pač nisem mogel prijeli in zaplenili njegovih papirjev ali mu napraviti preiskave, kakor bi to naredila sodnija.
Spominjam se, da sem zamislil dvajset načrtov zaporedoma, ki so bili vsi dobri ln vendar vsi neuporabni in sem jih vse po vrsti zavrgel.
Znova sem se zatekel k dejstvom.
Ce je ta človek res umoril mojega očeta, Je bilo nemogoče, da ne bi priixw umora ostal v njegovi duši zarisan z neizbrisljivimi črtami Saj v svojih nemirnih urah sem moral velikokrat videti obraz tega mrtveca, kateremu sem bil jaz tako podoben.
Ozrl sem se pri tej misli na očetov obraz, ki je vise! na steni m ki si ga je očim le g težavo upal pogledati. Spomnil sem se pogovora, ki Eva ga nekoč imela o tej stvari tn kaj sem mu takrat dejal: »Ali mislite, da bi bila ta podobnost med menoj in med mojim očetom dovolj vzroka, da bi jaz spravil zločinca v smrtni strah?«
Zakaj ne bi te podobnosti izkoristil zdaj. Ni bilo treba drugega, kakor nenadoma'se predstaviti Edvardu Teirmondu in ga istočasno vprašati po Itošdaiu. Crke tega imena bi ga morale reoati v dušo kakor steklo.
Da, tako bi bilo treba storiti: stopiti v njegovo sobo, kakor je stopil moj oče v sobo v. hotelu Imperialu in ga poklicati s tistim imenom, s katerim ga je poklical moj oče in mu pokazati obraz njegove žrtve.
Ce ni kriv, potepi sem bil pripravljen, da BO mu opravičim, da sem le pomotoma potrkal na njegov« vrata.
Ce pa je kriv, potem ga bo vsaij za nekaj hipov popadel strah, ki bo zame veljal toliko kot priznanje.
iemveč se tudi žival uma-itiie iz kroja smrti, kajti rfjer ni vode, ni življenja. Samo eno in edino živo bitje se še nahaja tu pa lam iu sicer puščavski polž. Ko polžu zmanjka tekoče hrane, se umakne v svojo lastno hišico ter tappi v dolgotrajno spa-aje, iz katerega se prebudi šele takrat, kadar postane hišica vlažna ter naznani, da je zopet enkrat nastopil deževni čas. Na ta praktičen način polži lota in leta krotijo ivojo žejo. Kot dokaz temu. da se ne bi mislilo, Ja je to kaka pravljica, je neki učenjak, ki se bavi z raziskovanjem živalstva, v Londonu kazal takega polža. Vsi so smatrali polža za mrtvega in štiri 'eta so naravoslovci obedovali to čudo. Slučaj pa je nanesel, da je neki "jj1" na polževo hišico pa-«o par kapljic vode, in žival je oživela. Po shrih letih je pri prvi "apljici vode zopet prilepi na dan.
Kratka zakonska sreča. Mlada žena: »O, jaz ne-srečnicat Komaj šest ted-t1"7 je, kar sva se poro-Pa že gledaš po dru-j(f Nikar ne taji, .Jože, mora bi si nr-lj neumno
""'Ua bi tega ne opa-*»«•< Mož: Ce je pa ni-»em mogel dobiti...«
»Ali se sklicuješ na pooblastilo?«
»Se. V poglavitnih zadevhh se mora upoštevati samo ena volja — in ta je v tem slučaju moja k
Mati je prestrašeno pogledala hčer, ki je bila sicer tako ljubezniva z njo.
»Tako govoriš z menoj? S svojo materjo? Se obešaš na pooblastilo? Preklicala ga bom!«
V ženi je vzplamtel poslednji ostanek lastne volje, ki jo je zanetila preplašena ljubezen matere.
Bodi tako ali tako, deset let je le samostojno vodila tako veliko posestvo in ga obdržala na višku tudi v najhujših letih. Zdaj je začutila poslednjo moč v sebi.
»Tako pa nisem mislila s tistim pooblastilom,« je dejala z ostrim glasom. »Brezpravna nisem hotela postati in da bi mi lastna hči zapovedovala, tudi ne dopuščam! Lojze bo prišel!«
»Ne, ne bo prišel, vsaj v to hišo nel Jaz tega ne dovolim, da veste, mati, in od mene zavisi to! Pooblastila ne morete več preklicati, ker ste ga dali za nedoločen čas. Prostovoljno bi odstopila, a vsa reč je preveč resna. Prosim vas, ostanite še nekaj minut, nato pojdite k Šobrovki, česar pač ne morem preprečiti. Seveda lahko pišete Lojzetu, če menite, da je to dobro zanj; denarja mu pa ne smete poslati.«
Mati se je povrnila k mizi, a bila je še zmeraj nejevoljna. Trpko je dejala:
»Hči ne bi nikoli smela takole govoriti s svojo materjo. Kdo je zadnjih deset let vse prislužil in držal posestvo pokonci — ti ali jaz?«
»Vi!« je preprosto odvrnila Mina.
»No, tak bom imela vendar pravico poklicati svojega sina nazaj?«	.....T . , .
Mina ni odgovorila. Mati je čakala. Ura je zdrknila za bitje. Nobene besedice ni bilo čuti. Ura je
bila osem. Tako je minulo pet dolgih minut v molku. Na materinem obrazu je med obrvmi ostala jezna guba in krog ust se je krotovičila trpka poteza. Krenila Je proti vratom. Mina je ni več zadrževala.
Žena je šla čez dvorišče. Hlapec in dekla sta osupla zazijala vanjo. Pred vhodom je srečala nekega soseda, ki jo je začudeno vprašal, kam da gre tako kasno. Zardela je in odvrnila, da ima neki opravek v vasi. Ko je sosed izginil za ovinkom, se je Boštjanka vrnila domov. Ob vso moč je prišla. Mina je še prav tako sedela za mizo. Komaj da je dvignila glavo, ko je mati tako brž prišla nazaj. Vedela je, da pride.
Mati je boječe pristopila.
»Ne morem; ne morem bit' t->ka s teboj, kakršna si ti z menoj. Oh,- Mina, zakaj tako močno sovražiš svojega brata?«
»Saj ne sovražim njega samega; sovražim njegovo razuzdanost. Ko bi se zdaj povrnil, bi bilo spet vse po starem. Nemarno bi živel, sramotil družino, okrajal bi nas, če ne bi drugače prišel do denarja, in Tonetu bi bil za slab zgled. In zato ne sme priti.«
»Izgubil se-bob
»Se je že. Dosti boljših ljudi se je že pogubilo kot je Boštjanov Lojze.«
Mati je tiho zaječala in se naslonila na mizo.
Mina je nalahno vstala, položila roko materi na glavo in dejala žalostno in pomirjevalno;
»Glejte, mati, zdaj to ne gre in ne gre. Jaz sama si ne upam obvladati- Lojzeta. Vso svojo moč moram imeti zbrano. — Jože je odpovedal.«
Žena je dvignila objokan obraz.
»Kaj — kaj praviš?«
»Jože je odpovedal, mati. Žetve še počaka, nato> pa pojde stran.«
Moja .naloga pa bo, da na podlagi lega izvle-tem te njega vzroke t«ga strahu.
Kaki nagibi bi neki vplivali nanj?
Dva prav e©tow: Strah, d« ga ne bi »sledili tn poželenje denarja. Treba bi bilo priti k njem« oborožen in z veliko vsoto denarja ter mu dati na Izbiro dvoje: da mi proda nekaj pisem, ki mu jih je pisal brat in > katerimi ga je lahko držal v večnem strahu vsa ta let«, ali pa mu prestrolim glavo.
A če bi mi odbil, da izro« pisma? Pojdi, sem si misUi. Ali bo topov, kot je bil ta, mogel samo trenutek pamiSljati i« ae obotavljati?
Recimo, da bo sprejel ponudbo. Dal mi b® pisma, ki M že ofctsaa umora — io potem bo odšel, pustil ga borni, naj gre, kakor je odšel iz hotela Imperialu, kadil bo cigaro in plačilo M svoje Izdajstvo svojega brata bo imel v Žepu, kakor ga je imel za izdajstvo, ki ga Je zagrešil do mojega očeta.
Da, pustil ga bom, naj gre, zakaj če bi ga ubil, bi nujno prišlo do tega, d« »e razkrije vsa ta grozna zgodba zločinom in krvi, kar »eni pa n« vsak nnčm hote! prikrili.
>Oh, mati, mati, če bi vedela, kaj me je stala ljubezen do tebe!« satu ihtel.
I« oži »o me spet »blodile na očetovo sliko, in zdelo a* mi je, da čujem U teh oči in iz teh ust povelje, da se ne smem nikdar z nobeno stvarjo dotakniti srca tiste, ki jo je ta mrtvec tako ljubil — pa naj nse to atane tudi maščevanje.
»Poslušal te bom,< sem odgovarjal očetu, >in temu delu maščevanja se bom odrekel.
To se mi Je atehj kruta Mhtera. A bilo je mogoč«.
Ali sem po vsem tem koncem koncev onega nesrečnika, očimovega brata, rea sovražil? Res je streljal.o« očeta, a samo kot uslužno orodje v roki drugega, v roki svojega brata.
A tega dragega očima, tega ne boni izpustil, kadar ga bom imel v rokah, njega, ki je zamislil, spočel, pripravil, plačal zJo&in, ki mi je ukradel vse moje življenje, ki mi je ukral vse od očeta do materine ljubezni, njega pravega, resničnega, edinega zločinca.
Da, držal ga bom in imel bom Časa, da si izmislim maščevanje, da ga bom izvršil, ne da bi mati slutil« niti trohico o tem dvoboju, iz katerega '»m kot zmagovalec odšel — jaz.
Omamljen sem bil od ponižanja, ki ga bom zadal temu človeku in se mu tako oddolžil za vse
hudo tvojega življenja, in ta omama me je potiskate naprej. Vfočtaa Ul Je vstajala v »reu. kadar sem se pomnil na maščevanj«, ki Je bUo tako
blizu. To ml bo plačilo t* vse to dolgo ln tMO rou-ČMitStvo mojega življenja.
Kič nisem Usti htp pomislil, da pravzaprav no gre maščevanje meni, da je neka druga roka nad tam?, kt ji je vse to pridržano, ker narava je bila močnejša in me je vsega obvladal.
»Na delo, na delok sem se poaivala.
Trepetal ee>m, da bi vse te eanje »e bile prazne, da ne bi Edvard Termond ta čas ie odšel, da ne bi očim med tem že plačal njegovega molka.
Seveda nisem mogel vohunstva vršiti sam. Vo bi bilo prenevarno, ker bi me očim laMco prepoznal.
Zato seai se že ob devetih nahaja! v nekem zasebnem vohunskem — detektivskem — uradu, ki sem se iih nekdaj ogibal s takim prezirom, da bi se mi zdelo neskončna sramot«, prestopiti samo njihov prag.
Ob desetih sem velel banki, kjer sem ime! naložen de! svojega premoženja, naj prodaj« mojih vrednostnih papirjev za sto tisoč frankov.
Ta d»n je prešel, za njun še eden. Ne vem več, kako sem prenašal te dolge ure drugo za drugo. Edino, česa- se dobro spominjam, je to, da nisem ime) poguma, da bi še} na očimovo stanovanje in se pokazal materi Trepetal sem, da ne bi pa mojih očeh Uganila, kake strašne načrte iu na-de nosim v sebi in da ne bi opozorila na to očima, nehote in nezavedno, kakor je opozorila mene z eno samo besedo, t enim samim stavkom na njegovega brata.
Tretji dan proti poldnevu mi je detektiv — uradnik vohunskega zavoda, ki mu je bilo izročeno zasledovanje očima, sporočil, da je očim zjutraj odšel z doma.
To je bilo v četrtek. Ta dan je mati hodila na seje nekega položnega društva, čigar sedež sc je nahajal v grenelekii četrti.
Gospod Termond je dvakrat pramejijal ko-čijaža in se odpeljal v Veliki hotel. Tam je obiskal nekega potnika, ki je bival v sobi SI. 353. Ta potnik je bil vpisan v ho*el«ki knjigi kot Američan iz Njujorka pod imenom Stan beri.
Opoldne sem izvedel vse te podrobnosti in pb dveh sem že slopal po stopnicah Velikega hotela, v žepu sem nosil nabit samokres iu v drugem žepu listnico, nabito s sto bankovci po tisoč frankov, ki so mi imeli pomagati, da dobim v roke
pisma. Bil mm trda« odločen, da ign,« . ja^VaaJo 4c»Sm, sem stopa! j*
•topol'

AH bom »u dattvei najstrašnejši prkor .„„ Iftga »vljenja, ali pa se; bom koučnoveljaZ 2 pHtSal.da m« J« domina vse življenje varV Treba 1« Vilo Moriti svojo dolžnost!
Pravni nasveti
Ho* Je plačnik *• len*. F. S. Vaša ftn, ■ jemala pri trgovcu raznega blaga. Ker ga nt »li cala, Je trgovec tožil Vas in Vašo Ženo. Mi ,i» pred razpravo povedat trgovcu, da niste plačnik za ženlh dolg. K razpravi na sodišče niste Sli, feS, da niste nit dolžan in da vsa stvar brin teno. Ker ste biti obsojeni in so Va« tudi rubili kdo Vam je odgovore« ta to škodo, ali ten« a|j trgovec? — Za vso škode sle pač sami odgo. vorni, ker ete jo sami zakrivili. Ker ste dobili vabilo k razpravi na sodišču, bf se morali vabili odzvati. Na sodišču bi lahko ugovarjali, sedaj j« pač prepozno... Sploh pa je itak mož plačnik u ženo za vse dolgove, ki jih dela žena za gospodinjstvo.
Kavararsaa dota. A. K. Zavarovali sle se u doto pri neki zadregi, ki Vam je obetala že po 8 mesečnem rednem plačevanju članarine izplačilo dote 20.000 Din. Skozi 10 mesecev ste redno plačevali članarino In nato ste se poročili. Vendar nI ob poroki zadruga plačala uič podpore. — Brei vpogleda tozadevnih pravil, ki določajo pravice ia dolžnosti Članov, ne moremo povedati, če ia do kakšne dote ste vi pridobili pravico, ('c pa uveljavljate pravico do 20.000 Din, boste za tozadevno tožbo morali Imeti odvetnika, ki ga tudi določi sodišče kot tastopflika revnih, ako predložile uboi-no spričevalo.
Povratilo Škode, ki jo napravi dirji :ajer. V. B. S. Zajec vam je napravil veliko škodo na sadnem drevju in ste že zahtevali odškodnino. I.ovski zakupnik se pa za va&o zahtevo ne zmeni. Kaj storiti? — Pravico do povračil« Škode, ki jo je napravil divji zaje« Imate le tedaj, če sle sadovnjak in eadtta dtevesa »varovali na način, kakor jih navadno zavaruje dober gospodar. Zahtevo u povračilo škode pa morate naznaniti najpozneje v U dneh potem, ko ste i* njo zvedeli, okr. nafetslvu. <V ta rok zamudite, izgubite pravico do odškoiknine. Okrajno glavarstvo da nato oceniti škodo po upri-
Žena je ko hroma obsedela. Sunkoma je Spregovorila:
»Jože pojde proč? Potem — potem smo izgubljeni!«
Nato je {pogumno dejala Mina:
»Ne, mati, nismo izgubljeni! Le resni, težki časi »e bodo začeli!«
12.
V tisti dobi niso v šolah skoraj nič gojili telesne nege. Nekoliko so pač potelovadili, če mogoče na nezdrav ali nepravilen način, nekoliko 90 podivjali okrog v četrtinkl ure v odmoru — to je bilo vse! Sicer pa samo: tiho sedeti, imeti roke na klopi, paziti, na pamet se učiti, slušati! Če je kdo svojemu sosedu kaj zašepetal, je bil že zelo kaznovan, češ, da šepeta; če je kdo le malo popackal zvezek, jih je dobil s palico. Na tak način so hoteli prav neumno vzgojiti podložne državljane.
Učitelji niso bili krivi. Od mladih nog niso videli nič boljšega, v pripravnicah se niso nič drugače učili. Kakor neusmiljen bič je stal za njimi pravilnik, in le pravila in pravila in strah pred nadzorniki. Svobodnega razvoja niso nikjer trpeli.
Nekateri so bili izjeme. Ti so se zavedali, da nima otrok samo duše, ki si jo moral strahovati, marveč da ima tudi mlado telo, ki potrebuje luči. zraka, svobode, gibanja, trdnosti in moči. Učitelji, ki so se tega zavedali in tako delovali, so bili posebneži, smešni možici, pfenapeteži, ki skoraj niso bili »možni poučevanja.
Tone je dejal nekoč sestri:
»Ti, učitelja Novaka bodo odstavili.«:
»Kdo pa govori take bedastoče?«
»To ni prav nič bedasto. Vsi pravijo tako. -— Krčmar tta Je naznanil, ker je Novak dejal, da za-
služi prav za prav krčmar desetkrat toliko s palico ko njegov sin. To je krčmar zameril irt je spravil Novaka v nadzornikove klešče. No, in dane« je prišel nadzornik v šolo. O bože mili, kako je razsajali Nič mu ni bilo prav. Vse drugače izprašuje ko Novak. Vprašal je poštevanko števila sedemnajst, pa kdaj so bili generali rojeni in podobno. Tudi jaz sem prejel zaušnico od nadzornika.«
»Zakaj pa?«
»Eh, čitali smo, pa je bilo v berilu .močvirnati kotlini', kaj vem, kaj je to! A ker je dedec tako pihal od jeze, sem si mislil, naj še malo bolj piha in nisem hotel brati pravilno ,močvirnati kotlini', ampak: ,smo cvirnati kotli mi', ,smo cvirnati kotli mi'. Uf, kako je pihal! Kar tebi nič meni nič mi je prisolil eno krog ušes.«
»To si zanalašč naredil!« Je zagodrnjala Mina in vstala. Tone se j.e pomeknil do odprtega okna in skočil ven. Mina je stopila k oknu in ga poklicala. Tone se je nezaupno približal. »Serti pa le ne moreš za menoj, ker si gospodična,« Je rekel in bil še zmeraj previden.
Z enim samim skokom je bila Mina zunaj. A brat se ji je izmuznil in ko veverica splezal na Češnjo.
»Prosim, prosim, ponižno prosim!« je zaklical z drevesa.
»Dober dan, gospodična,« se je oglasilo pri ograji. »Ali bi mogel nekoliko govoriti z Vami?«
»Ojej, Novak!« je pomislil Tone in se bliskoma povzpel na vrh čresnje.
»Učitelj Novak,« je pomislila tudi Mina; »videl me je skočiti skozi okno!« Zardela je.
V sobi^mu je dejala:
»Videli ste me, kako sem skočila skozi okno. To gotovo ne pristoja dvaindvajset-letnemu dekletu. Pa
Vlomilec preobleka r nuno. Neki trgovec v Ren-nesu Je imel zanimivo dogodivščino. Ko se je peljal z avtomobilom po opravku, je srečal nuno, ki ga je prosila, naj jo vzame s seboj. Trgovec |i Je ugodil, pa je lakoj opazil, da ima jako mofn« roke in krepak glas. H«-nil je še nadalje odkrilo spoštovanje do netnaM« ter jo potem, ko je us«-vil avto na cesti, naprosil, naj stopi i® voaa 111 mu pomaga za avto® dvigniti neko zaklopk Čim je »nuna« izstopita, je trgovec skočil li kr» Iu ter odbrzel brra & proti svojemu cilju. ' kuvčegu. ki je os »M« avtomobilu, so našli M modernejšo pripravo Vlome.
Neprijetno. Gosi naj«"
ari
mi je hotel dati, P« fif vrgel v pljuvata«, J"® pa je v roko p«ut"H«
Nor« Služkinja. .J* spod, zakaj p« « šele?' Gospod >J"» pisatelj, P»em
Jelc
. ih cenilcih, nakar razsodi o povraillu škode fer
JmSldii postopaaja.
0	Kako hitro ume/o vozi/i avtomobili•} I. C. J. eimri naseljene kraje smejo voziti potniški avlo-udiili in motocikll najvei z brzino 15 km na uro.
S kopališča in zdravilišča pa brzina teh vozil ,, sme biti večja od 8 km Jia uro. Na prosti cesti ven naseljenih krajev je največja dopustna brzina {e tO dovoljuje stanje ceste, 50 km. S to brzino mejo vozili moloma vozila samo, če je cesla po-tnoma prosta in zadosti razsvetljena; drugače se mora brzina zmanjšali, Ob megli se mora znižati brzina tudi pod 10km. Za avtobuse ne sme predali največja brzina 85 km na uro. Kdor vozi hi-Ireje ne?o je predpisano, se kaznuje z zaporom od
1	do 80 ali \ denarju od 50 do 1500 Din. Kazni ia-eka upravno oiilaslvo I. siopnje (okr. glavarstvo).
Plot n« meji. M. M. O. Pred 28. le!i ste kupili sedanje posestvo in Vam je takrat pokaža! Vaš prednik plot za mejo. Ta plot pa je sosed pre ! )smtmi leli podrl, lako da ni več vidne meje. Sosed trdi, da je plot stal ua njegovem in da gre prava meja » plotom, kar pa ne morete prianati, ker imale, če obvelja sosedova, premalo prostora za do-voz k hiši. — Predlagajte pri sodišču, da se la sp.nia meja zamejiči. Bržčas bo sodišče dol«čiio Sol mejo črto, v kateri Je stal plot, do katerega je tak mejaš ua svoji strani nemoteno užival svei. Ker trdile, da v zadnjih leiih po odAiraiuilvi plota ti na meji nobenjh vidnih mejnikov, je torej za-neiičenje le meje potrebno in bo vsak mejaš imel Irpeli polovico sodnih slrožkov.
Hefrefimne, cendar predana parcela. J. B. B. ZjMkc« vojne je Vaša mali kupila oU soseda kos bvela »» 800 kroii. Snae-.l je ob koncu vojne lunrl, s« sle pr, -kozi ttt let nemoteno uživali. Sedanja sria pa Vam je kratko-miilo prepovedaln nadaljnje pitanje le^a -veta, češ, da je g vet njen in da i udi
a plačuje darti«. — Očhidno se iti Vaša mati j laka: pri n-tkupu sveta pobrigala za zemljiško- I kaj"žiii prepis kupljenega sveta. Ce soseda sedaj j ne b: ti.iiela dali tozadevnega odpisnega dovoljenja, jo mora Vaša mali za lo 'ožiti.
OdthviluiMit zastara v Ireh letih. J. Z. K. L. 1923. prodali panv/o smrelr. Takrat je bilo pMekatiili lupi 11 smrek ob meji, Mt katere trdi sedaj sosed, ia m bile njegove, doiiiu ste bili prepričani, da 'o Vi,še. Sosed gro/.i s ložbo zaradi tatvine, ie tuu is plačate teh smrek pa ceni v letu 1928. — Ker i« sased najbrž že v letu 1ft'.>3. ve lel, da so bile iiekane smreke, ki si jili sefnj lasti, je moral
od Vas zahtevati odškodnino tekom treh let odkar je za posekane smreke zvedel. Po treh letih pa ta odškodninski zahtevek zastara. Sosed ne more sedaj po 8 letih od Vas zahtevati nobene odškodnine. I'a pa ne bo med vama razprtije, mu lahko posekane smreke vrnete v naravi.
Opravičeno prepovedana pot. M. A. M. N. Lani sle dokupili njivo k svojemu posestvu. S te njive vozite najbližje domov po kolovozu, ki pelje čez sosedov svet. To pet ste že prej tu pa tam uporabljali za razne gospodarske vožnje, vendar nikoli ne lako, kakor sedaj, ko imate dokupljeno njivo v to stran. Letos Vam pa sosed brani vožnjo, češ, da si morate to pot kupiti. — Ce ste sami s Vašimi po-seslnum predniki po sedaj sporni poti vozili skozi 30 let v korist sedanje domačije v dosedanjem obsegu, potem ste si to sporno pol priposestvovali in Vam je sosed ne ame braniti. Ce pa je bil dosedanji obseg uporabe te poti dokaj manjši, kakor po dokupu njive, potem s sedanjo večjo uporabo poti razširite pripostetvovano služnost, kar pa postava prepoveduje. Za dovoz z novodokupljene njive se boste morali » sosedam posebej pogoditi.
Uolinost najemnika. I. P. S. V kuhinji pred pečjo ^ pepelnjak iz opeke, pod njim pa lesen pod. Vsled vročega pepela se je opeka segrela tako, da se je vžgal pod. Gospodar pa sedaj zahteva postavitev novega poda in traiuu pod njim. Ali je upravičen? — Dolžnost najemnika je, vrniti najeto stvar v takem stanju, kakor, jo je prevzel. Ako se je najemna stvar poškodovala, je za »kodo odgovoren predvsem tisli, ki jo je povzročil. Ker ste prevroč pepel dali v pepelnjak in se je vsled tega ta tako razgrel, da se je pod vnel, ste škodo povzročili Vi in morate, pod spraviti v takšno stanje, v kakršnem je bit prej.
Zakonitega iledoranja po očimu ni. M. L. P. V,tša mati je imela lep.) posestvo. Po očetovi smrti se ie vnovič poročila in posestvo izrodila očimu. Ji al i je umrla pred 1o. Ieli, očim pa se je pred kratkim ponesrečit m umrl. Ali sle Vi in Vaši bratje upravičeni, zahtevati dediščino? — Ne. Ce Vam očim ni v testamentu ničesar zapustil, ne morete ničesar zahtevali. Zakonito dedno pravico imajo le očiiuovi sorodniki, ne pa tudi pastorki.
l'rcinja :a oprostitev vojaščine. S. Z. P. Starejši Vaš brat je semenišnik, mlajši je star 16 let, slarši pa nad (JO let, davka plačujete 85 Din. Sli kaže, prositi za oprostitev? — Le vložite prošnjo. Ker se dijaki, dokler so še v šoli in dokler niso o 1 služili svqjega roka v stalnem kadru, ne štejejo
med zadrugarje«, t. j. med rodbinske člane, je upati, da boste oproščen, če res Vi preživljate družino.
Izvrševanje šiviljstva. V. N. Ž. Vprašujete, če je dopustno brez obrtnega lisia hoditi šivat od hiša do hiše. — Ce izvršuje! e šiviljski obrt v večjem obsegu, je vsekakor treba obrtnega lista. Le ie tako malo šivate, da bi se šiviljstvo pri Vas smatralo ket postransko domače obrlno opravilo, ni potreben obilni list. Seveda pa o tem odloči obrtno objastvo, t. j. okrajno načelstvo. Vsekakor se izpostavljale nevarnosti, da Vas kličejo na odgovor, ako boste breu obrtnega lista hodili od hiše do hiše šivat
NAZNANILA
n št. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje v vse štiri razrede meščanske šole se bo vršilo v nedeljo in ponedeljek, dne 28. in 29. junija, vsakokrat od 8—12 v ravnatcljevi pisarni. Učenci in učenke naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo? V X. razred ee sprejemajo učenci, ki so dovršili IV. razred ali IV. šolsko leto osnovne šole. tJbOž-ni učenci dobijo učne knjige na šoli brezplačno.
n Prostovoljno gasilno društvo Dob si ie ku-pilo novo motorno brizgalno ža 20 konjskih sil m bo imelo na dan sv. Petra in Pavla blagoslovi-' tev motorne brizgalne. Ob 10 bo sv. maša z godbo na pihala, po maši blagoslovitev motome brizgalne.
n Fantovski odsek Kat. izobr. društva v Dolu pri Ljubljani priredi v nedeljo 28. junija izlet na Golico, in sicer z vlakom turistom tja in nazaj. Kdor hoče, se lahko veseli družbi pridruži. Zbirališče ob pol 4 zjutraj pred društvenim domom. Bog živi t Tajnik.	°"
11 Dijaki v Ljubljani od prvega gimnazijskega razreda dalje se dobro počutijo in lepo vzgajajo v krasnem salezijanskem zavodu iu sicer ceneje kot kje drugje. Zavod je na svežem zraku, oko» lica zdrava in lepa. Pišiti na naslov: Vodstvo sa-lezijanskega konvikta — Rakovnik, Ljubljana.
n Mizarske, krojaške in čevljarske obrti se nauče dečki najbolje in se poleg1 tega še vsestransko vzgoje v salezijanskem zavodu na Hakovniku v Ljubljani. Velik popust pri meeečnini za čevljarje in za krojače, dosegljive cene tudi pri mizarjih. Pišite na: Vodstvo strokovne šole na Rakovniku v Ljubljani.
tooila hribitlazca. Go-po* Jurij \Viiitmay je il celo svoje življenje .■iziian hribolazee. Dvi-'I «e je na najbolj viso-Sgore in najbolj strme ffine se mu niso zoper-4vtjale. Učenjak je preliti tako rekoč svoje j>uje v hribih. Na ti-« llrtbolsznih nevarni g« je mikalo in ved-Ve ie podajal v nove. »tga lepega dne je stal ™ mizo, izpred katere predaval poslušalcem, o končanem predavanju dMtel zapustiti tfovor-™ oder, stopil Je mi-stopnice, padel, sTbIo-2.«>go in kmalu je za-M> te poškodbe umri.
Sk"'iji v postelji. Jur-I" star tri leta in do-2 kaj se spodobi in g Neko jutro si je ■f »taval škornje. Moč-J* je napenjal in pri Ir * od 1'revelike-•apora nekaj ušlo. Pre-« se Jurček ozre.
te J« »ii
oL J ?gl> a fe i« hi-
0	»«Jel. In. kakir da i. ;,?'^110' pojasni 2?"'»Veš, tako škrip-
„ 'U Jurcek ie bil po-
»'S ,le moral v
1	Iht i« bil tu-
^ i ^T1 pa
sem Toneta lovila. Pravkar sem zvedela, kako je bil nesramen pri čitanju. Nalašč je napravil tisto bedarijo, nalašč, da bi ujezil nadzornika.
>Vem, gospodična. Nadzornik si je tiste ,cvir-nate kotle' čisto resno zapisal v svojo beležnico. A danes je bilo vseeno: malo več ali malo manj smole. Popolnoma sem pogorel. Uničiti me hočejo. Odstaviti me ne morejo, pač pa mi bodo vzeli službo v tej lepi vasi in me kaz,onsko prestavili v kak kraj, ki ga se pes ne povoha, c -
' . »Škoda bi bilo, ee bi šli od nas,< je tiho dejala Mina.
>Ne bo jih dosti, gospodična, ki bi žalovali za ' menoj. Otrokom bo pač žal — in to mi je v ponos in veselja Drugi pa bodo mojega odhoda iz dna duše veseli.«
»Ne vsi!« je dejala Mina in zardela.
»Glejte, kaj sem dosegel s tisto svojo mladinsko zvezo! Osem dečkov sem pridobil zanjo in sicer vašega Toneta, troje Jelševnikovih fantov in četvero iz delavskih družin — sicer pa nobenega iz kmečke družine. Starši niso svojim otrokom dovolili, da bi pristopili. In razen Jelševnika ni hotel nihče dovoliti, da bi se igrali v kakem gozdiču ali na pokošenem travniku. To je bilo prav neprijazno početje. In ko sem začel nabirati prispevke, da bi kupil otrokom delavskih družin čepice naše zveze in bobne in piščalke, mi je dal Jelševnik pet dinarjev, kovač pa enega. Drugega pa nisem nič dobil.«
»Jaz nisem nič vedela za kako zbirko. Tone mi ni ničesar povedal.^
»Ker si tako skopal« se je odzvalo z okna. »še tistih krainarjev za orglice mi nisi hotela dati, kaj
šele, da bi bila kaj več prispevala za bobne in pi<
ščalke!«
*Glej, da izgineš!« je zaklicala Mina. Tedaj je pri oknu vse utihnilo,
»Precej preglavic Vam povzroča fantiček, kaj
ne?«
»Razposajen je. Ničesar drugega ne bo nekoč ko postopač ali —«
»... izvrsten človek,« je dodal Novak.
>Ne vem, j« zavzdihnila Mina. »Težko breme mi leži da plečih. Premlada sem, da bi mogla nado-meščati očeta in mater. In vsi trije moji bratje potrebujejo očeta in mater: Tone, ta cigan, Bernard, pobožnjak in oni — najstarejši! Z vsakim in za vsakega se moram boriti. Vidim, da ne bo nobeden dosti prida, če ne pride pomoč. .Mati mi ne morejo! pomagati, da včasih mi celo nasprotujejo. Tudi občina je zoper mene, prav tako ko zoper Vas. Velikoi nalog imam, pa mi nihče ne pomaga. Jože, naS gospodarnik, nas prvega septembra zapusti. A ne dam se ugnati! Ostanem na svojem mestu, pa bodi karkoli!«
Oči so se ji zaiskrile. Železna volja, ki ji je sevala z lic, je spremenila njen o"braz v neko mrzlo lepoto. Učitelju Novaku je za minuto začelo srce hi« tre je utripati. Preko mize ji je ponudil roko, rekoč:
»Ali Vam smem reči samo ,Mina'?«
Zardela je in počasi odvrnila:
»Zakaj ne!«
A v roko mu ni segla.
»Mina, bodiva prijatelja v teh dneh, ki jih bon; prebil še v tej vasi. V začetku oktobra bom moral pač oditi. Morda mi dovolite, da Vam kdaj pišem ?<
»Saj ne smete stran!«
nDijaki z duhovniškim lili misijonskim poklicem se sprejmejo po zelo ugodnih zogojih v sa-lezijanski dom v Veržeju pri Ljutomeru. P. Kri-ževci pri Ljutomeru. — Pišitel
n Delavski tabor. (Ovsiše pri Podnarlu.) V nedeljo 5. julija t. 1. se bo vršil delavski tabor. Po ev. maši ob pol desetih govorita Langus Jože m Rozman Joško. Vabimo vse krščansko delavstvo da se udeleži tabora. Tabor se bo vršil ob vsakem
vremenu.	.
n Delavski tabor. (Sv. Jedert nad Laškem.) Pri nas bo v nedeljo 12. julija 1931 delavski tabor. Po sv maši ob pol desetih govorita Langus Joža in Rozman Joško. Vabimo vse delavstvo, da se udeleži tega tabora.	.
u V Novem Lurdu pri st. Jerneju bo na praznik sv. Petra in Pavla sv. maša ob deseti Ii.
d Sv. Anton Pndovanski — čudodelmk. Mo-litvenik priredil kanonik Alojzij Stroj, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V platno vezana z rdečo obrezo stane 24 Din, platno zlata obreza 28 Din, usnje zlata obreza 48 Din, usnje bogato pozlačeno 52 Din. Ob 700-letniei blažene smrti sv. Antona je prav in koristno, da se češčenje tega čudodelnika revniii, potrtih in zapuščenih po vsem katoliškem svetu nanovo poživi. Ni ga svetnika, ki bi se mu v tolikih in tako raznovrstnih zadevali priporočali, kot je ravno sv. Anton Padovonski.
Za smeh
»Že spet je bila Marička pri meni, da sem ji posodila sto dinarjev.«
»Čudno. Saj ji je stric vendar težke tisočake zapustil.«
»Res je. Ampak v oporoki je določil, da se ne sme dotakniti denarja, dokler ne bo trideset let stara. Tega pa ne trpi, da bi ljudje vedeli, koliko je že stara. Pa raje v pomanjkanju živi!«
*
»Kakšen je tvoj novi vajenec?« »Prav kot železniška mašina.« »Torej priden in vedno dela?« »Ne, vedno žvižga.«
»Ali je bil med tem, ko me ni bilo doma, kdo tu?« je vprašal trgovec vajenca.
»Da, bil je, a ni povedal imena.«
»Kakšen pa je bil? Debel ali suh?«
»Oboje, gospod. Debel po postavi, suh pa, ker je hotel imeti od vas denar na posodo.«
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
Jugrad«
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. i.'i o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8—12 in od 14—18.
+ Nekdo je učil svojo ženo računstva.
Dokazoval ji je, da se različne stvari ne morejo seštevati, rekoč: »Ti ne moreš reči, da sta dve raci in dve uri štiri race.« »Žena: »Skoro, da ne!« Mož: »Kaj praviš, skoro da ne, ker je gotovo, da ne!« Zena: »Kako naj to razumem, ko si mi včeraj rekel, da je dva litra mleka in dva litra vode štiri litre mleka.«
+ Dobro povedal, 2e zopet si prišel v šolo brez peresnika? Kako pa bi vendar imenoval vojaka, ki bi šel brez puške v vojno? — General, gospod profesor.
H- Zbirka starega denarja. Dijak piše očetu: Ljubi oče! Pošljite mi 40 dolarjev, da si nakupim nekaj redkih starih denarjev,iker nameravam napraviti veliko zbirko denarja iz starih časov. Vaš sin Potra-tovič. — Oče Nemanič odpiše sinu: Ljubi sin! Da bi ti napravil zbirko denarja, se mi zdi prav tako, kakor bi se naš pes Sultan napravil zbirko klobas!
Birmanska darila
kupiie poceni in dobro pri Ivrdkl
H. SUTTNER
Ljubljana 1
\ Prešernova ulica št. 4
Razpošilja se na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44'— naprej, št. 120. Kovinasta anker ura Din 44 —, s sekundnim kazalcem Din 78 —. Št. 121. Ista z radijem Din 58 —, s sekundnim kazalcem Din 94"-. št. 125. Budllna ura 16 cm visoka Din 49—, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUTTNER, UUBUWM1
«_i,i. pošteno, zdravo, pridno, vajeno nekoliko ku-IIBKIB, hanja spiejmem takoj. — Naslov v upravi »Domoljuba pod štev. 7183.
najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20'—. Pišite, da so Vam pošlje na ogled. — Naslov: »BOGOLJUB«, LJUBLJANA -JUGOSL. TISKARNA
PRI
ii
LEKARNA
SV. MIKLAVŽU"
KOSTANJEVICI NA KRKI.
Priporoča za slabokrvne, oslabele in bledične
tiedno sveže
norueSho rlble eBIe
Istotam dobite tudi vsa domača in luja zdravila, _	mineralne vode, kirurgične in obvezilne predmete,
^	™	kemikalije za razne obrli, toaletne in fotografske
potrebščine. Izdajajo se zdravila na vse recepte in na recepte bolniških blagajn. Oblastveno lton-cesijonirana oddaja strupa. — Naročila se izvršujejo tudi po pošti.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Okrajne zastopnike za vse s reze sprelicemo, tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni-rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na »Uniont, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/II1.	ISO do 300 dinarje) dnevno zaslužijo oni. ki imajo mnogo poznanstva 1 Za odgovor znamko 1 Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307.
	Htanrn Po5le"<>ga in niopCB, zanesljivega, ki je vajen vsega kmečkega dela, sprejme žup-nišče. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 7182.
nriba 13-14 l.starflfea, IlEbnn zdravega, poštenih kmetskih staršev, kateri ima veselje do kovaške obrti, sprejmem s popolno oskrbo takoj. - Va leta bi bil lahko pri hiši kot mali hlapec, Ffenc Klemene, kovač (fužina) za sekire, molike. lopate, le-meže itd , Šmarca 21, p. Kamnik.	
	Hovaikega vajenca sprejmem proti popolni oskrbi. Janez Pokom, Škofja loka.
	FOSeStVO se 'dkiT v tr^glepo in zlro pri-prcreno. Pred nakupom si oglejte pri Mevzelj, Mokronog.
Mizarskega uajthca sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje 69, |>. Št. Vid nad Ljubljano.	
	Ilfanra za čevljarsko UlEllba obrt krščanskih kmetskih staršev, sprejmem takoj peni prav ugodnimi pogoji. — Mihalič, čevljarstvo, Savna peč, p. Zid. most.
Dam u najem dobrem mestu proti nizki odškodnini. Več ust meno ali pismeno. Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 6979.	
	Gepeij naprodaj v dobrem Klanju in po nizki ceni radi nabave motorja. Jernej Jelenič, Ljubljana, Stara pot 1..
uit i, iščem v najem. "lllH ivanuša, Radeče pri Zidanem mostu.	
Kolarsliega vajenca, krepkega iščem. Urana in stanovanje pri meni. Javil Franc, kolar, Ko-kr;ca pri Kranju.	
	r.L.i, A.-Z. in kranji-iiSuelE (i Se prodajo. -Med že za točiti. Vej pove 1. Zupan, fotograf v Kamniku.
ii,:.Hr. za čevljarsko VajEnen obrt. pridnega, poštenih starišev, s celo oskrbo v hiši sprejme Avg Jeglič, Radeče pri Zidanem mostu.	flnmaMIn a hišo, gospo-UOmaCIjO darskim poslopjem, okrog 30 johov zemljišča, v prijazni vasi na Dolenjskem, zelo ugodno prodam.; Naslov se izve v upravi Domoljuba pod št. 7171.
n.i.-.s za kovaško »OJBIILII obrt sprejme Ivan Zdešar, Pod peč 39, Preserje pri Ljubljani.	
	Z pridna vajenca iz poštene hiše sprejmem za kleparsko, ko-tlarsko in inštalatersko obrt. — Franc ŠrameH, klepar, kotlar in instalater v Tržiču. Nf "P s - 15. julijem. Več 1» doeovoru.
Kovaiki vajenec se sprejme. Gašper Golob, vozovni in podkovala kovač, Zadvor št. 35, p. Sp. llrušica.	
Hoiarskego vajenca sprejmem lakoj. Hrana in vsa oskrba v hiši. Franc Vidmar, kolar, Mačkovec 25, p. Dvor, Dolenjsko	
	x da izvrši' Sporočam jem sedaj svojo fotografsko ofr v Kamniku v go* nri gosp. Bunder erse najvljudneje pripo• čam za obilne otM* Primerne cene in »P» deloVasbozadov* r,m z K na dom. '■ u 1 fotograf. ^^
IIFpnra za pečarsko licenca obrt se sprejme; hrana in stanovanje v hiši. Franc Šuštar, Šmartno pod šmarno goro 34.	
Mlinske kamne
za belo in črno meljavo- ia .......u... iiHiiiim )ona, volnena in
vsakteri pogon, tudi za mlatilnice, in osi« , juj potrebščine nudi najceneje: Brcar«"-"^^,!!! Ijana, Kolodvorska ulica 35. - Zantev
Ohrafnf litSpekforfe
..Inipiuo oroti mesečuemu pavšalu Din 2401) in uadpro-f hi Kadalje poduCnJemo In inposlujemo v vsakem 't,. ,', iio eno sprotno žensko zaradi daljnega poučevanja ' Ir intin pletenju kot lil&ni obit. Ako so pošlje znauika i odgoTOt. poSlJemoobMžnanvvodlla. Zadruga jugoslov.
Stof In čitaf!
T. n«trežlJlvosti - loroj popolnoma zastonj - Vam dam.
•	kolikor Vas zanima, podrobne informacijo glede na-ipihillh štirih stvori: Kje morete dobiti stalno doraačo
. nibo za pismena dola. kje so morete -zastonj naučiti inhlčkanosne domače obrti, ali če se telite baviti s pro-5«lci nekega zelo dobro idočegu predmeta proti priiuer-"L, inese''nomu pavšalu, ozir.ako event.želite prevzeti
•	okrajih zastopstvu neke vollko ugledne (vrdke. Pišite 1,1 In nrlložlte znnmlo za odgovor. Oskor Lustlg, rav-"" P nateli. Osljek. Kretmlna ul.
ogiefie sli pri ..CeSnlfcir v Ljubljani
Liugarjeva — Stritarjeva ulica
Novosti za pomladne in letne obleke, kostume in površnike. Jugočeška perilna svila :Uag-marc in Emona« Za moške modni kamgarn, ševiot za športne obleke od I)in 6o naprej.
Znam:
Najlepše novosti svilnatih in volnenih šerp in rut
Poštenost mojega podjetja je znana t
6 Botri milice
vsakovrstna tiari Ju, knkfj
žepno in zaposlijo ure verižico, itd. v /lat ti i ii srttbftt nudi naj c«; n c j ViLKO
CERA.B, urar. Kamnik, Maistrova 20. (Veli* . ulica.)-
Prodaja koles (biciklov) in njih posameznih tdov.
_________ _
mreesui prašek v originalnih steklenicah in 5kat ljicali uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. »ZACHERLINf, Ljubljana, Beethovnova ul. 10.
Neprijeten duh ust
je /o »um. Zobje slalie bntvs kvarijo najlepši obr.tz Obo hibi odstranilo že pri enkratni vnorabi krasno o*vo/u.:o<>o CHLORODONT-paslo. Ze pri kratki vporabi donijo zobje krasen spaj slonovine. Poskusilo i.ajproj z mal i tubo po Din 8 -. Velik* tuba Din 13'-. Dobite .10 povsod.
Pozor gozdarji in trgovci!
Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in ptankač, katere pošiljam po pošti. — Cene p . nizke. — Za vsak komad prevzamem ga-/s \ rancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škoija Loka.
Zobozdravnik
Dr. SrcCho Pfflicr
se je preselil z ordinacijo iz Poljanske c. 16 v lastno vilo v
Gregorčičevo ul 32 — Tel. 20-70
(vila poleg banske palače na BIei\veisovi c. nasproti Trgovskega doma).
Prava metoda
da ostanete vedno mladi-lepi in sveži, je redna nega kože in las s pomočjo medicinsko neoporečnih sredstev, kot so to že čez 34 let preizkušeni Fellerjevi Elsa proizvodi:
Fellerjeva kavkaška pomada za zaščito obraza in kote »Klsac krema, odstranjuje s kože nadležne nedo-statke ter jo stalno ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd. Lonček 12 Dia. Fellerjeva Elsa pomada u rast las, zaprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, pospešuje rast in vzdržuje lase vedno voljne in mehke. Lončeli 12 Din.
H pošto 2 lončka ene ali po 1 o ti'V k od vsake Els. nouiade 40 Din če se pošlje denar naprej, brez vseh daljnih stroškov, sicer pa s povzetjem 50 Din. Fellrrova Kis. mila lepote tn zdravja (lilljino mlečno milo, lilljino kreme milo. glicerinovo. borakeovo la kiUranovo milo ter milo za britja (5 kosov r poljubni Izbiri ,12 Din. te se d«nar naprej poSIJe, sicer • . povzetjem <12 Din. Naeiu nege 6 Fellerievimi Kisa proizvodi je dozdpj i. vsakemu koristil.
Storite tudi VI tako, pomagalo bo tudi Tam t
Ze pri prvem poskusu se ne boste kesalil - Naročite pri lekarnarju: Eupen V. Feller, Sbiblco Doni*,
Klsatrp IS. Savska hnnovinn.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičevo cesta 10)	t«moh št. 2057,2470,2979
Brzojavni naslov:
GOSPOBANKA
Vloge nad Din 500.000.000 Z^S;jeB'ie!JLS:4r', S^S *apital lir mrt Oln 16,000.000 Izvršuje vse bančne posle nafkulanineje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržISčih v tu- ln Inozemstvu
Dr. Frane Kulovee,
predniki Jože KoSiCeJs,"
•atT^-at
Za Jugoslovansko tekamo; Karel Ce4
Za tople poletne dneue
CeoS|l z gumiieoimi podplati
Vrsta 4541-05
Za Vaše malčke, kadar nastopijo poletni dnevi, so potrebni lahki in higijenski čeveljčki. Evo jih. neverjetno so poceni iz belega lanenega platna z gumi podplatom.
Nekaj milijonov parov te obutve izvažamo v tropične kraje. Radi velikega povpraševanja se nam je posrečilo izpopolniti izdelavo, ceno pa znižati na tako mero, da jih more kupiti vsakdo. Obiščite nuše prodajalnice, pa boste prijetno presenečeni s povsem novimi modeli in z našimi res never.etno nizkimi cenami.
Vrsta 4232-37 Otrokom za igranje, skakanje in tekanje so ti čevlji neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, se prilegajo vsaki nogi, se lahko snažijo in so trpežni.
Vrsta 4235-37
Čevlji za tenis iz belega platna s podplati iz usnja ali z vulkaniziranimi podp'ati, Ti čevlji se vsakodnevno zelo nosijo, zlasti v toplih krajih.
Vrsta 4435-00
Dnevna potreba vsakega gospodarja. V teh čevljih se počutite kar udobno, a s to neverjetno nizko ceno omogočamo vsakomur, da si jih more nabaviti.
Vrsta 1150-30
Ala, čevelički v živeiših kombinacijah, in to taki. da že po naravi ustrezajo Vaše tu krau in cbleki, Za majhen denar Vara je omogočeno nositi čevlje po najnovejši modi. Drap platno, kombinirano z rjavim.
Vrsta 1195-03
Tudi moda jc zastopana pri teh čevljih. K poletni lahki obleki v beli, sivi ali drap barvi, okrašeni s paspulami v raznih barvah.
Vrsta 3335-24
Za stare mamice. - Udoben čevelj široke oblike, izdelan iz lanenega platna z nizko peto.
Vrsta 2145-09
Te platnene čeveljčke z nizko gumijevo peto, smo Vara pripravili v raznih barvah, in to sive, črne, drap in bele.
Vrsta 2055-53 Spodnji del iz pletenega sukanca v raznih barvah, z gumijevimi podplati in podpetni-kom. Higijenično zdravi in potrebni k lahki poletni obleki.
Vrsta 2145-84209
Evo jih tudi s športno pelo v vseh barvali. Fino češko platno trpežen podplat, eleganten okusen čevelj za vsako priliko, za urad, šport, izlete, tenis in morsko obalo.
VrsU 4438-00
Platneni nizki čevlji za gospode, z gumijevi podplati, izvrstni za popoldanski sprehod v soparnih dneh.
Kupujte samo takrat, če Vam ugajajo!

Vrsta 1137-03
Poletni nizki čevlji iz belega ali sivega platna. Zelo ° lahki in udobni. Siv. s° «
vsak dan, a beli za spre
hod-
mm