Poštnina plačana _ Sped. abbon post. _ II gr. IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO. Uredništvo in uprava : Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina : za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 225 din. polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov : za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Leto IV. št. 68 Trst, 29. aprila 1950 Cena lir 15 Ob podpisu jugoslovansko-nemške pogodbe Anglija je dobila prvo rundo John Poster Dulles, novi svetnik ] ameriškega zunanjega ministra Achesona, je v svoji knjigi «Vojna ali mir» zapisal, da v zgodovini Verjetno še ni primera, da bi 65-70 j aiilijonski narod lahko tako izkori- j ščal svoj položaj med dvema nasprotnima blokoma (ameriškim in \ sovjetskim), kakor to dela danes i tiemški. Povojni vzpon Nemčije je treba seveda pripisati tudi nemški delav- ; Posti. Dejstvo je, da se Nemčija danes Zopet uveljavlja kot političen in gospodarski činitelj na mednarodnem poprišču. Sporazum z zahodnimi velesilami na Petersbergu (novembra 1949) obeležuje na gospodarskem področju najbolje okoinost, da bo Zahodna Nemčija v najkrajšem času lahko odprla generalne konzulate v Parizu, Londonu in New Yorku. Med proračunsko razpravo je zunanji minister FLRJ izjavil, «da se jugoslovanska vlada še ni odločila za navezavo formalnih diplomatskih odnosov niti do Zahodne niti do Vzhodne Nemčije, temveč bo stopila v odnose «de facto» zlasti Slede trgovinskih odnosov do obeh». Dejal je, da je jugoslovanska vlada mnenja, da se bo prej ali slej Ves nemški narod združil v neodvisno državo in da bo zasedbe konec. Jugoslovanska vlada mora računati z današnjim položajem v Nemčiji in z dejstvom, da je nemški narod važen političen in gospodarski činitelj v Evropi. Jugoslaviji je do tega, da gospodarsko sodeluje z nemškim narodom, z Zahodno in Vzhodno Nemčijo, čeprav še ni priznala «de jure» nove Nemčije. S tega vidika je treba presojati sklenitev trgovinske pogodbe z Zahodno Nemčijo, ki je bila zaključena lanskega leta. Jugoslovanska vlada ni nikakor odgovorna za to, da ni nikakšnega sodelovanja z Vzhodno Nemčijo, je zaključil minister Kardelj. Sodeč po neki izjavi dr. Adenauerja je nemška zahodna vlada poskušala spraviti dokončni podpis trgovinske pogodbe z Jugoslavijo v Zvezo z nekim čisto političnim vprašanjem, toda končno je le uvidela, da je odlaganje formalnega podpisa (do katerega je prišlo šele te dni) v škodo tudi nemškemu gospodarstvu. Nemški gospodarski tisk brez ovinkov priznava, kako velikega pomena je za nemško gospodarstvo obnova rednih trgovinskih stikov z Jugoslavijo in jugovzhodno Evropo sploh. Cas hiti tudi za Nemčijo. Dober mesec po parafiranju ju-Boslovanko-nemške trgovinske pogodbe je neki veliki angleški gospodarski list z zadoščenjem zaključil svojo razpravo o pomenu jugoslovanskega trga za Anglijo in Nemčijo, trdeč: Prvo rundo v angleško-nemški bitki je dobila Anglija s svojim nedavnim trgovinskim sporazumom z Jugoslavijo. V resnici je tako. Trgovinska pogodba, ki predvideva izmenjavo med Anglijo in Jugoslavijo v vred-uosti 100 milijonov funtov v teku betih let, zares pomeni zmago v Prvi rundi pred Nemčijo, toda tudi Pred Italijo. Anglija je bila že lansko leto na Prvem mestu v jugoslovanski zu-Uanji trgovini. Pred vojno je bila Da njenem mestu Nemčija. Leta 1937 (pred združitvijo z Avstrijo) je znašal nemški delež v zunanji trgovini Jugoslavije (skupna vrednost 6,3 milijarde dinarjev) 32,4% Pri jugoslovanskem uvozu in 21,7% Pri izvozu, medtem ko je delež Anglije bil komaj 7,8%, oziroma 7,4%. Angleži nimajo navade spati ob Pridobljenih lovorikah in njihov gospodarski tisk že danes opozarja na nevarnost nemške konkurence v Jugoslaviji, češ po enem letu bi se položaj utegnil bistveno izpremeniti (Vse kaže, da je celo velikim italijanskim listom važnejša zagonetka, kdo je prvi zarajal kolo okoli avtomobila tujih novinarjev v Bujah na dan volitev kakor vprašanje plasiranja italijanskih proizvodov v Jugoslaviji). Govoreč o namenih jugoslovanske zunanje trgovine je pomočnik mi- nistra za zunanjo trgovino Bogdan Crnobrnja nedavno zapisal, da bo Jugoslavija izkoristila najnovejša mednarodna posojila predvsem za to, da dvigne svojo izvozno silo. Povsem zgrešeno je mnenje, ki se širi v nekaterih zapadnih krogih, da teži Jugoslavija za avtarhijo. Nasprotno, Jugoslavija živo želi, še bolj razviti svojo proizvodno silo, da bi lahko pospešila trgovinsko izmenjavo; kajti ona je na stališču, da je čim večji razvoj trgovine med svobodnimi državami eden bistvenih pogojev za nagel dvig splošnega življenjskega standarda. Itei irpinsks izmenjave med Jugoslavijo in Nemčijo Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo, ki je bila parafirana že 22. dec. 1949 je bila končno podpisana 17. aprila. Iz razlogov negospodarske narave je bil podpis odložen. Pogodba predvideva trgovinsko izmenjavo v obeh sme reh v vrednosti 127 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvozila v Zahodno Nemčijo za 65,7 milijona dolarjev blaga, uvozila iz Nemčije pa za 61,3 mil. dol. Jugoslavija bo izvažala žito, meso, jajca, perutnino, sveže in suho sadje, krmo, sir, tobak, neželezne kovine, kože, strojila ter žagani in jamski les. Nemčija bo dobavljala Jugoslaviji kemikalije, tkanine, papir, keramiko, steklene izdelke, železne, jeklene in Rovinaste ìzcielke, električno opremo, stroje, vozila in koks. Meniški dumping Holandci se pritožujejo nad nemškim dumpingom. Nemci ponujajo industrijsko opremo na zunanjem trgu 30, 40 in celo 50 % nižje kakor drugi inozemski konkurenti. Tako se je zgodilo, da se je za gradnjo opreme termične elektrarne v Grčiji potegovalo 36 tujih podjetij, med temi tudi nemški koncern Siemens. Ponudba Siemensa je bila nad polovico nižja kakor najcenejša ponudba ostalih konkurentov. Holandci trdijo, da takšna razlika ni I mogoča na lojalni trgovinski in industrijski podlagi. Izključeno je, da bi bili nemški ' proizvodni stroški tako nizki. Jasno je, da gre za nemški dumping, ki je podoben predvojnemu. Ta je imel politične in strateške namene, t. j. preprečiti razvoj domače industrije v tuj ih državah in s tem zmanjšati obrambni potencial. Nemci izpodrivajo Holandce na področju strojev in električnih naprav. OPTIMIZEM NEMŠKE EMISIJSKE BANKE Marčno poročilo Banke nemških dežel (Bank d er deutschen Laen-der) o gospodarskem in finančnem razvoju v Zahodni Nemčiji je optimistično; le davčna bremena ovirajo razvoj nemškega gospodarstva. V marcu je šlo za davke 6 milijard DM in 1 milijarda za nujno pomoč. Splošno vlada še konjunktura kakor v januarju in februarju. V prvem tednu aprila se je denarni tok povečal za 7 milijonov na 7.835 milijonov DM. Obtok je bil za 228 milijonov DM večji kakor 7. marca 1950. NEMŠKI GOZDOVI Nemška družba za raziskovanje lesa (Deutsche Gesellschaft fuer Holzforschung) v Stuttgartu, je priredila »lesni dan 1949«. Ob tej priliki so bili objavljeni podatki cenitve lesa v nemških gozdovih v angleškem in ameriškem zasedbenem pasu. Les v teh gozdovih je predstavljal samo 3/4 proizvodne zmogljivosti iz 1. 1937. Sedanje stanje dovoljuje sečnjo samo 13,5 milijona kub. metrov. Oblasti so že .uvedle r^imejitevj vi sečnji nekaterih vrst, kakor hrasta, bukve, bora in smreke. Danes še ni mogoče preceniti kakšne posledice bo imela; sečnja ;v času 1950—1952 v pretiranem Obsegu, kakor je bila določena. Les spada danes v Nemčiji med surovine, ki primanjkujejo. Nekateri gospodarstveniki (.priporočajo čelu nje lesnih cen. da bi na ta način zaščitili gozdove. €ZŽ2B8lZZž~ Hubelj proti dolarju V londonskih gospodarskih krogih je zbudil pozornost najnovejši ukrep poljske vlade, po katerem bo Poljska v bodoče obračunavala kupčije z inozemstvom v rubljih, torej ne, kakor doslej v dolarjih. Ta ukrep je objavil bilten poljskega poslaništva v Londonu. V Lon-i donu vidijo v njem nadaljevanje ! ofenzive, ki jo je začel rubelj proti I dolarju v februarju, ko je bila rub-1 lju postavljena nova zlata podloga. V io zvezo je treba tudi spraviti poskus za ustvaritev rubljevega bloka. Poljski bilten dodaja razlago, ki opravičuje korak poljske vlade s tem, «da je rubelj najmočnejša in gospodarsko najbolj zanesljiva valuta». V Londonu pričakujejo, da bo poljskemu zgledu sledila Kitajska, Med angleškimi finančniki prevladuje mnenje da bodo Sovjeti vpeljali rubelj kot sredstvo za poravnavo mednarodnih kupčfi v vseh državah, kjer so si zagotovili politični vpliv. Angleži računajo, da bo poskušala Sovjetske zveza prodreti z rubljem tudi v predele, kjer je doslej veljal funt šterling kot mednarodno plačilno sredstvo. Pot Sovjetske zveze h gospodarski ekspanziji je dovedla do sklenitve dolgoročnih trgovinskih pogodb z vzhodnimi evropskimi državami, ki so zagotovile povečanje trgovinske izmenjave z ZSSR. Tuje valute v New Yorku Na dan 21. aprila so kvotirale tu-| jc- valute . na new; orški borzi - (izraženo v dolarjih); Tajne angleške obnove: povečana proizvodnja in strogo varčevanje Pregled plačilne bilance za 1.1949, ki izkazuje celotni primanjkljaj 70 milijonov funtov, je zbudil med Angleži optimizem. Pokazal je namreč, da je angleška trgovinska bilanca z ostalimi področji funta šterlinga aktivna in da se primanjkljaj nasproti dolarskemu področju vsaj nekoliko manjša. V. Britanija je uvozila blaga za 1,970 milijonov fst., izvozila pa za 1,790 mil. fst. Vlada je potrošila v čezmorskih deželah 145 mil. funtov, medtem ko so angleške ladje dosegle 88 mil. Investicije angleškega kapitala v čezmorskih deželah so vrgle 56 mil. funtov. Nekaj so prinesli tudi turisti, filmi in druge postavke, tako da znaša primanjkljaj le 70 mil. funtov. Nasproti dolarskemu področju znaša primanjkljaj še vedno 275 mil. funtov; bil je samo za 5 mil. funtov manjši kakor 1.1948. Lansko leto je uvoz nazadoval od 820 mil. dolarjev v prvi polovici na 776 mil. dol. v drugi; toda zaradi razvrednotenja je uvoz izražen v funtih narastel od 204 na 236 mil. funtov. Bilanca z ostalim šterlinskim področjem kaže 215 mil. prebitka. Ta je bil večji kakor prejšnje leto; 1. 1946 je V. Britanija imela celo primanjkljaj s tem področjem. Narastel je izvoz iz Anglije v evropske države udeleženke Marshallovega plana, in sicer na 448 mil. (1. 1946 134 mil.); tako so si Angleži prihranili nakupe v državah s čvrsto valuto. V teku zadnjih štirih let znaša primanjkljaj angleške trgovinske bi- premog 305,3 305,3 305,3 lance 1,145 mil. funtov. Temu je železo, jeklo 257,9 257,7 257,7 treba dodati 278 milijonov na račun nežel. kov. 218,9 277,4 276,8 izvoženega kapitala in še postavko bombaž 311,2 362,1 366,9 319 milijonov v zvezi s prenosi v volna 291,4 389,0 387,7 okviru Marshallovih držav, nakar dobimo 2.192 milijona funtov. To Industrijski izdelki 244,4 261,2 261,7 ustreza približno primanjkljaju v zlatu in dolarjih 2,055 mil. funtov. Primanjkljaj so Angleži krili z ameriškim in kanadskim posojilom 1.211 mil. funtov in s kredit 499 mil. na račun Marshallovega plana. Dalje so prodali železnice v Argentini (150 milijonov funtov) in zdaj se pogajajo za prodajo železnic v Braziliji; Brazilijanci jim ponujajo 17 milijonov funtov. Angleški finančni izvedenci pripominjajo, da je Anglija na poti k obnovi in da je pot pravilna, čeprav težka: povečanje proizvodnje in strogo varčevanje. MED STERLINSKIM IN DOLARSKIM PODROČJEM Angleški finančni minister St. Cripps je Angleže razveselil z vestjo, da je v prvem trimesečju trgovinska izmenjava šterlinskega področja z dolarskim prvič po vojni dosegla prebitek 40 milijonov, funtov. CENE NA ANGLEŠKEM V februarju so cene na debelo v Angliji poskočile samo za 0,2% tako da so danes za 6,3% nad cenami, ki so veljale pred razvrednotenjem v septembru in za 141,8% nad cenami v 1. 1938. Premog, železo, jeklo in neželezne kovine so prodajale po isti ceni kakor v januarju, podražila sta se bombaž (2,4%) in kavčuk (4,8%), pocenile pa surova svila in volna. Volna «Merinos» je 40% višja kakor julija 1949. INDEKS CEN NA DEBEL,O (1930 = 100) Avg. 1949 Jan. 1950 Febr. funt šterling ( 1) 2,55 fr. frank (100) 0,277 nemška marka (100) 19,40 ital. lira (100) 0,156 belg. fr. (100) 1,97 hol. flor. (100) 24,25 šv. frank (100) 23,28 šp. pezeta (100) 1,183 p. eskudo (100) 3,40 Šved. krona (100) 17,55 dan. krona (100) 11,45 norv. krona (100) 11,65 Izrael funt ( 1) 1.68 egipt. funt ( 1) 2,42 po s/cru KER JE ANGLEŠKA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA v New Yorku popolnoma uspela, bodo Angleži razstavili avtomobilska vozila in kolesa še v Los Angelesu. ANGLEŠKE ČEVLJE BODO IZVAŽALI V ZDA. W. Carey Wilson, predstavnik Združenja angleških tovarn čevljev proučuje trg v ZDA. Anglija bo izvažala čevlje po ceni izpod 10 dolarjev par. (okoli 6.500 lir). (V Trstu stane par dobrih moških čevljev 8-11.000 lir. Seveda ne bi Italija spričo sporazuma z vojaško upravo iz 1.1948 dovolila uvoza angleških čevljev na Svobodno tržaško ozemlje, čeprav bi bili boljši in cenejši. Kakor znano se je rimska vlada uprla uvozu čeških čevljev v Trst, čeprav so Cehi hoteli na ta način poravnati pristaniške usluge v Trstu). POGAJANJA MED ANGLIJO IN EGIPTOM, ki trajajo že 4 mesece so zašla na mrtvo točko. Lansko leto je bil dosežen sporazum v treh mesecih. Gre za uporabo egiptske-ga prebitka v Angliji, ki je nastal med vojno in po novih egiptskih pošiljkah. Lansko leto so Egipčani lahko menjali v dolarje 5 milijonov funtov, letos zahtevajo večje ugodnosti. Radi bi bili soudeleženi pri angleških zlatih rudnikih v do-minionih in dosegli jamstvo v zlatu. Lanski angleški izvoz v Egipt ni dosegel določenih 47 milijonov funtov, temveč je bil za 10 milijonov manjši. 18,5 milijonov dolarjev je posodila Mednarodna banka za obnovo Indiji za gradnjo elektrarne Boka-rao, ki bo stala 53 milijonov dol. Posojilo velja za 20 let proti 4% obrestim. Mednarodne avtomobilske razstave v Amsterdamu, ki se je pričela 20. aprila, so se udeležili tudi Američani, Francozi, Angleži in Nemci. JEKLO NAMESTO MLEKA ! j Visoka komisija Mihla:» Črna nehvaležnost; saj sem te vendar vzredila«. Železo, oziroma jeklo in premog so še danes glavne surovine za vojno industrijo. Od tod omejitev zasedbenih oblastev v Zahodni Nemčiji (visoke zavezniške komisije na Petersbergu, v kateri so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije), da sme Zahodna Nemčija proizvajati samo 11 milijonov ton jekla na leto. Danes se proizvodnja jekla razvija že v koraku, ki presega določeno letno količino, in Nemci zahtevajo, rtiij jim visoka komisija d »voli prekoračiti to količino. »Več jekla (po nemško Stahl)!« kriči Michel (Nemčija); jeklo mu je ljubše kakor mleko visoke komisije in kritika njegovega dela (Adenauerjeve vlade). Tako gladko ne pojde. Francozi dobro vedo iz izkušnje, da se iz jekla Ujejo topovi. Niti Angleži niso bili posebno navdušeni z Adenauer-jevim govorom v Berlinu. Stare melodije nemške himne »Deutschland ueber alles . . .« ne prijajo ne. angleškim diplomatom ne gospodarstvenikom. Angležev ni strah toli- ŽENEVA ZA POŽIVITEV TRGOVINE VZHOD-ZAHOD ko nemškega oboroževanja kolikor konkurence nemške industrije. —. Američani ne prikrivajo, da bi radi postavili Nemčijo na noge, v kolikor je to v skladu z njihovimi zunanjimi političnimi kombinacijami. Francoski visoki komisar André Francois-Poncet se je uprl najnovejšemu sklepu visoke komisije, ki prepušča vladi Zapadne Nemčije pravico odločanja glede lastništva nemških rudnikov, premogovnikov in jeklarn. Nemška vlada naj sama odloči, ali naj se rudniki, premogovniki in jeklarne socializirajo (podržavijo) ali naj ostanejo zasebna lastnina. Francoski komisar je dejal, da bi-se Nemci lahko odločili za socializacijo, kar bi pomenilo, da pridejo rudniki in železarne pod enotno vodstvo države; ko bi ostali v zasebnih rokah, bi bila njihova moč bolj razpršena. — O vsej zadevi bodo v maju odločali na sestanku nekdanjih ministrov treh zapadnih sil (ZDA, V. Britanije in Francije) v Londonu. Tajnik Evropske gospodarske komisije, ki deluje v Ženevi pod okriljem Organizacije združenih narodov, g. Gunnar Myrdal si na vso moč prizadeva, da bi poživil trgovino med «vzhodnimi» in «zahodnimi» državami. V zadnjem času se namreč opažajo znaki popuščanja v trgovinski izmenjavi med Vzhodom in Zapadom, zlasti je nazadovala trgovina med ZDA in ZSSR. To vprašanje je na dnevnem redu majskega zasedanja EGK (Evropske gospodarske komisije). G. Myrdal je pripravil zanimivo poročilo o razvoju trgovine Vzhod-Zapad in sestavil načrt za pospešitev te izmenjave. Predložil ga je prizadetim državam. Sovjetska zveza je obljubila, da ga bo skrbno pročiia, medtem ko so Poljaki odgovorili, da je načrt brez vsake koristi in da je ameriška zapora nad izvozom strateškega blaga kriva sedanjega zastoja. ZDA so odgovorile, da sprejmejo Myrdalov načrt pod pogojem, da je v skladu z mednarodnim trgovinskim sporazumom v Havani. V. Britanija in Francija sta doslej pokazali za Myrdalov načrt samo zanimanje. G. Myrdal predlaga: 1) Zapadne države naj dajo vzhodnim dolgoročna naročila za dobavo žita; sporazum glede uvoza žita bi bil podoben znanemu mednarodnemu žitnemu sporazumu in bi določal okvir,, v katerem bi se sukale cene. 2) Vzhodne države bodo sestavile spisek blaga, ki bi ga lahko prodajale, zapadnim državam. 3) Način poravnave bi bil podoben kliringu; s prebitkom na podlagi izvoza v neko državo, bi država izvoznica lahko kupila blago tudi v tretji državi. G. Myrdal bo stopil v stik tudi s poslanikom Marshallovega načrta Avarellom Harrimanom. Dne 8. maja odpotuje v Moskvo na razgovore. Pred začetkom konference v Ženevi bo Myrdal odpotoval tudi v London in obiskal več prestolnic vzhodnih in zahodnih držav. Evropska papirna intelriia ni konkurenčna Skupina 34 izvedencev, predstavnikov udeleženk Marshallovega načrta, je v New Yorku pod okriljem ECA preučila položaj papirne industrije v zapadnih evropskih državah. Tajnik OECE, Avstrijec Gilbert von Giannella je izjavil, da se evropske papirne tovarne obnavljajo; toda izvedenci so ugotovili, da evropska papirna industrija lahko konkurira ameriški samo glede nekaterih finih vrst papirja. Zato bi se morala vreči na masovno proizvodnjo iz slabših surovin, kakor odpadkov in trdega lesa. S tem bi omogočila tudi, da bi pričeli blago bolje pakjrati. Holandec T. Tromp je bil mnenja, naj bi se papirne tovarne v posameznih državah specializirale na proizvodnjo samo ene 1 vrste papirja, tako bi proizvodnja bila cenejša. Izginile bi nepotrebne manjše tovarne. Francoz Jean Pierre Louis je dejal, da bi bilo potrebno evropskim industrijcem priporočiti, naj bolje pakirajo blago. Američani zavijajo blago mnogo bolj okusno in s tem pridobijo kupca. Obenem se na ta način potrošnja papirja poveča. IZVOZ ŠVICARSKIH UR je v 1. 1949 dosegel 25,000.000 ur v vrednosti 703,300.000 švic. frankov (okoli 163,600.000 dolarjev). Po vrednosti je izvoz nazadoval za 40 milijonov frankov v primeri s prejšnjim letom. V švicarski urarski industriji je zaposlenih 48.000 delavcev, t.j. 10% vsega delavstva. Polovica je delavk. GOSPODARSTVO 29 aprila 1950 Države tržaškega zaledja MA MILANSKEM VELESEJMU Milanski gospodarski list »Ii Sole« (14. IV,- je pod naslovom »Jugoslavija in Zahodna Nemčija sta odločujoče prispevali k uspehu sejma« prinesel poročilo o obisku jugoslovanskega poslanika Mladena Ivekoviča. Dodal je, da se Jugoslavija letos odlikuje z razstavo, ki zdaleč prekaša po kakovosti, količini in razsežnosti lansko udeležbo. Poslanik Ivekovič je izjavil, da pripisuje Jugoslavija veliko važnost Milanskemu sejmu. Rekel je, da hoče Jugoslavija s trgovinsko izmenjavo z inozemstvom zajamčiti razvoj svoje industrije; v ta namen u-važa stroje in industrijsko opremo. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo: »Naraščajoča trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je prav gotovo najbolj trdna podlaga Za odnose dobrega sosedstva med našima državama in dovolj čvrsta in široka osnova, ki lalv ko olajša rešitev drugih vprašanj na dnevnem redu. O letošnjem Milanskem sejmu poroča očividec »Gospodarstva«: Milan, 24. aprila Letošnja inozemska udeležba na 28. milanskem velesejmu je zelo številna. Uradno je prisotnih 22 držav, medtem ko je 20 dežel zastopanih na pobudo posameznih podjetij. Od celotnih 330.000 kv m pokritega razstavljalnega prostora odpade na inozemske razstavljalce nad 160.000 kv m. Razumljive) je, da vzbujajo največjo pozornost tržaških obiskovalcev velesejna razstave, ki so jih priredile Jugoslavija, Čehoslovaška in Avstrija, ki se bodo udeležile tudi tržaškega jesenskega velesejma. Po soglasnem mnenju izvedencev je jugoslovanski paviljon kot celota na prvem mestu med inozemskimi razstavljale!. Jugoslavija je potrdila sloves, ki si ga je upravičeno priborila na italijanskih tleh že na lanski razstavi v Bariju. Menimo, da ni nobeni drugi državi uspelo tako prikazati svoje gospodarske in tržne značilnosti kakor prav Jugoslaviji na razmeroma skromnem razstavljalnem prostoru 800 kv.m. Jugoslovanska prirodna bogastva —■ les, rude, poljedelski proizvodi, so prikazani s pestro — toda ne preštevilno izbiro razstavljenih predmetov. Industrijski in obrtniški predmeti, — med temi prednjači usnjarska panoga — so zastopani s silno kvalitetnimi predmeti. Zbrani iz- delki mlade jugoslovanske industrije prikazujejo nove razvojne smernice jugoslovanskega gospodarstva. Žive in učinkovite slike ter okraski iz bogate jugoslovanske folklore povezujejo posamezne dele razstave. Preprostost, nevsiljivost, kakor tudi stilistični motivi pričajo, da je razstavo razporedila umetniška roka. «FNR Jugoslavija» z državnim grbom je edini vidni napis v jugoslovanskem paviljonu, kar predstavlja pravi kontrast v primerjavi z vsemi ostalimi inozemskimi razstavljale!. Celo redkobesedni Angleži ne štedijo v njihovem paviljonu z gesli in parolami, ne samo gospodarskega, temveč tudi političnega značaja. Na odprtem oddelku velesejma, kjer prikazujejo gradbene stroje, se j je Jugoslavija prvič na inozemskih | velesejmih uvrstila med industrij- 1 ske države z razstavljenjem znamenitega rotacijskega kopača, ki je pristen jugoslovanski izum. Stroj lahko nadomesti delo 300 do 500 ročnih delavcev. Čehoslovaška se je udeležila velesejma s 25 stojnicami na 1.000 kv m površine. Kristali, keramika, čevlji,’kemični proizvodi in mnogo drobnih predmetov fine izdelave so v glavnem proizvodi, ki so zastopani na velesejmu. Na posebni stojnici je med drugim prikazana popolna zbirka molitvenikov in cerkvenih potrebščin. V ločenem paviljonu razstavlja podjetje «Agro-stroj» štiri velike poljedelske stroje. Poljska je priredila razstavo na 300 kv. m, kjer prikazuje svoje tipične proizvode. Razstavo izpopolnjujejo grafikoni in napisi, ki pojasnjujejo industrijski razvoj države ter njene stike z inozemstvom. Z Italijo je lani Poljska izmenjala za 27 milijard lir blaga. Avstrijo predstavlja 24 razstav-ljalcev. Poudarek avstrijske razstave je na turizmu, saj so Italijani postali morda najboljši klienti avstrijskih gostinskih obratov. Madžarska se uradno ni udeležila razstave, ker ima vlada, kakor zatrjujejo agencijska poročila, pomisleke glede pošiljanja svojih izvedencev preko meja. Nekateri madžarski proizvodi pa so prisotni na razstavi na pobudo italijanskih trgovskih zastopnikov madžarskih podjetij. Tuje države na praškem velesejmu Praški sejem bo trajal od 14.-31. maja. Udeležilo se ga bo 7 demokratičnih držav in 6 drugih tujih držav z lastnimi uradnimi razstavami. Pet drugih držav bo na razstavo poslalo izdelke posameznih tvrdk. V levem kotu «Industrijske palače» bodo razstave Bolgarije, Poljske, Romunije, Madžarske, Nemške demokratične republike in Albanije. Naj obsežnejša bo razstava Sovjetske zveze. Med državami, ki se bodo uradno udeležile razstave, so anglo-ameriška cona STO-j a (z uradno-kolektivno razstavo), Švica, Italija, Avstrija, Maroko in Turčija. Poleg uradne razstave bodo razstavljale tudi avstrijske tvrdke. Dalje bodo razstavljale tudi francoske, danske, belgijske, angleške in holandske tvrdke. PRIPRAVE ZA ZAGREBŠKI VELESEJEM V angleških trgovskih krogih vlada letos večje zanimanje za zagrebški velesejem glede na to, da je bil med obema državama podpisan petletni trgovinski sporazum. Zagrebški katalog bodo tiskali v petih jezikih, in tudi v angleškem. V Londonu ima sejem svoj urad (Zagreb International Fair Enquiry Office -19, Upper Phillimore Gardens, London W 8, VE Štern 3.671). Zboljšanje prometa v Jugoslaviji Po petletnem načrtu bi moralo biti 1. 1951 v železniškem prometu 90 milijonov potnikov. V resnici pa je že leta 1948 potovalo po železnici nad 150 milijonov potnikov ali trikrat več kakor leta 1938. Spričo skrčenega voznega parka potovanje seveda ni moglo biti udobno. Dne 14. maja bo uveljavljen poletni železniški vozni red. Računajo, da bo promet med letom za o-krog 20 odst. večji, zlasti na progah, po katerih se potniki vozijo na počitnice (v letovišča. Prejšnja leta so bile zelo obremenjene proge Beograd—Zagreb—Ljubljana— Reka. Po 14. maju bodo na teh progah vozili še posebni brzi vlaki. Nadalje bodo uvedli novo zvezo med Beogradom in Splitom po un-ski progi. Po več vagonov bo vozilo direktno na tej progi. Razen tega bodo uvedli motorni vlak na progi Beograd—Cačak—Sarajevo in med Sarajevom in Zeleniko. Letos bo Kosme t—Kosovo—Metohija prvič dobil neposredno zvezo z Beogradom z brzim vlakom, ki bo vozil do Peči. Na nekaterih drugih pomembnejših in daljših progah bodo uvedli vagone ^a direktno potovanje, n. pr. na progi Zagreb—O-sijek za Novi Sad in Subotico, na progi Zagreb—Pula, Beograd—Banjaluka! itd. PREOBRAZBA SLOVENSKEGA VISOKEGA SOLSTVA Na izredni seji univerzitetnega senata v Ljubljani je rektor dr. Anton Melik poročal o uredbi vlade LRS glede reorganizacije visokega šolstva V Sloveniji. Tehnična fakulteta je bila preosnovana v Tehni- ško visoko šolo s šestimi fakultetami in splošnim oddelkom, medicinska fakulteta v Medicinsko visoko šolo z medicinsko in stomatološko j fakulteto, agronomsko-goedarska in teološka fakulteta postaneta neodvisni fakulteti. Univerza bo imela odslej prirodno-matematično, humanistično, pravno in ekonomsko fakulteto. Izbrani so bil il novi dekani fakultet; za dekana gospodar ske fakultete je bil izvoljen Danilo Vojska. Minister za kulturo in znanost dr. J. Potrč je izjavil glede tehniške visoke šole; »Za večje materialno blagostanje so potrebne tovarne, za tovarne pa je treba tudi strokovnjakov, — in te nam bo dala Tehniška visoka šola«. Rekel je še: »Zakonitost, kapitalističnega razvoja zahteva mnogd tehničnih kadrov, še tisočkrat bolj pa jih potrebuje naša socialistična stvarnost«. UKINJENA MINISTRSTVA Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je ukinil ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, industrijo, gradnje, trgovino in preskrbo ter ministrstvo za državne nabave pri vladi FLRJ. Namesto njih bodo ustanovljeni Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, Svet za predelovalno industrijo, Svet za gradbeno stroko, in gradbeno industrijo, Svet za blagovni promet in Svet za promet pri vladi FLRJ. Sveti koordinirajo delo z vladami posameznih ljudskih republik. Tako koordinira svet za prometne zveze pri vladi FLRJ železniški, rečni, pomorski in cestni promet. Tudi letos bo Egipt naročil v ZSSR 100.000 ton koruze v zameno za bombaž. Iz Jugoslavije bo uvozil 100.000 ton koruze iz Avstralije 107.000, iz Francije 40.000 in iz Kanade 27.00 ton. Socialni UTRINKI Borba proti lakoti Nova kitajska vlada je pričela z načrtno borbo proti pasivnim pokrajinam, ki jih je letos obiskala lakota. Radio Peiping poroča, da obstoji nevarnost lakote za 4 milijone prebivalcev v pokrajini Hopeh na severnem Kitajskem. Nevarnost je toliko večja, ker je potreba čakati še 4 mesece do nove žetve. V Santungu je pomanjkanje živil veliko. Lanska suša je bila v severnih pokrajinah najhujša po letu 1921, toda suši se je pridružila še poplava Jangcea, ki je bila ena najhui-ših po letu 1878. Po sporazuma iz julija 1949 dobavlja žito Sovjetska zveza v zameno za industrijske stroje, ki so jih odpeljali iz Mandžurije. Nova kitajska vlada je, kaka poroča radio Peiping, organizirala načrtno borbo proti poplavam z obnavljanjem nasipov v po- Švicarska prosta cona v Marseillu Poseben mešan odbor, v katerem so predstavniki pristanišč Marseilla, Genove in Savone in ki naj bi omilil konkurenco med Marseillem in Genovo, se je sestal te dni v Marseillu. V Genovi je zbudil pozornost že sestanek francosko-švicarskega odbora za sporazumno ureditev prometa v Marseillu, ki je bil sredi februarja v Villarsu. Na tem sestanku so govorili o pospeševanju švicarskega tranzita skozi Marseille. Sprožili so tudi predlog, naj bi v Marseillu odprli švicarsko prosto cono. Vprašanje naj bi proučili v teku tega leta. Na ta način bi izpodbili konkurenco belgijskih in holandskih pristanišč (Anversa in Rotterdama), ki so pritegnila nase velik del švicarskega tranzita zlasti po razvrednotenju belgijskega franka in holandskega florinta. Švicarski tranzit skozi Marseille je mnogo šibkejši kakor skozi Genovo, toda Genovežani vendar zaskrbljeno ugotavljajo, da se Švicarji čedalje bolj obračajo na sever — po Renu v Rotterdam in Anvers. V zadnjem času so v nemških lukah sprožili misel, naj se zopet uveljavi izredna pomorska tarifa (See-hafen Ausnahmstarif), ki je privabljala promet iz Srednje Evrope v nemške luke. Izjemna nemška tarifa naj bi za zdaj veljala samo za žito, toda prav žito uvažajo Švicarji v veliki meri čez Genovo. V februarju je dosegel švicarski tranzit skozi Genovo 24.133 ton (21 tisoč 633 švicarskega uvoza in 2.500 izvoza), t.j. 3,47% vsega prometa v Genovi. Včasih so Švicarji uvažali, oziroma izvažali skozi Genovo tudi do 50.000 ton mesečno. Celoten promet v Genovi je znašal 1. 1949 7,600.000 ton (1938 1. 7,273.972 t), medtem ko je promet v Marseillu v prvih devetih mesecih 1. 1949 dosegel 8,310.376 t. ŠVICARSKA MORNARICA Švica nima sicer neposrednega izhoda na morje, vendar se zlash po drugi svetovni vojni čedalje bol) uveljavlja na morju z lastno mornarico. Ta je ob koncu 1. 1949 obsegala 15 enot s tanožo 48,067 bri (75.258 t nosilnosti). Švicarska mor; narica sestoji iz 7 motornih ladij (32.360 ton nosil.), 5 parnikov <24 tisoč 458 t nos.) in 3 petrolejskih ladij (18.540 t nos.). Ladjevje ie razdeljeno med 15 plovnimi družbami, med katerimi so najvažnejše Schweizerische Reederei AG., Trans-ports Maritimes Suisse Outremer S.A., Nautilus S.A. in Galea AG- Po Renu imajo Švicarji odpri0 pot na morje. Zato,toliko bolj 'z' popolnjujejo svoje rečno ladjevje- krajini Kansu blizu Lancovi. Komunistični list »Uen Uei Pao« poroča, da je vojska mobilizirala 400 tisoč kmetov v pokrajini Anime), kjer je lakota največja, da bi čim hitreje obnovila nasipe in zgradila nove. Kmetom dajejo živila nam<-sto plače v denarju. Omenjeni list poroča tudi, da so oblastva v Šanghaju sklenila, poslati na delo 13.000 jetnikov v severni Kiangsu. * * * NOVO ZLATO TELE »Prav tako pomembna je prisotnost ZDA v Egiptu, kjer so se pravkar sestali njihovi predstavniki na Srednjem vzhodu. Puščava se trese pod vrtalnimi stroji, ki iščejo petrolej, in ameriške investicije povzročajo tam doli pravo politično, gospodarsko in socialno mrzlico, ki jo je treba pripisati dolarski plohi, ki se je spustila na te pozabljene svetopisemske dežele kot mana. In ta mrzlieg je nalezljiva za Egipt, tako da se vrača k novemu zlatemu teletu, ki mu daje prednost pred topečim se funtom šterlin-pom.« (René La Bruyère v »Journal die Genève«.) PREKOP DONAVA - MAJNA REN V članku, obljavljenem v zadnji številki »Gospodarstva«, je nastala pomota glede dolžine prekopa med Majno in Donavo. Dolžim» ,vsega prekopa po suhem ne znaša 62 km, kakor je bila pomotoma navedeno, temveč 62 km je dolg samo prekop med Bambergom in Nuernbergom. IZVOZ IZ ITALIJE. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo določbe (okrožnico 78,394.677 16. III) glede izvoza proti svobodni valuti (brez izrecnega izvoznega dovoljenja). Glej »Sole« z dne 24. marca. Svicarska motorna ladja »Carona«, ki je bila zgrajena lansko leto. Ob sega 2.351 brt, nosilnost 3.000 t, P®' gonska sila 2.140 KS - Njena lastn ica je Schweizerische Reederei A.G. Borba za kruh v Argentini Buenos Aire s, aprila Europee gotovo zanima, kakšno je podnebje v Argentini, saj ni od podnebja odvisno samo uspevanje poljedelskih pridelkov, temveč predvsem tudi življenje samega človeka. Argentina se razteza od severa proti jugu v silni dolžini med 22. In 55. vzporednikom, zato pa je tudi podnebje v posameznih predelih tako različno. Europee najbolj zanima podnebje v Buenos Airesu, ki je sedež državne uprave pa tudi veliko središče gospodarske delavnosti. Mesto leži ob 39. vzporedniku južne širine in bi moralo imeti nekako podnebje Aten, ki ležijo ob 38. vzporedniku severne širine. Glede vročine bi ta primera še držala, toda podnebje Buenos Airesa je nezdravo zaradi prevelike vlage. Ozračje Buenos Airesa ima 90— 92 % vlage, medtem ko n. pr. na Primorskem vlaga ne presega 47— 50 %. Argentinska prestolnica leži ob zalivu Rio de la Plata, ki ga Argentinci imajo prav Za prav za reko (rio), čeprav je tako širok. Ta reka (zaliv) nastaja na ustju dveh rek, Urugvaja in Parana. V zalivu se meša sladka voda z morsko; na tem mestu je voda silno umazana. Izhlapevanje tega vodovja povzroča veiiko vlago in kvari podnebje. Dežja je zelo malo. Najbolj dežuje v aprilu. V pasu Buenos Airesa dosežejo padavine 250—500 mm. Nekatere pokrajine, kakor San Juan, Tucuman in Misiones pa vča- ZA ZLATIM-PAPIRNAT DENAR KJE JE VZROK DANAŠNJE GOSPODARSKE KRIZE? V časih, ko je vsaka družina živela le od tega, kar si je sama nabrala, pridelala in napravila, niso ljudje med seboj 'ničesar izmenjavali in zato tudi niso potrebovali denarja. Pozneje je nastala tako imenovana »delitev dela«. Posamezni ljudje so se namreč začeli omejevati na izdelovanje samo nekaterih življenjskih potrebščin: čevljarji so začeli izdelovati samo obutev, mizarji samo lesene reči, kovači železne predmete itd. Taki ljudje, rokodelci, niso mogli seveda živeti samo od svojih izdelkov, ampak so jih morali zamenjavati za vse ostale življenjske potrebščine. Delitev dela je torej nujno izzvala potrebo zamenjavanja blaga med proizvajalci; izmenjavanje, ki se je pozneje razvilo v prodajanje pridelkov in izdelkov in kupovanje življenjskih potrebščin, t. j- v trgovino. Ta se je spopolnila in razširila, ko so začeli trgovci uporabljati srebrn in zlat denar. Ko se je trgovina v teku tisočletij zelo razširila, ni srebrn in zlat denar več zadostoval njenim naraščajočim potrebam. Zato so trgovci poleg srebrnega in zlategai denarja začeli uporabljati tudi papirnate bankovce. Med srebrno-zlatirq ini papirnatim denarjem ni navidezno posebne razlike, v bistvu pa je razlika ogromna. Prvi je snov ali tvarina, ki ima svojo lastno vrednost, medtem ko drugi, t. j. papirnati denar živi le v človeški domišljiji, ne pa v prirodi in nima svoje lastne, stvarne vrednosti. To ima torej le srebrno-zlati denar. Ako dobi nekdo za svoje blago zlat denar, zamenja eno stvarno vrednost za drugo, ako pa dobi za svoje blago bankovce, zamenja svojo stvarno vrednost za izpričevalo, ki mu šele zagotavlja stvarno vrednost, namreč zlati denar ali pa drugo blago. Tako zagotovilo pa ni nikdar brezpogojno, kar nam je posebno jasno dokazala zadnja vojna, ko so bile živilske nakaznice važnejše ne- go papirnati denar. Tudi po vojni I Proizvodnja že sama stremi za tem, da bi se vedno bolj množila in spopolnjevala, poskrbeti je treba torej edino za to, da se izdajanje denarja postavi v odvisnost od množine potrošnega blaga, ki nam ga proizvajalci ponujajo, kakor je bi la nekdaj množina bankovcev odvisna od množine zlata, ki je prihajalo v emisijske banke. D ra— so taka zagotovila (t.j. papirnati denar) krajevno in časovno omejena. Važni zgodovinski dogodki (n. pr. padec carizma, polom hohenzol-lemske Nemčije itd.) jih včasih popolnoma razveljavijo, medtem kc ohrani zlati denar svojo vrednost, četudi je bil tisočletja pod zemlje Bankovci niso torej pravi denar, ampak so le nadomestilo za denar v obliki izpričevala, ki nam zagotavlja pravi denar (zlato, oziroma srebro) ali pa drugo blago. Danes pa, ko nam državne banke v zameno za bankovce ne dajo več zlatega denarja, predstavlja papirnati denar zagotovilo samo še za blago. Nekdanji denar je bil torej že sam na sebi blago (zlato, srebro), današnji papirnati denar pa je le zagotovilo ali obljuba za blago. Nekdaj blago, danes pa obljuba. V tem je bistvena in osnovna razlika med nekdanjim in današnjim denarjem. Današnji papirnati denar nam torej obljublja določeno množino blaga, medtem ko so prejšnji zlatova-lutni bankovci (do okoli 1. 1930) zagotavljali določeno množino zlata, ki je bilo dejansko shranjeno v emisijski banki. Današnji denar nima takšne tesne in stvarne povezanosti z blagom, ki ga predstavlja in obljublja. Med vojno so izdelati mnogo več denarja, nego je bilo blaga, v prodaji. Tedaj je vladalo pomanjkanje blaga, medtem ko vlada danes že pomanjkanje denarja, ker je v ponudbi mnogo več blaga, nego je denarja v žepih potrošnikov. Tedaj smo tožili, da je premalo blaga, sedaj pa, da imamo premalo denarja. Iz vsega tega se da sklepati, da izvira sodobna gospodarska kriza iz nesoglasja med izdajo denarja in proizvodnjo blaga, ki ga potrebujemo za življenje. Ako bi pa bilo izdajanje denarja tesno povezano s proizvodnjo potrošnega blaga, bi izginila gospodarska kriza in bi zaživeli v izobilju, ker bi se današnja itak ogromna proizvodnja še neizmerno pomnožila. Priobčili smo članek predvsem, ker je v njem jasno podana vloga denarja v trgovini. Z zaključkom pisca, da izvira sodobna gospodarska kriza iz neskladnosti med množino izdanega denarja in množino razpoložljivega blaga, se ne moremo strinjati. Ko bi ta trditev držala, bi bilo dovolj, natisniti in spraviti v obtok primerno količino denarja in krize bi bilo konec. V gospodarskem življenju res lahko nastanejo trenutki, ko si s takšnim tehničnim posegom lahko pomagamo iz zadrege. Toda da za blaginjo ne zadostuje to ravnovesje med izdanim denarjem in razpoložljivim blagom, nam pokaže že primer, ko je blaga premalo, da bi z njim lahko zadostili potrebam; če tej manjši količini blaga ustreza enako majhna količina denarja, je jasno, da problema ne moremo rešiti. Danes živimo v globoki krizi gospodarske in socialne preobrazbe; o njenih vzrokih bi morali napisati cele knjige; pri tem bi ne smeli pozabiti n. pr. na ogromno uničenje dobrin med vojno. Kakor so vzroki globoki in prepleteni med seboj, tako je tudi pot iz sedanje krize vijugasta in strma ter zahteva mnogo globlje posege kakor je tehnično vprašanje ravnovesja med natisnjenim denarjem in razpoložljivim blagom. Vprašanje pešanja kupne sile potrošnika, ki je gotovo eden glavnih posrednih vzrokov bližajoče se nadproiz-vodnje, pa ni zgolj tehnično vprašanje razmerja med denarjem v obtoku in razpoložljivim blagom. Prip. uredništva. sih nimajo dežja po celo leto. Vr°" čina je v Buenos Airesu v letneJO času, ki se začenja nekako oktobr« in doseže višek prav okoli božica, neznosna. V poletnem času P001^,® delo dober mesec, tako so n. pr. soa nije zaprte od polovice decembra do polovice januarja. Zima, ki na stopa okoli aprila, je lepa do ca julija, ko nastopi ostrejše vre. me, ki traja tja v september. PoZ1' mi redko kdaj pade temperatur11 pod ničlo. Na Primorskem imate burjo, 17,1 pa mrzel veter »pampero«, ki ud*f® s Tihega oceana čez Ande po doli®1 Pampe in doseže hitrost čez 150 k®1-Čeprav traja samo nekaj ur, posta ne lahko silno nevaren zlasti mor narjem, ker se pojavi nenadoma-V argentinski narodni noši je ® 5 m dolg pas, ki si ga Argentine ovije okoli »pasu«, da bi ga obuor°j val pred naglimi toplotnimi izp^ membami, zlasti pa pred tem ye. trom. Severni vetrovi so tu top*1' zapadnik pa prinaša dež. Muhasto argentinsko podnebje nevarno za tujca, pa tudi Argefl* tinca ne prizanaša. Povzroča re matizem, pljučna obolenja (pose no bronhitis in pljučnico) in nad*7 ho. Mrzel veter je nevaren z.— obistim. Preden se tujci prilagodi, podnebju, traja približno dve le.g Sicer tudi domačini zgodaj uimira) J predvsem med 40. in 45. letom. Pre _ najhujšo vročino se Argentinci tečejo iz Buenos Airesa v Mar d Plata, ki leži ob morju južno prestolnice ' in ima mnogo mile) podnebje. g Načrt za obnovo poljske mornarice Poljska ima danes pomorsko govinsko mornarico, ki obsega °k° U 120.000 brt. Poljska je nasledi ^ več ladjedelnic po Nemčiji, *c®*c0_ v Elbingu in Sčečinu, toda ve^in° ma so bile težko poškodovane. La _ jedelnica v Gdansku je pričela 1®^. sko leto vsaj deloma obratovati-ladjedelnici «Vulkan» v Sčečinu 'z vršujejo šele manjša popravila- Pa bi dopolnila svojo mornarico je P° ska stopila v stik z ladjedelnic® mi v Trstu, Holandiji in Skandj naviji. Delo v poljskih ladjedeim cah je lansko leto preseglo za 1® 0 proizvodnjo v 1. 1948. Letos P® b° prekosilo za 86% proizvodnjo v lanskem letu. Ladjedelnica v Sče činu bo gradila že nove ladje. Pr®v tako bo ladjedelnica v Gdansku P° polnoma obnovljena. Po šestletne111 načrtu, ki se prične izvajati to Ie to, bo Poljska imela 300.000 ton-^ Poljski čezoceanski ^promet mnogo napredoval lansko leto, P*j pa se opaža živahnejši promet to sovjetskimi in poljskimi lukam ’ kakor tudi sploh v Vzhodnem *° ju. Poljaki zdaj sami prevaz3^ premog, ki so ga prej prevaža švedske, finske in danske la 1 Poljaki si prizadevajo, da bi °b”e_ vili čezmorske zveze iz Gdinje. lika je potreba po rečnih la") Na tehnični visoki šoli v GdaB je poseben oddelek za ladjede štvo. I ščina ne bila sklepčna v prvem skli- | lir 500.000, je podvržena progre-1 canju, bo sklepčna eno uro pozneje , sivnemu zapuščinskemu davku od Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu člena 7, pravil zborovanja strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in obravnavanja perečih vprašanj v posameznih strokah. Skupščine, ki se jih smejo udeležiti člani dotične stroke, bodo v uradnih prostorih SGZ v Trstu, Ul. F. Filzi 10/1. v naslednjem redu: četrtek 27. IV ob 15 uri finančniki; četrtek 27. IV ob 20 uri veletrgovci; petek 28 IV ob 20 uri zadružniki; torek 2. V ob 15 uri gostilničarji; torek 2. V ob 20 uri jestvinarji; sredo 3. V ob 14.30 uri peki; sredo 3. V ob 20 uri maloproda-jalci; četrtek 4. V ob 15 uri prometniki; četrtek 4. V ob 20 uri prod. kuriva; petek 5. V ob 17 uri mesarji; petek 5. V ob 20 uri obrtniki. Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j. ob določeni uri je potrebna navzočnost vsaj polovica članov dotične stroke. Ce bi skup- ob vsakem številu navzočih. Člane lahko zastopajo drugi člani, katerim morajo dati za to pismeno pooblastilo; vendar ne sme imeti noben pooblaščenec več kot pet pooblastil. NOVE ZAKONSKE DOLOČBE O DAVŠČINAH NA DEDIŠČINE IN VOLILA Ukaz ZVU št. 56 od 3. aprila tj. (Uradni list št. 10, 11. aprila 1950) prinaša nekatere nove določbe o davščinah in taksah na dediščine in volila, od katerih omenjamo tukaj le najvažnejše: Višina vrednosti dedovanja ali volila, ki je oproščena zapuščinske takse (tassa di successione) je dvignjena od prejšnjih lir 100.000, na lir 750.000. Pri določevanju zapuščinske vrednosti se od zapuščine odbijejo tudi dolgovi nameščencem za plače in odpravnine, dolgovi na-pram zavodom za socialno zavarovanje in pogrebni stroški do največ lir 40.000. Cista vrednost zapuščine, ki po vseh odbitkih presega 1% do 35%. Pri dedovanju v ravni črti in med zakonci je pa ta progresivni davek znižan za polovico in se plača le, če čista zapuščinska vrednost presega lir 3.000.000. Dolžnikom zapuščinskih taks in davščin se na prošnjo sme dovoliti plačevanje teh dolgov v obrokih v roku največ 6 let. DAVEK NA POSLOVNI PROMET (I.G.E.) Ukaza ZVU št. 55 in 57 od 3. aprila 1.1. prinašata nove določbe v pogledu višine, naročnine, prijave in drugih obveznosti zaradi davka na poslovni promet. Po teh določbah se davčna uprava že ravna od začetka t. L, četudi so bile šele sedaj uzakonjene. Najvažnejše teh določb je tajništvo SGZ že javilo svojim članom v okrožnici št. 3/50 od 1. aprila t. 1. Ker bi bilo preobsežno obravnavati na tem mestu vse predpise. ki jih prinašata omenjena u-kaza, pozivamo člane SGZ, da se za vse informacije v zadevah davka na poslovni promet obrnejo na tajništvo. Živahne priprave za tržaški sejem Priprave za letošnji tržaški sejem (od 27. VII - 10. IX.) so v polnem teku. Pisarna Družbe za tržaški mednarodni vzorčni sejem razpošilja propagandne tiskovine po Trstu in drugam. Doslej smo videli samo propagandne prospekte v italijanščini. Ako hočemo razviti propagando doma in po svetu, v Srednji Evropi, na Balkanu in na Sredozemlju sploh, je treba upoštevati tudi druge jezike. To delajo vse uprave celo sejmov, ki so sredi nacionalnih držav, toliko bolj bi bilo to potrebno v Trstu, ki je po svojem prebivalstvu mešano mesto in ima zaledje najrazličnejših narodnosti. (Uprava bi pri naročanju tiskovin morala upoštevati vse važnejše tržaške tiskarne). Uprava si je doslej zagotovila u-radno udeležbo Jugoslavije, Italije, Brazilije in Republike S. Domingo. Madžarska je odklonila vabilo za uradno udeležbo. Posamezne tvrdke pridejo iz CSR, Avstrije, Svice, Nemčije, Grčije, Turčije, Libanona in Izraela. Z drugimi državami so pogajanja še v teku. Letos še ne bodo imele tuje države lastnih paviljonov na sejmišču. Med drugimi je tudi Jugoslavija imela namen postaviti lasten paviljon. Ovira za gradnjo lastnih paviljonov je v tem, da je na vsem sejmišču hipoteka Zavezniške vojaške uprave, ki izvira iz posojila 120 milijonov lir. Tuje države ne marajo graditi paviljonov na stav-bišču, ki je obremenjeno s hipoteko. To vprašanje je treba rešiti čim-Prej. Morda bi se hipoteka ZVU, ki predstavlja državo STO-ja, dala izpremeniti v soudeležbo Dri družbi. Letos bosta zgrajena dva velika Paviljona s skupno površino 4.000 kv. m; že ta prostor je večji, kakor je bilo dosedanje sejmišče na «pomorski postaji». Vse sejmišče obsega 22.000 kv. m, na odprtem bo torej prostora dovolj. Jugoslavija je zagotovila udeležbo v obsegu, ki ga omejuje samo razpoložljivi prostor; samo zaradi Pomanjkanja prostora bo jugoslovanska udeležba nekoliko zaostajala za jugoslovansko razstavo v Milanu. Jugoslavija bo razstavila blago iz naslednjih strok: živila, les in lesna industrija, kmetijski pridelki, rude in kovine, industrija gradbenega materiala, Usnje, kovinska industrija, steklo, tobak, tkanine, zdravila, težka industrija, domača obrt. I Uprava si je zagotovila popust na i jugoslovanskih železnicah (50% za obiskovalce od 12. VIII - 25. IX, za blago od 27. VII. - 10. X.). Tržaški Lloyd dovoljuje popust 30% za prevoz blaga (razen na progah proti Egiptu) in beneška Adriatica di Navigazione 30% razstavljalcem v obeh smereh in 30% za prevoz pri povratku (do 1000 kg ali 1 kub.m). Največji pristopni delež je doslej vplačala Tržaška mestna hranilnica (500.000), za njo Delavske zadruge (84.000), tvrdka Modiano (81.000). Zopet podražitev openskega tramvaja. Uprava Družbe malih železnic, ki vzdržuje vzpenjačo Trst — Opčine, je zopet povišala prevoznino za stalne in mesečne naročnike. Prizadeti so torej predvsem prebivalci Opčin — uradniki, delavci in zasebniki. Letna prevoznina za u-radnike se poviša od 10.800 na 13.800 za dijake na 9.000, za zasebnike od 14.400 na 18.000. Običajna mesečna tarifa znaša 2000 lir. Najemnine so na Opčinah že itak višje in živila dražja kakor v mestu. 1— Podjetje prevaža potnike ob nedeljah popoldne tudi z avtobusom, ki stane menda 10 milijonov. eZadrugar», vestnik Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo opozarja člane, naj dajo do 31. maja pismeni pristanek na povišanje deleža do najmanj 500 lir s smislu ukaza ZVU 289 iz 1. 1948. TARIFA ZA AVSTRIJSKI TRANZIT Dne 14. marca jejbila uveljavljena nova tarifa za avstrijsko čezmorsko trgovino v raznih smereh. Kakor poroča dunajska prometna revija »Verkehr«, stane po novi tarifi prevoz tovora 15 ton na progi Dunaj (zah. postaja) — Hamburg 52,54 šilinga, na progi Dunaj — Hamburg 56,57, na progi Dunaj Anvers 58,70, na progi Dunaj — Trst 20,25 šilinga, dosedanja tarifa je bila nekoliko višja 27,78). ITALIJA—AVSTRIJA. Na Dunaju so se pričela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Med raznimi vprašanji je na dnevnem redu tudi določitev tečaja lira - šiling, ki se bo verjetno sukal okoli 28—29 lir za šiling. Opuščen bo si, stem kompenzacije in zamenjan s kliringom. ITALIJANSKA TRGOVINSKA ZBORNICA je bila obnovljena v Gospodarska politika ZVU m ERI1 Zavezniška vojaška uprava je poslala ECA (upravi Marshallovega načrta) poročilo o uporabi kreditov ERP in o splošnem gospodarskem in finančnem položaju v angleški coni STO-ja za čas do 1. X. - 31. XII. 1949). ECA je nakazala STO-ju za finančno leto 1. VIL 1949 - 30. VI. 1950 13.400.000 dolarjev. Čeprav je ta znesek nekaj manjši, kakor ga je zahtevala ZVU, bo zadostoval za kritje primanjkljaja na dolarskem področju. Ker se je položaj v za-padnih državah zboljšal in STO lahko nabavlja več blaga na nedo-larskih področjih, se je primanjkljaj v trgovini z dolarskim področjem zmanjšal. STO ne uvaža več živil z dolarskega področja v takšni meri kakor doslej. Ta uvoz se zdaj omejuje na žito in moko. Pač pa uvaža STO iz ZDA več strojev in industrijske opreme. V zadnjem trimesečju 1.1949 je STO nakupil v ZDA za 4 milijone dol. blaga; od tega odpade samo 1,5 na žito in moko .ostali denar je šel za nabavo industrijskih izdelkov, jekla, neželeznih rud, petroleja in za poravnavo pomorskih prevoznin. Investicijski pogram za omenjeno finančno leto je bil določem sporazumno z italijansko vlado v Rimu. Iz lirskega fonda, v katerega se stekajo izkupički za blago ERP je bilo do 31. XII. 1949 dodeljenih za 8.104.720.000 lir posojil, od tega 7 milijard lir za pomorske gradnje. Kakor znano so ladjedelnice še vedno v rokah italijanske države. To velja tudi za plovno družbo «Tržaški Lloyd», ki jo samo poročilo označa kot «eno izmed štirih velikih italijanskih plovnih družb» sicer dostavlja, «da ima sedež in da je registrirana v Trstu». To pa na omenjenem dejstvu ničesar ne izpreminja. Tako gre pretežni del sklada ERP za krepitev italijanskih državnih podjetij in s tem gospodarskega in političnega položaja italijanske države v Trstu. Ta ugotovitev nas nujno privede do zaključka, da je rešitev tržaških koristi edino v tem, da se izvrši mirovna pogodba, ki določa, da morajo podjetja italijan- V drugi polovici tega meseca so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE: »Mobilian« (7600 ton, »Mobile«) je razložila razno blago ameriškega izvora, predvsem moko in mast za Avstrijo; nato je odplula prazna v ZDA. »Exilona« (8.000 ton New York, American Export Lines) je izkrcala razno blago in odplula v ZDA. »Mormacmoon« (9000 t. New York Moore Mc Comack Lines). »Sylvia Lykes« (8000 ton New Orleans La) je razložila v luki pri Sv. Andreju razno blago in odplula v ZDA. »Garden State« (7500 ton, New York) je izkrcala razno blago ameriškega izvora. »Noonday« (7600 ton, Mobile) je izkrcala ob hang. 64 razno blago. »Yankee Pioneer« (6800 ton, New York) je izkrcala ob hangarju 61 razno blago in po več dnevnem bivanju odplula v ZDA. ANGLEŠKA LADJA: »Britannia« (2000 ton. Malta) je izkrcala ob pomolu 5 v luki pri Sv. Andreju manjšo količino blaga in natovorila les za Levant. TRŽAŠKE LADJE: »Fanny Brunner« 2366 t.. D. Trip-covich) je po daljšem bivanju odplula z raznim blagom. »Isonzo« (5441 ton, Trst Tržaški Lloyd) je pred odhodom v Afriko vkrcala razno blago. »Portorose« (7151 tč. Tržaški Lloyd’ je vkrcala razno blago, med drugim večjo količino tiskovnega papirja, namenjenega v Afriko. JUGOSLOVANSKE LADJE: »Užice« (6000 ton, Reka) je prispela z Reke z manjšim tovorom raznega blaga in je naložila pri Sv. Andreju večji tovor lesa, namenjenega v Haifo. Po dopolnitvi tovora v stari luki je zapustila Trst.. »Zagreb« (4500 ton, Reka-je priplula prve dni prejšnjega tedna iz Egipta. Po izkrcanju tovora je naložila večjo količino lesa in 1250 ton avstrijskega solitra (Oe- nf pmiardscLi i sterreichische Stickstoffwerke Linz a Donau), namenjenega v Aleksan-I drijo. »Titograd« (3199 ton. Reka) | je priplula z Reke z raznim blagom. Vkrcala je v luki pri Sv. Andreju večjo količino lesa, namenjenega v Bejrut. »Skopje« (3119 ton. Reka) je razložila v stari luki tovor pomaranč, nakar je po kratkem bivanju odplula v Benetke z ostalim tovorom bombaža. ITALIJANSKE LADJE: »Belluno« (1885 ton. Benetke. »A-driatica«) je izkrcala razno blago in nato naložila 1250 ton, avstrijskega solitra, namenjenega v Aleksandrijo. »Albatros« (3975 t., Neapelj, je vkrcala tovor lesa. namenjenega v Egipt. »Atheling« (6000 t., Neapelj) je razložila ob silosu tovor žita. »Pontinia« (2800 t., Neapelj) je naložila tovor lesa za Aleksandrijo. »Timavo« (4000 t., Neapelj), je vkrcala razno blago in po daljšem bivanju zapustila našo luko. »Nazario Sauro« (7176 ton, Benetke, Navigazione Libera Giuliana) je naložila razno blago. »Sarga« (1500 ton, Genova) je naložila tovor lesa. namenjenega v Palestino. »Remo« (9000 ton.. Genova) nekdanja last Tržaške svobodne plovbe, ki je bila med vojno zaplenjena v Avstraliji, je izkrcala manjšo količino bombaža in jute. »Lamone« (3500 ton, Ravenna) je naložila tovor lesa in tiskarskega papirja, namenjenega v Palestino. »Atlantico« (7207 ton. Benetke), je naložila razno blago. »Anna Capano« (5000 t., Torre del Greco) je vkrcala tovor lesa, namenjenega v Grčijo. »P. Andato« (2800 ton. Neapelj) je vkrcala tovor lesa, namenjenega v Palestino. »Otranto« (2500 ton, Rim) je izkrcala razno blago iz Grčije, nakar je naložila tovor lesa za Turčijo. V Stari luki: »Monginevro« (7176 ton, Genova, Navigazione Alta Italia) je izkrcala v glavnem bombaž in razno blago. »S. Antonio« (1241 ton, Genova) je naloži- PONAREJENI ITALIJANSKI BANKOVCI Listi poročajo iz Vidma, da je italijanska policija prišla na sled ponarejevalcem italijanskih bankovcev po 500, 1000, 5000 in 10.000 lir. Med ponarejevalci so tudi profesorji. Profesorica Laura Minazio se je pohvalila, da so ponarejevalci s ponarejenim denarjem nakupili v Jugoslaviji velike množine blaga. Gre za pošiljke, katerih vrednost doseže okoli 100 milijonov lir. Denar so razpečevali tudi v Trstu, in sicer bankovce po 500, 5000 in 10.000 lir. Klišeje so pustili v Italiji Nemci še iz časov sodelovanja z italijansko vojsko med vojno. Denar je dobro ponarejen, le ženska glava (meduza) ni popolnoma jasna. NEKA HAMBURŠKA PLOVNA DRUŽBA je z dovoljenjem zasedbenih oblastev kupila norveško petrolejsko ladjo z nosilnostjo 9.468 ton. To je zdaj največja nemška ladja. Nemci bodo kupili tudi angleški parnik «Destrian» (3.527 t) in dansko 1.251-tonsko ladjo «Anna Dan». 100 MILIJARD OD KADILCEV je prejel v 1. 1949 francoski tobačni monopol. Francoski kadilci so lansko leto pokadili 66% francoskega tobaka več kakor 1. 1948. Francozi so pokadili za 138 mil. frankov tobaka, zaslužek državnega monopola znaša 100 milijonov. la tovor lesa. »Campidoglio« (3702 ton, Genova) je izkrcala in vkrcala razno blago. »Maria Carla« (1885 ton. Rim) je razložila razno blago, v glavnem sladka vina in kavo. »Barletta« (3800 ton, Bari) je izkrcala in vkrcala razno blago ter je odplula v Grčijo in1 Turčijo. V luko pri Sv. Andreju je nadalje priplula švedska ladja »Wilford« (6300 ton, Toensberg), ki je razložila tovor žita. Izraelska ladja »Nakhsohn« (3800 ton, Haifa), ki je prispela iz arzenala, kjer je bila j delj časa zaradi popravila, je naložila razno blago, med drugim večjo količino pohištva židovskih izseljencev in je odplula v Haifo. Grška ladja »Tinos« (2000 ton, Pirej Nep Lines), je po dopopolnitvi tovora lesa odplula v Grčijo. D. Oljarna v poročilih gen. Airega „Ni znamenja, da bi se razmere kmalu zboljšale" Tržaška oljarna je lastnina družbe »Gaslini S. A.« ki ima na področju Italije 37 tvornic. Tvomica Gaslini se baviii s pridelovanjem rastlinskih maščob in derivatov. Iz rastlinskih plodov in semen pridobivajo v tem podjetju raznovrstna olja, ki jih uporabljamo kot hrani-vo, pa tudi v industriji. Tehničnega pomena so predvsem sulfomo olje, laneno olje, firnež, raznovrstna rastlinska olja, maščobne kisline in preostanki rafinaoije jedilnih olj. Pri stiskanju plodov in semen dobljene tropine pa služijo za krmljenje živine. Podjetje ni dovolj zaposleno. Vodstvo tvomice Gaslini se stalno bori z velikimi težavami, ki nastajajo predvsem zaradi težavne prodaje proizvodov. Ce ne bo dovolj naročil, utegnejo delavci tovarne Gaslini povečati število brezposelnih v Trstu, v tovarni je danes nameščenih 209 oseb. Do teh zaključkov so nas privedla poročila gen. Airey-a. V svojem zadnjem (IX.) poročilu navaja gen. Airey. da je dosegla proizvodnja tržaške industrije približno 50% proizvodne zmogljivosti industrijskih obratov. Proizvodnja oljarne je daleč za povprečno; v izločevanju maščob znaša namreč le 5,4 odst. zmogljivosti obrata za ekstrakcije. OBVEZNO PILOTIRANJE. Po najnovejših ukrepih je v italijanskih pristaniščih obvezno pilotiranje za ladje nad 300 BRT (doslej 200). V pristaniščih Bari, Cagliari, Palermo in Sant Antioco, je pilo-Hamburgu. Za redne člane je čla-1 tiranje obvezno za ladje nad 500 narina 5.000, za izredne 4.000 lir. | BRT. Slfp - -, : ,-ZlllOglJ1VOSL1 OUItiia za ciunonvijc. drLflvnhJn Tr!aSkT pr,past,Proizvodnja čiščenja olj pa je zna-^drzavi Svobodnega tržaškega ozem-šala ,e 21 ^st. zmogljivosti. Naj navedemo nekaj podrobnejših podatkov o proizvodnji. L. 1948 so pridelali 4.376 ton surovega olja. 3.367 ton rafiniranega olja, 289 ton oleina in 5.574 ton oljnih pogač. V preteklem letu pa je znašala proizvodnja le polovico proizvodnje v letu 1948. Tako da je pri predelavi semen ostalo v vsem preteklem letu le okoli 2.500 ton oljnih pogač. Porazne so pa številke, ki nam kažejo količino predelanih surovin v poslednjih treh četrtletjih preteklega leta. V drugem tromesečju so namreč predelali 5016 ton surovin, v tretjem tromesečju 4.074 ton surovin (v 8. poročilu je navedena številka 4,195 ton), v četrtem tromesečju pa le 974 ton surovin. Oljarna Gaslini je bila po vojni skoraj popolnoma obnovljena; obnova je dosegla 95 odst. Glede zagotovitve dela oljarni in zaslužka našim delavcem je v glavnem le ostalo pri obljubah. Naročila so/ bila zelo skromna v primeri z veliko zmoglivostjo podjetja. V programu ECA (Marshallovega načrta) od I. julija 1949 do 30 junija 1950 je tudi razširjenje oljarne »Gaslini«. V ta namen je bila vnesena postavka, ki naj omogoči dvig zmogljivosti za obdelavo 70.000 ton trdnih in tekočih maščob v enem letu. In kaj je a tržiščem proizvodov oljarne Gaslini? Preteklo leto je g. Cosulich ugotovil v pariškem listu »Continental Daily Mail« glede oljarne »Gaslini«. da predvideva načrt ERP za leto 1949-50 uvoz 40.000 ton oljnih semen in plodov, ki bi jih oljarna predelala in zopet izvozila v Italijo. Prav to navaja tudi gen. Airey, v 7. poročilu, V 5. poročilu za poslednje tromesečje leta 1948 navaja gen. Airey, da bo tvrdka Gaslini poleg užitnih olj za italijanskega potrošnika obdelala tudi 1.300 ton arašid, ki jih bo ZVU uvozila. Ta količina arašid bo predelala v hranilno olje, ki naj se razdeli v coni A. Nadalje poroča; gen. Airey, da je v pripravi obdelovanje 12.000 ton oljnih semen na račun avstrijske vlade. Prva pošiljka 1.500 ton semen je prispela decembra 1. 1948. Na osnovi tega naročila je poslala o-ljarna Gaslini avstrijski vladi iz svojih skladišč 300 ton olja, da bi olajšala velikanski primanjkljaj hranilnih olj, ki je bil takrat v Avstriji. . Dočim je bilo ;o poročilo optimistično, se je po podatkih 7. poročilo položaj oljarne dokaj poslabšal. Proizvodnja je bila v prvih dveh tromesečjih leta 1949 precej večja kakor v poslednjem tromesečju 1948 leta; vendar nastopajo težave o prodaji izdelkov. Takšen položaj opravičuje gen. Airey s tem, da so prišle na svetovni trg velike količine olja iz čezmorskih dežel. Nadalje pravi, da je v Avstriji potrošnja masti večja, potrošnja olja pa pada. V 8. poročilu ponovno navaja gen. Airey da je uvoz olja iz čezmorskih dežel v Evropo velik in da narašča v Avstriji potrošnja masti. Proizvodnja tvomice se manjša. Nadalje poroča gen. Airey, da je stopil v končno fazo načrt za pre-osnovo podjetij družbe Gaslini v vrednosti 1.200,000.000 lir, ki so ga pričeli izvajati 1. 1947; v začetku I. 1950 naj bi bil zavržen. Deveto poročilo gen. Aireya ne prinaša dobrih vesti. Obnova rafinerije rastlinskih olj sicer napreduje, toda proizvodnjo ovira položaj na tržišču. Cena svinjske masti in olj se je znižala. V Evropi je bil dober pridelek oljk in je zato na trgu mnogo oljčnega olja. To je torej vzrok, da se je zmanjšalo povpraševanje po semenskem olju, ko-pri itd. Poglavje o oljarni zaključuje general Airey z naslednjim stavkom »Ni znakov, da bi se te razmere kmalu izboljšale«. M. P. zadnjem članku sem omenil, gradijo v stari luki novo skla-no stavbo. Tako stavbo gradijo v nemi luki, in sicer na koncu ?ga pomola (ako gledamo iz me-proti luki). Premet v novi luki edalje živahnejši, ker je ta del ■te luke bolje opremljen in tudi •Iji. Tako so bili n. pr. v stari 18. t. m. samo 4 žerjavi v pogo-medtem ko jih je 79 počivalo, eba je modernizirati tudi staro . Železni žerjavi za nakladanje 'azkladanje blaga z ladij so v i luki že zastareli. V primeri z tričnimi žerjavi v novi luki so elo neokretni; gibljejo se na li pritisk. Bistveni del takega iva je navpično stoječi in vrteči teber, na katerem je pritrjena zravna rama; ta ima na koncu , po katerem polzi železna vrv. er javi so sposobni za dviganje KAJ SEM VIDEL V PROSTI LUKI NOVE GRADNJE V NOVI IN STARI LUKI in prenašanje največ 1500 kg, medtem ko je nova luka opremljena tudi z žerjavi Z nosilnostjo 5000 kg. Značilen za mirno življenje v stari luki je pogled na desetero ribičev, ki s trnki lovijo škombre; lat-nik s štirimi vinskimi trtami pred skladiščem št. 2 dopolnjuje to sliko. V zadnjem delu stare luke, nasproti Barkovljam, je podružnica Lloydove ladjedelnice za razna manjša popravila. Tam dovršujejo tudi nov vlačilec. Takšne vlačilce uporabljajo tudi za pomoč ladjam, ki so ob nevihtah v nevarnosti. Zgrajeni so izredno močno ih o-premljeni z močnimi stroji. Novi vlačilec je mnogo večji kakor so navadni v tržaški luki. Izredno silna in visoka konstrukcija njegovega sprednjega dela ti nehote ustvari privid orjaškega bika. Na istem pomolu nove luke, kjer gradijo novo sklhdiščno poslopje, se dvigata tudi dva nova, še nedovršena mosta za izkrcavanje premoga in rud. V kratkem bodo poleg teh postavili še druge. Dolgi so nad 30 m. Po mostu se bo premikala, na jekleni vrvi viseča železna školjka, ki se na spodnji strani odpira in zapira kakor klešče. Ta se bo spuščala v trebuh ladje; zagrabila premog oziroma rudo, se zaprla, dvignila v zrak in se potem premikala po mostu proti središču pomota, kjer se bo spustila na tla, se odprla | da ne bo niti potreben. V pristani- | in izpraznila svojo vsebino. Vse štiri ogromne naprave se bodo na tračnicah pomikale po vsej dolžini pomola. Neki pristaniški težak je otožno gledal na te nove železne orjake, ki mu bodo še bolj otežili življenje. »Prejšnji teden,« mi je tožil, »sem delal eno samo uro, ta teden še nič.« Zdaj je namreč za razkladanje premoga pri vsaki ladji potrebnih približno 50 težakov, potem pa, ko bodo v pogonu novi »železni težaki«, bosta zadostovala dva delavca; eden na mostu, ki bo vodil mehanizem, in drugi spodaj, ki mu bo dajal potrebna znamenja; zadnji mor- I manjšo školjko, visečo na modernem električnem žerjavu, ki je na opisani način dvigala ječmen s parnika in ga skozi velik lij spuščala naravnost na železniški voz. Pri tem razkladanju in nakladanju pa je bil zaposlen edino le vodja električnega žerjava. Tudi ta primer nam praktično predočuje dramatično borbo med golim človekom in tehničnim napredkom. Namesto da bi tehnični razvoj lajšal človeško delo in življenje, grozi človeku z obupno brezposelnostjo. Stroji vedno bolj izpodrivajo človeka. Zakaj je to vendar potrebno? Ali res ni mogoče spraviti v soglasje tehničnega na-šču sem namreč opazil podobno, predka s povečanjem splošne človeške blaginje? Zakaj je n. pr. potrebno spopolnjevanje itak tehnično dobro opremljene tržaške luke (pri Sv. Andreju)? Odgovor najdeš v projektu za moderniziranje tehnične opreme in za povečanje nove luke, ki je bil objavljen leta 1948 in se glasi: Zato da bo naša luka lahko znižala svoje tarife; to mora storiti, ako hoče uspešno konkurirati drugim velikim evropskim lukam. To je vse res. Res je tudi, da je človeštvo vselej stremelo za tehničnim napredkom. Toda dolžnost vodečih je, da ta napredek obrnejo v prid človeku. Stroj naj človeku prikrajša delo in mu olajša trud, ne pa da bi ga spravil ob kruh. —od— GOSPODARSTVO 29 aprila 1950 Splošen potek na tržiščih je v drugi polovici aprila ostal v glavnem neizpremenjen. V kmetijstvu so se v preteklem tednu nekateri pridelki, zlasti žitarice, nekoliko podražili. Krepkejša tendenca cen teh proizvodov je v prehodnem obdobju med starim in novim pridelkom sicer običajna, vendar ni letos zavzela lanskega in predlanskega obsega. Opazovalci menijo, da ni zazdaj pričakovati občutnejših sprememb ne v pogledu cen. ne v pogledu blagovnega prometa. Na področju industrijskih izdelkov prihaja do izraza ostra konkurenca. Industrijci se prizadevajo, da bi modernizirali svoje obrate in s tem znižali proizvodne stroške. Poudariti je v tem pogledu, da se na tržaškem trgu postopoma uveljavljajo izdelki tuje industrije, zlasti male industrije, ki je v Trstu že začela zaostajati za napredkom bližnjih konkurentov. * * ŽITARICE Na tržiščih žitaric vlada precejšnja živahnost. Cene so se zaradi tega usmerile zmerno navzgor. Nepričakovana je zlasti precej občutna podražitev koruze. Krepkejša cena žitaričnih trgov vpliva tudi na tendenco ostalih kmetijskih proizvodov. V Furlaniji so zadnje cene naslednje: za stot fco mlin: pšenica II 6.680 - 6.770 lir, III 6.570 - 6.650; osušena koruza krajevne proizvodnje 4.540 - 4.600; bela koruza 4.570 -4.630, oves 4.000 - 4.430; rž 4.745, 4.575; ječmen 4.900 - 5.050; otrobi 2.430 - 2.600; koruzni otrobi 2.850 -2.940. Padova: pšenica I 6.750-6.800 lir za stot, II 6.650-6.700; III 7.550-7.600; koruza 5.200-5.400; bela koruza 4.600 4.700; inozemska koruza fco vagon: argentinska 4.600-4.650; inozemski oves 4.000-4.400; inozemska rž 4.100 4.200 lir za stot. ŽIVINA Na trgu živine vlada precejšnje ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po živini za zakol. Cene so usmerjene k stalnosti ali k zmernemu napredovanju; ceniki posameznih trgov se med seboj precej razlikujejo. Videm: voli I 240-270 lir za kg žive teže, II 205-235; krave I 215-255, II 185-210; teleta 350-385, II 315-340; prašiči od 100-150 kg 305-330; prašiči od 150-250 kg 335-355; prašički od 12-24 kg 6.700-9.000 lir za komad. Modena: voli I 280-300, II 210-250; krave I 230-250, II 190-215; prašiči od 100-120 kg 330-340, od 120-150 kg 340-360, nad 150 kg 360-380; prašički do 20 kg 650-600, isti nad 20 kg 550-590. MLEČNI IZDELKI Prevladuje mnenje, da je tržišče mleka in mlečnih izdelkov pred obdobjem hude krize, kakršne doslej še ni beležila ta panoga trgovanja. Na Beneškem in v Furlaniji, ki zdaj dobavljata mlečne proizvode tržaškemu trgu, se že opaža občutna nadprodukcija. Od tod težnja tamkajšnjih proizvajalcev za osvojitvijo važnega tržaškega trga in očitna tendenca po monopoiizaciji dobave mleka s strani nekaterih večjih finančnih skupin. V Padski ravnini veljajo naslednje povprečne cene: maslo 750-760 lir za kg; parmezan 1948 950-1.050, isti 1949 630-650 lir za kg; emen-thal 530-580; gorgonzola I 500-550 lir za kg. VINO Na italijanskih tržiščih vina vlada še vedno huda depresija, iz katere iščejo proizvajalci zaman izhoda. Italijanska vlada je odobrila določbe, ki olajšujejo predelavo vin slabše kakovosti v alkohol; mnogi pa dvomijo, da bodo imele te določbe poseben vpliv na potek vinskega trga. Tukajšnja vinska proizvodnja ni bila v pretekli kampanji mnogo prizadeta s strani italijanskih tržišč. Krajevni proizvajalci so namreč zaradi omejene količine pridelka v glavnem realizirali izkupiček, ki je bil 30-40% večji kakor pri podobnih vinih iste kakovosti italijanskega izvora. Mnogo hujšo konkurenco pa je pričakovati v bodočnosti. Zadnje kvotacije vina so naslednje: Verona; Bardolino 390-450 za hi stop.; Soave 430-460; običajno «Verona» 350-360; Valpolicella 390-450 lir za hl-stop. Firenze: običajna vina 1949 9-10 Stop. 2.400-2.800 lir za stot. 10-11 stop. 2.800-3.300, 11-12 stop. 3.300-4.000; nad 12 stop. 4.000-4.800; fina vina proizv. 1949 črna 11-12 stop. 3.800 4.500, 12-13 .stop. 4.500-5.800, 13-14 stop. 5.800-7.000; fina vina 1948 12 13 stop. 5.500-6.500, 13-14 stop. 6.500 7.500 lir za stot. Bari: rdeča vina za rezanje 250 270 za hl-stop.; rdeča običajna vina «Corato» 230-250; bela fina vina «Corato» 260-270 lir za hl-stop. RAZNA ŽIVILA V TRSTU Z^ kg na debelo fco skladišče prodajalca: pomaranče 130-140 lir, šparglji 160-350; čebula 25-30; krompir 40-60; špinača 12-60; oljčno: olje 360-450; semensko olje 330-335; riž 88-96; sladkor 256; testenine 120-130; neoluščeni orehi «Sorrento» 270-290; maslo 860-1.060; mast 295-315; mešana marmelada 180-220 lir. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 28/1II 11/IV 25/IV Pšenica (stot. dol. za bušel) 231.50 224.75 22) 66 Koruza „ „ „ „ . 135.50 138.75 142.35 NEW YORK Baker „ „ „ . 18 50 18.50 19.50 . 77.50 76.37 77— Svinec ,, ,, ,, . 10.50 10.50 10.75 9.75 10.50 11 — Aluminij „ „ „ . 17 — 17— 17— Nikelj „ „ „ . 40,— 40— 40— Krom (dol. za tono) . 37— 37— 37— Ž. srebro dol. za steklenico . 72,— 72.— 72— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . 153.— 153 — 162— Baker blister „ . 149.50 149.50 157.50 Svinec „ „ „ „ 85.50 85.50 86— Antimon „ ,, „ ., . 160— 160.— 160— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak" I. (talerjev za kantar) .. 92.03 95.50 90.25 „ „Zagora" I. „ „ ) ... 93. 108.50 125.50 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . 191.90 188.90 183.90 Cenai glavnih surovin, ki so predmet svetovne izmenjave so pričele naraščati, kljub temu ni po mnenju izvedencev pričakovati velikih spre memb v bližnji bodočnosti. Tendenca za krepkejšimi cenami je prišla do izraza v zadnjem tednu, zlasti na mednarodnih trgih kovin. Znano je, da je potek tega tržišča najznačilnejši indeks stvarnega razpoloženja vseh ostalih panog mednarodnega trgovanja, v kolikor ni to področje podvrženo vplivu raznih državnih določb in podpor, kakor se to dogaja n. pr. pri najvažnejših poljedelskih proizvodih. * * KOVINE Predvidevanja izvedencev o podražitvi najvažnejših neželeznih kovin so se deloma uresničila v drugi polovici aprila. Elektrolitični baker se je na ameriškem trgu podražil za 1 stotinko dolarja pri funtu. Kot običajno se je londonski trg bakra takoj prilagodil položaju v ZDA; cene kovine na tem trgu so poskočile od 153 na 162 funtov šterlingov za tono. Skoraj v istem sorazmerju se je podražil tudi cink (od 10,5 na 11 stotink dolarja za funt v ZDA, ter od 91,5 na 95,5 funtov št. za tono na londonskem tržišču). Nekoliko zmernejša je podražitev svinca (od 10,50 na 10,75 stotink dol. za funt v ZDA, ter od 84 na 86 f. št za t v Londonu). Skoraj neizpremenjene so ostale cene cina zaradi znatne razpoložljivosti s kovinoi, kljub temu pa slonijo ameriški ceniki cina na trdni podlagi. ŽITARICE Trenutno ni na svetovnem trgu žitaric značilnejših novosti; cene na vseh važnejših svetovnih trgih so usmerjene k stalnosti. Prve vesti o stanju letošnjih žitaričnih kultur niso nasplošno zadovoljive. Zaradi raznih vremenskih in drugih neprilik je nastala v mnogih predelih sveta, zlasti v ZDA, pa tudi v Evropi, občutna škoda. Iz ZDA poročajo, da bodo letos pridelali zaradi suše in napa- dov po mrčesu okrog 150 milijonov bušlov pšenice manj, kakor so predvidevali; to predstavlja 71% nazadovanje v primeri z uradnim predvidevanjem, ki je napovedovalo, pridelek 885 milijonov bušlov žita. BOMBAŽ rO| računu- meouanxme inaasiike bo bodoči priaelek bombaža nazadoval po količim v primeri z lanskim. Pesimistične vesti prinajajo n. pr. iz Teksasa, kjer se bombažne kulture raztezajo na 9 milijonov akrov površine (1 aker = 40,o ara) ZDA so letos zasejale 21 milijonov akrov. V Teksasu je namreč mraz uničil vse posevke, in poljedelci so morali setev ponoviti. Zaradi teh neugodnih vesti so cene bombaža bodoče proizvodnje zopet poskočile, medtem ko so cene razpoložljivega blaga ohranile stare kvotacije. Iz Egipta poročajo, da je v zadnjih tednih povpraševanje po egipt-skem bombažu precej popustilo. Ceniki ne beležijo znatnejših sprememb, čeprav je tendenca cen u-smerjena navzdol. Egiptski pomočnik ministra za iinanue je zanikal vest, po kateri naj bi bila Sovjetska zveza pripravljena odkupiti vse razpoložljive zaloge bombaža z dolgim vlaknom vrste «Karnak». KAVA Svetovna trgovina s kavo poteka mirno v pričakovanju novega pridelka. Poslovanje je zelo omejeno, ker so kupci' postali zelo previdni pri nakupu; iz tega bi se dalo sklepati, da pričakujejo občutno pocenitev blaga v bližnji bodočnosti.. Mnogi pripisujejo znatno podražitev kave v preteklih mesecih velikim špekulacijam, ki niso imele stvarne tržne podlage; so pa povzročile prekupčevalcem veliko zgubo, ki bi jo hoteli zdaj: kriti z ugodnejšimi nakupi. Danes so cene kave na svetovnem trgu usmerjene k stalnosti. Pocenila se je doslej le brazilska kava vrste «Rio». Za vse ostale vrste pa se opaža šibkejša tendenca. V Trstu se sukajo ponudbe s proizvodnih področij fco prosto pristanišče okrog naslednjih kvota-cij: Rio New York 5 37,50 dolarjev za 50 kg, Rio N. Y. 2 41 dol; dobra Santos 55; prvovrstna Santos 60; Haiti 20-50, Salvador 62, Kostarika 65; Moka 435 šilingov za cwt. Evropa troši zdaj predvsem srednje in slabše vrste kave. A1MMS-UH-P.D. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9.30. —. Odhod iz Pirana ob 16.55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v -Trst (avtobusna postaja) ob 19. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. —. Prihod v Piran ob 9.45. — Odhod iz Pirana ob 17-30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna postala) ob 19.30. VALUTE V MILANU 14. IV. 27. IV. Min. Maks- Funt šterling 7.300 7.150 7.100 7.350 Napoleon 6.000 5.700 5.650 6.000 Dolar 644 630 630 644 Francoski frank 180 .174 172 180 Švicarski frank 149 148 147.— 149 Funt št. papir 1.520 1 550 1.520 1.560 Avstrijski-šiling 21 — 22— 21 — 22,- Zlato 840 810' 810 840 BANKOVCI V CURIHU dne 26. IV. 1950 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1. f: št.) 10.80 Francija (100 fr.) 1,18 Italija (100 lir) 0,66 Avstrija (100 šil.) 13,90 Čehoslov. (100 kr.) 0,90 Belgija (100 fr.) 8,52 Holand. (100 fl.) 103.50 svedska (100 kr.) 75, Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna žefeznica Splošne za varov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič «Istra-Trst» «Lošinj» Martinolic Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 7— 7.90 31.— 14. IV. 27. IV. Min. Maks 2 365 2.390 2.345 2 375 6.410 6.393 6.375 6,440' 800 792 780 800 1.930 1.900 1.900 1.930 1.900 1.660 1.660 1.900 560 560 560 560 8.000 8.000 8.000 8.000 1.475 - 1.475 1.475 1.475 3.565 3.565 3 565 3.565 6.850 6.850 6 850 6.850 580 580 580 580 1.010 1.010 1.010 1.010 244 233 231 248 199 200 195 200 125 125 125 125 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 Vinska kriza v Italiji Italijanska vlada je pravkar izdala nove določbe, ki naj bi pripomogle k rešitvi hude krize, v italijanskem vinogradništvu. V preteklem tednu je bil izdan obširen zakon, ki vsebuje med drugim naslednje važne določbe: 1) Davščina na proizvodnjo alkohola iz pristnega vina, ki ga bodo proizvedli do 30. sept., se zniža za 70%, vendar se bo tako izdelani alkohol lahko prodal v obdobju štirih let (25% vsako leto); v prvem letu po proizvodnji prodaja ni dovoljena; 2) predvidene so razne olajšave za vinski alkohol, ki ga uporabljajo pri izdelavi konjaka, vermuta, maršale in kisa; 3) vino, ki je namenjeno destilaciji, ni podvrženo davščini na poslovni promet (IGE); 4) zvišane so davščine na alkohol ki se proizvaja iz drugih surovin; s tem bodo proizvodni stroški skupaj z davščinami približno enaki za vse vrste alkohola. Računajo, da bodo na podlagi novih določb destilirali v Italiji okrog 1 milijon hi vina, če se bodo seveda industrijci upali vložiti svoje kapitala v proizvodnjo, ki jo bodo lahko plasirali v dolgem roku štirih let. Italijanska vlada je odbila predlog, da bi se alkohol uporabljal tudi za mešanje z bencinskimi gorivi, češ da bi se na ta način ta goriva znatno podražila. »FIAT 1400« je razstavila italijanska avtomobilska družba Fiat v »Mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi«. Gre za osebni av- to, ki lahko sprejme do 6 oseb, Po zunanjosti je podoben ameriškemu, zlasti tipu Studebaker. Stiri cilin-drski motor potrosi 10,5 litra na 100 km in žene vozilo z forzino do 120 km. Nov tip Fiata so vrgli na trg ob priliki 50-letnice obstanka podjetja, ki je bilo ustanovljeno 1. 1899. Pričelo je isi 60 delavci, medtem ko je danes v 15 podjetjih te družbe zaposlenih 60.000 ljudi. »Fiat 1400« stane 1,275 milijona lir. Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« 'l Tiskarna Založništva tržaškega tiska Tvrdka KERŽE ima v veliki izbiri štedilnike, ogrevalne peči na les in premog, petrolej in plin najboljših znamk, dobro znane peči «ZEPHIR» in petrolejske luči na plinsko izžarevanje jakosti 100, 200 in 300 sveč Oglejte si in nabavite za opremo svojih domov : Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, keramike in porcelan: kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REK0FIX» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah pri tvrdki KERŽE - Trsi, Trg sv. Ivana 11, tel. 5119 JAKOB PERHAUC Trgovina dezertnih vin. Ilherlev, žganja in sirupov Ustanovljena leta 1881 Trst — Ulica Xidias © Telefon štev. 96=332 — Trst m LJUBLJANA, Sv. Petra c. 1. - MARIBOR - Lili' poslovalnica. Glavni trg 23. NUDIMO MALOPRODAJNI MREŽI RAZNOVRSTNO GALANTERIJSKO BLAGO, JEDILNI PRIBOR, VRVARSKE IZDELKE TER VOTLO IN RAVNO STEKLO NAŠA ŽELU A U E NUDITI DELOVNIM LJUDEM ČIM VEČ STUDEBAKER 1950 TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NAJVSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGA« NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UČINEK IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA FLRJ : TRST - Tvrdka „AUTIMPORT" UL Palestrina 10/b, tel. 83-07 - TRST KOMPENZACIJE Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVOP1