Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32'—, polletno din 16"—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-1S
Cene inseratom: Cela stran din 2000'—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, 'it strani din 250—, «d. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
mrM za mir
Meseca julija t. L je predsednik Zedi-njenih držav Franklin Roosevelt izjavil, da je treba voditi boj zoper duha vojne. ¡»Globoko sem prepričan,« tako je med drugim rekel, »da danes v civiliziranem (omikanem) svetu navaden človek nič drugega ne želi in zahteva, kot da živi v miru. Pa vendar se voditelji in vlade poslužujejo in lotevajo vojne. V resnici bi žalostno izgledala naša civilizacija (omika), če bi človeški razum, ki je iznašel orožje za uničevanje, ne mogel najti sredstev, ki bi zasigurala mir.« Da bi bila vojna neizbežna, je odločno zanikal angleški minister Simon v svojem govoru 27. avgusta, ki je v njem poudaril to-le: »Globoko sem prepričan, da vojna ni neizbežna, če si vsi narodi odkritosrčno prizadevajo odstraniti vzroke za vojno in rešiti obstoječe spore v duhu pravičnosti.«
Vzroke, ki bi mogli dovesti do vojne, je Roosevelt v omenjeni izjavi tako opredelil: Ukoreninjena mržnja, nedoločene državne meje, zopet vzbujeni spomini na nekdanje pozabljene dneve, na nekdanja dejanja in na bitke prejšnjih časov; k temu pridejo nove ideje, ki ljudi fanatizara jo, in mišljenje nekaterih poedincev, da so samo oni vtelešenje vrhovne resnice in pravice. Kar se posebej tiče Evrope, je Roosevelt še naglasil: »Slišijo se gesla, češ, da mora biti neka namišljena krivica maščevana ter se je treba zateči k meču namesto k razumu ter duhu mira in pravice. Istočasno slišimo, da se morejo nova tržišča najti samo tako, če jih človek na silno osvoji, ter da svetost pogodb med narodi več ne velja. Znano je tudi, da se povsod vršijo ogromna oboroževanja ter da so milijoni moških in žensk zaposleni pri graditvi orožja. Hkrati pa prav dobro vemo, da se s tem ustvarjajo samo varljive dobrine, ne m kakšna trajna tvorba in kakšne gospodarske dobrine. Prepričani smo, da tisti narodi, ki nosijo odgovornost za iako nesnamet, neizbežno hitijo nasproti dnevu, ko bi morali norabiti orožje za uničevanje proti svojim sosedom in ko se bo njihovo bolno gospodarstvo zrušilo kot hiša od kart.«
Evropske demokracije, pred vsem Anglija in Francija, stoje z vso odločnostjo na braniku evropskega miru. Skrbno se trudijo, da odstranijo vse vzroke, ki bi mogli dovesti do oboroženega spopada (n. pr. sedanji nemško-češkoslovaški spor). Svojim velikim naporom za dosego sporazuma dostavlja angleška vlada (24. marca po ministrskem predsedniku Chamber-lainu in 27. avgusta po ministru Simonu) jasno svarilo: »Ako bi izbruhnila vojna, bodo tudi druge države prisiljene, da se v spor vmešajo, če se enkrat začne oboro-
Sloisliii dan NI. m. Krona Petra II.
Včeraj je obhajal Nj. Vel. kralj Peter IL svoj 15. rojstni dan. Še tri leta in naš mladi vladar bo zasedel prestol svojih prednikov ter vzel krmilo države v svoje roke. Čaka ga veJevažna naloga, za kateit) se pripravlja z največjo temeljitostjo fm vestnostjo. Biti vladar pomeni danes nositi težko breme skrbi in odgovornosti. Zato krščansko ljudstvo svojega vladarja časti kot nosilca oblasti in pospeševatelja splošne ljudske sreče. Pa tudi moli zanj, ker brez pomoči od zgoraj je ves človešld trud ki napor brezuspešen.
Kraljev rojstni dan se je po vsej državi obhajal z veliko, prisrčno slovesnostjo. Povsod so kipele molitve k Bogu, naj ohrani našega vladarja zdravega in krepkega ter naj blagoslovi z obilno milostjo njegovo pripravo za izvrševanje njegove velike naloge v bodočnosti.
Živel kralj Peter H. in vzvišeni kraljevski dom!
Živela kraljevina Jugoslavija!
Slovencem iz Sinarsho-Ecozlonsito-raCaShega obrata
V nedeljo, 11. septembra bo pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini prosvetni tabor z javnim telovadnim nastopom fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Pozivamo vse fantovske odseke in dekliške krožke iz šmarsko-rogaško-kozjanskega okraja, da polnošteviino pridejo in nastopijo na našem taboru! — Vabimo vse druge odseke in krožke, kroje in telovadce predvsem! Čeprav ste bdli že na večih taborih, žrtvujte se še k nam! Ni še prepozno, da se obenem odločite za izlet v Rogaško Slatino. — Prosimo, da pridejo vsi prapori in narodne noše iz našega okraja! — In iskre-
no vabimo vse prijatelje mladine, da s svo jo udeležbo dajo poguma naši mladini ter nagradijo njih trud in delo!
Spored tabora: ob pol desetih sprevod krojev v farno cerkev k slovesni službi božji z ljudskim petjem. Po sv. maši zborovanje. Govorili bodo gg.: odvetnik dr. Jože Humer iz Konjic, predsednik celjske podzveze prof. Bitenc ter njen duhovni vodja prof. dr. Hanželič. — Ob treh popoldne bo javni telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov ter vzorne vrste. Po prireditvi bo velik srečolov. Na taboru bo sodelovala konjiška godba.
Narodni taUor na PrevaPah 25. seofem^ra
bo zadnji letošnji veliki tabor. Zato mora biti najveličastnejši! — V soboto zvečer naj zagorijo kresovi po hribih od Kaple do Koprivne! — Fantje! Glejte, da dobite za ta dan vsak svoj pušeljc: nagelj in rož-
marin pa roženkravt! — Sv. maša bo pod milim nebom. Po sv. maši bo na prostem tabor. Znaki! Za 1 din si bo kupil vsak ta-borjan svoj znak. Nihče ne sme biti brez znaka! Na svidenje na Prevaljah!
ženi spopad, ne more nihče reči, kje bi se končal.« Celo Severna Amerika — državni tajnik Zedinjenih držav Cordell Hull v svoji izjavi 16. avgusta — »ne bi mogla ostati nedotaknjena od bojnih trenj, ki bi se kjerkoli na svetu pripetila«. Sam predsednik Roosevelt je o priliki imenovanja za častnega doktorja kingstonskega vseučilišča svetu povedal, da »mi na zapadni
svetovni polkrogli predobro vemo, da ne ležimo več na oddaljenem ozemlju, ki bi se ga spori onstran morja ne mogli dotakniti«. Ta svarila služijo kot močno sredstvo za pomirjenje duhov. Zagotovilo miru je tudi v tem-le dejstvu: Tisti, ki bi morda vojno želeli, nimajo dovolj denarja ne hrane, tisti pa, ki imajo denar, nočejo voine.
CcSkosloraSka f ospredju
Istočasni seji angleške in francoske vlade
Na letnem kongresu narodno-socialistič-fce stranke v Nurnbergu od 5. do 12. septembra bo zavzel kancler Hitler v svojem tovoru stališče Nemčije glede sudetskih Nemcev. V očigled temu kongresu tudi ¡druge velesile glede Češkoslovaške ne dr-iijo rok križem. Dne 30. avgusta sta se se-Btali na dolga posvetovanja istočasno angleška in francoska vlada pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Podrobnosti s teh sej sicer niso prodrle v javnost, a toliko je gotovo, da bosta London in Pariz storila vse, da se zaradi evropskega miru reši vprašanje sudetskih Nemcev na miren način. Če bi se pa Nemci ne ozirali na pomirjevalne predloge Anglije in Francije, bi se znala uresničiti izjava, katero je dal general Vuillemin,* načelnik francoskega letalskega štaba, ob priliki svojega zadnjega obiska v Berlinu. Na Vprašanje, kakšno stališče bi zavzela Francija, če bi bila Češkoslovaška napadena, je ¡Vuillemin odkrito odgovoril: »Francija bo samo po sebi razumljivo marširala.«
Angleško javno mnenje odločno za Češkoslovaško
Se pred nedavnim je bil del angleških ¡časopisov na stališču, da je vprašanje sudetskih Nemcev zadeva, katero naj rešita
Češkoslovaška in Nemčija in da ne sme Anglija žrtvovati niti enega vojaka v obrambo Češkoslovaške. V najnovejšem fesu pa naglasa jo vsi vodilni angleški iisii, da mora zastaviti Anglija vse svoje 6fle, da prepreči napad na Češkoslovaško in da ohrani evropski mir. V Evropi se ustvarja razen Francije in Rusije, ki sta itak vezani na pomoč Češkoslovaški po'"pogodbah, mogočna zveza narodov, katero bo, kakor hitro bo potrebno, podprla Češkoslovaško.
Napori češkoslovaške vlade za ohranitev miru
Češkoslovaška vlada je dokazala največjo pripravljenost, da se pobota z manjšinami na miren način. Praška vlada je izdelala nove ponudbe sudetskim Nemcem. Novi načrt je nekaka osrednja pot med zahtevo po popolni pokrajinski samoupravi vsega ozemlja, koder prebivajo sudetski Nemci, in prvotno ponudbo praške vlade po ustanovitvi v gotovih ozirih samostojnih deželnih zborov. Po novem načrtu bi se razdelila država v več manjših kantonov po zgledu Švice. V vsakem kantonu ima večinska narodnost oblast glede krajevnih zadev. Pri vsej popustljivosti pa so poudarjali češkoslovaški ministri na javnih shodih, da je Češkoslovaška za vsak slučaj pripravljena na obrambo in nikakor noče postati druga Avstrija!
Iz raznih držav
IZ NEMIRNE PALESTINE
V Palestini kljub vsemu prizadevanju Angležev ne more priti do pomirjenja med Judovskimi in arabskimi prenapeteži. Neprestano pokajo bombe in se vršijo najlju-bejši krvavi spopadi med obema taboroma. |V mesecu avgustu so zahtevali neredi v Palestini 266 smrtnih žrtev, in sicer 19 angleških državljanov, 193 Arabcev in 48 ju-dov. Angleži bodo napeli vse sile, da pride mkrat do izmirjenja in je prepotoval Palestino zadnje dni angleški kolonialni minister Malcolm Macdonald. V zvezo s tem obiskom spravljajo nov načrt glede razdelitve Svete dežele. Po prvotnem načrtu, katerega so zavrgli judje in Arabci, bi naj bila Razdeljena Palestina v tri dele: čisto judovskega, arabskega ter mešanega, v katerem bi vladali Angleži. Najnovejši načrt hoče razkosati Palestino na kantone: v samo judovskega, samoarabskega t»- me-lane. Tej kantonski ureditvi bi se prilagodila uprava. Kateri od obeh navedenih bačrtov bo obveljal, bo odločila v najkrajšem času angleška vlada, ki se bo posvetovala o poročilu kolonialnega ministra o palestinskem položaju in o nasvetih palestinske komisije, katera že dalje časa potuje po razburkanem ozemlju in si beli glavo, da bi pripravila vladi v Londonu razmeram odgovarjajoči pomirjevalni načrt.
Desetletnica Zoguovega vladanja v Albaniji. Dne 29. avgusta je preteklo deset let, kar je velika albanska narodna skup-Sčina s pristankom vsega naroda proglasa kneza Zogua za kralja Albanije. Ob brffiki desetletnice je imel ob navzočnosti pjfcistrov in drugih uglednih osebnosti
predsednik vlade Konstantin Kota govor, v katerem je opisal vladarske zmožnosti kralja, ki vodi Albance po poti napredka in gospodarskega blagostanja ter prijateljstva in sodelovanja z velesilami in sosedi.
Hitler pregledal utrdbe na zapadni in ob švicarski meji. Kanci«- Hitler je pregledal zadnje dni v spremstvu osmih generalov ves nemški trdnjavski pas na zapadni in na švicarski meji. Dne 29. avgusta je nadziral Hitler utrdbe, katere je zgradila Nemčija onkraj Rena nasproti Bazelu v Švici. Spremljal ga je vrhovni vojaški poveljnik general Keitel, prometni minister Dorpmtiller ter večje število štabnih častnikov.
Bivšemu avstrijskemu kanclerja dr. K. Schuschniggu že pripravljajo proces. V minulem tednu je pričela na Dunaju stroga preiskava proti bivšemu kanclerju dr. Schuschniggu. Koj po niirnberškem kongresu hitlerjanske stranke bodo začele obravnave proti dr. Schuschniggu in ostalim bivšim avstrijskim politikom. Nemška
JapoiKfto-hltalska voina
Pohod Japoncev na Hankov s treh strani
Kitajski maršal Čankajšek je že večkrat podčrtal izjavo, da bo kitajska vojska branila svojo prestolico Hankov do zadnjega moža. Ker polaga vladar Kitajske toliko važnost na Hankov, so se lotili Japonci pohoda nanj s treh strani. Japonci prodirajo proti Hankovu po široki dolini reke Jang-oe naravnost v smeri x vzhoda na zapad, kjer so že zavzeli važno postojanko Taj-hu. Potem prodirajo proti Hankovu z ju-
tajna policija ali Gestapo zaslišuje kanclerja v strogo zastraženem hotelu »Metropol« po osem in še več ur na dan.
Kako bodo postopali za bodoče v Italiji z judi, neožen jcnimi uradniki ter z ženskami v državnih službah? Italijanska vlada je sklenila 1,- septembra, da se odvzame državljanstvo vsem judom, kateri so postali italijanski državljani po 1. januarju 1919. Ti judje morajo v teku šestih mesecev zapustiti Italijo ter vse njene posesti. Iz Italije morajo v istem roku vsi judje, kateri so tuji državljani. Za jude veljajo tudi taisti, kateri so prevzeli drugo vero, a so bili njihovi starši judje. — V državnih in javnih šolah ne bodo sprejemali otrok judovskega rodu, čeprav so prestali sprejemne izpite pred uvel javi jen jem tega zakona. Dne 16. oktobra bodo odstavljeni vsi judovski učitelji na javnih šolah in predavatelji na vseučiliščih. Ze vpisani judovski visokošolci bodo lahko nadaljevali nauke. — Drugi sklep določa, da ne bodo mo-|gli napredovati oni uradniki, kateri po 30. letu starosti še niso poročeni. Za nižje uradnike velja ista določba s 36. letom. — Žensko uslužbenstvo ne sme presegati v državnih uradih osem odstotkov moškega uslužbenstva.
Po smrti voditelja Slovakov Hlinke. — Vodstvo slovaške ljudske stranke je imelo po smrti prelata Hlinke 1. septembra prvo sejo. Po sklepu vodstva ostane mesto predsednika eno leto izpraznjeno. Poslevodeči podpredsednik bo za to dobo dr. Jožef Tiso, njegov namestnik pa poslanec Jožef Sivak. Tiso se je rodil leta 1887, je po poklicu profesor bogoslovja, poslanec in je že bil dve leti minister.
Stalin strelja admirale in žaga počasi maršala Bliicherja, Stalin je v teku enega leta povsem prečistil sovjetsko mornarico, iz katere so odstranjeni vsi visoki častniki, katerim rdeči car-ni več zaupal. Zaradi veleizdaje so bili na smrt obsojeni ter takoj ustreljeni: admiral Orlov, vrhovni poveljnik sovjetske mornarice, ki je zastopal Moskvo pri svečanostih kronanja v Londonu; admiral Sikov, poveljnik vzhodne vojne mornarice; admiral Ludrij, poveljnik mornariške akademije; admiral Ivanov, namestnik šefa mornariškega štaba; admiral Viktorov, admiral Muklešov, admiral Kocanov, admiral Kirenjev, admiral Dihnenov in admiral Kataski. — V nemilost pri Stalinu je zašel tudi doslej vsemogočni maršal Daljnega vzhoda Bliicher. Maršalu so vzeli pred kratkim poveljstvo nad letalstvom ▼ okmočju njegove armade. Bliicherjevim aeroplanom bo poveljeval politični komisar rdeče vojske Rjakov. Stalin počasi žaga Bliicherja, katerega si še ne upa po kratki obravnavi poslati pred puškine cevi.
govzhodne strani isto tako po dolini Jang-ce ter so v tej smeri dospeli do gričevja Lušan, kjer jim stoji nasproti baje sto tisoč mož kitajske armade. Tam divja sedaj huda bitka med Japonci in Kitajci, ki skušajo preprečiti, da bi japonska armada prodrla čez Lušansko gorovje od juga na Hankov. To bi bilo tem bolj usodno, ker bi Japonci na ta način prerezali železniško progo, ki vodi iz Hankova na jug v Kanton, od koder priha ja kitajski armadi pretežna
večina vojnega materiala, katerega dobavljajo francoske in angleške tvrdke. Medtem ko divja bitka pri Lušanu, prodirajo tem ko divja bitka pri Lušanu, ki se je obračala 2. septembra v korist Japoncem in je bilo 200.000 Kitajcev baje obkoljenih, prodirajo Japonci na Hankov tudi s severa, kjer vodi železnica na Hankov iz Pekinga, ki je, kakor znano, že davno v japonski oblasti. Tukaj so Japonci zavzeli že zelo važne postojanke ter so že zelo blizu Hankovu in imajo premagati samo še gričevje Kabe, kjer skuša kitajska armada ustaviti prodiranje japonskih divizij. Hankov je bil ob koncu avgusta obkoljen od Japoncev s treh strani na razdaljo 150 km.
Vojna še le bo začela z rusko pomočjo
Ker so zastavili Japonci vse sile, da bi se polastili Hankova, zatrjujejo na kitajskih vodilnih mestih, da bo kitajska obramba napram Japoncem šele pričela v najkrajšem času, ko bodo sto tisoči Kitajcev oboroženi in opremljeni z rusko pomočjo po
zahtevah moderne tehnike. Ruska industrija komaj zmaguje velika kitajska naročila, katera plačuje Kitajska v gotovini Dan za dnem odhajajo po obeh sibirskih železnicah vlaki z vojaškim blagom za kitajsko vojsko. Zaradi tolikih naročil sta zvišali ruska težka in kemična industrija svoj obrat na 16 in celo na 24 ur dnevno.
Razen z vojaškim materialom podpirajo Rusi Kitajce tudi z inštruktorji na bojišču samem, obenem pa se v 26 ruskih garnizi-jah vzgaja okoli tisoč kitajskih častnikov, ki prisostvujejo raznim manevrom ruske vojske. V vojni šoli za skakanje s padali se vežba 112 kitajskih letalcev, v drugih ruskih vojnih šolah pa je še nadaljnjih 400 kitajskih letalcev.
V začetku avgusta je odšlo na kitajsko bojišče 1500 ruskih častnikov, ki bodo razmeščeni v štabih posameznih kitajskih armad. Vsi dobivajo izredno visoke plače, njihove rodbine pa so za primer smrti hrani-telja zavarovane za ogromne zneske.
Po katoliškem svetu
Nemški škofje so izdali s svoje konference v Fuldi 19. avgusta pastirsko pismo, : ki ni smelo biti objavljeno v nemških listih, marveč je bilo samo prebrano vernikom s prižnic. V tem pismu naštevajo škofje krivice, ki se delajo katoliški cerkvi. Tako je n. pr. moral rottenburški škof dr. Sproll zapustiti svojo škofijo samo zaradi tega, ker ni volil narodno-socialistič-nih kandidatov. Na nepostaven in žaljiv način se napada sv. oče. Mladina se na vse načine odvrača od službe božje. Vedno bolj se zatira katoliški tisk (knjige, listi) in dela se očitno na odpad od katoliške cerkve. škofje hočejo pošten mir in sporazum, tega pa si nočejo in ne morejo kupiti s popuščanjem verskih načel, z žrtvovanjem cerkvenih pravic ali pa z osebno straho-petnostjo. Borba gotovega pokreta v Nemčiji je naravnost naperjena proti krščanstvu in proti Kristusu. Nasledki te propagande se že kažejo: mladina je po nekaterih krajih začela uničevati in sramotiti križe. Borba zoper krščanstvo nemški narod razdvaja in slabi, krščanstva pa ne more uničiti. Ta borba naj se čim prej ustavi v interesu naroda in domovine. Nasprotniki pravijo, da je mesto krščanskega Boga treba postaviti nemškega boga. Kdo je to? Če je različen od Boga drugih narodov, potem je toliko bogov, kolikor je narodov, to se pravi: Boga ni. Nekateri razumejo pod bogom narodno dušo. Ta pa ne more biti Bog, ker ni absolutna, marveč ustvarjena. Rasizem (plemenski nauk) je v bistvu popolno brezboštvo. Škofje se borijo ne zoper narod in državo, marveč zoper sovražnike krščanstva, ki jih je tre-
Pomenljive slovesnosti 5.
Slovenski dan v Kočevju
V nedeljo, 5. septembra, se je vršil v Kočevju »Slovenski dan«, kateri je zbral 6000 ljudi. Pred taborom je blagoslovil predsednik ljubljanske Prosvetne zveze g. dr. Pr. Lukman nov prosvetni prapor. Zbranim ponožicam je govoril navdušeno sprejet naš Voditelj g. dr. Anton Korošec, kateri je po taboru korakal s taborjani v skupnem veli-
ba označiti kot sovražnike domovine. Končno pozivajo škofje vernike k dobremu krščanskemu življenju, h krščanski vzgoji otrok, k zvestobi katoliški veri, pa tudi državi.
Stoletnica antialkoholnega apostola. L. 1838 je začel kapucinski pater Matthew svoj boj zoper alkoholizem v Dublinu, glavnem mestu Irske. V pf-oslavo te znamenite stoletnice je izdalo irsko poštno ravnateljstvo jubilejne znamke z Matthewovo sliko in njegovim geslom: »Začnimo v božjem imenu!« V Dublinu je bila svečana proslava obletnice boja zoper pijančevanje. Govorniki so poudarjali velike zasluge proti-alkoholnega apostola p. Matthewa za moralni preporod in gospodarski dvig irskega ljudstva. S svojim nastopom zoper alkoholizem je p. Matthew vplival zelo vzgojno na ljudstvo ne samo na Irskem, marveč tudi v Zedinjenih državah Severne Amerike. V samem Dublinu so bili celi deli mesta, kjer prebivajo delavci in siromaki, očiščeni pijančevanja in neštete družine so rešene propada.
Indijanci bi radi imeli svetnico. Da bi to dosegli, so poslali v Rim prošnjo, ki se razlikuje od prošenj/ M se sestavljajo v sličnih zadevah. Prošhja je opremljena s 5000 podpisi ameriških Indijancev raznih indijanskih narečij, raznih abeced in raznih znakov. Vse to daje prošnji posebno slikovitost Vsebina prošnje pa je srčna in ponižna prošnja indijanskega ljudstva, naj bi sv. oče njihovo rojakinjo Kateri Tekekvito, lilijo plemena Mohvok, proglasil za blaženo.
•
, septembra
kem sprevodu skozi kočevsko mesto do Marijinega doma, kjer je bil razhod.
Odkritje spominske plošče generalu Maistru
Kamnik, rojstno mesto generala Maistra, je proslavilo zadnjo nedeljo 20 letnico Jugoslavije 8 odkritjem spominske plošče največjemu Kamničanu — genera-
lu Maistru. Pomenljiva slovesnost je zbrala Maistrove borce iz vseh krajev. Odkritju plošče in sv. maši je prisostvoval Anglež Lansbury, voditelj angleške delavske stranke, ki je bil v nedeljo opoldne sprejet v avdienco pri knezu namestniku.
Blagoslovitev Slomšekovega prosvetnega doma v Selnici ob Dravi
Lep praznik je bil preteklo nedeljo. Domačini smo bili vzradoščeni, da je v tako kratkem času zrastel v našem kraju naš novi »Slomšekov dom«. K blagoslovitvi se je poleg domačinov zbrala velika množica prijateljev naših prosvetnih organizacij, posebno iz Maribora, Hoč, Sv. Petra, Št. Lovrenca in celo iz daljne Mislinjske doline. Slovenski fantje, dekliški krožki, narodne noše in vsa ostala mladina je šla v sprevodu k večernicam v domačo župno cerkev, kjer je bilo pri petih litanijah čudovito lepo ljudsko petje. Po večernicah se je skozi Selnico med vzklikanjem in petjem razvil sprevod pred novi društveni dom. Domači g. kaplan Čoki je pred novim domom otvoril slovesnost, sporočil pozdrave našega voditelja dr. Korošca in g. bana dr. Natlačena ter pozdravil okr. načelnika g. dr. šiško ter mariborskega podžupana g. F. Žebota. Pred blagoslovitvijo je slovensko pevsko društvo »Maribor« zapelo pesem »Morska zvezda«. Po blagoslovitvi so se vrstili govorniki: g. ravnatelj Hrastelj, mariborski podžupan g. Žebot in domači župan g. Urbas ter zastopniki številnih naših organizacij. Zbor je poslal Nj. Vel. kralju Petru H. čestitke za bližnji rojstni praznik ter pozdrave vdanosti svojemu voditelju dr. Korošcu. Ob sklepu je godba zaigrala državno himno, pevsko društvo »Maribor« pa je zapelo pesem »Hej Slovenci!«, nakar se je začelo narodno veselje, ki je trajalo do noči.
Blagoslovitev salezijanskega mladinskega doma v Celju
Slovesno je bil blagoslovljen zadnjo nedeljo predpoldne ob navzočnosti 3000 ljudi salezijanski mladinski dom v Gaber ju pri Celju. Obred blagoslovitve je izvršS kot zastopnik škofa g. celjski opat Jurak. Popoldne so bile slovesne večernice in akademija. Sodelovala je salezijanska godba iz Radne.
Vsi, ld mnog» jedo In stalno sede ter trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stollci, naj pijetfB vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grente vode, ki ae mora poprej segreti Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« vod«, m o*8S-kuje po svojem sigurnem učinku ki prijetni porabi (Ogt reg. a br. SO.474/35.)	11JS
Novice
Osebne vesti_
Dr. Anton Korošec predsednik Glavne
zadružne zveze. V Beogradu se je vršil dne 1. septembra ustanovni občni zbor Glavne zadružne zveze. Za predsednika je bil soglasno izvoljen notranji minister dr. Anton Korošec, za podpredsednika pa minister brez listnice inžener Vojislav Djordjevič.
Ali pride res dr. Korošec na Prevalje? Pridite 25. septembra na Prevalje — pa ne le gledat in radovednost past, ampak s polnim srcem in s krepkim grlom!
Duhovniške vesti. Za prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru je imenovan g. Žličar Ivan, kateri je vršil dušno pastirsko službo v Radvanju. Na njegovo mesto pride g. Ludovik Duh. — G. Jaroš Kotnik, kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, je poklican za kn.-šk. tajnika in kaplana v Maribor.
36 sadnih kontrolorjev. Po odločitvi trgovinskega ministra je postavil g. ban za dravsko banovino 36 kontrolorjev za nadziranje sadja in sadnih izdelkov.
Nesreče __
Padel štiri metre globoko in se hudo pobil. Z lesenega ogrodja nove stavbe v Mariboru je padel 4 r.i globoko 25 letni tesar Rudolf Kovačič iz Zg. Sv. Kungotc. Pri padcu 3i je hudo poškodoval obe nogi in bo ga koj prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Podivjani kravi povzročili smrt starčka. Janez Klemenčič, 83 letni prevžitkar v Policah pri Gornji Radgoni, je pasel dve kravi. Vrv, za kateri sta bili živali zvezani, si je nataknil krog vrata, kar je bilo zanj usodepolno. Kravi sta zadeli na paši na v zemlji skrito gnezdo os, katere so opikale živali in ti sta zbezljali ter vlekli za seboj neprevidnega prevžitkarja, kateremu se je vrv vedno bolj zadrgovala krog vratu. Povrh je dobil stari mož še tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegel dne 31. avgusta.
Usodepolno trčenje. Ob vznožju hriba Sv. Jožefa pri Slov. Bistrici se je pripeljal 30. avgusta na glavno cesto s kolesom 30 letni Štefan Brumec iz Črešnjevca. Mimo je ravno tedaj privozil z avtomobilom trgovec Furman. Avtomobilist je ohranil v zadnjem trenutku še toliko duhaprisot-nosti, da je krenil na levo in je s tem omilil neizogibno nesrečo trčenja. Brumec je priletel z vso silo ob šipo spredaj in avto ga je pognal v jarek. Stanje kolesarja je zelo resno.
Pri padcu si zlomil levo nogo. Ludovik Rezman, 28 letni elektromonter iz Bukovega žlaka pri Celju, je padel osem metrov globoko z lestve in si je zlomil levo nogo.
Velika sreča v nesreči. Josip Penk, 19 letni slaščičar iz Sp. Sečovega pri Rogaški Slatini, je tako trdno zaspal na železniški progi, da ni slišal prihajajočega vlaka. Lokomotiva je fanta samo strnila s proge in mu prizadjala dve rani nz. glavi. Penk se zdravi v cel is ki bolnišnici.
Vlak smrtno povozil železničarja. V petek, 2. septembra, se je zvečer vračal s postaje Sevnica proti domu Alojzij Per-me, železničar in posestnik. Perme je šel Čez prevoz. Prehod so mu zaprli zadnii va-
goni tovornega vlaka, katerega so premikali. Perme je pazil na te vagone, preslišal pa je prihod zagrebškega osebnega vlaka, kojega stroj ga je zagrabil, vlekel s seboj 20 metrov in ga odvrgel na drugi tir. Perme je udaril z glavo ob tračnice in je kmalu umrl. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Smrtna nesreča pod vozom. V Hrastniku pri Limbarski gori na Kranjskem je postal smrtna žrtev nesreče mlad posestnik. 29 letni Alojz Lipovšek se je odpravil z vozom v gozd po steljo. S steljo naloženi voz je Lipovšek podpiral, spodtaknil se je in naloženi voz se je prevrnil nanj. Našli so ga zadušenega pod vozom, kateri mu je natrl prsa in glavo. Rajni zapušča ženo ter dva otroka.
Ob roki in oko zaradi neprevidnosti z dinamitom. Jožef Žugelj, 20 letni kmečki sin-edinec iz Podklanca pri Vinici na Dolenjskem, si je kupil od tihotapca za 10 dinarjev dinamita, da bi streljal ribe v Kolpi. Dinamit je dejal v pločevinaste škatlo ter jo zamazal z glino in napeljal v tako narejeno bombo vžigalno vrvico. Tako oborožen se je podal k reki na prostor, kjer je bilo po njegovem mnenju največ rib. Naboj je vzel v roko ter vžgal vžigalno vrvico. Bombo je obdržal predolgo v roki, nenadoma se mu je s pokom razlete-'a, vrgla neprevidneža ob tla in ga strahovito razmesarila. Vaščani so mu prihiteli s polja-na pomoč. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu. Revežu so morali odrezati obe roki in še oslepel je na desnem očesu.
Razne požarne nesreče. Na Zalogu pri Gotovljah v celjski okolici je uničil nočni ogenj gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Kopriva. Gospodar je komaj in komaj rešil kravo, svinjo in nekaj kokoši. Zgorela je krma, slama, žito, hmelj, več lesa, kolarsko orodje ter rezilni stroj. Škoda je velika. — V Segovcih v Apački kotlini je udarila strela med nevihto v gospodarsko poslopje posestnika Kolbla, ki je zgorelo. — V Policah sta zgorela viničarija in gospodarsko poslopje g. župnika Cilenšeka iz Apač. — V Radvanjskem vrhu pri Negovi je uničil ogenj več poslopij posestniku Al. Kur, kateri je oškodovan za 25.000 din, zavarovalnina pa znaša komaj 4000 din. —
Tfazne noviee_
Narodni tabor na Prevaljah ni namenjen samo Preval jam, ampak vsem krajem od Koprivne in Črne pa dol do Mislinia in do Remšnika in Ribnice na Pohorju. Zbrali se bomo 25. septembra iz Dravske, Mislinjske in Mežiške doline, da tudi mi pokažemo gospodu dr. Korošcu, da smo zvesti državi, slovenskemu narodu in voditelju našega naroda. Bog živi dr. Korošca!
Slinavka in parkJjevka zanesena v Maribor. Zadnji četrtek, 1. septembra, je dospelo na glavni kolodvor v Maribor iz okolice Novega Sada 65 svinj. Živinozdravnik je ugotovil na 40 komadih parkljevko. Okužene živali so takoj spravili v mestno klavnico, kjer so jih poklali in klavnico razkužili. Območje mariborskega mesta je proglašeno za okuženo in je tudi prihod špeharjev z Dravskega polja začasno ukinjen. V veljavi ostanejo že izdani strogi predpisi, ako se med tem časom ne bi
pojavil kak nov primer kužne bolezni. Poročali smo že, kako je bila pred kratkim zanesena parkljevka z živinskim prevozom iz Varaždina v Bohovo pri Mariboru. Tokrat gre za okolico Novega Sada. Ta dva primera sta nam dokaz, da se po spodnjih krajih ne držijo strogih preglednih predpisov, kateri so potrebni pri svinjskih in govejih prevozih.
Slovesna otvoritev ljubljanskega velesej-ma. 1. septembra je slovesno otvoril ljubljanski velesejem ban dr. Marko Natlačen. Poleg zastopnikov oblasti in raznih odličnih osebnosti so se udeležili otvoritve mariborski župan dr. A. Juvan ter podžupan Fran jo Žebot in ptujski župan dr. A. Remec. Popoldne omenjenega dne si je ogledal velesejm v spremstvu g. bana novi trgovinski minister g. inž. Nikola Kabalin.
Od Brezna do Prevalj. Kaj neki se bomo ta mesec na vlaku menili, če ne o narodnem taboru, ki bo 25. septembra na Prevaljah ?
Koliko je padlo dežja v letošnjem avgustu? Avgusta meseca je deževalo 19 dni in je bilo lepih samo 12 dni. Dežja je padlo 232 mm, to se pravi, 23,2 1 na kvadratni meter. Največ dežja smo dobili 1., 9., 11., 19., 22., 30. in 31. avgusta. V primeri z drugimi leti je bil letošnji avgust najbolj radodaren z dežjem v zadnjih osmih letih in ga je prekosil za 7 mm samo junij lanskega leta.
Marenberžani! Za nedeljo, 25. septembra, ste povabljeni na narodni tabor na Prevaljah. Videli in čuli bomo naše voditelje.
Nove takse za poštne nakaznice in čekovne položnice. S 1. oktobrom izgube dosedanje takse za poštne nakaznice in čekovne položnice svojo veljavo in stopijo z odlokom poštnega ministrstva v veljavo nove takse, ki so sledeče (v oklepaju stare takse): Za poštne nakaznice: do 50 din 1.50 din (2 din); od 50 do 100 din 2 din (do 100 din 3 din); od 100 do 250 din 3 din (do 300 din 4 din); od 250 do 500 din 4 din (do 500 din 5 din); od 500 do 750 din 5 din (do 1000 din 6 din); 750 do 1000 din 6 din; 1000—1500 din 7 din (do 2000 din 8 din); 1500—2000 din 8 din; 2000—2500 din 9 din (do 3000 din 9 din); 2500—3000 din 9.50 din; 3000—3500 din 10 din; 3500—4000 din 10.50 din (do 4000 din 10 din-); 4000 do 4500 din 11 din; 4500—5000 din 12 din (do 5000 din 12 din) .Pri nižjih zneskih so takse delno znižane, pri višjih pa so delno nekoliko zvišane, so pa zneski razdeljeni po novem na več vsot. — Za čekovne položnice pa velja od 1. oktobra sledeča taksa (v oklenaiu stara): do 100 din 50 par, od 100 do 250 din 75 par, od 250 do 500 din 1 din (do 500 din 50 par); od 500 do 1000 din 1.50 din, od 1000 do 2500 din 2 din (do 2000 din 1 din); od 2500 do 5000 din 2.50 din (do 5000 din 1.50 din); od 5000 do 10.000 din 3 din (2 din), od 10.000 din do 25.000 din 4 din. od 25.000 do 50.000 din 5 din od 50.000 do 100.000 din 6 din.
50parske znamke Rdečega križa. Poštno ministrstvo ie na podlagi zakona o društvu Rdečega križa odredilo, da se mora v času od 19. do 25. septembra plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter za telegrame v tuzemskem prometu obvezno posebna pristojbina za Rdeči križ v znesku 50 par. Za ostale poštne pošiljke kakor tudi za pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta pristojbina
ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo pristojbine ni obvezno. Pristojbina za Rdeči križ se plača s posebnimi znamkami Rdečega križa.
Naplavljeni trupli neznancev. Pri Središču je naplavila Drava truplo kakih 50 let starega moškega, ki je bdi oblečen v črno sukneno obleko, obut v Bata čevlje, rjavih brk, plešast, srednje postave in je imel pri sebi samo malo žepno ogledalce, svinčnik in krtačico za brke. Truplo, katero je bilo že 14 dni v vodi, so pokopali na središkem pokopališču. — Pri Krškem so naplavili valovi močno narasle Save kakih 27 let staro utopljenko, močno razvite postave ter kostanjevih, pristriženih las. Neznanka ni imela pri sebi nobenih listin.
Romunija dežela stoletnikov. Uradna statistika o prebivalstvu Romunije izkazuje 1074 oseb, katere so prekoračile sto let.
•
Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola v Sve-čini, p. Zg. Sv. Kungota, prične 15. novembra novo šolsko leto, ki traja do 15. oktobra naslednjega leta. V šolo se sprejemajo samo kmečka dekleta. Med šolskim letom ni nikakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk.. Namen šole je izobraziti dekleta za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Oskrboval-nina znaša 350 din na mesec. Kmečkim dekletom, katera zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati celotne oskrbovalnine, podeljuje kr. banska uprava primerne štipendije, ki se ravnajo po premoženjskih razmerah. Dekle, ki želi vstopiti v šolo, mora biti staro najmanj 16 let, popolnoma zdravo in nravno neoporečna. Lastnoročno pisani in z 10 din banovinskim kolekom ko-lekovani prošnji naj priloži: krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo, obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja (banovinski kolek za 4 din), premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjen od davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev aH njih namestnikov; domovnico. Prošnjo za sprejem je poslati najkasneje do 15. septembra naravnost vodstvu banovinske kmetijsko-gospodinjske šole
v Svečinl, p. Zg. Sv. Kungota, kjer se na željo dobijo še nadalnja pojasnila.
živinorejska selekcijska zadrug» v Sv. Juriju ob juž. žel. priredi 19. septembra na tamošnjem sejmišču premo vanje rodovniške živine. Živinorejci iz bližnjih krajev, pa tudi iz drugih pasem-skih okolišev ste iskreno vabljeni, da pridete in si ogledate našo živino, šentjurska živinorejska selekcijska zadruga je najstarejša selekcijska zadruga v Sloveniji.
Na razstavišču Mariborskega tedna so vzbujali veliko pozornost in zanimanje ročni brzopletilni stroji »ANOS«, ki so bili letos prvič razstavljeni. »ANOS« brzopletilni stroj je na ročni pogon, zato jih lahko kupi vsaka oseba in vsaka družina v mestu in na deželi in sploh tudi v vsakem kraju, kjer še ni elektrike. Na ta ročni ple-tilni stroj se lahko izdelujejo nogavice, šali, ko-lenice, dokolenke, sviterji, jopice, kopalne in otroške obleke, rokavice, žemperji, zapestnice, čepice, telovniki, puloverji, oprsniki, životniki, ovratnice itd. Tvrdka »ANOS« V Mariboru, Orožnova ulica 6, lri je domača tvrdka, nauči vsakega kupca stroja brezplačno plesti vse vrste pletenine in daje tudi volno in drug material vsakemu kupcu v izdelavo ter na ta način nudi stalen zaslužek doma v vsakem vremenu, pozimi in poleti. Brezposelnim in družinam s pomanjkanjem zadostnega dela in zaslužka se nudi eksistenca in dober postranski zaslužek. Opozarjamo na oglase v našem listu!
44. razstavna prireditev Ljubljanskega velesej-
ma bo letos do 12. septembra Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« so redno dopolnilo spomladanskemu velesejmu, ki ima predvsem industrijski in obrtni značaj. Podala bo mednarodno razstavo fotografije in filma, umetnostno razstavo, vzoren sadni vrt, razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebno bogato bo zastopano pohištvo in stanovanjska oprema, radio, avtomobili, a tudi aeroplani, potem živila in izdelki male obrti. Jugoslovanski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal v nedeljo, 11. septembra. Razstavnemu prostoru je priključeno tudi lepo zabavišče. Pri popoldanskih varietejnih predstavah ni vstopnine. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno železniško Izkaznico za 2 din. Na velesejmu se dobi vele-sejmsko izkaznico in, potrdilo o obisku, na kar ima obiskovalec brezplačen povratek.
OMa foranja vredni slučaji
Precejšnja tatvina. V mariborski splošni bolnišnici je bila izvršena 1. septembra popoldne precejšnja tatvina. Ko se je vrnila zvečer vrtnarica Kristina Perišič v
svojo sobo, je opazila, da je bilo vlomljeno nasilnim potom in je bil odprt kovčeg, is katerega so zginili vsi prihranki v znesku 6000 din. Vrata in kovčeg sta bila okrvavljena, iz česar se da sklepati, da se je storilec ranil pri vlamljanju.
Meso je kradel v klavnici in ga prodajal.
Čuvaj mariborske mestne klavnice je opazil 24. avgusta mesarskega pomočnika mesar ja Pirša, kako je skril v hladilnici ce-kar, kateri je bil poln mesa. Drugo jutro ob štirih je videl čuvaj, da je hotel odnesti skriti cekar neki 38 letni Ivan L. iz Špesovega sela. Čuval mu je odvzel cekar z mesom vred, obvestil je mesarja Pirša in ta policijo. Mojster Pirš je prijavil, da mu je zginilo v zadnjih mesecih deset telet, več telečjih kož in neugotovljena količina mesa. Piršev pomočnik je priznal, da ga je nagovoril k tatvini L. Tudi prejšnji Pir-ševi pomočniki so baje svojemu mojstru jemali meso ter ga prodajali L. za manjše zneske. L. je dajal pomočnikom za cekar boljšega svežega telečjega ah svinjskega mes~. v teži okrog 20 kg 50 din. Pomočnik je sam priznal, da je »prodal« na tak način L. za približno 4O00 din svežega mesa. L. je bil aretiran te- oddan sodišču, obenem pa mu je policija zaplenila 5200 din gotovine, ki so jo našli pri njem.
Vlom in žepna tatvina. Dne 2. septembra popoldne je bilo vlomljeno v stanovanje g. Franca Novaka, uradnika pri okr. načelstvu v Celju. Neznanec je odnesel zlatnine in drugih predmetov za 3000 din. — V Mariboru je izmaknil žep ar Jožefu Brumnu denarnico - 1300 din.
Smrtni žrtvi noža. V Sp. Novi vasi pri Slov. Bistrici so bih zadnjo soboto delavci po izplačilu veseli v gostilni Vrhovnik. Imeli so s seboj godca Alojza Jereba. Krog dveh zjutraj pa je brez vzroka zabodel Jereba v srce 36 letni hlapec Franc Dup-ko, uslužben pri lesni tvrdki »Pohorje«, doma od nekod iz Slavonije. Vsa okolica obsoja zločin, katerega je zagrešil pijan Slavončan, kateri je že dan poprej grozil z nožem po Slov. Bistrici in klical celo orožnike na korajžo. — V Zgor. Besnici
Usodna tiskovna napaka V Pekingu na Kitajskem so Japonci obgla-vili kitajskega novinarja Hsien-Nanga. Mož je bil odgovorni urednik revije, ki je objavila članek: »Sledite zapeljivcem tako zvane centralne vlade!« Naslov pa hi se bil moral glasiti: »Ne sledite ...« Hsien-Nang se je zagovarjal, da je besedica »ne« v začetku odpadla zaradi tiskovne pomote, toda japonske vojaške oblasti tega iso hotele upoštevati in so dale novinarja usmrtiti.
Peto mesto v Pontinskih močvirjih Pred kratkim so položili temeljni kamen za Pomezio, ki bo peto italijansko mesto v Pontinskih močvirjih. Nova naselbina bo oddaljena sa-
Januš Goleč:	32
Ponarejevalci
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
Rupnik je bil seve koj za to, da biidelal na tem zanimivem polju. Že koj pri vstopu v' novo službo pa je imel postranske namene. Ni mu bilo do tega, da bi izdeloval klišeje, kateri bi se dali razpečati na tiskarne, pač pa se je hotel vežbati v novo opremljeni delavnici pod krinko nekake klišarske obrti v potvarjanju bankovcev. Klišarna mu je nudila najlepšo priliko, da bi izdeloval denar na lahek način.
Meljska zakonca sta kupila Rupniku vse za izdelavo klišejev potrebne naprave, kemikalije in sta mu naročila celo strokovni list iz Nemčije.
Stari lisjak ni prišel z naročenim delom nikamor. Zaradi tega sta mu odrekla delodajalca denarno pomoč. Rupnik se je moral zavezati, da bo poravnal vsaj del nabavnih stroškov. Ostal bi sicer še dalje v podjetju in bi naj skušal odplačati dobrotnikoma in podpornikoma vsaj nekaj odškodnine z zaslužkom od fotografi!.
Iz vseh lepih obljub in pogodb ni bilo nič, ker je silila mojstra v čisto drugo stran ponarejevalna strast, kateri se ni mogel predajati v kaznilnici dolgih pet let.
Rupnik je obrnil hrbet meljski klišarni ter si je poiskal svoje stare znance na Dravskem polju. Stopil je mednje s fotografskimi posnetki sto-, tisočdinar-skih bankovcev in avstrijskih 25 šilingov.
Leta 1931 je bil mojster s pripravami za potvar-janje tako daleč, da je posedal posnetke zgoraj omenjenih bankovcev na cinkastih ploščah pripravljene za tisk kar na debelo.
Čeprav je bil Rupnik na svobodi, ga je nadzirala mariborska policija neprestano. Vedela je, da ima prefrigani starec ob Dravi le bolj navidezno. stanovanje kot slepilo za oblast in da je njegov pravi delokrog pri starih prijateljih na Dravskem polju.
Policisti in orožniki so samo čakali, da bi mogli pomoliti Rupniku pod nos kako z dokazi podprto obdolžitev in bi ga zopet zamehurili.
Ker je bil možic v izbiri sotrudnikov od nekdaj naravnost smešno nepreviden, je bila vsaka njegova ponarejevalska zadevščina preprečena od oblasti, preden je prišlo do resničnega tiskanja in razpeča-
pri Kranju je bil v noči na nedeljo umorjen železniški delavec Janez Jerala, doma iz Zg. Besnice. Orožniki so zaprli dva osumljenca. Pri enem so našli v njegovi sobi okrvavljeno obleko.
Kradljiv ciganček. V Mekinjah na Gorenjskem je izmaknil ciganček pri Gamsovih zlato uro z verižico, zlat prstan in dežnik. Mladega tatinskega potepa so prijeli in ugotovili, da je med potjo prodal verižico za 50 din, od katerega zneska je imel še dva kovača. Ni pa hotel orožnikom povedati, kje je zapravil denar in komu je prodal verižico. Ciganskega tatica so izgnali v pristojno občino.
Izpred sodišča_
Zopet tatinska družba pred sodniki. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je dajala 2. septembra odgovor veččlanska tatinska družba, katera je zagrešila v Studencih pri Mariboru, v Kamniti ter po Rošpohu več vlomov s skupno škodo 50.000 din. Obtožnica označuje kot glavnega krivca italijanskega državljana Ivana Skupek. Istočasno z imenovanim sta bila soobtožena zakonska para Franc in Marija Leban ter Ivan in Jožefa Rusjan. Skupek si je najel leta 1936 pri Rusjano-vih v Kamilici stanovanje. Skupek, kateri je že odsedel več kazni, je začel krasti po Kamniti vse, kar mu je prišlo pod prste. Nakradeno je shranjeval pri zakoncih Rusjan. Novembra lanskega leta se je preselil Skupek k zakoncema Leban, katera sta bila zaposlena v Ribniškem selu pri Mariboru na vinogradnem posestvu mariborskega trgovca Tkalec. V tem času je bilo izvršenih po Rošpohu in Kamniti več vlomov, med drugimi tudi pri Tkalcu in pri Andreju Osetu na Griču. Tatinska dejanja je izvršil Skupek, kateremu očita obtožnica 28 tatvin. Obtoženi so v preiskavi delno priznali, pred sodniki pa tajili. Skupek je bil obsojen na tri leta, Franc in Marija Leban vsak na eno leto in Ivan Rusjan na šest mesecev strogega zapora, Jožefi Rusjan je bila prisojena pogojna kazen na en mesec ter 20 dni.
15 let ječe zaradi umora žene. Gregor Pevec, 76 letni posestnik v Roginski gorci v Šmarju pri Jelšah, je že bil lani obsojen na trimesečni zapor, ker je dajal svoji ženi preveč žganja ter vina in ji je odtegoval hrano in obleko, da bi se je znebil. Kazen je prestal v preiskovalnem zaporu. Ko je prišel letos 22. maja sin Jože Pevec obiskat svojo bolno ter nekoliko slaboumno mater Nežo, jo je našel nezavestno na cementnih tleh poleg stopnic, ki vodijo na podstrešje. Mati si je še toliko opomogla, da je izpovedala, da jo je pretepel in prevrgel njen mož. Drugo jutro je umrla zaradi poškodb. Stari Pevec je skraja tajil zločin in se je delal slaboumnega. Na razpravi 1. septembra v Celju je priznal zločin nad ženo, ker se je hotel poročiti z deklo, katera je služila pri njem. Gregor Pevec je bil obsojen zaradi umora na 15 let ječe.
Obsodba sleparskega zavaroval, agenta. Anton Matjašič, 40 letni zavarovalni agent iz Zakota pri Brežicah, je osleparil več oseb z zavarovalnimi pogodbami. Sklenjene pogodbe so mu bile sredstvo, s katerimi je nagovoril druge osebe, da so mu izplačale na račun sklenjenega zavarovanja v presledkih večje vsote. Matjašič je bil od okrožnega sodišča v Celju obsojen zaradi goljufije na eno leto in tri mesece zapora. Obsojeni kazni ni sprejel, ampak je vložil priziv.
*
SgQ¥€iisha Mrajisia
Dvajsetletnica osvoboditve Prekmurja
Proslava dvajsetletnice osvobojenja izpod tujčevega jarma, o kateri smo na tem mestu že obširneje pisali, bo v nedeljo, 11. septembra, še nekaj dni nas loči od dne, ko pride med nas v Cren-sovce naš voditelj dr. Anton Korošec z drugimi odličniki. — Spored tabora bo tale: V soboto, 10. septembra: Zažiganje kresov z domoljubnimi govori ob njih in odkritje spominske plošče na našem Domu. V nedeljo, 11. septembra: ob pol petah budnica, nato sv. maše. Ob osmih zbiranje naroda, nato mimohod mimo dr.
Kros ca in ostalih odličniikov. Ob 10 sv. maša, ki jo bo daroval prevzv. g. škof dr. Tomaž ič. Po sv. maši bo zborovanje z govori in pozdravi. Prvi ibo govoril g. dr. Anton Korošec. Ob pol treh večernice s »Tebe Boga hvalimo«. Po večernicah bo telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov.
Zanimivo je povedati v zvezi z bližajočo se proslavo, kako so nekateri ljudje ob kozarcu vina »narodno zavedni« ter se navdušujejo za nekatere skoraj nemogoče stvari in dopovedujejo lahkover-nejšim ljudem o bližajočem se padcu vlade in političnem prevratu, o novih volitvah in še o drugih izmišljenih stvareh. Govoričijo mnogo, a stvarnega ne povedo nič, še manj pa kaj storijo za dobrobit ljudstva. Kar se tiče volitev, bi tem laži-prerokom priporočali, da si preberejo govor g. dr. Korošca z dne 28. avgusta, ki ga je imel na veličastnem taboru v Ljutomeru, in jim bo vse jasno, še bolj zanimivo pa je to, da ti ljudje izrabljajo tudi sedanjo živinsko bolezen slinavko in parkljevko ter trdijo, da izvoz živine zato ni dovoljen, ker bo v kratkem vojna in država rabi živino v vojne namene, če bi ti ljudje vsaj malo zasledovali politiko zadnjih let, bi vedeli, da smo danes v prijateljskih odnošajih z več državami kakor kdajkoli prej. Tudi markacijske točke, ki jih je vojaška oblast napravila za izdelovanje zemljepisnih kart (špecialk), so po njihovi fantaziji znanilci vojne. Sicer je malo takih, ki tem ljudem verjamejo, a izjeme se vendar najdejo, zato tudi tem priporočamo, da jih ne poslušajo; raje naj jih vprašajo, kaj so oni koristnega storili za ljudi in to bo gotovo zaleglo, da ne bodo več raznašali takih fantastičnih stvari in begali ljudstvo. Kritizirati In govoričiti je lahko, a težje je delati.
Turnišče. Dne 28. avgusta so turniški študentje imeli svoj domači praznik. Bil je to dan dela, ko so ljudstvu iz katerega srede so izšli, pokazali, da ne živijo samo za knjige in se ne bavijo samo s suhoparno književno modrostjo, temveč tudi z važnimi življenjskimi vprašanji. Dijaki skušajo ljudstvu pomagati in ga vsaj za nekaj ur prepeljati iz ozračja vsakdanjih težav in morečih skrbi v ozračje razvedrila in zdrave zabave. V ta namen so s sodelovanjem nekaterih domačih fantov, ki so jim radi pomagali, za kar jim gre posebna zahvala, priredili igro »Pod sovjetsko zvezdo«, ki je
vanja bankovcev. Tik pred pričetkom hasnovanja dolgotrajnega truda se je pojavilo zaradi blebetavosti sopomagačev razkrinkanje, sledile so aretacije, preiskave, obsodbe ter večletne ječe.
Tudi leta 1931 so se bahale razne v zadevo zapletene ženske, da bo kmalu denarja kot Ustja in trave, ker je na delu stari čarodej Rupnik in ima že vse pripravljeno, da osreči na lahek ter hiter način uboge poljanske pare.
Zaradi takih govoric iz ženskih ust je moral Rupnik v zapor. Razne hišne preiskave so odkrile ta. tisk pripravljene posnetke stotakov ter tisočakov ter za drag od kmetov zbrani denar iz inozemstva naročenih ponarejevalskih sredstev. Policija in orož-ništvo sta zaplenila dragoceni plen ter ugotovila vse glavne sokrivce.
Rupnika vidimo 1. aprila 1932 s celo kompanijo pred sodniki, ki so mu prisodili šest let robije in 1800 dinarjev denarne kazni.
Prva večletna ječa ni mojstra prav nič izučila in poboljšala. V primeroma kratkem času je bil z dušo in telesom stari neprevidni ponarejevalec, ki je garal in se trudil noč in dan ter je imel od vsega le toliko, da je hodil obleče, da je spal pod streho
v neprestanem strahu pred zasledovalci in najbrž malo bolje živel.
V	drugič so se zaprla za njim železna vrata kaznilnice za dolgo dobo šestih let.
i
v	*
Izrabljanje bogatejših kmetov na račun mojstrov
Jurij Potočnik je bil pod zemljo več nego 10 let. Istočasno je presedel njegov tovariš Rupnik 10 let v kaznilnici s primeroma kratkim presledkom.
V	toliko letih in osobito še, ako se godi ljudem na deželi slabo, je znal priprosti poljanec dodjati k resnici, kar se tiče ponarejevalnih zmožnosti obeh mojstrov in razpečavanja od nju ustvarjenih po-tvorb med narod, vse mogoče neverjetne bajnosti. Starejši očanci so vedeli povedati marsikaj, koliko sta koristila ter pomagala Potočnik in Rupnik kmečkim trpinom v letih, ko sta še bili denarna ter obča gospodarska kriza tujki. Radi istinitih ter z ljudsko domišljijo povečanih govoric se ne smemo čuditi, da so nasedali kmetje po Dravskem polju v Rupni-kovi večletni odsotnosti navadnim goljufom ter sleparjem.
(Dalje prihodnjič)
mo 25 km od Rima in tvori prav za prav prehod med Pontinskimi in Rimskimi močvirji, katera bodo začeli takisto izsuševati v bližnji prihodnosti.
Dvakrat milijonar Bolgarski kmet Popov Dan je mož izredne sreče. Pred 25 leti je odpotoval v Ameriko, kjer si je pridobil v desetih letih premoženje sto milijonov levov. Z denarjem se je vrnil v domovino, kjer je tako nesrečno špekuliral, da je prišel ob vse. Nato se je odločil, da gre še enkrat čez morje. Leta 1925 se je zopet vrnil domov, to pot z desetimi milijoni levov. Bil je previdnejši, ampak kljub temu je zopet vse zapravil in že leta 1930 Je bil brez denarja.
v vsakem ozira dobro uspela. Prireditev se je začela z govorom sedmošodca Barbarlča, ki je med drugim dejal: »Lansko leto, ko je zlato klasje zorelo, za časa žetve, smo se vam predstavili z veselo igro »Utopljenca«, a letos, ko že zori grozdje, vam prikažemo življenje ruskega kmeta-kulaka in življenje mladega duhovnika, ki za vero in Boga umre, zadet od krogle rdečearmijcev.« Med drugim je obžaloval, da dijaki drugih vasi v nočnih urah niso posebno varni na naših ulicah, kar so mu prizadeti zamerili ter mu celo pretijo s pretepom. žalostno! Igra sama je bila zelo efektna in je mnogim gledalcem izvabila solze v oči. Dijaki so bili naprošeni, da bi Igro ponovili, ker pa jih Šolska dolžnost vabi v šolske klopi, zato ljudem niso mogli ustreči Da je stvar tako dobro uspela, gre zahvala v največji meri bogoslovcu g. Gjura-nu in g. Ludoviku Terboča, ki sta stvar naštudi-rala, odnosno zrežirala. Petje, ki je spored izpopolnjevalo, je vodil organist g. Dominko. O ustanovitvi prosvetnega društva se ta dan ni govorilo zaradi zadržanosti in odsotnosti g. dekana in g. kaplana. Zaradi tega tudi govornik ni prišel. Zanimivo je, da se nekateri upirajo, da bi se ustanovilo katoliško prosvetno društvo. Naš narod je še pobožen, zato nima smisla, da bi se mu to lepo čednost trgalo iz srca. O ustanovitvi tega društva se bo razpravljalo v bližnji bodočnosti in v zvezi s tem tudi o zelo potrebni prosvetni dvorani. — Prejšnji teden je bila prepeljana v bolnišnico in operirana na slepiču poštna pripravnica gdčna Klara Gorkoš. Bolezen je začutila ravno onega dne, ko bi morala biti zaprisežena, želimo ji skorajšnjega okrevanja, da bo očetu čimprej lahko pomagala pri težavnem delu. — Precej pozornosti in veselega smeha je vzbudilo prejšnjo soboto »gostuvanje« neke ciganke, ki stanuje, odnosno tabori v naših gajih. Ciganska godba (šest muzikantov) ji je na potu v cerkev igrala s takim navdušenjem, da je bilo veselje poslušati. Nevesti je poročno obleko kupil g. dekan Jerič, poleg tega je novoporočenca obdaroval še z nekimi drugimi zemeljskimi dobrotami. — Šolski pouk se je začel, a učnih moči nam še vedno primanjkuje. Oblast ponovno prosimo, da nam te čimprej pošlje. — Deževje zadnjih dni je Ledavo napolnilo in obstoja nevarnost, če bo deževno vreme trajalo naprej, da bomo imeli povodenj.
Dobrovnik. Pretekli teden se je nevarno poškodoval na motornem kolesu posestnik in lastnik večih hiš, okrog 50 letni g. Gajdek. S hčerko se je peljal na motociklu v smeri od Dobrovnika proti žitkovcem. Med potjo je dohitel voznika In se je tako nerodno izognil, da je zadel v os (Steel) voza, kar je bilo zanj usodno. Padel je ter si pri padcu zdrobil koleno in prelomil nogo. Hčerka je dobila le manjše poškodbe. Ponesrečencema je nudil prvo pomoč g. dr. Oršič, dobro vn iS ki zdravnik, ki je g. Gajdeka prepeljal v bolnišnico v Soboto in od tam v Maribor. Bolniku želimo skorajšnjega okrevanja, a na motorno kolo se mu najbrž ne bo več ljubilo. — Te dni dovršujejo na našem pokopališču mrtvašnico, ki nam je bila zelo potrebna. — Pretekli teden se je odselila od nas družina polkovnika g. Pera-čiča iz Beograda, ki je bila pri nas dalj časa na počitnicah. — Vsak dan po večkrat brni skozi našo občino špedicijskl avto g. Pergarja iz Tur-nišča, ki vozi 8000 kub. metrov drv iz gozda delniške družbe Našička v Soboto. — Tudi pri nas imamo zadnje čase mnogo dežja, zato smo v skrbeh, kako bomo spravljali otavo. Ce bo tako deževno vreme trajalo naprej, bo krompir začel gnlti, kot je to bilo lani. Posledice zadnjih deževnih dni se poznajo tudi v vinogradih, ker začenja grozdje gniti — Nekje v bližini hiše g. Solariča je udarila pred dnevi strela in je skoraj ubilo eno telico v hlevu.
Beltinci. Prejšnjo nedeljo so naši vrli m požrtvovalni gasilci proslavili 15 letnico svojega obstoja. V zvezi s proslavo so imeli tudi svojo veselico pri g. Pintariču, ki je bila zelo dobro obiskana, iz česar lahko sklepamo, da je ljudstvo društvu, ki je osnovano le v pomoč bližnjemu, naklonjeno. Nekega gospoda so pri zabavi v oči bodla in nekoliko motila odlikovanja g. Voroša, kar je izzvalo malo prepira in prerekanja. — Precej govoričenja, celo nepotrebnega, Je povzročila gradnja nove občinske tehtnice. Gotovim ljudem ni prav prostor, na katerem stoji, a drugi imajo zopet druge pomisleke. Sicer pa z nobeno stvarjo ni vsem ustreženo.
Dolnjelendavske gorice. Pretekli teden smo imeli mnogo dežja. Mestoma so bili taki nalivi, da so nam poti (klance) popolnoma pokvarili, zato dovoz do nekaterih krajev, dokler poti ne bodo popravljene, sploh ni mogoč. — Deževje zadnjih časov mnogo škoduje zorečemu grozdju, zaradi česar poka in gnije. Pridelek že sicer ne bi bil posebno obilen in če nam Bog ne da lepšega vremena, nam bo še to segnilo, da bo trgatev kaj žalostna. — V Biikešu se je pred kratkim pojavila griža, ki je zahtevala že več smrtnih žrtev. — Dne 29. avgusta v Lendavi živinskega sejma ni bilo. Bil je samo kramarski sejem, ki je bil še zadovoljivo obiskan.
Rok za vlaganje prošenj za sprejem gojencev v kmetijsko šolo v Bakičanu je podaljšan do 15. septembra 1938.
Noši rofras
Sv. Venče3lav. Umrl je Franc G o r j a n c , družinski oče, delavec v gornjebistriški tovarni. Dopolnil je komaj 26 let. Posvečen presv. Srcu je bil ves tih in skromen in preboječ, da bi si upal sam pomagati v prenaporni službi; tako je postal žrtev svojega pretežkega dela. Morala je priti njegova smrt, da so se razmere v tovarni zboljšale: sedaj se pri istem delu, ki ga je on sam opravljal, čredita dva delavca. — Rajnemu večni mir in pokoj, žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Barbara v Halozah. Dne 28. avgusta smo pokopali posestnika K o k o 1 Ivana iz Paradiža. Umrl je 26. avgusta po kratki bolezni. Pokojnik je dosegel lepo starost polnih 81 let. Zapušča vdovo in sedem preskrbljenih otrok, med katerimi je tudi sin, frančiškanski gvardian p. dr. Hadrl-
(Dopis iz obmejnega Remšnika)
V zadnji številki je »Slov. gospodar« poročal, da se je vršil pri nas tik ob severni meji v nedeljo, 28. avgusta, kmečki tabor pod pokroviteljstvom g. bana. Naš ljudski ban dr. Marko Natlačen je obmejne Slovence počastil z osebnim" obiskom in je bil na taboru glavni govornik, kar je posebno povzdignilo prireditev. G. ban je naslovil na obmejne prebivalce tako vsem umljive ter pomenljive besede, da zaslužijo, da si jih Slovenci ob severni meji nezabno vtisnejo v spomin. Ker je »Slov. gospodar« po kmečkih domovih na Radiu skoraj edino tedensko glasilo od nekdaj, nam gotovo ne bo odrekel naše iskrene prošnje in nam bo objavil zaradi našega spoštovanja ter ljubezni do bana njegov globoko zasnovan govor, katerega si bomo tiskanega lahko večkrat prečitali ter se bomo tudi ravnali po njegovih vzpodbudnih besedah. (Opomba uredništva: Radi ustrežemo želji obmejnega prebivalstva in prinašamo banov govor v izvlečku danes, ker v zadnji številki nI bilo več prostora za obširno poročilo o lepo uspelem
jan Kokol, ki je ie daljnih Brezij na Gorenjskem prihitel na očetov pogreb. Prišel je tudi sin Iva« iz Vuzenlce, kjer je postajenačelnik, In hči Lizik« iz Maribora, kjer je učiteljica. Ostali otroci so v domači fari. Pokojnik je bil dober krščanski oče in vzgojitelj svojih otrok, mož dela v mlajših letih, dober kristjan, saj smo ga velikokrat videli pri obhajilni mizi. Bil je v prejšnjih letih občinski odbornik občine Slatina, Odbornik cerkveno-kon-kurenčnega odbora, načelnik domače posojilnice, uradni cenilec itd. Napisal je nešteto testamentov, pogodb, prošenj in dajal nasvete, za katere so se nanj obračali v raznih sporih domačini. — Pogreba se je udeležila velika množica ljudi od hiše žalosti, kjer so cerkvene pevke zapele v slovo, in so se žalnemu sprevodu vedno priključevale med potom nove množice. Sprevod so spremljali štirje duhovniki. Na pokopališču so zopet zapele pevke in domači g. župnik se je spominjal rajnega s primernimi besedami. Pogreba se je udeležil tudi pokojnikov sosed državni poslanec g. Mihael Brenčič. Takega pogrebnega sprevoda ni bilo že od lani, ko smo pokopavali ob Petrovem gospo Marijo Grobler, mater našega g. župnika. Iz tega se vidi, kako narod spoštuje tiste starše, ki imajo sina duhovnika, žalujočim domačim izrekamo naše sožalje — rajnemu pa naj sveti večna luč!
Sv. Andraž pri Velenju. Po daljšem bolelia-nju je umrl Martin Ograjenšek, ugleden posestnik, star 61 let. Skozi 35 let je vzorno vodil lepo Grmovšekovo posestvo. Bil je vzoren sadjar, hmeljar, živinorejec in čebelar. Pred in po vojni je bil občinski odbornik. Njegova krščanska in gostoljubna hiša je znana daleč naokrog. Domači in sosedje ga bodo težko pogrešali Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov pogreb, kakršnega pri nas že dolgo ni bilo. Pevci so mu zapeli v zadnje slovo na domu in ob grobu. Zapušča ženo in več otrok, od katerih sta dva sina absolventa kmetijske šole. Naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Vid pri Planini. V Bogu je zaspala dobra krščanska mamica Terezija P e r t i n a č , po-sestniea v Podpeči. Njen pogreb je bil zelo lep. Hvaležnega srca in z globokim spoštovanjem so jo spremili na zadnji poti oni, ki jim je nudila prvo pomoč na tem svetu. Ob grobu ji je govoril g. župnik Jože Presnik prav lepe besede v slovo. Oni pa, ki jih je poneslask sv. krstu in so nekateri že v večnosti, so ji gotovo prišli naproti, da spremijo njeno dušo v kraj, kjer ni več trpljenja. žalujočim naše sožalje!
kmečkem taboru na Remšniku.) G. ban dr. Natlačen je med dragim polagal na srca naših obmejnih stražarjev naslednje:
G. ban o kmečki hiši in narodni zavesti ob meji
V stari Avstriji ni bil običaj, da bi na ljudska zborovanja prihajali najvišji predstavniki oblasti in zastopniki kralja. Kraljevi namestniki niso bili niti kmečkega rodu niti slovenske krvi. Na visoka mesta so mogli priti samo stanovi visoke aristokracije, grofje in baroni; za sinove, ki so se rodili pod preprosto streho kmečke hiše, so bila vrata do visokih državnih položajev trdno zaprtau Zato ti gospodje niso imeli smisla ne srca za preprosto kmečko in delavsko ljudstvo in na taka ljudska zborovanja, kakor je danes, tudi niso prihajali. Po drugi strani so pripadali bivši oblastniki drugi narodnosti, ne slovenski. Celo nižja mesta okrajnih glavarjev in predstojnikov sodišč so bila pridržana za sinove nemške narodnosti, Slovenec je le izjemoma in redko mogel priti na take po-" loža je in še to nikdar v severnih obmejnih kra-
6. Mm lica oiisticinSsni Slovenci m Radio
Jih, temveč le kje na Kranjskem, Goriškem ali na Krasu.
Zahvala kmečki hiši
Kako vse drugače je danes, ko vas, dragi kmetje, kot ein kmečkih staršev lahko pozdravljam v imenu najvišje državne oblasti. Za vse, kar imamo, se moramo mi Slovenci zahvaliti kmečkemu stanu in preprosti slovenski kmečki hiši. Največje može, ki smo jih imeli v svoji zgodovini, so nam rodile kmečke matere. Kmečka hiša nam je skozi stoletja in tisočletja ohranila naš narodni slovenski jezik, posodo našega narodnega duha. Kmečka hiša je bila, ki nam je razvija11 iz roda v rod našo slovensko pesem. Kmečki hiši se moramo zahvaliti, da so vaši lepi kraji še danes slovenski in jugoslovanski.
Slovenska narodna zavest naj čuva našo mejo!
Remšnik je znan po tem, da je bil že od nekdaj narodno zelo zaveden. Moja želja je, da bi po lepih remšniških gričih tudi v bodoče živeli zavedni Slovenci in zavedne Slovenke in da bi po vaših domovih vedno plamtela močna ljubezen do naše lepe jugoslovanske države. Kot Slovenci smo rojeni. Kakor ni mogoče, da bi se hrast pre-
tvoril v javor, tako ni mogoče, da bi Slovenec, j ki je rojen od slovenskih staršev, mogel kdaj postati kaj drugega; tudi če bi na zunaj kdaj zatajil svojo narodnost, bo po svojem bistvu in svojih osobinah ostal Slovenec, želim, naj bi zlasti tu na naši narodni in severni meji slovensko narodno zavest zvesto spremljala tudi močna jugoslovanska državna zavest. Ako bo naša meja trdna in močna, se nam ni bati ničesar. Potem bo tudi v notranjosti naš narod lahko mirno gradil na svojo kulturo in napredek svojega gospodarstva. S tem, da sem prišel med vas, sem hotel poudariti, kako veliko važnost pripisuje vlada in državna oblast tem našim obmejnim krajem, želim, da bi zlasti obmejni kraji bili v narodnem in državnem ožim visoko zavedni. Zavedajmo se, da kot Slovenci moramo ljubiti svojo državo Jugoslavijo. Nam Slovencem kot malemu narodu ni nikjer drugod pod božjim soncem prostora nego v Jugoslaviji. Samo velika Jugoslavija more zagotoviti nam Slovencem obstoj, napredek in bodočnost. Ta misel zlasti naj prodre v vsa vaša srca, v vse vaše domove in zajame slehernega človeka na naši narodni in državni meji. Naj vaš kmečki tabor obilno pripomore, da se ta želja izpolni!
Na Frevalje! Kako se bomo vozili v nedeljo, 25. septembra, na Preval je? Gor poj-demo z jutranjim vlakom, ki obhaja iz Maribora nekaj pred šesto uro in prihaja nekaj pred osmo na Prevalje. Vračali se bomo pa s tistim, ki odhaja ob tričetrt na tri s Prevalj. Do večera bo lahko vsak doma.
Prevalje. že razne prireditve, igre, shode, tabore smo imeli pri nas. Ali zdaj čujemo, da take še ni bilo, kakor bo v nedeljo, 25. septembra. Drug drugemu pravijo: Ali že veš, kaj bo dne 25. septembra? Menda pride sam dr. Korošec. Ljudstva bo toliko, da na sejmišču ne bo prostora. Zato bo tabor zadaj za britovškim zidom, tam, kjer gre pot proti Lahovniku.
Mladinski dan v Ribnici na Pohorju bo dne 11. septembra. Priredita ga fantovski odsek in dekliški krožek s sodelovanjem sosednih bratskih odsekov. Ob pol desetilj bo sprevod k Sv. Lenartu, kjer bo služba božja z ljudskim petjem. Popoldne bo telovadni nastop na novem letnem telo-vadišču. Člani in članice v krojih ste še prav posebno vabljeni! Pa tudi vsi prijatelji slovenske katoliške mladine! Sodeluje godba od Sv. Trojice v Slovenskih goricah.
Sv. Peter pri Mariboru. Naši slovenski fantje in dekleta imajo na Marijin praznik svoj dan. Na predvečer bodo kurili kresove po naših lepih gričih, na praznik popoldne pa bodo imeli ob treh svoj nastop pred farno cerkvijo. Pridejo tudi znani govorniki iz Maribora.
Cirkovce. Da naše Bralno društvo živahno deluje, je dokaz, ker imamo redne mesečne sestanke in smo si knjižnico močno povečali. Tudi na
igralskem polju delujemo z vso vnemo. 8. septembra (Mala maša) bomo igrali krasno igro »črna žena«. Prišli bi naj ljudje ter podprli naše društvo! Na svidenje!
Slov. Bistrica. Na Jernejevo nedeljo popoldne so igrali naši študentje v Slomšekovem farnem domu spevoigro »Kovačev študent«. Polni navdušenja in dobre volje smo Sli iz dvorane in vsak je želel, da bi igra trajala dalj časa. Dvorana je bila skoraj polna, toda še vendar ne dovolj, zakaj kadar igrajo farni študentje, takrat bi naj ne bilo farana, ki bi si ne vzel ure časa in ne šel pogledat, kako študentje nastopajo, da bi jim dal s svojo prisotnostjo še več poguma in priznanja za njihovo delo. želja je, da bi naši študentje ponovili svojo opero in da nam, če ne prej, drugo leto na Jernejevo privoščijo uro veselega smeha in lepega razvedrila. Vi, študentje, pa ne klonite! Naprej po začrtani poti in držite se svojega odseka- V slogi je moč! — Na praznik, 8. septembra, ponovijo naši študentje svojo igro na Spodnji Polskavi v dvorani g. Mohorka ob sedmih zvečer. Kdor še ni videl, naj gre pogledat!
Spodnja Polskava. Slovenjebistriški študentje priredijo na praznik, 8. septembra, ob sedmih zvečer v dvorani g. Mohorka šaljivo spevoigro »Kovačev študent«. Polskavčani! Dolžnost nas vseh je, da podpremo stremljenja slovenjebistri-ških študentov, posebno še, ker igrajo pri nas kot gostje!
Prevaljčani! Pišite znancem, da bo dne 25. seotembra velik tabor pri nas, in pova-¡bite jih, naj vas obiščejo!
Dopisi
Prevalje. V nedeljo, 4. septembra, je bil za našo faro lep praznik: novega župnika so nam Inštalirali, gospoda Matevža Močilnika. Bog blagoslovi novega pastirja naših duš! — Na tihem se že marljivo pripravljamo za zadnjo nedeljo v septembru, ko bo pri nas na Kari velik narodni tabor. Veseli smo, da so bile ravno Prevalje tebrane, in željno upamo, da bomo tudi mi mogli y svojem kraju pozdraviti našega voditelja dr. Korošca.
Prevalje. Dečle, ali že pripravljate nageljne, rožmarin in roženkravt, da bo pušeljcev kaj v nedeljo, 25. septembra?
Mežiška dolina. Skrajno slabo vreme imamo že nekaj časa. Kmetje ne morejo posušiti snopja, prav tako tudi tisti, ki so že pričeli s košnjo otave. Noči so prav hladne, kar je znak, da se bliža zima s prav hitrimi koraki, kajti vrhove Uršlje gore in Pece je že pred par dnevi pobelil sneg. — V nedeljo, 21. avgusta, so praznovali
planinci na obmejni Peci 20 letnico Jugoslavije. Proslava je bila združena z vsakoletnim matjaže-vanjem. Ze v soboto zvečer se je zbralo pri Ule-tovi koči veliko planincev, zlasti Mariborčanov. V nedeljo je v kapeli daroval sv. mašo mežiški g. kaplan Anton Boš tele. — Zaradi slinavke in parkljevke, ki se je pojavila v gotovih krajih naše banovine, je Nemčija zaprla državno mejo na Holmecu. Vse trgovine, ki se nahajajo na naši strani, so zaprte, ker ni kupcev iz nemške strani. Vsakega pa, ki hoče prekoračiti mejo, nemški organi temeljito pobelijo z razkuževalnim apnom. — Bele nogavice izginjajo. Pred zasedbo Avstrije po Nemčiji se je v naši dolini opazilo kaj malo belih nogavic, čim pa je Avstrija pripadla Nemčiji, so se pri nas pojavile bele nogavice. Nosili so jih celo taki, ki se jim je na prsih blestel znak viteške organizacije. Na povelje so jih seveda obuli tudi tisti, ki čakajo hitlerizem in njegove nauke kar z odprtimi ustmi. Sedaj pa ta čudna obmejna moda izginja, le tu in tam je še videti kako belo vrano. Prav bi bilo, če bi oblast stopila na prste vsem izzivačem, prav posebno pa še tistim, ki tako izzivalno robo pospešujejo in prodajajo. Le nikar preveč z rokavicami!
šentanel nad Prevaljami. Šentanelci so se že V stari Avstriji najbolj postavili, ko so branili svoje slovenske pravice. Tudi v nedeljo, 25. septembra se bomo, ko pojdemo na veliki tabor na Prevalje.
Kotlje. Hotuljci smo že kar slavni postali s svojo »Koroško ovsetjo«. Zdaj pa se že dajemo, kdo vse pojde v nedeljo, 25. septembra, na veliki narodni tabor na Prevalje. Moški pravimo, da pojdemo mi, ženske naj ostanejo za varuhe doma; ženske pa pravijo, da pojdejo one, ker so več storile za Jugoslavijo, ko so leta 1917. pobirale podpise za majniško deklaracijo. Vsi bi radi videli in čuli dr. Korošca.
šentjan pri Traberku. Dvajset let je minulo od onega znamenitega tabora, ki se je vršil pri nas. Letos bo velik narodni tabor na Prevaljah. Šent-janci pojdemo, kar nas bo moglo, 25. septembra na Prevalje.
črneče pri Dravogradu. V nedeljo, 11. septembra, bomo pri Sv. Križu imeli lepo cerkveno slovesnost. Dan Imena Marijinega obhajamo vedno prvo nedeljo po Mali Gospojnici in ta je največji letni cerkveni shod, ki se prične že na predvečer slovesnosti.
Guštanj. O velikih taborih smo brali v čase pisih in smo že mislili, da smo mi tu pod Uršljo goro in Peco pozabljeni. Zdaj čujemo, da bo tudi pri nas tak tabor. V nedeljo, 25. septembra, na Prevalje, kdor ni zaspan!
Guštajn. Lepo slovesnost so imeli predzadnjo nedeljo v Guštanju. Odkrili so na cerkvenem pročelju dve spominski plošči v svetovni vojni padlim vojakom. Slavnost odkritja je priredila tamošnja strelska družina. Pri slavnosti so bila po delegatih zastopana sledeča društva in organizacije: Zveza bojevnikov, Legija koroških borcev, Majstrovi borci, gasilska župa, navzoč je bil zastopnik okrajnega glavarstva g. tajnik Rudolf Smerdu, narodni poslanec g. Karel Gajšek, guštanjski župan g. Kotnik Dominik s celokupnim občinskim odborom. Ob pol desetih se je začela slavnost na trgu, ki je bil ves v zastavah. Govorili so zastopniki omenjenih društev. Po slavnosti je bilo cerkveno opravilo v župni cerkvi, ki ga je opravil predsednik Zveze bojevnikov g. Mirko Ratej. Po sv. maši je g. župnik Barbič Mihael blagoslovil spominski plošči, nato so bile molitve za umrle, pevski zbor pa je zapel pesem »Oj Doberdob«. Pred plošči je bil položen lep lovorov venec.
črna. AH veste, kaj bo 25. septembra na Preval jah? Vprašajte Možičarje!
Mežica. V nedeljo, 25. septembra, na Prevalje na koroški narodni tabor!
Vuzenica. V nedeljo, 25. septembra, bonao Sli na Prevalje na tabor, da vidimo in ftujemo naše voditelje.
Sv. Anton na Pohorju. Častilce sv. Antona Padovanskega opozarjamo, da bomo obhajali v dneh 10. septembra, ko imamo »večno molitev«, ▼ nedeljo, 11. septembra in dne 12. septembra tridnevnico ▼ opomin na posvetitev naše, daleč enane romarske božje poti pred 60 leti po takratnem Škofu dr. Jakobu Maksimilijanu Ste-pižniku. Tridnevnico bo vodil pater frančiškan iz Maribora. Tridnevnico hočemo obhajati v duhu pokore in prave pobožnosti ter hvaležnosti do našega velikega in mogočnega priprošnjika sv. Antona Padovanskega.
Ribnica na Pohorju. Naša Jugoslavija je kakor vsaka mati: tistemu otroku prej ureže kruha, M je bolj lepo okoli nje, kakor pa tistemu, Id se kje ob strani kuja in godrnja. V nedeljo, 25. septembra, bomo tudi mi Pohorci pokazali, da •e zvesto oklepamo Jugoslavije in našega voditelja dr. Korošca: kar nas bo le moglo, pojdemo na Prevalje na veliki narodni tabor.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Tukajšnja živinorejska zadruga priredi v torek, 13. septembra, pri župnijskem kozolcu v Šmartnem premova-nje rodovniške živine. Razstavljenih bo. v skupnem 61 glav. Zadruga obstoja že sedem let in je s pametno selekcijo dosegla v pogledu izboljšanja marijadvorskega goveda že dokaj lepe uspehe.
Sv. Peter pri Mariboru. Mati božja na Gorci varuje Slovenske gorice, obrastle z rodovitnimi vinogradi, neurja in toče. Vsak teden je vremenska sv. maša pred Marijin oltarjem, da bi Mati božja čuvala, kar je zrastlo po trudapolnem delu. Ima pa Mati božja na Gorci tako čudovito lepo svetišče, da se ga človek skoraj ne more iiagledati. Na oltarju kraljuje naša Zavetnica, vsa njena cerkev je pa umetniško slikana, da mora vsakega prevzeti in ne bo nikdar več pozabil svojega obiska pri Materi božji na Gorci. Na Marijin praznik, 8. septembra, bomo z veličastnim romanjem slavili v tem svetišču našo Mater. Na predvečer bo ob šestih pridiga, v mraku pa rimska procesija. Pridite, da počastimo skupno našo Mater usmiljenja!
Sv. Peter pri Mariboru. Letos je v nekaterih delih naše župnije splošno dobra sadna letina in tudi vinogradi kažejo dobro. Pridnost in podjetnost Sentpetrčanov je bila dobro poplačana, posebno še, ker so zelo lepi izgledi za sadno trgovino. Dobro bi bilo, če bi se letos farani spomnili, da lahko pride za enim dobrim letom več slabih in da lahko še marsikoga obišče nesreča.
Ernest Kundt, parlamentarni voditelj sudctskik Nemcev
Holandska kraljica Viljemina je obhajala 40 letnico vladanja. Na sliki vidimo kraljico, ko je postala vladarica z 18 letom.
Angleški kapitan Jurij Eyoton je dosegel g svojim avtomobilom rekordno brzino 558,33 km na uro. Dirkalni avto ima 18.000 konjskih sil.
Na polju iznajdb gledanja na daljavo (televizija) je razstavljen v Londonu majhen sprejemnik v obliki telefonskega slušala. V vdolbini za govorjenje je nameščeno steklo, na katerem se prikaže iz daljave slika onega, ki telefonira.
Predsednik Združenih držav Severne Amerike Roosevelt se še ni odločil, ali bo kandidiral v tretjič za mesto predsednika
Ameriški orjak Robert Wadk>w iz Al to na v severnoameriški državi Illinois
Kdor ve za nesrečo, se ji lahko ogne. Zato bo prav storil oni, ki bo kake dinarčke dal na stran in jih varno naložil v domači hranilnici. V teku 31 letnega obstoja naše hranilnice je bil že marsikdo rešen najhujde denarne stiske in mu Je bilo v veliko pomoč v nesreči ugodno denarno posojilo. Koliko revnih je prišlo zaradi ugodnega odplačevanja dolga pri posojilnici do svoje kravi-ce, do lastne strehe itd.! V dobi najhujše denarne krize je naša posojilnica po uvidevnosti odplačevala tudi večje vsote vlagateljem, ki so po malem zbirali in s pridnostjo veliko nabrali. Nič ni šlo v izgubo, kakor so nekateri plašili. Nove vloge so pri nas vedno razpoložljive. Vse poslovanje je že normalno, šentpetrčani, zbirajte in množite, s tem boste gradili blagostanje svoje lepe župnije in na ustanove, ki so čisto vaše, bodite ponosni!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Občinski odbor mar ježke občine je na redni seji soglasno sklenil, da imenuje g. Pranja Žebot, predsednika okrajnega cestnega odbora v Mariboru, ki ima glavne in nevenljdve zasluge pri gradnji banovinske ceste Sv. Peter—Ložane, za častnega občana.
Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo, 21. avgusta, je naša župnija po petih letih spet doživela lep praznik, dan nove maše, katero je daroval g. gkotfič iz kapucinskega reda. Vsa fara se je pripravila na to slovesnost. Ugledna družina Sko-fičeva v Zg. Dupleku v bližini dravskega mosta je dala dva duhovnika, namreč sedanjega g. no-
vomašnika ta g. Marka Skofifi, župnika pri Kapeli pri Radencih, kateri Je stric novomašniku. Novomašnikov oče Je podžupan In cerkveni ključar naše fare, oziroma občine ter Je sina edinca dal za blagor duš In duševni napredek naroda. Družini Skofičevi častita vsa župnija k temu lepemu prazniku!
Sv. Urban pri Ptuju. 30 letnico mašništva Je Obhajal g. Ivan Razbomik, župnik pri Sv. Urbanu nad Ptujem. Od leta 1927, od kar vodi precej obsežno urbansko župnijo, gleda za dobrobit žup-Ijanov ter po očetovsko skrbi zanje. Kot član okrajnega cestnega odbora je uredil prometno zvezo k Sv. Urbanu. V letu 1937 je postavil nov farna dom, kar je edino njegova zasluga ter ponos fare, ta sicer brez denarnih žrtev župljanov. Ob 30 letnici mu želimo, naj ga dobri Bog ohrani zdravega ter mu da dočakati, da obhaja še zlato in biserno obletnico svojega truda, polnega duše-pastirstva. — Hvaležni Urbančani.
Sv. Marjeta niže Ptuja. V nedeljo, 4. septembra je bdi pri nas ustanovni občni zbor odseka Maistrovih borcev. Pristopilo je 30 članov, da tako v skupni organizaciji laže dosežemo po tolikih letih svoje pravice. — Pogostno slabo vreme močno nagaja pri sušenju otave; prav tako so močno oškodovani čebelarji, ki jim bodo čebele nabrale komaj za zimsko zalogo, nič pa za njihov trud.
Veržej. (Proslava prostovoljne gasilske čete.) Na Murskem polju, sredi bujnega polja, ob robu lepih gozdov, ki obdajajo reko Muro, leži sicer majhen, a prijazen trg Veržej. Pestra je njegova preteklost, saj ima trg zgodovine v tolikem obsegu, kakor noben kraj našega ljutomerskega Okoliša. V zgodovini je zapisano ime vojvodske-ga dvorca, katerega prvi posestniki so bili baje iz Sumadije, in zgodovinsko pomembna je tudi uniformirana trška garda, katera je svoj čas strahovala roparske Kruce. V tem Veržeju pa Obstoja ta deluje že 58 let prostovoljna gasilska četa. Leta 1888 so jo ustanovili požrtvovalni tr-žani s namenom, pomagati bližnjemu v nesreči. V teku svojega obstoja se je ta četa pod vodstvom delovnih ta pridnih odborov tehnično tako izpopolnila, da poseduje že dalje časa tri brizgalne. Vendar to še nI bilo dovolj. Delavni in marljivi Odbori so z varčevanjem društvenega premoženja ]Jripomogli četi do lepe vsote, katero so naložili v domači posojilnici. In končno je prišel čas, ko se uresničuje lep načrt, ko prehajajo v dejstvo že dolgo časa obstoječe želje članstva. Četa si je nabavila avtpmotorno brizgalno. S to nabavo se Je četa tehnično povzpela na tako višino, da je danes glede tehnične opreme na drugem mestu v ljutomerski gasilski župi, saj bo v bodoče lahko postavila na kraj nesreče v domačem kraju v teku par minut kar štiri brizgalne. Blagoslovitev nove avtomotorne brizgalne bo v nedeljo, 11. septembra, v Veržeju ter bo zvezana z gasilskim župnim izletom ljutomerske gasilske župe. Tovariši gasilci! Naj ne bo nobene čete, ki fi se gasilske proslave v Veržeju 11. septembra ne udeležila. Prvikrat vas kliče naša četa, prvikrat se vrši v Veržeju župni gasilski izlet. Naš prijazni trg vas pričakuje z ljubeznijo in tovariško vdanostjo. Pridite polnoštevilno! Odzovite se vabilu, katero ste prejeli! Poskušali bomo poskrbeti, da se boste v naši sredini počutili res kot tovariši. Čim več nas bo, tem večja ta veličastnejša bo manifestacija one organizacije, ki zasleduje tako lep, tako vzvišen cilj: Bližnjemu na pomoč! Vse čete, ki se bodo udeležile naše blagoslovitvene slovesnosti, prosimo, da bod« najkasneje ob 8.30 na zbirališču, da se celoten spored izvrši točno, brez nepotrebnih zamud. Torej, tovariši gasilci, dne 11. septembra vsi v Veržej! Na pomoč! j Ptujska gora. V korist popravila starodavnega ¡svetišča Matere božje na Ptujski gori bo v ne-
Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje In s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. (OgL reg. S. br. 30.474/35.)_1138
deljo, 18. septembra, velika tombola z bogatimi in lepimi dobitki Začetek ob treh popoldne. Tablica stane samo 2 din.
Za vrč. Kakor nekdaj, se tudi sedaj, ko začne grozdje postajati mehko, postavljajo vrh vinskih gričev klopotct Od majhnega pritlikavca do močnega orjaka, kakor da bi se zavedal svojega dostojanstva, s svojim več kilometroy daleč slišnim glasom oznanja, da je muke polno delo v vinogradu končano in da se bliža trgatev. Letos ti klopotci — kakor da bi poznali stanje svojih gospodarjev — skoraj mirujejo in če se oglasijo, je njih glas nekam turoben, kakor obupni glas vtopljenca na pomoč. Mučno, z znojem prepojeno delo v vinogradu je končano, a sedanje neprestano deževje pokaplja naše skromne nade. Trgatev se bo opravila tiho, brez veselega petja mladih bralk in vriskanja brentarjev, kot je bilo to nekdaj v navadi. Naši kameniti vinski griči so za vsako drugo kulturo nesposobni in ni v občini pet odstotkov družin, ki bi si doma pridelale dovolj živeža. Večinoma vsi morajo živež kupovati in to z zaslužkom 5—7 din dnevno brez hrane. — Poslanim opominom davčnega urada
—	edini, ki se nas spominja in ne pozabi na nas
—	ne bo mogoče ugoditi. Prišli bodo rubeži in zopet stroški...
Loče pri Poljčanah. Dolgo je že tega, kar smo se zadnjič zglasili. Pa mislite, da smo ta čas spali? Kaj še! Spimo samo ponoči, a še takrat ne vedno in ne vsi, če nanese druga prilika. Zlasti če koga zamika ponočevanje in dekliški nagel jčki. Hm! Sicer pa nas je zloglasni Koder dolgo spravljal v strah. Toda zdi se nam, da so ga ljudje dostikrat videli le v svoji bujni domišljiji. Sedaj smo se tega že tako navadili kot vsakdanjega kruha. Radovedni smo le, koliko časa bo še strašil tod okrog. — Tudi novo mašo smo imeli letošnje poletje. G. novomašnik ni sicer iz naše škofije, a njegov oče je doma iz Loč in zato smo prav veseli, da je hotel g. novomašnik napraviti župniji kakor sorodnikom to veselje, da je prvo svojo najsvetejšo daritev daroval Bogu v naši sredi. Vemo, da bi radi vedeli tudi za gospodovo ime. Evo ga: Rupnik Otmar se zove in piše. Po materi je zamejski rojak in zato je tudi študiral v Grazu. Naj Bog blagoslovi njegovo pot! — Agilni in delovni smo pa tudi. Naša gasilska četa na Zbelovem si hoče zgraditi svoj dom. Težko se v teh časih človek odloči za kaj takega, kar stane poleg dobre volje in lastnega dela tudi denar. Zato tem bolj četi na Zbelovem častitapio, da se je odločila za to, da si v teh časih postavi svoje ognjišče in zbirališče. Temeljni kamen novi stavbi smo že blagoslovili ob precejšnji udeležbi ljudstva, čeprav so iz nebes pošiljali svoj blagoslov v obliki naliva. Po blagoslovitvi se je pa razvila neprisiljena veselica v prostorih gostilne Salamon na Zbelovem. — In letošnji tabori?! Mislite, da so šli mimo nas? Kje pa nas sme manjkati? Vsepovsod smo bili. Na mladinskem v Ljubljani in še drugih, a najbolj smo se navduševali za mariborskega, a žal ga nI bilo. — Dne 9. oktobra pa vas vabimo na sadjarsko razstavo v Loče, ki jo prireja podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva iz Spodnjih Laž v hiši g. šketa. Pokazati vam hočemo, da tudi pri nas raste sadje, ki je primerno za krhlje, pijačo ta tudi za izvoz. Na svidenje!
Socka pri Novi cerkvi. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa si je po velikem trudu in v zaupanju na blaga srca naših prijateljev nabavila novo
motorno brizgalno, katere blagoslovitev bo v nedeljo, 11. septembra, ▼ primeru slabega vremena ta dan pa v nedeljo, 18. septembra. Blagoslovite^ bo izvršil naš g. dekan Pavel Žagar. Zjutraj b<i sv. maša za vse žive ta rajne dobrotnike gasilska čete, popoldne pa bodo v Socki večemice ta bla-goslovitev z govori, deklamacijami, gasilska vaja, nato vrtna veselica s srečolovom ta drugim pestrim sporedom. Igrala bo priljubljena godba Malih dol. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo dolga na brizgalni, ste vsi prijatelji gasilstva prisrčno vabljeni!
Šmarje pri Jelšah. Kaj takega pa v našem lepem kraju še nismo imeli, kakor je bilo obha-janje zlate sv. maše našega rojaka g. monsgra. Vreže Janeza dne 21. avgusta. »Jubilejni pripravljalni odbor« velike fare ta obširne občine je storil pač vse za čim lepšo proslavo, kar mu j« bilo mogoče. Ves trg je bil brezizjemno okrašen z zastavami, na vseh koncih in krajih so s smrekami, venci, šopki ta slavoloki ozaljšali ceste ta hiše, na predvečer pa je bila ob vsesplošni razsvetljavi mimo mnogoštevilnih lampijonov ta pomenljivih transparentov veličastna baklada ta po lepo uspeli podoknici se nam je v Katoliškem domu nudila od Marijinega vrtca in Marijine družbe, fantovskega odseka ta pevskega društva mojstrsko izvežbana ta nad vse ljubko uspela akademija, med katero je bila slavljencu izročena krasna diploma častnega občanstva. Ni čudo, da nas je bilo na dan slave kot »listja ta trave« zbranih, da vidimo še vedno bolehavega g. jubilanta dn poslušamo prelepo pisano častit-ko našega prevzvišenega g. škofa Ivana Jožefa, ki jo je v zvezi s svojim slavnostnim nagovorom prečita! g. stolni prošt dr. Maks Vraber. — Pač res, da tako redke pa tako veličastno obhajan« slovesnosti naši ljudje vse žive dni ne bodo pozabili ta objavljamo to, ker se vsepovsod skoraj le o tem govori.
Sv. Rok-Smarje. Vsem ljubim romarjem naznanjamo, da bo tukaj velik shod prihodnjo nedeljo, ko posebej pri Marijinem oltarju obhajamo god svoje nebeške Matere ta obenem skupna zahvalo Bogu izrečemo ali zapojemo, da je na čudežni način rešil požara nad vse dragocen® cerkev, ki je 8. septembra 1929 že nad velikimi vrati začela goreti. Sv. maše bodo to nedeljo, 11. septembra, trikrat: ob šestih, ob devetih ta slovesna ob desetih z zahvalnico. Ker pa bodici marsikateri ljubitelji naše cerkve ta krasnega razgleda to nedeljo zadržani zaradi ljudskega" tabora v Rogaški Slatini, oziroma pri Sv. Križu, zato se bo tonedeljska pobožnost ponovila v nedeljo na to, tedaj 15. pobinkoštno nedeljo, dn« 18. septembra, s pozno službo božjo.
Podčetrtek-Imeno. Znani dopisnik »Nove dobe« iz Podčetrtka že v več zaporednih številkah T tem listu blati sedanji občinski odbor, župana; posamezne odbornike, gasilsko četo v Imenera itd. Za te članke sploh ne bi vedeli, ako ne H dopisnik obenem nekaterim začasno naročil ta upamo tudi plačal »Nove dobe«. Ne bomo odgovarjali na razne napade ta predbacivanja, ke£ se nam dozdeva preponiževalno, prerekati se ■ tem človekom. Kaj ta kako se dela pri občini ta kako se gospodari, to pa vedo naši volilci sami in njim nI potrebno razlagati po časopisih. Da dopisnik tega ne vidi, je pa krivo to, ker tal« preveč JNS kolesc v glavi, ki se mu včasih vrti* jo zmešano. Povemo le toliko, da so naši občani devetdesetodstotno pristaši JRZ ta bodo tudi taki ostali, nikoli pa ne bodo pristaši JNS, ki je tudi pri nas v konkurzu. Ponosni smo, da je župan K vsi občinski odborniki brez Izjeme pošteni rnožj«^1 ki imajo mirno vest ta se nI nikoli nobenega dol«' žilo kakega hudodelstva ali kake druge umaza* nije, zato tudi nosijo pokonci glave ta al upa,}| vsakemu pogledati naravnost v oči. Vamo p»
tudi, da je resničen pregovor, ki pravi, da Bog ne posluša, kar osel trobi.
Sv. Vid pri Planini. Pred nekaj meseci smo poročali, da se je lotil naš g. župnik Jože Presnik popravila šentvidske podružnice Sv. Križ na Je-Eeru. Sedaj javljamo veselo vest, da je delo dovršeno. S pomočjo požrtvovalnih okoličanov in drugih dobrotnikov Sv. Križa se je posrečilo pre-
noviti od znotraj in zunaj to nekdaj tako daleč naokrog znano božjepotno cerkvico.
Sv. Vid pri Planini. Gasilska četa je 21. avgusta ob obilni udeležbi proslavila peto obletnico smrti pisateljice Anice Vamprehtzamer, rojakinje iz Planine. Popoldne je bila igra na prostem v trgu »Za staro pravdo«, ki Jo je spisala pokojna pisateljica.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.	.i
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—, (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava losebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm' )in 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača že Din 3.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer M ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2—, sicer se ne odgovarja.
Novice iz drugih držav
Fričetek kongresa narodnosocialistične stranke v Niirnbergu. Dne 5. septembra se je pripeljal Hitler iz Münchena v posebnem vlaku v Nürnberg, kjer bo zbranih v dnevih kongresa stranke do 200.000 uniformiranih in vseh pa 800.000 pristašev ter 15.000 vojakov, kateri bodo sodelovali pri vojaških paradah. V Nürnberg so se pripeljali zastopniki raznih držav, da slišijo velik Hitlerjev govor, kateremu pripisujejo največjo važnost zaradi položaja v osrednji Evropi..
Domače novice
Novi predsednik mariborskega okrožnega sodi-
iča prevzel posle. Novo imenovani predsednik mariborskega okrožnega sodišča g. dr. Adolf Hudnik je prevzel zadnji ponedeljek, 5. septembra, posle. Novi predsednik se Je rodil leta 1892 v Ljubljani. Služboval je nekaj časa pri okrajnem sodišču v Ptuju in nato Je bU ves čas pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Novi predsednik je na glasu kot zelo dober pravnik ter vesten uradnik.
Občni zbor ZAKŠ. Zveza absolventov kmetijskih šol vabi vse člane Z|AKŠ, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11 v dvorani restavracije pri Levu v Ljubljani, Gosiposvetska cesta. Dnevni red je nad vse važen (sklepalo se bo o predlogih okrožja Maribor), zato je udeležba za članstvo obvezna. Zaradi občnega zbora ZAKŠ se seje podružnic ma riborskega okrožja ne bodo mogle vršiti. Nepreklicno se pa vrši okrožna seja dne 18. septembra, kot je bilo že objavljeno.
Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi dne 2. in S. oktobra izlet v Trst, Gorico, na Sv. goro, Do berdob, Oslavijo in Kal varijo. Celokupno potovanje z vožnjo, prehrano, prenočiščem in s skupnim potnim listom stane 210 din. Za potovanje sta potrebni dve sliki in potrdilo okrajnega načel-stva, da ni zapreke za potovanje v inozemstvo. Za prijavo ima Zveza posebne prijavnice in naj jih interesenti zahtevajo. Prijave se sprejemajo do 15. septembra pri Zvezi bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25.
Dvodnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 19. in 20. septembra. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18. Udeležbo je javiti ravnateljstvu šole najkasneje do 3.8. septembra.
Padel v planinah 5 m globoko. Na Mrzli gori V Savinjskih Alpah je padel pri plezanju pet metrov globoko 26 letni pogodbeni poštar Oskar Majcenovič iz Radmirja pri Ljubnem in se je nevarno potolkel po glavi in vsem telesu. Ponesrečenega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Vlom v blagajno konzuma. V Nazarju so vlomili neznanci v noči skozi okno delavskega kon-saima. Navrtali so železno blagajno in odnesli 10.901 din gotovine.
V prepiru zabodel brata. Mihael Oblak, 26 letni rudar iz Gabernega pri Laškem, se je vračal Eadnjo soboto iz neke krčme. Na cesti se je spri s svojim bratom, kateri je uslužben kot kopališki delavec v Laškem. V prepiru je zabodel slednji brata trikrat v prsa. Nevarno do pljuč ranjenega Mihaela so oddali v celjsko bolnišnico.
Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je ta teden dopoldne in popoldne, oh nedeljah in praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek dne 8. septembra. Državni uslužbenci In manj premožni uživajo daljnosežno znižanje Šolnine! 1362
Naša društva
Limbuš. Rama ob rami so mladi fantovski odseki iz Radvanja, Limbuš a in Ruš v soboto, dne 8. septembra, pričarali v okusno odičeno letno gledališče pri cerkvi v Limbuäu ob večernem mi-
ru do 400 gledalcev, V so vidno ganjeni zasledovali versko mistično Igro »Slehernik«. Priredite' lje in občinrtvo je pozdravil g. župnik Andrej Bračič, ki je z vidnim veseljem naglašal junaški razmah katoliške mladine. Nato je katoliški akademik občinstvu razložil zgodovino in socialno zgodovino svetovno znane in povsod priljubljene verska igre in njegova beseda je šla iz srca v srce, da so se gledalci resno poglobili v verski misterij Igre, ki je bila obenem živ opomin za versko in socialno usmerjenost. — Vsi sodelujoči so se potrudili, da je bila igra res izvrstno podana in ljudje so bili jako zadovoljni, želijo le, da bi še večkrat nastopili s tako lepo igro!
Leše na Koroškem. V nedeljo, 11. septembra, bo, kakor smo že objavili, kmečki tabor na Le-šah. Ob 8.30 bo blagoslovitev sadne sušilnice pri Popu, ob 10 pa sv. maša v cerkvi. Ob 15 domača igra Kuharjevega Anzija »Koroška ovset« in ribolov pri Pristavu. Vabimo črjane, Mežičane, Prevaljčane, Guštanjčane, Hotuljce, Traberčane, šentdanijelce in še druge prijatelje našega kme ta, da pridejo v nedeljo na Leše!
Sv. Jurij ob Sčavnici. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita javni telovadni nastop dne 18. septembra.
Sobota. Naše prosvetno društvo priredi 9. oktobra v Soboti tombolo, ki bo ena izmed največjih, kar jih je bilo do sedaj v Prekmurju. Poleg 21 tombol bo še nad 600 drugih lepih dobitkov v vrednosti nad 10.000 din. Ko vam bodo nudili srečke posamezniki ali prosvetna društva, jih nikar ne odklonite, saj stane karta samo 3 din.
Griže pri Celju. Sedaj, ko povsod napreduje katoliška prosveta, tudi mi Grižani nočemo zaostati, V dokaz temu hočemo prirediti 18. septembra velik katoliški prosvetni tabor v Grižah, združen s 45 letnico prosvetnega društva v Grižah. Spored Ob 9 zbiranje in nato odhod k sv. maši, ki bo ob 9.30. Po sv. maši zborovanje. Ob 15 telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Da bo naša prireditev čim sijajnejša, najvljudneje vabimo vse bratske odseke in dekliške krožke.
Dobrna pri Celju. Katoliško prosvetno društvo priredi 11. septembra popoldanski prosvetni tabor, združen s telovadnim nastopom celjskega fantovskega okrožja. Nastopi tudi celjska telo vadna vrsta na krogih, drogu in bradlji. Po telo vadbi bodo govorili g. dr. Hanželič, g. Cimper-man in drugi. Da pokažemo naše vrste domačinom in gostom v zdravilišču, ste vabljeni zlasti bližnji odseki in društva, pa tudi daljni ne izosta-nite in izrabite priliko ter si oglejte naš prijazen kraj in zdravilišče. Narodne noše dobrodošle! Sprejem ob 13. Na veselo bratsko svidenje na Dobrni v nedeljo, dne 11. septembra!
Naši rajni
St. Ilj v Slov. goricah. Mrtvaški zvon je zapel 31. avgusta tužno pesem in oznanil po župnij smrt 78 letnega posestnika v Ceršaku Franca F e r k. Bil je dolgoleten naročnik »Slov. gospodarja« in skrben oče 14 otrok. Rajni je bil zna-čajen mož in dober katoličan, ki ni nikdar zamudil sv. maše in bil vsak prvi petek in nedelje pri obhajilni mizi. Mnogo je skrbel za cerkev in bil velik častilec presv. Srca Jezusovega. Pogret je bil 2. septembra ob obilni udeležbi ljudi, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Mrtvaški sprevod je vodil g. kaplan Raušl, sv. mašo zadušnico pa je služil g. župnik in sv6tnik E. Vračko, ki se je pri grobu poslovil od pokojnika in orisal njegovo življenje. Ljubi Bog naj bo rajnemu obilen plačnik — žalujočim pa naše sožalje!
SLUŽBE:
Učenca za trgovino, močnega, poštenih staršev, sprejmem. Andrej Kačičnik, Loče.	134€
Učenza za sodarsko obrt takoj sprejmem. Turnšelt Florjan, sodarstvo, Dramlje pri Celju. 1344
Iščem službe oskrbnika. Absolvent kmetijske šole z dobrimi spričevali, vojaščine prost. Jane-ževci 14, Sv. Urban pri Ptuju.	1348
Za Slov. gorice se rabi viničarska družina z najmanj štirimi delovnimi močmi. Prejemki znašajo glasom viničarske pogodbe: 200 din mesečno v gotovini za viničarska dela, prosto stanovanje, mes. 1 zl. meter drv, 30 litrov sadjevca ter deputatno zemljišče v izmeri poldrugega hektara. Dnina znaša 8 do 12 din. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj je poslati pod »Graščina 1345« na uprave. »Slov. gospodarja«.
Dopisi
Stari trg pri Slovenjem Gradcu. V nedeljo, dne 11. septembra, bo takoj po prvem sv. opravilu (ob 7.15) važno predavanje o potovanju po Nemčiji. Predavatelj je bil letos tam in bo razložil, kaj je vse zanimivega videl in slišal. Kdor bi rad slišal resnico, naj pride poslušat!
Štiričlanska družina z večletnimi spričevali išč« službo viničarja ali majerja. Preizkušen v sadjarstvu in vinogradništvu. Naslov v upravi.
1339
Sprejmem 14—15 let starega fanta. Alojz Vom-bek, Rošpoh 10, Pesnica.	1334
Sprejmem mizarskega vajenca in pomočnika.
Naslov v upravi.	1338
Pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna M. Strouhal, Sv. Jurij ob Taboru.	1338
Zanesljivega viničarja s tremi delovnimi močm!, če mogoče z znanjem nemščine, brez otrok, sprejme Rogina, Slivnica pri Mariboru. 1353
Iščem pastirja. Bračko Jožef, Vodole, Sv. Peter pri Mariboru.	1354
Iščem službo kuharice ali gospodinje. Naslov V upravi.	1364
Viničarja, treznega in poštenega, z najmanj 6—T delovnimi močmi, išče Twickel-novo posestvo, Krčevina pri Mariboru, Tomšičev drevored L
1364
Viničarja s štirimi do petimi prvovrstnimi delovnimi močmi, vsi nad 16 let stari, sprejmem pod dobrimi pogoji s 1. novembrom 1938. Takojšnje ponudbe je poslati na K. Cermelj, veletrgovina vina, Ljubljana, Dvo rakova ulica št. 12.
136&
Viničar, vinogradniško izvežban, z najmanj štirimi delovnimi močmi, se sprejme. Maj s ter, Kogel, Velika Nedelja.	1369
STANOVANJA IN OSKRBA. '
Dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Rubin Angelina, Lorbekova 5, Nova vas, Maribor. 1355
POSESTVA:
Posestvo, njive, travniki, gozdovi, blizu tovarn«, ob banovinski cesti, se proda. Naslov v upra1^ pod »Ptuj-Rogatec 1361«.
Prodam malo posestvo, zidana hiša, vinograd S branjem, njiva, sadonosnik. Perša Anton, Zg. Voličina 114, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1361'
RAZNO:
Sode vseh velikosti iz cepanega ali rezanega lesa Vam napravi dobro in poceni Ledinek Pavel, sodar, Maribor, Gozdna 6.	1363
Kmetje, pozor! Proti slinavki in parkljevki je za razkuževanje najboljše sredstvo apno. Vedno je na zalogi v trgovini Andrašič, Maribor, Vodnikov trg.	1365
Prodam vinski sod, dobro ohranjen, 1350 litrov, po 0.50 din, en kompleten ročni stroj releznjak, boljše vrste, lani nov, za 700 din. Topolovec Vinko, Podlehnik pri Ptuju.	1370
Kdor oglašuje — napreduje!
Kmečka trgovina
Trgovina s sadjem
Iz poročila Sadjarske informacijske pisarne v Mariboru:
Tudi v tem tednu trgovci niso veliko nakupovali sadja, ker pač še nimajo novih uvoznih dovoljenj za Nemčijo, stara dovoljenja so pa že izčrpana. Kolikor se je pa sadja nakupilo, so ga trgovci spravili v skladišča. Cene sadju so bile neizpremenjene, pri kmetih se sadje nikjer ni nakupovalo izpod 2.50 din. Pri Sv. Lenartu je bila pred kratkim cena jabolk pri kmetih še vedno 2.85 do 2.90 din za 1 kg. Cena jabolk na ¡mednarodnih trgih je jako čvrsta in vlada na večjih mednarodnih tržiščih naravnost veliko pomanjkanje jabolk, tako da bomo brez skrbi lahko vsa zimska jabolka prodali po zelo ugodnih cenah. Na inozemskih tržiščih vlada zelo veliko zanimanje in povpraševanje za našim sadjem. Seveda še sedaj zimska jabolka niso godna Za obiranje in prodajo in je iz tega ozira zelo prav, da v tem času ni na razpolago veliko izvoznih dovoljenj, želeti je samo, da bi v bodoče Beograd dajal jasnejše in točnejše informacije O sadni trgovini, stanju marke in o vsebini sklenjenih pogodb, da bi se temu primerno ravnali. Velika krivica nad našim narodom je tudi v tem, da se ne izdajajo tiskovine v slovenščini, kar dela velike preglavice predvsem sadnim kontro-Hftrjom. člen 3. ustave se je prezrl.
Potreba kratkoročnih kreditov
Da je v trgovini s kmetijskimi pridelki tolika negotovost in popustljivost od strani kmetov pri Cenah, je v veliki meri krivda v tem, ker kmetij® še vedno ne dobe na razpolago kratkoročnih posojil. Ker pa denarne stiske tirajo kmeta v obupen položaj, pač da svoje pridelke za vsakršno ceno, ki mu jo kdo nudi. Primer: Kmet v Slov. Bistrici je v hudi denarni stiski in sklene prodati del gozda, ki je vreden okrog 50.000 din. Kupci, videč, da je kmet v stiski, mu nudijo sa-rno 20.000 din, upajoč, da se bo kmet pod silo razmer vdal V stiski se kmet obrne na posojilnico, ki je bila baš preosnovana v osebju. Ta mu priskoči na pomoč ter mu posodi 20.000 din za tri mesece. Kmet se reši in ker ni v stiski, proda končno gozd za 50.000 din ter v treh mesecih z obrestmi vred vme posojilo. Tako mu je posojilnica rešila 30.000 din. Koliko je takih in slič-nih primerov po deželi in koliko narodnega bogastva bi se prihranilo, ko bi posojilnice spet enkrat začele podeljevati vsaj kratkoročna posojila. Ponekod bi to posojilnice že tudi lahko storile, samo, da vsemogočni posojilnični tajniki s par možmi tako rekoč sede na denarju, namesto da bi ga dali med ljudstvo. V tem je tudi krivda, da se novejša sanacija naših posojilnic med ljudstvom prav nič ali pa zelo malo pozna.
Prekupčevanje z mlekom
V mariborski okolici se opaža, da razni prekupčevalci z mlekom kupujejo mleko po deželi po 40 do 60 par za liter, katerega potem z velikim dobičkom prodajajo v mestu. Pri tem niso podvrženi nobenemu davku, dočim mora kmet plačati davek, enako tudi obrtnik. Rešitev tega ■bi bila, če bi mestna uprava zgradila veliko mlekarno, kot jih imajo n. pr. mesta po Nemčiji, kamor bi kmetje potom svojih organizacij oddajali mleko. En kmet v vasi bi pobral mleko od vseh ostalih, ga zapeljal v mesto in izročil mlekarni, od koder bi čisto higienično mleko dobivale stranke. Dokler take mlekarne ni, bi bilo umestno, da bi vsaka vas določila skupnega prevzemnika mleka, ki bi bil tudi odgovoren za čistočo mleka, ter ga potem razpečaval strankam po mestu. Le na ta način se bodo dale preprečiti sedanje nezdrave razmere v mlečni trgovini.
Zakaj je Italija prepovedala uvoz živine
Znano je, da je italijanska vlada prepovedala uvoz živine. Rok prepovedi ni določen, toda trdi se, da je prepoved mišljena do konca leta Uvoz živine je zabranjen zaradi tega, ker je imela Italija letos zelo slabo letino krme, zaradi česar bodo italijanski kmetje prisiljeni prodati večjo količino živine kot v normalnih letih. Ce bi bil istočasno še dovoljen uvoz živine, bi cene živini v Italiji močno oslabele. Na ta način pa je italijanskemu kmetijstvu zajamčena za živino višja cena. Toda jasno je, da bo na ta način Italija čtpala kapital in da bo prihodnje leto italijan-
ska potreba živinskega uvoza še večja kakor doslej. Spričo tega so italijanski industrijci in izvozniki mišljenja, da bi italijanska vlada storila bolje, če bi dovolila še nadaljni uvoz živine, hkrati pa uvozila tudi večjo količino krme. S prevelikim klanjem domače živine se" uničuje kapital, a obenem bo oškodovana italijanska industrija, katere izvoz bo seveda zaradi zmanjšanja uvoza padel.
Kako je na žitnem trgu
Pred nekoliko dnevi so bili uradno objavljeni podatki o cenitvi letošnje naše žetve pšenice. Ta znaša 27,461.528 mq. Al«) se upošteva za nepreskrbljene po osebi 120 kg letno in potrebno količino za jesenske posevke vsega 21,000.000 mq, preostane presežek 6,461.528 mq. Ta presežek pšenice po vesteh Jugoslovanskega Kurirja ne bo v celoti izvožen, ker se bo pričelo z zbiranjem zlatih rezerv pšenice. Za rezervo se bo letošnje leto porabilo približno 1,500.000 mq. Letošnja letina pšenice je tako v kvalitativnem kakor tudi kvantitativnem pogledu ena najboljših od letine 1922 in sta le letini 1928 in 1936 kvantitativno letošnjo letino pšenice prekašali. — V zasebnem trgovskem prometu s pšenico se giblje cena od 147 do 157 din za 100 kg. Prizad je svoje nakupne cene ohranil na dosedanji višini, vendar pa zadnje čase kupuje le manjše količine. Največ pokupijo pšenice vojvodinski mlini. — Letina koruze se je po zadnjem izdatnem deževju zelo popravila ter se pričakuje dober pridelek. Zaradi tega je cena koruze, ki je bila pred nekaj tedni zaradi suše še zelo visoka, popustila. Stara kc:-uza se prodaja sedai po 130 din za 100 kg.
Zaposlenost v vsej državi zadovoljiva
Za našo notranjo trgovino je zelčP važna zaposlenost delavstva. Ta je sedaj, kakor dokazujejo podatki, ki jih je objavil Osrednji urad za zavarovanje delavcev, zelo zadovoljiva. Po teh podatkih je narastlo število zaposlenega delavstva od maja na junij za i7.927, v primeri z junijem lanskega leta pa celo na 46.236 ljudi. Koncem junija je bilo v vsej, državi zaposlenih 742.144 pri Osrednjem uradu zavarovanih delavcev. To je rekordno število, ki ga v naši državi še nismo imeli. Ta rekord najbolj nazorno dokazuje, da je sedaj v naši državi pod modro gospodarsko politiko vlade dovolj dela in kruha za vsakogar.
Hmelj
Obiranje hmelja t naših krajih je končano. Letošnji pridelek je po kakovosti in barvi odličen, količina pa ne zadovoljuje. Računalo se je, da bomo nabrali okoli 15.000 stotov hmelja, izgleda pa, da ga bo za tisoč stotov manj. Kupčija pa se polagoma razvija in vedno več tvrdk
Vprašanja in odgovori
Mati noče izpolniti Obljube in izročiti posestva.
A. V. P. 9. Ko Vam je pred leti umrl oče, Vas je mati pregovorila, da ste se odpovedali dedni pravici, ker Vam je obljubila, da bo izročila posestvo bratu (ko bo vojaščine prost), ki da bo Vam izplačal polovico vrednosti. Brat je pa preje um-1, na kar je mati obljubila posestvo izročiti Vam čez dve leti. Ti dve leti sta minuli, Vi ste se poročili, pomagali z možem obdelovati posestvo, mati si je pa medtem premislila ter Vam posestva noče izročiti. — Dogovor, da se hoče skleniti pogodba v bodoče, je le tedaj obvezen, ako so poleg časa sklepanja določeni tudi bistveni deli pogodbe. V Vašem primeru očividno še niste v naprej določili prevzemne cene ter Vaših proti-dajatev. Ne glede na to je treba zahtevati izvršitev takih obljub najpozneje v enem letu po pogojenem času, sicer pravica prestane. V kolikor pa bi obljuba vsebovala kako daritev, bi bila — ker ni bilo takojšnje prepodaje — obvezna le, ako bi bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. Tako torej ne boste mogli zahtevati izročitve posestva. Pač pa ste upravičeni zahtevati od matere povrnitev tiste škode, ki ste jo utrpeli, ker ste se z ozirom na materine obljube odpovedali svoji dedni pravici po pokojnem očetu. Po zakonu bi bili podedovali tri osmine očetove zapuščine, tako da morete zahtevati vrednost dediščine in vrednost
pričenja z nakupovanjem letošnjega pridelka. Tudi cene so se že bolj izoblikovale ter se sedaj plačuje 1 kg po 22 do 25 din. — Na Češkem se vrši kupčija v vedno večjem obsegu. Največ povpraševanja pa je za gladko zeleno blago, katerega pa bodo imeli Čehi letos balj malo, ker so obirali hmelj v neprestanem deževju. Za letošnji pridelek se plačuje v žatou 16 do 20 čeških kron, kar je po naše 18 do 24 din za 1 kg.
Goveja živina
Zaradi nesrečne slinavke se nadaljuje zastoj v trgovini z živino. En sejem za drugim se ukinja. Zadnji teden je bilo le še par sejmov. Tudi izvoz živine v inozemstvo je večinoma ukinjen, — Na sejmih so bile dosežene sledeče cene: Ptuj: voli 5, 4 in 3.50 din, telice 5, 4 in 3.25 din, krave 4.70, 3.50 in 2.40 din. — Stična: voU 4.75, teleta 5.50 din, konji 5 din, ovce 4 din, koze 4 din, krave za pleme 4 din, klavne 3 din, telice za pleme 5 din, telice za mesarje 5.25 din, biki zs mesarje 3 din za 1 kg žive teže.
Trgovina s svinjami
Na svinjsiki sejem v Ptuju je bilo prignanih 89 svinj in 86 prašičev, prodanih pa je bilo 77 komadov. Cene so bile naslednje: pršutarji 7 do 7.75 din, debele svinje 8 din, plemenske svinj« 6.75—7 din za lkg žive teže. Mladi prašiči 6 do 12 tednov stari 90 do 145 din za glavo.
Mariborski trg
Na trg v soboto, 3. septembra, so kmetje pripeljali 18 voz in 174 vreč krompirja, ki se je prodajal po 0.75 do 1.50 din, štiri voze in 58 vreč čebule, 1 kg 2—3 din, šest voz zelja komad 0.50 do 4 din, kislo zelje 1 kg 4 din, kumarce komad 0.25—0.75 din, paprika 6—10 komadov 1 din, karfijola komad 1—6 din, ohrovt komad 0.50 do 2 din, hren 1 kg 8—9 din, buče komad 0.50 do 2.50 džn. paradižniki 1 kg 2—4 din, peteršilj šopek 0.50—1 din, glavnata solata komad 0.50 do 1 din, endivija komad 0.50—1.50 din, radič kup 1 din, špinača kup 1 din, vrtno korenje kup 0.50 do 1 din, koleraba komad 1 din, fižol v stročju kup 1 din, luščen grah 1 kg 10 din, majaron šopek 1—2 din. Jabolka 1 kg 2—8 din, hruške 5 do 10 din, slive 8—10 din, breskve 4—14 din, maline liter 3.50—4 din, črnice liter 3 din, grozdje 1 kg 6—12 din, luščeni orehi 36—38 din. Na trgu je bilo devet vreč pšenice po 1.75—2 din, osem vreč rži 1.50—1.75 din, osem vreč ječmena 1.25—1.50 din, 12 vreč koruze 1.50—1.75 din, osem vreč ovsa 1 din, šest vreč prosa 2.25 din, šest vreč ajde 1.50 din, 14 vreč fižola 1.50—2.50 din. Mleko je bilo po 1.50—2 din, smetana 10 din, surovo maslo 1 kg 24 din, čajno maslo 28—32 din, domač sir 8—10 din, jajca komad 0.50 do 1 din. Prinešeno je bilo: 204 kokoši po 18 do 25 din, 1066 piščancev par 18—50, 10 gosi 30—40 din, 22 rac 12—18 din, 28 domačih zajcev 5 do 35 din. špeharjev zaradi parkljevke in slinavke ni bilo na trgu, prav tako tudi ne krme.
haskov, ki bi jih bili doslej imeli od nje. — V kolikor sta z možem pomagala obdelovati posestvo, sta upravičena zahtevati primerno plačilo, ako sta delala v pričakovanju, da Vam bo mati izročila posestvo in se pričakovanje ne izpolni. Vrednost materinega posestva potem takem nI merodajna. Delo se vama ima plačati kakor se povprečno plačuje drugim delojemalcem v Vašem okolišu. Seve je treba odšteti vrednost eventualnih protidajatev (stanovanja, hrane, ako sta jo dobivala od matere, odnosno pridelkov, ki sta si jih morda pridržala).
Kuhanje žganja iz bezgovih jagod. P. D. I* bezgovih jagod se kuha žganje enako kot n. pr. slivovko. Jagode oberite ko so zrele (dobro črne), denite jih v kak sod, kjer naj bodo brezzračno zaprte ter naj prevro, nato jih pa destilirajte. Ker vsebujejo te jagode le malo sladkorja, tudi alkohola ne bo mnogo; iz 100 kg jagod boste na-kuhali približno pet litrov žganja.
Izbira med kmetijskimi šolami. Anton T. Radi bi vedeli, dali je »ugodnejša« kmetijska šola pri Sv. Juriju ali ona v Mariboru (imenuje se vinarska in sadjarska šola). V šoli pri Sv. Juriju traja pouk eno leto, odnosno dve zimi po pet mesecev, v Mariboru pa dve leti. V glavnem se v obeh šolah poučujejo isti predmeti, v Mariboru nekaj več in v večjem obsegu. Za hrano, stanovanje in pouk se v obeh plačuje 300 din mesečno, štipen-
Razgovori z našimi naroCnlhl
■hmtmtt—innriirriri mm i» mu »■■■ii—■miwiiiiii ■■——»■i ii—iimi ■■min
«Ustom (štipendije dajejo okrajni kmetijski odbori ta bonska oprava) se ta znesek zniža. Za «prejem je treba prositi v Mariboru do 15. julija vsakega leta, pri Sv. Juriju pa, kjer prične letos S. novembra petmesečna zimska šola, ki se bo v prihodnjem letu nadaljevala, do 1. oktobra.
Davčna uprava neopravičeno rubi poroka. Mihael Ž. Naprar Posojilnici ste prevzeli poroštvo Ea gotov dolg. Dolžnik je najel Se nadaljnja posojila, za katera »o pa jamčili drugi poroki. Vse terjatve je prev- *Mv. agrarna banka, kateri pa dolžnik ničesar ne plačuje. Na poziv davčne Uprave ste plačali 450 din, sedaj pa Vas rubijo brez kake odl""^ ali predhodnega poziva še za 1400 din. — PAr - dobilr B terjatvijo Posojilnice hkratu vse s to terjatvijo zvezane pravice tal radi tega jamčite sedaj njej — seve v istem Obsegu (le za določeni znesek) kakor prej Posojilnici. Poroka je moči vsekakor tožiti, kadar glavni dolžnik na upnikov sodni ali izvensodni opomin ne izpolni svoje obveze. Le ako bi bili Vi prevzeli poroštvo izrecno le za primer, če bi bil glavni dolžnik nesposoben plačati, bi morala upnica čakati še eventualne brezuspešno«ti izvršbe zoper glavnega dolžnika. Potem takem morate plačati anuieto, v kolikor odpade na tisti znesek dolga, za katerega ste prevzeli poroštvo; nikakor pa niste dolžni plačati kaj več, čeprav poroki, ki so prevzeli poroštvo za druge zneske, od-nosno nadaljnje dolgove, ničesar nimajo. Zoper rubež se pritožite na finančno ravnateljstvo v Ljubljani, zlasti ako so Vas rubili brez izvršilnega naslova. — Glavni dolžnik Vam mora povrniti vse, kar ste zanj plačali ter smete — čim ste si zoper njega pridobili izvršilni naslov (sodbo ali poravnavo) — poseči tudi na njegovo posestvo, ako premična imovina ne zadošča za poplačilo Vaše terjatve. Ne drži pouk, ki so Vam ga dali, češ, da morate par let plačevati anuitete in potem šele boste mogli gnati dolžnikovo posestvo na dražbo. Velja le ta utesnitev, da se za poplačilo denarne terjatve, ki brez pripadkov ne presega zneska 1000 din, sme dovoliti prisilna uprava ali prisilna dražba nepremičnine šele tedaj, ko upnik verjetno izkaže, da izvršba na dolžnikovo premično imovino ni privedla do popolnega plačila njegove terjatve, ali če upnik verjetno izkaže, dp nima dolžnik nobene premične imovine ali pa, da im- samo tako premično imovino,- iz katere 3c oči vidno ne 1—do r--«*le r>c;"-?ati upnikove terjata J.
Priziv zoper sodbe v malotnih stvareh (do 500 dinarjev). Isti. V gornji stvari, ki spada med malotne, ker vrednost spornega predmeta ne presega 500 din, žal ne morete pobijati sodbe prvega, to je okrajnega sodišča ne radi pomanjkljivosti postopka, ne radi napačne dokazne in pravne ocene. Dopusten ie namreč priziv zoper take sodbe le iz ničnostnih razlogov; ti so poda-
ni le: 1. če je sodeloval pri odločbi sodnik, ki je bil po zakonu izključen od sodniškega poslovanja v dotični pravni stvari ali glede katerega Je sodišče odločilo, da Je opravičeno odklonjen; 2. če nI bilo pravdno sodišče predpisno sestavljeno; 3. če je izreklo sodbo sodišče, ki ni moglo niti z izrečnim sporazumom strank postati pristojno za to pravno stvar; 4. če ni bila dana stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve (vabila k naroku), možnost, razpravljati pred sodiščem; 5. če stranka v postopanju celo ni bila zastopana, ali če je ni zastopal zakonit zastopnik, ako ji je bil tak potreben, kolikor ni bilo pravdno postopanje po predpisu zakona odobreno naknadno; 6. če je bilo razsojeno o stvari, glede katere redna pravna pot ni dopustna, ali o kateri pravda že teče ali o kateri je bilo že pravnomočno odločeno; 7. če je bila javnost neopravičeno izključena; 8. če so priložile stranke ali njih zastopniki zoper predpis § 273, tretjega odstavim, sodnim listinam osnutke za razpravne zapisnike; 9. če je sestavljena sodba s takimi nedostatki, da je ni moči zanesljivo preizkusiti; če je izrek sodbe v nasprotju sam s seboj; če niso navedeni za odločbo nikakršni razlogi in se ti nedostatki ne dajo odstraniti niti s popravo sodbe, ki bi jo odredilo pri-zivno sodišče.
Plačilo za smuči. I. P. Januarja ste po naročilu izdelali par smučk. Naročnik Vam jih je že dan po prevzemu prinesel nazaj obdrgnjene in pokvarjene in zahteval druge. V reklamne svrhe ste to storili. A 16. marca je kupec tudi te druge smučke prinesel nazaj ter zahteval s tožbo vrnitev kupnine ali napravo novih. Izvedenec je podal mnenje, da so smučke »za nič« le zaradi uporabljanja, odnosno obrabe. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da morajo ostati smučke vsaj pol leta »nepoškodovane«. — Stališče sodišča se tudi nam ne zdi povsem pravilno. Stvar se je očividno premalo temeljito obravnavala, ali pa Vaše poročilo ni dovolj točno. Ali se je ugotovilo, kaj je kupec s smučmi počenjal? Ali jih je primerno rabil ali pa morda nestrokovnjaško, se kam zaletel ali podobno? V kakem stanju so sedaj smučke, odnosno kake hibe imajo? Po zakonu jamčite za to, da ima izdelek lastnosti, ki so bile izrecno pogojene ali se običajno pri njem domnevajo in da ga je moči redno rabiti, odnosno upotrebiti po naravi posla ali sklenjenega dogovora. Le pri bistvenih hibah, zaradi katerih je izdelek neraben ali ki nasprotujejo izrečnemu pogoju, sme naročnik odstopiti od pogodbe. Ako tega noče, ali ako hibe niso niti bistvene, niti proti izrečnemu pogoju, sme zahtevati izboljšanje, ako ne bi bilo treba za to neorimernih potroškov, ali primerno zmanišanie plačila. Za izboljšanie mora določiti izdelovalcu primeren rok z iziavo, da odklanja izboljšanje po preteku tega roka.
čani se bodo maščevali. — Streli so za-grmeli, prvi ranjenci so zaječali in se zgrudili.
Tudi ribič, ki je učil Matjažka in Tinčka jadrati, je omahnil med prvimi. Dečka sta bila sprva močno Iznenadena. Potem pa je planil Tinček h krmilu, Matjažek pa je pograbil ribičevo puško, pocenil za jambor, pomeril in ustrelil. Dobro je zadel! Videl je, da je nekdo na galeji omahnil.
(Dalje prihodnjič)
Mašim malčkom
Matlažek	35
Junaškega Slovenca povest v slikah
Toda Uskoki niso mirovali. V luki so se pozibavale ribiške jadrnice. Cas za lov je
bil ugoden, zato so se nemudoma odpravili na lov. Bali so se, da jih prehite Čožoti, grabežljivi tujci z nasprotne obale.
Razvili so bela jadra in zapluli. Jadrnice so brzele kot galebi. V vseh čolnih je vla-
dalo veselo razpoloženje. Veselili so se lova in lepega, sončnega dne.
Tedaj pa je priplula iz zasede benečan-ska galeja, ladja na vesla, ki je bila zelo okretna, hitra in prav nič odvisna od vetra, Uskoki so vedeli, kaj to pomeni: Bene-
Moric: »Ishak, phofej, khaj imam shtaj f rokhi?«
Izak: »Eno uš.«
Moric: »Nhi rhes; dve imam.«
Premetenec
»Mihec, veš kaj! Igrajva zverinjak. Jaz bom opica, ti me boš pa pital s tisto potico, ki u( jo dobil od tete. Hočeš?«
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Majerja s štirimi delovnimi močmi in viničarja s štirimi delovnimi močmi, z lastno kravo, sprejme Pilz, Pesnica.	1319
Majerja, do štiri delovne moči, in oferja sprejme: Eošaki 40, Maribor.	1324
Iščem treznega zastopnega viničarja s štirimi delovnimi močmi Potočnik Anton, gostilničar, Fram.	1330
POSESTVA:
Prodam lepo srednje posestvo, novo poslopje, lepa lega, njive, sadonosnik, v Rajhenburgu. Meri nad tri johe. Cena 42.000 din. Alojz Kos, Blanca.
1347
Majhno vinogradno posestvo ali samo hišo v bližini Maribora kupim proti mesečni renti in pravici dosmrtnega stanovanja ali celotne oskrbe. Ponudbe pod »Preskrbljen 1346« na upravo lista.
Prodam enonadstropno hišo, pripravno za trgovino in gostilno, v kateri je bila že gostilna in trgovina, v prometnem kraju štajerske, z gospodarskimi poslopji, dve kleti, ledenica, velik vrt in šest oralov zemljišča. Cena primerna. Nekaj hipoteke. Pojasnila daje Weisch Fric, Loče pri Poljčanah.	1350
Prodam posestvo, hišo, gospodarsko poslopje, vinograd, njive, travniki, sadonosniki, gozd in letošnje branje čez 30 hI mošta. Cena nizka. Nekaj hipoteke. Pojasnila daje Weisch Fric, Loče pri Poljčanah.	1351
Prodam vinogradno malo posestvo. Izve se pri organistu Sv. Jakob v Slov. goricah. 1356
Kupim malo posestvo blizu Maribora. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene. Potočnik, Maribor, Strma ulica 11.	1360
RAZNO:
Dam triletnega fanta za svojega. Sp. dol 14, Sv. Jakob v Slov. goricah.	1338
»Pri starinarju«, Maribor, Koroška 6, Zidanšek, kupite jako poceni ostanke žameta, barhenta, flanelo, belo, rjavo, platno platno, volno, cajg, žametaste oblekce od 12 din, predpasnike, hlače, gate, srajce.	1359
Mlinarji! Par železnih zobatih koles za kamen poceni prodam. Jos. Miklavčič, p. Ivanjci 29. 1349
Kupim parno lokomobilo in mlatilno. Naslov v upravi.	1357
Kmetje! Zopet kredit! Specialna delavnica za poljedelske stroje, livarna železa ter kovin, izdeluje motorje 4 H. P., sadne mline, grozdne mline, drobilne stroje, mlatilnice, veternjače, preše, geplne itd. Daje tudi na obroke. Preden kaj kupite, si oglejte našo veliko zalogo lastnih izdelkov v strojni delavnici. Kupujem staro železo, litina, baker, medenino, bron, vsako količino in plačam najvišjo ceno proti takojšnjemu plačilu. Farič in sinovi, Maribor, Po-brežje, Cankarjeva 7.
Lepe in trpežne fantovske obleke za šolo in dom od 50 din naprej, izdelek domače obrti, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
■r,	.j-
L /
/	V
j i
/ Brezpogojno
l lahko i
^ zaupa



•O ¿*br€
Sch****	i t*0*"
w
6o\9° C


Predpoldan 30. avgusta je bila izgubljena denarnica z okoli 3000 din ¿d Ormoža do Središča. Najditelj naj javi proti nagradi občini Polen-šak, p .Moškanjci.	1342
Obiralke sadja In mobilne lestve dobite po polovični ceni pri Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14.	1337
Kupim konja, 7—8 let starega HI ep, Zgornja Sveta Kungota.	1340
Prodam par težkih konjev, vajenih planinskih voženj. Jerše, Ruše.	1336
žage-robidnioe, znamke dve ribi (Fisch), v najboljši kvaliteti, za gozdarje ali delavce, kateri delajo v gozdovih, se dobijo od sedaj naprej v trgovini železnine Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve.	1314
Kompletno moško obleko, izdelek domače obrti, za din 150, 180, 210 in 240, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
Hrastove .bukove in borote prage, za dobavo prihodnje leto, kupuje Rudolf Dergan, Laško. 1276
V Ptuju zraven kolodvora si lahko ogledate našo trsnico, v kateri je nad 20 sort trsnega izbora na raznih podlagah in v kateri je dosegla rast poganjkov 70—100 cm. — V nasadih pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah pa imamo sadno drevje in nad vse lepe sadne divjake. Naročite že sedaj od trsnice in drevesnice Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj!	1303
2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma Dopise: »Anos«, Maribor, OroS-nova 6. Postranski zaslužek!	731
Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, gol*
dinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 115*
Vsakovrstno manufakturno blago, robce, odej«^
pletenine, perilo, predpasnike itd. kupite dobm in poceni v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).__122T
Cenjenim odjemalcem se vljudno naznanja, da se je Knjigarna Panonija v Ljutomeru preselila v bivšo Vilarjevo hišo ter svojo zalogo bogato izpopolnila, a cene mižala, tako da b« vsak zadovoljen rekel: Panonija v Ljutomeru poceni prodaja Za nadaljno naklonjenost a$ priporoča Zupč Anica._ 107T
Bliža se hladna jesen in zima. Veliko izbiro flan*-lov, barhentov, štofov, volnenega ženskega blan ga in druge manufakture imate samo v Tušjh kovi trgovini pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Ponovno smo znižali cene vsemu blagt% tako, da se more vsakdo za zimo popolnomi preskrbeti. Preden boste kaj kupili, oglejte 4 našo zalogo in naše cene!	1201
ZA ŠOLO nahrbtnike, ročno delo, od 9.50 din na* prej, jopce iz lastne pletarne, nogavice od 2.Bt dinarjev naprej Vam nudi znana najboljša kvaliteta »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
1294
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv la
hiš nad 4000 članov-posestnikov s vsem svojim premoženjem
0201010000000001010101000001020202020001020102010002010201100803050701000201020100020011090001020101010102003000020100020101020100020001020101000801010202020200022348271005000100020100101001020202000202020001070904020105020100000010010102010002

ŽENSKI ■foki, črn bok«
MOŠKI nizki, črn boks
ŽENSKI visoki, črn boks
MOŠKI visoki, črn boks
OTROBI
visoki
MOŠKI gorski, dobro podkovani

Življenje se lahko podaljša, bolezni ss lah-. ko preprečijo, ozdravijo; slabi se * lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo! Kaj se pojavi izza vsake bolezni? Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči.
Zadovoljncst je najboljši zdravnik! So pota. ki te lahko privedejo d"o dobrega razpoloženja, ožive tvojo čut, te napolnijo z novimi upi in uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo doki vsak, kdor jo zahteva takojin
popolnoma brezplačno! V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo, kako ge dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezn popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. Poštno nabiralno mesto:
Epnsst Pasternack, Berlin SO,
Michaelklrcliplatz 13, Abt. 30.
Vse 10 šolo

Knjige ia potrebščine v
Tiskarni si. Cirila
¥ Maribora:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
¥ Plllfil:
Slovenski trg 7.
Riile zadovoljni!
BV Kupite
ženske in moške plašče ter moške in otroške obleke ter razno drugo manufakturo v veletrgovini
ANTON MACUB3
MARIBOR, Gosposka ulica 8—10.
Tukaj imate veliko izbiro in so cene res izredno nizke! Prispelo je tudi mnogo ostankov flanela, cajga, druka, platna in štofa za moške in ženske obleke. 1341
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkah!	1352
Vdiha novica za vse!
MIHIH
Na novo preurejena in povečana trgovina
A. PETEK, Celje, Prešernova u,21
Vam nudi vse blago brez izjeme do preklica po engro cenah. Zaloga je ogromno povečana z veliko množino svežega blaga za letošnjo jesen. Najvažnejše pa je, da se prodaja vse blago po engro cenah. Starši, dijaki, dijakinje, izkoristite to izredno priliko! — Priporoča se manufak-turna in modna trgovina 1300
A. PETEK, Celje, Prešernovau.21
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	461
feseii, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko iin otroško perilo, v najlepši sesitavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Na zalogi še tudi letni paketi.
IrezplaieB pouk v igranju. Zahtevajte brezplačen katalog!
EIIIEL' HER0LD
MARIBOR st. 106
tvornice tJb/7
Ženske plašče
¡r največji izbiri od 200 din naprej Vam \	nudi trgovina
J, PREAC, Maribor, Glavni trg 13
Vse dame kupujejo rade
svilo za obleke, perilo itd. pri 1137
I. Trpinu, Maribor, VdringsKa Vi
c<rr>w<=>(H><z>«i)<cr>io<y Od l. -12. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEM
polovične vozn. na Železnici, parobrodih
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno
II	legitimacijo za din 2-—.
a	Mednarodna razstava fotografije in filma.
X	Umetnostna razstava. - Gospodinjska
(J	razstava. - Vzoren sadni vrt. - Obrt,
&	industrija, pohištvo, aeroplani, avto-
"K	mobili. - Plemenski psi 1. in 2.9. - Tekma
()	harmonikarjev 11. septembra,
s	Lepo zabavišče, velikomesten variete.
A	Naijradii» ¡rebanle - darila za ohlsho.
\	valte velesejma: motorno kolo. radio
X	aparat, šivalni stroj, 30 holes.
Za šolo Ilillllillllllillll obleke, huberiuse čevlje, perilo i.t.d. nudi najugodneje konfekcija JAKOBLAK1	1 |v \\	H /	Trgovci — sefmorH! il!l!IIIIII!l!llll!llll!ll!ll!llllllllll!l!!:i!l!!lllll!!l!!!l!llllllllllllllllll!llllll!^ molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. po zelo znižanih cenah vam nudi TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6. Zahtevajte cenik!
Maribor, Glavni trg 2			Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1076 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije
Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.			
□□□□□□□nnnnnnni il o hjuui jnnnnnnmnnnnnnnnnonnnnnnnnnnnnnnnr
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: Naribcr	Podrnfnlca-. Celfc
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej JnZnošta-
Gosposife-Slovenshe ulice.	27	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□□nnnnonnnnnmcrimnnmnnnn^
V S A K PREVDAREM SLOVENSKI GOSPODAR
Z A V A M II j E
SEBE, SVOJ C E IN SVOJE IMETJE t 13 PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 6L. MST0PS1V0: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! ^^
najbolje In najvarneje pri
SpoflnleStalcrshl Ijadshl posojilnici
Oosposha ulica 23 f f|j|]°ib0rU
Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovattn v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru