glasilo SZDL Ifubljana center SKUP&ČINSKA PRILOGA Št7/82 Ljubtjana, 7.12.1982 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 8. seja zbora združenega dela bo v četrtek, 23. decembra 1982 ob 17. uri 8. aeja zbora kra)evnlh skupnostl bo v četrtek, 23. decembra 1982 ob 17. uri 8. seja družbenopolltlčnega zbora bo v četrtek, 23. decembra 1982 ob 17. uri Na podlagi 44. člena poslovnlka za deto skupičine občln« LJubijana Cerrter SKLICUJEM 8. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 23. decembra 1982 ob 17. url . ' v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnikov 6. in 7. seje zbora združenega dela 4. Obravnava ocene uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 z oceno možnosti razvoja v letu 1983 5. Obravnava: a) osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 b) predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1983 6. Obravnava predloga dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982 7. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1982 8. Obravnava predloga dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 9. Obravnava predlogov odlokov: a) o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 b) o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 10. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 11. Izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča Ljubljana « 12. Volitve iri imehovanja 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 14. Vprašanja delegatov. Pi»d««dnikZZD: gul*sna,7.d.c«mbrai982 Ivo Kastelič, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skup&člne občine LJubljana Center SKLICUJEM 8. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 23. decembra 1982 ob 17. uri v vinski kleti na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji , DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 7. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava ocene uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 z oceno možnosti razvoja v letu 1983 5. Obravnava: a) osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 b) predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljaneza obdobje 1981-1985 v letu 1983 6. Obravnava predloga dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982 7. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1962 8. Obravnava predloga dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 9. Obravnava predloga odlokov: a) o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 b) o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 10. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 11. Izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča Ljubljana 12. Volitve in imenovanja 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 14. Vprašanja delegatov. PrAcw#dnicc zboc fl K8i guMian«, 7. ttocmibra 1982 Ela Zupančič, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupičlne občine Ljubljana Center SKLICUJEM 8. sejo družbenopotitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 23. decembra 1982 ob 17. url v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI REO; 1. Potrditev zapisnika 7. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava ocene uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 z oceno možnosti razvoja v letu 1983 3. Obravnava: a) osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 b) predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1983 4. Izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča Ljubljana 5. Volitve in imenovanja 6. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 7. \/prašanja delegatov. PradaadnlkOPZ: LJubl|ana,7.d*c« skupičlne občtne Ljubljana Cantar aprejema občlnska skup-š&na zaradl načrtnega Izvrievanfa natog Iz »vojega (Movnega področja vamko Mo letn/program avojega dala. Predaedatvo akupičlne /e na aefl 24. novambra 1982 obravnavalo vprašanfe priprave programa dela občlnake akupičtne za leto 1983. Obravnavalo Je tudl vpraianfa, kl Jlh za pngram dmla akupičlna za prihodnfe leto predlaga Izvrinl avet Pndaedatvo ugotavlja: - dajev pretektostf prl obHkovanfu programa dela občinske akupščine vm premato prthajala do Izraza nepoaredna Inldativa dektvnlh Ijudl In občanov In njlhovlh aamoupravnlh organlzaclj In akupnoatl, - daje občinska akupš&na obravnavala v vellU vačinl prtmerov 1» vpraian/a, U /Ih Je pndlagal nfen Izvršni avet, - daja akupščlna v nekaterih prtmerth obnvnmvmla vprašanja, U ne aodljo v njeno delovno področfa, pač pa v delovno področfe druglh aamoupravnlh orgahlzaclj In akupnoatl, družbenopolMčnlh organlzacllIn druglh organov In organUadl. Predsodstvoje tudl ugotovllo, da apnmenjenl program dela akupičlne za lato 1982dokoncaletanebov celati reattzlran In da bo akupš&na v meaecu Januarfu In dekma tudl v februarfu prlhodnfega leta obravnavala vprašanja, kl ao blla pmgramlnna za leto 1982. Predsedatvo akupš&ne a* Je zmradl navedanlh raztogov odločHa, cto za aeja zborov akupščlne v decembru 1982 ne bo predkOUo oanutka progrmma dala skupičln* za Mo 1983. Oanutmk prognma dela akupš&ne za leto 1983 bo predaedatvo pndkOUo za amfr zborov vjanuarju 1983 tako, da bo predhodno možno temaljlteje ocenltl vpnianja, U naj Jlh »kupičlna obravnava v prfhodnjam latu tar program dala akupš&ne uakladitt a programi dela družbttnopo/tVčn/h organizadj In akvpš&n ammoupmvnlh Intaraanlh akupnoatf. Da bi zs prihodnje obdobjm odpravill doaodanfr aiaboatl prt programlranlu dmla ter prognm dela občinake akupičlne obttkovail tako, da bl ae akupi&na v vačjl mfl uval/avila kot otgan družbenega aamoupravljanja In da bt prognm njenega cMa vaeboval vpraianla, U zadavafo nepoareden Interea datovnlh Ifudl In občanov, tar aamoupravnlh organlzadj In akupnoatl v občlnl, pradaadatvo akupičlne poziva vae aamoupravne organizadj« In akupnosU v občlnl, da aktlvno aodeiujajo prt prtpravl programa 09/tf Z8 90$O l9S3' Pndaadatvo predtaga družbenopoilHčntm organizadjam, aamoupravnlm Intmrmanlm akupnoatlm In vaem aamoupravnlm organlzacijam In akupnoat/m v ob&nl, da v avojlh organlh In dotogacljah obravnavafo konkntna vpraianja, ktnajae uvratljo vpngram deia akupš&neza leto 1983. Svojapobudelnpradtoga naj poaredujajo pradaedatvu akupš&ne do 30. deeembn 1982. Uvodna obrazložitev k Ocenl uresnlčevanja družbenega plana občine LJubl|ana Center za obdobj« 1981-1985 v letu 1982 z oceno možnosti razvoja v letu 1983 In Osnutku resoluclje o polltlkl urosničevanja družbenega piana občlne LjubJjana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 ' 1. Ocena uresničevanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Center v tetu 1982 sloni na podatkih o devetmeseč-nem poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela in negospodarskih organizacij v občini. Izvršni svet ob tem ugotavlja določena odstopanja od začrtanih usmeritev, predvsem na naslednjih področjih: - rast cen preko dogovorjenih okvirov - premajhna rast industrijske proizvodnje - prenizka realna rast družbenega proizvoda - še vedno previsoka rast sredstev za skupno in splošno družbeno porabo - upadanje zaposlovanja - zniževanje vrednosti realnih osebnih dohodkov. Razlogi za takšno stanje so v zaostrenih pogojih gospo- darjenja, ki nastopajo v celotni Jugoslaviji in povzročajo motnje v oskrbi s surovinami in repromateriali ter energijo v proizvodnih organizacijah združenega dela. Vse večje preusmeritve v izvoz ter omejevanja uvoza na drugi strani zmanjšujeta blagovne fonde v notranji trgovini. Oboje skupaj pa vpliva na finančne rezultate, ki niso več tako ugodni kot v konjunkturnih obdobjih. Pozitivne premike pa beležimo predvsem ob: - izvozu blaga storitev, še posebej na konvertibilno področje - upadu izplačil za negospodarske investicije - rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu, ki se giblje povsem v okvirih družbenega dogovora in je manjša od rasti dohodka, kot tudi od ustrezne stopnje rasti primerljivega dohodka. 2. Ocena možnosti razvoja v letu 1983 izhaja iz ugotovt-tev v oceni uresničevanja družbenega plana v letu 1982, ki narekujejo temeljito prilagajanje razvoja posameznih de-javnosti zaostrenim pogojem dela in zoženim materialnim okvirom. Dosedanje neuresničevanje nekaterih usmeritev in nalog pa po drugi atrani še toliko bolj obvezuje vse nosilce planiranja \n razvoja, da v svojih sredinah sproti preverjajo pogoje in možnosti za delo in razvoj in da s pravočasnimi ukrepi odpravljajo motnje v poslovanju. Pri oceni možnosti razvoja v letu 1983 je zato izvršni svet izhajal iz dejstva, da je le-ta prvenstveno opredeljen z uresničevanjem nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, z omejevanjem vseh oblik porabe in razporejanjem dohodka v korist sredstev za akumulacijo. Vse gospodarske in negospodarske organizacije morajo že v letnih planih za leto 1983 sprejeti takšne odločitve in ukrepe, ki bodo zagotavljali: . - oskrbo s surovinami in repromateriali za proizvodnjo, - uresničevanje izvoznih nalog, - namenjanje sredstev za akumulacijo in s tem zagotav-Ijanje trajnih lastnih virov poslovnih sredstev, - uokvirjanje skupne družbene porabe v realne iViožno- sti, pri čemer bo izvajanje zakonsko zajamčenih progra-mov možno zagotoviti le s skrajnim varčevanjem in racio-nalno izrabo zmogljivosti, - dosledno omejevanje splošne porabe v dogovorjene okvire in in - družbeno smotrno preusposabljanje delavcev, zapo-slovanje pripravnikov in ustvarjanje materialnih in drugih pogojev za večje zaposlovanje mladih delavcev. Vsa našteta stališča in ukrepi so na neposreden ali posreden način vgrajeni v osnutek resolucije za leto 1983. 3. V osnutku resolucije za ieto 1983 so upoštevane usmeritve iz osnutka republiške resolucije ter vrsta pred-logov in stališč, ki so jih ob razpravi o delovnem gradivu za osnutek resolucije sprejeli ali priporočili vsi trije zbori občinske skupščine, skupščinske komisije, predsedstvo Občinske konference SZDL ter njegovi sveti in komisije, Občinski sveti zveze sindikatov ter gospodarske OZD naše občine. Pri obravnavi vseh predlogov in priporočil je izvršni svet menil, da je resolucijo predvsem potrebno omejiti na naj-pomembnejše cilje in naloge, za uresničevanje katerih bi morali združiti v občini vse zmogljivosti. Temeljni cilj v letu 1983 je povečanje dohodka v organi-zacijah združenega dela, usmeritve pa so naravnane tako, da bodo omogočile njegovo uresničitev. Ob tem ostaja kot prva naloga povečanje izvoza na konvertibilno področje, kar bo omogočilo nujno oskrbo z repromaterialom in surovinami. Tako bodo organizacije združenega dela od-pravile ali vsaj zmanjšale motnje in izpade v proizvodnem procesu ter povečale proizvodnjo, s tem pa tudi dohodek. Zato je težišče resolucije na nalogah, ki bodo ustvarile pogoje za postopno rast proizvodnje. V resoluciji se je izvršni svet izognil ponavljanju sploš-nih družbeno sprejetih usmeritev. Pravtako v resolucijo ne vnašamo nalog in obveznosti, ki so sestavni del planov posameznih subjektov (SIS, itd), temveč le opredeljujemo temeljne smeri razvoja v letu 1983 in nosilce nalog. V celoti resolucija za leto 1983 izhaja iz temeljnega izhodišča, da pogoji gospodarjenja narekujejo skrajno in dosledno odrekanje na naslednjih področjih: - odpovedujemo se investicijam v korist obratnih sred-stev - zmanjšujemo rast osebnih dohodkov zaradi večje aku-mulacije - povečani izvoz in zmanjšan uvoz pomenita zmanjšanje fondov blaga za osebno (in skupno) porabo - zmanjšujemo raven družbenega standarda v korist sredstev, namenjenih za postopno rast gospodarstva - prehajamo iz ekstenzivnega v izrazito intenzivno zapo-slovanje V prepričanju, da bomo v občini vse našteto dosledno spoštovali, lahko pričakujemo, da bomo ne le zagotovili delo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ampak dosegli celo postopno rast proizvodnje in družbenega proizvoda: od 0,5% oz. 0,2% v letu 1982, do 1% oz. 0,5%, kot predvi-deva osnutek resolucije za leto 1983. S tem daje izvršni svet skupščine občine Ljubljana Cen-ter delegatom skupščine obe graditvi v razpravo. IZVRŠNI SVET Ocena uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 z oceno možnosti razvoja v letu 1983 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je v mesecu juliju letošnjega leta podal zborom občinske skupščine prvo poročilo o izvajanju resolucije o politiki uresničevanja druž-benega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Skladno z določili zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je pripravil in posredoval vsem nosilcem družbenega planiranja tudi analizo in na njeni osnovi poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1982 s prvo oceno možnosti za njegovo uresničevanje v letu 1983. V mesecu septembru so zbori občinske skupščine obravnavali poročilo o poslovanju gospodarstva občine Ljub-Ijana Center v 1. polletju 1982, v mesecu oktobru pa so bili delegati na seji zborov seznanjeni z nekaterimi predhodnimi podatki o uresničevanju planskih nalog v občini v letošnjem letu. S predloženim poročilom izvršni svet na osnovi globalnih podatkov in ocen nosilcev planiranja o dosežkih v devetme-sečnem obdobju letošnjega leta dopolnjuje že obravnavana poročila z oceno uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1982. Ta skupaj s spre-membami in dopolnitvami družbenega plana občine za ob-dobje 1981-1985 tn usmeritvami republiške resolucije za pri-hodnje leto služi kot ena od osnov za pripravo resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 v letu 1983. PRIKAZ OSNOVNIH TENDENC RAZVOJA V LETU1982 Zaostajanje v uresničevanju planskih nalog v letu 1981, zao-streni pogoji poslovanja na domačem trgu in predvsem v ekonomskih odnosih s tujino ter obveznosti za vračanje naje-tih posojil v tujtni so bili že ob sprejemanju resolucije za leto 1982 okviri, ki so nakazovali bistveno skromnejše možnosti za gospodarsko rast, življenjski standard in investicijska vlaga-nja ter nujnost hitrejšega povečanja izvoza in nadaljnjega omejevanja uvoza. Na teh osnovah so v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 predvidene nižje stopnje rasti materialnih okvirov dela in razvoja občine in poudarjene te-meljne usmeritve za doseganje gospodarske stabilizacije in usklajevanja vseh oblik porabe z zoženimi materialnimi mož-nostmi. Podobno kot v okviru republike - čeprav zaradi že predvide-nih ožjih okvirov v občini v manjši meri - družbenoekonom-ska gibanja v obdobju januar - september kažejo, da se z resolucijo začrtane usmeritve ne uresničujejo kot je bilo pre-dvideno. Gibanje industrijske proizvodnje kaže v primerjavi s posamez-nimi obdobji preteklega leta upadanje porasta od 5,3% v prvem trimesečju, 3,9% ob polletju na 0,7% koncem devetme-sečnega obdobja. Taka dinamika je odraz slabšanja oskrblje-nosti industrije z domačimi in uvoženimi repromateriali, saj koncem septembra o slabi in kritični oskrbi z domačimi suro-vinami poroča kar 76% industrtjskih organizacij, o slabi in kritični oskrbi z uvoženimi surovinami in reprodukcijskirhi materiali'pa vse industrijske organizacije, ki so še vezane na uvoz. Upadanje investicijske dejavnosti se kaže v 9,5% zmanj-šani vrednosti opravljenih gradbenih del v letošnjem devet-mesečnem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani. Zmanjšan obseg poslovanja kaže tudi padec števila gostov (za 3,1 %) in nočitev (za 0,5%) v turizmu in količinskega prometa v gostinstvu. Blagovni fondi v notranji trgovini se kot posledica poudarjene usmeritve v izvoz pa tudi relativne upočasnitve dinamike proizvodnje, zmanjšujejo. To vpliva na relativno nizek porast prometa v trgovini na drobno v občini (22,3% v primerjavi z devetmesečnim obdobjem lani). Ob takih gibanjih v materialni sferi ob koncu devetmesečnega obdobja ocenju-jemo, da predvidenega realnega povečanja družbenega proi-zvoda v letošnjem letu za 1% ne bo možno realizirati. Na področju ekonomskih odnosov s tujino se sicer izredno visok dosežen porast izvoza (ob polletju za 120%) in ob tecn relativno nizek porast uvoza (ob polletju za 22%) umirja, vendar je dinamika koncem devetmesečnega obc)pbja še ve-dno visoka in ugodnejša od dosežkov v mestnem in republi-škem merilu. Izvoz blaga je bil večji za 45,8%, uvoz pa le šeza 5,7%. Realizife se tudi usmeritev za hitrejšo dinamiko izvoza na konvertibilno področje, ki je bil večji za 52,8%. Več kot 90% blagovnega izvoza organizacije združenega dela občine realizirajo na konvertibilnem področju. Ocenjujemo, da bo dinamika in razmerja v ekonomskih odnosih s tujino v zad-njem trimesečju sicer nekoliko nižja, vendar pa bodo celoletni predvideni porast izvoza in usmeritev na konvertibilno po-dročje realizirana. Kot je bilo ugotovljeno že ob polletju, se tudi kpncem devet-mesečnega obdobja kažejo neustrezna razmerja v razporeja-nju dohodka gospodarstva. Hitreje od dinamike doseženega dohodka gospodarstva (16,6%) so se povečala sredstva raz-porejena za splošno porabo (za 38%) in za druge namene (za 40%) (predvsem obresti za kredite in zavarovalne premije), mediem ko so se ukrepi za zmanjševanje skupne porabe v določeni meri že odrazili tudi v počasnejši dinamiki sredstev razporejenih za skupno družbeno porabo. Kljub temu so ob 25% porastu sredstev za čiste osebne dohodke delavcev v gospodarstvu sredstva za akumulacijo porasla le za 21%. To je bistveno počasneje od dinamike dohodka in v nasprotju z usmeritvijo h krepitvi materialne osnove dela gospodarstva. Ocenjujemo, da bo ob doslednem izvajanju dogovora o ure-sničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka možno nekoliko izboljšati razmerja v razporejanju dohodka v korist aktimulacije, vendar pa ne bomo dosegli občutne realne rasti sredstev za akumulacijo. Umirjanje investicijske porabe je značilno tudi za občino Center, saj so izplačila za investicije nominalno za 6% nižja kot lani, kar je realno manj celo za cca 27%-. VeCjih gospodar-skih investicij, ki bi pomenile občutno povečanje zmogljivosti in na njihovi osnovi dohodka, na območju občine ni bilo (realizira pa se izgradnja Zdravstvenega doma Center in Kul-turnega doma Ivan Cankar). Kaže se pripravljenost trgovin-skih OZO za sovlaganje v proizvodnjo, za kar sklepajo uštrezne samoupravne sporazume s proizvodnimi organizaci-jami izven občine. Na področju zaposlovanja se pod vplivom zaostrenih pogojev g<5spodarjenja in usmeritev za zaustavitev novega zaposlova-nja v negospodarskih dejavnostih nadaljuje upadanje števila zaposlenih v občini. Koncem avgusta je zabeležen padec skupnega števila zaposlenih v združenem delu za 3,9%, od tega v gospodarstvu za 5,4% in negospodarskih dejavnostih za 1,2%. Znižanje števila zaposlenih v gospodarstvu je delno tudi odraz odselitev organizacij združenegadela iz občine. Do konca leta izpada v zaposlovanju ne bo možno nadoknaditi. Zaostritev gospodarskih razmer v občini Ljubljana Center se ob sicer še relativno ugodni nominalni dinamiki celotnega prihodka (125,8) in dohodka (126,6) odraža tudi v dinamiki terjatev od kupcev, ki so se skupno povečale za 41,6% in terjatev za predujme, ki so večje za 50%. Hitreje kot celotni prihodek (25,8%) so se povečale tudi obveznosti do dobavite-Ijev - za 28,7%. Oboje opozarja na povečevanje medsebojne zadolženosti gospodarstva in slabšanje likvidnosti ter fi-nančne discipline. Ne glede na praviloma večjo finančno disciplino v medsebojni poravnavi obveznosti gospodarstva koncem leta, ob zaostritvi kreditnih pogojev v letošnjem letu ne moremo računati na bistveno izboljšanje likvidnosti go-spodarstva brez ukrepov za večje zagotavljanje lastnih trajnih virov poslovnih sredstev. Tudi na področju cen v letošnjem letu ugotavljamo presega-nje predvidene dinamike, saj so se do konca septembra cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov poveCale v SR Sloveniji za 22,9% in cene na drobno za 28,9%. Koprodukcija, Viba film, RTV TOZD Založba kaset in plošč in CZ. V celotnem občinskem uvozu je 139 gospodarskih OZD udeleženo s 77% (lani z 81%) in 53 negospodarskih OZD s 23% (lani 19%). Nominalno je uvoz gospodarskih OZD ostal na lanskolet-nem nivoju.Tnedtem ko je uvoz negospodarstva večji za 27%. Največji delež uvoza gospodarstva odpade na trgovino (58,5%), sledi industrija (28,4%), kmetijstvo (4,3%) ter fi-nančno tehnične in druge poslovne storitve (3,6%), medtem ko na ostala gospodarska območja odpade skupno 5,2%. V negospodarstvu je bil največji delež uvoza realiziran v Skupnosti zdravstvenih organizacij Slovenije (69%) in za Kul-turni dom Ivana Cankarja (8%), ostalih 25% uvoza pa je realiziralo skuprto 51 OZD. Od skupnega uvoza gospoarstva je bilo 61 % blaga uvoženo iz konvertibilnega področja, medtem ko je bil uvoz za nego-spodarstva realiziran iz konvertibilnega področja 96%. Nalogo preusmerjanja in večjega vključevanja zastopniških OZD v realizacijo izvoza v letošnjem letu ne bo realizirana v večjem obsegu, saj večina še ne izkazuje rezultatov na tem področju. nekatere pa le v manjši meri (Hermes, Konim). 2lnvesticljske naložbe na območju občine so v letošnjem letu pogojene z družbeno sprejetimi kriteriji o uporabi druž-benih sredstev za investicijska vlaganja. Zato za leto 1982 ni bil predviden začetek nobene večje nove investicijske na-ložbe. Sredstva akumulacije se vlagajao v zaključevanje inve-sticijskih naložb začetih v preteklih v letih, v najnujnejša vlaganja v obstoječe zmogljivosti ter v združevanje sredstev v dohodkovnih in reprodukcijskih celotah. Izplačila za investicije v osnovna sredstva so blla v devetme-sečnem obdobju v skupni višini 4,182.616.000. - din za 6% nižja kot v enakem obdobju lani. Za investicije v osnovna sredstva gospodarstva je bilo izplačano za 2% več sredstev, Izplačila za negospodarske investcije pa so bila skupno za 14% nižja. Med negospodarskimi investicijami je izplačano v stanovanjski dejavnosti za 5% več, medtem ko so izplačila za ostale negospodarske investicije nižje celo za 26%. Takšna dinamika izplačil se je odrazila tudi v celotni strukturi izplačil za investlcije - povečal se je delež izplačil za gospodarske investicije (od 51 na 56 odstotkov) in znižal delež negospodar-9kih (od 49 na 44%). V strukturi virov sredstev za investicije v osnovna sredstva se je občutno povečal delež sredstev OZD in SIS s področja gospodarstva (od 47 na 54 odstotkov), znižal delež bančnih posojil (od 17 na 12 odstotkov) in delež ostalih vlrov (sredstva OZD in SIS družbenih dejavnosti, samopri-spevkl, sredstva DPS, DPO, KS9 - od 36 na 35 odstotkov. V letošnjem letu se - predvsem trgovinske organizacije združenega dela - bolj usmerjajo v sovlaganja s proizvodnjo. Devet OZD sovlaga v programe, za katere so že sklenjeni samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev iz sklada federacije in so že dana soglasja (Kemija impex, Koto Koteks Tobus, Unlvit, Polikem TOZD Chemo, Jugotekstil, Agrotehnika, Autocommerce, Etektrotehna, Avtotehna), za pet programov pa se pripravljajo pogoji za sklenitev samou-pravnih sporazumov, v katere bodo vključene OZO Metalka, Agrotehnika, Tekstil in Semenarna. Potreba po vse večjem zagotavljanju domačih surovin in repromateriala na eni in ustvarjanje pogojev za večji izvoz na drugi strani bodo tudi v bodoče pred OZD občine postavljale kot eno temeljnih nalog združevanje sredstev v reprodukcij-skih celotah in pripravljanje novih in izvozno usmerjenih investičijskih programov. 3. Za letošnje leto je bila z resolucijo predvidena 1 % realna rast družbenega proizvoda, ki naj bi jo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja dosegli predvsem z notranjimi organizacij-skimi in ekonomskimi aktivnostmi ter z izkoriščanjem notra-njih rezerv za povečevanje produktivnosti dela. Pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za zado-voljevanje osebnih. skupnih in splošnih potreb je bila še naprej sprejeta usmeritev, ki podreja obseg in rast vseh vrst potrošnje hitrejši rasti akumulacije. Tako naj bi v globalu sredstva za reaine osebne dohodke ohranila raven leta 1981, rast sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb in rast sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb pa bi zaostajali za rastjo dohodka. Prl tem se dinamika sredatev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v Ljubljani uskla-juje na meatnem nivoju. Ob nadaljevanju inflacije in poslabševanju razmerij oz. nes-kladij med ponudbo in povpraševanjem so bile v gospodar-stvu občine v prvem trimesečju in delno še tudi ob polletju letošnjega leta dosežene sorazmerno visoke stopnje rasti nominalnih vrednosti posameznih elementov oblikovanja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka. Ob koncu de-vetmesečnega obdobja pa se pod vplivom zaustavitve rasti cen zmanjšuje njihov vpliv na dinamiko doseženih rezultatov. Vse bolj se tudi v finančnih rezultatih odraža umirjanje rasti proizvodnje, zmanjševanje fizičnega obsega prometa v trgo-vini in obsega dejavnosti v finančno tehničnih in drugih po-slovnih storitvah, zmanjševanje obsega v turizmu in upadanje gradbene aktivnosti. Tako je bil celotni prihodek gospodar-stva občine v letošnjem devetmesečnem obdobju ob 28,9% porastu cen na drobno nominalno večji le za 25,8%. Ob malenkostnem izboljšanju ekonomičnosti poslovanja (za 0,1%), je doseženi dohodek porasel za 26,6%, medtem ko je razporejeni dohodek za 0,4% presegel doseženega in je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 26,8%. Dinamika celotnega prihodka in dohodka je bila po posameznih gospo-darskih področjih različna. Padec celotnega prihodka v pri-merjavi z enakim lanskoletnim obdobjem je izkazan v gradbe-ništvu, podpoprečno rast letos kažejo še področja: industrija, finančno-tehnične in poslovne storitve ter gostinstvo in turi-zem. V odvisnosti od dinamike porabljenih sredstev, se po posameznih gospodarskih področjih odraža tudi dinamika doseženega dohodka. V primerjavi z lanskim obdobjem se je sicer dohodek povečal v vseh področjih, vendar občutno med poprečnim porastom le v kmetijstvu, prometu in trgovini, Gibanje posameznih elementov razporejenega dohodka kaže na neustrezno usmerjanje dohodka v primerjavi z resolu-cijskimi usmeritvami. Ob 26,8% povečanju razporejenega do-hodka so se sredstva razporejena za skupno družbeno po-rabo povečala za 23,3%, za splošno družbeno porabo za 36,3%, za čiste osebne dohodke za 25,1% in skupno porabo delavcev za 26,1%, za druge obveznosti iz dohodka celo za 40% ter za akumulacijo le za 21,4%. S tem se je v škodo sredstev akumulacije spremenila tudi struktura razporeje-nega dohodka. Povečal se je delež drugih obveznosti iz do-hodka od 19,3% na 21,1% in delež sredstov za splošno po-rabo od 2,2% na 2,4%, nespremenjen je ostal delež namenjen za skupno porabo delavcev v OZD (5%), znižal pa se je delež aredstev za skupno družbeno porabo od 19,3% na 18,8%, delež sredstev za člste osebne dohodke delavcev od 32,3% na 31,8% in najbolj - od 21,9% na 20,9% delež dohodka name-njen za akumulacijo. Glede na to, da v strukturi razporejenega dohodka manjši delež - le 2,4% predstavljajo sredstva za splošno družbeno porabo, ocenjujemo, da je bistveno vplival na slabšanje strukture razporejenega dohodka predvsem 40% porast drugih obveznosti, ki znašajo skupaj približno toliko kot skupno razporejena sredstva za akumulacijo. Med : SIS za preskrbo Ljubljane ter Sklad za intervencije v kmetij-stvu in porabi hrane. 5.2. Trgovlna Zunanjetrgovinske organizacije bodo v sodelovanju s proi-zvodnjo pospešeno razvijale nove proizvodne programe za zunanja tržišča ter zagotovaljale proizvodnji realizacijo takš-nih programov. To sodelovanje bo izhajalo iz povezav teh organizacij v reprodukcijskih celotah, temelječih na trajnih poslovnih odnosih in na združevanju dela in sredstev. Organizacije z izvozno dejavnostjo so bile že doslej nosilci Izvoza na konvertibilna tržišča in v države v razvoju. Njihova izvozna aktivnost je še posebej pomembna za tiste organiza-cije, ki niamajo možnosti neposrednega lastnega nastopa na tujih tržiščih. Za učinkovit nastop na zunanji tržiščih bodo izvozne organizacije občine povezale in racionalizirale svojo mrežo predstavništev, se povezale z organizacijami iz drugih območij preko Gospodarske zbornice Slovenije in se vključe-vale v programe SISEOT. Organizacije z uvozno in zastopniško usmerjenostjo se bodo kot doslej preusmerjale v večji meri v izvozne tokove, zlasti na konvertibilna območja. Pri tem bodo uveljavljale svoj položaj proizvodne kooperacije, se povezovale z izvoznimi organizacijami, s trgovino na debelo ter s proizvodnimi orga-nizacijaml In z njimi tudi združevale sredstva za sovlaganja v domačo proizvodnjo, namenjeno za izvoz. Nosllcl nalog na področju zunan|«trgovln*k*ga poalovanja trgovln« ao predvasm naslednje organlzacije združenega dela: Agrotehnlka - Gruda, Agroprogres, Autocommeroe, Dom, Hermes, Iskra Commerce, Intertrade, lnterexport, IRIS, Jugotekstit-impex, Koto Koteks Tobus, Konim, Metalka, Poli-kem Trflovlna, Slovenlja paplr, Tehnolmpex, Tehnounion. Organlzacije v trgovini na debelo bodo skupaj s prolzvod-njo programirale in ra2vijale nove proizvodne programe. Na ta nafiin se bodo neposredno na osnovi skupnega prihodka In skupnega dohodka, vključile v posamezne reprodukcljske celote. S tem si bodo zagotovlle opravijanje 9voje dejavnostl, v prv! vrsti oskrbo prolzvodnlh organizacij združenega dela s potrebnimi repromateriall. Trgovina na drobno bo skrbela za čim boljšo založenost in Izbor blaga ter kakovostno postrežbo, svoj delovni čas bo prilagodila potrebann kupcev. Trgovinske OZD bodo s tesnejšlm povezovanjem s potrošni-škimi sveti zagotavljale preskrbo in odpravljale pomanjkljivo-sti v vsakodnevni preskrbi občanov, ostale OZD pa bodo začele ali nadaljevale z naslednjiml investicijami: DO Manu-faktura, Modna hiša Ljubljana, SOZD Moda, DO Tkanina, DO Volna bodo nadaljevale gradnjo specializiranih blagovnlc za prodajo tekstlla na ploščadi Borisa Kraigherja. Nama Ljubljana bo povečala prodajne zmogljivosti v vele-blagovnici pri pošti za 500 kvadratnih metrov, modernizirala hladilnice za prehrambene izdelke, uredila skladišče samopo-strežbe, obnovila poslovalnico v Čopovi ulici in pripravila spremembe programov prodaje v blagovnici pri Tromostovju in Čopovi ulici. SOZD Moda-TP Volna bo opremila nov lokal v Tpnovem, adaptirala PE Bled in PE Sukno ter nakupila nove prodajne prostore v BS 5/2. DOM EXIM Ljubljana bo uredila novo prodajalno na Stritar-jevi ulici ter obogatila dosedanjo maloprodajno ponudbo, adaptirala lokale v občini za večjo prjlagoditev turistični po-nudbi - posebej tujim turistom; izven občine bo investiralav povečanje zrnogljivosti proizvodnje suhe robe, namenjene izvozu. DO Manufaktura bo obnovila lokal na Trubarjevi 29. Noslld nalog notran|e trgovlne so TOZD in DO z dejavnostjo na območju občine iz sestava SOZD: ABC Pomurka, Elektro-tehna, Emona, Iskrai Mercator, Moda in Namater Agrotehnika - Gruda, Autocommerce, Dom, Metalka, Polikem trgovina in ostale organizacije združenega dela zajete in določene z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985. 5. 3. Turlzem in gostlnstvo OZD s področja turizma bodo z enotnim skupnim progra-mom in nastopom na tujih trgih povečale interestujih turistov za Ljubljano. Celovita turistična ponudba bo vključevala kul-turno dediščino, turistične, kulturne in telesnokulturne prire- dltve, informatlvno dejavnost, propagandno-kongresno de-javnost in drugo. Noalld skupn«ga programa so Ljubljanska turistična zveza skupaj s Turlstlčno poslovno skupnostjo, IS Skupšfiin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega ob-močja, Festival Ljubljana, ZTKO Ljubljana in Ljubljanska kul-turna skupnost. Selektivno bomo hitreje razvijali tisti del gostinstva, ki nudi gostom celovito oskrbo, in zagotavlja delavcem topli obrok med delom, omejevali pa nadaljnje širjenje bifejev. Sestavni del celovite ponudbe bo tudi čas obratovanja, kl bo določen s samoupravnim sporazumom med izvajalci pro-grama. Večjih investicij v turizmu in gostinstvu 1983 ne bo. Nadalje-vali bomo s prenovo lokalov v okvlru mestnega jedra. Preno-vili bomo obstoječi objekt »Šestice« na Titovi cesti. Preuredili in razširili bomo tudi restavracijo »Triglav« na Miklošičevi cesti. Notlld nalog so: DO Kompas, Emona Hoteli - TOZD Hotel Slon in TOZD Hotel Union, DO in TOZD GHT, Kulturni dom Ivana Cankarja, Turistična poslovna skupnost in Ljubljanska turistična zveza. 5.4. Energettka Vse OZO morajo dosledno varčevatl z vseml vrstami ener-gije In prlpraviti programe za prehod na tiste vire energije, ki zagotavljajo dolgoročnejSo nemoteno oskrbo. OZD morajo v svoje planske dokumente obvezno vgraditl tudl plan varčevanja pri vseh vrstah energije. OZD in ostale Instltuclje, ki delajo v eni Izmeni, morajo svoj delovni čaa prllagodltl tako, da bodo porabile ilmman) energije in ga istočasno uskladile z zmogljlvostml mestnega potnlSkega. prometa. TOZD Elektro L]ubl|ana - mesto bo 1983 zgradll: TP Sodl-Sče z VN In NN priključki; 10 kV kabelsko zvazo TP Rog - TP Hrvatskl trg - TP Transfuzija; kabelsko kanallzacljo na Htvat-skem trgu, ter opravil rekonstrukclje na Gosposvetskl, Tav-čarjevl, Mlklošičevi, M. Pljadeja, llirski, Rozmanovl, Rlmski, Strellški, Salendrovl in Rožni ullcl ter na Rebru in Osojah. Noalfd: IS Skupščin mesta, OZD za prolzvodnjo in prodajo energije, Gospodarska zbornica občin IJubljanskega ob-močja, SIS za energetlko. 5. 5. Prorrmt In zv«ze Samoupravne interesne skupnosti na teh področjih, ki so širšega značaja, bodo uresničevale v letu 1983 tele svoje programe: - enostavno reprodukcijo in najnujnejši obseg moderniza-cije železniškega gospodarstva; - uresničevanje nalog iz 10-letnega programa izgradnje cest dogovorjenih v okvuru mesta Ljubljane; - povečavo tranzitne in mednarodne telefonske centrale ter začetno nabavo in montažo opreme za novo glavno telefon-sko centralo. V letu 1983 bomo še pospeševali izvoz storitev na področju prometa in zvez ter racionalnejše in ekonomičnejše izkorlšča-nje obstoječih infrastrukturnih objektov. Preusmerjali bomo prometne blagovne tokove s cest na železnico, osebni promet pa na javna prevozna sredstva na podlagi z drugimi občinami usklajenega programa prilagajanja mreže prog javnega mest-nega prometa novim razmerom. S tem bomo dosegli tudi boljše izkoriščanje energetskih virov in kvalitetnejše okolje. Pripravljen bo Samoupravni sporazum o združevanju sred-stev za zagotavljanje materialnih osnov enostavne reproduk-cije mestnega potniškega prometa v Ljubljani. V njegovem okviru bodo uvedene enotne mesečne »delavske vozovnice«. Noslld: ŽG Ljubljana, Pod/etje za PTT promet Ljubljana, TOZD in DO v sestavi SOZD Integral, SIS za železniški in luški promet, SIS za gradnjo cest Ljubljana in Republiška skupnost za ceste. 5. 6. Gradbenlštvo Restriktivni ukrepi na področju investicij bodo v letu 1983 vplivali na stagnacijo gradbeništva. Zmanjšanje stanovanjske graditve in nizkogradbeniške dejavnosti bo negativno vplivalo na poslovne rezultate OZO s področja gradbeništva se bodo prilagajale spreme-njenim in zaostrenim gospodarskim razmeram z boljšo deli-tvijo dela in specializacijo, z uvajanjem produktivnejše tehno-logije ter z modemizacijo in industrializacijo celotnega gradi-teljstva. OZD s področja gradbeništva se bodo še bolj usmerile v mednarodno delitev dela ter z dohodkovnim proizvodnim in tehnološkim povezovanjem skupno prevzemale gradnjo kom-pleksnih investicijskih del, še posebej v deželah v razvoju. Na ta način bodo dosegle učinkovitejše gospodarjenje z družbe-nimj sredstvi, krajše izvedbene roke in stabilnejše cene na domačem in zunanjem trgu. SGP Slovenijaceste - Tehnika bo 1983 nadaljevala z delom na gradbiščih v Iraku, NDR in ZRN. K SCT se bo priključila DO Gradnje Postojna s 374 delaycl, predvidena pa je tudi združitev z GIP Obnova, ki šteje 2.070 delavcev. V SCT bo tako združevalo delo preko 10.000 delav-cev, Kar ji bo omogočilo še močnejši prodor na tuja tržišča. Nosilca razvoja sta SCT in SOZO GIPOS. 5.7. Drobno gospodarstvo Povečanje celotnih zmogljivosti drobnega gospodarstva v občini bomo dosegli: - 2 zagotovitvijo ustreznih poslovnih prostorov, - v kooperaciji z industrijsko proizvodnjo, - pri instalacijskih in zaključnih detih v gradbeništvu, - z obrtno organizirano proizvodnjo (POZD in zadruge) - pri samostojnih obrtnih storitvah, - z zasebnimi gostinskimi storitvami. Večje vključevanje drobnega gospodarstva v zunanjetrgo-vinsko menjavo bomo dosegli tudi z ustanovitvijo posebne (XXIX) enote SISEOT. Pobude za trajnejše sodelovanje z drobnim gospodarstvom morajo priti iz vrst proizvodnih OZD, ki lahko drobno gospo-darstvo angažirajo kot svoj dopolnilni sektor. Na področju obrtnih storitev bomo 1983, v skladu s prostor-skimi možnostmi zunaj mestnega središča, začeli z nadome-sčanjem enot, ki so prenehale z delom in z odpiranjern novih enot, ki so v občtni deficitame: - popravila gospodinjskih strojev ter radio in TV mehanika, - popravila tekstilnih izdelkov, - steklarstvo, - kleparstvo in krovstvo, - parketarstvo in polaganje podov, - instalacije za vodovod, plin, centralno kurjavo in elek-triko, - popravila dvokoles. Nosilci t*h nalog so vsi udeleženci družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljub-Ijana Center in enote drobnega gospodarstva v občini. 6. NALOGE NA OSTALIH PODROČJIH 6.1. Komunalno gospodarstvo Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Ljub-Ijana Center bo v okviru Indtvidualn« komunaln« rabe: - vzdrževala komunalne vode in naprave po posebnih pro-gramih; - zamenjala vodovod na odseku Resljeva cesta - Njego-Seva ulica; - dograjevala primerni sistem vročevoda na odsekih Čufar-Jeva ulica - Ljubljanica in Miklošičeva - Titova cesta ter - nadaljevala s sanacijo plinovodnega omrežja. Na področju kotektlvn« komunalne rabe pa bo: - obnavljala in vzdrževala utrjene in zelene javne povrSlne ter njihovo opremo po posebnih programih; - nadaljevala z obnovo Masarykove ceste, pričela obnav-Ijati Slomškovo in Streliško ulico ter Trubarjevo cesto in preuredila Ambrožev trg; - obnovila Zmajski most in ob graditvi vročevoda na od-seku Čufarjeva ulica - Ljubljanica pričela s s pripravljalnimi deli za zgraditev vročevoda prek Ljubljanice; -z javno razsvetljavo opremila območje Stare Ljubljane, Cufarjevo ulico in prehode za pešce, preuredila naprave v območju predora pod Gradom in opremila pet avtobusnih postajališč z nadstreški; - uredila parkovno površino vzdolž Erjavčeve ceste ter spominska parka na območju KS Nove Poljane in KS Tabor, sanirala Tivoli, Leninov park in Forsterjev vrt ter obnavljala spominska obeležja. Uresničevanje teh nalog predstavlja tudi prispevek k varče-vanju z energijo in varovanju okolja. 6.2. Stanovanjsko gospodaretvo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljapa Center bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in drugimi odgovornimi ctejavnikiv občini skrbela za izvajanje tehle nalog: - izvajanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu in akcij-skega programa za uresničevanje samoupravnih družbenoe-konomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodar-stva v Ljubijani, predvsem v smeri racionalne rabe stanovanj; - zagotavljanje pogojev za smotrno gospodarjenje s stano-vanjskimi hišami v družbeni lasti s pospeševanjem hišne in krajevne samouprave ter takšnega delovanja strokovne službe stanovanjske skupnosti, da bo hišni samoupravi v pomoč pri izdelovanju nalog, še posebej na področju njiho-vega programiranja in finansiranja; - razreševanje stanovanjskih vprašanj deiavcev z nižjlmi dohodki s pomočjo sredstev solidarnosti v skladu z dogovor-jenimi pogoji in merili zlasti v tehle oblikah: . - z zagotavljanjem delne nadomestitve stanarin za delavce z nižjimi dohodki, ki sami ne morejo kriti stroškov stanarin; - z razpisom natečaja Ijubljanskih stanovanjskih skupnostl za tiste delavce z nižjimi dohodki, ki potrebujejo za reSitev svojega stanovanjskega problema širšo družbeno pomoč. Gradnja novih stanovanj se bo pričela na lokaciji L-9 -Igriška ulica v območju zazidalnega otoka CO-1/8 (Majda Vrhovnik) s 25 stanovanjskimi enotami in predvidoma na lokaciji L - 5~ Plinama v območju zazidalnega otoka CO-1 /21 (Zdravstveni dom); nova stanovanjska površina pa bo pridob-Ijena tudi s preurejanjem podstreh. Prenovo bo Samoupravna stanovanjska skupnost izvajala po temle programu: - nadaljevanje prenove objektov Stari trg 15 in 17 ter Cirtl Metodov trg 20 in 21; - začetek prenove Cankarjevega nabrežja ter objektov Mestni trg 11 in 17, Jurčičev trg 3 in delno Gornji trg 7 ter Dalmatincva 10; - priprava investlcijsko-tehnične dokumentacije za pre-novo objekta čopove 7 in 9; - - prilagajanje hišnih plinskih napeljav na Prulah uvajanju zemeljskega plina po posebnem programu. Ob prenovi bodo odpravljena tudi stanovanja VI. In VII. kategorije, od katerih bodo kletna in pritlična stanovanja tzločena iz stanovanjskega fonda, vsa druga pa prenovljena, 6.3. Bank* Poslovna politika temeljnih bank v letu 1983 bo dosledno naravnana k uresničevanju izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in usmeritev protiinflacijskega pro-grama, k učinkovitemu reprodukcijskemu in dohodkovnemu povezovanju članic banke z OZD v širšem jugoslovanskem prostoru kot tudi k odločni krepitvi finančne discipline, pro-duktivnosti in poslovne uspešnosti članstva. V okviru navedenih temeljnih usmeritev bodo banke: - celotno poslovno politiko naravnale k pospeSenemu ure-sničevanju ciljev, nalog in obveznosti članstva na področju ekonomskih odnosov s tujino in še posebej k varovanju ohra-njanju devizne likvidnosti članstva in samih bank, - združena, zbrana in pridobljena sredstva prednostno usmerjale za financiranje tistih gospodarskih načrtov članic in vlaganj občanov, ki bodo v največji meri zagotavljali uresnl-čevanje ključnih ciljev tekoče ekonomske in razvojne politike. - dosledno uveljavljale zakon o razširjen! reprodukciji in mlnulem delu ter izvajale dogovorjeno investicijsko politiko ter obveznosti, opredeljene v planskih dokumentih družbeno-političnih skupnosti. Za realizacijo navedenih nalog morajo banke okrepiti napore za povečanje obsega dolgoročnih virov sredstev, še zlasti pa učinkovito razvitt svojo funkcijo finanfi- nega organizatorja in svetovalca združenemu delu, ki mora zagotoviti krepitev obsega neposrednih tokov financiranja. 6.4. Dmžbene dejavrvostl V letu 1983 načrtujemo 8,1% realni padec sredstev za družbene dejavnosti v primerjavi z letom 1982. Ob45>% zao-stajanju rasti sredstev skupne porabe za rastjo dohodka bodo ta sredstva porastla nominalno za 12%. Materialni okviri za-htevajo krčenje programov vseh družbenih dejavnosti Pro-grame SIS bomo tekoče usklajevali ob upoštevanju dogovor-jenih prioritet. Zagotovili bomo realizacijo zakonsko zajamčenih progra-mov na področjih otroškega varstva, osnovnega in usmerje-nega izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva in kulture. Na področju otroikega varstva bo Skupnost otroškega varstva zagotavljala 50% sredstev za kritje stroškov v vzgojno-varstvenih organizacijah. Na področju oanovnega izobraževanja bosta v šolskem letu 1983/84 odprta dva oddelka COŠ na osnovni šoli Toneta Tomšiča. Na področju usmerjenega Izobraževanja bo Zavod SRS za šolstvo, OE Ljubljana, pripravil analizo stanja in potreb po kadrih v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja. Skupnost za zaposlovanje bo na osnovi te analize pripravila program in izvedla razmestitev pedagoškega kadra za šolsko leto 1983/84. Mestna in občinske izobraževalne skupnosti bodo s poseb-nimi izobraževalnimi skupnostmi usklajevale vpisne kapaci-tete srednjih šol usmerjenega izobraževanja s prostorskimi možnostmi in pedagoškimi normativi ter pri tem upoštevale kadrovske potrebe združenega dela. Na področju zdravstvenega varstva bomo nadaljevali s procesom prilagajanja programov zdravstvenega varstva po-trebam uporabnikov. Na ta način bomo zagotovili enakomer-nejšo porazdelitev storitev osnovnega zdravstvenega varstva in se dogovarjali o večjem obsegu neposredne svobodne menjave dela med zdravstvenimi organizacijami in uporabniki z namenom preprečevanja poklicnih obolenj, nesreč pri delu in zmanjšanja obsega odsotnosti z dela. Zavzemali se bomo za sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi dela med Univerzitetnim kliničnim centrom in DO Zdravstveni dom Ljubljana. V okviru delovne organizacije Zdravstveni dom Ljubljana je potrebno nemudoma sprejeti sporazum o delitvi dela glede na nove prostorske kapacitete Zdravstvenega doma Center. Na področju soclalnega varstva bo Skupnost socialnega varstva tekoče spremljala spremembe življenjske ravni delov-nih Ijudi in občanov ter po potrebi izvajala ukrepe za zaščito skupin Ijudi z najnižjirni prejemki. Skupnost socialnega varstva bo nadaljevala z uveljavlja-njem enotne skupne evidence prejemnikov socialno-varstve-nih pomoči, na osnovi pregleda socialno-varstvenih pomoči bo pripravila predloge za poenotenje kriterijev pri njihovem dodeljevanju, pri čemer bomo upoštevali načelo domicilnega socialnega varstva in realno materialno stanje družin in posa-meznikov. Na področju socialnega skrbstva predvidevamo rast upra-vičencev do družbeno denarnih pomoči. Skupnost socialnega skrbstva bo zagotavljala pomoči vsem materialno ogroženim posameznikom in družinam, ob tem bo vrednost pomoči usklajevala z rastjo osebnih dohodkov. Sodelovali bomo pri združevanju domovza starejše občane v skupno delovno organizacijo na ravni mesta. Na področju kutture bomo v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti združevali sredstva za izgradnjo Cankarjevega doma - kulturno kongresnega centra. Zagotovili bomo prostore Eksperimentalnemu gledališču »Glej« in mednarodnemu grafičnemu centru. Izvršena bo adaptacija Mestnega doma za potrebe Lutkov-nega gledališča, ki bo financirana iz sredstev samoprispevka III. Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine bodo potekala obnovitvena dela na Grubarjevi palači, Rimskem zidu (Mirje) in Robbovem vodnjaku. Izveden bo zaščitni aV-heološki izkop na Hrvaškem trgu. Na področju telesne kulture bo občinska telesnokulturna skupnošt nadaljevala z razvijanjem množičnih rekreativnih in športnih dejavnosti. Na področju raziskovanja bo občinska raziskovalna skup-nost izvajala raziskovalni program na področjih razvoja sa-moupravnega sistema, informacijskega sistema, socialne in zdravstvene strukture prebivalstva, varovanja naravne in kul-turne dediščine, varstva okolja, revitalizaciji in NOB. 6.5. Zaposlovanje Novo dodatno zaposlovanje (0,1%) bo le na področju go-spodarstva. V negospodarstvu se število zaposlenih v globalu ne bo povečalo. Razlog za takšno stanje je v dejstvu, da ni novih investicij, ki bi zagotavljale večje število možnih novih delovnih mest. Prednost za zaposlitev novih delavcev bodo imele organiza-cije združenega dela, ki se bodo na novo preusmerile v izvoz, še posebej na konvertibilno področje ali pa bodo izvoz bi-stveno povečale. Vse dodatne potrebe po novih delavcih bodo ostale OZD morale pokrivati z aktiviranjem kadrovskih rezerv, predvsem s popolnejšo izrabo znanja že zaposlenih in boljšo organizacijo dela. Možnosti zaposlovanja novih delavcev, predvsem mladih visoko kvalificiranih kadrov, so v doslednem izvajanju spreje-tih sprememb zakona o delovnih razmerjih, nadomestitvi de-lavcev, ki se bodo upokojili in zmanjšanju nadurnegadela. Za novo zaposlovanje bo skupnost v okviru danih izhodišč pri-pravila podrobnejše kriterije, ki jih bo koordinacijski odborza usklajevanje zaposlovanja dosledno tudi izvajal. Občinsko zaposlitveno bilanco pa bo skupnost usklajevala z ostalimi Ijubljanskimi občinami, medrepubliško zaposlovanje pa bo potekalo izključno preko skupnosti za zaposlovanje. Plan zaposlovanja, ki ga bo sprejela skupščina SIS za zapo-slovanje je spremljujoči dokument te resolucije. 7. RAZPOREJANJE DOHODKA 7.1. Razporejanje sredstev v O2D Delavci v OZD bodo dohodek razporedili tako, da bodo zago-tovili povečanje deleža sredstev za razširltev materialne osnove dela. Ob tem bo nominalna rast osebnih dohodkov in skupne porabe v gospodarstvu v globalu za 45% počasnejša od nominalne rasti dohodka. Odvisna bo od doseženega porasta proizvodnje in produktivnosti dela, izvoza na konver-tibilno področje, znižanja stroškov poslovanja in boljšega izkoriščanja poslovnih sredstev. Povečanje dohodka, ki je izključno posledica višjih cen oz. prevrednotenja zalog, ne more biti osnova za povečanje osebnih dohodkov. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela družbenih in drugih neproi-zvodnih dejavnosti bodo rasla v odvisnosti z opravljenim programom dela tako, da bo v globalu zagotovljen porast teh sredstev največ do rasti sredstev za osebne dohodke v gospo-darstvu. Pri razporejanju dohodka za skupno porabo delavcev bodo OZD zagotovile hitrejšo rast sredstev za reševanje stanovanj-skih vprašanj delavcev. Osebni dohodki in sredstva skupne porabe v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo se morajo usklajevati na nižji ravni kot v ostalih organizacijah združenega dela. 7.2. Srsdstva za zadovoljevanje skupnih potreb Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo v globalu rasla za 45% počasneje od nominalne rasti dohodka. V teh okvirih bo rast sredstev različna po posameznih dejavno-stih, upoštevajoč dogovorjeno prioriteto za otroško varstvo, osnovno in usmerjeno izobraževanje ter osnovno zdravstveno varstvo. Sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja bodo ob predvidenem povečanju števila upokojencev in valorizaciji pokojnin in invalidnin rasla hitreje od rasti do-hodka. Samoupravne interesne skupnosti bodo zato usmerile sred-stva samo v programe, ki zagotavljajo delavcem osnovne pravice pri zadovoljevanju skupnih potreb, določene z zakoni ali so najbolj razvojno usmerjeni. 7.3. Sredstva za zadovoljevanjo splošnlh potreb Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo rasla za 45% počasneje od nominalne rasti dohodka oziroma po stop-nji 12%. Občina bo priredila višino zajemanja prihodkov obsegu, ki je potreben za financiranje ustavnih, zakonskih in dogovorno sprejetih obveznosti občine ter za tinanciranje skupnih mest-nih zadev. Hkrati bomo izločili financiranje vseh obveznosti, ki ne sodijo v okvir splošne porabe in dosledno odklanjali preusmerjanje proračunskih sredstev za financiranje tistih obveznosti, za katere je v družbenem sistemu določeno reše-vanje v okviru interesnih dejavnosti in neposrednega združe-vanja sredstev. , Potrebna sredstva bomo zbrali upoštevaje načelo, da za financiranje splošnih družbenih potreb sorazmerno več pri-speva tisti, ki dosega višji dohodek in se zavzernali za selek-tivno davčno politiko pri razvoju drobnega gospodarstva, tako da bo vzpodbujala storitvene - zlasti def icitame dejavno-sti ter dejavnosti proizvodne obrti, ki smotrno dopolnjuje druge dejavnosti gospodarstva, še posebej če so izvozno usmerjene. V skladu s temi načeli bomo aktivno sodelovali pri oblikova-nju in sprejemanju dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1983. V skladu s sprejetim dogovorom o usklajevanju davčne politike bomo po potrebi davčne predpise iz občinske pristoj-nosti spremenili ali na novo oblikovali oziroma sprejeli, in to: odlok o davkih občanov, odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, odlok o davku na* promet nepremičnin, odlok o komunalnih in odlok o upravnih taksah. 7.4. Krajevne skupnosti Celotno delo v krajevnih skupnostih se bo odvijalo s priza-devanjem za še večjo motiviranost krajanov za izboljšanje njihovega življenja in dobrimi sosedskimi odnosi. Zato bomo z vsemi oblikami osebnega izjavljanja in organi-ziranja občanov še v večji meri uveljavljali demokratični način izražanja, soočanje, usklajevanje in odločanje o interesih in potrebah krajanov ter interesih in potrebah širše družbene skupnosti. Pri tem bomo posebno pozosnost posvetili hitrejšemu ra-zvoju hišne samouprave, ustanavljanju in razvoju skupnosti stanovalcev in njihovih organov ter zborov uporabnikov do-brin in storitev. Spodbujali bomo delovanje potrošniških svetov predvsem glede zagotovitve nemotene preskrbe in skrbeli za realizacijo tistih pobud delovnih Ijudi in občanov, ki so objektivno spre-jemljive. Za funkcionalno delovanje KS bomo zagotovili sredstva v okviru občinskega proračuna in pri tem racionalneje organizi- , rali strokovna opravila za delo delegacij in samoupravnih teles. Za realizacijo letnih programov dela KS pa bomo zagotovili način financiranja, ki je opredeljen v družbenem dogovoru o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupno-stih. Na tej osnovi bomo sodelovali pri pripravi enotnega samoupravnega sporazuma za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov z ostalimi činiteiji v Ljubljani, Konkretne naloge na vseh naštetih področjih bodo krajevne skupnosti opredelile v svojih letnih programih dela. 7.5. Sploftna Ijudska obramba In drožbenasamozaščlta Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita kot ustavna pravica in dolžnost delovnih Ijudi in občanov in sestavni del celotnega družbenoekonomskega razvoja družbe, se bo v občini nadalje krepila s pripravljanjem, orga-niziranjem, usposabljanjem in opremljanjem vseh nosilcev obrambnih in samozaščitnih priprav in ukrepov za učinkovito uresničevanje načrtovanega razvoja in zagotavljanje po-trebne obrambne, varnostne in zaščitne dejavnosti. Poseben poudarek bo tudi v nadalje na neposrednem množičnem vključevanju v opravljanje nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. V skladu z materialnimi možnostmi bo zagotovljen enakomeren in usklajen razvoj vseh obrambnih, varnostnih in zaščitnih sestavin, s posebnim poudarkom na razvoju teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite in obrambnega ter zaščitnega usposabljanja. 8. SPREMLJAJOČI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Besedilo resolucije podrobno ne navaja nalog in ukrepov na posameznih področjih družbenega in gospodarskega ra-zvoja občine, ki bodo opredeljeni v naslednjih dokumentih: 1. Usklajeni plani DO - delovnih organizacij v SISEOT za 1983 2. Energetska bilanca mesta Ljubljane za 1983 3. Prehrambena bilanca mesta Ljubljane za 1983 4. Program ukrepov za izvajanje politike cen v Ljubljani za 1983 5. Letni program turistične ponudbe občin in mesta Ljub-Ijane v tetu 1983 6. Plani SIS družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center in mesta Ljubljane za leto 1983 7. Plani SIS materialne proizvodnje občine Ljubljana Center in mesta Ljubljane za 1983 8. Akcijski program za izvajanje kadrovske politike v Ljub-Ijani v letu 1983 9. Plan zaposlovanja v občini Ljubljana Center za leto 1983 110. Aneks o SLO in DS k družbenemu planu občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985, v letu 1983 11. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporeja-. nja dohodka v letu 1983 12. Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SRS 13. Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin v SRS za leto 1983 14. Dogovor o oblikovanju splošne porabe v občinah in me-stu Ljubljani v letu 1983 15. Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 16. Družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sred-stev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih. Vse samoupravne organizacije in skupnosti morajo do , konca leta pripraviti svoje dokumente o izvajanju plana v 1983. letu, pri čemer morajo biti njihove naloge usklajene s to resolucijo. LJubl|ana, december 1982 IZVRŠNI8VET Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1982 Na podlagi 26. člena zakona o financiran)u splošnlh druž-benih potreb v družbenopolitičnih skupnoati (Ur. list SRS, št. 39/74 In 4/78) in 164. člena in 173. člena statuta občine LJubl/ana Center (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupSčina ofačine Ljubljana Center na . . . . seji zbora združenega dela, dne........in na .... sejl zbora krajevnih skupno- sti, dne........sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE UUBUANA CENTER ZA LETO 1982 Lčlen V odloku o prc».u*.unu občine Ljubljana Center za leto 1982 (Ur. list SRS, št. 1/82) se prvi člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1982znašajO 494.045.000 din - za razporeditev po posebnem delu proračuna 256.991.200 din - za tekočo proračunsko rezervo 1.822.800 din - zazdruževanjesredstevvLjubljani 157.136.000 din - 2 % znižanje dogovorjene splošne porabe v obdobju av-gust-december1982 2.045.000 - zaintervencije vgospodarstrvu 76.050.000 din 2. člen V drugem odstavku 2. člena se odstotek 39,0% nadomesti 32,83% znesek 156.351.00 din z zneskom 157.136.999 din. 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 4. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavr v Uradnem listu SB Slovenije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slpvenije, uporablja pa se od 1. januarja 1982. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER Številka: 400-1/81 PHEDSEDNIKSKUPŠČINE Datum: Albln VENGUST OBRAZLOŽITEV Resolucija o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letih 1981-1985 za leto 1982 in resolucija mesta Ljubljane ter občine Ljubljana Center določajo, počasnejšo rast sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potneb od rasti do-hodka. Z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 je bilo določeno, da se splošna poraba lahko poveča največ za 15,6% glede na leto 1981, v naši občini se je povečala za 15,4%, kar je v skladu z Ijubljanskim dogovorom o splošnl porabi. Manjše povečanje proračunske porabe izhaja iz upo-rabe meril in kriterijev zafinanciranje splošne porabe v Ljub-Ijani, ki jih je izdelal Zavod za družbeno planiranje Ljubljana. Ker je bil proračun za leto 1982 sprejet že v mesecu decem-bru, se v osnovo za leto 1981 ni štela dodatno sproščena poraba v višini 1.830.000 din, ki je bila z rebalansom prora-čurta razporejena za financiranje 10-letnega programa iz-gradnje cest. ' Predloženi rebalans proračuna je potrebno sprejeti zaradi večjega pritoka proračunskih prihodkov in kasneje dogovor-jenih omejitev, ki narekujejo zmanjšanje splošhe porabe. V predloženem osnutku rebalansa se splošna poraba za vse leto znižuje za 0,6% od 15,4% na 14,8% v primerjavi z letom 1981 oziroma za 2% od 1. avgusta, kar pomeni za proračun občine Center zmanjšanje za 2.045.000 din. PRIHODKI Po oceni, izdelani na podlagi desetmesečne realizacije in upoštevaje pričakovani priliv do konca leta, bodo proračunski prihodki v letošnjem letu znašali 494.045.000 din ali za 77.845.000 din več kot je predvideno ob sprejemanju prora-čuna - v odnosu na osnutek rebalansfi se višina teh prihodkov ne sprefninja. Na večjo realizacijo v prvih desetih mesecih in s tem večjo oceno do konca leta vplivajo na eni strani prihodki, ki prite-kajo v občinski proračun po avtomatizmu (davek od prometa proizvodov, upravne takse), na-drugi strani pa prihodki po-brani z davki od občanov, te odmerja in pobira uprava za družbene prihodke (davek iz obrtnih dejavnosti in intelektual-nih storitev, davek na promet nepremičnin). Med najpomembnejšimi viri proračuna obrazlagamo na-slednje prihodke: Prometni davek od proizvodov je v primerjavi s ^jlanom v prvih desetih mesecih realiziran že 103% v višini 148.860.517 din, kar pomeni v primerjavi z istim obdobjem lani priliv za 25% večji. Ocenjujemo, da bo prpmetni davek do konca leta realiziran v višini 186.200.000 din. Oavek od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti, ki se odmerja od letnih osnov, je za deset mesecev realiziran že 115%. Do konca leta pa bo plan znatno presežen in bo znašala njegova realizacija 31.000.000 din ali za 10.000.000 din več. Na realizacijo tega davka vpliva večji ustvarjeni doho-dek obrtnikov. Glede na predhodno leto je dohodek zave-zanca porastel za 43%. Ker pa se osebni dohodki zavezancev niso povečali v enaki višini kot dohodek (OD so večji le za 31%), je večja davčna osnova (presežek nad OD), od katere se plačuje davek po progresivni lestvici. Prav tako kot davek od obrtnih dejavnosti je vefiji priliv davka in intelektualnih storitev, ki se odmerja od letnih osnov. Davek od skupnega dohodka občanov je realiziran v prvih desetih mesecih že preko Rlana, do kpnca leta pa se bo podvojil in bo znašal 8.600.000 din. Od tega vira se usmeri v občinski proračun polovica, polovica pa ostane republiki. Davek na promet nepremičnin je za prviti deset mesecev realiziran že preko plana, upoštevajoč enak priliv v zadnjih mesecih leta bo davek do konca leta realiziran v višini 8.750.000 din ali za 3.750.00 din več od plana. Upravne takse so za prvih deset mesecev realizirane že preko plana. V odnosu na osnutek rebalansa proračuna se upravne takse znižujejo za 3.000.000 din. • Zaradi obveznega pologa za prehod čez mejo, se je število izdanih potnih listov znatno znižalo od (150 na 15 vlog dnevno), zato je tudi dohodek iz tega vira manjši. ODHODKI Razpored prihodkov proračuna za leto 1982 je v okviru dovoljene možne porabe, ki znaša za ožji proračun 258.814.000 din. Formalno imamo v razporeditvi prikazana tudi sredstva, ki jih odvajamo za intervencije v proizvodnjo hrane in' blagovne rezerve na ravni republike tn občin. Na strani odhodkov predlagamo naslednje spremembe: Pripadniki stalne sestave občinskega štaba za teritorialno obrambo imajo pravico do osebnega dohodka po veljavnih postavitvenih odredbah na formacijske dolžnosti z upošteva-njem določb Pravilnika RŠTO št. 433/10 z dne 14. 5. 1980 o postopku pri določanju in izplačevanju plač in drugih prejem-kov vojaškim in civilnim osebam v teritorialni obrambi. Višina osebnega dohodka pa je določena z navodili RŠTO Slovenije, oziroma z veljavno tabelo pripadajočih plač vojaških in civil-nih oseb v službi stalnega sestava Teritorialne obrambe v SR Sloveniji S proračunom občine Ljubljana Center za leto 1982 so občinskemu štabu za teritorialno obrambo zagotovljena na-menska proračunska sredstva v znesku 2.089.000 din. Izračun izplačamh osebnih dohodkov v letu 1982 in upoštevajoč vi-šino sedanjih osebnih dohodkov tudi v preostalih mesecih tekočega leta terja dodatna namenska sredstva v znesku 2.249.000 din, oziroma povečanje namenskih proračunskih sredstev za 160.000 din. Občinski konferenci SZDL se zagotavljajo dodatna sredstva v višini 280.000 din zaradi nove zaposlitve strokovnopolitič-nega delavca in zaradi podaljšanja pogodb o delu (od maja do septembra oziroma decembra). V tem okviru so zajeta tudi sredstva za delno kritje stroškov organizacije seminarja OK ZSMS v Portorožu v višini 63.451,00 din po dogovoru DPO v občini. Zvezi združenj borcev NOV se povečujejo sredstva za 152.200 din. V letu 1982 je prišlo pri Zvezi borcev do kadrov-skih sprememb Za sekretarja je bil zagotovljen osebni doho-dek za 4 mesece vendar pa je opravljal dela in naloge do konca junija. Na novo je potrebno zagotoviti sredstva za delovno mesto zgodovinarja, ki naj bi nastopil delo s 1. deeembrom. Zasedba delovnega mesta zgodovinar je uteme-Ijena v programu dela ZZB NOV Ljubljana Center za leto 1982, kjer naj bi z odborom medvojnega aktiva OF Ljubljana Center sodeloval pri izbiranju gradiva za zgodovino NOB Ljubljane in krajevne kronike. O zaposlitvi zgodovinarja je zavzelo pozi- • tivno stališče tudi predsedstvo OK SZDL Ljubljana Center. Poleg tega je potrebno zagotoviti še sredstva za nakup ognje-varne omare. V predlogu rebalansa je predviden dodaten znesek 1.000.000 din sofinanciranje adaptacije Doma borcev in inva-lidov NOV v Malenškovi ul. 1. Adaptacijo sofinancirajo na podlagi samoupravnega sporazuma Ijubljanske občine iz sredstev proračunov in OZD. Vsaka OZD naj bi v treh letih prispevala po 300.000 din iz sklada skupne porabe. Ker vse OZD še niso pristopile k samoupravnemu sporazumu ali pa so udeležene z nižjimi zneski, moramo razliko zagotoviti \z ob-činskih proračunov. Naša občina s tem zagotavlja izpadla sredstva, ki naj bi se sicer natekala na podlagi samouprav-nega sporazuma. Sredstva, predvidena za nakup stanovanj v višini 3.500.000 din, se po sklepu izvršnega sveta ne izkoristijo za predvidene •namene. Uporabijo pa se kot soudeležba pri zagotovitvi nado-mestnih stanovanj, potrebnih za izpraznitev Tivolskega gradu in dela stavb Novi trg št. 3, 4, in 5, pri čemer bodo sodelovale, tudi druge Ijubljanske občine, mesto Ljubljana in SR Slove-nija. Omenjeni objekti naj bi služili Moderni galeriji za razvoj mednarodnega grafičnega centra ter Slovenski akademiji znanosti in umetnosti za njene gradbeno-sanacijske in kon-zervatorske posege v skiadu z dolgoročno prostorsko poli-tiko. Občina.Ljubljana Center je bila v letu 1982 obvezana zago-toviti nadomestne prostore za Mestno javno pravobranilstvo, pri čemer je bilo tudi dogovorjeno, da potrebna adaptacijska dela in nabava novih osnovnih sredstev zagotovijo vse Ijub-Hanske občine in SML v enakih deležih po 316.000 din. Mestno javno pravobranilstvo s preselitvijo, ki že teče, sprosti poslovne prostore v sodni gradbi, ki se namenjajo za Te-meljno sodišče. Skupščini mesta se povečujejo sredstva za 785.000 din zaradi linearnega zvišanja dogovorjene porabe vsem Ijubljan-skim proračunom zaradi uskladitve rasti splošne porabe v lanskem decembru, česar pri sestavi proračuna ni bilo moč upoštevati. Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede oz. takse za promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo yf proračunu in se nakazujejo na poseben račun za zdrav-stveno varetvo živali. Ker so se za 150.000 din povečali pri-hodki iz tega naslova, se za isti znesek zvišaio tudi odhodki. Družbeni dogovor o medsebojnih odnosih pri urejanju cen med družbenopolitičnimi skupnostmi ustanoviteljev dnevni-kov in temeljnimi organizacijami združenega dela, ki sodelu-jejo v proizvodnji dnevnikov (Ur. list SRS št. 3/79) ureja med / drugimi tudi obveznosti za pokrivanje razlike med dejansko in dogovorjeno prodajno ceno dnevnikov. Potrebna sredstva za participacijo »Dnevnika« se vsako leto zagotovijo v prora-čunu. Na osnovi ocene poslovanja do konca leta 1982 »Dnev-nik« ugotavlja da s svojimi prihodki in participacijo po druž-benem dogovoru ne bo mogel pokriti razlike v novi ceni roto papirja, ki velja od 1. 7. 1982 dalje Zato »Dnevnik« predlaga, da predvideno razliko v višini 1.601464. - din pokrijejo Ijub-Ijanske občine po enakem ključu kot predvideva dogovor. Ključ je izračunan na podlagi števila prodanih izvodov »Dnev-nika«. Na našo občino odpade 209.000 din. Postavka obveznosti iz prejinjlh letse povečuje za 1.722.000 din. Ta sredstva so potrebna za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest in za soudeležbo pri izvaja-nju nalog iz programa samoupravne komunalne interesne skupnosti, ki zadevajo Masarykovo, Jenkovo, Poljansko in Roško cesto. Izločena sredstva rezerv se povečujejo za 768.000 din. Po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih se mora izločati v sredstva rezerv 1% vseh prihodkov, kar je povezano z večjimi proračunskimi prihodki. Za intervencije v gospodarstvu se sredstva povečujejo za 76.840.000 din. Z družbenim dogovorom in aneksom o izvaja-nju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 (Ur. list SRS št. 3/82) je določeno, da se vsa sredstva, ki bodo v letu 1982 zbrana nad 14,8% izločijo iz proračunske porabe in namenijo za intervencije v proizvodnji hrane in za financiranje blagovnih rezerv. Sredstva, izločena iz proračunske porabe, se nakazujejo 70% samoupravnemu skladu na ravni republike in 30% SIS za preskrbo mesta Ljubljane. O porabi teh sredstev bodo izdelana posebna poro-čila po zaključnih računih tako za republiški sklad kot za mestni, ki ga bo izdeial SIS za preskrbo mesta Ljubljane. Usklajevanje finančnih načrtov pravosodnih organov je bilo opravljeno šele v mesecu januarju, ko je bil proračun že sprejet. Dogovorjeno je bilo, da se masa sredstev za osebne dohodke poveča v enakem odstotku kot za upravne organe, to je za 25%. V preteklem letu so bila za dodatne enkratne naloge iz proračuna odobrena dodatna sredstva. Teh sredstev ne moremo všteti v osnovo za leto 1982, zato se predlaga znižanje za 1.140.000 din. Pri obnovi pročelja Kresije je bilo porabljeno manj sredstev kot smo načrtovali ob sprejemanju proračuna. Za neporab-Ijeni znesek se predlaga znižanje postavke. Za leto 1982 je bilo planiranih 5.024.000 din za stalne denarne pomoči. Navedena sredstva ne bodo potrošena iz sledečih razlogov: v letošnjem letu se je število prejemnikov stalnih denamih pomočiznižalo od 155 na 140 upravičencev zaradi smrti in odselitev upravičencev ter spremenjenih gmot-nih pogojev, vsled česar so bile stalne denarne pomoči uki-njene. Prav tako se mejni znesek najnižjih pokojninskih pre-jemkov (osnova za izračun višine stalne denarne pomoči) ni povečal toliko, kot je bilo načrtovano. Kadrovske pomoči kot nadomestilo za OD edinega hranilca družine, ki je na odsluženju roka v JNA, so bile planirane za leto 1982 v višini 612.000 din na osnovi poprečnega števila upravičencev iz prejšnjih let. V letošnjem letu je število upra-vičencev manjše, kar je posledica novega zakona o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti. Načrtovalcu ni bila znana dinamika vpoklicev v JNA in socialna struktura le-teh. Tudi pri teh upravičencih je osnova za izračun kadrovske pomoči odvisna od višine mejnega zneska, ki se ni povečal, kot je bilo predvideno. Izvršnl svet prediaga zborom skupKln« občlm LJuMJana Canter da predloženi odlok o spremembl tn dopolnKvl od-loka o proračunu ob&ne LJubljana Center za l«to 1982 obravnava|o in aprejmefo. LJuW|ana, 1.drcembr«1982 IZVRdNISVET PREGLED PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA. prSd. PRIH0DKI ™ S"v! RAZPORED PRIHODKOV ™ ______________________________________._____________________naicna___________________________________________________ . SS^S pr2S°IeS 01 Dejavnost or^anov družbenopolitiinih pror. iz preteKl. leta skupnosti 1.40 .587.000 1. Davki iz osebnega dohodka 15O.445,.OOO ._ . . , . . , . oriO nnn ^1 02 Ljudska obramba 4.908.000 2. Pranetni davek, davek na 03 Dejavnost družbenopolitičnih organiza- praicženje in na dohodke cij in društev 23.388.200 . odpranoženja 292.450.000 Q4 Negospodarske investicije 16.065.500 3* Takse 27.650.000 0? Kulturno prosvetna dejavnost 350.000 5. Denametezni 15.100.000 Q8 ^^ skrbstvo _ varstvo torcev 8.316.000 6. Prihodki upravniii organov nn „, . __ „._ in razni d?^i prlhodki 8.400.000 09 Zdravstveno varstvo 72.000 10 Kcnunalna dejavnost 9.614.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 16.087.000 12 Prispevki proračunam drugih družbenopolitičnih skupnosti 157.136.000 16 Intervencije v gospodarstvu 31.069.000 17 Tekoča proračunska rezerva in ¦ . obveznosti iz prejšnjih let 4.988.300 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 81.464,000 SKUPAJ: 494.045.000 494.045.000 OCENA PRORAČUNSKIK FR3KX>KeW BV ILTO 1982 _^_^_____________________________|____________________r ____________—^_______ drthoKvt Healizacija Plan Realizacija % Ocena Indeks % • *kj.huuki - 1981 1982 od 31.10.82 real. za leto nrena 82 Ocena 82 plana 1982 real. 81 pTaTŠT 1 2 3 4 5 6 7 8 1. D&VKI-IZ OSEBNBGA DOHOCKA IN NA DOHOEEK Davek iz osebnega dohodka delavcev 18.290.928 21.000.000 17.367.231 83 22.000.000 120 105 navBk iz OD od knetijskih dejavnosti 16.460 20.000 - - 45.000 273 225 Dave*. iz OD od samostoj. qpravlj. obrtne dejavnosti po dosež. prihod. 21.161.362 21.000.000 24.082.331 115 31.000.000 .147 147 Davek iz OD od samostoj.opravljanja gospodinj. dejav., ki se obrač. v % 14.532.715 15.000.000 13.029.042 87 16.400.000 113 109 Davek iz OD od samostoj. opravlj. negospod. dejav. po dosež.dohodku 1.196.866 1.100.000 2.225.605 203 3.000.000 250 227 Davek iz OD samostoj.opravlj. negospod.dejav., ki se obračun. v % 38.580.82« 40.500.000 33.148.305 82 42.200.000 109 104 Davek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehn. izboljšav - 26.503.077 30.000.000 24.763.074 82 31.500.000 119 105 Davek iz skupnega dohod. občanov 2.667.464 2.200.000 2.543.105 116 4.300.000 161 195 Vsega vrsta 1 Davki iz OD in na dohodek 122.949.700 130.820.000 117.168.693 90 150.445.000 122 115 2. PROMETOI EAVEK, DAVEK NA PFEMDŽENJE IN NA DOHODEK OD PREM0ŽENJA Občinski davek od praneta proizvodov . 148.933.843 144.500.000 148.860.517 103 186.200.000 125 128 Občinski prGoetni davek od alkohol.pijač 69.059.093 76.000.000 66.969.476 88 81.700.000 118 107 Posebni občinski davek od plačil za storitve 6.312.324 6.000.000 6.0^2.869 101 7.200.000 114 120 Davek od praneta z nepremičninami in pravicami 4.684.096 5.000.000 6.703.438 134 8.750.000 186 175 Davek na dohodek od premož. in ;; prenoženjskih pravic 653.550 600.000 982.916 164 1.250.000 191 208 Davek na dohodke od stavb 3.109.794 3.300.000 2.871.968 87 3.700.000 119 112 Davek na dediščine in darila - 444.943 250.000 639.958 256 530.000 119 212 1 2 3 4 ~ 5 6 7 $ Davek na posest stavb 1.288.693 1.460.000 1.128.712 77 1.500.000 116 103 Davek od iger na srečo 622.759 720.000 724.563 101 850.000 136 118 Davek na oestna motorna vozila 770.582 .. 50.000 600.340 1201 770.000 100 Vsega vrsta 2. Pronetni davek, davek na prenoženje in na dohodke od prenož. '235.879.677 237.880.000 235.554.757 99 292.450.000 • 124 123 3. TAKSE • ¦¦'¦". Upravne takse 13.820.'959 9.000.000 9.672.432 107 10.700.000 77 119- - Pristojbine za veter.sanit.preglede 2.562.566 2.200.000 2.048.893 93 2.350.000 92 107 Komunalne takse 3.637.980 5.100.000 4.537.360 89 5-100.000 135 100 Sodne takse 0.652.119 9.500.000 7.694.937 81 9.500.000 110 100 Vsega vrsta 3. Takse 28.673.624 25.800.000 23.953.622 93 27.650.000 96 ^ 107 5. PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH ?enarne kazni 12.889.313 13.300.000 12.653.920 95 15.1000.000 117 113 Vsega vrsta 5. Prihodki po posebnih predpisih 12.889.313 13.300.000 12.653.920 95 15.100.000 117 113 6. PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN RAZNI ' DRUGI PRIHOEKI Prihodki upravnlh organov 7.048.753 8.000.000 4.474.868 56 8.000.000 113 100 Razni drugi prihodki ,N 349.603 400.000 303.143 76 400.000 114 100 Vsega vrsta 6. Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki - . 7.398.356 8.400.000 4.773.011 57 8.400.000 113 100 ) SKUPAJ:1 407.790.670 416.200.000 394.109.003 ,95 494.045.000 . 121 118 SFKEMEMEE V POSEENEM DELU PRORA&NA g?' N A M E N g™ Znižanje Zvišanje J**L Glavni namen 01 - Dejavnost organov ' družbenopolitičnih skupnosti 14-01 Itemeljno sodišče 38.794.000 1.140.000 'j 37.654.000 Glavnl namen 02 - Ljudska obranba 25-12 ' Sredstva za osebne dohodke TO , 2.089.000 160.000 2.249.000 Glavni namen 03 - Dejavnost družbeno- ¦ političnih organizacij in društev 29-03 Cbčinska konferenca SZDL 4.515.000 ' 280.000 4.795.000 33-03 Zveza združenj borcev NOV 1.662.000 152.200 1.814.200 38-03 Dan invalidov in borcev NCV 1.000.000 - 1.000.000 2.000.000 . Glavni namen 04 - Negospodarske investicije 48-04 Obnova zgradbe Kresija 4.000.000 1.560.000 2.440.000 49-04 Nakup stanovanj 3.500.000 3.500.000 - 4 ^ 49a-04 Sofinanciranje razrešitve prostorskih prcblanov SAZU in Tivolski grad 3.500.000 3.500.000 45b-04 Mestno javno pravobranilstvo , 316.000 316.000 Glavni namen 08 - Socialno skrbstvo - varstvo borcev 55-08 Stalne družbene panoči borcev NCV in borcev za severno mejo 5.024.000 800.000 4.224.000 59-08 Kadrovske panoči . 612.000 280.000 332.000 Glavni namen 12 - Prispevki drugim družbenopolitičnim skupnostim 77-12 Skupščina mesta Ljubljane 156.351.000 785.000 157.136.000 Glavni namen 16 - Intervencije v gospcxiarstvu 80-16 Pristojbine za veter. sanitarne preglede 2.200.000 . 150.000 2.350.000 81-16 Kritje razlik v ceni dnevnikov 1.611.000 209.000 1.820.000 . Glavni nairen 17 - Tekoča proračunska > rezerva in obveznosti iz prejšnih let ' • 82-17 Tekoča proračunska rezerva 2.580.000 757.200 .' 1.822.800 83-17 Cbveznosti iz prejšnih let 1.443.500 1.722.000 3.165.500 Glavni namen 18 - Ktediti, vezana in izločena sredstva ¦ ¦- ¦ 84-18 Izlcjčena sredstva rezerv 2.601.000 768.000 3.369.000 85-18 Za intervencije v gospodarstvu 1.255.000 76.840.000 78.095.000 SKUPAJ: 229.237.500 8.037.200 85.882.200 307.082.500 Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 Na podlagl 26. člena zakona o financlranju splosnlh drui-benlh potreb v družbenopotltlčnlh akupnostlh (Ur. list SBS, it. 39/74 In 4/78) in 164. in 173. člena statuta občlne LJub-Ifana Center (Ur. llst SRS, it. 2/78) |e skupičlna občlne LJubllana Cerrter na______ sejl zbora združemga dela, dne___________In na_____seji zbora kra|«vnlh »kupno- sti, dne___________aprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE UUBUANA CENTER ZA LETO 1983 Lčlen Predvideni prihodkl proračuna občine Ljubljana Center v letu 1983 znašajo 454.320.000 dln od tega: - za razporeditev po posebnem delu proračuna 290.979.100 din - zatekočoprbraCunskorezervo 2.275.900 din - zazdruževan]esred3tevvLjubljani 181.065.000 dln 2. člen Občlna Ljubljana Center združuje del prlhodkov v mestu. Združene prlhodke razporedl mesto na podlagl dogovora o združevanju sredstev za Izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. . Občlna Ljubljana Center pooblasfta Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zblrnih In preho-dnih računov odvaja v proračun mesta 35,45% od vseh teko-čih prlhodkov, razen turlstičnih taks in taks za promet parklar-jev in kopitarjev In prihodkov upravnih organov in se prazni do zneska 161.065.000 din. 3. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100 odstotno na račun za zdravstveno varstvo živali. 4. člen Prihodki od turistične takse se v celoti uporabljajo za po-speševanje turistiene dejavnosti. 5. člen V rezervni sklad se odvaja 1 odstotek tekočih prihodkov, razen prihodkov \z 2. člena, ki jih obračunava mesto. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enako-merno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseže-nih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in orga-nizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sred-stev. 7. eien Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v prora-čunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne narnene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih orga-nov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko re-zervo, razen sredstev za intervenclje v gospodarstvo. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabl nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvrsni svet. 10. člen Iz razporejenih prlhodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - upravnim organom občine, mesta in regije - pravosodnim organom ' - družbenopolitlčnim organizacijam in druStvom - krajevnim skupnostim. Sredstva, ki ntso našteta v 2. in 10. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. H.člen Organizaclje, skupnosti In organl morajo sredstva, kl so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljatl za namene, za katere so jim blla dana, skladno s predpisl o njlhovi uporabi oziroma o razpolaganju z njlmi, Upravni organi in drugl uporabnlki sredstev morajo organl-zlrati IzvrSevanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so )im določena s tem proračunom. Upo-rabnlki ne smejo na račun proračuna občine prevzetl obvez-nostl, kl presegajo zneske, določerte za leto 1982, razen, Cese s posebnim aktom občinake skupščlne določi drugače. 12. člen Upravnl organl v akladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvl, ki so jlm dodeljena za izvedbo predloženih progra-mov. Vsi prlhodki, ki jlh upravni organi dosežejo s svojo dejav-nostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišCe v Ljubljani in Temeljno javno tozilstvo nakazuje lastne do-hodke v prorafiun občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen Izplačila Iz sredstev za delo delovnih teles skupSčine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skup-ščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 15. člen Izvršnis vet je pooblaščen, da odloča: - o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občln-skega proračuna - o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih do zneska 1.000.000 din - o uporabi sredstev za namene iz 2. točke 39. člena za-kona o financiranju splošnih družbenih potreb odloča izvršni svet skupščine občine. 16. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 17. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela prora-čuna se objavi v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Števllka: 400-2/82 PREDSEDNIK SKUPŠČINE; Datum: AlblnVENGUST OBRAZL0ŽITEV PREOLOGA ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1983 I. PRAVNA POOLAGA Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 temelji na določilih: - 188. člena, 2. odstavek Ustave socialistične republike Slovenije; „ s - zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v druž-benopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78); - dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983; - dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za I. 1983; - dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983. Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbe- nopolitični skiipnosti določa, da mora biti proračun družbe-nopolitične skupnosti sprejet pred začetkom leta, za katerega se sprejema. Proračun sprejemata zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela na predlog izvršnega sveta. Izjemoma se z odlokom skupščine občine uredi začasno financiranje splošnih družbenih potreb, če proračun ni pravo-časna sprejet: 1». IZHODIŠČA 1. Splošna poraba Občine v SR Sloveniji so za leto 1982 in za nekatera pretekla leta podpisale poseben dogovor, s katerim so uravnavale splošno porabo in jo usklajevale z rastjo dohodka. Za leto 1983 je družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 v pripravi in v 1. členu določa, da bodo občine s svojimi ukrepi zagotovile, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih druž-benih potreb v občinah rastla za 50% počasneje od nomi-nalne rasti dohodka. Takšno usmeritev, kot usmeritveni dokument gospodarstva, vsebuje resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu, 1983. Ob oceni nomi-nalne rasti dohodka v SR Sloveniji v letu 1983 bodo izvirni prihodki za splošno porabo v letu 1983 naraščali v globalu največ za 12% glede na sredstva v letu 1982. 2. Obllkovanje proračunsklh sredstev Republiški izvršni svet je skupščini SR Slovenije predložil predlog zakona o davkih občanov, ki naj bi ga skupščina sprejela 15. 12. 1982. Po določilih tega zakona bo ukinjen davek na promet cestnih tovornih motornih vozil, priklopni-kov in kombi vozil ter drugačna pravna ureditev davka na posest stavb. Oba navedena davka bosta imela določen vpliv na oblikovanje bilance proračunskih prihodkov. Dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1983, ki je v pripravi, ne vsebuje bistvenih sprememb v politiki obdavčevanja občanov, razen dveh že omenjenih dav-kov, ki sta vsebovana v zakonu o davkih občanov. V zasnovi dogovora o usklajevanju davčne politike je predlagano zniža-nje posebnega občinskega davka od prometa proizvodov (davek od maloprodaje) iz sedanje stopnje 3,0 na 1,5%. To znižanje ne predstavlja razbremenitve stopnje davkov od prometa blaga na drobno, temveč prerazporeditev tega davka v korist republiškega proračuna. Globalna proračunska sredstva bodo po pceni za leto 1983 znašala 454.320.000 ali 92% na ocenjena sredstva leta 1982. V tem globalu je že znižan poseben občinski davek od prometa proizvodov od 3,0% na 1,5%. 3. Struktura in usmerKev sredstev Proračunska sredstva občine so oblikovana iz izvirnih sred-stev, ki so omejevana za namene splošne porabe sredstev, ki se prelivajo preko proračuna, uporabljajo pa se za posebne namene, predpisane s posebnimi predpisi in dogovori ter sredstev (prihodkov) upravnih organov, ki niso omejevanl, trošiti pa jih je mogoče za namene splošne porabe. Struktura sredstev po značaju in namenu po globalni bilanci prihodkov za leto 1983: - izvirna sredstva proračuna, ki so omejevana 434 020.000din -takse na promet parklarjev in kopitarjev 2.700.000din -turističnetakse 6.000.000 din - sredstva upravnih organov, ki niso omejeyana (lastni pri-hodki) 11.000.000 din Skupaj vsa sredstva 454.320.000 din Usmeritev proračunskih sredstev občine za leto 1983 bazira na družbenem dogovoru o izvajanju politike na pAdročju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983. Poraba limitiranih sredstev v letu 1982 bodo znašala 243.710.000 dinarjev, sredstva za leto 1983 povečana za 12% pa znašajo 272.955.000 dinarjev. Sredstva, ki so limitirana oziroma omejevana, sredstva, ki so namenska in ona, ki niso omejevana, bodo s proračunom usmerjčna a) izvirna sredstva proračuna -vproračunuobčine 272.955.000 din - v proračunu mesta za skupne namene mesta 161.065.000 din b) namenska sredstva - za program turistične ponudbe v Ljubljani v skladu z dogo-vorom 6.600.000 din - takse parklarjev in kopitarjev za zdravstveno veterinarske namene v skladu s predpisi 2.700.000 din c) prihodki upravnih organov v proračun občine v celoti 11.000.000 din Sredstva za občinski p/oračun za leto 1983 bodo znašala skupaj 293.255.000 dinarjev in so s proračunom ustrezno razporejena. Skupna proračunska sredstva pa znašajo 454.320.000 din. III. PRORAČUNSKI PRIHODKI Podlaga za sestavo ocene proračunskih prihodkov za leto 1983 je osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983, predlog zakona o tiavkih občanov, pripravljalno gradivo dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983 in druga gradiva, zlasti veljavni davčni predpisi. Pri formiranju proračunskih prihodkov imajo najpomembnejši vpliv splošna gospodarska gibanja in v tem zjasti naslednje ekonomske vrednote: gibanje cen vseh vrst proizvodov in storitev, gibanje osebnih dohodkov delavcev. oblikovanje cen nepremičnin, ki so v prometu in rastdohodka občanov, ki opravljajo samostojne dejavnosti. Po predvidevanjih, ki temeljijo na ocenjenih prihodkih v letu 1982, predvidenih gospodarskih gibanj za leto 1983 in predvi-denih sprememb predpisov s področja davkov in taks obča-nov in prometnega davka, bodo proračunski prihodki v letu 1983 znašali 454.320.000 din ali 8% manj kot v letu 1982. V odnosu na osnutek proračuna za leto 1983, ki je bil obravnavan na zborih občinske skupščine voktobru, pabodo proračunski prihodki manjši za 125.555.000 din. Znižanje proračunskih prihodkov od osnufka do predloga je nastalo predvsem zaradi.znižanja stopnje občinskega pro-metnega davka od 3 na 1,5% v karist republiške stopnje prometnega davka. : ,. Med prihodki občinskega proračuna se stekajo davki \z osebnih dohodkov, prometni davki, takse in drugi prihodki, ki so podrobno navedeni v ppsebnem delj proračuna: 1. DAVKI IZ OSEBNIH DOHODKOV so v celoti predvideni v višini 166.550.000 din ali za 10% več. Mednje spadajo: - davek \z osebnega dohodka delavcev se predvideva v višini 24.600.000 din ali za 12% več. Ob nespremenjeni stopnji bo davek odvisen od gibanja osebnih dohodkov; - davek od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti, ki ga odmerja in pobira uprava za družbene prihodke od letnih osnov, se predvideva v višini 37.000.000 din. Ob nespreme-njeni lestvici stopenj bo davek večji zaradi predvidenega večjega dohodka obrtnikov, deloma pa tudi zaradi večjega števila obrtnikov; - davki po odbitku, med katere spadajo davek od obrtne dejavnosti, davek od intelektualnih storitev in davek odavtor-ških pravic, ki se plačujejo od priložnostno doseženih dohod-kov, se predvidevajo v skupni višini 96.300.000 din ali v pov-prečju za 7% več kot v letu 1982; - davek iz skupnega dohodka občanov se predvideva za 18% več kot v letu 1982. 2. PROMETNI DAVKI IN DAVKI OD PREMOŽENJA 96 pre-dvidevajo v višini 222.170.000 din ali za 24% manj kot v letu 1982. Med pomembnejše vire spadajo: - posebni občinski davek od prometa proizvodov se predvi-deva v višini 104.000.000 din ali za 44% manj kot v letu 1982. Davek bo manjši zaradi znižanja občinske stopnje od 3% na 1,5%. Za isto višino se zvišuje republiški prometni davek (od 8,5% na 10%); - posebni občinski davek od alkoholnih pijač se predvideva v višini 94.000.000 din ali za 15% več. Oavek bo večji pred-vsem zaradi višjih cen alkoholnih pijač, deloma pa tudi zaradi večje gostinske in turistične ponudbe mestnega jedra; - posebni občinski davek od plačil zastoritve se predvideva v višini 8.200.000 din ali za 14% več. Ta davek se plačuje od raznih popravil proizvodov, opravljenih za občane in civilno pravne osebe; . - davek na promet nepremičnin se predvideva v višini 10.000.000 din ali za 14% več. Davek je odvisen od števila obdavčenega prenosa nepremičnin in prometne vrednosti prodanih nepremičnirv, - -davek na dohodke od premoženja - od razlik v ceni pri prodaji nepremičnin se znižuje na 20% zaradi oprostitve davka od dohodkov od prodaje stanovanjskih hiš ali stano-vanj in poslovnih prostorov v primerih, ko je prodaja opro-ščena davka na promet nepremičnin zaradi nakupa ali pro-daje le teh; - davek na posest stavb se v odnosu na leto 1982 znižuje zaradi oprostitve davka do 70 m2 stanovanjske površine; - davek ha dediščine in darila in davek na dobitke od iger na srečo se tudi znižuje zaradi zvišanja neobdavčljivega dela. 3. TAKSE se predvidevajo v višini 36.200.000 din ali za 16% več. - V največji meri se povišujejo upravne takse in sicer za 50%. Tarifa upravnih taks se sicer povečuje za 100%, vendar se dohodki iz tega naslova ne bodo posvečali v enaki višini zaradi obveznega pologa za prehod čez mejo,. vsled česar bo izdanih manjše število potnih listov, od katerih se plačujejo upravne takse; - komunalne takse, kamor spadajo v glavnem turistične takse, se bodo povečale za 29% predvsem zaradi povečanja takse za načrte od 15 na 18 din. 4. DENARNE KAZNI se predvidevajo v višini 18.000.000 din ali za 20% več. 5. PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV se predvidevajo v vi-šini 11.000.000 din ali za 37% več kot v letu 1982. Med te prihodke se stekajo odstopljena sredstva za odmer-janje in pobiranje prometnega davka za Zvezo in Republiko (10%) in nadomestila za odmerjene in pobrane prispevke za samoupravne intereSe in druge skupnosti (3%). Plan proračunskih prihodkov po posameznih virih, kakor tudi višina prihodkov so razvidni iz tabele. Globalna primerjava na ocenjene proračunske prihodke za leto 1982 izkazuje, da se bodo v prihodnjem letu zmanjšali za 8% na pričakovano realizacijo proračunskih prihodkovza leto 1982. IV. PRORAČUNSKI ODHODKI Predlog proračuna za prihodnje leto je usklajen s predpi-sano knjigovodsko evidenco in razvrstitev posameznih prora-čunskih postavk je skladna z določili 9. člena, 7. odstavka zakona o knjigovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 25/81). Ta na-mreč predpisuje, da organ družbenopolitične skupnosti, pri-stojen za izvrševanje proračuna, vodi knjigovodstvo proraču-nov po sistemu dvostavnega knjigovodstva ob uporabi enot-nih sintetičrtih računov (kontnega plana). Tako je bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1983 ter tabelarni prikaz v katerem so podobno oprede-Ijene vse obveznosti proračuna, izdelana v skladu z dolod-bami knjigovodskega zakona, uredbe o kontnem planu in bilanci za proračune družbenopolitičhih skupnosti ter pravil-nika o vsebini posameznih kontov v kontnem planu za prora-čune družbenopolitičnih skupnosti in opremljena z ustrez-nimi nazivi. ' A. Sredstva za delo upravnih organov V skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR SLovenije obsegajo sredstva za delo upravnih in pravosodnih organov ter upravnih organi-zacij: - sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobivajo kot dohodek delovnih skupnosti; - sredstva za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika; - sredstva za materialne stroške; - sredstva opreme in amortizacije in - sredstva za posebne namene. V okviru dohodka delovne skupnosti se zagotavljajo sred-stva za bruto osebne dohodke, delo v posebnih delovnih pogojih in sklad skupne porabe. Potrebna sr^dstva za delo upravnih organov smo izračunali na osnovi programa dela in ob upoštevanju prej navedenih izhodišč pri čemer se sredstva za OD povečujejo za 14,4%, sredstva skupne porabe za 15% in materialni izdatki za 19% v primerjavi z letom 1982. V zvezi z OD delavcev uprave želimo poudariti, da se je število zapo-slenih že tekom letošnjega leta zmanjšalo za 5 delavcev v primerjavi z letom 1981 od 163 na 158 in da bo zmanjševanje v bodoče možno le še pri administrativnih in tehničnih delav-cih. Uprava pa bo morala še naprej krepiti strokovno in analitično delo, ter v ta namen razporediti dva pripravnika z visoko izobrazbo ter delavca za dela in naloge na področju avtomatske obdelave podatkov. Izvršni svet bo v skladu s svojimi pristojnostmi po statutu skrbel, da bo dohodek delav-cev delovne skupnosti, še posebej pa OD odvisen od opravlje-nih nalog, začrtnih v programu dela posameznega upravnega organa. V enakem razmerju, kot upravnim organom zagotavljamo sredstva tudt za teritorialno obrambo. V zvezi s sredstvi amortizacije, ki v predlogu izkazuje visok indeks, želimo opozoriti na zakonsko obvezo in občinski odlok po pospešenem obračunavanju amortizacije. V letu 1982 smo namreč 2.323.000 din zagotovili z zaključnim raču-nom proračuna za leto 1981. Zato je izračunan indeks ppveča-nja pri postavki 10 - sredstva za amortizacijo 535 računsko točen in predstavlja izpolnitev 60% obveznosti pri prehodu na 100% amortizacijo leta 1985. V tem delu proračunske porabe je izkazana nova postavka: oprema za prehod na avtomatsko obdelavo podatkov.Načr-tovana sredstva potrebujemo za postopno realizacijo skup-nega programa občin in mesta Ljubljane za izgradnjo komu-nalnega informacijskega sistema, pri čemer je občina Ljub-Ijana Center edina v Ljubljani, ki avtomatske obdelave podat-kov nima. Ker pa ne posedujemo nikakršne računalniške opreme, tudi priključitev na centralni (mestni) sistem ni mo-goča. Že nekaj časa tečejo razgovori o preselitvi računalni-škega sistema SML v prostore v Kresiji, kar bi za našo občino predstavljalo določeno prednost, ob pogoju, da se nabavi oprema za vzpostavitev lastnega (pod) sistema. Po sedanjih ocenah stane nujna oprema (2 terminala, samostojna enota za zajemanje podatkov, tračna enota za shranjevanje podat-kov itd.), cca 7.000.000 din, ki naj bi jo postopoma nabavili v letu 1983 in 1984. B. Sredstva za posebne In druge namene za delo upravnih organov V postavki sredstva za OD tunkdonarjev skupičlne so predvideni izdatki za predsednika in podpredsednika skup-ščine, predsednike zborov, ter sekretarja skupščine. Plani-rana sredstva se povečujejo nad splošnimi izhodišči, ker bo predsednik profesionalno opravljal funkcijo celo leto. Visoko indeksno stopnjo v predlogu proračuna izkazuje tudi postavka 16: vzdrževanje počltnlških baz za otroke.Gre za sanacijo objektov v Savudriji in Zg. Gorjah, ki sta »last« občine Ljubljana Center. Stroški zajemajo dokončanje začete obnovitve kuhinjskih prostorov v počitniškem domu v Zg. Gorjah in nove strešne kritine. Dom v Savudriji pa je nujno potreben obnove zunanje fasade na objektu vila. S proraču-nom zagotavljamo le del stroškpv sanacije obeh objektov (predračunska vrednost je 950.000. din) in bez amortizacijskih stroškov ter stroškov javnih bremen. Sredstva za posebne namene skupščine in izvršnega sveta so tisti izdatki, ki nimajo značaja čistih materialnih stroškov. 107. člen zakona o državni upravi jih pošebej opredeljuje, za financiranje tistih nalog (oziroma dejavnosti) skupščine in izvršnega sveta, ki se rte zagotavljajo v okviru drugih sredstev upravhega organa. Prj skupščini gre za plačila stroškov za delo skupščinskih teles za organizacijo prireditev in proslav ter medobčinskega sodelovannja za podeljevanje občinskih nagrad ter za financiranje začasnih ukrepov družbenega var-stva, če OZD zaradi finančnih težav tega ne zmore. Pri izvrš-nem svetu pa gre za delo članov delovnih skupin in komisij v primerih potreb po strokovnih presojah predlaganih posegov v prostor ter v naravno in kulturno dediščino izplačanih po pogodbah. V postavki 21: preventtva In vzgoja v cestnem prometu gre za materialne izdatke pri delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot so: organizacija občinskega tekmova-nja »Kaj veš o prometu«, sofinanciranje •¦Prometne značke«, nabava dopolnilnih učil za postrebe prometnih kabinetov po šolah itd. C. Sredstva za SLO In družbeno samozaščtto Na podroiju Ijudske obrambe in družbene samozaščite občina financira obrambne priprave organov in organizacij občtne v skladu z nalogami, ki so opredeljene v aneksu o splošni Ijudski obrambi k družbenemu planu občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 iri nekatere tekoče naloge na področju mobilizacijskih priprav, izvedbe nabora itd. Občina v pretežni meri iz proračuna financira tudi oblikovanje občin-skih materialnih rezerv za primer naravnih in drugih nesreč. Nabava teče v skladu s srednjeročnim načrtom vendar bo bivalna oprema skromnejša glede na podražitve in pomanjka-nje nekaterih artiklov in tržišču O. SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA MANJ RAZVITIH OBMOČIJ Združevanje sredstev za 10-letni program izgradnje cest in krltje razllk v ceni dnevnikov sta obveznosti po sprejetih družbenih dogovorih v mestu. Višina letnih obveznosti druž-benopolitičnih skupnosti v Ljubljani izhaja iz samih aktov in je za leto 1983 usklajena med občinami in SML. E. SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM OPS IN SIS Skupščinl mesta LJubtJana zagotavljamo manj sredstev kot po predlogu dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1983, posebej pa so izkazana sredstva za kritje stroškov masovne akcije zamenjave oseb-nlh izkaznic. Planirani znesek predstavlja pokritje stroškov dela in materialnih izdatkov, izračunan pa je po ključu, po katerem naj bi vsaka občina prispevala ustrezen delež glede na predvideno število zamenjanih osebnih izkaznic. V občini Center bo potrebno zamenjati cca 26.700 osebnih izkaznic. Poseben problem predstavlja konto 447: sredstva za delo skupnih upravnih organov in sicer postavke 28 - 36. Vsi navedeni porabniki proračunskih sredstev namreč s svojimi finančnimi načrti izkazujejo potrebe po večjih sredstvih. Še posebej pereč finančni problem se kaže pri Temeljnem sodi-šču, ki poleg sredstev za redno dejavnost (finančni načrt izkazuje indeks 121) potrebuje znantna dodatna sredstva za odpravo zaostankov in vzpostavitev normalnega delovanja te pravosodne institucije. O tem je med ustreznimi družbenimi dejavniki tekla v zadnjem času široka razprava, ki je podprla prizadevanja sodišfia in apelirala na-skupščine občin Ijubljan-ske regije na zagotovitev vseh potrebnih sredstev. Na drugi strani pa so predstavniki izvršnih svetov mesta in regije ugo-tovili, da v okviru tako radikalno omejene splošne porabe teh sredstev ni moč v celoti zagotoviti. Podobna situacija je tudi pri Temeljnem javnem tožilstvu. Zato je v Ljubljani enotno dogovorjeno financiranje pravosodnih organov z indeksno rastjo 116, enako velja za Zavod za družbeno planiranje Ljub-Ijana in skupnost občin Ijubljanske regije, skupnost sloven-skih občin pa z indeksom 112. _ Pri iskanju možnosti za čimboljše pokrivanje potrebnih sredstev za redno dejavnost in dodatni program, smo na račun znižanja nekaterih postavk uspeli planirati Temeljno sodišče Ljubljana znesek 44.687.000 din ali indeks 118 (kar predstavlja izračunan delež naše občine po dogovoru o f inan-ciranju pravosodnih organov), ter delno kritje potrebnih do-datnih sredstev v višini 2.000,000 din Temeljnemu javnemu tožilstvu pa skoraj celotna zaprošena sredstva z indeksom 120. Zavod za družbeno ptanlranje LJubijana je sicer na dogo-vorjeni stopnji 116, le da je skupnost za cene, ki deluje v okviru zavoda, posebej izkazana. Ostale postavke so v mejah rasti splošne porabe in so bila v osnutku -proračuna že obra-zložena. Za reševanje stanovanJsMh vpraianj delavcev postaj« milice se zagotovijo sredstva v skladu s posebnim dogovo-rom, po katerem sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj teh delavcev zagotavljata skupaj republika in občina. F. SREDSTVA ZA ORUŽBENE DEJAVNOSTI Sofinanciranje izgradnje muzeja Ijudske revoluci|e in poU spominov In tovarlStva sta obveznosti po sprejetih družbehih dogovorih in sta odraz planirane dinamike priliva sredstev. Vračllo posojila TKS Ljubljana Center pa je obveznost izvrš-nega sVeta iz leta 1980. Posojilo je dala TKS iz. sredstev športne stave, namenjenih za izgradnjo in obnovitev ter po-pravilo TK objektov na področju občine, sredstva pa so bila porabljena za obnovo centralnega stadiona in kopališča lli-rija. Kadrovske pOmoči prejemajo na osnovi določil zakona družinski čiani, ki nimajo lastnih dohodkov, njihov vzdrževa-lec pa je na odsluženju vojaškega roka v JLA. Mesečno nadomestilo za vzdrževanca znaša 7.332,00 din, to je znesek najnižjih mesečnih prejemkov, ki se poveča za polovico, če ima vzdrževalka otroka. Iz teh sredstev je potrebno zagotoviti tudi zdravstveno varstvo v primeru bolezni ali poškodbe vzdr-ževanca. število upravičencev v letu 1983 bo od 5 do 7. V skladu s pravilnikom o mrllško oglednl služMopravlja to delo zdravstveni dom Ljubljana, TOZD osnovno zdravstveno varstvo Center. Sredstva v ta namen je dolžna zagotoviti občinska skupščina v proračunu. Število upravičencev, ki prejemajo stalno denarno pomotč upada. Zaradi tega je potrebno zagotoviti manj sredstev kot v letu 1982. Smatramo, da je osnovno izhodišče za določitev zneska predvidenega za stalne denarne pomoči mesečno izplačilo v letu 1982 povečano za 20%. Skupaj bi sredstva za stalne denarne pomoči znašala 4.420.000 din. V letu 1983 predvidevamo, da bo dodeljenih 600 enkratnih denarnlh pomočl. število upravičencev se že nekaj let giblje v okviru enakega števila in tudi v letu 1983 ne predvidevamo bistvenih sprememb v številu upravičencev, vendar predvide-vamo povečanje mejnega zneska, vsled česar je potrebno povečati maso iz letošnjega leta za 25%. Pomen zdravljenja ln preventlvnega zdravljenja borcevje iz leta v leto večji, kar je glede na starostno strukturo povsem razumljivo. Predvidevamo, da se bo ta obseg celo povečal glede na omejitve tistih upravičencev, ki jim je celotno zdrav-Ijenje plačano iz zveznih sredstev. Poleg tega so skoraj vsa zdravilišča v letošnjem letu povečala cene storitev. Tovarlika (sosedska) pomoč je namenjena predvsem bol-nikom in ostarelim. Realizacija te pomoči je organizirana preko krajevnih odborov zveze borcev. Pomen te oblike po-moči se veča, kar je posledica velikega števila starostnikov, članov ZB. G. SREDSTVA ZA DRUGE SPLDŠNE DRUŽBENE POTREBE Za dejavnost krajevnlh skupnostl se sredstva zagotavljajo skladno z družbenim dogovorom o določitvi splošnih družbe-nih potreb v krajevnih skupnostih, pri čemer so upoštevani enaki kriteriji glede osebnih dohodkov, materialnih stroškov in amortizacije, kot za delo upravnih in drugih organov ob-čine. Na zahtevo nekaterih deiegacij ob sprejemanju osnutka proračuna posredujemo tabelarni prikaz potrebnih sredstev za leto 1983: IZRAČUN SREDSTEV ZA KS ZA LETO 1983 KŠ OD ŠŠP Mat. stroš. Amort. SKUPAJ 60% os. osn. 1. KSAJDOVŠČINA 1.068.000 41.000 472.500 17.500 1.599.000 2. KSGRADIŠČE 1.068.000 41.000 348.100 48.900 1.506.000 3. KSKOLODVOR 1.068.000 41.000 440.000 32.000 1.581.000 4. KS JOSIP PRAŠNIKAR 1.068.000 41.000 431.700 7.300 1.548.000 5. KSPOUANE 1.068.000 41.000 631.800 9.200 1.750.000 6. KS NOVE POLJANE 1.068.000 41.000 440.400 7.600 1.557.000 7. KS PRULE . 1.068.000 41.000 404.500 23.500 1.537.000 8. KS STARA UUBUANA 1.068.000 41.000 342.300 11.700 1.463.000 9. KS TRG OSVOBODITVE 1.068.000 41.000 343.400 10.600 1.463.000 10. KS STARIVODMAT ' 1.068.000 41.000 402.500 52.500 1.564.000 11. KSTABOR 1.068.000 41.000 423.000 23.000 1.555.000 12. KS LEDINA__________________________1.06^000_______41.000 400.800________11.200 1.521.000 SKUPAJ_______________________________12.816.000, 492.000 5.081.000 255.000 18.644.000 Sredstva za dejavnost DPO so zagotovljena v okviru izho-dišč za predvideno rast OD (14,4%) in materialnih izdatkov (19%), OK ZKS pa se zagotavljajo le materialni izdatki, skla-dno s sklepom o načelih za uporabo in razdelitev članarine ZKS, ki ga je sprejel CK ZKS leta 1979. Po tem sklepu se iz članarine financira osnovna dejavnost organov in organizacij ZK iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti pa naslednje dejavnosti in materialni izdatki: - gradnja poslovnih zgradb za potrebe komitejev, njihova oprema in tekoče vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, na-jemnina za poslovne prostore in za uporabo družbenih pro-storov, v katerih delujejo organizacije in organi ZKS; - nakup stanovanj za funkcionarje in delavce, ki so zapo-sleni v organih ZKS; - del aktivnosti zveze komunistov ob volitvah za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in druge družbene samou-pravne organe ter sodelovanje pri drugih dejavnostih, ki imajo širši družben pomen; - delo zgodovinskih arhivov in muzejev revolucije razen zgodovinskega arhiva pri CK ZKS; - izdatki za splošni Ijudski odpor in materialna oprema za delo ZK v vojnih pogojih; - stroški jubilejev in ostalih proslav ter druge podobne dejavnosti, ki imajo po svoji naravi širši družbeni pomen; - komunalne akcije in dejavnosti, ki morajo biti glede na svoj pomen financirane in družbenih skladov in samopri-spevka občanov, Postavka 72: zveza združenj borcev NOV izstopa, ker načr-tujejo novo zaposlitev 2 delavcev: zgodovinarja in tehničnega sekretarja ter predsednika in sekretarja skozi vse leto (v letu 1982 le od 1. 4. dafje). Dodatne stroške povečujejo tudi mate-rialni stroški in sicer za zgodovinopisje in plačilo tehničnega dela. Leta 1982 je bil v Ljubljani sprejet dogovor, da prejemajo starši vsakega prvega novorojenca knjigo »NaS malček«. Knjige so nabavile (tudi po dogovoru) občinske skupščine iz sredstev občinskega proračuna. Knjige podeljujeta patro-' nažna služba in otroški dispanzer. Za leto 1983 bi bilo po-trebno nabaviti 650 knjig (po 195,00 din). Neposredno skrb za spomlnska obeležja NOB realizirajo občinske skupščine glede na družbeni dogovor o spomenikih revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodilne borbe in so-cialistične izgradnje. V letu 1983 bo potrebno obnoviti več spominskih obeležij, med njimi v letu 1981 in 1982 poškodovani spomenik »24 talcev«. Predračuna za celotno popravilo spomenika še ni-mamo, po predračunu znašajo stroški cca 295.000 din. Na spomeniku revolucije že od same postavitve dalje odpa-dajo črke. Da bi odpravili to napako, je potrebno odstraniti vse črke in jih zamenjati z novimi (sidriranje). S tem bi odpravili veliko pomanjkljivost na spomeniku in stalno nezadovoljstvo med občani. Predračun znaša 322.000 din. Skupaj za vzdrževanje spomenikov NOB in socialistične revolucije je potrebno zagotoviti 600.000 din. Za urbanlstlčno dokumentacijo predvidena sredstva splošne porabe v prihodnjem letu namenjena predvsem po-drobnejši in bolj poglobljeni prostorski opredelitvi starega mestnega jedra in celotnega mestnega središča v okviru plan-skih dokumentov Ljubljana 2000; na področju prostorsko izvedbenih dokumentov, pa naj bi le prilagajali veljavne zazi-dalne načrte za zazidalne otoke 1-17 (Moša Pijade) in CO 1-21 (zdravstveni dom), boljšim projektnim rešitvam za predvideno graditev imrih stanovanj do konca srednjeročnega obdobja. Predlog proračuna izkazuje novo postavko: odstranjevanje nedovoljenih objektov in naprav. V občini se namreč pojav-Ijajo brez dovoljenja gradbeni posegi, kioski, reklamni panoji, pa tudi nasilne vselitve Komite za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve si bo prizadeval čim več stroškov upravnih izvršb izterjati od kršiteljev. Označevanje ullc in hlš - po-stavka je namenjena za nabavo hišnih tablic in za preimeno-vanje ulic in trgov (npr. Kardeljeva ulica ipd.). Sredstva, namenjena za varovanje naravne In kuKurne dedi&člne se bodo namenila za vodenje registra naravne in kulturne dediščine, pripravo aktov o zavarovanju naravne in kulturne dediščine in za soudeležbo pri nujnih konzervator-skih posegih. Na novo v predlogu izpostavljamp postavko akcija za prido-bivanje podstreh, ker v letu 1983 načrtujemo akcijo preuredi-tev skupnih delov stavb, ki so v družbeni lastnini, v stanovanj-ske in poslovne prostore (načrti, študije, ekspertize). Odvzem skupne trajne pravice uporabe na podstrehi je vezan na za-konsko določbo, po kateri morajo etažni lastniki in imetniki stanovanjske pravice prejeti primerno odškodnino. Sofjnanclranje uredHve pokopališča Nav/e in tlvatskega vrta sta dogovorni obveznosti, usklajeni med občinami v Ljubljani. Izločanje sredstev rezerv. V rezervni sklad se po 37. členu zakona o financiranju splošnih potreb izloča najmanj 1% od skupnih letnih prihodkov, ki pripadajo občini. Tekoča proračunska rezerva. Tekoča proračunska rezerva je planirana za nepredvidene in premalo predvidene prora-čunske izdatke. Po zakonu o financiranju splošnih dmžbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih sme znašati 1% v proračunu predvidenih prihodkov. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je predlog proračuna obravnavala na 39. seji, dne 1.12.1982 in predlaga skupščini občine Ljubljana Center, da ga sprejme v obliki kot je predložen. IZVRŠNI SVET OCENA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA tETO 1983 PBTHnnKT Ocena za Realizacija % Ocena za nofn»%-( PRIHODKI letQ lg82 do 3110-82 3i.iQ.82 leto 1983 g||°* || 1. DAVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA IN NA DOHODEK Davek iz osebnega dohodka delavcev 22.000.000 17.367.231 79 24.600.000 112 Davek iz OD od kmetijske dejavnosti 45.000 - - 50.000 100 Davek iz OD od samostoj. opravlj. obrt. dejav. po dosež. dohodku 31.000.000 24.082.331 78. 37,.000.000 ' 119 Davek iz OD od samostoj. opravlj. gosp. dej., ki se obrač. v % 16.400.000 13.029.042 79 17.000.000 105 Davek iz OD od samost. opravlja. negosp. dej. po dosež. doh. 3.000.000 2.235.605 75 3.500.000 115 Davek iz OD od samost. opravljanja negosp. dej., kl se obrač. v % 42.200.000 33.148.305 79 44.000.000 105 Davek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehn. izboljšav 31.500.000 24.763.074 79 35.300.000 112 Davek iz skupnega doh. občanov 4.300.000 2.543.105 59 5.100.000 118 Vsega vrsta 1. Davki iz OD in na dohodek 150.445.000 117.168.693 78 166.550.000 110 2. PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMOŽENJE IN-NA DOHODEK OD PREMOŽENJA Občinski davek od prometa proizv. 186.200.000 148.860.517 80 104.000.000 56 Občinskl prom. davek od alk. pijač 81.700.000 66.969.476 82 94.000.000 115 Posebni obL. davek od plač. za stor. 7.200.000 6.072.869 84 8.200.000 114 Davek od prom. z nepremič. in pravicami 8.750.000 6-703.438 77 10.000.000 116 Davek na doh. od premož. in prem. ' pravic 1.250.000 982.916 79 250.000 20 Davek na dohodke od stavb. 3.700.000 2.871.968 78 3.700.000 100 Davek na dedišaine in darila 530.000 639.958 121 620.000 117 Davek na posest stavb ' 1.500.000 1.128.712 75 950.000 60 Davek od iger na srečo 850.000 724.563 85 350.000 40 Davek na oestna motorna vozila . 770.000 600.340 78 100.000 13 Vsega vrsta 2. Prometni davek, davek na premož. in na dohodke od premoženja 292.450.000 235.554.757 81 222.170.000 76 3. TAKSE Upravne takse 10.700.000 9.672.432 90 16.000.000 150 Pristojbine za veter. sanit. preglede 2.350.000 2.048.893 87 2.700.000 110 ¦ Komunalne takse 5.100.000 4.537.360 89 6.600.000 130 Sodne takse 9.500.000 7.694.937 81 10.900.000 115 Vsega vrsta 3. Takse 27.650.000 23.953.622 87 36.200.000 116 5. PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH Denarne kazni 15.100.000 , 12.653.920 84 18.000.000 119 Vsega vrsta 5. Prihodki po posebnih predpislh 15.100.000 12.653.920 84 18.000.000 a 119 6. PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN RAZNI DRUGI PRIHODKI Prihodki upravnih organov 8.000.000 4.474.868 56 11.000.000 137 Razni drugi prihodki 400.000 303.143 76 400.000 100 Vsega vrsta 6. Prihodki upravnih organov in raznl drugi prihodki 8.400.000 4.778.011 57 11.400.000 136 S -K U P A J : 494.045.0Q0 394.109.003 80 454.320.000 92 •7=~ Osnutek . ^. _ *?• Kbnto ODHODKI rebalansa TS^ A **•______________________________________________1982_________1983 , 4:5 12 3 4 5 6 A - SREESTVA ZA EELO UPRAV. ORGaNOV 400 Sredstva' za dohodek delovne skupnosti 1. 400-00 Sredstva za CD upravnih arganov 44.200.000 50.565.000 114,4 2. 400-10 Sklad skupne porabe upravnih arganov 2.747.000 3.159.000 115 3. 400-11 Sklad skupne porabe za TO 85.000 98.000 115 4. 400-01 Sredstva za OD za 10 2.249.000 2.573.000 114,4 401 Sredstva za neterialne stroSke 5. 401-00 Sredstva za nater. stroške skupščine 2.752.000 2.953.000 107 6. 401-01 Sredstva za nater. stroške izvršnega sveta 724.000 860.000 119 7. 401-02 Sredstva za mater. stroške upravnih arganov 12.210.000 14.530.000 119 8. 401-02 Ureditev arhiva in elektroinstalaclj v II. nadstropju tekoče vzdrževanje 5.680.000 - 9. 401-03 Sredstva za mt. stroške za 1D 132.006 157.000 119 ¦ 402 Sredstva za amortizacijo 10. 402-00 Sredstva aonortizaclje uprav. ocganov 1.120.000 6.000.000 11. 402-01 Oprema za prehod na avtcmatsko obdelavo podatkov - 4.573.000 12. 402-02 Sredstva oprate za TO 20.000 Skv^aj A - sredstva za delo uprav. arganov 71.919.000 85.468.000 119 i B - SREDSTWV ZA POSEENE IN ERUGE . I^MENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV . 410 Sredstva za CD ln druge osebne prejenke - funkcionarjev in delegatov 13. 410-00 Sredstva za CD fvmkcionarjev - skvpščina 1.634.000 2.150.000 131,5 14. 410-01 Sredstva za CD funkdonarjev - izvršni svet 9.354.000 10.660.000 114,0 15. 415-00 Sofinandranje razrešitve pcostorakih problemav SAZU in TivDlski grad 3.500.000 - 15a. 415-01 Mestno javno pfcavobranllstvo 316.000 - - 416 Sredstva za investicdje v objekte In •. opreno družbenega standarda 16. 416-00 Vzdrževanje pcsčitniških baz za otrcke 400.000 600.000 150 17. 416-01 Cbnova zgradbe Kresija 2.440.000 - 12 3 4 - 5 6 417 . Sredstva za odplačilo kreditov 16. 417-00 Odplačilo anuitet . 1.744.000 2.092.000 120 418 Sredstva za druge potrebe za delo upravnlh organDv 19. 418-00 Sredstva za posebne naomene - skupščina 1.970.000 1.240.000 63 20. 418-01 Sredstva za posebne namene - izvršnega sveta 575.000 575.000 100 21. 418-02 Preventiva ln vzgoja v cestnan prctnetu 120.000 140.000 119 Skupaj B - sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih arganov 22.053.000 17.457.000 78 C - SREDffm ZA SPLOŠNO IJUDSKO CBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 421" Sredstva za družbeno eartDzaSčito 22. 421-00 Prlprava ln oprema organov ln organlz. ctočine ln tekoče naloge 604.000 604.000 100 23. 421-01 Osfilnske iraterialne rezerve 1.818.000 2.323.000 128 Skupaj C - sredstva za sploSno ljudsdco obrantso in družbeno satTDzaščito 2.422.000 2.927.000 121 i D - SREDSTVA ZA SPOCBU3MUE R^ZVDOA, INTERVENCUE V OOSPOEARSTVU IN SPOEBUMIJE HITREJŠEGA RAZVDJA », GDSPOEIAR. MftNJ RAZVETTH aBMDČU • . 433 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 24. 433-00 Združevanje sredstev zsl 10-ietni program izgradnje cest 26.564.000 26.108.000 98 25. 433-01 Kritje razlik v ceni dnevnikcv ' 1.820.000 2.093.000 115 Skupaj D - sredstva za spodbujanje razvoja intervenc. v gospod. in spodbujanje hitrejšega razvoja gospod. rtanj razvitlh ofcročij. 28.384.000 28.201.000 99 E - SKEDSTVA, PRETESENA ERUGIM EPS IN SIS 442 Prispevek proračvma medDbčlnske ski^snosti 26. 442-00 Skupščina nesta Ljubljane 157.136.000 161.065.000 103 27. 442-01 Zamenjava osebnih izkaznlc " - 890.000 1.2 3 456" 447 Sredstva za delo skupnih upravnih organov 28. 447-00 Sodišče združenega dela 4.274.000 4.962.000 116,1 29. 447-01 Družbeni pravobranilec 2.844.000 3.301.000 116,1 30. 447-02 TBmeljno sodišče Ljubljana 37.654.000 43.716.000 116,1 31. 447-02 Dodatna sredstva za Ttemeljno sodišče Ljubljana . - 2.971.000 32. 447-03 Temsljno javno tožilstvo 6.261.000 7.269.000 116,1 33. 447-04 Dodatna sredstva za Tem.javno tožil. 257.000 .34. 447-05 Zavod za družb.planiranje in Skupn.za 3.425.000 3.976.000 116,1 oene • ' 35. 447-06 Skupnost slovenskih občin 437.000 489.000 ll2 36. 447-07 SJaganost dbčin ljubljanske regije 112.000 130.000 116,1 37. 447-08 Postaja milioe za material. izd. 1.963.000 2.356.000 120 38. 447-09 Postaja milioe za oprano 30.000 39. 447-10 ISS "Glas Ljubljane" 407.000 456.000 112 . 40. 447-11 indok 94.000 105.000 112 41. 447-12 Nakup stanovanj za PM 2.500.000 2.500.000 100. 42. 447-13 Veterinarska postaja Posavje . ' 335.000 400.000 120 Skupaj sredstva za delo skupnih upravnih organov 60.336.000 72.888.000 121 448 Druga sredstva, prenesena druglm EPS 43. 448-00 PrLstojbine za veterinarsko sanitar- ne preglede 2.350.000 2.700.000 115 44. 448-01 Turistična taksa - za pospeševanje turizma 5.100.000 6.600.000 129 Skv?>aj E - sredstva, prenesena drugim EPS 67.786.000 82.188.000 121 ' ' ¦' F - SREDSTV?V ZA DRUŽBENE DEJA^^IDSTI 452 Sredstva za kulturo . , 45. 452-00 Sofinanciranje izgradnje nuzeja Ljudske revolucdje 896.000 800.000 89 453 Sredstva za telesno kulturo 46. 453-00 Pot spcminov In tovarištva 1.539.000 961.000 62 47. 453-01 Sofinanciranje RIC Krvavec in Velika Planina - 1.000.000 48. 453-02 Vračilo posojila telesnokult. ski^n. - 3.500.000 454 Sredstva za scc. in otr. varstvo • ¦ ' 49. 454-00 Kadrovske pcraDČi . 332.000 398.000 120 12 3 4 5 6 __ 456 Sredstva za zdravstveno varatvo in zdravstveno zavarovanje 50. 456-00 MrliSko ogledna služba 72.000 88.000 122 458 Sredstva za uveljavljanje teneljnih pravic boroev, vojaških Invalidov in družin padlih boroev 51. 458-00 Stalne družbene ponDfii bcaroan NCV ln borcem za severno nejo j 4.224.000 4.420.000 104 52. 458-01 Enkratne družbene panoči 1.925.000 2.400.000 125 53. 458-02 Zdravljenje In rekreacija boroev NOV 1.403.000 1.824.000 130 54. 458-03 Pccnoč ostarellm - sosedska pcnoč 432.000 497.000 115 459 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 55. 459-00 Izdelava poprsij še živečih narodnlh heroj^v v občini Ljubljana Center 200.000 Ski^jaj F - sredstva za druSDene dejavnosti 11.023.000 15.888.000 144 G - SREDST\fo ZA TMXL. SPLOŠNE ^ DRUŽBENE POTREBE 460 Sredstva za krajevne skupnosti • 56. 460-00 KS Ajdovščina 1.379.000 1.599.000 115,9 57. 460-01 KS Gradišče 1.301.000 1.506.000 115,7 58. 460-02 KS Rolodvor 1.363.000 1.581.000 116,0 59. 460-03 KS Josip Prašnikar 1.336.000 1.548.000 115,9 60. 460-04 KS Poljane . 1.504.000 1.750.000 116,3 61. 460-05 KS Nove Poljane 1.343.000 1.557.000 115,9 62. 460-06 KS Prule 1.327.000 1.537.000 115,8 63. 460-07 KS Stara Ljubljana 1.265.000 1.463.000 115,6 64. 460-08 KS Trg osvoboditve 1.265.000 1.463.000 115,6 65. 460-09 KS~Stari Vbdmat 1.349.000 1.564.000 115,9 66. 460-10 KS Tabor , 1.342.000 1.555.000 115,8 67. 460-11 KS Ledina 1.313.000 1.521.000 115,8 Slapaj sredstva za KS 16.087.000 18.644.000' 115,9 461 Sredstva za družbencpolitične in družbene organizacije 68. 461-00 Cbčinska kcaiferenca SZDL ' 4.795.000 5.562.000 116 69. 461-01 Izdajanje obč. glasila "Dogovori" 3.717.000 4.330.000 116,5 70. 461-02 Cbčlnska konferenca ZKS 990.000 1.149.000 116,1 12.3 * 4 56 71. 461-03 Občinska kcnferenca ZSMS 2.744.000 3.185.000 116,1 72. 461-04 Zveza združenj boroev NOV 1.814.200 2.850.000 157 73. 461-05 Zveza rezervn. voj. starešin 927.000 1.076.000 116,1 74. 461-06 Zveza prijateljev mladine 596.000 692.000 116,1 75. 461-13 Naš malček , 140.000 76. 461-07 Cbčinski oc3bor RK . 265.000 308.000 116,1 77. 461-09 Po poteh partizanske Ljubljane 150.000 180.000 120 Dcmicilne enote: 78. 461-10 Inženirska brigada VII. korpusa NCV in PO Jugoslavlje 150.000 165.000 110 79. 461-11 Odbor VDS OF Ljubljana 140.000 154.000 110 80. 461-12 Dom invalidov in borcev NOV . 2.000.000 Skupaj sredstva za družbencrpolitične in družbene organizacije 18.288.200 19.791.000 108 . 462 Sredstva za splošno kcmunalno porabo 81. 462-00 O^lačilo anuitet za vpepeljevaln. 526.000 526.000 100 82. 462-01 Vzdrževanje spcnenikov NCV 150.000 600.000 83. 462-02 Urbanistična dDkupentacija 4.744.000 5.693.000 120 84. 462-03 Odstranjevanje nedovoljenih objektov in zgradb - 400.000 85. 462-04 Označevanje ulic in hiš - 60.000 86. 462-05 Naravna in kulturna dediščina 3.870.000 3.870.000 100 87. 462-06 Ureditev zemljišča Vidovdanska 1.000.000 - - 88. 462-07 Stroški akcije za pridobiv.podstreh _ 3.806.000 89. 462-08 Sofinanciranje ureditve pdcopališča Navje - 280.000 SJa^aj sredstva za sploŠno konunalno porabo 10.290.000'* 15.235.000 148 468 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 90. 468-00 Priprava zemljišč za izgradnjo dijaških dcrov - anuitet 978.500 91. 468-01 Sofinanciranje živalskega vrta 1.000.000. 1.120.000 112 Skupaj G - sredstva za druge splošne družbene potr^e 46.643.700 54.790.000 117 H - IZLOČANJE SREBS1EV REZEKV 470 Izločanje sredstev rezerv 92. 470-00 Izločanje v stalno prorač. rezervo 3.369.000 2.900.000 86 12 3 4 5 6 93. 470-01 TekoSa praračunska rezerva 1.822.800 2.275.900 125 SJctpaj H - izločanje sredstev rezerv 5.191.800 5.175.900 94 I - DHUGI OCHOEKC . . f, 480 Gbresti za kredite in posojila 94* "^480-00 Cbresti za kredite in posojila ' 53.200 48.100 .^90 '""481 Plačila za bančne storitve in >i- stroške plačilnega praneta • ... 95. 481-00 Stroški SEK in bančni stroški - 50.000 482 Odfciačila kreditov in posojil EPS 96. 482-00 Q%>laLilo anuitet . 172.800 172.000 100 ^483 . Odhodki in obvezncDSti iz prejšnjih let 97. 483-00 Cbveznosti iz prejšnjih let 3.165.500 488 Dirugi odhodki EPS ' 98. 488-00 Za Intervencije v gospodarstvu 78.095.00.0 Skipaj I - drugi odhodki 81.486.500 270.100 Skupaj oelotni odhcx3ki 494.045.000 454.320.000 ,92 i " " i • ¦ Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983 Zaradi izervačovanja pogojev gospodarjenla, skladnega razvoja SR Slovenlje, zagotovttva enakopravnega položaja občana in v stdadu • 7. čtenom zakona o davfcih občanov sktenek) skupičlne občin v SR Sh>veni|l DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1983 1. Clen SkupSčine obdin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne poli-tike v občinah v letu 1983 izhajale iz naslednjih načel: - da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela „ In da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skup-nostmi, - da občanl prispevajo k zadovoljevanju splošnlh družbe-nih potreb v sorazmerju s svojimi materialniml možnostmi, - da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prlhodke in prizadeva za učin-kovitejse uresničevanje uatavnosti in zakonitosti. 2. filen Udeleženke se bodo v letu 1983 prizadevale, da se tako v republiSkem kot v regionalnlh okvlrlh doseie usklajenost v davčnl politiki občin In v njenem lzva|an|u. 3. eien Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 dosegle najmanj 95% izterjavo davkov in prlspevkov, ki so dospell v plačllo. 4. <5l«n Udeleženke bodo v letu 1983 prepisale naslednje davke In takse, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od dohodka iz goapodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnost! 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic 6. davek od dohodka iz premoženja In premoženjskih pravlc 7. davek od premožanja 8. davek na dobitke od Iger na srečo 9. davek na promet nepremifinin 10. davek od prometa proizvodov In storitev 11. takse. 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka de-lavcev in stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v višini, dogo-vorjeni za leto 1982. «- 6. filen Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olaj-šave zavezancem davka \z kmetljstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna letno do 50% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredste za Las do 3 let. Pogoje, merlla in vlšlno olajtev bodo udeleženke usklaje-vale v regionalnlh okvlrh. 7. 4l«n Udelsženke bodo zn davek Iz goapodartklh in pokllcnlh dejavnosti, ki se plačuje od osnov iz 48. in 68. člena zakona o davkih občanov, določile »topnje v nuladnjl višinl: osnova stopnja v % do 30.000 28-33 od 30.000 do 60.000 33-38 od 60.000 do 100.000 37-42 od 100.000 do 150.000 41-46 od 150.000 do 200.000 45-50 od 200.000 do 300.000 49-54 nad 300.000 53-58 8. člen Udeleženke so soglasne, da bodo zavezancem, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj se vskladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega go-spodarstva v občini želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev priznale davčne olajšave za: - naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu oseb-nemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40% od vloženih sredstev, vendar ne more presegati štiri-kratnega odmerjenega davka tlstega leta, v katerem so blla sredstva vložena; - za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vložl najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega či-stega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gosppdarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajSava se prizna v vlšini do 40% od vloženih sredstev, vendar ne more presegatl trlkratnega odmerjenaga davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. Dolodbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajftava pa lahko zna&a največ do 20% vloženih sredstev. Davčne olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena se porazdelijo na določeno dobo, vendar največ na 5 let in sicer tako, da je v okviru skupnega zneska priznanlh dav&nih olajšav razmerje med prvim in zadnjim letom najmanj 2:1. Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah deficitame dejavnosti bodo udeleženke določlle davčne olajšave v višini od 20 do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so prvič ustanoviH obrtno delavnico za opravljanje dejavnosti, opredeljenih na podlagi petega od-stavka tega člena, bodo udeleženke določlle davčne olajšave v posameznem letu v višini od 30% do 75%, za ostale dejav-nosti od 20 do 50% od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga, odmerjeni davek zniža: za 5%, če znaša odstotni delež Izvoza od 5% do 30% Za 15%, 6e znaša odstotni delež izvoza od 30% do 55% Za 30%, če znaša odstotni delež izvoza nad 55%. Oavčna olajšava iz tega odstavka se priznava že pri odmeri davka za leto 1982. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelek-trarn, se prizna davčna olajsava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 5% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbl. Zavezancom, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in kl preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejošolanje v usmerjenem izobraževanju ati za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek znlža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letn! dohodek na družinskega člana na presega 10% povprečnega letnega člstega osebnega do- hodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Slovejiji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi do-hodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vee družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnirri delom, od katerih se od-merja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Borcem NOV se pod pogoji iz devetega in desetega od-stavka tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne mo-rejo presegati 80% odmerjenega davka. 9. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in stcer: A) Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti 1. od dohodkov raznašalcev .in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjeni-kov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provi-zij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabiMastne telesne moči; od dohodkov doseženih z oprav-Ijanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10%. 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdel-kov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prgdajo izdel-kov ročne izdelave, ki jih nj možno šteti za izdelke domačeali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno; 25% 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge orga-nizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravlja-njem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%. B) Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udele-ženke določile v višini 40%. C) Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic bodo udeleženke predpisale po stopnji 20%. Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost po stopnji 6%. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih det, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in po-dobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v go-stinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 40%. D) Stopnje davkov po odbitku so objavijo v Uradnem listu SRS v skladu s 4. členom zakona o spremembah in dopolni-tvah zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju dav-kov, prispevkov in taks. 10. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluže-njem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem tega davka v regionalnih okvirih. ILčlen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka od do-hodkov iz premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega do-hodka iz gospodarskih dejavnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50 in 60%. 12. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo stopnje davka od pre-moženja - na posest stavb zvišale za 50%. Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega čiana. 13. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpi-sale po stopnji 15%. Udeleženke bodo določile vrednost dobitka od iger na srečo, do katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din. 14. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se pla-čuje davek po splošni stopnji, določile v višini 1,5%. Udeleženke soglašajo, da v letu 1983 ne bodo izvajale oprostitev in olajšav pri plačevanju tega davka. Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od pro-meta rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm v višini 4%. Merila za oprostitev bodo udeleženke usktadile v regionalnih okvirih. 15. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač v višini, dogovorjeni za leto 1982. 16. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvodnega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 17. člen Udeleženke bodo v letu 1983 določile nove osnove in stop-nje davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih Okvirih. 18. eien Udeleženke, ki še niso uskladile tarifo občinskih upravnih s tarifo republiških upravnih taks v letu 1982, so soglasne, da bodo to uskladitev izvedle v letu 1983. 19. člen Udeleženke so soglasne, da bodo v letu 1983 valorizirale in v regionalnih okvirih uskladile tarifo turističnih taks. 20. člen . Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udele-ženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področ-jih: - okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zave-zanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; - zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; - dosledna izteTjava davčnih in drugih družbenih obvezno-sti; - učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 21. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično oprem-Ijenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izva-jale svojo družbeno funkcijo. 22. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene pri-hodke zaradi racionalnosti že nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za druž-bene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejš-njega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo praviloma kot namenska sredstva za modrenizacijo in zboljšanje materialnega polo-žaja uprav za družbene prihodke ali, da jih v skladu s samou-pravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 23 č(en Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 dajale po-bude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vode/iih «vtdenc davčnih zavezancev. Odbor udetežertk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 24. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike." Predstavnike občin in njihove namestnike v od-bor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin spora-zumno. 25. Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 26. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogo-vora, obvesti <3 tem skupščino prizadete občine in družbeno-politične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. • 27. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične po-sle za odbor udeležeftk opravijala republiška uprava za druž-bene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zago-tavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 28. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristgpu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV: Pri pripravi osnutka dogovora o usklajevanju davčne poli-tike v letu 1983 se je izhajalo \z predloga zakona o davkih občanov, ki bo obravnavan v Skupščini SR Slovenije v decem-bru 1982, izhodišč, obravnavanih na posvetu direktorjev ob-činskih uprav za družbene prihodke, predlaganih izhodišč za financiranje splošne porabe v občinah in republiki v letu 1983 ter analize izvajanja sedanjega dogovora o usklajevanju davčne politike. Pri davku od osebnega dohodka delavcev in davku \z kme-tijske dejavnosti se zadržuje sistem, dogovorjen za leto 1982. K usklajevanju davčnih stopenj dogovor zavezuje le tiste občine, ki tega niso izvedle v letošnjem letu. Za leto 1982 so se občine dogovorile za-določitev enotne stopnje davka od osebnega dohodka v višini 0,5%. V dogo-vorjeni višini je bila sprejeta v vseh občinah v SRS, v vefiini primerov z veljavnostjo od 1. januarja 1982, v ostalih pa s kasnejšo uveljavitvijo: Pri davku iz kmetijske dejavnosti od dohodkov negozdnih površin je biio za leto 1982 dogovorjeno zvišanje razponov davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin za 30%, tako, da znašajo za: I. skupinood 12 do 14% II. skupino od 8 do 10% III. skupino od 4 do 6% IV. skupino od 1 do 3% Po navederiih stopnjah se odmerja davek vsem zavezan-cem, ne glede na okoliščino, ali gre za čistega kmeta -kmečkega zavarovanca ali za kmeta delavca. Vzporedno s. tem je bila zvišana tudi dodatna stopnja davka od dohodkov negozdnih površin od 10% na razpon med 25 do 40%, po kateri plačujejo davek zavezanci, zavarovani po predpisih o delavskem zavarovanju (izjema velja za kmete-kooperante) in ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarova-nje kmetov. Takšna rešitev je bila sprejeta iz razloga, da se skupne obremenitve čistih kmelov približajo obremenitvam ostalih zavezancev. Podobna rešitev je bila sprejeta tudi v zvezi obdavčevanjem dohodkov iz gozda. Ob tem velja opozoriti, da 7 občin nima v celoti usklajenih stopenj davka iz kmetijstva z dogovorom za leto 1982. Glede na navedena zvišanja stopenj v letu 1982 in glede na predlagane spremembe starostnega zavarovanja kmetov ter predvidene kompleksne razširitve ugotavljanja in obdavčeva-nja dohodkov iz kmetijstva je bilo ocenjeno, da za leto 1983 ne bi bilo smotrno spreminjati dogovorjene ureditve. Pač pa je predlagano rešitev razumeti kot prizadevanje, da bo v vseh občinah na tem področju doseženo enotno izvajanje z dogo-vorom že sprejete politike. Glede na zaostrene razmere na področju energetike, je na podlagi predlaganih sprememb v davčnem zakonu v dogovor vnešena določba, po kateri bi se občine dogovorile za poeno-teno višino davčnih olajšav za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektraren. S tem se želi zavezance davka iz kme-tijstva vzpodbujati k zagotavljanju lastnih energetskih virov na območjih, kjer je to z vidika naravnih pogojev in družbanega interesa smotrno. Predlagano je, da se odvisno od višine naložbe, ki jo določi občina, odmerjeni davek zniša dd 50%, za dobo do 3 let. Pri davku \z gospodarskih in poklicnih dejavnosti je glede na spremenjen sistem ugotavljanja ostanka čistega dohodka - davčne osnove predlagano zadržanje sedanjih razponov davčnih osnov in davčnih stopenj. Glede na kriterije, ki jih določa predlog zakona o davkih občanov je predlagano poenotenje sistema priznavanja davč-nih olajšav v mejah, kot to dopuščajo različne razmere in potrebe na področju obrti v posamezni občini. V zvezi z vlaganji sredstev za zboljšanje in razširjanje mate-rialne osnove dela naj bi se občine dogovorile za zgornjo mejo davčnih olajšav (do 40% od vloženih sredstev), za mak-simalno dobo trajanja olajšav (do 5 let) ter minimalno višino naložbe, ki pogojuje pravico do olajšave. Minimalna višina naložbe za vlaganje v poslovne prostore je opredeljena z zneskom, ki ustreza enoletnemu poprečnemu čistemu oseb-nemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, oziroma za vlaganja v druga osnovna sredstva 30% poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospo-darstvu v SRS. Gospodarske dejavnosti, pri katerih se za tovrstne naložbe priznajo davčne olajšave, naj bi opredelile občine. Za pospeševanje razvoja takoimenovanih deficitarnih de-javnosti so predlagane davčne olajšave v, razponu med 20 \n 40% od odmerjenega davka, za začetek opravljanja take de-javnosti pa v razponu od 20 do 75% za čas do 3 let. Za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn je pred-lagana do 30% olajšava, odvisno od višine vloženih sredstev za dobo do treh let. V zvezi s pospeševanjem izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje (direktni izvoz), je bilo ocenjeno da bi bila potrebna enotna ureditev tovrstnih olajšav. Olajšava naj bi bila odvisna od odstotnega deleža, ki ustreza razmerju med celotnim dohodkom obratovalnice in dinarsko vre-dnostjo, doseženo z izvozom blaga. Možnost koriščenja olaj-šave imajo zavezanci, ki ustvarijo nad 5% vrednosti izvože-nega blaga. Olajšava se prizna v višini od 5 do 30% od odmerjenega davka, odvisno od odstotnega deleža izvože-nega blaga. Glede na vsesplošna prizadevanja za povečanje izvoza na konvertibilno področje se predlaga priznavanje teh olajšav že pri odmeri za leto 1982. Socialne olajšave, ki naj bi jih bili dc'3žni za«-—""' -pavšali8tl z manjšlm obsegom poslovanja, bi se priznavale v primerih, ko njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gopodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, kar po oceni za letošnje leto znaša okrog 16.300 din. V letni dohodek se vštevajo osebni in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca in vse člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnimoseb-nim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek pomnoži s faktorjem 4. Pod takimi pogoji bi se olajšava priznavala v višini 5% od odmerjenega davka za vsakega otroka ter za delo nezmožnega družinskega člana. Pod enakimi pogoji bi se priznavale davčne olajšave za borce s tem, da bi višina olajšave znašala 10% od odmerjenega davka. Zavezancem, ki sprejemajo učence in študente na proizvo-dno delo oziroma delovno prakso, bi se olajšava priznavala v višini 5% od izplačanih nagrad. Skupna višina vseh možnih olajšav je omejena na 80% od odmerjenega davka. Pri davku iz gospodarskih dejavnosti po odbitku je po-trebno zagotoviti, da bodo občine posamezne vrste dohod-kov, ki so po veljavni ureditvi razvrščeni v 4 skupine dohod-kov, skladno s predlogom zakona o davkih občanov razvrstile v 3 skupine dohodkov in čimbolj poenotile izjemno obravnavo oprostitev nekaterih vrst dohodkov. Razvrščanje dohodkov po omenjenih skupinah dohodkov omogoča določitev dife-renciranih Čavčnih stopenj. V tej zvezi se predlaga, da bi se za 1. skupino dohodkov predpisala stopnja v višini 10 %, za 2. skupino 25% ih za 3. skupino 40%. Predlagana rešitev po-meni za dohodke iz sedanje 1. in 4. skupine zadržanje višine stopenj na ravni letošnjega leta, oziroma preteklih let, za dohodke iz sedanje 2. in 3. skupine pa znatno nižjo obremeni-tev. Predlagana je tudi enotna rešitev glede oprostitev davka od dohodkov, ki jih dosegajo občani s prevozi mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od do-hodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Morebitne druge oprostitve naj bi udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih. Pri davku od premoženja na posest stavb je zaradi predla- . gane spremembe sistema ugotavljanja davčne osnove in uvedbe davčnih olajšav za zavezance z več kot tremi družin- skimi člani v dogovor vnešena določba, po kateri naj bi se občine dogovorile za enoten odstotek davčne olajšave in sicer v višini 10% od odmerjenega davka za vsakega nadalj-njega družinskega člana. Glede na to, da bi se po predlaganih spremembah obdavčevala vrednost stanovanjskih prostorov oziroma stavb, ki presega družbeno dogovorjena merila, je predlagano zvišanje davčnih stopenj za 50%. S tem bi se n. pr. pri stanovanjskih prostorih sedanje stopnje, ki se v 57 obči-nah gibljejo med 0,10% in 0,15% zvišale v razponu med 0,15 in 0,22%. Stopnja davka na dobitke od iger na srečo se združuje v višini 15% kljub nekaterim predlogom za znižanje na 10%. Ocenjeno je bilo, da zvišanje stopnje od 10% na 15% v letu 1982 ni bistveno vplivalo na morebitno vnovčevanje dobitkov v drugih republikah, saj so se tovrstni prihodki v primerjavi z enakimi obdobjem preteklega leta povečali z indeksom 166. Razen tega se vrednost dobitka od iger na srečo, do katere se davek ne plačuje, skladno z medrepubiiškim dogovorom o usklajevanju temeljev sistema in politikeobdavčevanjatovrst-nih dobitkov zvišuje od sedanjih 500 na 10.000 din. V izhodiščih za financiranje splošne porabe v občinah v SR Sloveniji v letu 1983, ki so posredovana v razpravo v skup-ščino SR Slovenije, je predlagana prerazporeditev dela po-sebnega občinskega prometnega davka od prometa proizvo-dov v republiški proračun, vsled česar je predlagano znižanje splošne stopnje posebnega občinskega davka od 3% na 1,5%, kar pomeni zmanjšanje proračunskih prihodkov občin \z tega naslova. Stopnje posebnega občinskega davka na promet alkohol-nih pijač se zadružujejo na ravni, dogovorjeni za leto 1982. K uskladitvi teh stopenj zavezuje le tiste občine, ki tega niso izvedle v letošnjem letu. Odstotek izterjave, ki se sicer zadržuje v višini 95%, se razširja tudi na prispevke. Pri ostalih določbah gre za spremembe redakcijskega zna-čaja. Izvrinl svet skupsčine občln« L|ubl)ana Canter |e na seji dne 1.12.1982 obravnaval oanutek dogovora o usldajevanju davčne polltlka v letu 1983, ugotovll, da |e gradlvo prlmerno za obravnavo v skupttlnl in ga predlaga akupsčinl občine LJubl|ana Cantar v obravnavo In sprejem. Izvrinl avet Je zaddiil upravo za druiten« prlhodke ob-člne LJublJana Center, da na podlagi pripomb iz razprave na sa)l Izvrsnega »veta In pripomb druglh pr»«tojnlh upravnih organov pripravl stalliča In pripombe k osnutku dogovora o usMaievanju davčn« potltlk« v letu 1983. IZVRŠNI SVET Volitve in imenovanja PREOLOa- Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) in 18., 19., 20., 21. in 25. člena sporazuma o ustanovltvi, nalogah in organiziranosti skupnosti za Izvedbo enotnega programa Ijubljansklh občin za gradnjo obfektov iz samoprispevka III. je skup&čina občine I4ubl|ana Center na ... seji zbora združenega dela, dne......in na aeji zbora krajevnih skupnostl, dne.......spre|ola SKLEP o ustanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju operativnega odbora za izvedbo gradenj objektov iz samoprispevka III. v občini Ljubljana Center. 1. Ustanovi se operativni odbor za izvedbo gradenj objektov iz samoprispevka III. v občini Ljubljana Center. 2. Naloge operativnega odbora so: - obravnava in daje mnenje na programske osnove s pro-jektno nalogo na idejni načrt in investicijski program za adap-tacijo Lutkovnega gledališča in izgradnjo Porodnišnice, ki bosta zgrajena \z sredstev samoprispevka II. na območju občine. - pomaga reševati vprašanja v zvezi z izbiro lokacije, prido-bivanjem zemljišč \n druga vprašanja, ki so v zvezi z adapta-cijo in izgradnjo obeh objektov družbenega standarda iz samoprispevka III., - pri nalogah in razreševanju vprašanj s svojega delovnega področja sodeluje z izvršnim svetom in skupščino občine ter izvršnim odborom samoprispevka III. (18. člen) - operativni odbor opravlja tudi funkcijo gradbenega od-bora za adaptacijo Lutkovnega gledališča in izgradnjo Poro-dnišnice - način poslovanja operativnega odbora določa Poslovnik o delu, ki ga sprejme operativni odbor 3. Operativni odbor Ima predsednika, podpredsednika in 13 članov. V odbor predlagajo - skupščina občina, - izvršni svet skupščine občine, - predsedstvo občinske konference SZDL, - komite občinske konference ZKS, - predsedstvo občioske konference ZSMS, občinski svet ZSS, - občinski odbor ZZB NOV, - občinska kulturna skupnost, - občinška zdravstvena skupnost, - občinska skupnost za zaposlovanje - občinska skupnost otroškega varstva - občinska skupnost za vzgojo in izobraževanje - občinska skupnost socialnega skrbstva (16. člen) 4. V operativni odbor se imenujejo za predsednika: UUBICA JUGOVIČ za podpredsednika: META BAJC za člane: STANE DROBNIČ ANDREJGODEŠA , DUŠAN HVALA / TONE KOVAČIČ NOELŠKERJANC ANDREJ VIDMAR delegat občinske kulturne skupnosti delegat občinske zdravstvene skupnosti delegat občinske skupnosti za zaposlovanje delegat občinske skupnosti ctroškega varstva delegat občinske skup. za vzgojo in izobraž. delegat občinske skup. socialnega skrbstva ' delegat občinske komunalne skupnosti 5. Administrativna in strokovna opravila za operativni odbor bo opravljal Komite za družbeno dejavnosti občine Ljubljana Center. fttovilka: SkupMlna občln« PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: L)ub))ana Cantor Albln VENGUST Obrazložitev: Na podlagi določil sporazuma o ustanovitvi, nalogah in organiziranosti skupnosti za izvedbo enotnega programa Ijubljanskih občin za izgradnjo objektov iz samoprispevka III. vsaka občina na območju mesta Ljubljane s sklepom skup-ščine ustanovi operativni odbor za izvedbo gradenj objektov iz samoprispevka III. Ravno tako so s sklepom skupščine določene naloge in sestava operativna odbora. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljub-Ijana Center je na 7. seji, dne 19.11.1982 obravnavala predlog sestave ter imenovanje operativnega odpora za izvedbo gra-denj objektov iz samoprispevka III. v občini Ljubljana Center in ugotovila, da sestav operativnega odbora ustreza določ-bam 18. člena omenjenega sporazuma, ki določa, da imenu-jejo v operativni odbor svoje predstavnike skupščine občine, izvršni svet SO, družbenopolitične organizacije v občini ter samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Center, kt bodo delegate izvoiile na rednih sejah svojih skupščin. V soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vpra-šanja -pri OK SZDL Ljubljana Center komisija za volitve in imenovanja predlaga zborom občinske skupščine, da se v operativni odbor za izvedbo gradenj objektov \z samopri-spevka III v občini Ljubljana Center imenujejo naslednji kandi-dati: za predsednika: UUBICA JUGOVIČ, roj. 1946, višja šola za zdravstvene delavce, zap. na Republiškem svetu ZSS, pred-stavnik IS, SO Ljubljana-Center, stanuje v Ljubljani, Brajni-kova 4 „. za podpredsednika: META BAJEC, roj. 1938, višja upravna šola, predstavnik OK SZDL LJ.-Center, stanuje v Ljubljani. Sketova 6 za člane: STANE DROBNIČ, roj. 1947, srednja izob., zap. svet ZSS občine Li.-Center, stan. Trzin, Mlakarjeva 15 ANDREJ GODESA, roj. 1959, gimnazijski maturant, delegat DPZ, predstavnik OK ZSMS, Lj.-Center, stanuje v Ljubljani, štirnova 12 OUŠAN HVALA, ro). 1931, dipl, ing. arh., predsednlk koml-te|a za urbanizem, komunalo in gradbene zadev« obč. L|.-Center, predstavnlk IS SO Lj.-Center, stanuje Pod hrastl 22, gubljana TONE KAVČIČ, roj. 1926, upokojen oficir JLA, delgat OPZ, predstavnik OO ZZB NOV Lj-Center, stan. Poljanski nasip 32, Ljubljana NOEL ŠKERJANC, roj. 1944, visoka izob., delegat DPZ, predstavnik OK ZKS Lj.-Center, stan. v Lj., Kavčičeva 36. ANOREJ VIDMAR, roj. 1941, višji komercialni referent v DO Kompas TOZD Domači turizem, delegat KS, Stara Ljubljana, stanuje v Ljubljani, Ciril Metodov trg 19. Delegate samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljub-jana Ceter bodo njihove skupščine izvolile neposredno. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PREDLOG: Na podlagl 53. člena zakona o voittvah In odpoklicu organov upravl|an|a In o lm«novan]u poslovodnlh organov (Ur. I. SRS, it 27/77) In 173. čtona statuta občln« LJubJJana Center (Ur. I. SRS, «. 2/78) |« zbor idruženega ra kra)*vnih skupnosti, dn*.......In na m|I družb«nopolWčne zbora, dn«........»preleUi Sklep o izvditvi poklicnega sodnika sodfeča združenega dela v Ljubljani. Za poklicnega sodnika sodišča združenega dela v Ljubljani se izvoli DUŠAN KOŠIR fttovtfca: SkuptOnm obttrf PREOSEDNIK SKUPŠČINE Oatum: LJuM|uta Canter AMn VENOUST OBRA2LOŽITEV Pri Sodišču združenega dela v Ljubljani je izpraznjeno mesto poklicnega sodnika, ker je bil dosedanji sodnik Anton PLUT imenovan na sejah vseh zborov skupščine SR Slovenije za namestnika predsednika republiškega komiteja za borce in vojaške tnvalide. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljub-Ijana Center, kot matična občina, je v skladu z 29. členom zakona o sodiščih združenega dela (Ur list SRS št. 38/74) razpisala prosto mesto poklicnega sodnika pri Sodišču zdru-ženega dela v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS štev. 32/82 z dne 10. 9. 1982. V razpisnem roku se je pravilno priglasilo pet kandidatov, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za opravljanje so-dniške funkcije po določilih 32. člena zakona o sodidčih združenega dela. Postopek kandidiranja je potekal v skladu z zakonom po občinskih konferencah S2DL Ijubljanske in zasavske regije, v odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL in SodiSču združenega dela v Ljubljani. Upoštevajoč merila o kadrovski politiki in delovne izkušnje, je bil v postopku kandidiranja skupno oblikovan predlog, da se vsem občinskim skupščinam območja Sodišča združenega dela v Ljubljani predlaga v izvolitev za poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani tov. DU&AN KOŠIR. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljub-Ijana Center je na 7. seji, dne 19.11.1982 obravnavala predlog za izvolitev tov. DUŠANA KOŠIRJA in ugotovila, da kandidat izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje ter da je tudi moralno-politično in osebnostno primeren za opravljanje so-dniške funkcije. Komisija za volitve in imenovanja zato predlaga zboru ob-činske skupščine, da za poklicnega sodnika Sodišča zdnjže-nega dela v Ljubljani izvolijo DUSANA KOšlRJA, roj. 21. 1. 1949 v Ljubljani, stan. v Kamniku, M. Blejca 4. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplo-miral leta 1974 4n se nato zaposlil kot pripravnik pri Zavaro-valni skupnosti Triglav, območna skupnost Ljubljana, kjer je delal štiri leta. nazadnje kot vodja oddelka za področje sa-mouprave v kadrovsko-splošnem sektorju. Od leta 1979 je zaposlen v delovni skupnosti delovne organizacije Titan v Kamniku kot vodja oddelka za pravne in splošne zadeve. Član zveze komunistov je od 1973 leta in aktiven družbenopolitični delavec v organih samoupravljanja delovne organizacije in občinske skupščine. LJubqana, ttocombef 1962 KOMISUA ZA VOLITVE IN 1MENOVANJA DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupsčine občine LJuMJana Center, tlsk ČGP DELO, Llubllana, 17. december 1982