Kako se ie ilngle$ha po lasfiia maiic Iz indijske pradobe. Menda ni na svetu dežele, ki bi bila skozi tisočlctja torišče toliko osvojevalnih narodov, kakor je Indija. Preteklo je 6000 let, odkar so se preselili Arijci iz severozapada Indije v rodovitnc hindostanske doline, si podjarmili ondotne prvotne prebivalce in ustvarili kulturo, ki je rodila šo danes med Indijci veljavno dušcvno življenje in nravst,vene zakone. Iz one prastare indijskc dobe se nl ohranilo nič drugega clo današnjih dnl V Ženevi je pričelo dne 25. januarja 66. zaset-anje svefa Zveze narodov. Vojnoodškodaiii-Ska posvetovanja, ki so bila prvot.no določena za 2 febr., so preložena na mesec junij. Španska vlada je razpustila red jezuitov, mu zaplenila prernoženje in mu prepovedala svobodno razpolaganje z imetjem. Japonci so izkrcali v Šanghajn čele9 ki bodo ščitile .amkajšnje Japonce napram Kitajcem. Zasedba Šanghaja je znatno poostrila spor med obema državama. FranGozi dvigajo zlatc iz ameriških bauk in hočejo s tem dati Ameriki odgovoi' na njeno odklonitev znižanja medzavezniških dolgov. Med Poljsko in sovjetsko Rusijo je bila dne 25. januarja podpisana pogodba o nenapadanju. Japonski cesar jc dovolii, da se japonske čete umaknejo iz Mandžurije, ker so se umaknile tudi redne kitajske čete in se je sedaj položaj spremenil. Puščava. Pevski odsek tukajšnjega Prosvetnega društva vljudno vabi na prireditev igre »Stari in mladi«, katero vprizorijo naši igralci v nedeljo dne 31. januarja c-b treh popoldne v gostilniških prostorifi gospe Amalije Kores v Puščavi. Pred in po igri pa nam bo zaipel naš pevski zbor pod vodstvom našega organista par lepih narodnih pesmic. Pridite pogledat vsi stari in mladi, revni in bogati. Pclzola. Fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva vprizori na pustno nedeljo dne 7. februarja v Prosvetnem domu Finžgarjevo igro »Veriga«, drama v ireh. dejanjih. Po igri bodo še razni šaljivi prizori. Vstopnina: sedeži 7 in 5 Din, stojišča 3 Din. K cbilni udeležbi vabi odbor. Sv. Jurij ob Ščavnici. Na pustno nedeljo hoče vsaki na kako zabavo. Bralno društvo vas vabi na pošteno"zabavo v Pefgerjevo dvorano, kjer se bo pcpoldne po večernicah dne 7. februarja vpriz-orila velika Meškova koroška domoljubna igra »Na smrt obsojeni« v treh dejanjih. Med odmori igra tamburaSki zbor. Vstopnina znižana: 6, 4 in 3 Din. Pridi.te vsi! Dramlje. Xa pobudo vodstva podružnice Sad jarskega in vrtnarskega društva se bo vr&ila v dneh 31. jan. in 1. ter 2. februarja v prostorih stare šole vinska razstava z nad 60 vzorci najboljšega vina. Ormož. Godbeno društvo »Slavček« od Sv« Miklavža priredi v tukajšnji dvorani Katoli-: škega doma v nedeljo dne 31. januarja, popol-: dne ob pol štirih^bavno predstavo »Repošvev gorski duh«, farobno burko v petih dej-Tnjih, s sodelovanjem godbe na pihala. Vstopnina:; sedeži 7 in 5 Din, stojišča 3 Din. K mnogobroji ni udele-žbi vfjudno vabijo igrlci. Ą čaronni zcmlp. Marko je torej legel v posteljo, Marica pa je odpotovala. Slon je dolgo časa hodil čez aeke hribe in nazadnje je postal pred nenavadno velikimi vrati. Bila so zaklenjena. Marica se je spustila na tla. Ročaj zvona pa je bil tako visoko od tal, da ga niti največji človek ne bi bil mogel do¦ eči. Ali pametni slon se je postavil na zadnje nogo in z dolgim svojim rilcem jc res dosegel rotaj ter je krepko potegnil zanj. Ogromen velikan je odprl. Pogledal je na vse strani, da vidi, kdo je zvonil. Marico je komaj zagledal. »Prosim te, dobri velikan, da me odvedeš k tvojemu gospodarju,« je rekla. Velikan so jo pripognil, pa je dal roko za uho, da bi bolje čul. Morala je svojo prošnjo trikrat ponoviti. Nato jo je odvedel v ogromno dvorano. Hotel jo je dvigniti na stol. Ali rekla je: »Ilvala, vclikan, rajši stojim!« Ni trajalo dolgo, k"r se je pojavil od drugcga konca dvoranc oče velikan, njeffova žena in dva mladeniča-velikana, njuna sinova. Marica se jc tako p^estrašila, da bi s»_ bila skoro zgrudila na tla, ker so bili li"ljudje veliki kakor stolpi. Oče je imel dolge sive lase, dolgo brado in brkc. Njegove oči pa so bilc tako blage, da je Marico strali takoj minil. Posadil jo je pa stol, da bi jo mogcl bolje čuti in ona jc začela prositi: »Dobri velikan, prosim vas, zapovejte vašima otrokoma, naj nc mučita'več mojesra nesrečnega lirata Marka!« »Zakaj pa muči tvoj brat nedolžne živali v moji deželi?« je vprašal velikan zelo resnobno. Marica je klonila z glavo in ni odgovorila nič. »Kjc je Marko scdaj?« je vprašal velikan. - »V svoji postelji,« je odgovorila Marica. »Tam ne more nikomur delati nadlege. Zdaj nc muči več vaših živali, zdaj je dober.« Velikau je nekoliko pomislil, pogladil si je brado, pa jc rekcl: »Naj se mi dovedc Marka!« »Oh,« je začela Marica, »prosim vaa, da ga pustite pri miru, v njegovi postelji. Prestrašil se vas.bo.« »Prinesel ga bo moj golob. Da se pa preveč ne prostraši, napiši m\i pismo, katerega mu bo golob izročil.« Golob je prifrfotal v dvorano. To je bil ogromon ptič, ali tako lep in krotak, da bi bila Marien najrajši na njem odletela. Napisala je Marku pismo, privezala ga golobu na nogo in ta je odletel. Ni trajalo dolgo, pa se je začul šum močnih kril. Golob se je vrnil in je nosil na hrbtu Marka, ki je bil videti zelo preplašen. Marica se mu je nasmehnila, da bi ga ohrabrila. Velikan je posadil Marka ob Marico, si je pogladil brado in je rekel: »Dolgo časa sta žo v deželi igraCk. Vrniti se bosta morala k babici.« »Joj!« sta zaklicala oba, neprijetno iznenadona. »Kako? Vidva ne želita videti svoje babice?« »Midva zelo ljubiva svojo babico,« sta rekla otroka, »ali ne bi mogla priti ona sem? Midva bi nerada odšla iz te dežele.« »Vidva sta že dolgo tu,« je rekel velikan. »Ce bi še ostala, bi nekega dne začelo listje odpadati z drevja. In cvetice? One bi se posušile iu izginile. Tcdaj za vaju tu ne bi bilo nobene zabavo, posebno pa ne za Marka, ki niti sedaj ne uživa v tem, ampak se veseli mučonja živali. Torej otroka, vrnila se bosta k babici in tam sc naučila delati. Ta vrt bo čaroben tudi nadalje, ali izpremenil se bo kakor vidva. Ne bo vama nudil iste zabave kakor sedaj, ampak druge, ki vama bo zopet prijetna.« Otroka sta gledala velikana, nistapa razumcla njegovih besed. Razumela sta lc, da morata to deželo zapustiti. Solze so jima privrele na oči. »Ali se moreva kdaj sem vrniti?« je vprašala Marica. Velikan ju je blago pogledal. »Labko, otroka moja. Ko ]_os.a_dovo_j dclala, pojdita v gozd in ležita na travo. Če je zima, sedita kraj ognja. Tedaj zaprita oči in zapovejta lokomotivi, naj pride. Nihče je nc bo videl, ko prispc. Ona vaju bo sprcjela in povodla sem v moje vrtovo, kjer se samo igra in sanja . . .« »Ktiku! Kuku! ... Marko! Marica! ... sc je :.ačul neki glas na vratib volikanskega dvora. Otroka sta brž pogledala tja, ali tedaj je izgiiiil volikanski dvor in z njima velikani. Bila sta zopet na vr.u svoje baliicc, kjer m bilc isle cvoticc, istc grecle z zoljcm in grahom. Konrc. jenostjo se je povžpel do visoke duhovske ča-' sti. Milo.r.nemu in priljubljenemu g. dekanu ohranimo domačinci Polenšani časten spomin! Preostali žalujoei sestri in vsem ožjim sorodndkoin pa bodi na tem mestu izrečeno od pokojnikovih prijateljev in znancev Polenšanov najudanejše .in iskreno sožalje! Brezovci pri Polenšaku. Spet je bela žena zamahnila s svojo ostro koi»o ter nam pokosila najstarejšo ženico 781etno Terezijo Šilak dz naše vasi. Pokojna je bdla pridna in radodarna žena. Svoje trpljenje v parmesečni bolezni je boguvdano prenašala ter potolažena s svetotajstvi odšla po zasluženo plačilo tja, kamor je nas vseh usmerjen korak. Rajni naj sveti večna luč, preo.talim pa naše iskreno sožalje! Spodnji Velovlak. Umrla je dne 18. t. m. po tlaljši in mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 68 let Marija Pihlar, posestnica in vdova v Spodnjem Velovlaku. Ob veliki udeležbi občinstva in v spremstvu dveh domačih čč. gg. duhovnikov In č. g. stolnega kaplana iz Maribora smo jo na Kežino na njeni zadnji poti spremili k veenemu počitku. Pri odprtem grobu je imel domači vlč. g. župnik kratek, jedrna.t govor. Razen omenjenih sta se pogreba udeležila tudi-č. g. profesor Anton Kolarič, ter rnvnatelj ptujske gimnazije g. dr. Josip Koml.janec. Za rajnko žaluje šest v krščanskem duhu vzgojenih otrok, izmed katerih je najstarejši sin zdravnik v Mariboru. Dobri rajni mamici bodi ljubi Bcg za njen zemeljski trud obilen plačnik, žalujo.im otrokom pa naše sožalje! T oče nri PoljčanaLu Začetkorn tega meseca -je umrla po kratki mučni bolezni v splo.šni bolnici v Mariboru gostilničarka in posestnica Ivana Mlakar iz Sp. Laž pri Ločah. Pokojnica, kd je štela šele 41 let, je bila kot skrbnadn prijazna gostilničarka splošno priljubljena. Svojim Stirim ctrokom je bila dobra mati ter svojemu soprogu zvesta življenjska dru/ica. Tudi pogreb, ki je bil v Mariboru, je pričal o ¦velikih simipatijah, ki jih je uživala poko.jnica med svojinii znanci dn sorodniki. Naj v mirupočiva! Novacerkev pri Celju. Vss, kar je rojenega olni jetiki, stara komaj 21 let, za vedno ločila od nas. Ko smo te obiskale v tvoji težki bolezni, si nam bila v prelop zgled, kako Ma.rijin otrok voljno prenaša vso zemeljsko trpljenje in se ne boji smrti. Živela si pobožno, zato je bila tudi lahka tvoja smrt. Upamo, da se že veseliš pri nebe.ški Materi, ki si jo tako prisrčno ljublla! Družbeni voditelj, vlč. g. kanonik in dekan Pavel Žagar, ji je ob odiprtem grobu ginljivfl govoril v slovo. Na do_iu in ob grobu so ji domači pevci zapeli žalostinke. Me se te bomo spominjale v molitvi, ti pa prosi v nebesih za nas. — Ravno isti dan smo dzročilš materi zemlji 731etno F.lizabeto Krašan, ki je po prevozu v bolnico unarla. Malo zastrupljenje je podrlo to na videz krepko ženo. Pomoči je iskala v celjski bolnici, a bilo je že prepozno. Bila je 10 let vdova in je gospodarila s svojimi otroki, katere je skrbno vzgojila. S svojo pridnostjo in varčnostjo je dosegla, da je imela lejoo posestvo. Bila je dobrega erca, ni pustila nobenega reveža biez daru od hiše. Obedve nam ostaneta v nezabnem spominu. Bog jima daj za njuno trpljenje večno plačilo nad zvezdami. Orla vas. Xe smemo mol.e mirno Miklavževega večera tukajšn.je podružnice Sad.jarskega in vrtnarskega društva dne 6. decenibra m. 1., ki je prav lepo uspel. Vrla podružnica izkazuje po komaj dveletnem obstoju znatne uspche: nabavo drevesne škropilnice, zgradbo moderne sadne sušilnice in kar je velikega moralnega poniena, dvignila je zanimanje za unv no sadjerejo ter članstvo za to stro-kovno usposobila. — Nič manj zadovo-ljiv ni bil uspeh Miklavževega večera tukajšnjega Padmladka RdeCega križn, ki se je vršil nekaj ur pred gori dmenovanim. Ljubka niladina je s svojim nastopom pr.iklenila nase številne utleležence. Miklavž pa kljub krizi tudi ni bil skop, nihče ni odšel praznih rok, za kar gre zahvala vsem darovalcem raznih darov, ^glasti pa g. Etkovskemu, ravnatelju tovarne pletenin na Polzeli, ki jc daroval za to priliko 65 parov prav dobrih nogavic. Pohvalno je omeniti udejsivovanje tukajšnjega Podmladka na rtobrodelnera polju: zbira nanireč poljske pridelke (koruzo, fižol, krompir) ter jih pošilja gladu.jočim otrokom v Trhovljah. Za enkrat se izročajo darovi kuhinji kraljice Marije Trbo-vlje-Vo-de. — Še lepše bi bilo pri nas, če bi ne bilo te šmentane krize. JMalo nas moti.jo tudi o&pice, ki se širijo med Solsko mladino. Pa bo ž'e bolje! Zadliže, Šraarje pii Jelšah. Tamošnji gospodar Franc Jug spada brezdvomno med naj-1 Nml lowshi zas.on. V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« smo objavili tiste določbe novega zakona, ki se nanašajo na lovsko pravico, razdelitev divjačine in na lovišča. Danes prinašamo lovnopolicijske določbe. Lovopust, izjeme. Kozorogi, mufloni, jeleni in košute, damjaki in košute, divji kozli in divje koze se smejo streljati v označenem času vobče, a srne in srnjaki do 30. septembra samo s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepovedano streljati v njihovem prvem letu. Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito pilic se s tem zakonom celo leto ščitijo: ptice pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice kakor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči (čl. 17). Obče upravno oblastvo prve stopnje pazi, da lovski upravičenci ne goje divjačine prekomerno na škodo poljedelstva in gozdarstva. Kjer bi sc ugotovila prevelika prirast divjačine, pozove oblastvo lovskega upravičenca, da jo v določenem roku zniža. Če lovski upravičenec tudi po ponovnem pozivu ne bi izvršil odstrela v zadostni meri, izvrši obče upravno oblastvo prve atopnje odstrel s pomo-jo upravičenih lovcev na stroške in nevarnost lovskih upravičencev (čl. 20). Nedovoljen način lova. Zaščitena divjačina se sme loviti samo g pužko, na konju ali s sokolom, s psom ali pa brez njega. Lov s hrti je prepovedan. j Z braki loviti je prepovedano od 15. janu^ arja do 30. seiptembra. Prepovedano je: 1. lovljenje zaščitenih ptic in zaščitene dlaJS kaste ddvjačine z zanjkami, pasi-mi, skopciy' hrano, ki so ji pridejana omoitna sredstva,' limanicami, mrežami in vsemd oitalimi slič-' nimi sredstvi. Prav tako je prepovedano vsa-i kemu zasebniku, razen regdstrovanem trgov-j cu, lovskemu upravičencu in njegovemu ose-: bju celo samo hranjenje takih priprav za lov-? ljenje zaščitene divjačine; 2. lovljenje in preganjanje ddvjačine in ptic ob času velikih zametov, snegov in poplav ia lovljenje jerebic, zajcev dn fazanov na vozo-; vih, avtomobilih, sankah ali z uporal>o re-. flektorjev; 3. poškodovanje in uničevanje gnezcl in legel ter pobiranje in uničevanje jajec in mladih ptic. Jajca smejo pobinti samo lovski upravičenci dn "e ti samo za gcjiCev divjačine. Lovljenje. divjačine je lovskemu upravičen-: cu dovoljeno tudi z mrežami ali drugimd pri-: pravami, toda samo za gojitvene ali naučne namene (čl. 21). Zastrupljanje nezaš.itene divjačine in zverjadi je dovoljeno samo lovskim upravičencem proti izrečni dovolitvi obče upravnega oblastva prve stopnje in sicer samo na krajih, ki so izrečno naznačeni v dovolilu (člen Loviti divjačino je prepovedano: 1. po oranicah izvzemši okopavine: od 1_ februarja pa dokler se ne pobero pridelki; 2. po travnikih: od 1. aprila pa dokl-er sa ne spravi seno in otava; 3. po vinogradih: od 1. februarja pa dokler ne obero; 4. ]X) tobačnih nasadih, vrtovih in zelen.jadnikih: dokler se ne pobero pridelki (čl. 23). Osebe, ki nudijo na prodaj divjačino ali njene dele, morajo vsakokrat dokazati s potrdilom izvor divjačine. Kupci sn.e.jo divjačino kupova\i samo od prodajalcev, ki izvor divjačine lahko dokažejo s potrdilom (čl. 26). Lovska karfa. S puško haditi pa iujeiu lovišču. Nihče ne sme vz3ti lovišča v zakup, niti izvrševati lova, ako nima predpisane lovske karte (61. 27). Prepovedano je hoditi s puško po tujem lovišču razen po javnih poti' Posebno je prepovedano vsakomur in tudi poljskim in gozdnim čuvajem, brez dovoi.je, nja lovskega upravičenca nositi v lovišču puške malega kalibra s slabim pokom (čl. 33). Nihče ne sme zasledovati divjnčine, ki J« bila ranjena v njegovem lovišču, ako ubeži v tuje lovišče ('"l. 34). Xa dvoriščih, v vrtovih in na zeniljiš.ih, U so trajno tako ograjena, da so piistopna dlakasti divjačini ~aino sknzi vrata — razven zverinjakov — ne sme loviti niti lovski upravičenec, niti zen.lji'ci posestnik, razven da sta so oba dogovorila. 'r.a škodo, ki .jo divjačina napravi na tako' ograjenih zemljiščih, lovski upravičenec ne oJK°val'.ia (čl- 35). Če J3 pieveč škodljivo divjačine; gonje, psi in mačke. Ako se divje ssvinje, lisice, jazbeci, divje inaike, dehorji in hrcki ali zverjad v katerci.i lovi.;.u prekomeino lazmnoži. pozova obče upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo interesentov ali sosednih upravičencev za kupnika ali lastnika dotičnega lovišea, naj zniža število te divjačine v določenem roku. Ako ta rok poteče brez uspeha, odredi obče upravno oblastvo prve stopnje gonje na divje 8vin,je in zverjad in izda druge potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lisic, jazbecev, divjih mačk, dehorjev in hrčkov (čl. 36). Občina določi na zahtevo obče upravnega oblastva prve stopnje takoj potrebno število lovcev in gonjačev, ki ne smejo biti mlajši pod 18 leti. Gonjo vodi osefoa, ki jo postavi oblastvo. Lovci in gonjači so dolžni odzvati ee pozivu kakor tudi pokoriitd se odredbam vodje gonje. Pri gonji je dovoljeno ubijati samo divje svinje in zverjad; ubita divjačina gre onemu, ki jo ubije. Lovcu, ki izven gonje ubije risa ali volka. ee da nagrada. Predpisi za izvedbo gonje kakor tudi o viSini nagrade za ubito škodljivo divjačino in zverjad se izdajo z banovinsko uredbo v smi8lu 61. 90 ustave (61. 37). Lovski lastniki in zakupniki in lovsko osebje imajo pravico v svojem lovišču ubijati pse, ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalot.ijo več kot 200 metrov od najbližje hiše (61. 38). Prepovedano je po tujem Ioviš6u voditi pse, razen po javnih pr>tih; izjemoma je dovoljeno pastirjem večjih 6red voditi pastirske pse (61. 39). Nadzorstvo nad lovom, lovskl čuvaji. Lastniki in zakupniki lovišč so dolžni na Bvoje stroš-ke in na svojo odgovornost nastaviti in ob6emu upravnemu oblastvu prve stojmje prijaviti kot lovske čuvaje izu6ene lovce ali vsaj takšne osebe, ki poznajo potrebne predpise in ki jim oblastvo priznava sposobnost za ta poklic (61. 41), starejše naročnike »Slovenskega gospodarja«. Ko je bil ta list šest let star, to je leta 1873, si ga je naročil in mu je zvest ostal do dandanes. S svojo le dni poravnano naročnino za tekoče leto je vstopil v 601etnico plačevanja za tega svojega prijatelja in svetovalca. Vrlega naročnika pozdravlja in zahvaljuje za njegovo zvestobo z iskreao željo, da mu priljubljeni list še mnogo veselih uric pripravi — uprava »Slov. gosfpodarja«. Rogaška Slalina. Pri Sv. Križu se bo vršil I>re2.plačni tečaj u~ etnega vezenja in krojenja. Vsd interesenti se naj obrnejo n an.i.s.ov: A. Kužne.-, trgov&ki ipotnik v Rog. Slatini. Dobje pri Planini. O božičnih praznikih je bival tukaj pri s-~jem tovarišu v maribor6kih muzikaličnih krogih znani spretni pevovodja sedmošolec Jože Mihali6. Takoj na prvi pra-znik je prešinil s svojim lepim polnim glasoni vso petje med službo božjo ter vdihnil pevskemu zboru novega življenja. Posebno omenimo Božič, Novo leto in praznik Svetih Treh kraljev. Slišali smo božične pesmi skladatelja Tomca, Premerljevo »Le spij prelepo dete ti«, da so bile polne naše oči in naša Erca. To so bili užitki, pravijo hvaležnd farani, kakor jih' v Dobju še ni bilo slišati. Ko bo zopet prilika nanesla, naj nas g, pevovodja Mihalie blagovoli zopet obiskati. Imeno pri PodčeMku, Kadar se Anica prekrsti za Jancza. Dne 15. t. m. je razkrinkala podčetrteška žandarmerija žensko, katera je služdla tri mesece pri županu in gostilniearju g. Francu Drofenik za lilaipca. Opravljala je vsa, tudi najtežja moška dela z marljivostjo. Obnašala se je popolnoma po fantovsko. Bila je strasten kadilec, ^znala je za silo tudi nosIjati, tudi kozarec vina ,ji je dobrodošel. Žandarmerija jo je razkrinkala slučajno o priliki neke preiskave, katera pa v stvari ni bila utemeljena. Imela pa je ta uspeh, da se je Janez iprekrstdl nazaj v Anico. Olimje. Milo so peli zvonovi dn naznanjali smrt vrlega mladeniča. Kruta jetika je utrgala nit življenja posestndškemu sinu Ivanu Zalokar. Rajni je bil vrl mladenič, kakor jih je malo. Prav racl se je zanimal za katoli&kf knjige, navdušen je bil za katoliško ddejo liil je naročnik katoliškega časopisja. Vsakc nedeljo je rad zahajal k službi božji. Ni poetajal zunaj cerkve, kakor je to nekaterih grda navada, marveč je svoje korake takoj nameril v cerkev, da je tam molil. Mnogo je tudi dobrega storil za afrikai.ske mi.ijone, ker je bil liabiratel.j. Za njegova dobra dela _nu naj bodo najboljše plačilo svcta nebesc:. Xaj počiva v miru! Sv. Peter pod Sv. gorami. Odprta nofi in dan so groba vrata, a clnevi ne pove nobena pratka! Tako je na nagel naein morala končali svoje življenje v 54. letu svoje starosti Ana Štusej, po domače Križanska. Ko se je vračala po večeraiih kuhinjskih opravkib, je padla po stopnicah, si prebila glavo ter po ipreteku 2i ur .morala dzdahniti svojo blago ciušo. Pogreb blagopokojnice se je vršil v sredo dne 13. t. m. Da je bila res plemenita du8a, nam je predočil sprevod, kojega se je udeležila mnogobrojna množica in kakoršnega ne pomhi Križanvrh že dolgo vrsto let. Bilo je ljudsilva tudi iz uglednejših krogov. Grozovito je pretresla vest o materni smrti slna Franca, ki služi pri vop.kih v daljnem Zgornjem Mdlanovcu. Draga mati in žena, počivaj jnirno v hladni zemlji! Rodbini Štusej-Uršič pa izrekamo najsrčnejše sožilje! — Irorajžc je treba, potem pa gre, to je pokazal letos mladenič Osojnikov Miha iz Kri/.anvrha, ki Je kot prvi stopil v zakonski jarem. Dobil je svojo izvoljenko Pepco Gršak iz Kunšperga ter jo povedel na svoj dom. Novoiporočencema želimo obllo sroče! Stnri trg prl Slovenjgradcu. Na god sv. Xeže smo pokopali pridno 181etno Radico Pe6olar, cerkveno pevko in zgleduo družbenico Marijine družbe. Bolehala je dolgo dn hudo za sušico. Kako jo je vse rado imelo, je pokazala ogromna udeležba pri pogrebu. Odlični cerkveni pevski zbor starotrški ji jc ob grobu zapel ganljivo slovo, v krasnih besedah se je poslovil od nje tudi č. g. o. Bonaventura Savec iz Studencev pri Mariboru, ki jo je pokopal. Marijine družbenice so obhajale ta dan praznik druge svoje patroninje, sv. Xeže, in so darovale skupno sv. obhajilo za rajno blago sosesfro. Žalujoči materi, bratom in sestram naše sožalje! Ti pa, blaga Radica, počivaj v Gospodu in v miru! Laški okiaj. Posebna težava za našega kmeta pa tudi za nilinarje je žitno gaspodarstvo, katero se je lansko leto uveljavilo. Poprej so kmetje, ako so imeli kakšen mernik odvišne pšenice, isto lahko prodali svojemu sosedu, malemu posestniku, kočarju ali pa najbližnjemu mlinarju, kateri je pšenico zmlel in moko prodal kupovalcu, to je predvsem malim kmetom in delavcem v bližini. Moka iz domačih mldnov je bila navadno cenejša, kot pa v trgovini, pa tudi kruh je bil boljši. Xa občnem zboru Kmetijske družbe smo slišali veliko tozadevnih priifožb in se je sam minister Pucelj izrazil proti, češ, da se je šlo z žitnim monopolom previsoko. V jeseni smo slišali obljube, da se bo žitni monopol za pšenico ukinil. Želimo, da se dane obljube tudi izvršijo! nego nekaj pravljic. Prvo zgodovinsko dejstvo iz zgodovine Indije je leto 480 pr. Kr., ko jo umrl bog Indijcev — Budha. Frvi zgodovinski podatki o Indiji. Pred vojnim pohodom Alcksandra Velikega v Indijo, je bila ta čudovita pokrajina ncznana kulturnim narodom ob Sredozemskem morju. Šele za tem je prišlo do trgovskih zvez med Indijo in Grčijo. Zveze starega kulturnega sveta z Indijo so ostale navezane le na trgovino ob morski obali. V prvih dveh stoletjih pr. Kr. so prodrli v notrajnost severne Indije grško-sirski vladarji, ki so ustvarili vladavino kratkega obstoja. Nad 1000 let je ostala Indija, ki je bila pod tujim — turanskim žezlom, popolnoma odtujena Evropi. Krog leta lOO.pr.. Kr. so začeli osvojati severne indijske pokrajine islamski sosedni narodi. Le v južnem Dekkanu so se ohranili neodvisni indijski vladarji. Pravi Hindustan pa se ni več povspel do samostojnosti. L. 1526 je ustanovil Barbar, Timurjev naslednik, kraljestvo Velikih Mogulov s sedežem v mestih Delhi in Agra, ki je obsegalo v dobi največjega procvita celotni Hindustan in večji del Dckkana. Prodiranje evropskih narodov v ~;;"- :'\ :;y Iadijo. Nekaj desetletij poprej je odkril Vasco de Gama morsko pot v vzhodno Indijo. S tem odkritjem so si zasigurali Portugalcl znatno posest v Indiji. Iz glavnega mesta Goa so obvladali eno stoletje vzhodno-indijsko trgovino. Začetkom 17. stoletja so zamenjali Portugalce Holandci, a skoraj istočasno so se vrinili na indijski trgovski trg tudi Angleži. Dne 31. decembra 1600 je izdala a-ngleška kraljica Elizabeta Vzhodno-indijski kompaniji pismo, v katerem je prejela družba londonskih trgov cev posebne trgovske ugodnosti od rta Dobrega upanja (Južna Afrika) do Magklhaes morske ožine (v južni Ameriki); Datiizdaje omenjcnega pisma lahko imenujerno rojstni dan angleške vladavine v Indiji. Seve je prcteklo še dobrih 150 let, predno so se prerinili Angleži v Indiji do popolne veljave in nadvl-.Jo. Vzhoth_o-ind_jska liompanija je opremila več rkspedicij, ki so dobro trgovale in izposlovale od Velikega Mogula pravico naselitve ob z_.padni obali Indije. Portugalci in Holandci so se Angležem trdo Tatno upirali in se je zamogla aagleška kompanija šele leta 1640 nsidrati s svojim vplivom v mestvi Madras. Leta 1661 je podelil kompaniji cngleški kralj še civilno sodno pravico, vojaško oblast, pravico napovsdi vojne ter sklcpa _niru in povrh še me_to Bom bay. Moč trgovske družbe je rastla pod pokroviteljstvom angleških kraljev, ki so uživali saoi znaten dobičok od indijske trgovine. Omenjena kom-inija v «*'idiji je doIjila leta 1698 konkurenčno podjetje, ki se je pa spojilo s prvotnim pod imenom »Združona vzhodno-indiiska kompanija«. Ta družba "i pov_d>>nila trgovino do procvita i_. procLrla tudi politično v indijske razmere. Francozi, ki so imeli svoja posestva v mestu Pondišeri in so od tamkaj prav znatno kljubovali Angležem, so izgubili ves vpliv v Incliji z mirovno pogodbo v Parizu leta 1763, ko so morali odstopiti svojo posest Angležem. Istega leta, ko je ut-dila Prusija po ".ončani sedemletni vojni svoje stališče v Evropi, so i ostali Angleži gospodarji v Indiji. ^ Boji Angležev z domačini. Indija še seveda ni bila osvojena za Anglijo. Pričeli so brezkončni, krvavi boji z domačini, 1.1 so trajali dobrih 100 let. Za Angleže najnevarnejša je bila Sepoy-vstaja (1857—58). Leta 1757 je premagal Anglež Clive Nawaba iz Bengalije. Leta 1765 je osvojil celo Bengalijo za Vzhodno-indijsko kompanijo. Anglež Clive je ustanovitelj angleške politične premoči v Indiji. Konec strahovitih bojev v Sepoyvstaji je zasigural Angležem nadvlado v Indiji in je povzročil razpust Vzhodno-indijske kompanije. Dne 1. novembra 1858 je bilo slovesno razglašerso, da je prevzela vlado nad Indijo angleška kraljica. Vrhovni upravitelj Indije je postal podkralj. Indijcem je bila zasigurana verska svoboda, lastnina in dostop do uradniških mest. Vsi indijski. velikaši so postali angleški podaniki in knezi (maharadže) v svojih pokrajinah. Dne 1. -j.anuarja je bila angleška kraljica Viktorija v mestu Delhi slovesno proglašena za cesarico Indije. Od tedaj je doživela Indija dvakrat spremembo nstave, 1909 in 1919, ki pa nikakor ni zadovoljila želj ter zahtev indijskih nacijonalistov. Zgorajni razvoj osvojitve Indije od strani Angležev smo objavili za boljso razunievanje razrr^ ja med Indijo ter Anglijo danes, ko je boj za osamosvojitev Indije po' ^V^v