STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez
posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351.
Štev. 7.
Maribor, dne 1. aprila 1927.
H. letnik.
Stanovanjsko vprašanje.
Stanovanjsko vprašanje je eno izmed najbolj perečih i vprašanj po svetovni vojni. Zlasti letos je pričakovati, da bo marsikateri na jesen s svojo družino brez strehe. Hišni posestniki, ki so bili vsled stanovanjskega zakona vezami, da niso mogli s svojim imetjem razpolagati, kakor bi jim bilo drago, bodo si dali duška. Gotovo je, da se hišnim posestnikom s stanovanjskim zakonom omejuje lastniška pravica. To je iza marsikaterega hišnega posestnika prav bridko. Ni izključeno, da se tudi med našimi vrstami nahajajo tovariši, ki so vse življenje pridno delali. Svojega zaslužka niso zapravljali po gostilnah, ampak so ga nalagali v hranilnicah. V ugodnem času so si kupili dom, na katerem bi večer svojega življenja mirno prebili. Prišla je vojna in ž njo vse hude posledice, mod drugimi stanovanjska 'beda. Ta jim je odvzela izključno pravico do težko pridobljene lastne strehe. Plača jim za življenje ne izadostu-je, kapitalček, vtaknjen v hišo, pa daje premale obresti — veže jih stanovanjski zakon. Za te bi odprava stanovanjskega zakona bila dobrodošla. In če bi se tem to dalo, bi nihče ne mogel trditi, da se jim je dalo preveč.
Tako smo si pogledali eno stran. Dobro pa je, da še gremo malo dalje. Stopimo za trenutek k tovarišem, ki stanujejo pod tujo streho. Pod streho hudega hišnega gospodarja, ki komaj čaka, da bo lahko neusmiljeno udaril po ubogi državni pari. Revež še ni imel prilike, da bi sl za hišico denarja prihranil. Vojna mu je vzela vse. Ostali so mn nepreskrbljeni otroci in žena. Za (te in za sebe zasluži komaj toliko, da pometa pajčevine po praznih želodcih. 0 kakšnem prihranku, s kojim bi si lahko kedaj kupil hišo, mi misliti.
Kdo naj tem pomaga? Brezdvomno tisti, kateremu služi! Država sedaj naenkrat sicer ne more plače toliko zvišati, da bi si železničarji v pol letu lahko prihranili toliko, da bi si začeli s tem zidati stanovanja. Tudi državna posojila posameznim za zidanje stanovanj so sedaj ob tej plači prepozna. Državna uprava bi morala takoj po vojni, vsaj takoj, ko so se pokazali resni znaki stanovanjske bede, bolj resno zahtevati, da bi večja podjetja, tovarne in banke začele zidati stanovanja za svoje uslužbence. Tudi sama bi za svoje uslužbence morala več storiti. Sedaj je res malo pozno, nikakor pa ne sme biti prepozno. Kolikor se je v tem oziru dosedaj premalo storilo, to se naj skuša Čimprej nadomestiti. Čimprej se naj zahteva od vseh večjih podjetij, da (poskrbijo stanovanja za svoje uslužbence, istotako tudi naj država stori za svoje. Nikar pa se ne sme dopustiti, da bi odprava stanovanjskega izakona povečala stanovanjsko bedo.
20procentne doklade.
Pod naslovom »Z eno nogo v grobu, z drugo v kriminalu« je tovariš v zadnji številki veliko povedal. Samo ne-
, kaj je zagrešil. Govoril je preučeno, težko ga je bilo raz-| umeti. Parkrat sem moral dopis pročitati, da sem ga prav ! pogruntal. Tovariš je hotel (pod rožcami merodajne faktorje opozoriti, da smo vsi železničarji enaki; da je služba vseh nevarna in odgovorna, ena bolj nevarna z ozirom na življenje, to je onih, ki so pri prometu, druga pa v splošnem, posebno 'kar se tiče odgovornosti o državnem premoženju, to so vsi ostali. In ravno vsled tega, ker so vsi železničarji za promet potrebni, zavirač vagona, kakor tisti, ki je vagon napravil in tisti, ki je preskrbel materijal, s kojim se je vagon popravil, torej vsled tega bi železničarje ne smeli ločiti pri dodeljevanju 20procentnih doklad. Mi smo poslancu Smodeju hvaležni, da je predlagal spremembe finančnega zakona, v tej zadevi v čl. 140. Vendar pa s tem je popravljena krivica le nekaterim železničarjem, kajti posebno doklado z ozirom na nevarno in odgovorno službo smo nekdaj uživali vsi železničarji. Ja, to pa ne gre tako lahko, bo kateri trdil, za eksekutivno osobje so z zakonom o prometnem osobju zajamčene višje doklade, za druge pa ne im zakon pa se ne da tako lahko spremeniti. Je že res. Pa, če je bila naša stalnost celo z ustavo zajamčena in se nam je vendar odvzela, ne da bi bilo treba ustavo spreminjati, mislim, da bi potem tudi, kar se tiče ŽOprocentnih doklad za vso železničarsko osobje — tudi šlo. Vemo, da vse ne gre naenkrat, tudi vemo, da se je v zadnjem času marsikaj skušalo za železničarje storiti, in da se je tudi storilo, za kar smo hvaležni, vendar pa je še na našem telesu toliko ran, ki smo jih dobivali vsa leta, odkar Obstoja Jugoslavija, da je nujno potrebno, te rane čimprej zaceliti, sicer — izkrvavimo.
Redukcija.
Kot strela z neba nas je zopet presenetila vest, da misli ljubljanska železniška direkaija reducirati približno 40—50% delavstva, osobito pri progovnih sekcijah. To je prvi udarec. Drug, nič milejši udarec je pa, da se ostalemu delavstvu, katerega ne bo zadela roka redukcije, hoče prikrajšati njegov redni zaslužek s tem, da se zmanjša delovni čas in sicer tako, da bi se delalo le štiri dni tedensko.
Progovni delavec, čigar zaslužek je že itak sedaj minimalen, bo moral vsak teden po dva dni ostati doma, oziroma si iskati drugod nadomestila za izgubljeni zaslužek pri železnici. Gotovo je, da bodo taki zelo redki, ki bodo dobili kaj primernega, a velika večina bo pa usojena stradati. Pred par dnevi sem bral v dnevnem časopisu zgodbico o nekem tržaškem delavcu, ki se je valjal po tleh od slabosti m preklinjal bivšega cesarja Franca Jožefa. Na vprašanje, zakaj preklinja ravno bivšega pokojnega avstrijskega cesarja, je rekel, da je on kriv današnjega stradanja. Marsikomu se je ta odgovor zdel čuden, zato ga je omenjeni delavec sam razložil: pod bivšo vladavino se je namreč naučil jesti, sedaj pa nima kaj. Omenjena zgodbi-
ca je po is,v0ji vsebini zelo značilna in bi se dalo marsikaj z njo primerjati.
Bivša južna železnica je imela tudi mnogo delavstva, je plačevala svoje delavstvo v draginjskih razmerah mnogo bolje kot pa sedaj in je imela zraven tega še dobiček. Danes pa promet ne nosi dobička in tako tudi ne more iz lastnih dohodkov kriti vseh v poštev prihajajočih izdatkov. Ravno v tem tiči velika uganka, zakaj dandanes železnica nli aktivna! Na to vprašanje bi se lahko odgovorilo na razne načine. Najglavnejši odgovor bi Ibil, da je temu uprava sama kriva, ker preslabo plača svoje delavce.
Obračun
ljubljanskega bolniškega fonda za leto 1925—1926.
Dohodki :
prispevki članov..........................
Takse za duplikate članskih listov . . . .
Dohodki denarnih kazni....................
Razni dohodki.............................
*	skupaj
Izdatki:
Zdravniška pomoč 5.43%....................
Zdravila, obvezala in drugi pomočki za
zdravljenje 18.22%....................
Zdravljenje v bolnicah, sanatorjih in drugih zavodih za zdravljenje 14.08%	.	.	.
Zdravljenje v kopališčih 0.27%............
Denarna pomoč (hranarina) 19.06% . . . Zdravniška, babiška in denarne podpore ob nosečnosti, porodu in otroški postelji
27.90%	...........................
Denarna podpora za pogreb 6.30%	. . .
Razni izdatki (prenos bolnikov in spremljevalcev 1. dr.) 0.30%......................
Plača upravnika centralne ambulante 0.30% Potni stroški škupščinarjev, odbornikov in
osobja uprave 0.44%...................
Kritje neizplačanega računa iz računskega leta 1924-25. Za kritje neizplačanih ra-
Din
5»,082,860.77 245,— 120.672.43 5.304.61 5,209.082.81
Din
319.144.48
1,076.198.05
831.552.30
16.264.37
1,125.690.49
1,647.808.53
372.382.60
18.226.50
18.000.—
26.237.05
ounov iiz računskega 1. 1924-25 je dala Centralna uprava naknadni kredit Din 722.487.66; od toga se je obračunalo: v računskem letu 1924-25 Din 267.099.89, v računskem 1. 1925-26 Din 455.387.77, skupaj Din 722.487.66 7.70%	....	455.387.77
Skupaj 100% Din 5,906.892.39
Proračun
ljubljanskega bolniškega fonda za leto 1927-1928.
Dohodki:
Din
Prlispevki članov (vkij. delavnice Maribor) 4,640.000.— Prispevki državne prometne naprave . . 4,640.000.— Takse za duplikate članskih listov . . .	200.—
Dohodki denarnih kazni................... 120.000.—
Razni dohodki............................ 6.000.—
Skupaj Din 9,406.200.—
Izdatka :
Din
Zdravniška pomoč......................... 1,376.200.—
Zdravila, obvezila in drugi pripomočki za
zdravljenje ......................... 1,300.000.—
Zdavljenje v bolnicah, sanatorjih in drugih
zavodih za zdravljenje............... 1,350.000.—
Zdravljenje v kopališčih . \	200.000.—
Denarna podpora (hranarina).............. 2,200.000.—
Zdravniška, babiška in denarne podpore ob
nosečnosti, porodu in otročji postelji . 1,850.000.— Denarna podpora za pogreb ......	600.000.—
Razni izdatki ........................... 150.000.—
Nagrade zdravnikom, plače in drugi osebni
izdatki........................ 61.800.—
Potni stroški skupčinarjev, odbornikov in
osobja uprave.................. 70.000.—
Razni nepredvideni	stroški....... 100.000.—
Investicije.......................... 100.000.—
Eventualne tirjatve	iz	1.	1926-27	....	48.200.—
Skupaj	Din	9,406.200.—
Ob obletnici . . .
Leto dni je poteklo. Lani ob tem času smo dobili prvo številko »Železničarskega Vestnika«. Vesele velikonočne praznike nam je osrednji odbor PZ na 1. strani, v 1. številki našega prvega strokovnega glasila voščil. Ko obhaja sv. Cerikev in mi kot njeni udje z njo vstajenje Kristusovo, v času, ko se tudi narava prebuja k življenju, praznuje PZ obletnico izida svojega strokovnega glasila.
Koliko je bilo prerešetavanja, ali je potrebno, da PZ izdaja svoj list. Koliko se je preračunavalo, ali se bo pač izplačalo, ne bo ti to gospodarski propast sicer še ne dovolj jake železničarske organizacije. Pa v Sloveniji, ki ne šteje veliko nad milijonček duš, koliko pa železničarjev, krščansko mislečih?
Hude ovire iso se stavile tovarišu Mlakerju, ki ima gotovo največ zaslug, da ima PZ svoj list. Njegova zasluga je, da je »Železničarski Vestnik« dobil požrtvovalnega urednika, ki ni le urejeval list, ampak je tudi sam pridno pisal. Kar je do začetka tega leta v našem glasilu izšlo, je bilo izpod peresa tov. urednika ena polovica, eno četrtino je prispeval tov. Mlaker, 1.5 osmink neželezničarji in 0.5 pa ostali tovariši.
Ko to sliko gledamo, se nam vsiljuje misel, ali se pač izplača še nadalje izdajati svoj list? Tov. Mlaker pravi da, in tudi jaz pravim: da. Smo delavci, gotovo nad 80%, ki
smo člani PZ. Za organizacijo in v organizaciji smo dose-daj delali večinoma delavci sami. Od nas se ni moglo in se tudi ne more zahtevati, da bi učeno pisali. Kakor smo pri-prosti in neuki, tako priprost in enostaven je naš list. A to, kar smo pisali, je prihajalo iz srca v razum in šele potem na papir. Hočemo vstrajati v naprej. Ne odnehamo, če tudi bi mogoče kedaj malo zastalo, česar pa se še sedaj za enkrat ni bati, nas ne sme ustrašiti. Mnogo ovir smo prenesli, zakaj še ne bi tudi teh. V začetku pač gre vse bolj počasi. Polagoma pa upamo, ko bodo tudi krščansko •misleči uradniki spoznali važnost organizacije in pisane besede, ko bo začela, kar se tega tiče, Ljubljana z Mariborom konkurirati, se bomo lahko radovali nad svojo vstraj-nostjo.
Pa tudi, če sadove svojega dela sami ne bomo uživali, če bomo za ljubezen želi sovraštvo, hočemo vstrajati, ker se zavedamo, da smo na pravi poti, katera pa je vedno težavna.
Za enkrat nam zadostuje, da je večina tovarišev mnenja: list za vsako ceno, dokler se da držati! Kar se pisanja tiče? Rekli smo že, učeni nismo. Vendar pa bi radi, kar imamo v srcu, povedali vsem svojim tovarišem, ker tega ne moremo, moramo pisati, če tudi ne znamo lepo. Hvaležni pa smo in bomo vsakemu iz globočine svojih delavskih src, ki bodo pomagali, da bo naša pisana beseda pred vsem pravilna, pa po možnosti tudi lepa.
Okrožnice.
Okrožnica št. 36-VI-H. F. št. 800-VI. H. F. 27. Ponovno razglašamo, da se morejo matere v zadnjih mesecih nosečnosti in po porodu v zadevi dojenčkov obračati naravnost in brez posebne nakaznice železniškega zdravnika na »Posvetovalnico za dojence in matere« v Centralni Ambulanti v Ljubljani, Celovška cesta 4. Treba je pokazati samo članski list. Naročamo, da razglasijo to službene edini-ce vsem članom bolniškega fonda, ki naj obveste svoje žene, da se poslužijo (osobito mlade matere) te ugodnosti. Ordinacije se vršijo vsak torek in četrtek od pol 10. do 11. ure dopoldne na Celovški cesti 4 v Ljubljani, Centralna Ambulanta drž. železnice. — Za direktorja: inž. Scbnel-ler il. r.
Okrožnica št. 29-VI-H. F. 27 št. 716-H. F. 27. S 1. marcem se otvori v smislu pravilnika o uredbi centralnih ambulant za člane bolniškega fonda, odnosno za upravičene svojce specijalisbiono zdravljenje očesnih, ušesnih, nosnih in vratnih bolezni na podlagi od Centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu iz rešenjem št.' 1743-27 odobrene in od g. ministra za promet z odlokom št. 37981-1926 potrjene pogodbe, katero je slkleniia oblastna uprava hu-manlitamih fondov z g. dr. Demovšekom v Mariboru. Specijalist g. dr. Dernovšek bo ordiniral v Mariboru, Orožnova ulica 2, vsak delavnik od 14. do 16. ure, izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na ordinaeijske dneve, v nujnih, res neodložljivih slučajih pa tudi izven navedeniih ordinacijskdh ur. Za to specijalno zdravljenje veljajo navodila: 1. Gospodje železniški zdravniki pošiljajo pacijente v svrho preiskave ali zdravljenja k specijalistu, kadar jim razpoložljiva preiskovalna sredstva ne zadoščajo za brezhibno ugotovitev bolezni, ali kadar dotedanji način zdravljenja ni imel zaželjenega uspeha. 2. Specijalist sprejema le one pacijente, katere mu pošljejo gg. železniški zdravniki s posebno nakaznico za specijalista (receptom). Specijalist ne sprejema nikogar samo na podlagi članskega lista. 3. Specijalist ni zavezan ordinirati preko določenih ordimacijskih ur. 4. Pacijenti morajo priti pravočasno v ordinacijo in se sprejemajo od specijalista v pregled po vrstnem redu, kakor so prišli v čakalnico in kakor privatni pacijenti. 5. Vsak pacijent se legitimira pri specijalistu z nakaznico (receptom), katerega vpiše specijalist v zapisnik, kjer zabeleži tudi izvid, diagnoso, mnenje in konzilijama navodila za železniškega zdravnika ter število ordinacij. Pacijenti se morajo obnašati napram g. specijalistu vedno dostojno, za družinske člane je odgovoren uslužbenec. Ge ima kak pacijent utemeljeno pritožbo, naj jo predloži uslužbenec pismeno oblastni upravi humanitarnih fondov službenim potom.
Iz osrednjega odbora.
Iz intervencij v zadevi napredovanja uslužbencev, ki smo jo objavili v našem listu št. 4 z dne 15. februarja t. h, smo prejeli od ministrstva dne 10. marca t. 1. sledeči odgovor, ki se glasi v prevodu: Vsaki uslužbenec ljubljanske direkcije napreduje takoj, ko izpolni .po zakonu za napre-- dovanje predpisane pogoje. Noben uslužbenec te direkcije ni nezakonito izostal pri napredovanju, ker se strogo pazi, da bo vsak točno napredoval v po zakonu določenem času. Avtomatično napredovanje za januar 1927 je v teku. Zakasnitve pri obvestilu uslužbencev so mogoča in to radi tehniških težkoč in obilice dela po odobritvi tega predloga na januarsko napredovanje; direkciji jo torej nemogoče takoj obvestiti vse prizadeto osobje. Radi tega ne trpe uslužbenci nobene škode, ker se jim izplača razlika od dneva napredovanja. Pripomnim še, da ljubljanska direkcija v poštev prihajajočim uslužbencem dekrete že dostavlja. (Opomba uredništva: Kolikor nam je znano, je ljubljanska direkcija med tem časom napredovanje že izvršila in tudi izplačala nastale razlike.)
Redukcija delavstva in delovnih dni. Železniška uprava namerava odpustiti s 1. aprilom večje število svojega delavstva, ostale pa zaposliti le .samo štiri dni v tednu. Ta udarec bi zadel v prvi vrsti progovno delavstvo in za temi pa bode gotovo tudi prišlo ostalo delavstvo. Osrednji odbor PZ je takoj, ko je zvedel za to redukcijo, to je dne 17. 3. 1927, poslal ministrstvu za promet preko Jugoslov. kluba protestno brzojavko in obenem 'tudi obširno poročilo z zahtevo, da se naj nameravana redukcija na vsak način prepreči.
Odbitki prispevkov za bolniško blagajno. Ker so se dogodili slučaji, da se je delavstvu na račun .prispevkov za bolniško blagajno odtegovalo prevelike svote, je osrednji odbor vložil vlogo, da se ta krivica popravi in naj se delavstvu neupravičeno odbiti zneski povrnejo.
Odbitek za poplavljence. Že mesece in mesece se nastavljenemu osobju odteguje odbitek za poplavljence! Ker so državni uslužbenci že dovolj žrtvovali, se je interveniralo potom Jugoslovanskega kluba, da se ti odbitki enkrat nehajo odtegovati.
Dopisi.
Maribor. V nedeljo, dne 27. februarja 1927, se je vršil občni Zbor tukajšnje podružnice PZ. Občni zbor je otvoril tov. predsednik Krebs, ki je po pozdravnih besedah poročal o delovanju skupine. Za tem je načelnik osrednjega odbora PZ tov. Kores podal obširno poročilo o delovanju centrale ter jasno začrtal pot, po kateri mora organizacija zadobiti najširši razmah. Po poročilu tov. tajnika je sledilo poročilo tov. blagajnika, ki je ugotovil, da je imela skupina 13.124 Din dohodkov in 12.898 Din izdatkov. Čistega prebitka je bilo 226 Din. Člani nadzornega odbora so izjavili svoje .zadovoljstvo nad delovanjem odbora ter se je na njih predlog soglasno sprejela zaupnica blagajniku in ostalemu odboru. Po petminutnem odmoru se je soglasno izvolil naslednji odbor: Krebs Friderik, predsednik; Hudžar Tomaž, podpredsednik; Fras Tomaž, tajnik; Avguštinar Jakob, blagajnik; Cimerman Franc, Kolar Jakob in Arih Andrej, odborniki. V nadzorstvo pa sta bila izvoljena Breznik Franc in Jurgec Jakob. Novi odbor nam daje jamstvo, da bo Skupina delovala v prid celotnemu članstvu 'in v občo zadovoljnost vršila organizato-rično nalogo.
Tezno. Dne 9. marca t. 1. se je vršil občni zbor skupine PZ na Teznu pri g. Feliču s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo delegata od centrale. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Radi Obolelega podružničnega predsednika je otvoril občni Zbor tov. Polak, ki je pozdravil vse navzoče ter ugotovil popolno sklepčnost občnega zbora. Kljub oddaljenosti nekaterih elanov je bila udeležba razveseljiva. Po poročilu tov. Polaka o dosedanjem delu odbora je tov. Kores kot zastopnik centralnega odbora poročal o splošnem delu centrale, za kar se mu predsednik iskreno zahvali in navzoči z veseljem in odobravanjem vzamejo na znanje. Soglasno je bil nato izvoljen sledeči odbor: predsednik Gabrovec Jože, tajnik Taciga Franc, blagajnik Zakrajšek in odborniki: Krajnc Miha, Hadner Ivan, Donik Marija. V nadzorstvo pa: Si-phis Ivan in Weber Miha. Kot zaupnik je bil izvoljen tov. Lončarič. Za delegata za centralni občni Zbor se je določil tov. Gabrovec. Pri slučajnostih naprosi tov. Polak predsednika centralnega odbora, naj se ukrene vse potrebno, da se uzakoni konvencija za osemurni delavnik. Po splošni debati zaključi tov. predsednik dobro uspeli občni Zbor, nakar so se zborovalci v dobrem razpoloženju razšli.
Usoda starih železniških vpokojencev in invalidov. Zopet eden si je iz obupa končal življenjeI G. Ivan Krau-land iz Maribora, ki je služil pri južni železnici. V izvrševanju svoje službe se je ponesrečil tako, da je -postal za nadaljno železniško službo nesposoben. Priznana mu je
bila 75%ma nezgodna renta in to še pred vojno. Za takrat je bilo to dovolj, ni se unu (bilo treba bati pomanjkanja. A razmere so se predrugačile in tudi za njega je postajat položaj vsak dan žalostmejši. Zadnja leta je dobival za svojo nezgodo od Središnjega urada iz Zagreba okoli 100 Din mesečno. Ko bi ©e g. Kraulandu uredila njegova nezgodna renta po pravilniku* katerega je izdal minister za socijalno politiko g. dr. Peleš že dne 24. 12. 1923 pod št. 124.474, bi bilo njegovo stanje znatno boljše in bi gotovo ne izvršil samoumora. Društva železniških vpokojencev že celih 8 let razkrivajo žalostno stanje starih železniških vpokojencev lin invalidov, a do sedaj brezuspešno. V tem žalostnem momentu vnovič opozarjamo vse merodajne faktorje, poglejte, kako se godi istariim železniškim vpokojencem in invalidom, zganite se, uredite njim mesečne prejemke tako, da bodo mogli živeti človeku podobno življenje in da ne bodo več nad njim obupovali ter iskali žalostne rešitve edino še v samoumoru!
Razno.
Pravica do nezgodne rente. Osobje, kateremu je vsled kake nezgode zmanjšana delovna sposobnost samo za 10 ali manj odstotkov, nima pravice do nezgodne rente, ko ozdravi.
Imenovanja v železniški službi. Za šefa administra-tivno-pravnega oddelka v ministrstvu saobraćaja je imenovan Gojko Mudrinič, šef tehničnega oddelka; v stavbeni oddelek generalne direkcije Emil Krik, dosedanji šef odseka v Ljubljani; ,za pomočnika šefa delavnice v Sarajevu dr. Marko Sester, dosedanji šef beograjske direkcije; za vršilca dolžnosti šefa postaje v Vinkovcih Fran Škof, posta jenačelnik v Zalogu pri Ljubljani; za vršilca dolžnosti šefa skladišča v Novem Sadu Franc Ljupša, uradnik ljubljanske direkcije.
Napredovanje v direkciji drž. železnic v Ljubljani. Za Skladiščnega načelnika na postaji Maribor glavni kolodvor je imenovan Ivan KStak, Anton Lešnik pa je prestavljen iz Rečice ob Paki v Grosuplje.
Premestitve. Iz materijalnega skladišča v Mariboru je premeščenih po dosedanjih vesteh 10 zvani črnik ov in 8 činovnikov. Prizadeti so te premestitve vzeli iz različnimi komentarji na znanje. Kaikor se sliši, bo večina teh premeščenih k raznim mariborskim edinieam.
Stanovanjska beda v Mariboru. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor je pred kratkim sestavilo statistiko o stanovanjski bedi, ki vlada v mestu samem, pa tudi v bližnji okolici. Po tej statistiki naj bi bilo še 873 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj, to je približno za 2747 družinskih članov. Brez stanovanja, oziroma v kleteh, drvarnicah in v hlevih še stanuje 27 družin, 416 jih biva v podnajemu, ostali pa se nahajajo v nezdravih in pretesnih stanovanjih. Po vloženih prošnjah za stanovanja se je izračunalo, da bi ibilo treba v Mariboru 559 razpoložljivih stanovanj z 874 isobami, v bližnji okolici pa 314 stanovanj s skupno 431 sobami, za kar bi bilo treba približno 43 milijonov dinarjev. Izmed prosilcev je 250 železničarjev, 188 ostalih državnih nameščencev, 369 ročnih in duševnih delavcev ter 76 drugih.
Nov most preko Drave se bo začel graditi med Selnico in Rušami, ki bo za celo Dravsko dolino velikega pomena.
Razvitje zastave. Krajevna skupina avstrijske kršč.-socijalne železničarske, organizacije v Tullnu pri Dunaju razvije dne 8. maja svojo zastavo. Pri teh svečanostih sodelujejo razni visoki gospodje avstrijske republike. Blagoslovitev zastave bo izvršil g. dr. Sedpl, avstrijski zvezni kancelar. Skupini želimo veliko uspeha pod okriljem nove zastave.
ZAHVALA.
Podpisani progovni delavec se najiskrenejše zahvaljujem PZ za posmrtnino po moji pokojni ženi in hčerki v znesku 225 Din. Nadalje sem dobil nakazano tudi podporo v znesku 75 Din, katera mi sicer niti ni pripadala, a mi jo je PZ vse eno nakazala, za kar se ji še posebej najiskrenejše zahvaljujem.
Naš tovariš Repoiusk Ivan je nabral pri g. nadzorniku proge, pri progovnih obhodnikih, paznikih in delavcih Ruše—Fala znesek 197.50 Din, za kar se tudi tem daro-valcem najlepše zahvaljujem. Nabiralno polo je izstavil g. progovni nadzornik Pinter in je tudi sam daroval največji znesek. Vsem darovalcem izrekam tem potom najiskre-nejšo zahvalo!
Selnica, dne 5. marca 1927.
Franjo Maček, progovni delavec.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ko obhajamo leto dni, odkar 'mamo svoj list, se zahvaljujem vsem dopisovalcem in onim, ki so gmotno podpirali naš list, kakor sploh vsem tistim, ki so količkaj storili za naše glasilo, še enkrat: Bog plačaj! Ob enem Vas. znova prosim, zlasti Vas neželezmičarje, da nam še tudi v bodoče ostanete naklonjeni.	Urednik.
čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjih cenah Kri-stovič Anton, čevljar v Studencih, Kralja Petra cesta št. 68. Prevzema Uidi vsakovrstna popravila.
Lepo fotografije dobite! Foto-atelje M. JAPELJ, Maribor, Aleksandrova cesta 25. Trgovski dom. Železničarji znižane cene!	5
Priporočamo, nabavite si samo
„KARO“
čevlje
Šegula Štefan, čcvlj. mojster v Studencih, Aleksandrova cesta št. 13, izdeluje vsakovrstne čevlje po meri. Železničarjem dajem tudi na obroke.	8
Pozor železničarji! Najcenej-ša in najfinejša izdelava vseh vrst oblek pri Leopoldu Kraker, krojaču v Studencili pri Mariboru, Aleksandrova cesta 48.	21—21
Dragotin Roglič
Maribor, Koroško cesta 19.
Tudi na obroke1
Tapetniška dela
izvršujem po najnižjih conah.
Anton Tscherin, Maribor
Pristaniška ulica 3.	Ob bregu 4.
Točna postrežba.	22
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru S
r. z. z o* z.
se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, 5 računov, lepakov in drugih tiskovin.	■
V Knjigarni in prodajalni Cirilove tiskarne na Koro- ■ ški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in proda- £ jalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poce- > ni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in pre- J šani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in H druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne p in šolske ter razne molitvenike.
Odgovorni urednik: Friderik Krebs v Mariboru. — Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kore®. — Tiska Cirilova tiskarna v Mariboru; zanjo odgovarja Leo Broze, poslovodja v Mariboru.