DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO RRIMORJTE Leto 2. štev. 265 - Cena 4,- lire TRST, četrtek 11. aprila, 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St. 1-L Tel. St. 93806 93807. 93808. Rokopisi ge ne vračajo Iz memoranduma PNOO razmejitveni komisiji Obe Italiji ena sama mučilnica slovanskega življa francoski list o drugi osni državi ITALIJA IN MIR llffiJANSKI FAŠIZEM SE CKORIŠGA 8 STALIŠČEM ZVU 10' AFP- — List *Hunianite» objavlja v današ-Številki članek Marcela ] j*9n*ena pod naslovom: «Fe-\ , fetvorica v Parizu in mir * ‘talijo?,. 9ovori 0 konferenci ,r*ft zunanjih ministrov, ki 0 .v Parizu 25. aprila in ki 1 pripravi tla za bližnjo mi-vno konferenco, članek pou-r]a ned drugim, da bo mi- to"hl V°90dba z Italijo prva dnevnega reda konfcrcn-6 V\rar*zw *n Vravi o tem: * .r z Italijo se nam pri-ti^l6 Z Ve^ tehničnih in poli- plati, ki izvirajo iz im-načel, ki bi jih ne-j j ra-di zavijali. Obstojajo jZince’ v Rimu kot v .^donu, ki bi rade pozabile, iiifl6 P° zaslugi ita- oh ta not™njega odpora .)e, °ncu vojne na strani za-laeTrov.> da je vendar napadlo 8panijo, Albanir .• Grčijo, Francijo, Jugosla-jo tn ZSSR skupaj s hitler-s° armado. Radi bi, da bi tj ... Pozabil stotisoče žrtev x)e po vseh teh deželah, vzroee,to opustošenje, gro- 1 ® italijanske okupacije. Ne-0^re .italijanske skupine ne nj‘evai° niti pred prilcazova- m Malije kot zmagovalcem. ^Pr*memba vlade ne pomeni krivdo sta zločine Boi* ®asPeri postavlja po-bi h njegova dežela ne Qe ^jezpogojno kapitulirala! vzh - uP0števali ta začudenje Pom-°fa staliMa, bi to ne Jcot n*?° n*č več in nič manj, n- Poznati, da lahko vsak Vrat 60 uPora^i to sijajno vlad90' zadostuje spremeniti raf°’ Va ni več treba polagati KUn°v za zagrešene zločine. khr>rav to hoče Rim, ko od-hn^a V^čilo reparacij ZSSR, f 30sh.viji, Grčiji, Albaniji in r“«ciji, bankirji v londonski City in nje^ podpirajo to odklanjati’ *ajti anglosaksonski tru-nitti^a9ai° prav v tem treska■ sv°j° roko na italijan-je xndustrijska bogastva. To h ^ZTne materialno škodo 1,449,363 681 dolarjev; na izgubo narodnima dohodka zaradi vojne in okupacije 1374,911.231 dolarjev; na zmanjšanje narodnega dohodka zaradi izgube življenj, zdravja In svobode 6,776,340.648 dolarjev, izdatki jugoslovanske armade 309,272.728 dolarjev. Izdajalski napad Skoda je bila ocenjena na temelju cen Iz leta 1933. in preračunana v dolarje po kurzu 44 dinarjev za dolar. Poročilo poudarja, da italijanski zločinski napad na mirne jugoslovanske narode 6. aprila 1941. ni bil samo dejanje Mussolinijeve fašistične vlade, temveč logični zaključek mnogoletnih imperialističnih priprav predfašistične in fašistične Italije. Dne 6. aprila 1941. je Italija neizzvano in brez formalne vojne objave napadla Jugoslavijo. Po mednarodnem zakonu predstavlja že sam ta napad vojni zločin. Od takrat pa skozi dve leti i.i pol je bila vsa Dalmacija, Crna gora, Hercegovina, Kosovo, Metohija, skoraj ves Sandžak, skoraj polovica Slovenije, vsa jugozapadna Hrvatska, Bosna in Makedonija, to je skoraj tretjina vsega jugoslovanskega ozemlja pod italijansko okupacijo. Narodno premoženje v teh pokrajinah so razglasili za vojni plen in ga oplenili, pri čemer so civilni upravniki, fašistična milica, kraljevi karabinjerji in redne čete italijanske armado kar tekmovali. O pustošili »a dsželo tako temeljito, da je treba smatrati ozemlje, ki je bilo pod italijansko okupacijo, za najhuje opustošene predele Jugoslavije. kva in samostanov so odstranili vse dragocenosti, 217 verskih u-stanov raznih veroizpovedi pa so popolnoma uničili. Poročilo zaključuje: «ltalija mora torej kot izdajalski napadalec, kot pobudnik in izvrševa. lec vsega tega opustošenja, poškodovanja, požiganja in plenjenja ter kot morilec naših najboljših sinov in mučilec naših narodov, plačati reparacije v najvišjem znesku in vrniti vso Pomorili so 437.956 oseb 35. obletnica ljudske vstaje v Istri jj*6, 10. Tanjug. — Na ozem-VuJ, 1 ob»ejw deset txwi v okraju slovesna pro-j, oblctnioe ljudske vstaje. Pr*h destt vasi, ki Štejejo 1707 htiil^alcev’ °d pričetka italt-® okupacije leta 1918. imelo se je vrSila na kraju, je vršila prva oborožena * rned kmefi nlh Pripornikov, ki so tcer. ZVU Protestno resolucijo. \>aia te| resolucije ni upošto- Je v~>n ni ukrenila, se ' *lavlca nadaljevala. trtHu.?*1 anfl/aSi«fi, priprti v H °krainlh zaporih, so to-l,ra^ni borbi ob-tolrt,, Vrcdno strnjenost in j ™0wi’nost. 8ViaiWa,l,,‘l promet ^id , ° nJ,rai8k, Sal ’ • Tanjug. — Jugoslo- promet »talno na-^rav ®° bile med vojno k Vrinki merl -a^dejanc, z vztrajnim delom J^klh T' ln 8 Pomočjo širokih l* *’C Pačilo v kra<- ^lSk.. obnevRi skoraj vso že- »irtžo. Prečitajte, presodite to novo uredbo ZVU, Izdano 20. marca t. I., k* Je zadela slovenske Sole v coni A Glavni Stan Zavezniške vojaške uprave - 13 Korpus Odredba št, 89 Odobritev učbenikov v javnih šolah. S sledečo odredbo ukazujem 1) V javnih šolah na podrotju julijske Benečije, pod upravo za-vezniikih sil, le prepovedano Imeti ali uporabljati Iskrine koli knjige, brošure ali drugo tiskano, daktilograflrano, na ciklostil raz-mnoleno aM na kakršen kolidru, gi način ponatisnjeno «««>. ki ga ne W bila posebej odobrila ZT So besede o t) Zaplenjen bo ves zgoraj navedeni material, ki M se nafel v učilnicah leh iol ali pa sicer pri učnem osebju ali učencih. S) Proti učnemu osebju omenjenih iol, ki bi uporabljalo take knjige, bo uveden disciplinski postopek. kateremu lahko sledi tudi odpust. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave. Izdano v Trstu, to. marca 19^6. H. P. P. Robertson polkovnik O. B. E. v. d. višjega častnika ta civilne zadeve. Neodobreni učbeniki, nahajajoči se v kateri koli priznani šoli, ali pri kat.rem koli učencu takih iol, bodo zaplenjeni. Ko bo novi slovenski odobreni abecednik «ABC» razdeljen, bo ta odredba takoj Urvrlna. Zlasti knjigi tNaSa beseda» in «Svobodna poia», ki 6e sedaj uporabljajo v nekaterih iolah, bodo krajevne Šolske oblasti odvzele na prijavo zahthevo častnika za oivilne zadeve; nadzornik slovenskih iol bo častniku za civilne zadeve javil Sole, v katerih bo dognal, da se uporabljajo prepovedane knjige in bo poročal o dejanskem stanju; častniki za civilne zadeve bodo poskrbeli za demokraciji In svobodi samo beseda? tasego knjig. Beograd, 10. - Tan;ug — Ljudje, ki so toliko pretrpeli od brezobzirnih najemnikov sovražnika, od četnikov Draže Mihcjloviča, pošiljajo dan za dnem notranjemu ministru Jugoslavije generalu Ran kovlču neJtete brzojavke, v katerih izražajo svoje zadoščenje zaradi zajetja Mihajloviča ter mu poročajo o zločinih, ki jih je zagrešil on in njegovi sodelavci. Prebivalstvo lebamskega okrožja je poslalo brzojavko, ki pravi med drugim: «Ta zločinec je izvršil s svojimi kolovodji v našem okretju mnogo zločinov: 81 oseb je barbarsko umoril, 97 hib požgal, na tisoče krivic ln zločinov pa je ragreSil. Prepri-čami smo, da bo ljudsko sodišče izreklo pravično kazen. V brzojavki sindikatov iz Vojvodine se pravi: »Zvesti načelu, da se kaznujejo vojni zločinci, se pridružujemo vladi ter protestiramo proti vsakemu vmešavanju v naše notranje zadeve in proti poskusu, da bi tega velikega zločinca upodobili kot nedolžnega*. Okrožni odbor Ljudske fronte v Vranju pravi v svoji enoglasno sprejeti brzojavki tole: «Poročilo o zajetju zločinca Mihajloviča je vbudllo v našem okrožju splošno zadoščenje, posebno ker je naše prebivalstvo med narodno-osvobo-dilno vojno pretrpelo neznanske zločine, ki jih je izvršila njegova tolpa. V Vrtogofcu je Dražina tolpa zaklala ženo z otrokom. Mnogo po-dobneh zločinov so Izvršili po drugih vaseh, medtem ko je primerov plenjenja ogromno. Prepričani smo, da bo ljudsko sodišče izreklo pravično sodbo.» Brzojavka s konference meščanov Valjeva pravi: «Mi, Valjevča-ni, imamo poseben razlog, veseliti se zaradi zajetja Mihajloviča In njegove tolpe. Njegovi zločini so e pričeli v našem srezu ter so nam ugonobili naše najboljše tovariše, Ml smo priče, da je njegov komandant v Ljigu leta 1941. izročil Nem cem 360 partizanskih borcev, od katerih je bilo ustreljenih 269. Ne- Acli so krvavi zločini Mihajloviča in njegove tolpe.» Prebivalstvo okrožja Blleče pravi v svoji brzojavki: «Na stotine mater in sestra, ki žalujejo za svojimi najdražjimi, kateri so padli zaradi delovanja Mihajloviča, so Vam hvaležni, da ste izročili tega krvoločnega zločinca v roke ljudske pravice, zločinca, ki je mučil ljudi v dobi, ko so živeli v naj-hujžnih prilikah. Na stotine in stotine poklanih, izbičanih in vrženih v jame, prosi za pravično kaznovanje tega brezsrčnega fašističnega hlapca*. Podobne brzojavke prihajajo ministru Rankoviču iz vseh delov Jugoslavije, posebno iz onih vasi in mest, v katerih so Mihajlovičeve tolpe klale ljudi ln je ljudstvo videlo na lastne oči, kako četniki sodelujejo z Nemci in drugimi fašističnimi formacijami, kakor tudi velike pokolje, ki so jih uprizorili četniki pod njegovim poveljstvom. Dokazi MlhaJIovičevega kolaboracSonizma ' Beograd, 10. AFP. — Britanska vlada je protestirala pri kralju Petru II. v pomladi leta 1943. proti javni izjavi Mihajloviča, da prejema njegovo gibanje pomoč in podporo Italije. To je razvidno iz šifrirane brzojavke jugoslovanske kraljevske vlade v Londonu Mihajloviču, ki bo eden izmed glavnih dokazov na njegovem procesu. Moša Pijade, podpredsednik predsedstva narodne skupščine, ki je sporočil to vest dopisniku AFP je dodal, da je neverjetno, da bi London še vedno rad vedel, ali je Mi-hajlovlč res sodeloval s sovražnikom. Trstu, v Pazinu, posojilnica v Pulju so bili prav tako uničeni In požgani. V maju 1921. so se vršile prve pokrajinske volitve. Teror v tržaškem okraju in Istri js zavzel grozeče oblike: fašistični elementi, ki so jih podpirale oblasti, so namreč s požigi, umori in aretacijami hoteli ustrahovati volivce. To je zavzelo tako širok obseg, da je papež Benedikt XV. pe-oti temu javno nastopil. Ze tedaj so pričeli preganjati tudi slovensko duhovščino. Aprila 1919. je bil interniran krški škof Mahnič. Ko se Je vrnil 11.2.1920. !z internacije, je umrl zaradi na-perov, ki jih je tam pretrpel. Tržaški škof dr. Karlin je moral podati ostavko. Mnogi nižji duhovniki so se izselili, ker niso mogli več prenašati nasilja. Ze marca 1922. je zbor sodnikov sodišča tržaške pokf-ajine sklenil, da ne bo več sprejemal pismenih slovenskih vlog. Hkrati je prepovedal uporabo slovenščine pred sodišči. Pretepanja, prisilno vlivanje ricinovega olja, uničevanje imovln?, internacije in zapori so prisilili tisoče Slovencev in Hrvatov, da so emigrivall iz Julijske krajine. V teh in kasnejših letih se je nad 70.000 Slovencev in Hrvatov izselilo v Jugoslavijo, nad 30.000 v Južno Ame riko, okrog 5000 v Francijo in Belgijo in manjše število v druge države. Istočasno pa je italijanska vlada z vsemi sredstvi podpirala preseljevanje Italijanov Iz starega kraljestva (imenovanih «regnico-11» t v Julijsko krajino. Po podatkih ljudskega štetja lz leta 1931. je bilo v Julijski krajini 128.897 oseb, ki si bile rojene v Italiji, izven Julijske krajine. K temu je prišteti otroke teh oseb, rojenih v Julijski krajini, kar znaša približno tretj'no, torej okrog 170.000. Kasneje pa je to število močno naraslo. To bi bila le površna bilanca italijanskega ravnanja s Slovenci in Hrvati v času, še preden je prišel fašizem na oblast. Z nastopom fašizma se je spremenilo le to, da so nezakonitost «pozakonili». Poljski vojaki v Italiji se vraiajo v domovino London, 10. - VZN — Tisoč po Ijskih vojakov generala Andersa v Italiji bo danes odpotovalo izNea polija preko Velike Britanije proti Gdansku. 3. Fašistična Italija je dokončno uničila vse slovenske in hrvatske kulturne, gospodarske in socialne u-stanove. Slovencem in Hrvatom je odvzela vse narodne pravice in je celo zanikala njihov obstoj. Fašistična Italija Je le nadaljevala delo, ki ga je začela «demokra-tlčna» Italija. Pri tem je neposredno pomagala vsa oblast. Slovenci m Hrvati so postali brezpravni državljani, ki so jih brez strahu za odgovornost mučili in pobijali. Bande na kamionih so vdirale v vasi, ropale in požigale, napadale ljudstvo z bombami in revolverji, mučile in ubijale. Posebno strašen je bil teror v Istri. Ljudstvo je živelo v neprestanem strahu za življenje in imovino, nikoli ni vedelo, kje ga utfgne doleleti nesreč«. Ze leta 1925. je bil uradno odpravljen slovenski in hrvatski jezik na sodiščih In takoj nato po vseh uradih. V žolah in cerkvah sta bili slovenščina in hrvaščina prepovedani, prav tako petje v materinskem jeziku. Javna slovenska go. vorlca na ulici ali v tramvaju je bila zvezana z veliko nevarnostjo. Od 1923. do 1928. leta so s pomočjo Gentilijeve šolske reforme v Julijski krajini zatrli vse slovenske in hrvatske šole. 52.000 slovenskih In hrvatskih učencev'je ostalo brez šole in je moralo preiti v popolnoma italijansko šolo. Od skoraj 1.300 slovenskih in hrvatskih učiteljev in profesorjev Julijske krajine jih je ostalo nameščenih v pokrajini le 5, a nekaj nad 50 jih je bilo premeščenih v Italijo. Ostali so bili odpuščeni in le malokateri upokojeni. Po letu 1924. je še vedno životarilo okrog 400 prosvetnih in telovadnih društev. Po preganjanju je fašistična Italija leta 1927. razpustila vsa društva in zaplenila njihovo imovino. Fašisti so zasedli njihove zgradbe. Razpuščena so bila tudi vsa društva humanitarnega in socialnega značaja. V letu 1918. so Imeli Slovenci in Hrvati Julijske krajine nad 600 kreditnih in gospodarskih zadrug. Njihovo premoženje je znašalo nad 300 milijonov avstrijskih zlatih kron (okrog 60 milijonov funtov šterlingov). V samem središču Trsta so imeli Slovenci in Hrvati 7 bančnih ustanov, medtem ko so imeli Italijani le 3. Te odlične gospodarske ustanove so postale predmet požigov in uničevanja takoj po letu 1918. Od 1925. do 1940. leta so bili uničeni z najrazličnejšimi šika-nami ln ukrepi vsi domači denarni zavodi. V Trstu ni danes niti ene bančne ali zadružne ustanove, ki bi bila last Slovencev ali Hrvatov. Za načrtni odkup slovenske in hrvatske zemlje, ter za naseljevanje italijanskih kmetov v Julijsko krajino je bil leta 1931. ustanoveljen «Ente per la rlnascita agraria del-le Tre Venezie». Ta urad je načrtno poganjal slovenske kmetije na dražbo ln jih odkupoval, navadno po smešnih cenah. Italijanskim kolonistom jih je odstopal ali zastonj ali na zelo zmerna, dolgoročna odplačila. Končno so v letih 1928. in 1929. zatrli vse slovensko časopisje. Zadušena je bila slovenska knjiga. Roman pisatelja Franceta Bevka, današnjega predsednika Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst, je moral Iziti z naslovno stranjo v italijanščini («1 morti rltor-nano»). V svoji težnji, da bi Julijski krajini odvzela slovanski značaj, je i-talljanska vlada aprila 1923. objavila dekret o preimenovanju krajev, mest, rek, gor, skratka vseh geografskih označb Julijske krajine. Nasilje nad slovenskimi napisi, priimki in imeni je bilo uzakonjeno leta 1927., ko je bil objavljen dekret, ki je določal nasilno spremembo slovanskih nazivov. Do sedaj je bilo ugotovljenih v Julijski krajini nad 115.000 primerov sprememb rodbinskih imen. Načrtno uničevanje vsega, kar Je bilo slovenskega, je šlo tako daleč, da so morali zamenjati celo slovenske in hrvatske nagrobne napise z italijanskimi. Od leta 1930. uradno ni obstajala več niti slovenska niti hrvatska manjšina. Vse volitve ln ljudska štetja v Julijski kf-ajlnl poznajo odslej le še Italijane. Ljudstvo Julijske krajine ni nikdar izgubilo vere, da bo napočil čas, ko bo krivica, storjena z nasilno priključitvijo Italiji, popravljena, in ko se bo laiiko združilo s svojimi brati v Jugoslaviji. Ta vera mu je dajala moč, da se je ves čas upiralo silnemu terorju in da je takoj začelo z odločno borbo proti fašizmu. V tej nadčloveški borbi Slovencev in Hrvatov Julijske krajine z imperialistično fašistično Italijo so padle mnoge dragocene žrtve. Leta 1926. je Italija ustanovila Posebno sodišče. V Julijski krajini naj bi bilo to sodišče sredstvo za dokončno ustrahovanje Slovencev ln Hrvatov. Leta 1929. je to sodišče Izvedlo prvi veliki proces, ki se je končal z ustrelitvijo, istrskega junaka Vladimirja Gortana. Leta 1930. so izvedli proces proti 87 Slovencem in Hrvatom, ki se je končal z ustrelitvijo bazoviških junakov Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša ln Lojzeta Valenčiča (6. 9. 1930). Po celi vrsti procesov, se je začel v letu 1941. veliki proces proti Slovencem v Trstu. Toda ta proces spada že v dpbo nove svetovne vojne. (Se nadaljvje) KRATKE VESTI LONDON. — Bivšega generala SS-oadelkov Kurta Daluega, ki Je bil nacistični protektor za Češko in Moravsko, so danes pripeljali iz zaporov v Niimbergu v Prago, kjer mu bodo sodili kot vojnemu zločinci. Spremljali so ga ameriški ‘n češki vojaki. TORINO. — Delegacija britanske laburistične stranke, ki jo vodi Laski, Je prispela včeraj v Turin, PARIZ. — Da n« bi bil Izgubljen delovni dan, se bo vršila proslava obletnice nemške kapitulacije v nedeljo 12. 5. namesto 8. B., kot je bilo najavljeno. 12. maja praznujejo Francozi svoj narodni praznik Jeanne D’Are. PRIMORSKI DNEVNIK — Z — 11. aprila 19^ Za Jugoslavijo so prelili kri - Jugoslavija je njih pravica Skrb z ca invalide coni E3 Prizadevanja Združenja Zveze primorskih partizanov, da bi Invalidi Iz cone A dobili primerno podporo in možnost za obstoj, so Imela doslej kaj pl dol uspeh. Tudi enkratno Invalidnino 10.000 lir so dobili ls redki, podpora pa skloh v nobenem primeru ne prekata 400 lir mesečno. Jasno je, da tudi FNOO oz. njegovi odseki, ■ svojimi skromnimi sredstvi ne more rešiti tega perečega socialnega vprašanja. Vse drugače je z invalidskim vprašanjem v coni B. Tu je oblast v rokah ljudstva, ki primerno skrbi za tiste, ki so žrtvovali svoje zdravje v borbi za skupne pravice. Oblast Je tam zbrala podatke o vseh Invalidih, jih dala pregledati po zdravniški komisiji, določila podpore in poskrbela, da najdejo zopet pot v življenje, da lahko s svojim delom kot enakovredni vzdržujejo sami sabe in pomagajo pri splošni obnovi. Invalide so v skladu s sposobnostmi pričeli po Bil jati v tečaje, kjer jih usposabljajo za primemo delo. Sele nedavno •o poslali 20 Invalidov v upravno zadružni tečaj. Dobavljajo jim tudi proteze iz Ljubljane, ker so cene ortopedskih predmetov v Trstu previsoke. Invalidi, ki po torbi za narodno osvoboditev ln lepše življenje gotovo nočejo več živeti od tujih miloščin, delajo s posebno vnemo na priključitev k Jugoslaviji, od katere upravičeno pričakujejo, da jim bo omogočila dostojno človeško življenje. Novi problemi, na katere so naleteli pri reševanju svojega težkega vprašanja, so privedli Invalide do teg», da so 7. t m. sklicali v Postojni prvi kongres invalidov Julijske krajine. Tehnične ovire so onemogočile udeležbo Invalidov lz cone A. Kljub temu je bila dvorana ▼ hotelu Jama v Postojni polna invalidov, ki so navzlic svoji pohabljenosti prikorakali z zastavami ln prepevanjem partizanskih pesmi na kongres. Tl sprevodi so nudili čudovito sliko o borbenosti primorskega ljudstva, o njegovi silni volji po priključitvi k Jugoslaviji. Saj navaja celo invslide do tega, da hitijo na kongres s trobojnicami in s bojno pesmijo na ustih, ki dokazuje, kaj hočejo, zakaj so se bojevali In žrtvovali. Uvodne besede Je spregovoril na kongresu major Pavel Jež, predsednik Iniciativnega odbora Združenja Invalidov Julijske krajine. Omenil Je boje in žrtve primorskega ljudstva za svobodo v okviru matere Jugoslavije ter pozdravil v Imenu Iniciativnega odbora vse delegate lz Jugoslavije ln cone A, ki so lz vseh predelov domovine prišli pozdraviti invalide cone B. Med drugimi so prišli kot delegati tudi predstavnik Cme gore general Sava Celeblč, delegat Makedonije Aleksander Atanasavskl, delegat Združenja invalidov Jugoslavije podpolkovnik Janko Rudolf, predstavniki ministrstva za socialno po-lltiko Narodne vlade Slovenije. PNOO, vojske ln invalidskega Združenja Slovenije. Viharno navdušenje ln odobravanje je žel s svojimi izvajanji znani ln priljubljeni bivši politkomisar Briško beneškega odreda, major Fran« Crnugelj - Zorko, ki Je po- zdravil kongres v Imenu Vojne uprave cone B ln Vipavskega vojnega področja. Izrazil Je Invalidom priznanje za požrtvovalnost v štiri, letni borbi ln jih pozval, naj so da nes pokažejo svojo neomajno voljo pri delu za obnovo razdejane domovine ln v končni borbi za svobodo Julijske krajine, katere usoda se bo reševala na konferenci v Londonu. Dvorana Je ves čas odmevala od vzklikov Jugoslaviji In Trstu. Psebno ganljiv pa je bil val navdušenja, vzklikanja ln ploskanjd, ki je spremljal njegov zaključni pozdrav maršalu Titu. Pozdravi kongresu inv j Udov Nato je pozdravil kongres v imenu PNOO tov. Dušan Bufon in obenem sporočil pozdrave invalidov cone A. Pozdrave vzhodno primorskega okrožja je v imenu SIAU v italijan--čini sporočila tov. Marina. Svoj govor je končala z besedami: «Mi Slovenci in Italijani smo pripravljeni Se'več žrtvovati, samo da bo Trst priključen Jugoslaviji.* Pozdrav Udruženja invalidov Jugoslavije Prestavnik Udruženja Invalidov Jugoslavije, podpolkovnik Janko Rudolf je v svojem pozdravnem govoru dejal, da vsak invalid Jugoslavije gleda lahko z zaupanjem v prihodnost in da je ljudstvo Julijske krajine, ki je toliko žrtvovalo v četrtstoletni borbi, danes postavljeno pred zadnjo prezkušnjo. Zastopnik 9000 črnogorskih invalidov pozdravlja V Imenu 9.000 črnogorskih invalidov je spregovoril general Sava Celeiič. Poudaril je: «Pozna se vam, da veste, zakaj ste «e borili. Črnogorski narod čuti z vami ln prav tako ostali narodi Jugoslavije*. V imenu Makedonije je tov Aleksander Atanasovskl izrekel primorskemu ljudstvu za njegovo odločno borbo priznanje makedon-nkega naroda. Po pozdravnih govorih predstavnikov slovenskega ministrstva za socialno skrbstvo, KNOJ-a, mladine ter predsednika Invalidskega združenja iz Ljubljane je major Ante Novak prebral eno Izmed ganljivih pisem prebivalcev cone B svojim invalidom. Po himni in krajšem odmoru je kongres pričel z delem ter Izvolil svoj delovni odbor. Clan okrožnega odbora SIAU za vzhodno Primorje tov. Roman Albert je podal poli tični referat. Pogreb 20 partizanov v komenskem okraju V nedeljo bo v komenskem okraju pogreb 20 padlih borcev, in sicer v sledečih vaseh: Gorjansko, IvanJIgrad, Brestovica, Kostanjevica, Temnica, Brje, Preserje in Vrh Vipavski. Ob tej priliki bodo pripeljali tudi trupli enega tovariša iz Koprive in enega iz Nabrežine. Pevskim zborom Invalidi so izvolili svoj odbor Sledilo Je poročilo po nalogah in dolžnostih Združenja vojnih Invalidov Julijske krajine. Dotaknil se je najprej pclcžaja Invalidov v Jugoslaviji, kjer ne živijo več od miloščine, ampak lahko dostojno živijo. Nato je orisal naloge združenja vojnih Invalidov Julijske krajine, ki je zgrajeno po zgledu jugoslovanskih Invalidskih organizacij. Tu so prvič druženi poleg invalidov iz prejšnih vojn (lzvzemški kolaboracioniste) vsi invalidi NOV in JA iz cone B ter najbližji sorodniki borcev, ki so padli ali Jih pogrešajo lz casa narodno osvobodilne borbe ln so potrebni vzdrževanja. Združenje bo edini zakonski predstsvnlk Invalidskih koristi, sestavljal to predloge za zboljšanje položaja, skrbelo za dohodke, organiziralo sklad za vzdrževanje orga- nizacije, usposabljanje članov za delo. Članarina znaša 2%- zaslužka ali pa 6 lir mesečno za tiste, ki uživajo podporo. Organizacija bo imela poVsem demokratičen ustroj, imela bo okrajne ln pokrajinski od. bor, upravne ln nadzorne odbore ter skupščine. Pokrajinski odbor bodo izbrali skupščina s po enim zastopnikom vsakega okraja, u-pravni in nadzorni odbor. Združenje bo skrbelo tudi za zdravniško pomoč invalidov. V pokrajinski u-pravni odbor so bili izvoljeni: za predsednika major Jež Pavel, za podpredsednika upravnega odbora tov. Hacin, Invalid lz prve svetovne vojne, za tajnika in blagajnika poročnik Kosovel Anton. Izvoljeni so bili »e namestniki in delegati za skupščino. Ravnateljstvo GRDA zakriva svojo odgovornost Slov. narodno gledaiišče za Trst ln Primorje bo uprizorilo na svojem gostovanju sledeča dela: Pri Sv. Ivanu v Trstu v dvorani «S. Škamperle* v soboto 13. t. m. ob 20.30 uri komedijo v treh dejanjih «Peaem s ceste*. Predprodaja vstopnic kot po navadi. V Boljuncu v prosvetnem društvo v nedeljo 14. t. m. dramo v treh dejanjih »Raztrgane!*, in sicer dve predstavi: ob 17.30 uri za okoličane, ob 20.30 uri za domačine. Predprodaja vstopnic pri tovarišu učitelju Kaplju. Ponovno vas prosimo, da takoj Javite Prosvetni zvezi v Trstu, ulica Carducci 6, ali se boste udeležili proslave 1. maja v Trstu. V prijavi navedite kraj, ime društva, Število pevcev ln pevk ter priimek in ime pevovodje. Doslej je javljenih 2.026 pevcev in pevk. Naštudirajte temeljito določene pesmi, obenem pa ponovite tudi lanske. Ne odlašajte in lotite se resno dela! ObCnl zbor zadruge vojnih oškodovancev Redni občni zbor Zadruge vojnih oškodovancev, zadr. z o. j. v Tratu, se bo vršil v, četrtek 11. aprila 1946. ob 9. uri. Dnevni red: 1) otvoritev; 2) Imenovanje overovatcljev zapisnika; 3) branje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 4) poročilo uprave; 5) poročilo nadzorstva; 6) razrešnica uprave ln nadzorstva; 7) predlogi in sklepi; 8) volitev nadzorstva; 9) volitev nove uprave; 10) razr.o. Mladina za trajen mil V svetovnem mladinskem tednu /e mladina tekmovala pri delu za utrjevanje miru Mladinci in mladinke Slov. Primorja in Trsta so na najsvečanej-ši način proslavili Svetovni mladinski teden. Kakor v pričetku, so tudi ob zaključku tedna zagoreli po gorah širom naše dežele ogromni kresovi. Povsod, v večjih središčih in tudi v najbolj oddaljenih malih hribovskih vasicah se je mladina navduženo podala na delo, je požrtvovalno ln vzorno Izvršila vse naloge, Je skratka udarniško opra vila svojo dolžnost napram skup nosti. Povsod Je bila navdušenost. Za vihrale so zastave z rdečimi zvez dami, zadonele so pesmi, odmevali so vzkliki. Svetovni mladinski teden je bil pravi praznik za našo mladino, ki Je že v osvobodilni borbi pokazala svoje velike sposobno- OD TRIGLAVA DO JADRANA Sedanje ravnateljstvo CRDA Je isto, ki Je vodilo proizvodnjo skozi vsa leta fašizma In nacistične okupacije. To isto ravnateljstvo je skozi vso dobo fašizma in nacizma tolikokrat kazalo svoje zasužnjeval ne in skrajno sovražne težnje proti delavstvu, ki s svojimi žulji lavsklm praporom po tržaških ulicah kot vsi ostali, ki pa so zaradi svoje zavednosti bili reakcionarjem lz ravnateljstva trri v očeh, Srve-da je ravnateljstvo Izjavilo, češ da Je pri vsem tem nedolžno kot jagnje. Da izvršuje le »višje ukaze* Vn da Je to najmanj, kar bi se tem dajo ln je dajalo csnovo za vse delavcem lahko pripetilo. Hoteli so milijonske dobičke. j preprečiti odpoc delavcev proti ta- Ne I« da izkoriščajo Industrije! ki krivici s tem, da so se skrili za vsako okolnost za poostrenje reakcionarnih ukrepov, bojijo se tudi odkrito.nastopati in prevzeti odgovornost za svoje krivične ukrepe. Odgovornost hinavsko odvračajo od sebe ln jo pripisujejo oblastem. Tako so tudi tokrat odpustili 5 delavcev, ki so manifestirali z do- višjo avtoriteto. Kovinarski Enotni sindikat pa Je takoj razumel to spletko in ni tratil časa v razgovorih z Industrije!. Javil je rajši stvar nemudoma delovnemu uradu Pogreb Ante Babič-Slmeta v Babičih pri Umagu Preteklo nedeljo so v Babičih pri Umagu pokopali padlega borca tov. Anta Babiča - Simeta, ki so ga v soboto zvečer pripeljali iz Račje; vasi. Tu je meseca maja 1944. Junaško padel v borbi s fašisti. Padli borec Je streljal na sovr-^nika tako dolgo, dokler ga niso popolnoma obkolili. Zadnjo svinčenko Je porabil zase, da ga sovražniki niso zajeli živega. Ante Babič je bil rojen v Trstu, kjer je študiral skupno s tovariši Pincm Tomažičem, Dragom Štoko, Zorko Perel-lo, Vojko Smuc in Dani TomažIČ-Vukova, ki so v»l padli v borbi proti fašizmu. Oče ln mati padlega tovariša pa sta umrla v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. K zadnjemu počitku je priljubljenega rojaka spremljala velika množica ljudi. Sprevod je ob Igranju žalnih koračnic krenil iz Babičev v Lovrečiče. Ob odprtem grobu se je v imenu oblastnega odbora poslovil zastopnik tov. Tonlč Krajcar, v Imenu PNOO ln Pokrajinskega Izvršnega odbora SIAU tov. Tončič, v Imenu tovarišev s procesa se je pokojnega in drugih padlih omla-dlncev spomnil tov. Kosovel, v imenu Istrske mladine Je spregovorila tov. Olga Radin, v imenu Vojske je spregovoril tov. Dušan Spadijer, v Imenu prebivalstva pa sta se poslovila tov. Gorjan ln tov. Kozlovič. Nato je vod Jugoslovanske vojske Izstrelil častno salvo. Bilje Vaški pionirji ljubijo ta spoštujejo, kakor vsi ostali primorski pionirji, velikega voditelja, maršala Tita. Zato so med drugim na griču nad vasjo napravili iz kamenja velik napis «Tito*. S tem so hoteli med-zaveznlški razmeji; veni komisiji povedati, da so v času berbe tudi oni prispevali k zavezniški stvavi in da hočejo pripadati novi Titovi Jugoslaviji. Ročinj Dne 7. t. m. Je bil v Ročinju pogreb padlega borca Strgarja Jožefa. Tovariš Strgar je padel v bor- hinj za slovesno izvedbo pogr.-eb- j in mladenk po dovršeni mutaciji, nlh svečanosti: okrajnemu soc. poidejo naj šolarji in dijaki, kakor skrbstu v Nabrežini, mladini iz tudi mladina, ki ne obiskuje vej Vojskega in AF2 Iz Otlice za po- | j0]e ajj ^ jg zaposlena v raznih klonitev vencev, tovarišem JA. do- j zbora bosta masovna, za- mačemu in šempolajskemu pivske mu zboru, tov. Slavec za poslovilni govor ter vsemu domačemu in okoliškemu ljudstvu. 8'ava padlim za svobodo! TRST Enotni sindikati Enotni sindikat stavbenikov. — Nocoj ob 18. uri naj se v ulici Im-brianl št. 5, L, soba št. 7, zglaso vsi zaupniki, tovarniški odbori ln referenti. Enotni sindikat kovinarjev. Danes ob 17.15 url naj se v ulici Im-br-ianl št. 5, zglase vsi vodje obrfl, tehnični vodje in vodje delavnic CRDA zaradi obvestil. Jutri 12. t. m. ob 18. uri se bo sestala posvitovalna komisija ko-vtaarskiih nameščencev. to pričakujemo velik odziv vse go-riške mladine. Brezposelnim delavcem Okrožni urad za dolo v Gorici vabi vse brezposelne delavce, tesarje, izveibane za naprave ogrodja za železno-betonske zgradbe in mosto. ve, naj se javijo takoj pri posredovalnicah za delo, kjer so vpisani kot brezposelni. Posredovalnica jih bo takoj poslala na delo v Gorico. Razdeljevanje soli sti, svojo borbenost, svojo neizmerno ljubezen do domovine, dela ln miru. »Naprej za trajen mir* je bilo geslo, ki Je v tem tednu prevevalo našo mladino. Mladinci in mladinke, ki so se že v najhujših časih nase zgodovine tako junaško borili s tem geslom, so to pot ponovno pokazali, da si bolj kot vse drugo žele trajnega miru, de si želo priključitve k Jugoslaviji in bratskega sožitja med vsemi narodnostmi tega ozemlja. S tem geslom je naša mladina sprejela medzaveznlško razmejitveno komisijo, ki se je ravno tedaj mudila na ozemlju Julijske krajine. V duhu tega gesla so mladinci in mladinke skupno s pionirji razglasili udarniške dneve, oklnčali z zelenjem neš.eto vasi, postavili na desetine ln desetine slavolokov in manifestirali dan za dnem po mestih, trgih in vaseh medzavezniskl razmejitveni komisiji svojo odločno voljo po združitvi z Jugoslavijo. Lab,ko rečemo, da je ni vasice, iz katere mladinci ln mladinke ne bi odposlali velikim zaveznikom, komisiji ln drugim predstavnikom vsaj nekaj resolucij z zahtevo, da s« priznajo našemu ljudstvu pravice do priključitve Titovi Jugoslaviji. Tudi mladina iz najbolj oddaljenih vasic je odposlala zavezniškim oblastem cone A Julijske krajine nešteto .protestnih resolu-dj, s katerimi obsoja ravnanje proti ljudstvu, proti mladini, ki je v boju proti fašistom dala pod geslom »Naprej za trajen mir — hočemo k Jugoslaviji* toliko žrtev, izgubila imetje, pretrpela nečlove- vse leto sodelovale pri poljsM* lih. Pri tem so mladinci ln ke napravili na stotine in sto® udarniških ur prostovoljnega • Mladina Primorja ln Trst* j* dan Svetovnega mladinskega tw posvetila tudi slovansko skemu bratstvu. V ta nam«n*9* povsod vršila velika zborovanj!* katerih so slovenski ln italij*0* mladinci govorili o doseženih nih na tem tako važmne t°r določili smernice za delo, utrje** bratstva, za nadaljevanje P0^, vodi do priključitve k Jug&^j Po tej poti so pričeli najprej I** t! junaški slovenski partlza*! italijanski garibaldlncl. Veliko bi se dalo pisati 0 tednu. Na vsakem koraku more^ ugotoviti, da je mladina v tem' nu vzorno izvršila svoje nalog9' so tako slovenski kakor italij*®** antifašistični mladinci ln pokrajine odločno ln navdaj kakor morda še nikdar, p05 pred medzavezniško razmeji'9' komisijo svojo upravičeno po bratskem in skupnem v ljudski republiki Jugoslaviji Glavna zaloga monopolskoga bla. ga v Gorici javlja, da Je na podla- ake muke. Prav zato, ker se po hu gl ukaza Monopolskega urada v1 dih letih fašizma ln po štirih letih PROCES PROTI UREDNIKU „PRIMORSKE BORBE*4 TOV. DUŠANU FORT1ČU Priče potrjujejo v bistvu izjave tov. Fortiča Predvčerajšnjem ln včeraj so bila zasl Unče številne priče, ki so v svojih pričevanjih potrdile v bistvu Izjav« tov. Dušana Fortiča ln njegovo opisovanje, kako je prebil čas po svojem prihodu v Trst, ln v zvezi s tem, n* katere podrobnosti, sleetl pa, kako Je prebil 22. februar. Obramba Je predložila obilo dokaznega materiala, ki je potrdil izjave tov. Fortiča in prič. Javni tožileo Je spraševal priče na dolgo ln široko o vseh mogočih podrobnostih. Svoja vprašanja Je postavljal naglo ln zahteval tudi hiter odgovor. Toda prič« se v pričevanju resnice niso zmedle. Nekatera vprašanja Javnega tožilca o raznih podrobnostih so Izzvala med občinstvom mrmranje. Podrobneje bomo o zasliševanju prič poročali zaradi pomanjkanja prostora v Jutrišnji številki. Razprava se danes nadaljuje. bi na Trnovem ln bil tam tudi za- I časno pokopan. Na zadnji poti je . j priljubljenega tovariša spremljala pr. ZVU, Očitno je, da podobnih , ve])ka mnoi,ca ln mla. krivic ne bo mogoč: ne preprečiti | d,nke ^ tudl ,taroj. S(J noalu ruj odpraviti, dokler bodo deloda- Kulturni krožek „M. Kraljič** Jutri 12. t. m. bo ob osmih zvečer pevski koncert Sodelovali bodo sopran Tesei Blanca in Dose Blanca, tenor Botteghelll Rajmund, bariton Mlniuasl Ivan. Plan Isti n ja profesorica Botteghelll Petri Ekla. Kulturni krožek „Sv. Sobota1* Dančs ob 19. uri, v soboto ob 21. uri, in v nedeljo ob 19.30, bo kot! navadno .v dvorani e% Subietta za- [ bevnl večer. Igral bo Rabuslnov orkester. Predavanje prof. Smidichena Nocoj ob 20.30 bo prof. Smidi-chen Narciso v kulturnem krožku »Redivo* predaval o epikurelzmu v VIL stoletju rimske dobe. Razdeljevanje kuriva Trgovska, industrijska in poljedelska zbornica sporoča, da bodo pričeli danes razdeljevati kurivo na odrezek »D* nakaznice za kurivo. Cene: metrske ccpanice 280 lir q, žagana drva 300 lir, žagana in razcepljena drva 320 lir q. Razdeljevanje se bo zaključilo 30. t m. Prehrana »Se pral* sporoča, da bodo v vseh občinah pokrajine, vštevfii Trst, pričeli razdeljevati vsem potrošnikom po 260 g margarina in 200 g kave. Vsem potrošnikom od 19 let naprej po 300 g fižola. Kavo bodo razdeljevali do 18. t m., margarin ln fižol pa do 20. t m. Cme: margarin 70 lir kg, kava 700 Ur kg ln fižol 60 lir kg. Trstu s 1. t m. povišan mesečen obrok soli od 400 na 500 g. Za mesce april in maj se bo delil še dodatek GOO gr po osebi na odrezek, določen za normalni obrok. V torek 9. t m. bodo pričeli razdeljevanje soli za mesec april ta sicer 1 kg na odrezek št. 9 sedanje živilske nakaznice. Dviganje deteUnejja semen*a Nekateri kmetovalci še niso dvignili deteljnega esmena, ki jim ga Je nakazalo kmetijsko nadzorni-Stvo. Ker bo nakazila že zapadla, naj se oni kmetovalci, ki potrebujejo še detfljnega semena, zglase v u-radih Kmetijskega nadzornlštva v Gorici in Krmlnu, kjer dobe nakazilo. Kmetovalce opozarjamo hkrati, da se je končalo razdeljevanje nakazil za semenski fižol. Nakazila veljajo le do 13. t. m. Zaključek sadjarskega tečaja V navzočnosti zastopnika ZVU, predsednika področja In šolskega nadzornika, se Je vršil dne 8. t. m. pri Kmetijskem nadzornlštvu zaključek zimskega sadjorejskega tečaja v slovenskem In Italijanskem jfzlku. osvobodilnega boja ta želja dela Primorcev še ni izpolnila, si je mladine postavila spontano za svojo prvo in najvažnejšo nalogo v tem tednu pokazati medzavezniskl komisiji, kaj in kam hoče, pokazati, da Ima pogoje za trajen mir in za bratsko sožitje med Slovani ln Italijani edinole v Titovi Jugoslaviji. Čeprav Je bilo skoro vse delo usmerjeno v pospešitev in izpopolnitev priprav za sprejem medzavez-nlške komisije, jo mladina v teku Svetovnega mladinskega tedna izvršila se obilo drugega dela. V tem tednu se je vršila akcija v prid vojnim sirotam. Mladinci ln mladinke so se navdušeno odzvali temu klicu in zbrali nad 100.000 lir. Poleg tega so pokrenili tudi čiroko zasnovano akcijo za pomoč etav-kujočim delavcem naših industrijskih centrov ln zbrali precejšno količino hrane in denarnih prispevkov. Mladinke pa so prav lepo okrasile grobove naših padlih partizanskih junakov. Da bi družinam padlih borcev čim bolj pomagala pri obdelavi zomlje, je mladina samoiniciativno organizirala delovne Jete, ki bodo Za DljaSko Matico Prosvetno društvo »Vodn*9 Doline Je darovalo čisti d0**? prireditve dne 3. t. m., ki 3.740 Mr, v prid Dijaške Mati«. Člani prosvetnega društva go Bojan* iz Gabrovice -so v Isti namen darovali 350 Uf' Dobra srca Družina Sosič - Opčine • d , 1000 lir za sir. pad. partiz*0®9 Opčin. 9* V počastitev spomina Ante -■. Žarko Simon*? biča daruje dr. čarno am*«— lir za »Našega dijaka*, — v stitev Istega daruje družina S# nič 100 lir za tiskovni sklad- RADIO ČETRTEK, 11. APRIL* 7 Glasba za dobro Jutro; 7JŠ ro'ila v slov.; 7.45 koledar; pestra jutranja glasba; opernega repertoarja; 12 gdast* vas; 12.30 predavanje v slov.; poročila v sloV.; 13.30 orkester G vodstvom Ernesta Nicelli-Ja; pregled vesti; 17 prenos iz Vl®2 18.30 komorna glasbe; 19 P9 koncert sopranistke Hu3su 19.15 slovenščina za Slovence; : J* oddaja odreda Jugoslovanske - m n/In* %r elnV.I . madc; 20 poredila v slov.; K TJ U K? VIII. kolo tekem za pokal „ Pl NO COVERLIZZA" jalcl dobivali potuho za tako ravnanje. Le skr-bna zakonska socialna zaščita s strani ZVU bi mogla preprečiti razmah te socialne oblike fašističnega nasilja. Za svojce fikedenjsklh žrtev Na odseku za socialno skrbstvo v Trstu so darovali sledeče vsote za družino škodenjeklh Srtev: Antlfa- vence in cvetje. Krsto z zemeljski: ml ostanki so nosili bivši partizanski borci. Ob odprtem grobu sc Je v imenu prebivalstva poslovila od padlega borca članica Okrajnega odbora SIAU. Prosvetno društvo v Skednju - dijakom Prosvetno društvo v Skednju Je kot prvo društvo pristopilo k »Dijaški Jlfatici* kot ustanovni član. sistke Barkovelj L teren 3.227, Ker Je sDtjaška Matica» olajšala lir, žene IL terena 1.617 Ur. žene III. terena 1.015 Ur, žene IV. terena 863 lir, žene V. terena 3.318 lir, žene VI. terena 550 lir, skupno 10.590 lir. Preblvnstvo Valdoltre In Ankarana Je darovalo za družine Ske-denjsklh Sn-tev 5.572 lir. Vsoto so Izročili mesnemu odboru SIAU za Koper. Delavci sanatorija za kostne bolezni v Valdoltri so v Isti namen darovali 19.500 lir prostovoljnih prispevkov. pristop ustanovnim članom s tem, da Je omogočila obročno vplačevanje ustanovnine v razdobju Scatlh mesecev, smo prepričani, da bodo škedenjakemu zgledu sledila vsa močnejša prosvetna društva. Dijaški naraščaj je porok našega bodočega kulturnega razvoja. Zahvala ZPP za okra) Nabrežina Z.P.P. okraj Nabrežina, se zahvaljuje v imenu družine podlega borca tov. Petelina Adolfa lz Mav- GORICA Opozorilo delodajalcem Okrožni urad za delo v Gorici sporoča prizadetim podjetj:m, da bo le v omtjec.i meri ugodilo prošnjam za zaposlitev delavcev, ki bivajo izven cone A. Dovolilo bo zaposlitev le kvalificiranim delavcem v primeru, da jih ne bo na razpolago v samem področju. Proti morebitnim kršitvam te določbe sc bo strogo postopalo. Ulasbena Sola v Gorici ustanavlja mladinski in otroSkl pivskn »bor. Vabimo vso mladino, ki ima veselje do lepega petja od 9. do 24. leta, a ni v mutaciji (doba spreminjanja glasu med 13. ln 10. letom), da sc priglasi k zboro-vemu petju v petek 12. ali v torek 16. aprila ob 19. uri v prostorih Glasbene šole na trgu E. de Amicis št. 8. Zbora bosta dva: otroški zbor dfčkov in deklic do mutacije, ter mladinski mešani zbor mladincev Prinašamo poročili o dveh nogo- popraviti, kar bodi opomin vsem metnih tekmah, ki so jih proteklo, igralcem, ki podcenjujejo nasprot- nodeljo igrali za pokal »Pino Cover-lizza*. Rojanese-Rocol: 1-0. Mlada ena-jstorica Rojana sl je priborila lepo ln zasluženo zmago. Moštvo Rojana je po uravnoteženi Igri v prvem polčasu prešlo v drugem polčasu v odločen napad. Dve minuti pred koncem je igrač Alcsslo s prostim strelom zabil gol. Gol igralca Zen-ni-Ja pa Je bil v prvem polčasu razveljavljen. Od Rojana 'go se najbolj odlikovali igrači Rosin, De-grassi ln Alcsslo, od Rocola pa vratar, srednje krilo in leva zveza. Sodnik Je bil dober. Zmagovito moštvo: Jerina, Brajkovič in Rosin, Zonta, Alesslo ln Apollonio, Zenni, Pecchlarl, Furman, Degrassl ln Plchel. Nabrciima-KavM: 3-3. Proti pričakovanju je na prosrškem Igrišču moštvo Kavčiča zaključilo lepo, čeprav neodločno tekmo z najboljšim moštvom «— Nabrežino. Rdeče modri so ob tej priliki pokazali da svojo nepopolno tehnično lzveiba-nost Izpopolnjujejo z odločnostjo ln vztrajnostjo. Dasi ravno so bili v prvem polčasu šibkejši so znali to nikovc sposobnosti. Golc so zabili igrači Kobau In Clmadori v prvem polčasu v korist Nabrežine, v drugem polčasu pa Campegnolo (3) za moštvo Kavčiča in srednji napadalec za Nabrežino. Od mladega tržaškega moštva so se najbolj odlikovali igrači Campagnolo, Oollovini ln Slclllano. uganke po radiu; 21 igra ’ . lijenšeini,nato lahka glasba: ^ zadnje vesti v »lov.; 23.20 no*10 bavifiče. PETEK, 12. APRILA. Gla3ba za dobro jutro; 7.15 ^ ročila v slov.; 7.55 pestra fflnoKo • 11 Irt f/vt*•+ nt-n T-inartli! . glasba; 11.30 četrt ure pesml'. univerza po radiu; 12 operniJ-T mczzl, 12.30 predavanje * 12.45 poročila v slov.; 13.15 duclrana glasba; 13.30 orkeStc9^j vodstvom dirigenta Carla ^PJji 14.15 pregled vesti; 17 P prodam ugodno. Dlaz 7, L V KULTURNO PROSVETNO DELO Bežen pregled kulturnih prireditev po deželi V zadnjem fasu smo le nekajkrat objaviti nat sbeien pregled kulturno prosvetnih prirtditev tirom Primorja*. Seveda se temu pravzaprav »4 nihč« čudil. LJutl-stvo tirom nate detele je bilo vse preveč zaposleno s različnimi deli, pripravljalo je slavoloke, delalo napise, sestavljalo resolucije, izpopolnjevano statistike itd., itd. Poleg tega pa marsikateremu — to lahko rečemo — najbrle ni niti na misel prillo v času, ko je bila tu modzaveznitka komisija, da M prirejal razne prireditve in se zanje pripravljal. Dogodki so sledili dogodkim in vsak Primorec jih je zasledoval s najvetjim zanimanjem. Zakaj — to vemo vsi. Največ prireditev v zadnjem času Je priredila mladina in to v času, ko je proslavljala Svetotmi mladinski teden. Seveda so jih prirediti tudi drugi, razni dram- ski odseki, članic« A81ZZ, ttd. O vseh teh prinditvah smo tudi poročali. Sedaj Je pa medzaveznitka komisija odšla. Sirom Primorja so se začele zopet pripravljati za razne nove prireditve. Ob ti J priliki ko to ugotavljamo, bi icleh poudariti, da nam v prihodnje poročate o valih prireditvah precej obtirno — toda kritično, tako da bomo s temi našimi pregledi prireditev tirom dečele tud t pripomogli k dvigu raoni dosedanjih prireelitev. Priobčujemo nekaj poročil o prlreditrah, katere imamo na razpolago. , KOLONKOVEC. Naš* pionirji so bili spet na delu. Sama nestrpnost jih je bila, da nam pokdtejo svojo učenost, tvojo marljivost ln sposobnost. Ma'i pionirček je dejal po prireditvi! Mi »e učimo, da sc usposobimo ta delo, kajti slovenska domovina (n slovensko ljudstvo nas bo potrebovalo. Le. pe, ganljive beseda natega pionirčka. R(s je, pionirčki in pionirji, vi boste potrebni ta izgradnjo svobodne in srečne prihodnosti. Prireditev se jo vrši la v dvorani bivSega druStva, ki so jo napolniti pionirčki, pionirji, mladinci in tudi starejli. Rot prva točka sporeda je bila: eKltn fn rak* od J. Stritarja. Pionirki sta recitirali dobro; ugajala sta tuitl «Strunam sloi'0» In eBolji volek* od J. Stritarja. Igra v dveh dejanjih eVedel* je tela največ u-sptha. Vsa drušina pionirjev se je marljivo in načrtno pripravila, igranje je bilo pohmlno, bodisi v izgpvorjavi bodisi v kretnjah in nastopu,- s$joh. Posebno pa je vredna poKA&e odločnost, trdna zavednost & ncustraSnost. Vsi Igralci so se poglobili v igro In igra’i z veseljem. Prltecra: eZanjioe, kosec, mlatiti* od J. Btrltarja, in «Zaplenjena puška* sta bila sprejeta navdušeno, četudi nista bila podana fivo. To velja posebno za prizor «Zaplen)'na puSka* od F. Kosmača iz talostne dobe, ko je tujec ropal in plenil naša slovenska do- mov ja. Prizor Je bit suhoparen in ni dosegel učinka, zato ker je bil , podan mehanično. To pomanjkljivost bo lahko odpra-viti, saj so besedilo naStud rali. Nastopili sta tudi * italijanski pionirki In recitirali na tplolno sadovoljstvo. Prireditev se je zaključila s partizansko pesmijo; tj at kranjski Janez*, ki so jo morali na zahtevo publike ponoviti. Sodelovali so: Ličen L., Hrovatin L., Miklavič M., Karli L., Švab N., Potil, Bradač J, in M., Flego A., Sluga J., Bila B., Lapajne, Dralčck, K rančič, Rončelj J. ln V., Prodan in Sušci. Skupina je . nastopila pod vodstvom fot>, Karli Zore, ki je s svojo požrtvovalnostjo pokazala ljubezen in vnemo do učenja naši h matih pionirjev. Druge sodelavke so Bradač F., Šuligoj P.. Polti M., Komar M., Cač I. tn Macarol B. Njim gre hrala za oder tn vsa druge priprave ta to prireditev. Pred predstavo, v odmorih in na koncu je igrala domača godba pod učiteljem Corfcuontj J. *n načelnikom skupine Godina R. Cisti dobiček prireditve je tel v prM vojnim sirotam. BREZOVICA. Kakor v drugih vetjih vaseh v okraju, tako Je tudi prebivalstvo tg vasice dne IS. marca ustanovilo prosvetno dru-šfvo, kateremu je dalo ime »Tabor*. Toda to ni prvo društvo o tej vati, J-sta 1883. so ustanovili *Citalnioo», ki je imela svojo knjilnico in pevski zbor. Ta dva ods-ka sta delovala vse do okupacije naših krajev po Italiji. Fašisti so te kulturne ustanove uničili. Naše ljudstvo je tedaj preiivljalo telke tase, vendar ni klonilo in ni itgubiio zaupanja, temv:č je bilo prepričano, da pri-de tas, ko bo moglo topet prosto »topiti na ljudske odre in »i ustanoviti svoja izabralevatna društva. In res, dočakalo ga je. Vaščani Brezovice »o ustanovili prosvetno društvo, ki bo s rasnimi odseki skrbelo ta prireditve, ta kulturno vtgojo in napredek ljudstva. Vaščani »e rade volje shirajo na sestankih in na kulturnih prlreditvah. KOBARLD. Dne tS. marca t. I. Je gostovalo v Kobaridu prosvetno društvo sOolobar* iz Bovca. Uprizorilo je veseto trodefamko eTrije vaški svetniki*. Igraloi, zlasti pa trije svetniki ta župan, so prav dobro odigrali svoje vloge. Udelelba Jo bila golnoštovilsta in predstava zelo tabavna. Cisti izkupiček predstave Je prosvetno društvo iz Bovca odstopllo kobariškemu prosvetnemu društvu tS. Gregorčič*. KANAL. Antifašistične Iene so ob priliki tedna za pomoč vojnim sirotam imele t» Kanalu kulturno prireditev, na kateri so uprizorile dramo »Vrnitev*. V nedeljo so isto igro ob polnoštevilni ude/e;bi občinstva ponovile. Ljubiteljem slovenske pesmi Naš znani glasbenik in dirigent tov. Brečko Kumar bo s svojim mladinskim zborom »Soča* priredil tri koncerte, in sicer; v soboto 13. t. m. ob 80. uri v dvorani prosvetnega društva na Kontove-ču, v nedeljo f J. t, m. ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva na Opčinah in v ponedeljek 15. t. m. ob to. uri v dvorani Rinal-di, v ulici Caprin 7, v Trstu. Na koncertu bo nastopila tudi solistka tov, Slavica Batistuta, a z modernimi plesi odlična plesalka tov. Vifcioa Kumar jeva. Pri klavirju tov. Kumar. Ljubitelji naše lepe pesmi ne zamudite te pri **•! ' hi Kmetovalci, mesarji preden prodate kc2e jančkov jih prinesite tvrdki mm sim ismivk GORICA, Piazza Nicolo Tommaseo 7 (Piazzutia) Le na ta način boste dosegli največji izkDjričsk* Ne zanemarjajte svojih koristi (fiesti*1 Specialiteta za omehčani® kože po britju, za odpravo draženja, ki ga povzroč« rezilo za brit'e Zastopnik za Juaoslavijo JULY MAYEH • TRST, Piazza delta « i