CELJSKI TEDNIK Celje. ^6. septembra 1068 — I^eto XXII — St. 36. — Genu 60 par (din) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PRED NOVO SEZONO Po dopustniški praznini, ki spremlja celjsko jamo nje vsa leta. nemara že, kar pomnimo, smo zdaj pred kulturno sezono, ki naj obogati našo vsakdanjost z ; novimi vrednotami in utrdi v nas spoznanje, da je lahko ir '.ultumo zrel človek nosilec vseh pozitivnih hotenj in ovalec splošnega družbenega napredka. /Ml se to spoznanje v zadnjih letih vedno bolj spre' ry.iča V nekakšno pasivno samozadovoljstvo, v katerem so očmi sodobnega človeka predvsem materialno blago- ,;,r:ie in dobrine tehnične civilizacije. Tudi v presojah ' o družbeni vrednosti in potrebnosti kulture prevladuje i največkrat ozek tehnokratizem, odločitve zastran sredstev rpa so bolj rezultat računalnikov kakor odgovornega in pr.-idarnega razmisleka. Seveda bi bili krivični, če ob tem ne 'JI upoštevali naših omejenih materialnih možnosti in jih sprejel kot dejstvo, ki pomeni objektivno oviro za hitrejšo kulturno rast. Toda kaže, da bi vendarle lahko ' segli tudi preko te omejenosti. V novi sezoni, ki pxinaša nove napore ne samo. da bi ohranili vse tisto, kar imamo, ampak da bi se to tudi' iir.^i' uveljavilo, se bomo pač morati soočiti s staro težnjo, da bi kulturo in njene potrošnike postavili v ekonomsko razmerje, pri čemer naj bi občinski proračun zagotavljal obstoj ustanov, delovne organizacije in občani pa omogo- čili njihovo delovanje, če bi mogli za znanilca takih novih odnosov šteti primer pokrajinskega muzeja, katerega stro- kovno in vsebinsko utemeljen program so nekatere de- lovne organizacije sprejele brez pridržka in prispevale tudi velike vsote za njegovo uresničitev, tedaj je lahko to začetek kakih večjih in Širših obetov. Vsekakor bo ma- terialni položaj kulture še naprej eden večjih družbenih problemov, zato bi morali poiskati vse variante za učin- kovito rešitev. In sicer prej preden mu bodo občinske škarje ukrojile suknjo. dhr JANEZ VIPOTNIK v Zagorju Pred kratkim je bila v gle- dališki dvorani delavskega doma v Zagorju javna tribu- na SZDL. Na njej je predsed- nik republiške konference ' SZDL Slovenije in poslanec I republiškega zbora skupšine ' SRS za zagorsko občino, I Janez Vipotnik govoril o najakiualnejših mednarod- nih problemih po dogodkih na češkoslovaškem. Na jav- ni tribuni je sodelovalo več kot 300 ljudi, članov SZDL, predstavniki samoupravnih organov zagorskih delovnih kolektivov in drugi. Janez Vipotnik je v svojem izvajanju podrobno razložil vzroke, ki so pripeljali do znanih dogodkov na Češko- slovaškem, L^to pa orisal se- danje razmere v mednarod- nem delavskem in socialistič- nem gibanju. Predsednik re- publiške konference SZDL Slovenije je govoril tudi o ukrepih za povečanje ob- rambne sposobnosti oziroma za vseljudski odpor pri nas. Na koncu je Janez Vipotnik odgovarjal na nekatera vpra- šanja udeležencev. -n JE KAJ LEPŠEGA, KOT SO JESENSKI l^EJSAŽl V SAVmJSKI DOLINI.^. (Foto: J, S^^ PRVI SEJEM OBRTI V CELJU: Pomemben pospeševalec obrti Problematika obrti je v zadnjem času v ospredju go- spodarsikih razprav predstav- niških organov naše samo- upravne družbe in občanov. Takšne razpave narekujejo nova struktura potrošnje, ki sta jo povzročila razvoj pro- izvajalnih sredstev in s tem dvig življenjskega standarda občanov. Obrt je s svojim dopolnilnim zn^ajem pro- izvodnje in v zadovoljevanju potreb najbližja potrošniku; zato budi v svoji rasti ali stagnaciji naleti na najhitrej- še reakcije potrošnikov. Iz tega zornega^ kota je problematiko obrti obravna- val tudi »prvi obrtniški zbor«, septembra lani v Dobrni. Sklepe in priporočila tega zbora je v okviru svojih pri- stojnosti zatem reševalo tudi Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo Ce- lje—Maribor. V središču teh naporov so bile mimo akcij poslovnega povezovanja in o- pravljgnja servisnih služb za svoje člane priprave na Prvi sejem obrti. Lanski zbor je namreč nakazal potrebo po tesnejšem poslovnem sodelo vanju obrtnih delovnih orga nizacij s tržiščem, kar naj bi med drugim dosegli tudi z organizacijo iioecializiTa- ne poslovne sejemske prire- ditve. Celje je s svojimi ugodnimi pogoji sredi razvejane in or- ganizirane obrtniške dejav- nosti kot središče sorazmer- no velikega zaledja z ugod- nimi prometnimi zvezami, 'žTasti pa s tradicijo, zelo pripravno za prirejanje tak- šnih priredit€iv. Te predno- sti Celja pred ostalimi slo- venskimi mesti ■ so tisti de- javniki, ki dajejo zasnovani prireditvi v prihodnje jasno začrtano razvojno smer v prireditev širšega, morda medrepubliškega pomena z udeležbo interesov celo iz za- mejskih pokrajin. Celje je bilo že med obe- ma vojnama prizorišče večih obrtniških manifestacij. Le- ta 1947. torej še v času ob- nove, je imelo že svojo prvo povojno obrtno razstavo, ki ji je leta 1938. sledila v pro- storih Doma OF uspela raz- stava lokalne industrije in obrti. Leta 1952, ob 500-letni- ci podelitve mestnih pravic Celju, pa je bila pr\'a go- spodarska razstava in leta 1957. že druga. 2e na teh zadnjih dveh prireditvah, ki sta imeli za cilj predstaviti doseženo razvojno stopnjo lo- kalnega gospodarstAra, seveda takrat še manj v poslovnem, zato pa bolj v manifestativ- nem smislu, so se uspešno uveljavile tudi celjske obrtne organizacije, in sicer 41 v 1952. letu ter 53 v letu 1956. Seveda pa novi gospodarski pogoji, zlasti v reformskem obdobju, nujno zahcavajo ob- liko in zasnoivo takih prire- ditev, ki jim je odslej po- slovnost temeljni kamen in v največji meri tudi cilj. čeprav v prostorih, ki stro- go vzeto, ne ustrezajo po- polnoma namenu prireditve, so pa vseeno daleč od im- provizacije, se bodo v soboto, 28. septembra odprla vrata Prvemu sejmu obrti v Ce- lju, ki naj tokrat 153. raz- stavljalcem, njihovim poslov- nim partner jam in obiskoval- cem, nudi pregled stanja obr- ti na širšem celjskem ob- močju in kar največje mož- nosti sklepanja poslovnih dogovorov, v didaiktičnem de- lu pa možnosti strokovnega usposabljanja kadrov v obrt- ništvu, če bo prireditev ak- tlvizirala .sodelujoče vsaj del- no v tej smeri, bo dosežen njen namen. Tako bo ta se- jem postal pomemben dejav- nik rasti obrtne proizvodnje in uslug, njene specializacije in poslovnosti. Mimo tega bo ta prireditev neposredno po- vezovala in pospeševala obrt v okviru naporov našega go- spodarstva za uresničevanje ciljev gospodarske in druž- bene reforme. FEDOR GRADIŠNIK ^raznovanje na Vranskem v nedeljo so na Vranskem aklj učili praznovanje ob stoletnici trga in občinskega praznika. Ob tej priložnosti i« bila slavnostna seja, ki ji ie poleg predstavnikov žalske *čine in kmetijskega kom- feata prisostvoval tudi Franc |*5košek-Luka. Na njej je *fajevna skupnost podelila priznanja najzaslužnejšim. ^!>'So!etnim družbenim de- dičem. Dopoldne so odprli rarzstavo kmetijsko obrt-; ^ke in industrijske dejav-; "•'sti, dokumente o razvojui ^-stva v zadnjih sto letih; ■'^*0'rafsko "radivo o Vran- jem v NOB ter razstavo, .s kmetijske mehanizacije in žvinsko razstavo. 'O pomenu dvojnega prassni- ka ,j« na slavnosti v imenu krajevne skupnosti govorila Jožica Dimec. V zgoščeni ob- liki je nanizala zgodovino Vranskega, ki sega prav v rimsko dobo. Takrat je bilo Vransko trgovsko naselje, o katerem pričajo tudi ostanki temeljev upravne zgradbe iz 2. stoletja, ki so jih odkrili pri arheoloških izkopavanjih 1961. leta. Vransko se je prav tako uveljavljalo v kasnej- ših letih; 1868. leta so mu podelili tržke pravice, veLik delež za dosego skupnih ci- ljev pa je prispevalo zlasti v novejši zgodovini, v času NOV. Jožica Dimec je zatem orisala gospodarski položaj Vranskega v današnjih dneh, ko se uveljavlja predvsem kot pomemben kmetijski okoliš z nekoliko slabše raz- vito industrijo, vendar z le- pimi možnostmi za razvoj turizma, živinoreja, proizvod- nja hmelja in pšenice so glavne panoge, s katerimi se ukvarjajo prebivalci Vranske- ga. V zadnjem času pa je močno razširjena zasebna in popoldanska obrt. dhr Izletnikov rekord v enem dnevu 54 avtobusov — Moto kros pri Celjski koči ^ našem življenju in delu ^^narno več rekordov. Znji- se ponašajo tudi sport- ''''^ Z vrhunskimi dosežki ^ se radi uveljavljajo še v *'^vnih kolektivih. Tako je ^"^jevrsten rekord v sredini *?tembra dosegel kolektiv ,^0turističnega podjetja Iz- v Celju. Poleg avto- ?^v, ki so vozili na red- ^ progah, je bilo v nede- 15. septembra na cestah tako imenovanih izlet- J^ih vozil. Enainštirideset ^ ^eih jih je peljalo v Novo ^""ico, ostali pa v druga me- ^- Tako so prejšnji rekord - *3 vozil za izlete v enem - potolkli za 11! , jj*'o pa .so bili Izletnikovi) j^^^usi obremenjeni v Ča- ^ ^"^grebškega velesejma, saj i je z^vdilo, da jih je v so-j 22. septembra bilo na ^ ' Zagreb kar 22! Turistična p>oslovalnica Iz- letnika se Sikupaj s poslov- nim združenjem, za obrt, go- stinstvo m komunalo vneto pripravlja na avtobusni izlet v Frankfurt (10. oktobra), kjer vsaiko četrto leto ^ pri- pravljajo največjo gostinsko razstavo v Evropi. Letos pa si bodo udeleženci tega iz- leta spotoma ogledali še zna- čilen gostinski lokal ob av- tocesti in se tako seznanili z nekaterimi značilnostmi tranzitnega turizma, ki po- staja vse bolj aktualen tudi za naše kraje. Izletnik je tudi investitor gradnje turističnega centra na Golteh. Kljub slabemu vremenu so dela vendarle ta- ko napredovala, da bodo pri- hodnje dni že pokrili zgor- njo postajo žičnice, rf»?en tetia pa začeli z moaitažo vlečne vrvi. Med Izletnikova lispešna prizadevanja sodi tudi odlo- čitev, da bodo v njihovi celj- ski poslovalnici ob Stanetovi ulici v predprodaji vstopnice za vse zabavne in kulturne prireditve, ki jih bo prire- jala Delavska univerza. Pri Izletniku pa so prepričani, da se bodo za ta korak ogre- li tudi di-ugi organizatorji najrazličnejših prireditev, ce- lo športnih. Ta.ko bo vsakdo \'edel, da lahko vstopnice za katero koli prireditev zanes- ljivo dobi le pri Izletniku. Odločeno je še, da bo v ne- deljo, 6. oktobra pri Celj.ski koči tekmovanje v moto kro- su. Ta prireditev na poboč- jih Tovsta bo ix>slej tradici- onalna in gotovo je. da bo pripc^nogla k večji populari- zaciji in obisku prijetne po- stoiamke. M. B. Praznik Hrvatske in Istre v soboto ui nedeljo, 28. in 29 septembra, bodo v Pazinu sklepne slovesjio- sti ob 25. obletnici pri- ključitve Istre, Reke in o- tokov k matični domovini — Titovi Jugoslaviji- 29- septembra bo v tem istr- skem mestu veliko ljud- sko zborovanje. Več o I- stri in njeni vrnitvi v ma- terino naročje berite da- nes na 4 strani našega li- sta! Odlično za strelce v nedeljo je bilo v Ljub- ljani strelsko tekmovanje v spomin na dolgoletnega pred- sednika strelske zveze Slo- venije in narodnega heroja Jožeta KlanjškaVasje. Po propozicijah so vsako ekipo sestavljali po en član, člani- ca, mladinec in pionir. S tem so hoteli dati poudarka vsestranemu delu. Zmagala je ekipa štca^skega Kovinarja v postavi Dečman, Verberjeva, Kočevar, in Stri- tar s 19T2 krogov, ki je tako prehitela drugouvrščeno mo- štvo Pohorskega bataljona iz Ruš za več kot 100 krogov. Istočasno je bilo v Ljublja- ni tudi državno prvenstvo v streljanju s pištolo v Cara- cas programu in s hitro- strelno pištolo na silhuete. V tekmovaniu v Caracas pro- gramu je z.nagal Celjan Jo- že Tržan, ki je z rezultatom 572 krogov dosegel še nov republiški rekord. Drugi je bil Petemel iz Kranja, ki je za zmagovalcem zaostal za ©n krog. V tej disciplini je bil Dobovičnik iz Celia osemnajsti z rezultatom 520 krogov. Tržan pa se je uveljavil tu- di v .streljanju s hitrostrelno pištolo, kjer je zasedel tre- tje mesto s .541 krogi, Dobo- vičnik je bil v tej skupini .sedmi s 530 krogi. Zmagal pa je Petemel s 573 tero.ci. M. B. IZREDNA SEJA KONFERENCE SZDL V CELJU Prejšnji t/adstn se je se- stala k izredni seji občin- ska konferenca Socialistič- ne zveze Celje. Razpravlja- li so o mednarodnih po- litičnih dogodkih oziroma o nalogah socialistične zveze v nastali situaciji. O dogodkih na Češkoslo- vaškem je ob tej prilož- nosti cb-širno govoril član predsedstva republiške kon- ferenoa Socialistične zve- ze Slovenije tovariš Boris Mikii.^, udeleženci .seje pa so mu zastavili tudi već vprašanj o podrobnostih v mednarodnem položaju. Poudarili so, da je najpo- membnejša naloga vseh dnjjžbenih dejamikov, da s hitrejšim razvojem de- lavskega in družbenega upravljanja ter večjimi gospodarskdani reziiltiati dokažeino svetu piraviinost naše izbraine smeri, hkrati pa, da z vsemi sredstvi za- varujemo pridobitve soci- alistične revolucije ter po- vo.jnegia razvoja. »Ne samo naprave, ampak Uidi vrtove, redke cvetlice in celo ptice in čebele smo t^rni- li nedotaknjene.« je pisala moskovska »Pravda«, ko je poročala o tem, kako so oku- pacijske oblasti vrnile brati- slavski radio slovaškim orga- nom. Ko bi jim še vrnile ne- odvisnost . . . Poljski tisk se je domislil še ene obtožbe proti Jugoslaviji: poleg vseh drugih grehov smo tudi — cio- nisti. Revizionisti in kontra- revolucionarji smo že tako in tako. Se sarni ne vemo, kaj VSe bomo postali v očeh »pra- vovernih« . . . Portugalski dik- tator Salazar je na smrtni postelji in številni komenta- torji se zdaj sprašujejo, kaj bo s to nesrečno deželo. Naj- bolj jedrnato je portugalski režim označil britanski novi- nar Kingsley Martin, ki je zapisal, da je »fa.,izem v Je- zusovem imenu« . . Rimsko policijo je obsedla panika pred začetkom predavanj na rimski riniverzi. Povsod vidi štvdentovske zarote in se pri- pravlja na nove spopade. Me- toda je nepogrešljiva: študen- ti jih bodo dobili po grbi v vsakem primeru, če bodo ro- govilili ali če ne bodo ro- govill i. . . V mehiški vasi Sau Miguel de la Canoa je nek:ij sto vaščanov linčalo dva tujca in dva domačina, češ da so člani »šti:đentovske- ga komunističnega gibanja«. Tujca sta bila navadna turista, ki sta prenočila pri dveh do- mačinih. Pri teh »akciji« so pomigali vaški desničarji in župnik. S turizmom se vašča- m odslej res ne bodo mogli preživljati. . . Rodezijski ra- sistični premier je dejal, da mora oblast v Rodeziji osta- ti v »civiliziranih rokah«. Vsi. ki so ga poslušali, vedo, da so civilizirane roke lahko sa- mo bele . . . Demokratski pred- se^^niški kandidat Humphrey je izjavil, da bi ZDA utegnile prihodnje leto zmanjšati šte- vilo svojih vojakov v Vietna- mu, če se ne bi zgodilo kaj nepričakovanega. Američani radi slišijo obljube, da bo manj ameriških »fantov« v Vietnamu, toda pri tem ne pozabljajo, da bodo novem- bra volitve in da si skuša Humphrey s tem pridobiti čim več glasov. Ko bi bil Humphrey izvoljen, pa bi se lahko zgodilo tisto »nepriča- kovano« ... ♦ Kako je z energetiko? Dve leti že terjajo poslanci bilanco pa je še ni - Ne morejo se sporazumeti, kateri obliki ener- gije bi dali prednost - Kaj je z jedrskimi elek- trarnami in nafto? v vseh razpravah o pro- blemih naših premogovnikov se pDUdarja. kako potrebno je določiti nacionalno politi- ko razvoja energetike. Ko so bili nedavno sprejeti ti novi ukrepi za izboljšanje eko- nomskega stanja premogov- nikov so poslanci znova po- stavili vprašanje kako je z dolgoročno bilanco energe- tike. OD SREDE DO PETKA Dolgoročni načrt razvoja eneigtt...>.c; namreč še ni i/- de.an. Koc ka^e, niiK;e ne m^re oa^j^vorm na vpraša- nje, lia^j uu-ao poiianci ao- Oiii lA naoit v razpravo in poau.'tev. iN a to vprašanje lUMi mogli Odgovorili mci prsaslavn-jsi Zvt;;4xidga zavo- ua za go6pjaiirs.xio načrtova- nje, v c.feoir piiscojiiost to utiu spatid, l\a poireoo, kako nujno je douOsJiii ciiu»gk>iUij-iio po'iiti.A.o v e.ieigetiKi pja.aiici ne opo- zaijajo iz radove^novci au z-go-j zalo, da se ca nacrt iz- aeia, aniptik zaracii lega, ker brez energe^sKe Ouaiice ni mog* čuna, da bo Portugalska tala mirna pod železno čim dl,je bodo množice ^'^''j^ na robu lakote in čim bodo ostale kolonije. Obrači"!' ki bo moral nekega dne P""^', ti, skušajo z vsemi sr^''.'' čim bolj odložiti. Salazarje'. smrt ne bo dosti spren'«"''^ la položaja, ker .je bil ^ zar sicer železen diktalf"*-^ vendarle v bistvu samo P""*" ^ stavnik oli.garhije, ki .if njem videla najboljše 3^ stvo za svoj obstoj. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Socializem enakopravnosti in svobode ■ MIKA TRIPALO NA ZBORa VANJU V KARLOVCU — V Vuko- vi Gari pri Karloveii je bilo v ne- deljo veliko zborovanje, posvečeno 25-letnici iLstainovitve okrožnega na- rodnoosvobodiLns-ga odbora karlov- škega vojaškega okrožja. Na njem je govoril tudi sekretar IK CK ZK Hrvatske Mika Tripalo, ki je, ko je odgovarjal na napade na našo dr- žavo, med drugim dejal: »Hočemo svoj samoupravni so- cializem, socializem brez taborišč s prisilnim delom. Hočemo socia- lizem, v katerem ne bo policija vo- dila ideološkega boja. Hočemo so- cializem, v katerem postaja delovni človek aktivni dejavnik politike ter gospodar u&pehov svojega deda, ne pa apolitična brezosebna množi- ca... Hočemo socializem viscke življejij&ke ravni brez polpraznih prodajaln blaga široke potrošnje — hočemo socialižjem enakopravno- sti in svobode.« Tudi v drugih krajah po vsej Jugoslaviji so odločno obsodili tanipanjo, ki jo vodijo v Sovjetski ti-ezi proti naši državi in še pose- bej precteednilm Titu. To, da so na- Oadii tovariša Tita, češ da je naklo- hjm kontrarevoluciji, je najboljši doltaz, da lažejo in da je Jugosla- vija na pravi poti. Ce bi bil naš socializem slab, jih ne bi motilo. Bojijo se socializma, ki temelji na S:vmoupravijanju, to je demokraciji i?l svobodi. ■ MLADINA IN ZVEZA KO- MUNISTOV — Na zborovanju mla- dih komunistov, ki so te dni vsto- pili v Zvezo komunistov v Skopju, je govoril Krste Crvenkovski, pred- sednik CK ZK Makedonije. V svo- jem govoru je med drugim pouda- ril, da pomeni vstop v Zvezo komu- nistov pripravljenost na boj, pri- pravljenost na žrtve, ki so potreb- ne boju za socialiizem. Mladi ne sprejemajo rdečih knjiždc zato, da bi laže napredovali, da bi se laže vzpenjali na hierarhični lestvici, temveč zato, da bi navdušenje, ki ga nosijo v sebi, prelili v akcijo or- ganizacij, v katere vstopajo. Na zborovanju v Nišu je govoril Veljko Vlahović, član predsedstva CK ZKJ. Ko se je obračal k mla- dim ljudem, ki so te dni vstopili v ZK, je dejal, da mladi žlahtnijo našo stvarnost- Oni odpirajo nove perspektive in vnašajo v gibanje nov, koristen nemir. Svečanost ob sprejemu mladih v Zvezo komunistov je bila tudi v to- varni avtomobilov v Mariboru. ■ NIKOLA MINCEV, NOVI PREDSEDNIK SOBRANJA — Na- mesto nedavno umrlega Mita Ha- dži—Vasileva so izvolili za predsed- nika makedonskega sobranja (skupščine). Nikolo Minčeva, do- sedanjega predsednika izvršnega sveta. Za novega predsednika IS so izvoilili dosedanjegii podpredsed- nika dr. Ksenteja Bogoeva. ■ IZREDNI ODKUP ŽIVINE — Direkcija za rezerve bo odkupila 40.000 glav živine. Živinorejcem bo- do izplačali po 300 do 390 Sdin za kilogram mesa. Tako bodo ublažili veliko ponudbo živine in to zlasti še tam, na primer v Srbiji, kjer je položaj najtežji. POPLAVE, POPLAVE... — Le- toša so bolj ena- komerno razporejena v zemlji. Sejemo 2 do 5 cm globo- ko. Ce je posevek ob vstopu v zimo višji kot ped, ga moramo pokositi. ■ Pšenica zahteva najboljšo zemljo, tisto »v stari moči«. Prija ji težja zemlja, ječmen pa se zadovolji tudi s peščeno. Prava potrata je sejati na odprte brazde ali celo pod plug, kar ponekod še delajo, zato pa potrebujejo tretjino več semena. Ko je seme v .v.nlji, se s tem še nismo otresli skrbi za posevek. Pozimi je treba razbijati ledeno skorjo, spomladi povaljati zemljo, če jo je dvignil mraz, dognojevati z dušikom in uničevati nadležni plevel. Inž. M. L. DOLENJSKI UST* TEDNIK *VESTNIK= vsak četrtek 60.000 izvodov h 3 OB 25-LETNICI PRIKLJUČITVE ISTRE IN DRUGIH KRAJEV JUGOSLAVIJI s številnimi manifestacijami in proslavami praznuje Istra 25-letni- co zgodovinskih septembrskih dni leta 1943, ko je bila po dolgih in težkih stoletjih priključena svoji matični domovini Jugoslaviji. To je velik jubilej za vse prebivalce našega največjega polotoka. Po tisoč tristo letih sužnosti, trpljenja, hrepenenj in borb, ki so trajale iz roda v rod so v viharju naše revolucije pobrateni istrski Hrvati, Italijani in Slovenci dosegli svojo osvoboditev. S to reportažo se tudi naš list pridružuje jubileju istrskega ljudstva. ^^^olotok Istra zajema' 9h okrog 2820 kvadrat- ^LMf nih kilometrov {K)- m vršine in šleje pri- Sl bližno 177.000 prebi- valcev. Posebna zem- ljepisna lega tega polotoka je določevala tudi njegov zgodo- vinski razvoj. Od najstarej- šLli časov pa vse do nedavno je Istra pomenila razpotje in- teresov treh etničnih skupin: Slovanov, Romanov in Ger- manov. Kadar koli je katera teh skupin bila politično, ekonomsko in vojaško moč- nejša je postala tudi gospo- dar Istre, če določena sila že ni mogla podrediti sebi vse- ga otoka, si je prisvojila vsaj njegov del. Teh delitev je bi- lo v preteklosti Istre največ. V starem in srednjem veku so delili Istro na Istro do Raše in na Istro čez Rašo (Liburnijo), potem na Istro pod oblastjo nemških fev- dalcev (srednji in vzhod- ni del) in na Istro pod vladavino 'Benečanov (južna ih zahodna). Z ustanovitvijo nove Jugoslavije je Istra po trinajstih stoletjih skoraj vsa prišla v naročje matične dežele. Zunaj meja domovine je ostal le del v severozahod- nem področju (Milje in Do- lina v sklopu Italije). But-na preteklost Istra, čeprav majhna po obsegu, ima zelo bogato in burno zgodovino. Naseljena je bila že v prazgodovini in v starem veku. Stari prebi- valci Istre so bili Histri, ilir- sko pleme, po katerem je polotok dobil tudi ime. Spo- mladi leta 17 pred našim štetjem so Rimljani prema- gali Hi stre in osvojili utrje- no mestece Nesactium (Viza- ča) blizu Pulja. Od tedaj pa do leta 476, do konca Zah(xl- norimskega cesarstva, je bila Istra pod oblastjo Rimljanov. V tem času je bilo zgrajenih tudi polno utrdb, okrog ka- t/erih so se kasneje razvila današnja istrska mesteca. Kasneje, od 476 do 539, so bil v Istri Germani in Goti, nato ji je zavladal Bizanc, v osmem stoletju pa so jo za- vzeli Langobardi. Od 13. sto- letja pa vse do leta 1797 je bil največji del Istre pod vladavino Benečanov, nato je prišla pod Avstrijo, od leta 1800 do 1813 je bila del Na- poleonovih Ilirskih provinc. Po padcu Napoleona je spet prišla pod AvS'trijo. S pogod- bo v Rapallu 12. novembra 1920 je Istra z delom Sloven- skega primorja prišla pod oblast fašistične Italije in je ostala v njenem sklopu do 8. septembra leta 1943. Prve pisane dokumente o prihodu Slovakov v Istro imamo iz leta 599 v pismu, s katerim je papež Gregor I. čestital ravenskemu nadškofu zaradi zmage nad Slovani. Od tedaj pa do minulega stolet- ja so pp Istri večkrat divja- le vojne in bolezni. V opusto- šene kraje so prihajali novi prebivalci iz srednje in se- verne Dalmacije, iz Like, čr- ne gore in drugih naših kra- jev. Največje selitve so bile v 15., 16. in 17. stoletju. Pod fašističnim terorjem Najtežja doba tuje oblasti je bila za Istrane vsekakor ti- sta med leti 1920—1943. Ko se je večina naših krajev bila osvobodila tujega jarma, so Istra, del Slovenskega primor- ja, kvarnerski otoki in Za- dar prišli proti svojih volji pod oblast fašistične Italije. Vsi upi o osvoboditvi so bili začasno ugasnili in žrtve so bile zaman. Spet je bilo tre- ba zbirati novih moči in zno- va začeti boj, bolj težak in krvav kot kdaj prej. Kajti z nobenim narodom v Evropi se ni tako ravnalo kakor s 600.000 Hrvati in Slovenci 1920 v Rapallu. Kraljev dekret je 15. oktobra 1925 prepovedal Hrvatom in Slovencem upo- rabo materinskega jezika v šolah, cerkvah in uradih. Ita- lija je načrtno začela uniče- vati vse, kar je spominjalo na slovanstvo: z grobnikov so brisali slovenske in hrvat- ske napise, prepovedano je bi- lo dajati otrokom slovanska imena, priimke pa so poita- lijančili. Hrvati Slovenci in napredni Italijani so se zbira- li pod geslom »Fratellanza« (bratstvo) in začeli z upori. Leta 1920 je na Reki izbruh- nil štrajk, ki se ga je udele- žilo 10.000 delavcev. Nato so 35 dni stavkali puljski delav- ci, 3. marca 1921 pa m se uprli rudarji v Labinu in os- novali Labinsko republiko, ki je trajala- 36 dni. Uprli so se tudi kmetje v Proštini (v okolici Pulja). Fašizem je te upore zatrl s krvjo in ognjem. Pobijal je delavce na ulicah Pulja in labinske ru- darje, proštinskim kmetom pa požgal domačije. Teror je bil čedalje hujši in v.se bolj organiziran. V tako hudem položaju je okrog 70.000 Hr- vatov in Slovencev prebežalo v Jugoslavijo, 30.000 pa jih je odšlo v Južno Ameriko. Nemogoče je v kratkem članku našteti vse zločine fa- šistov in italijanskih nacio- nalistov v Istri in Slovenskem primorju v letih 1920—1943. Od 4595 antifašistov, ki jih je p;xsebno sodišče za zašči- to italijans-ke države v letih 1927—1943 obsodilo na zapor- ne kazni, je bilo 692 hra- brih domoljubov iz Julijske krajine, čeprav je prebival- stvo teh krajev predstavljalo komaj 2 odstotka prebival- cev fašistične Italije, še po- raznejši je podatek o smrt- nih obsodbah: med 31 ustre- ljenimi antifašisti je bilo 5 Hrvatov in 19 Slovencev. Spričo vseh teh dejstev res ni čudno, ^ zakaj se je večina prebivalcev Slovenskega pri- morja in Istre tako odločno in enotno pridružila osvobo- dilni borbi jugoslovanskih narodov in zakaj je s takšno vulkansko močjo, kot redko- kdaj v zgodovini, izbruhnila vsesplošna ljudska vstaja t teh krajih, ki sedaj »lavijo svoj jubilej. V boju za svobodo Prva upornica žarišča so začela nastajati v Istri že 1941, zlasti pa 1942, seveda v globoki ilegali. Po naročilu partije so snovali partizanske čete Istrani, ki so bili pod fašizmom emigrirali v Jugo- slavijo. Zlasti je treba pose- bej omeniti Mija in Almo Pi- kunič ter Josipa Matasa. Le- ta 1942 so bili na Planiku in na Učki že partizanski odre- di. Decembra istega leta so fašistične oblasti poslale ka- zensko ekspedicijo (15.000 vo- jakov) na sektor Planik-Učka, 26. aprila 1943 pa je briga- da Simon Gregorčič im^a ob Soči hude boje z italijanski- mi fašističnimi silami. Pravcati vihar upora pa je izbruhnil v septembru 1943, po kapitulaciji fašistične It£^' lije. Tedaj so že nastale istr- ske partizanske brigade: pr- va, druga in tretja. 25. sep- tembra 1943 se je v Pazinu, osrčju Istre, sestal na prvo zasedanje istrski sabor, v ka- terem so bili hrvat«ki in ita- lijanski rodoljubi. Sabor je sprejel zgodovinski sklep, da se IS(tm priključi matični domovini, novi Jugoslaviji. Za Slovensko primorje je tak sklep 16. septembra sprejel vrhovni plenum Osvobodilne front«. Oba sklepa sta bila potrjena na zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ v Jajcu 30. novembra 1943, potem ko je sklep pazinskega sabora uza- konil ZAVNOH, vrhovnega plentmia Osvobodilne fronte pa zbor v Kočevju. V zgodovini Istre in Slo- venskega primorja je sep- tembrska vstaja 1943 posta- la tisti mejnik, ki je >vzačel novo poglavje borbe za do- končno osvoboditev teh kra- jev«. Od septembra 1943 pa do osvoboditve v maju 1945 so se pobrateni Hrvati, Slo- venci in Italijani skupaj bo- rili in dali velike žrtve za dokončno osvoboditev, katere sadove danes uživajo. Obnova in razvoj Svoboda je Istro in Sloven- sko primorje našla zelo opu- stošeno. Gospodarstva tako rekoč ni bilo, tisto nekaj in- dustrije, ki je bila še ostala v Pulju, pa so med anglo- ameriško okupacijo v le^ab V P a z i n u (zgoraj) 25. septembra 194:i sprejo li zgodovinski sklep o pri. pojitvi Istre k Jugoslavi|. Danes je Pazin indu.stri sko mestece; v njem bod 28, in 29. septembra tu« sklepne slovesnosti prj« novanja 25. oblvlnice pi ključitve Istre. Keke | otokov k matični donu vini. 1945 do 1947 odvlekli v Uiji- no. Moralo se je začeti vs« znova. Mladina in ljudstvo Istre je začelo z veliko obno- vo. Danes, po dvajsetih le. tih, bi že kar težko našteli vse, kar je bilo narejeno. Zgrajena je bila proga Lupo glav—šta-lije, novi južnoisir. ski vodovod pa vodovod Bu- zet—Rovinj, sedaj pa se gra- di vodovod Gradole. V doli- nah Mirne, Raše, Cipškega polja, v pazinski kotlini ir, drugje so velika kmetijska gospodarstva. ' Ladjedelnica »Uljanik« v Pulju, ki je bila do temelja porušena, zapo sluje blizu 5500 delavcev in gradi ladje tudi do. 82.000 ton nosilnosti. V Plominu gradi- jo veliko termoelektrarno, mesta Rovinj in Poreč imajo milijonske nočitve turistov, Velika turistična središa na- stajajo v Rabcu, okrog Pulja. Rovinja, Vrsarja, Poreča ir Umaga. V Pazinu so bile zgrajene tovarne tekstila in živinske krme. In tako n» prej. Istra se razvija kot še. ni koli v svoji zgodovini in vse- kakor prizadevne je kot mno gi drugi -naši kraji. Osnovo« I šolo obiskuje 100 odstotkoi otrok in večina nadaljuje ^ lanje. število kmečkega pre- bivalstva se je zmanjšalo z* 30 odst. in več, saj je le ma Lo družin, ki ne bi imele za poslenega v industriji v?a enega člana. Vse večji so uspehi na P<^ dročju družbenega, ekononv skega in kulturnega življenja- Najbolj pereče je vprašanje, kako povezati Istro z "J*' nim naravnim zaledjem - ' notranjostjo dežele. Tudi načrt se že uresničuje. Km* lu bo končana modernizaci- ja ceste Poreč—Pazin-P'*'' min. Nedavno sta bili i^''*^'^ ni prortietu modernim: ratf asfaltirani cesti Pazin—M«"^ vun in Rovinj—žminj. videna je tudi zgraditev dora skozi Učko.-V Puli;' J* odprto civilno letališče, t^.'^^ med nedeljskim vikendo"! pristane tudi do ,52 leta: Primerni poljedelski z ra-zvito živinorejo. gradništvom in poljedelst''"' turizem, ki zajema skoraj ^' polotok, ladjedelništvo in ga industrija — vse to pomagalo, da bo Istra v hodnjem razdobju dosesjla večji razvoj. Vse to pa ]'^\ omogočila priključitev a ni domovini Jugoslaviji P^.^ četrt stoletja, če upoštevan^_ vse to, nam bo po\^em ^ zumljivo, zakaj je Istra v dneh tako vzradoščena polna vseljudskega veselja- IVE B^"^^ Vsi istrski otroci — hrvatskih in italijanskih staršev — imajo pouk v svojem materinem jeziku. V novi Jugoslaviji poznamo enakopravnost v praksi, ne le na papirju! V ladjedelnici in tovarni diesel motorjev »ULJANIK« v Puli delajo tudi že ladje do 82.000 ton nosilnosti. Jugoslovansko ladjedelništvo šteje puljske delavce med svoje najzvestejše m najsposobnejše graditelje najsodobnejših ladij, ki jih proda- jamo svetovnim pomorskim silam UOLEimKItIST* TEDNIK*VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 4 MALA ANKETA IG JE DOBRO ZALOŽEN , [jska tržnica oživi že ob ^ zjutraj. Prodajalci ozi prodajalke prično pri- velike vreče, košare, '^j^.jce. lončke in prično stavljati blago — od sola- suhe robe — po proda- jDili mizah. Samo nekaj po- pa se prične živ-žav, !j mnogo celjskih gospodinj *^^e tržnico pred službo, ^bej tiste, ki nimajo tak- ?5^službe, da bi lahko med jiovnim časom, skočile po ono. Ob osmi uri je tržnica najbolj polna. Gospo dinje kupujejo in se tu in tam pričkajo s prodajaklami zaradi visokih cen. Ob dva- nastih, včaisih pa že prej pa prično prodajalke zopet pospravljati svojo kramo. Zo- pet jutri ob petih. Na svide- nje. Pet ljudi, ki jih večkrat vi- dimo na celjski tržnici, smo povprašali, kako je trg v teh dneh založen in kakšne so cene. ^......^..... . - TONE JAZBINŠEK, tržni nadzornik: »Glede na lansko leto je trg bolje založen, pa še cene so nižje, predvsem pri sadju, papriki in fižolu v stročju. Povečalo pa se je tu- di število prodajalcev in po- trošnikov, tako da je tržni ca postala pretesna. Največ je prodajalcev iz drugih kra- jev; iz okolice Celja jih je mnogo manj, kot bi pričako- vali. Imamo jih iz vseh re- publik, kar kaže, da so celj- ske gospodinje dobre potro- šnice.« MARIJA MOZETIČ, pro- ijjfrfka iz Celja; »Prodajam (ino občasno in to predvsem lelenjavo. Na trg pridem ob m. najraje pa imam soboto saj tedaj največ prodam. Si- ter pa je zaslužek srednji, ni rliko, pa tudi malo ni. Hu- lio bo pozimi, zaradi mraza Gospodinje so različne. Naj- tojše so tiste, ki spijo do inajstih, nato pa pridejo na irg in bi rade imele vse po bižani ceni ali pa zastonj.« PAVLA JOŠT, prodajalka podjetja Mirosan Žalec: »Pro- dajam sadje. Mislim, da so cene nizke, vsaj pri nas. Trg je letos za moje pojme do- bro založen. Trenutno precej prodamo, ker ljudje kiipuje- jo za ozimnico. Na tržnico pridem že ob 5.30, nato pa prinesem blago iz skladišča in začnem prodajati. Mislim, da je celjska tržnica v vsa- kem pogledu v redu, le mno- go premajhna je.« KARLA BURDIAN, upoko- ■*iša iz Laškega: »V Celje ^iim nakupovat, čeprav sem ^"na v Laškem, ker je pre- *i ceneje, pa tudi založena ^celjska tržnica zelo dobro, ^tl^jalke v zasebnem sek- ""iu so precej drage, med- *"» ko je v družbenem ne- •"'■ko bolje, sicer pa gotovo da je za upokojenca da- ^ vse drago. Mislim, da bi "^'^ bila tržnica malo več- u,|?^pska tržnica je torej po 5j 'Jenju vseh dobro založe ^6 posebno ob sobotah (j^J^Mne, ko jo obišče nekaj Sospodinj. Osnovna ugo vseh, ne samo tistih Ijj^.^ Odgovorili na naše vpra- kfH^^-P« je.da je celjsika po- t^. tržnica že mnogo pre- Uj^f^na in so bili graditelji kratkovidni. Nekai bo DANICA PAVLETIČ, gospo- dinja iz Celja: »S celjsko tr- žnico sem povsem zadovolj- na, saj vedno dobim vse, kar potrebujem, največkrat pa se- veda solato. S cenami pa je tako, nihajo od prodajalca do prcdajaloa. Veste, hudo pa je kupovati, kadar je slabo vreme. Veliko ljudi je, pro- stor pa je naijhen, t&^^io da je težko prodajalcem in nam, ki kupujemo.« potrebno narediti, saj že se- daj gospodinja potrebuje pre cej časa, da si ogleda vse, za- radi nepopisne gneče. — še slabše je ob deževnem vre- menu. Promet na tržnici bo gotovo še rasel, zato bi bilo potrebno, da prično odgo- vorni razmišljati o razširitvi tržnice. S. M. — T. V S SEJE ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE Kritično o gospodarstvu četudi v»i statistični poka- zatelji o gibanju gospodar- stva v prvem polletju letos v oeljsiki O'bčini govorijo o poživitvi dejavnosti, o pove- čani proizvodnji in tudi pro- daji, zatem o precejšnji sta- bilizaciji cen, o večji aktiv- nosti delovnih kolektivov pri prilagajanju proizvodnje po- trebam tržišča in drugih po- dobnih rezultatih, se člani zbora delovnih skupnosti celj- ske občinske skupščine, v razpravi o gibanju gospodar- stva v prvi polovici leta, ni- so toliko ustavljali ob teh dejstvih, kolikor bolj pri ti- stih nalogah in slabostih, ki opozarjajo, da s stanjem nav- zlic vsemu ne moremo biti zadovoljni. Tako se je razvila izredno kritična razprava o tem, da je več kot zaskrljujoča veli- ka medsebojna zadolženost in zato slaba likvidnost prene- katerih delovnih organizacij. Nič kaj ugodna niso poroči- la o stalnem naraščanju za- log gotovih izdelkov in re- produkcijskega materiala v industriji in obrti. Veliko bo- lje bi bilo, če bi bile te za- loge v trgovini. Toda s tem bi se porušilo sedanje sta- ftje obratnih sredstev, ki ta- ko ni zadovoljivo, saj jih pri- manjkuje na vsakem koraku. Nekaj kritičnih besed je šlo tudi na dejstvo, da organizi- rana gradnja stanovanj v blokih nazaduje in da kolek- tivi ne dajejo za stanovanj- sko graditev niti namenskih sredstev, kaj šele drugih. Razen tega je razprava up.o- tovila. da je prišlo celjsko gospodarstvo, kar tiče bazič- ne industrije, v takšen polo- žaj, iz katerega mora videti perspektivni izhod Gre za odločilno vprašanje nadaljnje ga razvoja tako železarne v štorah kot cinkar.ni. To pa hkrati pomeni, da se bo tre- ba aktivno vkljuo.&i v razpra- vo o perspektiviiem razvoju slovenskega gospodarstva. Zaskrbljujoča je nadalje ugotovitev, da ceijskr. indu strija, zaradi pomanjkanja sredr-tev, ni sposobna izvesti večje modernizacije Na osnovi teh in podobnih :.l>otovitev. so č'.uii zbora de :ovnih skupnost sprejeli ne .'tatere zaključ've, ki jih dodc predvsem oo.>.-eiovuli vsem delovnim orian-z^cijam s pri- poročilom, da /h prouči'o in IZ njih izluščijo j ■/ / > la'^^^tn? p'-obleme pa "uu, naloffe. M B Ugodno izpolnjevanje proračuna Predlog za dokončno likvidacijo obveznosti pri gradnji, oziroma adaptaciji šol v Štorah in Frankolovem Na osnovi podatkov je tu- di svet za družbeni plan in finance pri celjski občinski skupščini ugotovil ugodno iz- polnjevanje letošnjega prora- čuna celjske občine. Kot do- hodki tako se tudi izdatki gi- bljejo v mejah predvidevanj; zato kaže, da bo proračun v celoti izpolnjen. Takšno gi- banje pa potrjuje, da je bil plan solidno sestavljen v me- jah realnosti, Ko bo svet posredoval ce- lotno problematiko o gibanju občinskega proračuna obema zboroma skupščine občine Ce- lje, bo hkrati predlagal, da skupščina najame kredit za dokončno poravnavo obvezno- sti pri gradnji nove šole v Štorah' (2,6 milijona starih dinarjev) ter za adaptacijo šole v Frankolovem (5,5 mili- jona starih dinarjev). Pri gradnji oziroma adaptaciji šol je namreč nastala razli- ka med pogodbeno in dejan- sko vrednostjo opravljenih del in nakupa opreme. Ta razli ka v celoti znaša nekaj nad 28 milijonov starih dinarjev Glede na to. da je tudi nad- zorni organ potrdil upraviče- nost dodatnih del. se bo brž kone tudi skupščina, na pred- log sveta, odločila za likvida- cijo vseh obveznoosti in s tem za najem kredita. M. B ' Motorist V kolesarko Po Celjski cesti se je pe- ljala iz Tovarne gospodinjske opreme v Velenju s kolesom JOŽICA MEH. za njo pa se je pripeljal z motornim kole- som MILOJKO KUMER iz Šoštanja ter se zaletel vanjo. Oba sta padla in se poško- dovala. „Ad acta - v arhiv" Nerešene zadeve gredo »ad acta« v arhiv. Ne- rešene zadeve več ne obravnavamo, jih pa tudi ne pustimo pozabi. Da bi naši zanamci vedeli, da je v Celju nekoč obstajala. cesta, imenovana po znanem narodnjaku Dečku, je to dejstvo treba arhivirati. Kaj ta objekt, ki se razteza od gasilnega doma do Ceste na Ostrožno je, tega z besedo ni mogoče povedati. Mogoče je le opisno razložiti, da je vse drugo, samo cesta ne. Morda pa bi kdo le sporočil javnosti, kakšna bo usoda tega nekaj metrov širokega pasu nedolo- čenega pomena? Saj končno tudi obljube moremo zelo uspešno arhivirati. — ček. NA KRATKO Razstava ubranističnih načrtov Po sikilepu seje sveta aa ur- banizem, gradbene, komtinal- ne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje so v ponedeljek odprli v prostorih Narodnega doma razstavo os- nutka urbanističnega načrta mesta Celja. Odprta bo me- sec dni. V tem času bodo šte- vilni strokovni razgovori o re- šitvi oziroma predlogu za re- šitev posameznih urbanistič- nih problemov. Iznajdljivi satirik v PavUhi. 17. septembra 1968, JO bila objavljena satira z ir^^l-i- voin SIMPt)Zl.J na MOSTt. ka- te.o je napivsl J. Šarlah. v saii- ri med drusim tudi piše: »uja- mem topel živalski dialog: »Ve ženske morate biti pač hvaležne živalskemu svetu!« . . . »Veš, lju- bica mo.ia.« ji .ie tolmačil, »lisica vam daje krzno, krokodil kožo za torbico, kača u.sne za čevlje >n na koncu najdete čudovitega osla, ki vse to plača« v sredo. 18. septembra 196» pa j? bilo v TT ob,iavl.ieno pod na- slovom plača,io osi,l naslednje: »Peter CToole se je AHmerii svo- jim kolegicam ko .je dejal, da morajo biti zelo p i.iazne d« /.!■. a- li. »Sleđn.jič ste jim marsikaj dolžne. Kune vam da.iejo krzno j.\ kožuhe, krokodil svojo kožo -»'a torbice, kače pa za čeA-l^e. Tn končno se vedno naiđe kak psol.s ki vam vse to plača.« Čudovita podobnost. po vse.^ verjetnosti J. Sarlah in TT bercia ist4' tuje revi.ie. Joj, kako lahko ie pisati satire! Frgovina terja POENOTENJE DELOVNEGA ČASA V okvir pravil o poslovnih običajih in lojalni konkurenci na tržišču, ki jih pripravlja poslovno združenje za trgo- vino v Celju, spada tudi po- slovni čas trgovin. V raz- pravah okoli lojalnosti po- slovanja se je pojavila upra- vičena zahteva, da je potreb- no poenotiti poslovni čas v trgovini posameznih strok. Ni namreč vseeno niti za potrošnika, še manj pa za tr- govino, kdaj se lokali odpi- rajo in zapirajo. Predvsem pa to ni vseeno s stališča lojal- ne konkurence. Obstoječa za- konodaja dopušča, da občin- ske skupščine določijo mini- malni poslovni čas, medtem ko vsaka posamezna organi- zacija lahko posluje dalj kot pa to določajo predpiisi. Pri vsem tem pa so odlo- čitve o poslovnem času od ob- čine do občine drugačne, pa tudi od podjetja do podjet- ja. V drugih deželah so ze- lo natančno določeni pogoji, pod katerimi sme trgovina poslovati, predvsem pa je tudi začetek in konec po- slovnega časa predmet pred- pisa ali pa gremijalnega do- govora, vse v cilju zaščite pred poslovno nelojalnostjo. Naraščajoča konkurenčnost terja tudi pri nas ustrezno rešitev v tem pogledu. Od- tod tudi zahteva, da bi z družbenim dogovorom ali pa z občinskimi odloki poenoti- li poslovni čas v vsej celj- ski regiji in sicer posebej za živilske trgovine in trgovine z mešanim blagom, posebej za trgovine z industrijskim blagom in posebej za speci- alizirane trgovine z mesom, kruhom, mlekom in zelenja- vo. Predlog zdi-uženja vsebu- je tudi idejo, da bi odpra- vili poslovanje trgovin ob nedeljah in praznikih, ker obstoječa praksa ne potrjuje objektivne nujnosti, da so trgovine odprte tudi v teh dnevih. Tudi skozi prizmo poslovnih stroškov in lojal- nosti je možno sedanjemu poslo^memu času oporekati. O vsej tej problematiki bo govora na naslednji seji uprav nega odbora z?druženja. Mara Govoriti s sobesednico, ki je doslej užila že 112 različ- nih vrst užitnih gob iz naših gozdov, je zanimivo, privlač- no in poučno. Verjemite, za- me je bilo še zlasti, saj sem doslej v svojem življenju je- del le jurčke, sivke in vlo- žene štorivke. vtem ko z go- tovostjo poznam na gozdnih tleh še ledenke. medvedove tačke in mušnice. Tu se za- me, pa zamerili ali ne. in verjetno tudi za veliko veči- no Slovencev, konča znanje o mikologiji. Kakšna škoda! Sploh smo Slovenci glede gob v primerjavi z drugimi evropskimi narodi precej ne- izobraženi. Enako sodi o naši naciji Celjanka Mara Bertossi, us- tanoviteljica in večletna pred- sednica mikološke (gobarske) seikcjije Prirodoslovnega dru- štva Slovenije. Meni namreč, da se je doslej v šolah mla- dim ljudem posredovala ve- liko premalo znanja o gobah, šele pozneje si ljudje, kdor pač ima veselje do gobarje- nja in ga čari naših gozdov posebej privlačijo, pridobijo več znanja in začno pestriti domač jedilnik s številnimi vrstami užitnih gob. Maro Bertossi je zamikal gozd s svojo čudovito melo- dijo v krošnjah mogočnih hrastov in bukev že v rani mladosti. Bili so to slivniški gozdovi, v okolici Maribora. Zlasti njena mati je bila nav- dušena gobarka. Sploh se Mara Bertossi ne more od- ločiti za obdobje, kdaj so jo gobe najbolj privlačevale. Ta svet je v podzavesti vzlju- bila že tedaj, ko je sanjala o študiju biologije, a se ji zaradi očetove bolezni ta živ- ljenjska želja ni izpolnila. Po- globljeno zn'^n^e in d^'-^ področju mikologije ji je se- daj nekakšna konip2:i.. ^ .... »Ko sem pred nekaj leti,« je dejala Mara Bertossi, »poznala 150 vrst gob, sem sodila, da veliko vem, a to je bil zares samo kanček. Nenehno je treba študirati literaturo, zakaj svet gob je izredno bogat. V gozdovih Evrope raste približno 3000 vrst gob in večina teh tudi pri nas.« )^edaj je sezona očitno na višku?« »Bo držalo, vendar gobe rastejo v gozdovih šir- šega celjskega območja prak- tično vse leto in veliko med njimi je tudi užitnih. Doslej sem že pripravila in užila 12 različnih vrst gob in sa- mo od 4 mi aroma ni bila všeč.« »Za gobarjenje je potrebna precej časa, kajne?« »Precej, precej, človeka kar vleče v gozd. Pa to še ni vse. Samo precej delam v gobarskih sek- cijah izven celjskega področ- ja, in na željo biologov preda- vam o gobah na učiteljišču, v osnovnih šolah, na gostin- ski šoli v Celju ter v okviru gospodinjskega pouka na šf)- !ah pripravljamo nabrane gu- be .. . Sploh je z mladino veselje delati. In prav je, da mladi spoznajo gozdno bo ču- stvo, ki jim je praktično pred nogami. Poglejte. yamo goba- nov je 60 vrst in skoraj vsi so užitni, da ne omenimo go- lobic in . ..« Pomenkovati se je. Bertossijeva sodi v Slove- niji v vrh najboljših pozna- valcev gob. Njej mikologija ni zgolj hobi. temveč življenjski sen ki ^ z vztrajnim de- lom zvesto izpolnjuje. F. KRIVEC sepl. 1968 OB UBOJU V JURKLOŠTRU Ljubezen^ kruh in tragedija v PETEK POPOLDNE OKROG 13.30 SE JE V JUR- KLOŠTRU ODIGRALO DRUGO DEJANJE TRAGEDIJE SILVE ŠKORJANEC, MATERE DVEH NEZAKONSKIH OTROK, KI JE V NEMOČI ZAVIHTELA N02 IN UBILA CVETKO JUG, M.\TER DVEH OTROK. PO MNENJU OBČANOV, BI NAJ BIL KRIV ZA TO DEJANJE 33-LETNI ALBIN JUG, GOZDNI DEIAVEC, ROJEN V VIRŠTAJNU, IN PA RAZMERJE, V KATERIH JE SILVA ŠKORJANEC ŽIVELA. ODLOČITEV MATERE DVEH OTROK, DA UBIJE DRUGO MATER, PRAV TAKO DVEH OTROK, NISO PO- GOJEVALE SAMO RAZOČARANJE V LJUBEZNI, PO- SMEH IN ŽALITVE, TEMVEČ TUDI SOCIALNE RAZ- MERE. TAKŠNE, KOT JIH DANES NA KOZJANSKEM ŠE VEDNO POGOSTO SREČAMO. V vsaki hiši najdemo vsaj eno podobno fotografijo, ki prikazuje znamenja za- dovoljstva in sreče. In kaj se v resnici skriva za vse- mi temi obrazi z nasme- hom? Na sliki sta ALBIN JUG in NJEGOVA žena CVETKA, ki je izkrvavela in plačala ceno ... Za kaj? še ne triindvajsetletna Sil- va škorjanec, nezakonska hči matere, ki je v življenje imela razen dela, trpjenja in razočaranj štiri nezakon- ske otroke z dvema očetoma, je podoživela življenje svoje matere. To, česar se je naj- bolj bala — da bo nezakon- ska mati, ženska, za katero bodo vsi s prstom kazali, vsi žalili in zasramovali — se je zgodilo. . . Ko se je v petek zjutraj odločila, da bo odšla v Jur- klošter, k zakonski ženi oče- ta njenih nezakonskih otrok, verjetno še sama ni bila pre- pričana, da se bo to sreča- nje zaključilo s krvjo, čeprav je vzela iz miznega predala kuhinjski nož, po vsej ver- jetnosti ta ne bi bil sodnik, če... Ce bi najbližji, ki so vede- li za njene razmere in prob- leme kakorkoli ukrepali in ji pomagali, in če bi tudi zakonca Jug v vsej zadevi po prejemu grozilnega pisma drugače uk- repala. Tako pa se je Silva odpravila oblečena v najbolj- še kar je imela, v hlačah in jopici, v čevljih brez noga- vic s torbo iz plastike, v ka- teri je imela poleg denarni- ce in slik svojih otrok tudi kuhinjski nož, peš čez rovte proti Planinski vasi, P.anini in nato v dolino proti Maro- fu in Jurkloštru. Nihče ne bo nikoli izvedel, o čem je vso to dolgo pot Silva raamišljala in česa se je v Jurkloštru nadejala. Kje vse je hodila, da je prišla vsa blatna, nekaj pred pol- dnevom v Jurklošter. Prvo kar je naredila je bilo to, da je poprosila za malo vo- de. Bi.'a je žejna. ninsko vasjo, dobre tri kilo- metre od Lesičnega, z nekaj desetinami prebivalcev, po- dobna kot jajce jajcu vsaj desetim vasem na Kozjan- skem je kraj, v katerem je in živi družina škorjanec. Trenutno živi v njej zopet samo škorjančeva z otroki. Z vnukoma. Z dveinpollet- nim Albinom ter šestnajst- mesečnim Milanom. Z neza- konskima otrokoma svoje ne- zakonske hčere Silve. Svoje štiri otroke, od ka- terih je Silva najmlajša, je rodila izven zakona. Z dvema očetoma. Silvo je nosila v dneh, ko so Nemoi 1944 po- žigali Kozjansko. Vas za va- sjo, tudi Bistrico. Z materjo sta pobegnili, da bi se lah- ko vrnili na pogorišče. Ker je bila prepričana, da je vsa tista groza in trpljenje med nosečnostjo vtisnila pečat ot- roku, je bila do Silve naj- bolj popustljiva. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako izgleda živ- ljenje mlade nezakonske ma- tere v zaselku z nekaj hiša- mi, v bajtarski hiši, kjer ni moža, da bi jih vzel pod ok- rilje, da bi jih zaščitil. Prav tako ni potrebno opisovati, kako izgleda dan mlademu človeku. Mlademu dekletu, ki odrašča in končno sreča fan- ta, ki rad poje in igra na harmoniko ... J. SEVER Prihodnjič: LJUBEZEN NA PRVI POGLED, NEIZMER- NA SREČA IN RAZOČA- RANJE. Vedno več voznikov, toda kakšnih? • Večini voznikov gre samo za vozniška dovoljenja • Poučevanje novih voznikov, donosno popoldansko delo za mnoge • Ali je lahko vsakdo instruktor za vožnje z avtomobilom _ _ v Celju pa tudi v drugih mestih je na cestah čedalje več avtomobilov z oznake »L«,, kar pomeni, da se voz- nik kandidat pripravlja na izpit, da bi pridobil vozniško dovoljenje v in lahko sam upravljal svojega konjička, še več pa je tistih voznikov, ki na križiščih ali drugod na cesti glasno preklinjajo avto- mobile z oznako »L«, kei ovirajo promet in večkrat po- vzročijo pravo pravcato zme- do. Kdo je tisti, ki je dovolil tako neizkušenim voznikom na cesto, da ogrožajo varnost sebe in drugih, si v takih pri- merih zastavljamo vprašanje. Odgovor je lahek: neurejene razmere za poučevanje novih voznikov, ki so jih v sosed- njih državah že zdavnaj uredili z graditvijo posebnih vežbališč. Pri nas v Celju te- ga še nismo zmogli, čeprav ljudje vedno bolj kupujejo avtomobile in število vozni- kov motornih vozil, pa tudi prometnih nesreč, stalno na- rašča. Po celjskih ulicah po- učujejo vozniki inštruktorji AMD Slavko šlander in in- štruktorji privatniki, čeprav tako prvo kot drugo pouče- vanje predstavlja nevarnost na naših cestah, so prav go- tovo bolj nevarni tisti drugi, zaradi premajhnega strokov- nega znanja in izkušenj, ka- ko ravnati s človekom, ki je prvič sedel za krmilo motor nega vozila. Zakon dovoljuje, da lahko poučuje voznika kandidata vsakdo, ki ima že tri leta vo- zniško dovoljenje. O drugih potrebnih kvalitetah zakon ne govori. Ali lahko tisti, ki je pred tremi leti šele petič na- redil izpit za voznika in je še danes skrajno slab voznik, poučuje nekoga drugega. Pri nas lahko. Ali lahko invalid brez roke poučuje voznika kandidata? Pri nas lahko. Ali lahko popolnoma neizkušen voznik v spremstvu inštruk- torja vozi po celjskih ulicah in cestah? Pri nas laliko. Vse je mogoče, čeprav se upira logičnemu razmišljanju o varnosti in redu na cestah, ki že tako ali tako zahtevajo prevelik krvni davek. Voznikom pri nas ne gre za to, da bi kar najbolje izpo- polnili svoje znanje v vožnji z motornim vozilom in se sez- nanili s prometnimi predpisi, čeprav morajo to dokazati na izpitu, temveč predvsem za to, da pridobijo vozniško do- voljenje. Z malo sreče člo- vek naredi izpit in s tem do- bi moralno legitimacijo, da prehiteva vsakogar in vozi v ovinke s 100 kilometri na uro. Mnogo je odvisno od tega kdo in na kakšen način je poučeval voznika kandidata. Trenutno so prav gotovo 2KI to najbolj usposobljeni in- štruktorji AMD, vendar si ljudje raje poiščejo privatni- ke, pač zaradi manjšega ni. čila. Poučevanje novih vo^! kov se je tako spremenilo'' donosno popoldansko d^' za katerega ni potrebno pu' čati nobenih prispevkov, m,^ raš imeti le potrjeno dovoli^, nje občinskega organa in b;.: voznik tri leta. Povsem nj jasnem pa smo si, da vsakd' ne more biti učitelj drugem^ kadar gre za vožnjo z av;'. mobilom C^rožena je varnost ij^j, na cesti, ogroženi so sam; kandidati, znanje na izp;t;ij je slabo in rezultati slabega poučevanja so vidni vsak v dnevnem časopisju v kro- niki prometnih nesreč. Nujno potrebno je, da ; zakonom ali s poostreno kor. trolo odpravimo sedanje sta nje tako, da točno določimo kdo, k-daj in kje lahko pa-^ čuje novega voznika, h., čemo zavarovati najdragoct nejše kar imamo — čbv- ško življenje Voznikov bo vedno več, ■ da kakšnih, čeprav so izp; težki in komisija stroga, - potrebno nekaj sreče in sla: voznik lahko gre na ces: Razmisliti in potem takoj re alizirati morajo vsi od.?ovj: ni činitelji v občini o ured;- vi posebnega vežbališča, i* nočemo, da bo človeška k: na vsakem kilometru na^. cest. M. SENIČ.Ml Nezakonska mati nezakonske matere Bistrica pri Lesičnem, vas, posejana v globeli pod Pla- Vsi bi naj bili rojeni v ljubezni za to, da bi ži- veli v sreči. Tudi 23. letna SILVA ŠKORJANEC. To- da za svojo ljubezen je doživela le posmeh in po- nižanje. Ko se ji je zaradi tega drugič skalil razum, je v obupu, da svojima dvema otrokoma ne more nuditi niti poštenega kosa kruha, dvignila nož... ŠE O SLEDOVIH »PIVA IN CVETJA« V LAŠKEM: Krogla je ostala v telesu # MILIJON IN POL DINARJEV ZA STRAH IN BOLE- ČINE 9 NEVARNEJE JE OPAZOVATI PRETEP, KOT PA PRE- TEP.\TI SE % NAMESTO OPRAVIČILA, OBLJUBA O K.\ZNI Minilo je že precej časa, od- kar so v Laškem praznovali Pivo in cvetje. V našem ured- ništ\'u smo bili prepričani, da ne bo potrebno več pisati o tem prazniku. Pa ni tako! Ko smo pisali o pretepu pri Hu- mu, ki .so ga pričele starejše tovarišice, smo nekaj poza- bili, vendar predvsem zato, ker nam ni nihče v Laškem, niti na Postaji milice, tega povedal. Napisali smo namreč, da v pretepu ni bil nihče ranjen. Zmotili sano se! Pred dnevi nas je obiskal JOŽE DERGAN, pleskar iz Laškega 179, ki si bo verjetno vse življenje za- pomnil letošnje praznovanje Piva in cvetja, saj dobiti strel iz pištole in nositi kroglo v telesu le ni kar tako. Prišel je k nam, da bi nam povedal, da se pretep le ni ta- ko srečno končal, kot smo bi- li prepričani. »Tisti dan sem bil z družbo na starem gradu. V Laškem smo pozno ponoči vsi odšli"" v Hum, kjer smo razpravljali o nogometu. Nenadoma pa smo začuli hrup na vrtu in pohiteli ven pogledat, kaj se dogaja. Videl sem, da se ljud- je pretepajo s stoli, mihčniki pa. so imeli gumijevke v ro- kah. Stal sem od prizorišča pretepa približno 20 metrov stran, med prijatelji. Gledal sem nekaj minut. Padel je strel, začutil sem ostro bole- čino in padel. Vstal sem, da bi odšel v ambulanto.« Med potjo je JOŽE DER- GAN zopet padel, potem pa so ga spravili domov, od ko- der ga je rešilni avtomobil v ponedeljek zjutraj odpeljal v celjsko bolnišnico. V njej je ostal najprej sedem dni, nato pa še 12. Krogla se je zaustavila v mišici noge. DERGANA niso operirali, ker bi bilo to pre- cej težko. Kot je povedal, bo- do počakali leto dni, da bo krogla prišla bolj na površi- no. Tako hodi DERGAN se- daj po Laškem s kroglo v te- lesu. In strelec? Kot pravijo ljudje in ranjenec sam, je streljal delavec Postaje m.ili- ce, ki je gotovo oddal opozo- rilni strel z željo, da bi se ljudje nehali pretepati. Ob takšnih priložnostih navadno streljajo v zrak, JOŽE DER- GAN pa je stal na tleh! Kro- gla je našla prav njega, ki ni sodeloval v pretepu, ampak je samo opazoval razburjene duhove. »Minil je mesec, ko so me poklicali na Postajo milice Laško.« Bil sem prepričan, da se bodo lepo pogovorili, da se bo nekdo opravičil, pričako- val je vse tisto norraalno, kar se zgodi, če človek neho- te rani človeka. »Ko sem prišel, je pričel namestnik komandirja posta- je kričati name, češ, kaj sem delal ponoči zunaj in se pre- tepal. Moral bi že spati, je rekel.« JOŽE DERGAN je star 25 let! »Obljubil mi je še, da bom šel pred sodnika za prekrške, Medtem pa so me že ljudje vpraševali po Laškem, kaj bom naredil. Nekaterim sem dejal, da bom tožil za mili j on in pol starih dinarjev od- škodnine miličnika, ki je stre- ljal. To mi je namestnik ko- mandirja seveda jezno očitali Tako je povedal svojo zgoii- bo JOŽE DERGAN iz Laškfrl ga, ki je že vložil tožbo ifl zahteva milijon in pol odškod- nine. Resnično nekoliko čudni zgodba, ob kateri lahko re čemo samo to, da je potreb- no biti pri vsakem streljanju mnogo previdnejši, saj bi lah- ko krogla pristala na mno?o nevarnejšem mestu človešte- ga telesa, kot je, pa tudi od- nos po nevšečnem dogodi^'^- kot so ga imeli do ranjen« na Postaji milice v Laškem, ni bil najbolj primeren. ^ že vsaj drugega ne. bi se nei do le lahko opravičil, se vaff ne zdi? MILAN SELNIČ-^ Poceni usluga V času, ko so obrtniške usluge bolj kot ne drage in skuša biti marsikdo sam vsaj nekvalificiran obrtnik, je to- liko bolje, če ima recimo so- sed soseda obrtnika. Tudi A. P. ga je imel. Ker je bil z njim v dobrih odnosih, je se- veda tudi računal nanj, ne samo, da mu bo sosed obrt- nik naredil uslugo, ampak da bo ta usluga tudi finanč- no znosna. A. P. je namreč nameraval preipleskati stanovanje. Naj- prej se je v pleskarskem po- djetju pozanimal, koUko bi takšno pleskanje .stalo in v kakšnem času bi mu stano- vanje preplesifcali. Brez ra- čunskega stroja so takoj iz- računali znesek: 32.'W0 Sdin, seveda, samo za delo. Tako je A. P. stopil do sivojega soseda ter ga -vpra- šial, če bi mu morda on ho- tel pwepleskati stanovanje. »Zakaj pa ne?« je rekel ta. »Prepleskal sem že veliko stanovanj, pa bom še tvo- jega.« »Koliko pa bo -vsaj približ- no zmeslo vse skuiiaj?« je vprašal A. P. »Nič ne skrbi. Kupil boš barve, z delom bova pa že najredila, da bo obema prav.« In sosed pleskar se je lo- til ple&kanja. Delal je tri dni, kar je bilo natanko toliko, kot bi potreboval pleskar iz podjetja. Svoje delo je opra- vil solidno, tako da bi bUe lahko celo stene zadovoljne. Ko pa je delo opravil, ga je bilo seveda treba plačati. »To bo pa stalo...« je rekel in se popraskal za ušesom. »Kar računaj! Delal sem 27 lu* v popoldanskem času. Če do- bim za normalno uro 800 din, za nadiiiTO pa sto odstotkov več, tebi pa jo zaračunam s petdeset odstotnim popu- stom, bi to 2inesilo 27 krat 1200 din. To je skupaj 32.400 din.« A. P. se je od velikanskega presenečenja skoraj zasmejal. Ni mu šlo v glavo, kako je mogoče, da mu je sosed obrtnik naredil pleskarsko uslugo za isto ceno, kot bi mu jo naredilo tudi pKKljet- je. »Ti ni kaj prav?« ga vprašal sosed. »O, i>rav, prav!« je odvrni A. P. »Le to pravzaprav ra«; misijam, da nisem zdaj ""j na boljšem. Toliko bi plačal tudi podjetju.« »Zakaj pa podjetju? Ali " nisem jaz pr^v tako pr^P^ skal stair.ovainja? Jezil ^' lahko, če bi bilo podjetje nejše. A, kot vidiš, ni!« Pa je bilo na koncu o^ prav. A. P. je bil zadovolj^ s stenami, sosed pleskar s plačilom. Če bi A. P- ^ števal, da bi mu lalako zaračunal tudi več, je biti še celo zadovolje.n- prihodnjič se bo pieska^^J lotil reje kar sam. ^.^^ Dopisujte v vaš tednik 26. sept. ŠMARTNO OB PAKI: Niso brez problemov irtno ob Paki povezuje ^ive strani asfaltirana ce- ^. v eno smer proti Šošta- ^' jn Velenju, v drugo pa ^foti Savinjski dolini in Ce- L Tudi železnica popelje lipartčana v obe našteti sme- : Ijoodne prometne zveze so gdvomno prispevale, da si je precej ljudi iz šmartnega in ^cliških zaselkov, kjer živi ^ kot 2300 ljudi, poiskalo j|gla v razvitejših središčih. ysaj več kot 400 ljudi se vozi jli hodi na delo v Šoštanj, jelenje, Žalec in celo v Ce- jjg. Natančnega števila niHče ne ve. Vsak dan se ljudje vračajo J svoje Šmartno in tu prebi- jejo preostanek dneva; vsak- jg kajpak na svoj način. Ne- koga zaposli zemlja staršev, Iji sta omagala v močeh, dru- ,i si gradi hišico, tretjemu jstane več prostega časa za jelo v gasilskem društvu, v draniski sekciji ali v kateri ud razvejanih dejavnosti mla- dinske organizacije. pa tudi brez problemov ni- so v šmartnem ob Paki. Lju- ijje okrog krajevne skupnosti jih poznajo do potankosti, vi glavnem pa so to problemi j komunalnega značaja. Najhu-j je je, seveda, s kanalizacijo. ; Vse hiše imajo vodovod in tako je precej odpadnih vo-. da. Ko so leta 1964. delah vo- dovod, bi kanalizacija veljala • U milijonov starih din, vtem ko bi sedaj za realizacijo na- • 6rta potrebovali precej več. Nerodno je zlasti to, ker v nižinah ob malce večjem dež- ju talna voda onemo,goča vsa- kršen odtok odpadnih voda. S prispevkom od mestnega zemljišča kanalizacije še dol- go ne bi mogli urediti in zato edino pričakujejo sredstva v oblilajmo,.na učne re- zultate. VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE SNEŽNO ^ELO ROČNO PRANJE ZA STIXOVE KUHINJE SE ZANIMAJO PO VSEJ DRŽAVI ■v Cez tri tedne model 68 Letos razstavljajo na sedmih sejmih Delovni kolektiv velenjskega pKXijetja Stbc je med tistimi, ki se tudi sredi reformnega obdobja lahko pohvalijo z za- dovoljivim prodorom na jugo- slovansko tržišče, še več; po- hvalijo se lahko celo s tem, da so njihovi proizvodi — raz- lične kombinacije kuhinjske- ga pohištva za srednje in zah- tevnejše kupce — zelo iskani. Svojo proizvodnjo imajo vna- prej prodano za nekaj mese- cev. To dejstvo pa vodstvo kolektiva ne uspava, da ne bi tudi v teh prijetnih trenutkih skrbeli za vnaprej — za nove modfele. Zavedajo se, da je treba potrošnikom pokazati in nuditi nove možnosti oprem- ljanja. Leto 1968. pomeni - nedvom- no kvantitativen in kvalitati- ven napredek v osvajanju ju- goslovanskega tržišča. S svo- jimi številnimi izvedbami ku- hinj je velenjsko podjetje le- tos sodelovalo že na 6 sejmih. Kot vsako leto sem, so tudi letos razstavljali na pomla- danskem zagrebškem velesej- mu, potlej na sejmu tehnike v Beogradu, na skopskem sej- mu, te dni na jesenskem za- grebškem velesejmu, na po- murskem sejmu v Gornji Rad- goni, pa v umetnostnem pa- viljonu v Slovenj Gradcu in čez nekaj dni na obrtnem sej- mu v Celju. Udeležba na sejmu v Skop- ju je pt>djetju odprla make- donsko tržišče, kjer doslej velenjskih kuhinj niso pozna- li. Prav tako je sejem tehni- ke v Beogradu pomenil za Stix prodor v beograjske tr- govine s pohištvom, »življe- njsiki« prostor se je s tem kaijpada precej razširil, pa če- prav podjetje trenutno ni kos vsem naročilom. Na nedav- nem jesenskem zagrebškem velesejmu so prav tako imeli svoj sejemski prostor in tu pokazali sto tisočem jugoslo- vanskih kupcev mimo doseda- njih modelov kombinacij ku- hinjskega pohištva še najno- vejši model sodobne kuhinje 69. Bistvene lastnosti so kaj- pada barvne kombinacije, ka- kovost in estetska oblika. Za- nimanje kupcev kot tudi tr- govske mreže je bilo izredno, pa ne le za model kuhinje 1969, pač pa tudi za doseda- nje modele, npr. model 68, ka- terega ena izmed kombinacij je tudi na pričujočem posnet- ku. Nekatera trgovsika pod- jetja so za novi model kuhi- nje zahtevala ekskluzivo v prodaji, kar je nedvomno pri- znanje poselMie vrste. Prva serija kuhinj model 69 bo čez tri tedne že na tržišču. Pod- jetje bi kajpak lahko prodalo že v teh mesecih znatne ko- ličine novega modela, vendar ima obveznosti do trgovine še za dobavo modela 68. Sled- nji, kot vse kaže, ne bo šel tako zlepa s proizvodnega programa. P. K. MOJSTER ŽELEZA Vinko Blaj iz Petrove »kuje« že deset let Pri nas je še precej ljudi, ki se ukvarjajo z umetno obrtjo, bodisi da jim je izdelovanje predmetov samo ko- njiček ali priložnostno opravilo, bodisi da so v svojem delu našli trajni poklic. Kolikorkoh jih je, industrijska proizvodnja še vedno ne more tekmovs.ti z njihovimi ro- kami. Mednje sodi Vinko Blaj, umetni kovač iz Petrovč. Svojo delavnico ima v pro- storu lesene stavbe za resta- vracijo. To je majhen, skro- men in nekoliko temen pro- stor, natrpan s pločevino in železjem najrazličnejših ob- lik. Iz!pod stropa visijo sta- rinski lestenci in drugi pred- meti, ki so jih prinesli lastni- ki, da b; jih mojster popravil. Tu so prav tako že dokončani predmeti, kot kovane kljuke za vrtna vrata in ključavnice, svečniki, okviri za ogledala in drugo. V desetih letih, kar se kot s popoldansko obrtjo ukvarja s kovačijo, je naredil toliko izdelkov, da jih ne bi mogel prešteti. In večina med njimi prav nič ne zaostaja za tisti- mi, ki prihajajo iz Krope. Za svoj največji uspeh, ki ga je veljal tudi največ dela in tru- da, šteje 45 garnitur okovja za skrinje, ki jih je tedanji celjski LIP izvozil v Ameriko. Primerek takšnega okovja iz nerjavečega železa, v katerega so vdelani folklorni okraski, še hrani in ga je razstavil tu- di pred dnevi v Žalcu. »Dela mi nikoli ne zmanj- ka,« je rekel, »in vse sproti prodam, seveda pa ljudje ne vedo, koliko časa je treba vlo- žiti v kak predmet. Dobil sem tudi naročilo za velik leste- nec, ki F>a ga nisem mogel sprejeti, ker zanj ne bi dobil toliko, kolikor bi bil vreden. Za dva meseca trdega dela bi dobil kakih 170 tisoč starih dinarjev, od tega pa je treba odšteti 38 odstotkov davka, kolikor ga plačujem.« Sploh pomeni davek, kot meni Vinko Blaj, pri tako za- mudnem delu največji pro- blem ali vsaj nekoliko preti- rano dajatev, kajti onemogo- ča še tako pošten zaslužek. Navsezadnje pa mora preživ- ljati štiričlansko družino. dhr 26. sept. 1968 NA OATKO Podražitev kruha v četrtek se bosta sestala oba zbcra skupičiaie občine Šmarje pri Jelšah. Tobopn'a seja po poletni počitnicah in na njej bodo obravnavali ne- kaj zanimivih vprašanj, pred- vsem pregled izvršitve pro- računa za prvih osem mese- cev in predlog odloka o po- višanju cen nekaterim pre- hraimrasnim artiklom. Pred- vsem pred'videvajo zvišanje cen kruhu, olju in mleku, na zahitevo proizvajalcev teh artiklov oziroma vsklajevanje cen 7. drugimi občinami. Tečaj higienskega minimuma Delavska univerza v šent- ■ juiPju bo jessni znova organi- zirala tečaj higenskega mi- nimuma, ker je v Šentjurju še približno šestdeset ljudi, ki na svojih delovnih mestih potrebujejo ta tečaj. Hkrati s tem pa bodo or- g^niizirali tudi teoretični po- uk za vozi'ke kandidate. Lokostrelci v Ljubljani v nedeljo so imeli tabor- niki v Ljubljani republiško prveciStvo v lokostrelstvu. Tekmovanja so se udeležile fcudi tri ekipe iz Rogaške Sla- tine. Tabornice so bile uspe- šnejše od svojih fantovskih vr.stnikcv. Za:vzele so drugo mesto v svoji skupini, zma- gale pa so tabornice iz Mute. Na prvenstvu so ne;kateri dr- ži-vni reprezentanti v loko- strelstvu iz Zagreba prikazali športno streljanje s tekmo- valnimi loki. Pomoč pogorelcem Dela na pogoriščih v Stoj- nem selu različno napreduje- jo. Nekateri so že naredili plo^ščo, drugi so še daleč do nje. Vsi upajo, da bodo pred zimo pod streho. Zadnjih šti- rin.ajst dni sicer niso imeli mnogo pomoči od zunaj, ven- d'.r pa so precej naredili zla- sti v d:eh, ko so prišli na pomoč delavci celjskega In- grada ;.z iz zdravilišča v Ro- gaiški Slatini. Še za dve so- b:t.i, in nedelji imajo obljub- lj.e.no pomoč iz Celja, v to- rek in sredo pridejo zidarji Sp .osnega gradibenega podjet- je, v Rogaški SLatini. Orgč^.nizTatprji pomoči pogo- relcem pa še vedno nemočno ugotavljajo, da domačini vse pK^več čakajo na zunanjo po- moč, sami pa ne storijo to- liko, kolikor bi lahko z last- nimi silami in sredstvi, ki so jih dob li od vsepovsod. Ki?'že, da so nekateri mnenja, ds j.'m je družba dolžna pciKj staviti domove. PLANINA SE OBNAVLJA — Planina, tisti kraj, kjer so se pred več kot dvajsetimi leti do.gajale hude bit- ke, počasi dobiva drugačno, lepšo /AUianjost. Občani zbirajo denar za novo šolo, gradijo in urejajo vodo- vode in ceste. V jeseni bo trgovsko podjetje i\Ierx odprlo novo samopostrežno trgovino. Lani so dobili nov gasilski dom, ob katerem bodo uredili športno igrišče. Vse je resnično v znaku obnavljanja. LETOŠNJA SEZONA V ROGAŠKI SLATINI UGODNEJŠA OD LANSKE Vedno več domaćih gostov čeprav muhasto vreme ne poleti ne v cem času, ko je že jesen, turizmu ni naklonjeno — to pa velja tudi za zdraviliški turizem, bodo rezultati letošnje sezone v Roga- ški Slatini precej ugodnejši od lanskih. To je v pogovoru povedal ravnatelj zdravilišča Joško Lojen. V letošnjih osmih mesecih je bilo namreč tu 132 tisoč (2 odstotka več kot lani), v zdravilišču pa 52 tisoč nočitev (17 odstotkov več kot lani). Računajo, da zasebniki niso prijavili kakih ; 4—5 tisoč nočitev. Takšen uspeh pa zdravili- ško turističnih in drugih de- lavcev ne preseneča in ga pripisujejo predvsem sodob- no opremljeni novi terapiji, ki sicer zaradi restrikcij ni odprla vrat vsem tistim, za katere je bila grajena, pa za- to v večji meri privablja tuj- ce. To sezono, ki se še ne bo kmalu končala, saj imajo zmogljvcsti precej zasedene do konca oktobra, je bilo med obiskovalci Rogaške Sla- tine največ Italijanov, Nem- cev in Avstrijcev, od doma- omo'v pa precej iz Hrvatske. Po besedah J. Lojena je zla- sti piozitivno bo, da je vedno več domačih gostov, o čemer govori podatek, da odpade nanje 50 odst. vseh letošnjih nočitev. Hkrati se podaljšu- je doba bivanja (lani 7,4, le- tos 8.4 dni). V zdravilišču si prizadevajo, da bi tudi sezono podaljšali čez zimo, kar bo morda omogočila uvedba shujševalne kure po že izde- lanem programu, ki vsebuje najsodobnejše dosežke s tega območja. Bolj kot na obisk gostov so neugodne vremenske raz- mere vplivale letos na pro dajo vode. Sicer je to po mnenju J Lojena posledica nesmotrnega povečevanja ju- goslovanskih zmogljivosti, kajti te presegajo tržne po- trebe za kakih 50 milijonov litrov letno- Kljub temu ima v perspektivi največje mož- nosti plasmana Donat, ker je po kemični sestavi kvali- tetna voda, ki jo bo trg- še vedno iskal. V Rogaški Slatini, ki se uveljavlja predvsem kot zdra- viliški kraj. nameravajo v kratkem združiti obe doslej ločeni dejavnosti — zdravili- ško turistično in gostinsko turistično, o čemer so že iz- delali elaborat, že prihod- nji mesec bodo o tem raz- pravljali v kolektivih. Menii- j6, da bo integracija povsem uspela, saj ,so prednosti očit- ne, razen tega pa je Rogaška Slatina celota, ki je ni mo- .goče deliti. To bo poleg ve- dno večjega deleža, ki ga da- jejo za reklamo in propagan- do (letos 2 odst. celotnega prometa ali 40 milijonov sta- rih din), gotovo pripomoglo še do večjih uspehov. dur NLLREJENA IGRIŠČA — Športi z žogo so med mladimi povsod priljubljeni, le da imajo eni drugačne možnosti kot drugi, da v teh športih tudi resnično uživa- .10. otroci v Šentjurju se morajo za sedaj poditi za žogo še po neure- jemh ignscih, kot .ie tole rokometno, obleko pa obešajo, kar na deske bližnje ropotarnice. Foto. T. VrabL PONESREČENI INTERVJU V SLOVENSKIH KONJICAH: \i vsak medenjak pravi medenjak Iz raznobarvnih črk, ki spominjajo na lecet in ncvo- letne kekse, je sestavljen iz- vesek medičarne Pisanec V' Slov. Konjicah. Obledel listič na vratih pove, da je vhod v medičarno zadaj, kar daje slutiti, da obrt ni več v to- likšnem razmahu kot je bila še pred leti. Ime Pisanec namreč poznajo po vsem ši- rokem konjiškem in pohor- skem območju. Medenjak! in vinsko pecivo po starem, menda iz Gradca prinesenem receptu, so dolgih štirideset let u,gajali preprostim slado- kuscem v domačih gostilnah in vinotočih. Zdaj medičar Pisanec ne potrebuje nobene reklame več To mi je dal jasno vedeti, ko sem mu ra- zložila, da bi ga rada pred- stavila bralcem C- tednika. »Pustil sem obrt, nima po- mena, da me dajete v časo- pis. Več kot sedemdeset let sem star in danes je veliko mlajših, spoisobnejših, kd vam bodo hvaležni za tako pobu- do!« »Z majhno pokojnino 24 ti- soč starih dinarjev, pa se ni dalo shajati,« je pristavila njegova življenjska drvižica. »Zato sem vzela popoldansko obrt, tako za sproti.« In iz- pod njenih spretnih prstov je začelo leteti na desetine krožcev, ki bodo jutri mede- njak!. Iz- stare, velike peči je pri- jetno dišalo. Vztrajala sem, pogoltnila odpor proti vsilji- vosti in spet viprašala: »Ljudje hvalijo vaše peci- vo. Ste recepte res prinesli iz Duma j a?« »Kaj pa še! V Gradcu sem se iziičil. Tam smo pa res pe- kli čudovite stvari! Pa pri- dejo zdaj tamkajšnji ljudje in hvalijo moje pecivo. To me včasih čudi, saj pri nas v medičarstvu ni perspekti- ve. Sicer pa — zdaj bom za- res utihnil- Saj boste sicer kar napisali ta svoj intervju!« Všeč sta mi! Vdihavam vonj po orehih in medu te.r poskušam ugotoviti, koliko kilometrov testa sta že iz-va- Ijala v teh več kot širidese- tih letih svoje sladke obrti, koliko malih otroških ust sta že na.smejala s svojimi me- denjak!. Potem se zalotim, da me na tihem jezi, ker moji medenjak! niso nikdar taki, kakor ti-le v košari. Si- cer pa, kam bi prišli, če bi bili redki poskusi lahko kon- kurenca skoraj pol stoletja d€lgi praksi? »Ej, kakšna sva! Niti stola vam nisva ponudila,« obžalu- jo Pisančeva žena. Izgovorim se na temno krilo in iščem besed, da bi ju omajala. »Vegite Jtaj? V.pekarno poj- dite. Tam zdaj tudi izdeluj^ 1 jo vinsko pecivo po mojto|i receptu,« mi predlaga neuklonjivi sobesednik » s tem položi v usta poslej nje vprašanje: »Pa ste zadovoljni s ten kako nadaljujejo vašo traj cijo?« »O. smo. Sprva sicer vAlti lo -vse v redu, zdaj pa so g zares potrudili. Vaja ^ mojstra,« me potolaži Pigj^ čeva žena. Ko odhajam, odnašam sabo prijeten vonj, pa po^ bo dveh priletnih, vitabj ljudi, ki pod varstvom svo) ga Iz raznobarvnih črk. \ spominjajo na lecet in novi letne kekse, sestavljenega j veska, dodajata svoj prisp vek k našemu zadovoljstv Kako sta že rekla?! Malo ve ali malo manj sladkorja, d bodo tudi moji meden jaki. redu?! 9 Uspela krvodajalska akcija v Rogaški Slatini v sredo je postaja za tran- sfuzijo krvi celjske bolnice odvzemala kri v Rogaški Sla- tini. Rdeči križ je naredil močno propagandno akcijo v delovnih kolektivih, zato se je prijavilo precejšnje števi- lo krvodajalcev. Vseh je pri- šlo preko osemdeset. Med njimi je prednjači! Franček Krhlanko iz Rogatca, ki je doslej oddal kri že štiriintri- desetkrat. Kaže, da se mnogj zaveda- jo, kako važno je imeti do- volj krvi na zalogi, saj nas nesreče vselej spremljajo ir^ dostikret je potrebno za uspešno operacijo po več lit rov krvi. Pomembnosti te humane akcije se zavedajo tudi v nekaterih delovnih or- ganizacijah, saj so dali kn'o dajalcem plačan prost dan. Dopisujte v vaš tednik Smarčam so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo, da ime Šmarje ne pri-' haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile\ <>tam gor pri svetem Rok' še gaurce sini' pa taj« z dobro žlahtne trtico šmarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na de-l belo ne bi potegnili, če so potegnjem,\ noično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli«. \E VERJEMITE SMARCANU NJEGOV- DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE-i ČERA! \ TO ZGODBO PRIPOVEDUJE PEPI SMEH: Izvozne vrbovke Smehova mama, ki je bila navajena, da so se ljudje oglašali v hišo za marsi- kaj, tokrat pa le ni razumela, kaj hočejo trije fantje iz okolice Podčetrtka od sina Pepija. Ni mogla takoj razumeti zakaj bi bil sin »šuft«, ki hoče vse sam pobrati in ne privošči ljudem zaslužka. Posvetilo se ji je šele, ko je videla, da so fantje za dokaz kazali na moža, ki je v potoku pred Smehovo domačijo čistil vrbovje, ki je prej zastiralo pogled na železniško postajo. Pokojni Maks Medved, mlinar iz Pod- četrtka je imel tiste dni pred kakšnimi dvanajstimi leti vehko dela. če je le ute- gnil, se je odtrgal od vreč in kamnov ter skočil na kolo. Oglasil se je zdaj pri tem, zdaj pri onem. Včasih je vzel v roke i udi naročilnico in zapisal novega družabnika. Sledila so ponovna opozorila: — Toda glej, da bodo šibe pravilno kalibrirane. Imeti smejo od 8 do 12 mi- limetrov debeline, ker šibe lupijo s stro- ji. Podjetje »Vrbopromet« iz Titograda zavrne vso pošiljko, če mere ne bodo ustrezale. — Brez skrbi. Bo že prav. In cena drži! 30 dinarjev za kilo? Ljudje so si ob Sotli tisto pomKd. ko je sok poganjal v vrbove veje novo živ- ljenje, obetali dober zaslužek. Vrbovine je ob Sotli in rekah na pretek in če « lubja delajo najlon, potem bo trgovina cvetala, kajti najlon je takrat na veliko vznemirjal ljudi, zlasti še nežni spol. Ne- kateri so sicer dvomili, drugi so čakali, kdaj bodo začeli nabirati vrbovke tisti, ki imajo o vsem prvo besedo, nekateri pa so jih tudi skrivaj nabirali in nama- kali, kajti vrbovke so, tako je bilo re^*; no, morale biti sveže. Naposled se že ^ vedelo, kdo bo prevzemal šibje, bo '° Reinir iz Podčetrtka al! pa^fPepček Snien iz Mestinja. (Oba si avtorstvo za po'*" gavščino delita). Pa so se dnevi le prehitro odmiJ^'^'' in tisti najbolj zavzeti so začeli priga^J^' ti, kajti vrbove šibe so se starale, če enkrat lubje priraste na les, ga tudi makanje. več ne odmoči. ... Tako se je potem zgodilo, da ^ tisti trije prišli v Smehovo gostilno ' pestili Pepija, češ, da ni iskren, ko ?^ vori, da on nima z vrbovkami nič ^ opraviti. Kako bi mogli verjeti, če je pred njihovimi očmi v potoku P' Smehovo domačijo nek možak vneto ^ stU vrbove veje. Bi vi ne podvomili? Zapisal JURE KRAšOVEt' 26. sept. 19^^ POPOTOVANJE S CEIJSKIM »IZLETNIKOM«: inuta molka v Dachauu ejšnji teden je bila v Dachauu, zloglasnem nacistič- ^^ji taborišču, velika spominska komemoracija ob od- •tju spomenika dachauskim žrtvam. Svečanosti so se "beležili tudi nekateri Celjani, ki so z »IZLETNIKOVIM« "^gj^manom potovali v daljni Dachau. V štirih nadaljeva- vam bomo posredovali vtise in zanimivosti s te poti. ToKrat smo vam pripravili zapis o Dachauu in spomin- \\h svečanostih. «achau, ta zloglasni kraj, -o trpeli in umirali de- i. je skoraj v celoti ,ail svojo nekdanjo po- ■■mq. Ni več takšen kot je *fjjekoč, manj strašen je, vendar človeku zastaja fij ob pogledu na objekte, še stoje, ob spominu na ^'tiste strahote, ki so jih ^^■e prestali na tem kraju. \je!idanjih barak ni več. 'jjje samo še betonski teme- ter posebne betonske plo- ^ na katerUi so izpisane :;evilldr.eb,ia. Vdžn'a r<>di)ia(i svo.ie kras-it" in se ustavi'o n>-,.ji še ta- ko občutnimi i/datk«. V a novj^t- kii t et'eaa div! nas V vod>c v Veroni non-lial niinm o^piimne- Ka amfit»*nn k rofstni b'šs n'<'ne<'!> nhi/-- valea Romen dalie k io^n'škemu si'.'Inu iz do^e >!-iVvi7ie''e kier So »nreobračali čarovnice* k prangerjii ob katerem so »Zdra- vili« vcine vohune, h Voznemu znamen.iu in Se in še , , Va poti po seve no-italijan.ski nižini smo se ustavili S«> v Pado- vi in si ogledali veličastno bazili- ko Sv .Antona Padovanskega. k.ier smo srečavali turiste in romarje najraaiičnejših narodnosti. V ka- peli zakladov sedi pater ob skri- njici za milodare. >Iimogrede .i« ugotovil da smo tu.ici, vprašal »CROATE?« in nam iz očil vodič po baziliki« tiskan v srbohrvat- skem in slovenskem .jeziku . . . Zadnji daljši postanek ,je bil v Benetkah, k.ier so izl tniki obi- skali Markov tig in druge zname- nitosti ob njem. Že v mraku smo Se mimo Trsta vračali proti do- mu. JANKO PRISLAN ODMEVI NA NAŠE PISANJE Slepomišenje okrog atomskih toplic I v DELU in CELJSKEM ^NIKU je zopet sproženo r^-a-šanje atomskih toplic v ;*:etrtiku. Zadevo poznam ''I samega začetka — po 10 sem si pa pred par ted- * Po-novno ogledal ta kraj ^ tedanjo ureditev in de^m- ^ Turističnega društva v četrtku, ki te »toplice« ":3''!ja. je, da ti prizadevni polni idealizima in re- hotenja, a ta zapušče- iel naše lepe pokrajine, ('ne s pridodnim boga- niso našli pravočas- povsvod potrebnega ra- i!oja in posluha — ne finančnem pogledu — tudi v intenzivnem so- , ':iju s potrebnimi stro- ■"•tiinii službami. . ^^'e zadostujejo samo »ogled- ^ "komisije«, pa če so še ta- ^ strokovne, dobronamerne [j^^merodajne«, če ostane kon- ^ fezultat samo v zapisku ^ Vse ostalo pa je prepušče- |jj Pf>sameznim domačinom, H-^ se poleg svojega red- ^ dela posvetili temu, za tu '^^i tako važnemu objek- ij^ko se vleče ta zadeva ^^zone v sezono že dolga ^l^' '^e da bi se končno ure- ij^jsaj najnujnejše in s tem W^oijilo osnovnim zdravst- i j^^Jft higienskim predpisom, fj^^ati se mora, da je Tu- društvo kljub vsem težavam storilo zelo veliko, saj so vorelce večkrat preiska- ni, zgrajena nekateri objekti, izdani so bili lepi prospekti, urejena sikrb za najnujnejše nastanitve in prehrano, skro- men bazen, kopfflne kadi tuš itd. No, vseeno je prišla pre- poved za nadaljnje delovanje, k sreči proti koncu sezone, tako, da bo škoda le manj- ša, razočaranje čakajočih pri- šlecev pa je nujno pomiriti. Ni pa zameriti sanitarnemu inšpektorju, ki je kot pristoj- ni strokovni organ ravnal pra- vilno. Krivca ni mogoče iska- ti izključno v Turističnem društvu, morda bi se prej lahko reklo — da so krivi tu- di drugi organi in organiza- cije tega predela. Da se pa za bodočo sezo- no v »atomskih toplicah« le bolj pripravijo, da ne bo ovi- rano delovanje, pa je nuj- no, da se že sedaj začno pri- prave v tkzv. mrtvi sezoni in sicer: 1. pripraviti je treba mini- malni razvojni program v ok- viru dejansko razpoložljivih finančnih sredstev, 2. prvenstveno je potrebno urediti higenske potrebe, t.j. zdravniško ordinacijo, ordina- cijo s čakalnico in zagotovi- ti nujno potreben strokovni personal ^ i -dravnii^a - ms- dicinsko sestro — bolničarko , — ki bi bili seveda občasno honorarno zaposleni. Jasno je, da sem spada tudu nujen in- strumentarij, t. j. slično kot imajo manjše zdravstvene po- staje, • 3. urediti kopališko službo, "t. j. kdo, koliko časa in kje Lahko koristiti vodo po zdrav- niškem navodilu (bazen, ba- nje, pitje), 4. ureditev evidenc in sii- cer o obiskovalcih, o potre- bah, načinu poslovanja, o bla- gajniškem, knjigovodskem in računovodskem poslovanju ter ustrezno solidno propagando, 5. pritegniti k realnemu so- delovanju vse zainteresirane in merodajne s konkretnimi zadolžitvami in postavljenimi termini izvršitve, 6. z ozirom na to, da je se- danja lokacija začasna, zara- da povodnega terena, urejati objekte samo tako, da bodo prenosni in uporabni za no- vo lokacijo, 7. za tekoče obratovanje in instalacije najeti posojila, event. razpisati prostovoljno posojilo itd., seveda pa ne pozabiti tudi na dotacije in prostovoljne prispevke pod- jetij. Vse navedeno od tč. 1— 7 .se lahko realno izvrši za pri- hodnje leto. Ostalo pa bi bi- lo prostovoljno delo in pa pomoč JLA, ki ta delovni pri- spevek ne bi odklonila. Med tem pa je seveda pričeti s pripravami dolgoročnega načr- ta, preselitve itd. Na koncu bi še dodal, da je treba čimpreje urediti »status« »toplic«, t.j. ali je kopališče, ali zdravilišče, ali pa oboje. Poglejmo pa malo v zgodovino in se zavedajmo, da so vsa majhna, pa tudi največja kopališča in zdravi- lišča začela skromno in po- časi ne «a)Tio nr: nas, temveč tudi povsod drugod v svetn. »rftt ZA LJUBITELJE NARAVE Saintpaulia Pri nas je bolj znana pod imenom afriška ali pravilneje usambarska vijolica — po Usambarskih gorah v vzhodni Afriki. To ni prava vijolica. Čeprav jim je po cvetju po- dobna, je botanično bolj so- rodna z gloksinijami. Poleg vijoličasto obarvanih, ki so najbolj razširjene, so znane tudi bele in roza. Cvetijo skoro vso leto. Zla- sti močne, košate sadike so neumorne, zato izbiramo pri nakupu čim večje sadike. Se- veda so pomembni tudi osta- li vplivi. Zahteva senčen, toda svetel prostor. Za direktno sonce je občutljiva. Pod vpli- vom direktnih sončnih žarkov listje porumeni v obliki ne- pravilnih peg podobno kot pri zalivanju z apneno aii premrzlo vodo. Pozimi naj tem^peratura ne pade pod 14" C. Zalivamo sa- mo z deževnico, ker trde vo- de rastlina na daljše razdobje ne prenašajo in običajno shi- rajo. Zalivamo redno, toda zmerno samo toliko, da rast- line uspevajo in cveto. Pri starejših košatih rastlinah brez škode odstranjujemo zu- nanje listje ter odcvetelo raz- cvetje. Večje sadike lahko raztrgamo pri presajanju, ki ga opravimo vsako spomlad. Sadimo v rahlo mešanico li- stovke, šote in stare gnojev- ke. Mešanica mora biti kisle reakcije, zato je najbolje, da nabavimo potrebno prst pri vrtnarju. Med letom rastline dognojujeino z gnojili, ki so fiziološko kisla, kar pomeni, da ne vsebujejo apna. Gobe na razstavi Minuli ponedeljek je mi- kološka (gobarska sekcija) slovenskega prirodoslovnega društva v Celju pripravila v dvorani zveze kulturno pro- svetnih društev v Gregorčiče- vi ulici doslej 5. gobarsko razstavo. Tu so prikazah 100 vrst različnih užitnih in neu- žitnih gob, ki rastejo v go- zdovih okrog Celja. Razstava je imela poučen pomen za vse tiste, ki se zanimajo za nabiranje gob. Poznavanje gob je namreč neprecenljive vrednosti, saj si samo tedaj lahko privoščimo ob uživanju gob izredno veselje. Užitne gobe rastejo skozi vse leto in zato ni treba čakati samo na jurčke in lisičke. NA KRATKO Nadalje izpopolnjevanje uslužbencev z željo, da bi še' bolj us- posobili uslužbence občinske uprave, je kolegij oziroma svet delovne skupnosti občin- ske skupščine sklenil organi- zirati stalne oblike izobraže- vanja. V ta namen bodo v kratkem začeli s serijo pre- .davanj, ki jih bodo obisko- vali vsi delavci občinske uprave, dvakrat na teden. Na seminarjih naj bi uslužben- ci spoznali tudi delo sosed- njih oddelkov in referatov. —n— 80.000 za kmete — borce Tudi leto.s bo za popravila sta- novanj hrastniškili borcev-kmetov na voljo 80.000 din. Odborniki obč'Rske skupščine so na zadnji seji soglasno osvojili predlog za na.H'tjt- k edita v višini 40.000 din pri lubljanski kreditni banki in hranilnici. iOMm pa bo dal na razpolago R publiš^^i odbor Zve- ze združenj borcev NOV Slove- niji-. Denar za popravila stano- vanj ho razdelila posebna komi- s'.»a. Odlaganje smeti na odrejeno mesto \ Hrastniku so že dalj časa ugotavljali vrsto nerednosti pri odlaganju smeti. Zato so pred kratkim ustanovili posebno komi- sijo, ki si ,ie ogledala vsa dose- danja odlagališča in mesta za lo- kacijo novih odlagališč. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve .je predla- gal občinski skupščini novo lo- kacijo 7.a odlagan.ie odpadnega materiala iii sicer na levem bre- gu -Save v Fodk nicah. Na levem bregu Save, nad .savskim mostom smejo posU-j odlagati samo zem- ljo in kamenje. S tem so prepo- vedali odlagati smeti pri delovni • organizaciji >>Si'a.i« j Priprave na občne zbore sindikata Te dni bodo v Hrastniku zač;_- li s pripravami na letošnje obč- ne zbore, ki jih bodo zaključili Pf) možnosti že do konca tega le- ta ali na,jkasne.ie do januarja 1969. Občinski sindikalni svet na- mtrava sklicati konec sjptembra poseben seminar 7.a člane vodstev sindikalnih aktivov. Na njem bo- dt> razen o izvajanju akcijskih planov govorili tudi o vsebinskih in kadrovskih pripravali na letne delovne dogovore sindikalnih or. ganizari! —a Razgovor o pripravah na proslavo iO-letnice KPJ 1* ed kratkim so se v Zagorju sešli Olani koordinacijskega od- bora ol>činskih svetov kulturno- prosvetnih organizacij Hrastnika, Trbovelj. Zagorja in Litije. Na sestanku, udeležili so se ga tudi predstavniki Republiške zveze kul- turnoprosvetnih organizacij Slove- nije, so govo ili o pripravah na proslave v poča.st5tcv 50-obletnice ustanovitve KPJ. ki jih bodo pri- pravili v revirjih. Na sestanku so predlagali več izvirnih ide.j_ o pro- slavi t.ga pomembnega jubileja, o čemer bomo podrobneje poro- čali v naslednji številki našega gla.sila "•očasno zbiranj«" denarja Po predvidenem planu, bi mo- rali do konca leta 1968 zbrati v Zagorju ob Savi od delovnih or- ganizacij, ki imajo svoj sedež na <>bmočju občine Zagorje ob Savi okrog 320.000 din. Do konca juli- ja letos pa so zbrali na poseb- nem računu .samo 88.000 din. Na zadnji seji občinske skupščine so ugotovili, da vrsta delovnih o ga- niBacij še sploh ni podpisala us- treznih pogodb s skladom za pre- urejanje in novogradnjo šolskih prostorov. Nekatera druga pcdjet- ja pa. ki so lo storila, kasnijn s .svojimi prispevki. Upravni od- bo ■ sklada je sklenil pozvati vse kolektive, na i po možnosti ne od- lašajo s temi \'plačlli Dve smrtni žrtvi Pred kratkim se .je v središču Zagorja, na Kidričevi cesti pri- lietila doslej najhujša prometna nes eča v tej revirski občini. Vo- znik osebnega avtomobila, fiat 750, je nekaj po polnoči vozil ta- ko naglo, da ga je na ovinku za neslo na levo stran cestišča, po katerem je v tistem hipu pripe- ljal tovorn,iak. Trčen.ie je bilo tako silovito, da sta sopotnici v osebnem avtomobilu Štefanija (iodec in Jusla Kavčič, obe iz Trbovelj, zleteli z vozila. Prva Je bila na mestu mrtva, druga pa je podlegla poškodbam med prevozom v bolnišnico. Hudo ra- "JPn .je bil tudi voznik osebnega vozila, .škode je vrč kot za TP.OIMI din _n V Hrastniku živi precej bivših borcev za Severno slovensko mejo. Nekateri med njimi so še kar čili in zdravi. Zadnjič so se sešli na pomenek o tistih časih, ko so sodelovali tudi predsednik občinske skupščine in drugi S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V HRASTNIKU Priznanje za uspehe Na minuli seji skupščine občine Hrastnik so odborni- ki najprej govorili o predlo- gih za sanacijo kmetijske zadruge Dol. Po daljši raz- pravi so osvojili predlog sve- ta za industrijo, obrt in delo in sveta za družbeni plan in finance, ki sodita, da je fi- nansiranje posebne študije o možnostih in smereh nadalj- njega razvoja kmetijske za- druge Doi, ki bi jo pripravil ustrezen specializiran za'vod v danih okoliščinah neumest- no. Politično-izvršilna organa- sta namreč prepričana, da ima zadruga usposobljen stro- kovni kader, ki bo kos sesta- vi takega programa, ki bo ugotovil perspektivne možno- sti razvoja kmetijske dejav- nosti v občini Hrastnik. Pri izdelavi tega programa pa bi kazalo upoštevati realne po- goje sodelovanja kmetijske zadruge s kooperanti. Pač pa so odborniki sprejeli še do- daten predlog, da bi občinska skupščina zagotovila nekaj denarja za plačilo uslug even- tuelnim kmetijskim strokov- njakom od drugod, ki bi po- magali pri izdelavi take stu- dije. Odborniki so v razpravi o polletnem gospodarjenju hra- stniških delovnih kolektivov ugotovili razveseljiv porast proizvodnje, produktivnosti dela, povečanje izvoza, večji dohodek in delen jJf-i&^t osebnih dohodkov. Spričo tega so sprejeli priporočilo sveta za industrijo, cbrt in deio, da posreduje občinska skupščina posebno priznanje vsem delovnim organizacijam v Hrastniku za dosežene go- spodarske uspehe. Razen te- ga občinska skupščina pripo- roča vsem delovnim kolekti- vom, da do konca leta ure- sničijo vse svoje načrte in jih po možnosti presežejo. To je dejansko prvič, po uve- ljavljanju znanih ukrepe; go- spodarskodružbene reforme, da je občinska skupščina v Hrastniku sklenila posredova- ti kolektivom na njenem ob- močju priznanje za do.sežene i gospodarske rezultate. To pa je obenem tudi dokiz, da najvišji samoupravni organ v komuni budno sprem .ja go- spodarjenje v občini in .skuša vplivati na njegov nadaljnji razvoj. -a- .vAKO KAŽE Z NOVO KULTURNO SEZONO V ZAGORJU Novi zbori — stare težave Priprave na ustanovitev ireh novih pevskih zborov znova potrj.ujejo domnevo, da so se v tej revirski občini odločili za načrtne j šo vokalno vzgojo predvsem mladih "judi. V de- lavskem domu bodo sralne abonmajske filmske predsta- ve za šolske otroke — Razvo- ju resnične klubske dejavno- sti na poti še znatne ovire — Kako kaže z stalnimi abon- majskimi gledališkimi pred- stavami? Večjo pozornost kul- turnemu življenju na vasi. »Vesna« bo za novo sezono pripravila nov progrojn. Pra- vijo, da so vanj uvrstili sklad- be renesanse, klasike in ro- mantike, nadalje pred in po- vojne jugoslovanske in sio- venske avtorje ter končno narodne in umetne pesmi. Z novim programom bodo letos nastopali tudi v zagorskih okoliških vaseh, dogovarjajo pa se tudi, da bi obiskali ne- kaj delovnih kolektivov m jim neposredno v tovarnah pokazali, kaj_ zmorejo in zna- jo. »Vesna« bo predvideno ok- tobra nastopala v Beogradu, dan kasneje pa v Aleksincu. S tem bodo mladi vesnani vrnili obisk miadim pjunter- jem iz tega rudarskega me- sta, ki so se mudili v Zagor- ju za lanski praznik Repub- like. Delavski dom računa, da bo tudi letos razdelil o- krog 500 do 600 izkaznic za stalne abonmajske predstave za šolsko mladino. Izbor fil- mov vzbuja vtis, da bi radi otrokom pokazan resnično umetniške fUme. O nadaljnem razvoju klub- ske dejavnosti je znano sa- mo to, da jo želijo vsebinsko obogatiti. In doseči, da bi steklena dvorana ieiivskega doma še bolj služila svojemu namenu. Za ljubitelje odrskih dramskih del naj bi bila na voijo nekatera gostovanja celjskega gledališča. Vpraša- nje pa je, kje dobiti denar za ta gostovanja. Znova bi se kazalo vprašati, kje so vzrcki za to, da nekdaj aktiv- ni amaterji dramske družii-ie za zdaj še nimajo nobenih na- črtov za začetek študija no- vih gledaliških del? Kaj dela domača »Svoboda«? Čeprav so znane težave zavoljo po- manjkanja stalnejših virov finansiranja kulturne dejav- nosti, bi vendarle kazalo pre- učiti možnosti, kako v načrt- ne j šo kuiturno politiko vklju- čiti sindikalne organiza<:5ije? Znabiti bi kazalo nekoliko pobliže razmisliti o možno- stih gostovanj najbolj znanih slovenskih amaterskih kul- turnih skupin, zlasti gledali- ških in drugih. Končno bi no- vo kulturno sezono po vsej verjetnosti obogatili še neka- teri drugi nastopi, bodisi do- mačih ansambiov bodisi iz obeh revirskih občin. Čeprav so torej obeti za kulturno živ- ljenje v novi sezoni vsaj na nekaterih področjih očitni, še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za kontinuirano kul- turno tvornost v Zagorju ob Savi. -a- AKCIJA RK V HRASTNIKU Darovali preeej oblek in obutvf Na občinskem odboru RK v Hrastniku so se skrbno pripravili za nedavno akcijo zbiranja starih oblačil in obutve za potrebe vseh tistih ljudi, ki so v stiski, bodisi doma ali na tujem. Med drugim je občinski odbor RK naslovil na občane posebno pismo, ki ga je objavil »Steklar«, glasilo delovn<^a kolektiva Steklarne. V njem so podrobno obrazlo- žili pomen akcije in pozvali ljudi, naj pobrskajo po svojih omarah in darujejo vse tisto, kar ne po- trebujejo in je še primerno. Aktivisti Rdečega kri- ža so dva dni obiskovali hrastniške družine. Uspeh akcije je dosegel pričakovanja Rdečega križa, šte- vilni občani so ponovno dokazali, da želijo poma- gati svojim bližnjim, saj so nekateri darovali p>ač vse, kar so imeli odveč in čeprav ne preveč. Občin- ski odbor RK je preskrbel p>oseben prostor, ka- mor so vskiadiščili vsa darovana oblačila in druge predmete in jih primemo zavaroval. REFERENDUM ZA ZDRUŽITEV §01 V HRASTNIKU: Zapravljena priložnost Pred kratkim so na osem- letkah heroja Rajka in na Dolu izvedli referendum o združitvi obeh šolskih zavo- dov v enotno osno-vno šolo v tej revirski občini. Nar^j so se sicer delj časa pripravlja- li in v ta namen izdelali ne- kaj ustreznih analiz. Iz njih je bilo videti prednost, ki bi jo imeli učenci združene os- novne šole pa tudi šolniki in ne nazadnje -vsa hrastniška družbena skupnost. Z zdru- žitvijo šol bi predvsem do- segli boljšo organizacijo šol- skega dela, posebno še na predmetni .stopnji pouka. Prav tako bi v enotni osnov- ni šoli ob primerni sestavi umika utegnili urediti za uči- telje, ki doslej niso bili pol- zfto zaposler.ii pri s v Hrastniku pravkar začeli s šiviljskim tečajem, v katerega se je priglasilo okoli 45 žensk in deklet. Pri- hodnje dni začne z delom se- minar za organe samouprav- ljanja v Steklarni. Temu bo sledil poseben tečaj v Tovar- ni kemičnih izdelkov, »Sija- ju«, Gradbenem podjetju in drugod. Oktobra začnejo z de- lom nekateri drugi seminar- ji in večerne šole. Tako je delavska univerza pripravila poseben program za novo- sprejete mlade komuniste. Ta predvideva šest izbranih po- glavij. Med drugim bodo mla- de člane ZK seznanili z usta- novitvijo KPJ, razvojem ZKJ, reorganizacijo ZKJ, progra- mom ZKJ, posebej pa z ak- tualnimi političnimi dogodki in vlogo SFRJ v mednarod- nem delavskem gibanju. V marksističnem krožku se bo tudi letos zvrstilo 9 iz- branih predavanj ki jih bo- do posredovali ugledni poli- tični in javni delavci iz Ljub- ljane. Delavska imiverza so- di, da bosta oktobra ali naj- kasneje novembra začeli z de- lom vsaj dve večerni p ■ ni šoli. Na željo kme: cev bo tudi letos nada: v-- ni kmetijski tečaj. Fredv.;; ni so seminarji za starše o vzgoji otrok in druga prj davanja. Letos bo hrastnišij izobraževalna institucija ]» skusila začeti s posebnimi % čaji za podmladkarje Rdečt ga križa v šolah. Prav posebno pozornost ps posveča program strokovnt mu usposabljanju neposrednil proizvajalcev. V ta namjii se bo zvrstilo več tečajev i pridobivanje pol kvalifiikaa in kvalifikacij, tečaji za vod- stvene ljudi v proizvodnji ii druge oblike, ki postajajo pn- vlačne za številne vodilne lj» di v podjetjih. Obeti so torej zJiatno boli ši, kot lani. Delavska : verza si je v zadnjem c/^ ju pridobila neprimerno vi; izkušenj, ki jih bo koristnoi uporabila v izobraževalni sf- zoni 68/69. -n- Uspešni na velesejmu Tudi na letošnjem jeseosk* velesejmu v Zagrebu nekJttn hrastniška pod,jetja nLso »sr* p aznih rok. Podjetje »SiJaJ« j sklenilo vrsto pogodb za pr^j svojih izdelkov domačim ii) . jim kupcem. Omenimo "^J*^ da Je podjetje »Sijaj« ra^'T Ijalo svoje izdelke skupaj i katerimi drugimi sorodnimi.«'*^ nizacijami tudi v Leningradu. Sovjetski zvezi. S SEJE KOMITEJA REVIRSKE KONFERENCE Pospešiti vključevanje Sedanje politične razmere vsekakor omogočajo hitrej- še obnavljanje ZK tudi v zasavskih revirjili. Vendar vklju- čevanje novih članov ne sme in ne more biti samo stvar občinskih vodstev ZK, mladinskih aktivov ZK in mladin- skih organizacij ZK, marveč zade-va vseh organizacij in aktivov ZK in ne nazadnje vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij. Pismo revirskega komiteja ZKS vsem krajev- nim organizacijam in aktivom ZK v zvezi s sprejemanjem v članstvo ZK. Na seji komiteja revirske konference ZKS so opozorili tudi na pomen vsestranskega, globljega in stalnega idejnopolitičnega usposabljanja vseh novosprejetih komunistov. Prihodnja seja revirske konference ZKS bo 26. septembra, obravnavala pa bo oceno dosedanjega izva- janja smernic vodstev CK ZKJ, politično situacijo po zna- nih dogodkih na češkoslovaškem, naloge komunistov v organizmih krajevne samouprave. Razen tega bodo izvolili tri delegate za IX. kongres ZKJ. Ocena gibanja članstva ZK v revirjih, med drugim kaže, da še niso izkoriščene vse možnosti za hitrejše vključe- vanje novih komunistov v vr- ste ZK. čeprav so bili na ^em področju doseženi nekateri vidni rezultati, so v razpravi na seji komiteja revirske kon- ference ZK menili, da bi bi- lo moč s primemo, predvsem pa vsestransko idejnopolitič- no akcijo bistveno povečati sedanje število članstva ZK. Posamezne organizacije ^j" so opustile to plat svoj^?; delovanja. To velja tudi nekatere aktive ZK, ćepr^' ni nobenega dvoma, ° predvsem v delovnih crgs'':' zacijah imeli največje ^^^^ boljše možnosti za spi-i-' neposrednih /-proizvajalcev^ mladih delavcev v čl3»s^ ZK. ^ Ob tem kaže poenosta^ nekatera tehnična opr^'!! okrog vključevanja novih ^ nov ZK. Ne bo odveć misliti o tem, kako oKreJ*, obnavljanje ZK vsepo^/~jJ tam, kjer so doslej slcr"^ za sprejemanje ndinoie . kretariati občinskih konfer« ZK in mladiiiske organi^^'^'J ZK. Skratka: v revirjih ^ dani vsi pogoji, da bi d*^^! kongresa ZKS v LJ"''.'^^! podvojili število dosedaJ 26. sept. GRADNJA STANOVAXJ v Trbovljah so sprva 'li, da bodo po d gradit i^^j^ovanjskega naselja Ke- pre.iesli gradnj« sii- »uj ^ družbenem sektor- Leninov trg. K^r P* t<* območje ko- 'aliio ni bilo pripravljeno, Ij, pa bi terjala precej de- '|.ja, in ker se je pristopi- '\ urejanju novega me^tiie- " središča Trbovelj — Trga jloucij«'. je bilo odločeno, 0 da bodo v prvi fazi fid'm na tem podrol-ja tri stanovanjske stoljinice. Stanovanjska izgradnja na Trgu revolucije prv,., stolpnico izmed treh, jjjih bodo gradili na Trgu i^oiucije, so j^čeli zidati Ijpjnlždi na prostoru med Ijjojem Poslovnega združe- ijj RUDIS in osnovno šolo j]rjza Hohkrauta. Zaradi ne- ,;fjdnih pogojev za gradnjo, nosilni sloj, so teme- avbo s »franko« piloti. Ji so jih izdelali v beograj- podjetju »Jugofund«. Gradnja prve stolpnice na pvu revolucije, S—23, bo (eljali okrog 4 milijone no- vih din. V stolpnici bodo 3 garsoiniere, 3 poslovni jMrosto- ri ter 42 stanovanj. Kvadrat>- ni meter stanovanjske povr- šine bo veljal nad 1600 riovih dinarjev. Drugi dve stolpnici na Trgu revolucije bodo agradili za upravnim poslopjem Zasav- skih premogovnikov; med obema stolpičema je predvi- den vezni trakt s kotlarno in garažami. Načrta za ti dve stolpnici S—24 in S—25, je izdelal podobno kot stolpni- co S—23, Slovenija projekt iz Ljubljane. Predno pa bodo začeli z deli pri gradnji stol- pnice S—25, bodo morali po- rušiti hiši Trg revolucije 16 in 18, sitranke pa bodo pre- selili na Ribnik. Preurejanje zgradb na Ribniku Gre za stanovanjski zgrad- bi Ribnik 16 in 17. Predstav- niki Zasavskih premogovni- kov So se s predstapi-niki tr- boveljskega StanOivanjskega podjetja dogovorili, da bodo preuredili prostore bivšega rudarskega šolskega centra v stanovanija, zraven hiš pa bodo postavili še shrambe. Stianovanja bodo merila od 40 do 50 kvadratr.ih metrov površine. Vseh stanovanj bo- do pridobili 22, za preselitev strank s Trga revolucije 16 in 18 pa bodo rabili le 12 stanovanj. Gradnja stanovanj za upokojence Tudi v Trbovljah občutijo pomanjkanje primernih sta- novanj za upokojence. Pre- vladuje mnenje, da bi mora- la biti stanovanja za upoko- jence takšna, da se bodo v njih kar najbolje počutili. Ljubljanski Slovenija pro- jekt je že pripravil prve pro- gramske skice za stanovanja upokojencev v Trbovljah. Predstavniki trboveljske po- družnice Društva upokojen- cev pa so mnenja, da naj bi stanovanja za upokojence gradili na prostoru od Savi- njske ceste do Golovca, ki je bil rezerviran za postavi- tev nove šole. Za novo ostiOv- no šolo pa bi pred tem iz- brali še boljšo lokaci.jo, m sicer na prostoru med uprav- nim poslopjem občinske skupščine, kopališčem in Gi- mnazijsko cesto. (nk) Motiv iz Trbovelj RUDARJI ZASAVSKIH REVIRJEV SO NAKOPALI okoli 1,170.000 ton % Rudarji iz Trbovelj, Hra.stnika in Zagorja ob Savi so v av,gustu nakopali 145.000 ton premoga, od tega nad 19.000 ton kotlovnega premo- ga. % S tem so se s.korajda približali planskim nalogam 9 Nakopali so ie 610 ton rjavega premoga manj, kot je predvideval plan, rudniško storitev pa so dosegli v prej- šnjem mesecu 1,87 tone pre- moga na zaposlenega na de- lavnik. Avgusta so nakopali v rud- niku Trbovlje blizu 41..'>00 ton premoga, v rudniku Hrastnik skoraj 55.000 ton, v rudniku Zagorje pa blizu 49.000 ton. V razdobju januar — avgust pa so rudarji iz zasavskih re- virjev nakopali že 1.169.900 ton rjav-^a premoga. Avgusta je trboveljska ter- moelektrarna sicer prevzela nekaj več premoga kot prej- šnje mesece, vendar pa je bila kljub temu še vedno mo- tena redna proizvodnja v ru- dniku Trbovlje zaradi nered- nega in premajhnega odvze- ma kotlovskega premoga. V jami Kotredež v rudniku Za- gorje pa so težke geološke prilike, ki močno ovirajo pro- izvodnjo. Računajo celo, da bo treba zmanjšati plan pro- izvodnje. Sicer i>a v Zasav- skili premogovnikih ugotav- ljajo, da jim že primanjkuje rudarjev za delo na odkopih. Dolgovi kupcev so se prej- šnji mesec zmanjšali. So se pa pojavile nove težave, in sicer v zvezi s prodajo pre- moga. Železarni Jesenice in štore nista hoteli prevzema- ti pogodbenih količin orehov- ca. pa tudi s plasmajem zdroba so bili problemi, ker imajo v tovarni glinice in alu- minija v Kidričevem natrpa- na skladišča. Kljub bližajoči se jeseni in zimi pa še vedno ni opaziti večjega zanimanja za nakup premoga. Iz Zasav:>kih premogovni- kov so prejšnji mesec izvozili RO ton kockovca, in sicer iz rudnika Zagorje. Do konca avgusta pa so odpremili na tržišča v Avstriji in Italiji rjavega premoga v skupni vrednosti bhzu 46.500 dolar- jev, s čimer so že dosegli let- ni plan izvoza. (N) Pismo REPUBLIŠKIM ORGANOM Premogovniki s področja Socialistične republike Slovenije so pred kratkim naslovili na Izvršni svet Skupščine .Slovenije, na republiško skup>ščino, re- publiško gospodarsko zbornico, republiško konfe- renco SZDL Slovenije, centralni komite ZK Slove- nije in na poslovno združenje energetike pismo, v katerem so podrobneje nanizali problematiko pre- mogovništva v naši republiki, hkrati pa so dali več predlogov in rešitev težavnega položaja, v katerem se je znašla ta naša gospodarska panoga. Gre za to, da bi republiška skupščina oprostila premogovnike v celoti, ali vsaj delno, plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz delovnih razmerij, ki je namenjen republiškemu proračunu. (Zvezna skupščina se je v svojem delu proračun- ^e.2-a dohodka že odpovedala.) Sprejeli naj bi tudi republiške zakone o predčasni upokojitvi rudarjev, o izvajanju energetske bilance, o odpravi promet- nega davka na trajno žame peči, o hitrejšem opu- ščanju obratovanja nekaterih premogovnikov ter prekvalifikaciji zaposlenih. Spričo stanja v energetiki pa naj bi tudi pospe- šili postopek za ustanovitev enotne delovne organi- zacije v tej panogi, v katero pa naj bi bili vključeni še premogovniki. Srečanje pevskih zborov Na pobudo DPD »Svobode, n« — Trbovlje bo 10. no- wmbra na Braniku pri Novi Gorici srečanje nekaterih pev- zborov iz Trbovelj, Ja- ^ornika. Branika, Križ pri Trstu in Doberdoba. Ob tej Možnosti bodo omenjeni '^^Ini ansambli priredili toncert v počastitev 25-oblet- splošne ljudske vstaje I Slovenskem Primorju. Predvideno je, da bo vsak zbor zapel po tri oziroma pet pesmi, na skupnem nastopu vseh zborov pa bodo izvajali tri partizanske oziroma de- lavske pesmi. Odsiej naj bi bilo srečanje omenjenih Tpev- skih zborov vsako leto, in sicer izmenoma v Trbovljah, Javorniku, Križu in Dober- dobu, -a- NA KRATKO Razgovor zvezne poslanke Občinska konferenca Socia- listične zveze delovnih ljudi Trbovlje je pripravila ;>rejš- njo sredo, 18. septemijra, v predavalnici delavskega doma v Trbovljah razgovor o pod- lagah za spremembo r(4:ate- rih določb Ustave Socialistič- ne federativne republike Ju- goslavije in o tezah za volilni sistem v zvezno skupščino. Razgovor je vodila doktorica Majda štrobl, poslanka orga- nizacijsko političnega zbora zvezne skupščine. Dela v zvezi z urbanističnim urejanjem Trbovelj Sektor za investicije in ko- munalno urejanje pri Stano- vanjskem podjetju Trbovlje je letos opravil že več del v zve'- z urb. nističnim ureja- njem Trbovelj. Tako je zde- lal zazidalne skice v zvezi z ureditvenim načrtom i:a Vreskovo, pripravil je uredit- veni načrt za Ker ši če v hrib III, ki ga je potrdila tudi občinska skup'ščjna Trbovlje, izdelal pa je še lokacijsko dokumentac jo za gra.dnjo skupinskih garaž na Kešeto- vem, na Leni-^ovem trgu. na Opekarni in v Koloniji pr- vega maja. Nova poslovalnic:! Ljubljanskih n^iekarn v začetku septembra so odprle Ljubljanske mlekarne na Vodenski cesti 12 v Trbov- ljah novo poslovalnico prodajo ria drcbn •. Promet je prve dni nad pričakovanji, pa tudi kupci so zadovoljni, saj prodajajo v nov. poslo- valnici mlečne izdelke, žga- ne pijače in vina po konku- renčnih cenah. Na voljo so žgane pijače, izdelek puj-ke Petovie, in vina iz p ;djetja Vino Šmartno ob Paki. Spremenjen delovni čas Poslovalnica Cankarjeve z.a- ložbe v Trbovljah ima spre- menjen delovni čas. Odslej je odprta od 7,30 do 12 ure in od 15,30 do 18 ure. Novo upravno poslop.je Obrat za specialna rutiar- ska dela Zasavskih premo- govnikov bo {Kistavil novo upravno poslopje, ker so se- danji prostori že premajhni. Po predračunih s;lošnega gradbeneg i podjetja Zasavje Trbovlje, Marlesa iz M3ribo- ra iri Kli^ie iz Celja bo novo montažno upravno poslopje veljalo okrog 250.000 novih dinarjev. Tečaj za šoferje — amaterje v petek se je v prostorih AMD Trbovlje na Majonovi cesti začel nov tečaj za voz- nike — amaterje A in B kar tegorije. Odpovedan izlet Podruinica Društva upoko- jencev Trbovlje je imela v načrtu organizacijo članske- ga izleta v Bohinj na kravji bal. Ker letos kravjega bala ne bo, so morali izlet v Bo- hinj odipovedfiti, po dogovoru s člani pa bodo pripravili izlet drugam. Popravljen svetlobni napis Pred dnevi so na cesti v Bevškem na zaščitnem mo- stu pod žičnico cementa.me popravili svetlobni napis »Srečno«, ki je bil dalj časa pokvarjen. Svetlobni napis »Srečno« je nameščen zra- ven propagandnih svetlobnih napisov trboveljskih delov- nih organizacij. ZVEZE KOMUNISTOV V TRBOVLJAH novih članov v ZK ^^'^ vključenih komunistov 'članstvo ZK. Sicer pa je vi- da predlog o podvojitvi ^•ejemanja novih članov ni ■^fealen. V Trbovljah todo ' kratkem sprejea v ZK ""^^og 37^ v Hrastniku pa 25 ^^vih članov. V Z^orju ob ^''i je še venomer mla:iinska ^•Ranizacija ZK tista, ki je in bo tudi v prihodnje "^■■ila največ za sprejem no- ^ komunistov, zlasti mlađih Slavcev in dijakov. Pričaku- da bodo konec septem- ali v začetku oktobra Jejeii v ZK najmanj 15 j'^jših ljudi. Revirski komi- je te dni razposlal ■j^'^ krajev-nim orga.nizaci- in aktivom ZK posebno ul^^o, v katerem jih poziva, Vjjl storijo vse za pospe.^eno 'JUčevsinje novih članov ZK. V pismu posebej opozar- ja na pomen skrbi za nadalj- nji razvoj novosprejnih čia- nov. Sploh so v razpravi na minuli seji komiteja revirske konference ZK poudarja'!, da kaže izpopolniti dos3:lanje oblike idejnopolitičnega uspo- sabljanja vseh novosprejetih članov. Gre za to, da bi jim omogočili spoznati dosedanjo razvojno pot KPJ, njen pro- gram, zlasti pa njena seda- nja prizadevanja za uresniči- tev gospodarske in družbene reforme in za nadaljnji raz- voj socialističnih odnosov v svetu. Zato naj bi v prihod- nje prirejali stalne razgovore z novosprejetimi komunisti, usmerjali njihovo aktivnost na tista področja, kjer vsak dan delajo ali tja, kjer kaže- jo največ nagnjenja za druž- benoi>olitiono delo. Na minuli seji komiteja re- virske konference ZKS so go- vorili še o vsebinskih pripra- vah na sklic seje revirske konference ZKS. Ta bo 26. septembra v Trbovljah. Na njej bodo spregovorili o ure- sničevanju stališč 10. seje vodstev CK ZKJ in izvajanju smernic ZKJ. Razen tega bo- do razpravljali o rezultatih neda\Tie ankete, v kateri je okrog 400 komunistov Zasav- ja odgovorilo na nekatera bi- stvena vprašanja sedanje in prihodnje družbenopolitične dejavnosti članstva ZK v re- virjih. Končno bodo na seji revirske konference izvolili tudi tri delegate, ki bodo za- stopali ZK zasavskih občin na IX. kongresu ZKJ v Beo- gradu. -a- Tri prednosti Nekoč, v davnih časih, so naše prababice še same kuhale milo, perilo namakale, drgnile, žulile, spla- hovale, kuhale in spet drgnile, splahovale, potem pa še belile na soncu — vse zato, da bi dobile lepo belo perilo ... S časom jim je industrija prevzela kuhanje mila, vedno boljša pralna sredstva so bila na razpolago gospodinjam — dokler niso pralni stroji prevzeli najbolj mučnega dela: drgnjenja, žu- Ijenja, splahovanja in ožemanja. Seveda so morali tem spremenjenim pogojem pranja v industriji pral- nih sredstev primerno izdelovati tudi nova pralna sredstva. Tako so se rodili po burnem razvoju so- dobni praški za strojno pranje. Toda to je b-J šele del poti: nekatere vrste umazanije se niso Jaie odstraniti — predvsem razni organski madeži: pred- vsem ostanki znojenja, kave, jajc, kn-i... In tu so morale perice spet seči po starih sredstvih: namaka- nje in drgnjenje, žuljenje z roko ali krtačo. Pri tem pa je najbolj trpela tkanina. Tako so poiskali novo pomoč: organske madeže so sklenili odstra- njevati biološko, s pomočjo encimov. In tako so dobili biološko aktivna pralna sredstva za namaka- nje in pranje. Toda še vedno sta bila to dva ločena postopka: eden namakanje z biološko aktivnimi sredstvi, drugi pranje v avtomatskem pralnem stroju. Zato je bilo potrebno najti možnost, kako bi združili še ta dva postopka v pranju in našli idealno pralno sredstvo. Tako kot po vsem svetu, je tudi pri nas tovarna Zlatorog v Mariboru zastavila vse svoje možnosti za proučevanje takšnega idealnega pralnega sredstva. Pri tem so morah skrbno paziti, da bo novo sred- stvo tudi v praksi dovolj preizkušeno, še preden pride v velikih količinah na tržišče — in tako so tekli \'?5>oredno s poskusi in raziskavami v labora- torijih tudi praktični testi v gospodinjstvih, tako da doslej še ni bilo pri nas pralnega sredstva, ki bi ga tako obširno in temeljito pripravili, kot je novi — »BIO MAT«. »BIO MAT« s 3 prednostmi. Tri prednosti novega idealnega pralnega sredstva so v tem, da pere vse vrste umazanije — tiste, ki jih izpirajo najboljši pralni praški za strojno pranje, kot tiste, fci jih morajo pomagati razkrajati po bio- loški poti encimi. Istočasno dosega »BIO MAT« zaradi optimalnih količin dodanega perborara po- polno belino perila. Da bi pa varovali perilo in pralni stroj, dodajajo »BIO MATU« tudi mehčalec vode. In tako je prevzel novi pralni prašek vse tiste faze pranja — od namakanja, drgnjenja, beljenja itd. itd. — ki so našim prababicam grenile življenje, sodobnim gospodinjam pa omogoča ob pralnem stro- ju brez truda vse tisto veselje, ki ga daje lepo, negovano, bleščeče belo perilo. V. V. «6. sept. 1968 10 let Partizana - Kovinarja v Storah # VELIK POUDAREK SPLOŠNI VADBI 0 OKOLI 300 PRIPADNIKOV V OS MIH ODDELKIH « ŽELJA PO TESNEJŠEM SODELO- VANJU # AK\T>r:MIJA ZA PRAZNIK Pri Partizanu-Kovinarju v Storah so te dm spet zaživeli vsi oddelki splošne vadbe. Spet se je napolnila telovad- nica, tokrat lepo obnovljena in čista, in znova se k redni vadbi zbirajo mnogi prebival- ci železarskega kraja. Po dva- krat na teden imajo redne vadbene ure cicibani, pionirji m pionirke, mladinci in mla- dinke. Vtem ko so člani — orodni telovadci zbirajo tudi štirikrat na teden, obvezno pa po dvakrat, imajo člani in članice v tako imenovanih rekreacijskih oddelkih vaje po enkrat na teden. To so oddelki splošne vad be, katerim posvečajo v što- rah zares veliko oziroma glavno skrb. To so v resnici splošna vadba brez ozke spe- cializacije. Vanjo so vključe- ni tudi vsi tisti, ki se sicer tekmovalno ukvarjajo s smu- čanjem, nogometom m dru- gimi športi. Lahko bi celo rekli, da je splošna vadba obvezna za vse. To je osnova za nadaljnje delo in usmer- janje v posamezne športne panoge oziroma sekcije. Pri svojem delu bodo v štorah posvetili glavno skrb disciplinam partizanskega mnogoboja. Že lani so se prav mladi člani štorskega Pa,rtizana-Kovinarja uveljavili v tem tekmovanju (samo na republiškem prvenstvu v par- tizanskem mnogoboju so na- stopile štiri vrste); letos na- meravajo nadaljevati začeto delo in ga še okrepiti. Gre namreč za osnovni program Partizana-Jugoslavije, ki mo- ra dobiti v društvih svoje ustrezno mesto. Toda, da bi ne ostalo samo pri vadbi, so se odločih bolj kot kdajkoli uveljaviti stalna srečanja s člani obeh celjskih partizanskih društev. Do tak- šnega srečanja je prišlo že lani, letos pa ga hočejo uve- ljaviti kot stalno obliko de- la. Takšno sodelovanje pa naj bi bilo povod še za raz- govore o enotnem delovnem načrtu celj.skih partizanskih društev. V štorah menijo, da bi se lahko srečali p>o večkrat na leto, najmanj pa seveda trikrat, po enkrat pri vsakern društvu. Tako bi tu- di poživili zanimanje za par- tizanski mnogoboj, mladim pa dali dovolj spodbud za redno delo. Tekmovanja so namreč primerna nagrada za stalno delo in vsekakor va bljiva oblika za slehernega mladega človeka. Poleg obnovljene telovadni- ce so letos dobili tudi asfalt na rokometnem igrišču, če je prej ta prO'StoT bolj ali manj sameval, se zdaj zanj • borijo skoraj vsi. Tako so dosegli svoj namen in dali osnovo za ijoljše delo roko- metne sekcije. Za to igro z žogo nameravajo zainteresi- rati predvsem šolsko mladi- no. V zadnjean času so se lepo izkazali igralci namizne.ga te- nisa- Glede na to, da je za to Igro izredno zanimanje, bodo ustanovili tudi samo- .stojno sekcijo. Zdaj igrajo vsak dan; pri zelenih mizah pa se zbirajo mladi in sta- rejši. V Štorah so upravičeno po- no.sni na nogomet. Ker so se nogometaši lotili dela z naj- večjo resnostjo, imajo pri vseh veliko podporo. Zaen- krat imajo štiri moštva, dve pionirski, mladinsko in član- sko. Tri od njih pa so vklju- čena v redno tekmovanje. Kej^ljači so že zdaivnaj po- trdili svojo uspešnast in kva- liteto. Nujbolj so se uveljavi- le ženske pa tudi moški če- dalje bolj segajo po najbolj- ših mestih na tekmovanjih, Izredno razgibano je tudi delo v smučarski sekciji, ki se ponaša zlasti z vrsto od- ličnih mladih tekmovalcev. Izven te dejavnosti so za- enkrat samo še strelci, ki pa se borijo s finančnimi teža- vami. Ne glede na to, bo naj- brž umestna združitev te de- javnosti z društvom, ki je v štorah postalo nosilec in gi- balo celotne telesnovzgojne in športne aktivnosti. Letos praznuje štorski Par- tizan-Kovinar desetletnico u- spešnega dela. Ta jubilej bo- do počastili s telovadno aka- demijo na'praznik JLA, poleg tega pa s številnimi priredit- vami in tekmovanji članov vseh sekcij. Morda pa se jim bo ob praznovanju desetlet- nice izpolnila še ena želja, razvili bi namreč radi svojo društveno zastavo. Zaradi de- la in uspehov, ki so jih do- segli v tem obdobju, je to res skromna želja; zato bi bilo prav, da bi ob njej ne postavljali vprašaja, marveč da bi se v štorah zavzeli vsi, da bi jo čim lepše izpolnili. To si zaslužijo vsi; to pa bo priznanje tudi prizadevnim vaditeljem in drugim delav- cem v tej telesnovzgojni in športni organizaciji. M BOŽIČ Čeprav se še rade igrajo, so Jana, Jasna, Darja in Urška (od leve proti desni) že velike tekmovalke štorskega Partizana. Naša kamera jih je ujela na občinskem prvenstvu v partizanskem mnogoboju, sicer pa smo jih tudi pozneje srečali na plavalnem bazenu in drugod. (Foto: M.B.) ŽRTVH PROMETA Zaslepil ga je Iz Čateža je proti Breži- cam vozil z osebnim avtomo- bilom FRANC ŠETINC iz Brežic. Ko je pripeljal preko mostu čez Krko, je — kot je izjavil — pripeljal nasproti neznan voznik avtomobila, ki ni zasenčil luči. Šetinc je za- vozil skrajno desno, zadel v železno ograjo, jo podrl v dolžini 15 metrov, nato pa je vozilo padlo tri metre glo- boko na travnik in obstalo na strehi. Sopotnik EMIL OREŠNIK, star 45 let iz Bre- žic, je dobil tako hude poš- kodbe, da je pozneje podle- gel. Padel z avtomobila Voznik unimoga in dvo- osne prikolice LUDVIK pOŠ- LER je vozil po cesti IV. re- da iz^ Belih vod proti Šošta- nju. Na ovinku, kjer cesta pada za 6 odstctkav. je za- vozil na rob ceste in se h i vrnil po strmini. Uninjo?**! prikolico je zdrsel 24 meh.^ po pobočju. Med tem i^*^, vozila padel FRANC KOr* NAK, star 33 let in dobila ko hude poškodbe, da jg ti dan podlegel. * Prednja zavora Voznik osebnega avtoniok- la ANTON SLUGA je vozil Sopote proti Svibnem. p klancu navzdjjl pa se je nw peljal kolesar FRANC M^rp^j ki je pri srečavanju upora^ij prednjo zavoro. Kolesarja i vrg'o čez kolo na blatnik av tomobila, od tu pa ga je od bilo v hrib. Obležal jg ^ zlomljeno ključnico in ^ kodcvanim prsnim košem. Avtomobil v jarek Iz Velenja je vozil Šoštanju po novi cesti z ose»), nim avtomobilom FRa^c POČIVALŠEK iz Velenja, v bližini gostilne »Pod gozdom, je zaneslo vozilo na levo 5 ceste v jarek, po katereir. ; drselo še 15 metrov. Voz-, se je poškodoval po hi", in glavi, škodo na vozilu so ocenili na 2.500 dinarje- Prevrnil se je v potok Proti Letušu se je peija; s tovornim avtomobilom JO. ŽE PECNIK iz Ljubije ter Lepi njivi dohitel vpregi ju prehiteval v trenutku, kj sta pripeljala nasproti d.-a osebna avtomobila. Zavozi! je med vpregami nazaj na des- no, zapeljal po nasipu ter se prevrnil po štiri metre viso- kem nasipu v potok. Lažje poškodbe je dobil sopotnik STANKO ROVšNiji iz Gorce pri Braslcvčah. Na tovornja- ku je škode za 9.000 dinarjev^ POHIŠTVO # ZA VSAKO STANOVANJE 9 ZA VSE POTREBE IN ZA VSAK OKUS 9NA KREDIT O BREZ POIAJGA IN BREZ POROKOV 9 BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM VSI KUPCI POHIŠTVA BODO VKLJUČENI V ŽREBAN.IE NAGRAD V DRUGEM POLLETJU I%'8 Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT:< C;e!jf SPORT MA KRATK© Rokomet: jcl|e - 1 rzic 10:7 Prejšnji teden je bila v Tr- žiču četrtfinalna tekma za rokometni pokal med Celjem in domačim moštvom. Zma- galo je moštvo Celja z rezul- tatom 10:7 (7:2). Že po re- zultatu je očitno, da so bili Celjani dosti boljši v prvem delu igre in da so v drugem popustili Nogomet: Na vrhu ■v Store, Radeče... v drugem kolu jesenskega dela prvenstva v prvi skupini celj.ske podzvezne lige sta ekipi iz štor in Radeč zabele- žili že drugi zmagi. Prav ta- ko so presenetili nogometaši iz Polzele, ki so odpravili Ljubno Do prve zmase pa je prišel tudi Olimp. Rezultati drugega kola so bili naslednji: Polzela—Ljub- no 4:3, .Senovo—Šoštanj 8:2, Olimp—Brežice 6:2, Boč—što- re 1:2 in Radeče—Vojnik 2:1. Po drugem kolu sta na vr- hu lestvice Štore in Radeče, ki sta edini še neporaženi e kipi. Preseneča slaba uvrsti- tev Ljubnega. V drugi skupini podzvezne lige so zavrteli prvo kolo, ki je dalo naslednje rezultate: Opekar—Dravinja 1:5, Vran- sko—Rogateo 1:2 ter Laško— Šmarje 2:3. Torej tri zmage na tujih tleh! Tekme mladinske in pionir- ske skupine so se končale ta- kole: Kladi var—Žalec 13:2. Store—Olunp 2:0, Velenje— Šoštanj 2:2, Šmartno—Dra- vinja. žal je bila tekma med šiorami in Olimpom prekinjena štiri minute pred koncem. Igrišče so namreč zapustili mladi igralci Olim- pa. Tri prvenstvene tekme pi- onirskega prvenstva pa so dale naslednje izide: štore— Celje-Kladivar B 1:0, Celje- -Kladivar A—Vojndk 8:1 in Žalec—Olimp 2:0. Kot v članski kankurenci, tako sta tudi v mladinski in pionirski skupini dobro star- tali moštvi iz štor. Vsekalior značilnost, ki je ne kaže pre- »retil M B. Zgleden primer celjskih rokometašev Enotedenski predah v prvenstvenem boju zvezne lige so celjski rokometaši izkoristili ne le za pri- jateljsko srečanje z zagrebškim Medveščakom, mar- več še za eno akcijo, zaradi katere so si pridobili veliko simpatij, saj je pokazala, da so tudi člani prvega moštva, torej zvezni ligaši, pripravljeni po- magati svojim funkcionarjem pri zbiranju denar- nih sredstev. Gre za primer, Id je najbrž edinstven pri nas, osamljen in zato toliko bolj simpatičen in zgleden. Odločili so se namreč, da prevzamejo na vlakih, ki so v nedeljo, 15. septembra vozili proti Novi Go- rici na veliko proslavo primorskega ljudstva m vseh naših ljudi, prodajo piva in Sinalce ter kranj- skih klobas. Naloge so se lotili z največjo odgo- vornostjo in tako kot izkušeni prodajalci. Kar niso prodali na poti do Nove Gorice, so ponujali še v mestu velikega slavja in potem na povratku domov. Pri delu so uspeli, ne samo zaradi tega, ker so povečali klubsko blagajno za okoli 500.00 Sdin, mar- več tudi moralno. Uspeli so v akciji, ki kaže, da ne gre za športnike, ki samo čakajo in zahtevajo, temveč za m'pde ljudi, ki so tudi sami pripravljeni prispevati svoj delež k skupnim naporom klubske uprave. Pri vsem tem se nehote poraja vprašanje, kako bi bilo, če bi v tako vlogo postavili zvezne nogo- metaše? Ker je odgovor na to vprašanje na dlani, zaslužijo celji.ski rokomet-aši toliko večje priznanje. M. Božić Vida Dobnik oproščena PRVA FAZA O ZADEVI TOPLAK IN IZPLA- ČILU DESETIH MILIJONOV ZA KAUAMBO LIRAN TOVORNJAK JE ZAKLJUČENA « PO SKORAJ POLDRUGEM LETU ZATIŠJA O IZ PLAČILU CELJSKE ZAV.\ROVALNICE IN »KRIVDI« VIDE DOBNIK, JE OBČINSKO SODIŠČE V CELJU IZ- STAVILO PIKO NA I — DOBNIKOVA JE OPROŠČENA KRIVDE. # CELJSKA ZAVAROVALNICA ZDAJ TOŽI MIR.'^N-^ TOPLAKA, KI JE DOBIL IZPLAČANIH DESET MILIJO- NOV ZA KARAMBOLIRAN TOVORNJAK. KOT KAŽE, BO GOVORA ŠE O NEKEM ODTUJENEiM R.^IJSKEM SPREJEMNIKU TER NEK.4.TERIH DRUGIH STVAREH, KI PRI CELJSKI ZAVAROVALNICI IN POSLOVANJU DRUGIH USLUŽBENCEV, ŠE NISO POJASNJENE. Vsa zadeva se je pričela s karambolom tovornjaka, last avtoprevoznika Mirana Topla- ka iz Celja. Pripetil se je že 30. oktobra 1965 leta. Šest tednov za tem je dobil Top- lak izplačano zavarovalnino v višini 10,204.189 starih dinar- jev. Po izplačilu te vsote se je nekaterim organom zdelo, da je dobil oškodovanec »zaradi do-očenih okoliščin« za razbi- ti meroedes nekaj milijons'^ preveč, čeprav so bili že pi* je primeri, -da so oškodovan- ci dobili za isti tip avtomobi- la, ki je bil celo starejši, rej več časa v prometu, ce izplačanih okrog 13 milijo"' starih dinarjev. V zvezi s to zadevo so P' prli v preiskovalni zapor fa odškodninskega oddelK* pri celjski zavarovalnici Vido Dobnik. Med preiskan'«' bi naj ugotoviH, če je bila i^' plačana zavarovahiina na n'^ no izrecno zahtevo, ozirom-^ če je ona imela od tega kršnekoli koristi. Obtožen^ je bila za grabež in maloma^' no poslovanje, po skoraj mesecih preiskave so Pi^^j!'' kovi vrnili prostost, tako. a» je na prostosti čakala ^ pravnomočnost razsodbe Kot rečeno je senat ohi^^. skega sodišča na razp'"''^ ugotovil in razsodil, da D^,^ nikova ni bila ničesar k','^^ in jo je obtožbe opro.st-'j Pri tem ne gre za sam ia upravičenost obtožbe, \^ za dejstvo, da so nekateri ^ sopisi 2jadevo sprem«nJ'^. ^ senza.cijo in jt> podivrep-" neobjektivnini poročanj®^^'' COLIN HOWARĐ: PISMO ©j, veseli me, da vas vidim« je dejal člo- vek precej nizke po- stave ki je ves ne- srečen stal ob po- štnem nabiralniku, pozdravljeni!« sem de- .jj se ustavil. »Simpson .flpsonovi so bili naši no- Ijsedje in z ženo sva jih gia komaj enkrat ali dva- jico js!« j€ odvrnil Simp- gil je očitno vesel da ga spoznal. »Oprostite, jjj" rni lahko posodili tri jjg? Potisnil sem roko v jji začel iskati. »Veste, že- je dala pismo, da ga v nabiralnik, toda ^a,r sem opazil, da na J, ni znamke.« jo^ običajno je nikoli ni,« I dejal z razumevanjem. ^;sino mora še nocoj na- |. toda bojim se, da ni ena pošta odprta ob tem a.« je bila ura že skoraj jst, sem se popolnoma Iriižil njegovemu mnenju, jjto sem se spomnil, da ^orda lahko dobil znam- iz avtomata,« mi je raz- j Simpson ves ponosen svojo domiselnost, »toda (fovil sem, da nimam no- iPga kovanca pri sebi.« 5;rašno mi je žal, toda na j;t ga tudi jaz nimam,« 1 dejal, potem ko sem za- n brodil po žepih. Oiejejej!« je zatarnal. Morda bi pa kdo drug . . .« n začel. Tcda saj nikogar ni.« 'ogledal je po ulici nav- jaz pa sem pogledal po ;i' navzdol. Nato sva vlo.gi lenjala, toda brez uspeha. So, da.« sem dejal in ho- kreniti dalje. Toda bil je fti tako zgubljen, ko je : tam z modrim oismom roki, da res nisem mogel li tako brezsrčen, da bi ga isiil sarriega. »Veste kaj,« sem dejal, »naj- islje bo, če greste z menoj, i; stanujem čisto blizu. Do- I bom poskusil najti kaj ■obiža za vas.« »To je pa res prijazno od •5« je dejal ganjen. Dwia nama je po dolgem ta-nju uspelo najti nekaj fobiža, ki sem ga dal Simp- lu. Ta si je na»dvse urad- ' spisal svoj dolg v belež- ko in odšel. Videl sem ga, *o je krenil po stopnicah '^ol, malce okleval in se "o vrnil. 'Veste, strašno mi je žal, ' vas spet nadlegujem,« je 'si, »ampak v tem okolišu še ne spoznam dosti, če "> odkrit. Ali bi mi lahko "edali, kako pridem do po- 'f^ril sem, kar je bilo v "jih močeh. Cele tri minu- te sem rmu razlagi, kje je pošta. Po treh minutah sem bil prav tako zmeden kot Simpson. Bojim se, da mi ni či- sto . . .« je zamežikal. »Eh, najbolje bo, da grem z vami,« sem dejal. »O, to je pa res nadvse prijazno od vas,« mi je za- gotovil. Skorajda sem se strinjal z njim. Peljal sem ga na poš- to in Simpson je vrgel ko- vanec v avtomat za znamke. V stroju je votlo zaropotalo, toda zaželena zaiamka se ni prikazala, Simpson me je obupan pogledal. »Prazen je,« sem mu raz- ložil. »O!« je dejal Simpson. Ugotovila sva, da je tudi zaloga znamk za pol penija pošla. Simpsonu je od raz- burjenja padlo pismo na tla. Ko ga je pobral, sva videla, da je na njem velik blaten madež. ■ 4Na!« _ je _ nejevoljo vzklik- nil, »sedaj sem ga pa še za- mazal.« Jezno je tresel praz- ne avtomate. »Kaj pa naj zdaj storiva?« Očitno je bilo, da je sedaj to tudi moja stvar. ' »Pa res mora iti pismo še danes naprej?« »Joj, seveda mora! žena mi je to strogo zabičala. De- jala je, da ne smem . . . No, ne vem, če je res tako važ- no, ampak zdi se mi, da bi bilo vsekakor dobro če pis- mo oddam. Saj veste kaj mi- si i hi.« " Seveda sem vedel ali, bo- lje rečeno, poznal sem gospo Simpson. ^ »Ah, doma imam celo knji- go znamk!« sem se nenado- ma spomnil. »Na to bi bila morala že prej pomisliti,« je dejal Sim- pson skoraj strogo. »Najbolje bo, da pohitiva, če ne, bova prepozna,« sem rekel. ______________ .___.__ Zares sva pohitela. In bilo je prav, da sva, kajti precej časa je trajalo, preden sean našel knjiigo za znamke. Si- cer pa nama to ni doiStd po- magalo, ker je bila praama. »To je nara\'nost grozno,« je menil Simpson. »Smešno,« sem dejal, »lah- ko bi prisegel, da je skoraj polna.« »Toda kaj bo z mojim pi- smom?« je žalostno vprašal Simpson. »Morali ga boste oddati pač brez znamke,« sem de- jal. Simpsonovo pismo me je že začelo rahlo dolgočasi- ti. »Ali mislite, da bi to lah- ko storil?« je dejal vzrado- ščeno. »Kaj pa vam preostane drugega? Tisti, ki mu je pi- smo namenjeno, bo pač ju- tri plačal dvojno poštnino, toda tu se ne da nič poma- gati.« »Tega ne bi rad.« »Jaz tudi ne. Vendar, to je njegova stvar. No. sedaj pa pohitite, sicer pismo ne bo šlo danes naprej.« Ko sem ga spomnil na to, je Simpson odbrzel po ulici. »Hej, v drugo smer!« sem zatulil za njim. »Oprostite,« je zasopihal, ko se je vrnil. »Mislim, da sem spet pozabil pot do pošte.« Zdaj nisem več poskušal, da bi mu pojasnil. Trdno sem ga zagrabil za roko in ga odpeljal do pošte. Prišla sva ravno o pravem času. Vr- gel je pismo v nabiralnik in nato sem ga spremil še do- mov. »Nadvse sem vam hvaležen, prav zares,« mi je resno za- .gotavljal s praga. »Ne vem, kaj bi bil storil brez vas. Ve- ste, to pismo je vabilo na večerjo... O. sveta nebesa!« »No, kaj pa je narobe?« »O, nič. Samo nekaj sem se spomnil.« »Kaj?« Toda ni mi povedal, le z odprtimi usti je zijal vame kot ujeta riba, izdavil »lah- ko noč« in hitro izginil. Vso pot domov sem ugibal, na kaj neki se je spomnil. Uganil pa sem šele nasled- nje jutro, ko sem moral pla- čati poštarju ,šest penijev za modro pismo z velikim blat- nim madežem .. . rPrev. E.S.) Taboriščni gestapov&ki urad je ne- iiadoma obiskal višji inšipektor VI. urada Hi.mmlerjeve ustanove iz Ber- lina. VI. urad je imel v tretjem rajhu na skrbi tajno obveščevalno službo v tujini in v okupiranih deželah Evro- pe, medtem ko je bil taboriščni ge- stapo podrejen IV. uradu, ki je imel na skrbi državno varnost in med dna- gim tudi protivohtmsko službo, če- prav uslužbenci iste ustanove, pa so se pripadniki IV. urada čutili bolj mo- gočne in prave zaščitnike nacionalso- 3ializma, kajti brezkompromisno uni- čevanje sovražnika doma in v tujini je bilo v njihovih očeh videti bolj pre- iano stvari, kot pa le izkoriščanje sovražnikovih podatkov in vesti, kar so delali pripadniki VI. urada. Za mladno in nekje celo sovražno razpo- loženje med IV. in VI, uradom je bi- lo vzrok tudi to, da so bili uslužbenci šestega urada večidel zelo inteligentni in izobražem ljudje, ki so aktivno go- i'orili več tujih jezikov, poznali zgo- dovino, geografijo, ekonomijo in lite- raturo dežele, v kateri so delali, saj so se morali gibati v najvišjih krogih, če so hoteli uspešno opravljati svoj posel. Medtem pa je taiHa najboljša legitimacija za usliožbenca četrtega Dddelka brezkompromisna brutalnost, neusmiljenost, dolgoletno članstvo v 3S ali njej sorodnih organizacijah. Nič čudnega zato, če je taboriščni šef gestapa, oberšturmfirer z izrazito aladnostjo sprejel višjega inšpektorja šestega urada, ki je bil po činu v SS celo nižji. Dokler inšpektor ni poka- ral specialnega Himmlerjevega po- Dblastiia v zadevi, zaradi katere je Dbiskal taborišče, mu taboriščni šef gestapa ni ponudil niti stola. Inšpek- tor je občutil neprijaznost in vzviše- .lost domačina, vendar je bil toliko suveren, da ga to ni motilo. Z odloč- nostjo moža, ki hoče vestno in dosle- dno izpeljati načrt do kraja, je pojas- nil zadevo taboriščnemu šefu gestapa. »Naš VI. urad je prejel vesti, ki smo jih skrbno preverili, da je britan- ska obveščevalna služba poslala k nam .lobro izučene, pripravljene in oprem- ljene obveščevalce, štiri od njih smo še ujeli. Od njih nismo zvedeli dru- gega,' kot da so prišli v Nemčijo prek severne Italije. Samo v enem primeru smo pri ujetniku našli naslove ljudi, pri katerih smo našli skrite radijske oddajnike. Po tem, da smo v zadnjih dveh mesecih ujeli oddaje ilegalnih postaj, katerih še nismo mogli odkri- ti, ker skrbno brišejo za seboj sledi in nenehno menjavajo kraje v Parizu, v bližini Toulona, v Amsterdamu, v rdrolah in celo tu v neposredni bliži- ni Miinchna, sumimo, da gre za širo- KO razpredeno obveščevalno mrežo o.ritanske službe. Po nepreverjenih podatkih sodelavcev našega šestega urada gre za invazijo petnajstih zelo sposobnih obveščevalcev. Glede na to, da smo štiri že ujeli, ugotovili pa Dsem novih oddajnih postaj, hočemo odkriti še preostale tri. Prikrili se ni- so, ker so imeli nalog, da takoj, ko prispejo na določeno mesto, oddajo obvestilo o svojem prihodu. Teza, ki smo jo izdelali v našem uradu, je, da smo neodkrite tri obveščevalce ubili • ali zaprla, ne da bi vedeli, s kom ima- mo opravka.« »No, in...« je bil že nestrpen ta- boriščni šef gestapa. Viišji inšpektor je miroljubino pojasnil. »Iščemo jih po zaporih in tabo- riščih. Moramo jih najti. Moramo od- - kriti njihove radijske oddajnike, raz-1 vozlati, šifre in odkriti sodelavce. Pre-.i gledujemo vse žive in mrtve, ki so s: pravimi ali tujimi imeni prišli v tabo- ] rišča in zapore. Precej dela in veliko 5asa nam to' jemlje, toda moramo. Zlasti pretresamo zapornike, ki so v zadnjih treh mesecih prišli v tabo- rišča brez zadostnih dokazov in po- trebnih materialov.« »Kdo bo to nalogo opravil pri nas? Vi? Ali morda vaši ljudje?« je bil zo- pet napet taboriščni šef gestapa. Višji inšpektor se ni dal motiti v svojem miru in trdnosti. Vljudno se -^e na- smehnil. »Vi, seveda. Vaši ljudje. Kdo pa naj se spozna pri vas bolj, kot se spozna- te vi. Jaz bi rad sodeloval le v prime- rih, ki bodo ostali na vašem re.šetu.« »Kako naj rešetamo? S palicami, psi, s kroglami... ?« je sarkastično odgovoril domačin. Tedaj je višji in- spektor nekoliko zategnil glas, da so njegove besede zadonele kot uka?. če- prav ukaz nižjega čina višjemu. Toda ukaz urada na višjem nivoju. »Nobenih vaših metod v prvi fazi! Najprej bomo pregledali kartoteko in papirje, šele nato se bomo lotili po- sameznikov, ki s kakšno tenčico pri- krivajo za nas kaj interesantnega. To Izbiro prepustite meni.« »Je to vse?« je vstal izza mize šef taboriščnega gestapa in pozvonil, da je stopil v sobo pribočnik. Šef je po- kazal na inšpektorja in mu dejal: »Gospod višji inšpektor, izvolite dati mojemu pribočniku o zadevi vsa ootrebna navodila in ukaze!« Apela m In m bilo konec. Jetniki so bili že vznemirjeni. Trudni in one- mogli. In hudo jih je zeblo- Vse. One, ki so stali na apelplacu v ravnih vr- stah, baraka ob baraki in soba za sobo, pa one, ki so stali na dvoriščih pred barakami, ki so bile v samem taborišču še posebej ograjene. Skozi rahlo, strupeno mrzlo bavarsko meglo, ki je lizala in močila ledena tla, se je jelo daniti. Vsaj tako se je zdelo jetnikom, zaradi ure, ko je pri kuhi- nji zadišalo po smrekovem čaju. Hkra- ti z vonjem se je vzdignil pri kuhinji tudi pločevinast trušč, ki so ga povzro- 5ili sodi in posode, ki so jih priprav- ljali za odvoz čaja k barakam. Čaj! — Vrela voda, v kateri so sku- hali smrečje. Kljub temu je vsakdo duh, ki ga je ujel v nosnice željno, kot ujame duh po divjačini lovski pes, vsrkaval s pobožno željo, da bi čim- prej dobil čaj v svojo menažko. Opo- jen vonj po toplem čaju, ki se je raz- liva^ po taborišču hkrati s pasjim la- ježem, z žvižgi policijskih piščalk, ostrimi komandami esesovcev in hro- penjem sem in tja švigajočih priza- devnih kapojev, je prebujal spomine na domač zajtrk. Daleč od taborišča. !!>Jekje izven vojne. Nekoč davno. Zelo davno. Znova so klicali številke. Drugo za drugo. Z glasnim rjovenjem raportfi- rerja, za katerim so rjoveli in ponav- ljali blokfirerji, štubaki in priganjači. Ponovilo je številke šest tisoč kneflin- gov. Tudi jaz. Nezavedno. Pod sugestijo množice in okolja. Dokler mi nenado- ma ni zastal dih ob preb-lisku, da po- navljam svojo številko Morda ga poznate, če ne - pa ga boste spoznali čez nekaj tednov na tejle naši strani: zaslužnega tovariša Paradižnika osebno, njegovo prijetno ženico Klaro in - seveda njun avtomobilček! Živimo v hitrih, sodobnih časih, ko so daljave postale za nas vse le še malen- lDDELER IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregor Mčeva 5. pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM OTROŠKI voziček — globok in električni kuhalnik na dve plošči prodam. Ladiha, Čopova 1. NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam posestvo (3 ha) s hišo in gosp. poslopjem v Sotenskem pri Šmarju pri Jelšah. Dostop z avtomobi- lom. Jože Brence, Vodniko- va 12 — LESCE. ITALIJANSKI ofaroški vozi- ček, kombiniran, prodam. Alujevič, Celje, Ljubljanska cesta 8. ŽAGO — horezintalko za ža- ganje hlodovine prodam. — Naslov v upravi lista. FIAT 1300 prodam. Celje, Ve- selova 13. VEC PARCEL v trgu Vitanje, na sončni legi, za vikend ali gradnjo hiš prodam. Ce- na ugodna. Naslov v upravi lista. VEĆJO količino jabolk pro- dam ali zamenjam za rezan les. Verdnik, Griže 55. ST.ARO pohištvo: omara, po- stelja, nočna omarica, pro- dam. Ulica bratov Vošnja- kov 3. M.ANJŠE posestvo prodam. Strmec, Lemberg-Vine 5. TELEVIZOR Allar Delux z drugim programcan, v do- brem stanju, rabljen 10 me- secev, prodam za 190.000 D. Naslov v upravi lista. NOVO hišo pred dograditvijo na Ostrožnem prodam po ugodni ceni. Naslov v upra- vi lista. ENS PRIMO prodam, zame- njam za avto — doplačam. Ivan Žaberl, Celje, Zagrad 121. NOVO specialno stiskalnico 1001 prodam. Gusti Romih, Celje, Plečnikova 22 (Alja- žev hrib). MIZO za namizni tenis pro- dam. Jožica Lampret, Žalec, Ulica talcev 5. MLADO brejo kravo — šeko prodam. Janez Šom, Bukov- žlak 9, Teharje. VELIKO, dobro ohranjeno kopalno kad proda Stani- mirovič, Celje, Cigaletova 1. SADNI stiskalnici 100 in 501, na specialni vzmetni pri- tisk, nože za ribanje zelja raznih velikosti proda: Ja- kob Pilih, Celje, Tmovlje 203. TAKOJ vseljivo komfortno štirisobno stanovanje etaž- na kurjava (110 m2) in po- sebno dvosobno stanovanje 47 m2 v Celju- Puprijska uli- ca (bivša RazlagOiva) 8/II. nadstropje, naprodaj. Infor- macije KORAČIN, Solovlje- va 12, Zagreb, tel. 411869. KUPIM MANJŠI elektromotor 220 W do 1/4 K. M. z visokimi obrati kupim. Informacije: Celje, Ljubljanska c. 62. ŠESTOKENSKI dobro ohra- njen kozolec kupim. Alojz Babic, Čeče 32. Trbovlje. STOLE — fotelj, mizo, komo- do, lesen kip, shke na ste- klo ali platno, skrinjo — vse starinsko, tudi polom- ^Ijeno kupi: MENCIN, Rim- ska 3, Ljubljana. DVOSOBNO stanovanje v Ce- lju kupim ali nudim lepo nagrado za odstop. Naslov v upravi lista. STANOVANJE SOBO v bližini pošte iščem. Pišite na poštni predal 102 — Celje. OPREMLJENO sobo oddam. Stanimirovič, Celje, Cigale- tova 1. USLUŽBENKA nujno išče prazno sobo s posebnim vhodom, po možnosti v cen- tru mesta ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. MLADO dekle išče opremlje- no ali neopremljeno sobo nekje v Celju. — Naslov v upravi lista. DIJAKU(-inji) nudim stano- vanje. Naslov v upravi li- sta. MLAJŠA zakonca iščeta ne- opremljeno sobo v Celju. Plačljivo za eno leto vna- prej. Naslov v upravi Lista. OPREMLJENO sobo oddam dvema dijakama(-injama). Naslov v upravi' lista. OPREMLJENO sobo oddam dvem moškim osebam. Na- slov v upravi lista. OPREMLJENO sobo s poseb- nim vhodom iščem. Plačam dobro. Naslov v upravi li- OPREMLJENO podstrešno so bo v Celju oddam poštene- mu dekletu. Naslov v upra- vi lista. INTELEKTUALCU oddam sO bo. Ponudbe pod »CEN- TRALNA-OTOK«. RAZNO INSTRUIRAM matematiko. — Naslov v upravi lista. KMET, 60 let, vdovec, s sred- nje velikim posestvom v Zgornji Sav. dolini, išče go- spodinjo v starosti od 50 do 60 let. Jože Šemprimož- nik. Radmirje 1-7. MILOŠ KLINAR — KLJU- ČAVNIČARSTVO — Celje, Vrunčeva 14, telefon 30-51, izdeluje aluminijaste karni- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne cevi in razne profile, ter opravlja vsa stavbna klju- čavničarska dela solidno in poceni! Turistično društvo pri- reja v nedeljo dne 29. septembra 1968 s pričet- kom ob 13.00 uri na Sre- miču pri Treh lučkah vin- sko trgatev z naslovom »Krško jeseni« z bogatim programom — izbira kra- ljice trgatve, igral bo an- sambel Berger, nastopajo pevci in humorist štef iz Maribora ^mold Tovor- nik). Ples, izbira plesnih parov po vstopnicah^ žre- banje vstopnic, šaljiva po- šta, zapor, sreoolov, po- kušnja mošta in še kaj. Gradbena podjetja individualni graditelji — pozor Olinovili smo strojne naprave za izdelavo betonskih elementov nova tehnologija boljša kvaliteta krajši dobavni rok PROGRAM: betonski zidaki tlakovalne plošče cestni robniki cevi 0 10 — 0 240 Oglejte si našo razstavo na Obrtnem sejmu v Celju. Svet II. osnovne šole Celje razpisuje delovno mesto SLUŽITELJA — KURJAČA PCX?tOJ: kvalificiran kurjač. Prednost ima dela- vec, ki je vešč manjših ključavničarskih popravil. Nastop službe 1. oktobra 1968. Družinsko stanovanje zagotovljeno v doglednem času. Ostali delovni pogoji po PMDR in pravilniku o OD. Prijave pošljite upravi II. Osnovne šole Celj^ do 28. seotembra 1968. Po 11., 13. in 45. členu zakona o urbanist, j nem planiranju (Uradni list SRS, št. IG/ej^. i je Svet za urbanizem, gradbene, komunain ij in stanovanjske zadeve Skupščine občin!! Celje na svoji 16. seji dne 12. septembra sprejel | SKLEP o javni razgrnitvi osnutka urbani, stičnega načrta mesta Celja in pQ novni javni razgrnitvi, zaradi uskla. ditve z zakonom o urbanističiieijj planiranju in urbanističnim načr. tom mesta Celje, nasletlnjo urbani, stično dokumentacijo: 1. Ureditveni načrt »HUDINJA« s predlaganimi spremembami in dopolnitvami, po lokacijsicj dokumentaciji št. 117/67; 2. ureditveni načrt »INDUSTRIJA SEVER«; 3. ureditveni načrt, stanovanj ske soseske »LJUBEC- NA«; 4. ureditveni načrt »LIPA-ŠTORE«. s predlagano J spremembo in dopolnitvijo po projektu števil.^ ka 85/67; 5. ureditveni načrt »LISCE« s predlagano^ spre. membo in dopolnitvijt), po lokacijski dokumen taciji št. 311/68-1379; 6. ureditveni načrt »LAHKA INDUSTRIJA«; 7. ureditveni načrt »LEVI BREG VOGLAJNE«, s predlaganimi spremembami in dopolnitvami, po lokacijski dokumentaciji štev. 310/68-1182; 8. ureditveni načrt stanovanjske soseske »POLU- LE«, s predlaganimi spremembami in dopolnit--; vami, po lokacijskih dokumentacijah, št. 272/67- ] 1073 in št. 106/68; 9. zazidalni načrt starega dela mesta Celja; J 10. zazidalni načrt nKOMPOLE«; ] 11. zazidalni načrt »LOŽNICA« — stanovanjska co- ' na VII; 12. zazidalni načrt »LAVA II«; 13. zazidalni načrt rekreacijskega centra »NA (GO- LOVCU«; 14. zazidalni načrt »NOVA VAS«; 15. zazidalni načrt »OBRTNEGA CENTRA« v Celju; 16. zazidalni načrt »OSTROŽNO«; 17. zazidalni načrt stanovanjske soseske »OSTROŽ- NO — CONA 3 in 4«; 18. zazidalni načrt stanovanjske cone »12 IN 13 SPODNJA HUDINJA«; 19. zazidalni načrt »ŠTORE II«; 20. zazidalni načrt stanovanjske soseske »ŠMARJE- TA«; 21. zazidalni načrt stanovanjske soseske »VOJNIK O KARE 8 IN 9«. I. Osnutek urbanističnega načrta ter ureditveni načrti in zazidalni načrti, ki se jih ponovno razgrinja, ba do razgrnjeni od 23. septembra 1968 do vključno 23. oktobra 1968 v upravni stavbi Skupščine občine Celje, Trg Svobode 9, soba številka 80/1. II. V času razgrnitve si osnutek urbanističnega načrta ter ureditvene in zazidalne načrte s spremembami in dopolnitvami lahko ogleda in nanj da svoje pripcmbe in predloge vsak občan, državni organ,s zavod in organizacija. Številka: 3.50-6/68-2 Celje, dne 16/9-1968 Predsednik sveta z?. ■•■h:-^\zem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ing. DARKO MALIGOJ Oglašujte v „CT" I^OLJE »OMECtAi 2)i. Načelnik je pograbil kozarec na mizi in ga poveznil eoz osuplega vesoljca. Nato je odšel iz pi sarne. Vrnil se je z gručo policistov. Hrup njegovega razgovora je udarjal pod kozarec. Nihče od prisotnih se ni domislil, da bi spustil vesoljca iz nezaslužene ječe. Peter .je še vedno krilil z rokami v upanju, da ga bo kdo vendarle hotel poslušati. Slednjič je pritekel v sobo ci\ilist. Po krajšem razpravl.ianju so dvignili kozarec. Pred Petra so po rinili mikrofon. Zatulil je vanj: Sem iz Evropskega vesoljskega centra. Doživel sem nesrečo v vesolju. iMoj kolega je v vašem sesalcu za prah. Prosim, po niagajte! Možje so se nadvse začudeno spogledali. Preteklo je precej časa, preden so doumeli, za kaj gre. Peter je moral še dvakrat ponoviti: Pro: »m. rešite kolega. Privlekli so sesalec, iztresH prah po tleh in iz- grebli iz njega Jeana. Omamljenega, toda živega! Očitno se policisti še vedno niso mogli vživeti v to, da imajo opravka z živimi ljudmi in ne s pri- kaznimi, ne z žuželkami z Marsa. Načelnik je nam- reč z mezincem frcnil nezavestnega Jeana na košček papirja in ga nerahločutno stresel na mizo P ^J, Petra. Peter je pokleknil k ranjenemu tovarišu- , je bil bled, vendar ne močno poškodovan. Nj^.^ ^f. obleka je bila na mnogih mestih strgana. salca se je zajedel v gube. Zdravnik, ki je hi', j.^ prisotnimi poUcisti. Jeanu ni mogel kdove ^.\\ct ristiti. Sam se je čez čas prebudil iz o"*^ i^^st*' Oprl se .je na komolce in zaprosil za vodo. . pi je nerešljiv problem: v vsej ogromni načelniko^^^jj sami ni bilo predmeta, ki bi lahko prevzel ^ kozarca. 26. sept. 136^^ RADIO LJUBLJANA K DAN: poročila ob 5.15, VflO 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 'j5.bo, 18.00, 19.30 in 22.00. glasbeni spored od 4.30 do PETEK. 27. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Glasbena pravljica. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Cimerman: Čebele poči- vajo. 12.40 Cez- polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Na.ši poslanici čestitajo in po- zdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Člo- vek in zdravje. 18.45 Kulturni glo- bus. 19.00 Lahko noć, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Mali koncert zbora Slovenske fil- harmonije. 21 15 Oddaja o morju in pomorščakih i^OBOTA, 28. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.25 Čez travnike zelene. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Julija Smole: Vzroki izmenične rodnosti v sadov- njakih. 1,3.30 Priporočajo Tam . . . 15.45 Literarni sprehod — G. Benn: Možgani. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino! 17.35 Igra- mo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18..50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Antonijo Rahonc. 20.30 Zabavna radijska igra — Wolfgang Ecke: »Gospod v sivih hlačah«. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše iz- seljence. NEDELJA, 29. .SEFrEMBRAi 6.00 - 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij- ska igra za otroke — Claude Ave- line: »Oni drugi« pri gasarjih. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 10.00 Se jx>mnite, tovariši: dr. Franc Ferenc: Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za tuje goste. I2J0 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — IL 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega tedna — R. Schneider-Schelde: Literarni večer. KJ.OO Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Klara Fe- her: »Krona stvarstva«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 30. .SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12..30 Kmetijski nasveti — inž. Julija Smole: Vzroki izmenične rodno.sti v sadovnjakih. 12.40 Majhen kon- cert pihalnih orkestrov. 13.30 Pri- poročajo vam . . . 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Gla.sbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za viis. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninoin Robičem. 20.00 Skupni program JRT — stu- dio Zagreb. 22.10 Radi ste jih po- slušali. TOREK, 1. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja. 10.15 Pri va.s do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki 7,a li'je goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — Jože Kregar: Vrt- na opravila v oktobru. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermez- zo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz naših stvidiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Maj- do Sepe. 20.00 Radijska igra — Mile Klopčič: »Mati« 21 15 Para- da popevk. 22.10 Glasbena med igra. SUEDA, 2. OKTOBRA: 8.08 Glas hena matineja. 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas 10.15 Pri viis doma. 11.55 Pct-očila — Turistični napotki zii tuje goste. \2M Kmetijski nasveti — inž. Tone Tanjšek: Strnine za višje lege v Slo\'e«iji. 12 40 Slovenske narodne pesmi 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Na.ši po.slušalci če- stitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas- beni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi m vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Prenos simfo- ničnega koncerta orkestra RT\' v Grazu. 22.10 Zaplešite z nami CIvTRTEK, 3. OKTOBRA: 8 08 Operna matineja. 9.25 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Slavica Sikovec: Uporaba čistih vinskih kvasnic. 12.40 Pi- halnih orkestri na koncertnem odru. 13..30 Priporočajo vam . 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ladom Le- skovarjem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Sto let slovenske lirike — XI. 21.10 Komomo-glasbeni večer. plio kvalitetna lobno embalirana litevajte jo laši trgovini! FMiEVIZL»IS^ )EtJ-^ 29 SEPT i lunetijska oddaja v Madžar- ' iilni (Beograd) J Dobro nede.jo vošč mo s kvintetom PleSko in tr.om Franca Delčnjaka (Ljub- ljana) OKmetjskfl oddaja (Beograd) 3 Jesenske spremembe — film iz serije Ls.o koraka skozi čas (do 11.25) (Ljvbljana) O Ponavljamo za vas: Pevski riDor Z-atja :tf Trbovelj — (Ljubljana) Ij Športne reportaže (Beograd) j Košarka Trešnjevka : Crve- na zvezda (Zagreb) ' TV Kažpot (Ljubljana) 9 OSA — satiričnohumoris'.ič- na oddaja (Zagreb) iniKCAK I Ljubljana) 5 Pot v zače;ek ~ evrovizijski serijski film v nada.ijevznj^h (Pitchi poi) (L'.ubl'ana) OTV Dnevnik (Beograd) j VIJA VAJA (L j ubl iana) O Večer solidarnosti — pren'rs iz Doma .sindikatov ob Ted- nu otroka (Beograd) ■<1 Športni pregled (JRT) ItlTV Dne^TTik (Beograd) 'fEDEUEK 30 SEPTEMBRA J5TV' v šoli (Zagreb) MBuščna (Zagreb) 10 Osnove splošne izobrazbe — I Beograd) ■! Letošnji sep- tember me je Icrepiko po- tegnil in sedaj res ne vem, ali naj še zaupam iskusveni vremenski pro- gnozi. Po vseh pričako- vanjih in znakih bi mo- ral biti september lep, sončen in topel. Tako je bilo tudi druga leta. Pa ti ga zagode prav obrat- no. Ne samo, da sem vr gel takorekoč čez planke del svojega dopusta, saj je tako pogosto deževalo, da se skoraj nisem up>al iz hiše. Potem se mi je prišla potožiti teta Neža^ da Jo je natanko 21 dni prej začelo trgati po ko- steh kot druga leta, sosed Nejc pa JQ robantil nad ženo in taščo, ker sta po njegovem prezgodaj zače li kuriti. Pri sosedovih je bilo okrog tega pošteno vroče, čeprav je zunaj termometer kazal borih 11 stopinj. Soseda iz ze- lenega četvoroka je v teh dneh pošteno podkurila svojemu mulcu, zakar je imela precej močan raz- log. Namesto, da bi sd v knjigarni kupil manjka- joč zvezek in knjigo, je pritresei domov dva čopi- ča po 880 starih din in dve škatli plastelLna za tehnični pouk. In sta šla dva sitara tisočaka v »luft«! »Tako ne bo šlo več na- prej,« je tarnala soseda in zaloputnila z državni- mi vrati^ da je kar za- bobnelo po soseski. Približno tako je bob- nelo od razprav v Šem- petru v Savinjski dolini, ko so iskali novega direk- torja za tamošnji SIP. Ne, ne, ne gre za sekire- tardat inostranih poslova ali na kratko SIP. pač pa za strojno industrijsko podjetje, za nekdanji Ag- loservis, Bobnelo je, da . • . ker so eni načrto- vali za direktorja eno osebo, drugi izven kolek- tiva^ pa drugo. Stvarnost je postalo slednje, se ra- zume! SIP — nekdanji Agroservis je še ves (raz- gret, tako da jim hladni val v septembru niti ni prišel preveič do kosti- Za nekaj so torej vsaj ko- ristne vroče razprave, kaj?! ATIETIKA V DEŽJU V nedeljo je bilo na spo- redu ekipno mladinsko pr- venstvo Slovenije v atletiki, ki je hkrati veljalo kot kva- lifikacijsko za ekipno držav- no tekmovanje. Tekmovanje je v vseh krajih, kjer je bi- lo organizirano, motil dež, v Celju pa so ga morali celo prekiniti in nadaljevati v po- poldanskih urah. Spričo močnih nalivov so bile naprave razmočene in temu primerni so bili tudi rezultati Pri mladincih je zmagal Kladivar s 17.353 točkami. Mladi tekmovalci trboveljske- ga Rudarja zaradi popoldan- skega nastopa niso ostali do konca, marveč so se pred zaključkom odpravili domov. Pri mladinkah je zmagal Ma- ribor s 13.843 pred Kladivar- iem 13.319 točke. M. B. Zasavski derbi za Rudarja v tekmovanju slovenske nogometne lige so tokrat "za- vrteli tretje kolo. v njem je bU tudi zasavski derbi, ki se je na igrišču Hrastnika kon- čal z zmago trboveljskega Rudarja 2: 1. Celjani, pre- tendenti za najboljše mesto, so tokrat na domačem^ igri- šču izgubili srečanje z ljub- ljansko Ilirijo 2:1. Po tem kolu se je trbove- ljski Rudar povzpel na četr- to mesto lestvice s štirimi točkami, Hrastnik je peti s tremi in moštvo Celja, Kla- divarja šesto-s prav tako tre- mi točkami. V mslednjem kolu bodo Trboveljčani igrali v Kopru, Hrastnik v Mariboru proti železničarju. Celjani pa v No- vi Gorici. V vzhodni skupini conske lige je Steklar izbojeval po- membno zmago z neposred- nim tekmecem za najboljšo uvrstitev, Celulozarjem iz Kr- škega s 4:2. Ostale tekme' so se končale takole: Bra- nik—Žalec 6:1, Bakovci—Ve- lenje 3:1, in Šmartno—Osan- karica 5:1. Na lestvici vodi Steklar s šestimi točkami, Šmartno je tretje s štirimi, Celulozar pe- ti s štirimi, Velenje šesto s tremi in Žalec zadnji brez točke. V prihodnjem kolu se bo- do srečali: OelulozaT—Osan- karica, Velenje—Šmartno, Ža- lec—Fužinar in Steklar—Bra- nik. Nova katastrska občina Glede na to, da bo doseda- nja katastrska občina Tehar- je zajela samo industrij.ski predel od Teharij proti žele- zarni, je bila na predlog Za- voda za izmero in kataster zemljišč formirana nova ka- tastrska občina — Zvodno. Križanka — anketa Zaradi velikega zanimanja za anketo in križanko, ki smo ju objavili v zadnji številki C Tednika na 12. strani, smo se v uredništvu odločili, da podaljšamo rok za oddajo anket in križank do tor- ka, 1. oktobra. Izpolnite takoj križanko aH anketo, ozi- roma oboje, kajti morda boste ravno vi tisti, ki vas čaka lepa denarna nagrada. Uredništvo C Tednika ŠPORT športni teden na Polzeli v počastitev 20-letnice tovarne pohištva na Polzeli so bile števil- ne športne prireditve. V nogometu so sodelovala tri moštva, zmagalo pa je Šmartno, ki je premagalo Šoštanj 2:0 in Polzelo 1:0. V od- bojki je ekipa Garanta po razbur- ljivi tekmi premagala tovarno no- gavic 3:2. Tudi v namiznem teni- su so zmagali igralci Garanta, v šahu pa ekipa tovarne nogavic. Poleg tega je bila v soboto še no- gometna tekma, v kateri je Ga- rant odpravil tovarno nogavic 1:0. CELJE : NIS 15 : 6 v četrtem kolu zvezne ro- kometne lige so Celjani na domačih tleh zabeležili po- membno zmago, v dvoboju z ekipo niškega Železničarja so dosegli visoko zmago 15 : 6, polčas 8:4 in se tako s štirimi točkami utrdili na sedmem mestu razpredelnice. Zmaga Celjanov je bila povsem zaslužena, saj kazali izredno lepo i^ , 6i stno igro. Pri streljani,^' gol je bil znova najusp 5 ši Niko Markovič, ki j^^i segel štiri točke, drugi sr"' izkazali tkkole: Levstik lič po 3, Koren in Lubej 2 ter Orač 1 gol. J CELJE: MARIBOR 3: i Kot smo pričakovali so se čla- nice celjskega Partizana oddolžile M?riborčankam za poraz v mestu ob Dravi in jih na igrišču pri celjski gimnaziji v povratni tek- mi slovenske lige premagale s 3:1. Že naslednji dan so se v telovad- nici srečale s Kamnikom ter ga premagale s 3:0. Glede na dve zmagi so Celjanke dohitele ekipo Maribora, ki pa za- radi boljšega količnika še vedno vodi. Obe vrsti imata po j; razmerje v nizih pa je; m 22:4, Celje 21:5. i V moški odbojkarski lig; naši moštvi, to je Braslov?' Gaberje, držita repa lestv ■ zadnjih tekmah so Gabrč., ' gubili z Mariborom 3:0, g. ^ čani pa s kranjskim Trioij^fJ 3:2. Po teh dogodkih so Gab-J na sedmem mestu s šestimi j kami. Braslovče pa o.snie $1 rmii. 3 MOST Predsednica celjske občinske skupščine. Oi-ga Vrabičeva, je pred dnevi sprejela predstavnike ko- mornega moškega zbcra, ki so jo med drugim se- znanili z uspehi sodelovanja na nedavnem šestnaj-' stem mednarodfiem tekmovapju pevskih zborov v italijanskem mestu Avezzu. Ko je predsednik zbora, Gustav Grobeinik pove- dal, da je bil celjski komorni zbor edini moški zbor, ki se je pri predvajanju našega izbcra jugo- slovanskih skladateljev uvrstil med tridesetimi zbori na častno šesto mesto, je še dejal, da se je zbor letos vrnil ne le kot uspešni udeleženec tradicional- nega mednarodnega kultumo-umetniškega shoda, ampak tudi kot mandator simpatij in prijateljstva italijanskega, posebej še aretinskega prebivalstva do naše dcmovine". Ta prijateljska čustva, je nada- ljeval tov. Grobehiik, nam je osebno izrazil župan mesta Arezza, prof. Renato Gnocchi, ko je uradno povabil k sebi predstavnike našega ?t)ora z željo, da simpatije tako do našega naroda kct do speci- fično naše graditve socializma uradno izjavi, da nas zaradi nadaljnje krepitve dobrih sosedskih odnosov že letos povabi na mednarodno pevsko srečan,ie prihodnje leto, da izrazi željo p>o pobratenju z ne- kim jugosiovanskim mestcan, pri čemer upa, da utegne biti najprimernejše prav Celje in končno, da to prijateljsko razpoloženje izrazi s poklonom zlate aretinske medalje osebno predsedniku naše občine. Ko ti, tovarišica predsednica, to odličje slovesno predajamo in k njemu kot prvi iskreno čestitamo, te prosimo, je zaključil tov. Grcbelnik. da bi ga sprejela z enakimi čustvi zadovoljstva kot smo ga mi prevzeli za te iz rok aretinskega župana, videč, da gre pri tem resnično za akt prijateljstva na kul- turnem in političnem polju med Jugoslavijo in našo sosedo Italijo. Ko se je predsednica ankupščine, Olga Vrabičeva, zahvalila za medaljo, je najprej čestitala zboru za izreden uspeh na tekmovanju v Arezzu, ki se je razširil s pevskega tekmovanja na utrjevanje prija- telj-skih odnosov med dvema narodoma, med dvema mestoma. Razen tega je poudarila, da bo celjska občinska skupščina v najkrajišem času napravila vse, da bo prišlo do prvih stikov med predstavniki obeh mest, med Celjem in Arezzom. M. BOŽIĆ Takole je v nedeljo popoldne izgledala podivjana Savinja pod mostom v Polzeli, i Kjer so se poleti pod jezom vneto namakali kopalci je tokrat strahovito drla i narasla Savinja, kajti deževje od sobote na nedeljo je povzročilo hudourja tudii v območju pritokov. Hudourni dmec je pod jezom dvigal razpenjene vrtinčaste^ valove vsaj tri metre visoko. Pogled je bil grozljiv, zlasti ob pomisli, kaj bi sei zgodilo z živim bitjem, ki bi se v tej stihiji znašlo. Podobno kot Savinja je nara-i sla v Savinjski dolini tudi Boljska, ki je na svojih bregovih ogrožala posevke^ in naselja (Foto: J. Kr.) Jože Tržan je na držav- nem prvenstvu v strelja- nju s pištolo v Caracas sistemu osvojil pn^o hie- sto. hkrati pa z rezulta- tonii 572 krogov dosegel še nov republiški rekord. (Foto: M. B.) Posnetek s sprejema predstavnikov lconiu*rrn-g» .j^^ škega zbora pri predsednici skupščine občine j, Olgi Vrabičevi. Od leve proti desni: Egon pir umetniški vodja zbora, predsednica skupščine čine Celje, Olga Vrabičeva, Gustav Grobelnik, P j| sednik zbora in Vlado Novak, predsednik syct9 kulturo in znanost pri skupščini občine Celje. , (Foto: M. B.) fEDNIK - OredmStvo in uprava Oeije, GregorćiCeva 6, poStcj predal 131. Orejuje aredniSto odbor Giavni urednii: itJNE SKOK. odgovomj aieama 8EKNARD SlBAl^Njjjjt^- Ca.sopls )e ustanovu okrajni odboi SZDL Celje Izhaja) je Irot »Nova pot«, »Na deio«, »NaSe delo« (1945) feot »Ceijsld tednlKc (194fJ—1950) nato irol »Savtnjsld 'estat«« 1954> In od 1955 ponovno feot oCclJskl tednik« 8 I januarjem 1966 so ga ustanovlJe ot)eio€ Celje, taSko, Moarje, SlovensJte Konjice, Šentjur pri Celju Snaarje pn JelSax5 "'fj^ilP raONlK izhaja ob četrtki!) Lsdaja! CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celle nsk in kllSejl: CP »DELO« Rokopisov ne vrafiamo Cena posamezn« .^in^'^ 60 nar (60 starih din) letna naro&iina 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih MSOC starih^ din, tujina 60 '60001 To^oi'. ra<