St. 60. V Gorici, dne 23. maja 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, večerno Isdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jeraana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol lota........6 , 60 , , , 3-30 četrt lefci.....'..«•,„8L. 4»,- u . W0 PosamiCne Številke stanejo 10 vin. ¦¦ *; *"T"*"* """ Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v (Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer;, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto-»-K-20 hali gld. 1*60. «Soda» in ePrimoree» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici in Jellersit;: v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Casenna in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. SOČA Uredništvo ae nahaja v Gosposki alioi Bt 7 y Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSlvo se nahaja v Gosposki ulici šL.ll. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. v—T_rn8_ refciinaojja fo ^^ ^ ^^^ ne [elokrog uredništva, naj se pošiljajo le spadajo v de upravnlštvu. Oglati In poalanlsa (Večerno izdan je.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narodi Kodromac - Labarnar. Pred sedanjo poroto se Je imela vriiti tudi velezanimiva razprava, katera bi bila posegla globoko v življenje in delovanje naših gg, nuncev na deželi, ali razpravo je preprečil -— kardinal. Vikar Kodromac na Ponikvah v tolminskih hribih je bil naperil že lani v jeseni tožbo proti mlademu posestniku na Ponikvah, Mihi L a ha rn ar ju, ter proti uredništvu wSoce* radi nekih dopisov s Ponikev in vestij v »Tuttt frutti«, o katerih je menil, da se tičejo njega. Preiskovanje je teklo v Gorici in v Tolminu, in slednjič je bila vsa stvar zrela za poroto. Na dan 24. t. m„ torej jutri, bi se imela vršiti ta razprava, katere srno pričakovali prav željno, v nadi, da bo mogoče v sodni dvorani spregovoriti pikro ali islinito besedo o naših po-litikujočih duhovnikih, o nerodnem življenju, kakor je razvito tuintam med raznimi posvečene!, svečano bi bili dokazali« zakaj vera peša, in kako istinito je vso ono, kar je pisano v aSoči* na to stran, in zavrnili bi bili liste, ki nam očitajo laži, tako močno, da bi čutili svojo laž in svojo zlobno podtikanje do koncu svojih dnij. Vikar Kodromac bi bil služil v marsičem kot naravnost imeniten eksempelj! Dokaz resnice, za kateri smo imeli nabran ves potrebni materija!, z vsemi priveski bi bil tak, da bi bil strmel svet, Kodromaca onemogočil, razkrinkal pa marsikaj, kar drži v svojem varnem zavetju skrito tisti slavni »Vertusehungssvstem* v nadškofijski palači, ki je največ kriv, ako imamo v duhovskem stanu toliko garjevih ovc, ako se daje iz duhovskega stanu toliko pohujšanja in sko je že dolga "desetletja v našem ljudstvu do~ segla globoke korenine prtsloviea: Vera po farjih gor, po farjih doli V naši nadškofiji so smatrali že od nekdaj za kvint-esenco modre politike to, da kolikor mogoče potlačijo vsak duhovniški škandal, seveda na način, da se duhovniku, naj greši karkoli, nikdar ne skrivi lasu na glavi, ali pa se ga radi lepšega pošlje k večjemu za kak teden — na počitnice! Naj je okradel cerkev, naj je osleparil ljudstvo za toliko in toliko tisočakov, nabranih s krvavimi žulji. te računijo po petit-vrstah, če tiskano J-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po viOfcoabi. —; Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. »Goriška TIskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «Sooe» in .Primorca* še »SIovauBbo knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vselotno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. .... knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-nsties. A. GabrSčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in^al. naj je počenjal z dekleti še take nesramnosti, opravljal sv. mašo in propoved ter delil sv. zakramente v grdi očividni pijanosti — ostal je na mestu, pa naj se je ljudstvo nad tem Se tako pohujševalo ter zmajevalo z .glavo: Kaj bo, kaj bo? Bog je zapustil svojo cerkev! — Le poglejte na primer slovečega Korleta v Pliskovici, kateremu se ljudstvo daleč na okoli roga, kakor je razvidno tudi iz dopisov v »Soči*, in pomislite, kako grda je bila njegova afera s Katrico, in še hujše, kako se je umikal in se umika svojim očetovskim dolžnostim do nedolžnega nesrečnega sinka — ali poglejte ga sedaj, kako oblastno razsaja po Pliskovici, kako hi-navsko-nedolžno rohni proti »Soči* in »Primorcu8. Možje nedotakljiv na svojem mestu! Da dopušča take reči slavni blagoslovljeni »Verluachungssvstem« v kardinalovi palači, v tem tiči j eden gla vnih vzrokov jav* nega pohujšanja. Tak je ta »Vertn-schungssvstem'', proti kateremu se borimo in proti kateremu bi bili nastopili tudi na porotni razpravi, oddoljovajo v glavnem krivde od tožitelja Kodromaea na ordinurijat. — , Ožigosali smo to in ono početje naših polilikujočih nuncev, ki kličejo peklenski ogenj in vso hudiče na naprednjake, in razkrili v dopisih ter v »Tutli frutti* — vse istinito do pičice — marsikaj, kar jo označevalo tako bridko te ljudi, ki hočejo bili navidezno voditelji in osrečevatelji našega ljudstva, ali so le volkovi v ovčjih oblekah 1 Prijet je bil v »Soči* tudi Kodromac. Slutil je, da piše proti njemu mlad kmet Miha Laharnar, in morda več radi tega nego radi r a z ž a I j e n j a č a s t i, (saj se je bil zarotil in zaklel proti Laharnarju, da ne odneha prej, dokler ga ne spravi ob vse in iztira iz hiše! Prav po Krščansko!!) je naperil tožbo proti njemu v prvi vrsti, v drugi proti »Soči*. Ltharnar je priznal preiskovalnemu sodniku v Tolminu, kar je pisal o g. nuncu, nevstrašeno je to povedal, z dostavkom, da tudi dokaže resničnost svojih trditev. Labarnar je preprost kmetic, ali nekaj bistrega, nekaj duhovitega, nekaj izvanrednega tiči v njem. Čuditi se moraš, da mož s svojim priprostim dobljenim poukom v otroški dobi se je razvil tako, da vidi tako temeljito v vrvenje in življenje, ki se vrši krog nas. Na Ponikvah so imeli nekdaj vzornega duhovnika g. Antona. Vse ga je ljubilo, vse čislalo. Bil jim je - božji nam 'lik! Pri6el je pa Kodromac. Gotovo nam ne vzame za zlo, ako rečemo, da on pač ni vzor duhovnika, saj pritožbe proti njemu so splošne. Ne bomo tu razpravljali o maziljenju nekega bolnika s sv. oljem, o odpadanju stole, o raznih potrebnih »podpazduhah«, o porcijunkuli na St. Vidski gori, o neki kočljivi stvari, ki se tiče krajnega šol, sveta, o zanemarjenju pouka mladini, itd. Ud. itd. — rohnjenja in grdega zabavljanja proti „Soči" in .Primorcu« niti ne omenjamo — marveč omeniti hočemo le to, radi česar je to*:!. Tožil je, ker je Laharnar s svojim poč: ,Dom povedal v »Soči*, kako se je nekoč v pijanosti valjal po robeh in gozdih. Povedal pa je Laharnar to potem, ko je bil njega grdo napadel Kodromac v cerkvi I Tožil jo dalje radi neke notice v »Tulti frutti", v kateri je bilo povedano, v kakem stanu je prišel k neki na smrt bolni ženi ter kaj je tam počel. Takoj nadaljevalno očitanje v istem odstavku, ker ako je vzel nase prvo, mora tudi drugo vzeti, v katerem se mu predbaciva grda nesramnost, iz» rečena nasproti neki deklici, pa jo lepo pogoltnit, kakor tudi vse drugo, kar jo bilo de pisano o njem, ki je straslen nasprotnik »Soče« in »Primorca«, kot duhovnik pa seveda vzor v smislu onega »Vertuschungssystema*l Radi tistih drugih rečij ni hotel tožiti 1 ~ Laharnar se je bil uprl nunčevemu početju, ker mož je videl, da isto se ne da spraviti v sklad z duhovskim stanom in ljud-| stvu nikakor ni v blagor, marveč v pohujšanje, veri in cerkvi pa v sramoto! Ta mož iz ljudstva je pokazal, kako in kaj ne sme bili v duhovniški službi na Ponikvah in tudi nikjer drugodi, ali, žal, — Kodromacov je več! Ljudski glas, božji glas! Zato le obžalujemo, da ni dana prilika, jutri doneti temu božjemu glasu po sodni dvorani, glasu, kateri bi bil odmeval po širni slovenski domovini, in h katerega bi bili culi obsodbo politikujoče duhovščine, demoralizacije, ki se širi med ljudstvo od posvečenih gospodov, zanemarjenja božje službe in zlorabe vere in cerkve itd. — — Toda to je preprečil kardinal. Da ni prišlo do obravnave, torej ni naša krivda. Iz hribov se nam je sporočilo, da Kodromac, katerega pač poznajo tudi v škofiji, je dobil iz škofije naročilo, da naj nabira podtfse po občini, da se v redu zadrži in da mfi nikdo ne more nič slabega*dokazati — aH starešinstvo mu ni ugodilo!' Veste, kaj se to pravi?! Potem se nam poroča, da je dobil kmalu na to, ker sta obupala Kodromac in škofija, da bi bilo kaj za nju na razpravi, iz škofije ukaz, da naj odstopi od tožbe. In mož je odstopil. Mi smo molčali ves čas o tej tožbi, nadejajo se tako, da gotovo pride do razprave. Ne dvomimo, da bi ne bilo resnično gorenje poročilo iz hribov. Zato moramo ne le s svojega strankarskega stališča marveč v interesu ljudstva sploh, javne morale, neomadožc-vane prave duhovščine in cerkvo naravnost obžalovati, da ni prišlo do razprave. Velo kardinalov pa nas potrjuje v tem, da »Vertuschungssvstem* bo deloval še dalje, da bo ščitil šo naprej nevredno duhovnike, gotovo ne v prilog ljudstva, ter da kardinala ni volja, ozdraviti tisto rak« rano, katera se je zajedla v duhovščino. Kardinal naj bo prepričan, da s tem, da je preprečil za jutri že določeno porotno razpravo, je le škodoval veri in cerkvi, ljudskega glasu pa ni zatrl, kajti ta se bo oglašal še dalje, dokler ne poruši tistega »Vertuschungssvstema* v kardinalovi palači — in ljudski glas je prav v tem pogledu božji glas! Koliko pridobita katoliška cerkev in vera svoj čas od njega, kadar nastopi z vso svojo močjo, to pa se da že danes preračunati I Ako bi kardinal tega ne vedel, naj se obrne o bližnjih binkoštnih praznikih do sv. Duha za pomoč in razsvetljenje l Dopisi. Iz Gorice. — (Laškim odvetnikom.) Neki slrojar je imel smolo s svojo obrtjo. Napovedati je moral stečaj ter vse svoje prepustiti upnikom. Imenovalo se je italijanskega odvetnika oskrbnikom (slovenski niso zalo t), ki je imel nalog, vse razprodati, potirjali, realizovati ter med upnike razdeliti. Odvetnik se je stvari tudi prav gorko poprijel, drdral sem, drdral tje, lirjal, potegoval denar, preganjal ubogega strojarja do prisege, da je moral vso svojo revščino (in tudi svoje grehe) razodeti. 100 Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. ~ Poslovenil Podrnvski. Sedaj so jeli vsi govoriti o tem, kako neizrečeno tragedijo bi kazala slika takega mesta, ki si je podjarmilo ves svet, spremenjenega v kup sivkastega pepela. Cesar je dejal, da bi potem njegove pesmi nadkrilile pesmi Homerjeve; na to pa je jel praviti, kako bi znovič postavil mesto in kako bi se potomstvo moralo čuditi temu njegovemu delu, pred katerim bi se kar raz-prašila vsa druga človeška dela. In pijani gostje so jeli takoj govoriti: »Učini to, učini!« On pa jim je odgovoril: »Moral bi imeti zvestejše in udanejše prijatelje.* Priznavam ti, da sem bil zelo vznemirjen, ko sem vse to slišal, ker ti, carissima, stanuješ v Rimu. Sedaj pa se celo sam smejem nad to bojaznijo ter si mislim, da bi si cesar in Augustijanci, kakor so tudi bedasti, ne drznili provesti podobne neumnosti, toda glej, kako se Človek boji za svojo ljubezen, vendar bi mi bilo dokaj ljubše, ko bi Linova hiša ne stala v ozkem zakotju za Tibero, kjer stanujejo sami delavci, na katere bi se v takem slučaju ne oziralo. Kar se mene tiče, bi niti palatinske palače ne smatral za te primerne, a vendar bi hotel, da bj ne pogrešala nobene onih ugodnostij, na katere si privajena od mladosti. Vrni se v Aulovo hišo, moja Ligija ! Jaz sem dolgo in dolgo premišljeval o tem. Ko bi bil cesar v Rimu, utegnila bi zares dospeti novica o tvoji vrnitvi po sužnjih na Palatin, obrniti na Tebe pozornost in vzbuditi prognanstvo radi tega, ker si se drznila, ravnati proti cesarjevi volji. Toda on ostane dolgo v Anciju in predno se vrne, nehajo tudi sužnji že govoriti o tem. Lin in Uršo lahko odideta s teboj. V ostalem pa gojim nadejo, da pojdeš ti, moja boginja, še mnogo poprej, nego zagleda cesar Palatin, stanovat v svojo hišo na Karinah. Blagoslovljen bodi dan, ura in minuta, kadar prestopiš moj prag, in ako to učini Kristus, katerega se učim spoznavati, pa naj bo blagoslovljeno Njegovo ime! Služiti mu hočem in dati zanj svoje življenje in svojo kri. Napačno som povedal: služiti mu nočeva oba, dokler se nama ne pretrga nit življenja. Ljubim in pozdravljam te z vso dušo.« XVIL Uršo je zajemal vodo iz vodnjaka ter vlekel vrv z dvojnato amforo in pri tem popeval neko ligijsko pesem ter z veselimi očmi gledal Ligijo in Vinicija, ki sta stala sredi eipres na Lino vem vrtu kakor dva kipa. Niti najmanjši vetrič ni prepihaval njune obleke. Na zemljo se je razgrinjal zlat in bajni somrak, ona dva pa sta se razgovarjala v večerni tišini, držeča se za roke. »Ali ta ne doleti kaka nezgoda, Marko, dr. si brez cesarjeve vednosti zapustil Ancij ?« ga vpraš. Ligija. »Ne, moja draga,* odvrne Vinicij. »Cesar -rekel, da se hoče za dva dni zapreti s Terpnosom, d uglas-j bita njegove nove pesmi. On to večkrat stori i; takrat se ne briga za ničesar. Sicer pa, kaj je mi ,ii mari cesar, kadar sem pri tebi? Kar sahnel sem že od koprnenja, in v poslednjih nočeh me je zapustil spanec. Časih, ko sem od utrujenosti zadremal, sem se nakrat' sprebudil s Čudnimi občutki, da ti preti neka nevarnost ; časih se mi je sanjalo, da so mi pokradli konje, ki bi me imeli prinesti iz Ancij a v Rim in na katerih prepotujem to pot urneje nego vsak cesarjev glasnik. In nisem mogel vzdržati dalje brez tebe. Preveč te ljubim, predraga, moja najdražja !« »Ved )la sem, da prideš. Uršo je na mojo prošnjo dvakrat stekel na Karine ter vprašal po tebi v tvoji hiši. Lin se mi je smejal in Uršo prav tako.« In v resnici se je videlo, da ga je pričakovala, kajti na sebi ni imela več svoje preproste obleke, marveč mehko, belo stolo, iz katere je kukala njena temna glavica kakor zvonček iz snega. Nekoliko ru-dastih anemonk je dičilo njene lase. Vinicij ji poljubi roko, na to pa sedeta oba na kamenito klop sredi divje brajde in objemši se z rokama molče ogledujeta večerno zarjo, katere blesk se je odbijal v njunih očeh. Car večerne tišine ju je objel. »Kako je tu tiho, kako krasen je svet,« reče Vinicij z zamolklim glasom. »Bliža se kaj čarpbna noč. Čutim se srečnega, kakor še nisem bil nikdar doslej v življenju. Povej mi, Ligija, kaj je to ? Nikdar si nisem mislil, da bi mogla biti na svetu taka ljubezen. Mislil sem si, da je s mo ogenj v krvi in pohlepna strast, sedaj pu vidim, da človek more ljubiti z vsako kapljo krvi, z vsakim dihom ter zmerom čutiti tako sladek mir, kakor bi mu že vpokojila dušo Sen in Smrt. To je zd-me nekaj novega. Ogledujem mir drevja, in zdi se mi, da ga čutim tudi v sebi. Sedaj še le razumem, da je na svetu sreča, katere ljudje doslej niso poznali. Sedaj še le razumem, Čemu sta bili ti in Pomponija Grecina zmerom tako zadovoljni... Da! Ta mir daje Kristus...« (Da«e P»de) Strojar je imel svojega — slovenskega odvetnika, ki se je mnogo potrudil, da je svojega klijenta rešil iz okov konkurza. Z njegovo in s pomočjo sorodnikov ter naših denarnih zavodov se mu je posrečilo, vse upnike izplačati, ki so potem sami morali zahtevati, da se dvigne konkurz. Misija odvetnika-oskrbnika je bila s tem končana. Odvetnik je moral dati račun ter izplačati strojarju, kar je potegnil. Ali predno je izplačal, je predložil strojarju svoj dolgi račun, katerega je pa le ta, meneč, da odvetnik je storil vse prav, brez ugovora sprejel ter izplačal nekaj stotin do krajcarja. Odvetniku, ki je morda mislil, da mu. prinese konkurz več, to ni zadostovalo. Zahteval je še svoj »Šenk", in ker mu ga strojar ni hotel dati z lepa, si ga je obdržal sam (menda kakih 70 K) iz onega denarja, kateri je imel v rokah. Zaman protesti, zaman cel6 posredovanje drugih oseb. Odvetnik je obdržal svoj »šenk*. Strojar pa, bolj plemenita duša nego je zaslužil odvetnik, se je naveličal proteato-vanja, in ker je imel tedaj dovolj drugih akrbij (konkurz ga je spravil celo v zapor) — ni niti tožil. Nam se pa zdi primerno sedaj, ko so počeli odvetniki po časopisih varovati svoj ugled, spraviti stvar v javnost ter vprašamo: 1. Sme-li odvetnik sprejemati »šenke?« 2. Jih sme-li sprejemati od protivne stranke ? 3. Ali jih sme .sprejemati« proti volji te stranke? Strojar je imel svojega odvetnika, ki se je zanj mnogo potrudil ter tudi denar zanj založil, da je plačal upnike ter ga rešil iz konkurza. Ta odvetnik ni »šenka" niti zahteval niti dobil, niti od posojenega denarja ni zahteval nikakih ohrestij. Kako je prišel protivni odvetnik do ,8enka?" Kogar se to tiči, tisti že ve! Ako želi, ae ga pove pa tudi javno! GabrJJe pri Ajdo t 5«! nI. — Ker me je oklical »Prim. List" od 9. t. m. za javnega lažnika, in to radi priobčenega »Poslanega" v »Soči", sem prisiljen navesti na obraz gg. okoli »Prim. Lista" nekoliko pojasnila v obrambo svoje poštenosti. »Prim. List" me pozivlje, naj pridem v uredništvo, da se mi dokaže iz donešenih pisem, katera je položil g. župan Pavlica v tamkajšnji arhiv, kako da sem javno lagal. Vprašam le, ali se nahaja med drugimi spisi in pismi tudi ona tožba, katero je spisal g. župan Pavlica 7. jul. 1886. v imenu pok. Andr. Robiča, takr. rihemberškega župana, in Fr. Lebana, takr. župana črniškega, ki je bila naperiena proti m*ni, da sem se moral 28. jul. 1886. braniti proti Iažem na okr. sodniji v Gorici, ko so me hoteli vsi trije odličnjaki spraviti v kletko? Ali ni se jim posrečilo. Odšla sta Robič in Leban z dolgim nosom izpred očij g. sodnika, Pavlica pa je taval po goriških ulicah in pričakoval izida, kakor so pričakovali nekdaj na Kajfeževem dvoru. Ko pa je izvedel, da jim je pogorelo brez dima, je postal naenkrat rudeč kakor puran in kimal je z glavo, ker je bil ubral pri skladbi tožbe proti meni napačne strune. ; Torej, ako se nahaja ta spis tam v arhivu, je iz njega dovolj jasno, kakšen lažni k sem jaz, in kdo je župan Pavlica, fcat»r: je bil moj in cele braniške doline skrajni nasprotnik v začetku dvorjenja braniške ceste. Zgoraj omenjena tožba se je napela proti meni z vso lažjo le radi tega in radi ničesar drugega, češ, ako «;ga pozobljemo, braniška cesta zaspi za vselej. Dalje pravijo gg. okoli »Prim. Lista", da sedaj vedo, kedo spravlja laži na dan. Na to odgovarjam: Tisti, ki se nahajajo na zvunaj v ovčjih oblačilih, na znotrej pa so zgrabljivi volkovi. Da se pa morete prepričati jasneje o mojih lažeh, vabim Vas, da se potrudite do mene, da se prepričate o naših krajnih razmerah, katere so Vara prav malo ali pa nič znane. Potem boste zamogli izreči razsodbo. Sedaj ste me oklicaii za lažnika, sedaj pa me zopet okličete za »liberalca", kar pa nisem, pa tudi farizej ne, marveč — Tur k. Domače in razne novice. Imenovanje. — Gospod Maks KIo d i č vitez Sabladoski je imenovan inžinerskim asistentom pri c. kr. kdržavnem železniškem ravnateljstvu v Beljaku. Čestitamo I • Preizkušnje učiteljske usposobljenosti. — Prejeli smo ta dopis: Slavnemu uredništvu »Soče" v Gorici. V notici, katero ste prijavili v 58. štev. lista »Soče* z dne 18. t. m. pod naslovom »Preizkušnje učiteljske usposobljenosti", stoji tudi to-le: »Dostavljamo to-le zanimivost: V torek je končala konferenca svoje delo po 11. uri; mogočni g. Mercina pa jih je usposobil že zjutraj ter poslal rokopis v uredništvo klerikalnega lista, ki je svobodnemu učiteljstvu sovražen....." Z ozirom na to trditev prosim v zmislu § 19. tisk. zakona, da sprejmete v Svoj list ta-le popravek: Ni res, da sem jaz že zjutraj usposobil kakega izprašanca; ni res, da sem jaz poslal rokopis v uredništvo klerikalnega lista. Ivan Mercina. Dostavek uredništva. — Komično je, da gosp. M. popravlja našo zafrkacijo: da je on že zjutraj usposobil izprašance. To se je lahko zgodilo tudi že na predvečer. Enako, da ni on poslal rokopis v uredništvo klerikalnega lista 1 — Ravnatelj tega gotovo ni storil! Kdo neki? Mercina ali Kos, Kos ali Mercina, najbrže se nismo zmotili I Krivice g. M. nismo naredili, ker je priden sotrudnik klerikalnega trobila. Kjer je kaj zdražbarskega, on je takoj zraven! — Ali pa je celo mnenja, da »Gorica" ni klerikalen list!! Dvoboj? — Od raznih stranij smo dobili vprašanja, ki se več ali manj strinjajo v tem, ali je le šumelo o — pištolah, ali pa so ,p*štolce" tudi — pokale. Da ne bo dalje nepotrebnega popraševanja, odgovarjamo: V naše uredništvo se častnika nista več vrnila, dasi smo čakali na nju v ponedeljek nad navadno uro. Kako je bilo drugod, tega pa mi seveda ne moremo povedati. »Trgovsko-obrtna zadruga« v Gorici naznanja, da bodo zadružni uradi o Bin-koštih za stranke zaprti. »Pevsko in glasbeno drnštvo". — Včeraj je došel za stalno v Gorico g. Fran Štele, novi koncertni vodja, ki si je stekel za slovensko petje že nebrojnih zaslug, med drugim tudi v Trstu in okolici. — Sinočrje bil njemu na čast v hotelu »treh kron" prijateljski sestanek. Salon je bil poln. Med petjem in oduševljenimi govori so le prehitro minule ure. Možki pevski zbor je pcpeval pod vodstvom g. Sirce, a vmes so donele navdušene napitnice g. Steletu, bodočnosti slovenske pesmi v Gorici in okolici, jedinosti in bratski ljubezni med člani. Posebno markantna je bila napitnica dr. Gruntarja, ki je v jasnih in odločnih besedah zavrnil neke napade na naše društvo ter napil možu, katerega bi pokojni Erjavec, ako bi še živel, morda tudi uvrstil v svojo knjigo „Naše škodljive domače živali", ker je on po mnenju onih ljudij vsemu kriv, kar se zlega zgodi v deželi, ali kriv je tudi, da imamo danes v Gorici tako krasno in potrebno društvo — in ta mož je naš predsednik dr. T um a. Oduševljeno pritrjevanje. — E'iako viharno je bila sprejeta -.napitnica gg. Sirci in Komelu, ki sta doslej vodila petje, prepuščevaje s tem dnem svojo dosedanjo nalogo g. Steletu, da se onadva lotita naduljne naloge našega društva. — Po polnoči smo se ločili v prijazni zavesti, da je nastopila nova doba v delovanju mladega društva. Gotovo se nismo varali v svojih nadah. Le na delo I Vabilo. — Čč. gospe in gospodične pevkin e »Pevskega in glasbenega društva* se uijudno vabijo na vajor katera bode jutri v petek ob navadni uri t. j. 6 pop. v novih društvenih prostorih v Marzinijevi hiši. Uhod je iz Semeniške ulice ali iz ulice Jos. Verdi-ja v I. nadstropje. Motam so vabljeni jutri tudi gg. pevci k skupni vaji, katera bode ob 8. uri zvečer. — Vodstvo petja je prevzel gosp. Fr. Štele, katerega je možki zbor sprejel včeraj večer s posebnim navdušenjem za stalno v svojo sredo. Zaplenjeno celo poročilo o dveh porotnih obravnavah. „8oca* r Gorici. — Naznanjamo ku-povalcem našega lista v tobukarnah, da ga bodo imele te odslej na razpolago v večjem Številu. Ponekod je pohajala zaloga vselej že prvi popoldan, a veliko popraševalcev ga ni več dobilo. Odslej bomo obračali na to stran več pažnje. Okrajno učiteljsko konferenco bode imelo učiteljstvo sežanskega okraja dne 19. junija t. 1. ob 9. uri dopoludne v Sežani po sledečem sporedu: 1. Pozdrav, volitev namestnika in dveh zapisnikarjev; 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika; 3. Šolski obisk, sredstvo za pospeševanje istega; 4. Preosnova sedanjega podrobnega načrta za realije po koncentraciji, poroča uči tel j-voditelj Ivan Bano; 5. Poročilo književnega odbora: a) o stanju okrajne knjižnice, b) o blagajniškem stanju iste; 6. Volitev knjižničnega odbora; 7. Volitev stalnega odbora; 8. Nasveti, ki se morajo 8 dnij pred konferenco doposlati c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku. Nalogo pod točko 3. naj izdela sleherni učitelj in učiteljica ter jo potom šolskega vodstva najkasneje do 24. maja 1.1. predloži c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. To vabilo izdaje se z ozirom na % 4. ministerjalne na-redbe z dne 8. maja 1870. drž. zak. št. 68. V Smarljah pri Ajdovščini je v cerkvi grmel župnik proti narodno-napredni stranki, proti brezverskim in umazanim časopisom (imen se je previdno izognil, prefriganec!) a priporočil je — »Prisraojenca". Med drugim je Še zarohnel: »Naj grd i ni grdijo še tako duhovne, sv. vera ne propade!" Neki na« prednjak, katerega katoliški župnik ne more trpeti, se imenuje po domače — Grdin, in on je na sumu, da je tega božjega namestnika po zaslužen ju okrcal v »Soči*. Odtod ta izbruh v cerkvi. Mož je bil v cerkvi, in pri onih besedah se je cela vrsta klerikalnih kimavcev porogljivo smejala. Vse v čast božjo, kaj ne ? -— Neka žena iz Smsrij ni hotela iti o Veliki noči k spovedi doma, raje je prišla v Gorico, ker čita »Sočo" in ,P." in »Narod" ter se ji je že naprej reklo, da ne dobi odveze. — Na take načine — vera peša! 0 da, dA: vera po farjih gor — po farjih dol I Je že star ta pregovor! Iz cerkljanskih hribov nam piše kmetovalec s svojo prosto roko, kako občutljiva je pomankljivoct delavcev na kmetijah. Moški spol hodi na tuje, ženske pa se preveč pečajo s čipkanjem in premalo s kmečkim delom. V ravnskem farovžu je velika trgovina s čipkami ; kar so »prifitirali* tekom zadnjih 6 let, nameravajo porabiti baje za zidanje nove cerkve. Dopisnik se pa boji, da te vendar le ne bo tako kmalu, »čeprav so že ženski sedeži v stari cerkvi razcapani kakor stare be-raške hlače." Dopisnik skončuje z željo, da bi se tam v hribih bolj brigali za kmečka dela! V PostoJIno. - Dne 27. t. m., to je drugi binkoštni praznik, pojdejo v Postojno posebni vlaki iz Ljubljane, Trsta, Reke in Krniina. Iz Krmina odide zjutraj ob 8.10, iz Gorice ob 8.47. V Postojino pride ob 12.37. Iz Postojne odide ob 7.35 zvečer ter pride v Gorico ob 11.23 po noči. Vožnja stane tje in nazaj iz Gorice: za prvi razred K 13, za drugi K 1026, za tretji K 750. V teh svotah je vstop v jamo, katera ostane odprta od 3. pop. do 6. zvečer, že obsežen. V Oseka je začela razsajati med otroki škrlatica. V torek je bil tam c. kr. okrajni zdravnik, da si je ogledal bolne otroke. Ukazal je prenehati s šolskim podukom 14 dnij. Pri nekem je bil g. zdravnik prav takrat, ko se je ubogi otrok boril s smrtjo; 2 uri potem je umrl. tig. podporni In bralni udje »Bralnega in podpornega društva v Gorici* se opoza;jajo, da vplačevanje tedenskih oziroma mesečnih doneskov je ob nedeljah ob uradnih urah od 10.—12. ure dopoludne v društvenih prostorih (v Marzinijevi hiši). Gosp. društveni uradnik sprejema vse zneske, enako tudi izplačuje podpore v tem času. Podporni člani so pristopnine prosti; bralničarji pa plačajo pristopnine 1 krono. V označenih prostorih se sprejc"-:/ tudi novi člani, bodisi pod-porničarj i bralničarji. Podporni člani si morajo piv- ..rbeti o g 1 a s n i c o pri društvenih zdravnikih (gg, dr, A. Lisjak in dr. I. Ker-šovani), s katero društvu dokažejo svoje zdravje; bralničarjem seveda tega ni potreba. Gosp. mojstri in trgovci naj skrbe, da L bodo vsi njihovi delavci brez izjeme zavarovani pri društvu, ter sami tudi pristopijo kot bralničarji, da društvo združi na ta način ljudi iz vseh slojev slovenskega občinstva goriškega v svoje okrilje. Sprejemajo se na- . dalje zunanji podporni udje s posebnimi pogoji, katere pojasnjuje pri vsakem slučaju društveni uradnik; zunanji bralni udje se sprejemajo kakor domači. Kar je zunanjih delavcev, kakor iz Podgore, Vrtojbe, Staregore, Ajševice, St. Andreža itd., imajo vsi dovoljen pristop k društvu. Gospodarji naj pred vsem skrbe ter delajo na to, da se vsi njihovi podložni zavarujejo za slučaj bolezni pri našem društvu, kjer ne dobe samo podpore, ampak se lahko shajajo s svojimi sodelavci v bralni sobi, se med seboj spoznavajo ter tako društvu pripomorejo polagoma, da se povspne do zaželjenega vrhunca, kar bo v prvi vrsti v korist delavcera-udom. Torej na delo! Romanje na Sv. Goro. — Sprožila se je hvalevredna misel, da šestorica klerikalnih slovenskih poslancev pojde na skupno božjo pot dan pred otvoritvijo letošnjega zborovanja na Sv. Goro. Procesijo bo vodil dr. Gredolčič. — Na Sv. Gori bo imel dr. Pavlica propoved o dolžnostih deželnih poslancev. Ta dan opravijo nekateri po dolgih letih zopet enkrat svojo spoved. Dr. Rojic pojde k dr. G r e d o 1 č i č u, da ga zaveže po znanem francoskem vzgled' v molčečnost o vsem tem, kar je bilo neodkritosrčnega in rovarskega med njima. Konečno zapojd hrepeneče pobožno pesem, s katero si bodo želeli 3rečen konec šestletne dobe ter si s solzami v očeh zavoščijo: Na veselo svidanje! Hrelnl odgovor. — Gospod Ivan Mre i na, c. kr. vadniški učitelj v Gorici in učitelj petja na učiteljišču, so jako velik gospod, pa tudi mogočen. Na docela stvarno poslanico deželnega odbornika dr. Turne, ki zastopa tudi slovensko deželo v c. kr. deželnem šolskem svetu, so blagovolili odgovoriti v »Norici" to-le: Da Vam je članek »Politika in petje" v »Gorici" jako neljub, verujem; a zato ne iščite uzroka na meni! Odgovarjati meni na spise, ki ne nosijo mojega podpisa, nima nikdo pravice, — in tudi Vi ne. Toliko bode menda od moje strani dovolj. V Gorici, 18. maja 1901. Ivan Mercina. Ali ni za poči' ? Mrcina pisari in pisari, da njega bole prsti, drugi pa so že do grla siti njegovih predrznih Čečkarij, ali svojega imena seveda ne podpise I Potem daje pa take odgovore 1 Ali meni morda, da živimo z glavo v mehu? — In odkod tista pre-, drznost, ko trdi, da je bedasti in lopovski članek »Politika in petje* —jako neljub dr. Turni? Zakaj neki? Ni vzroka! Kam bi pa prišli, ako bi si dr. Turna delal težke ure za vsako lopovščino v klerikalnih listih! Mrcina naj se le potolaži, kajti napadi t »Norici« na prevažMfc«o^u|tvQ^ le iasen^ in "slovenski javnosti dokazan Izbrirtrpo^lTe, nizkotne duše, kateri se pa ne izpolni niti ena pobožna klerikalna želja,( a vse to ne more biti dr. Turni — neljubo. Konečno Se povemo Mre i ni, da na novi članek .Turoovo politično društvo za pevce* odgovorimo", Sfttrin -kolikor se nam bo zdelo vredno._BpmiS^ija_je._.res.._velika,.jto_ smo že povedali, kajti ta članek se nekam bahato postavlja, ker, nismo odgovorili na vse — norosti in zlobne izlive podle duše farovskega podrepnika.Tu pokličemo v spomin besede, katere je napisal v .Soči* sam dr. Anton Gregorčič v času, ko Se ni bil vitez in ne Gre-dolčič. Dejal je; Zloben človek napise v 10 vrsticah več lumparij nego jih more poštenjak zavrnili v 10 dolgih člankih! Morda pa hoče .Norica* jemati .Soči" toliko zlatega časa in prostora, da bi res pobijali vsako njeno hudobijo in norost? Boste čakali .' .One, ki zaslužijo, lopnemo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno! Kam bi pa prišli, ako bi hoteli na vse odgovarjati. .Norica* se zlaže dovolj v eni številki za odgovore — 10 številkam .Soče*! Toliko bo menda od naše strani za danes dovolj I 0 znani goŠM afer!, v katero je zapleten v prvi vrsti tamkajšnji kurat in bivši misijonar t. Ferjančič, je podal dr. Tavčar s tovariši v drž. zboru interpelacijo, katera skončuje: .Prišlo je v javnost, da je ljub I jan« s ki knezoškof, gotovo v korist imenovanega kurata, vmes posegel in da je tedaj ta kazenska stvar zastala. To je provzročilo silno vznemirjenje, kuratu pa je zopet zrasel greben. Sovražni napadi se res zopet ponavljajo in se kot njih vzrok imenuje hujskanje kuratovo. Zadnji čas je, da javni organi energično nastopijo in kuratovemu počenjanju konec narede. Na vsak način je potrebno, da se čim prej vrši obravnava o tem kazenskem slučaju, zakaj javno pravno čustvo bi moralo postati uprav zmedeno, ako bi se ta zadeva rešila drugače, kakor po sodni razsodbi. Zategadelj vprašajo podpisanih 1. Nj. ekscelenco gospoda ^stičnega ministra, ali hoče poskrbeti, da se v imenovanem kazenskem slučaju pusti zakonu prosta pot in 2. Nj. ekscelenco gospoda ministra za uk in bogocastje kot šefa cerkvene uprave, ali se Koče glede delovanja kurata Ferjančiča sporazumeti s poklicanimi činitelji?* Nune povišan, njegovi podrepnikl v zapor. — V premski fari na Notranjskem so napadli 12, dec lani klerikalci, prijatelji tamkajšnjega kaplana Zege, svoje napredne sožupljane ter storili več nasilstev. Dnč 11. t. m. so bili radi tega obsojeni. 9 kaplanovih pristašev je dobilo po 3, po 2 meseca, po 6 tednov ječe. Nekaj dni poprej, nego se je izvršila ta obsodba, pa je bil njihov pokrovitelj kaplan Zega p o v i š ari" za farnega upravitelja na Prema. Tako je. To v pomislek tistim, ki slepo drvL za onimi politikujočimi duhovniki, kateri jih hujskajo proti sorojakorn! Dobiček od hujskanje imajo le nunci, za kmeta pa je odprta — luknjal Torej ne poslušajte nun-čevskih hujskanj, ako hočete dobro sebi in svojim družinam! Kdor se peča ž njihovo politiko pride v nesrečo J Iz Bovca v odgovor na poziv gosp. kaplan« Abrama v .Pri m. Lktu8 19. štev.: Poživljate me v odgovor, evo ga: Svoje želje glede šolstva spravite lehko v razgovor pri vsakomesečni učitelj, konferenci, svoje osebne želje pa kadarkoli v mojem stanovanji, za pritožbe pa so Vam znana pota. Sumnja, da sem ja* Bovški sporočevalec »Soči* — dela čast Vašej drznosti. Krist. Bratina, nadučitelj. Zemljevid Tirolske. —• Znana podjetna tvrdka Frevtag & Berndt na Dunaju je izdala te dni lep zemljevid (v meri: 1:350.000), na novo predelan, deže Tirolske. Namenjen je v prvi vrsti za potnike in turiste, katerim utegne ta zemljevid služiti izborno. Stane K 3. Jako lepo se razločujejo na zemljevidu po posebnih barvah doline in gore. Zemljevid obsega tudi dele sosednjega Vorarlberškega, Bavarskega, Švice in Italije. Zemljevid je vreden vsega priporočila. Pevsko društvo »Kolo* v Trstu razvije meseca julija društveno zastavo. Odbor vabi druga pevska društva k udeležbi. Oglasiti se je do 20. junija t. 1. Pevsko društvo „Nahr«žIn&* je sklenilo v svoji zadnji seji, prirediti veliko vrtno veselico v nedeljo dnč 23. junija. Na vspo-redu bo: igra, deklamacija, petje in ples. Odbor daje na znanje to vsem bratskim društvom. Pevsko društvo .Nabrežina* slovi po svojem petju in ker je Nabrežina prijeten in mikaven kraj, se je nadejati dne 23. jun. v Nabrežini lepe veselice z veliko udeležbo. Več o priliki. €fg. vinogradnike in kmetovalce opozarjamo na oglas našega rairodilničarja g. A. Joretiča v Gorici v Tržni ulici"(v poslopju okrožnega sodišča), kjer dobš razun v oglasu navedenega dvakrat .rafin. žvepla tudi vitrijol 99°/0, fosforovo kislo apno za govejo živino, ,P o r c h i n* (redilni prašek za prešiče) itd. Listnica. — G. .Antifigovcu*: Naznanite svoj naslov, drugače ne moremo priobčiti dopisa. — G. dopisniku iz Prage: Poslanega odgovora «ne moremo priobčiti, ker res nimamo prjgstora za to, in vso reč bi morali našim čitateljem šele razlagati, kar bi vzelo zopet prostora ; v tisto reč se mi nismo utikali, torej tudi sedaj nam ne kaže. Pred vsem pa ni prostora. Zdravi! — G. M. v V. Prosimo odgovora na naše pismo o znani stvari, katera nas jako zanimal — Gosp. dopošiljatelju .Dol. r.*: Prihodnjič pričnemo. Smo tako na tesnem s-prostorom, da nam v zadnjih številkah ni bilo mogoče. Pričakujemo potem obljubljeno I Razgled po svetu. Državni ?.bor. — Seja v ponedeljek, v kateri se je razpravljalo o drugi železniški zvezi s Trstom, se je vršila zelo gladko in mirno, le Vsenemci so stavili interpelacijo, v kateri povprašujejo o zveznem razmerju med avstrijskimi deželami (razun Galicije, Bukovine in Dalmacije — katere bi oni hoteli nekako izključili iz Avstrije) in nemško državo. Med došlimi spisi je bil tudi zakoniki načrt o gradnji bosanskih železnic. Finančni minister B6hm«Bawerk je predložil zakonski načrt o uvedenju davka na železniške vozne listke. Novi davek naj bi znašal 12% cene voznih listkov in bi se znižal pri lokalnih železnicah na &% ter pri vicinalnih na 3%. Istočasno pa bi se odpravil sedanji %% davek na vozne listke. Minister je utemeljeval potrebo novega davka z ozirom na obteženje državnih financ radi odprave državnih mitnic, radi novele k pristojbinskemu zakonu, radi regulacije pokojnim dijurnistom ter udovam in sirotam državnih uslužbencev. Vse to povišuje državne izdatke za takih 11 milijonov kron na leto. Na to je zbornica prešla na dnevni red t. j. k drugemu čitanju zakonskega načrta o investicijah. Poročevalec dr. Svlvesier je pojasnjeval posamične točke ter je priporočal zbornici, naj glasuje za zakonski načrt. Tržaški poslanec Basevi se je zahvalil zbornici, da slednjič vendar reši tako dolgo čas«, posebno od Tržačanov, pričakovano vprašanje druge železniške zveze s Trstom, To. druga zveza je postala neohodno potrebna, ker južna železnica nikakor ne more več odgovarjati potrebam tržaške trgovine. Govornik upa, da se nova proga čim prej mogoče začne graditi. Dokazoval je, kako približa nova proga za celih 3—400 km. južno Nemčijo in Prago k Adriji, kar bo Trstu omogočalo vsaj deloma konkurenco s Hamburgom. Zaključuje" svoj govor je posl. Basevi pov-darjal, da more Avstrija obstati k^kor velesila le s pomočjo morja in Trsta; Trst pa mora obratno vspevati in proevitali le po Avstriji. Železniški minister p!. Wittek je izrekel zbornici svoje zadoščenje na naklonjenosti, ki jo je izkazala napram investicijski predlogi. Ministerski predsednik je predložil zakonski načrt gledč u vedenja pokojnin zasebnih uradnikov pod gotovimi pogoji. Zavarovanje bo izvrševal urad pod državnim nadzorstvom. — Po daljši razpravi so sprejeli v drugem čitanju investicijski zakon. V seji včeraj zvečer so začeli razpravljati o urniku v premogokopih. Nadaljujejo danes. Delegacije. •— Cesar je v torek na običajni način otvoril letošnje zasedanje delegacij s prestolnim ogovorom. Najprej je bila sprejeta ogrska delegacija, potem je prišla na vrsto avstrijska, v katere imenu je govoril knez Lobkovic, da dobro razmerje mej monarhijo in mej drugimi državami je sedaj toliko večjega pomena, ko gre za obnovitev trgovinskih pogodeb, glede katerih pričakuje prebivalstvo, da mu prineso nujno potrebnih olajšav. Z nekim začudenjem se je opazilo, da se prestolni ogovor prav tega velevažnega vprašanja, namreč trgovinskih pogodeb, ni dotagnil z nobeno besedo. Sploh je prestolni ogovor precej lakoničen. Cesar je najprej omenil, da je bil umorjen italijanski kralj Umberto in da je umrla angleška kraljica Viktorija. V političnem oddelku prestolnega ogovora je . Jeno, da je p.'esrčno razmerje z aliiranima državama in stalno prijateljsko razmerje z vsemi drugimi državami porok, da se ohrani mir. To upanje izreka tudi odstavek gledd Kitajske. Naposled je cesar rekel, da se bodo še nadaljevali napovedani poskusi gledd naprave novih topov. Po prečitanju prestolnega ogovora je bil cerkle. Ekspozč Goluchovvskega -z dotika akcije na Kitajskem, situvacije na Balkanu, macedonskega vprašanja, Srbije, prijateljskega razmerja Grške s Turško, solidarnosti tro-zre>.e, trgovskih pogodeb, mirovnega sistema ter poštnega konflkta. s Turčijo. Cesarjevi razgovori z raznimi češkimi delegati so obudili senzacijo, zlasti razgovor s Pacakom, načelnikom češkega kluba. Cesar je izrekel napram Pacaku modremu, lojalnemu in patriotičnemu postopanju čeških poslancev svoje pripoznanje in dostavil, da bo Čehom vedno hvaležen, zlasti ker ve, kake žrtve jim je opu< .tev obstrukcije naložila. Pacak je odgovoril, da češki narod 1. 1898. zvršivše se premembe sistema ni še pozabil in da pričakuje od cesarjeve pra- vičnosti, da dobi tudi v narodnem •«»; v političnem ožini, kar mu gre. Cesar je rekel, da se to zgodi. Napram dru. Stranskemu je cesar izrekel svoje zadovoljstvo, da državni zbor take hitro deluje. Slranskjr je dejal, da se je bati, da nastanejo zopet stare razmere, čim pridejo na razpravo vprašanja o narodni ravnopravnosti. Najdlje je cesar govoril s Kramafem, s Sturghkom in z Javvorskim. Su-s t e r š i č se je na vse načine silil v ospredje, tako da ga >je cesar-skoraj.moral ogovoriti. Ni pa ž njim izpregovoril nobene politične besede, nego ga le vprašal — kakšna bo žetev na Kranjskem! Političen mrtvec — zastopnik Slovencev t delegacijah. — Kot delegat zastopa letos Slovence dr. Šusteršič! Že to po»r¦-, kako smo zastopani. Avstrijska delegacija ga ni volila v nikak odsek. Doslej smo bili vedno zastopani v proračunskem, to je v najvažnejšem odseku, kjer se je dalo spregovoriti marsikaj v prilog Slovencem ter pokazati, kako se nam godi od strani Nemcev in Lahov ter od strani raznih vladnih sistemov, ki pa so si jednaki v tem, da nas pritiskajo k tlom povsodi, kjer le morejo. Namesto slovenskega delegata je prišel v ta odsek Ma-lorus Baminski, Kdo je temu kriv? Dr, Šusteršič jo, političen mrtvec, njega je zbornica obsodila tako, da je v njej v vsakem resnem pogledu nemogoč, in ako bi imel ta človek le trohico ljubezni še do slovenskega naroda, bi mu jo izkazal s tem, da bi odstopil. Te pa nima, zato se drži trdovratno mandata. Posledice njegovih z žlindro zamazanih rok se le kažejo. Delegacija ga ni volila v nikak odsek, ker žlindre nočejo nikoder. Tako ostanemo Slovenci ob tako važr« priliki — mrtvi, kakor da bi nas ne bilo. In kdo je temu kriv? Dr. Žlindra, patron klerikalnih osrečevateljev našega naroda. O tem bomo še govorili. »Jugoslovanski naprodnl klub". — V torek se je ustanovil v državnem zboru .Jugoslovanski napredni klub*, v katerem sogg. napredni slov. poslanci: dr. Ferjančič, Ga-brščefc, Plantan in dr. Tavčar ter % srbska poslanca iz Dalmacije, K vek vi 6 in Vujatovič, Načelnik klubu je dr. Ferjančič, namestnik Kvekvič. Raznotero. — Na Francoskem živi človek, katerega ime je samo črka M. To je najkrajše ime na svetu. — Preko Hamburga odpotuje te dni 6000 rusinskih delavcev v Ameriko. — V Zadru je ugriznil stekel pes predsednika višje dež. sodnije dr. Gertscherja ter še nekaj drugih oseb, katere so takoj prepeljali na Dunaj v Pasteurjev zavod. — Na Dunaju živi po zadnjem ljudskem štetju 181.971 Cehov, Slovencev je 1329; vseh prebivalcev je pa 1,048.327' — V Gorenjivasi nad Škofjoloko je pogorelo v torek 30 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Škoda velikanska. — Na Hrvatskem v občinah Slana, Gora itd. so imeli 18. t. m. velikansk vihar. Toča je ležala 15 cm visoko po vrtovih. Novejše vesti. — Več burskih čet je prekoračilo reko Oranje ter koraka do gorovja Zour, kjer se koncentrujejo. Kitchsner je baje za to, da se da Burom avtonomijo. — Srbski kralj in kraljica sta čestitala ruskemu carju porodom rojstnega dne. Car je odgovoril jako ljubeznjivo, kar smatrajo za dobro znamenje gledd na znano kraljičino afero. — V Barceloni na Španskem se boje novih nemirov. Baje proglasijo z nova obsedno stanje. Narodno gospodarstvo. .Narodnogospodarski Vestrik". — Slovensko trgovsko društvo .Merkur* v Ljubljani, ki spaja v sebi večino vseh trgovskih uslužbencev in deloma tudi trgovcev, je pričelo izdajati od 10. t. m. svoj lastni list, ki naj bi v prvi vrsti služil kot organ društva v zastopanju internih interesov istega, v širjem obsegu pa tudi rešitev narodnogospodarskih vprašanj v obče. Idejo ustanovitve samostojnega nad političnimi strankami stoječega strokovnega narodno-gospodarskega lista pozdravljamo z največjo radostjo, in to tembolj v tem slučaju, k«;r nam že ime urednika, g. dr. Murnika, ki je tajnik trgovsko-obrtne zbornice ljubljanske, jamči, da je list v pravih strokovnih rokah, v katerih bode gotovo vspeval. če si ogledamo koj uvod k prvi številki, vidimo, s kako resnostjo, ener-žijo in s kako krasnimi nazori v stanju trgovine se je ljubljanska trgovska mladina lotila dela. .Vestnik* piše: »Za organizacijo in izobrazbo trgovstva so storili drugi narodi že izredno mnogo. Pri nas je organizacija še v povojih, za boljšo izobrazbo se ni storilo še prav nič. Ves slovenski narod nima niti ene same trgovske šole. Drugod so napisali o trgovski organizacij, o trgovski izobrazbi in spisov trgovcu v izobrazbo cele knjižnice, naši trgovci niso imeli doslej niti najskromnejšega svojega lističa. Tu je zastavilo najmlajše izmed naših trgovskih društev — slovensko trgovsko društvo „Merkur\ Namen mu je v prvi vrsti .strokovna in splošna izobrazba pripadnikov trgovskega stanu". Poleg drugih sredstev v dosego tega namena navajajo pravila tudi izdajanje lastnega glasila, in — tukaj je! Samo po sebi je umevno, da se naš list ne bo smel pečati izključno s specifično trgovskimi stvarmi, nanašajočimi se na kup-čijski obrat. Ozirati ,se mu bo na vse narodno gospodarstvo, ki mu je ravno trgOvstvo gibalo in* gonilo." Pred vsem ne bo smel zanemarjati industrije in obrta, s katerima vežejo trgovino najožje vezi. In ker trgovca živo zadevajo trgovska carinska, davčna politika, pa tudi deželno in državno finančno gospodarstvo, bo pozoren tudi na te stvari. Pravila mu nalagajo, .razpravljati in zastopati ne le društvene in trgovske, ampak tudi obrtne in sploh narodnogospodarske koristi slovenskega naroda**. Zavedamo se, kako težko je izdajati pri nas tak list Orati nam je ledino. Prvi začetek je to, poskus je to! Veliko dobre volje imamo, toda le, če bo imelo tudi vse naše trgovstvo in tudi industrijalstvo dobro in silno voljo, se ta poskus posreči, obrodi naše početje dober sad. Zlasti pa se obračamo do naših izkušenih trgovskih in industrijskih praktikov, da stopijo v vrsto naših sotrudnikov. Ze doslej so se zdajpazdaj oglašali nekateri naši trgovci in industrijalci v naših dnevnikih. Tu imate svoj list; vspevati bo mogel le, če mu slovenski trgovci in industrijalci naklonite izdatne duševne in gmotne podpore. Pokažite, da imate čuta za skupnost. Za skupno korist delajoč, boste delali za svojo lastno koristi" To zo zlati nazori, katere mora odobravati vsak, kdor ima količkaj smisla za povzdigo in napredek toliko zanemarjene naše trgovine. In osobito nam goriškim Slovencem je nujno potreba, da uvažujemo ta list, ki naj bode nekak centralen organ narodnega gospodarstva med Slovenci v obče in slovenske trgovine posebej. Našim rojakom, osobito trgovcem in obrtnikom pa priporočamo .Narodnogospodarski Vestnik* najto-pleje. Naročite si ta list, vsaj v tem pomagate v prvi vrsti sebi, kajti dobra, stvarna tvarina »Vestnika* Vam bode v mnogih slučajih vir napredka in tudi malerijelnega dobička. Naročnina stane za celo leto 8 kron. Upravništvo lista se nahaja v Ljubljani, .Narodni Dom*. Okrožnica dož. odbora občinam >n kmetijskim zadrugam v vinorodnih pokrajinah dežele o kajenju trti proti s],ani. 1. V vsaki vinorodni občini, ki jo razpostavljena pozni slani, bi moralo doticno občinsko zastopstvo vplivati na prizadele vinogradnike, da kadijo trtam, olajšujoč jim dobavo materjala in potrebne priprave, in če treba, predplačujoč jim proti vrnitvi v to potrebne svote, katere bi bilo porazdeliti med udeležence po meri zemljišča, ki se je okadilo. 2. Namen kajenja je zaprečiti, da se zrak ne more tako močno ohladiti, da bi trte zmrznile. Včasih zmrznejo že, kadar pade temperatura le nekoliko pod ničlo, a ne vselej. Nekatere trte zmrznejo lažej, druge so odporniše proti mrazu. To se ravna po trtni vrsti, po legi vinograda, po starosti trt i. t. d. 3. S kajenjem se mora povzročiti največjo količino vodnega para, ki je glavni činitelj v obrambi proti slani. V to svrho je potrebna velika množina dima, katero je mogoče napraviti s cenejšim materijalom (slamo, travo, strožjem i. t. d.); ni ravno treba rabiti dražjega netiva, kakor katrama i. t. d. V ta namen se posebno priporoča 4rtno strožje, ki se prižiga s snopiči slame, s pe-trolijem ali mizarskim strožjem, ali drugim cenim netivom. 4. Pri omenjenih pripravah je neobhodno potrebno enotno vodstvo. 5. Ob vsaki cesti, na vsakem križpotu in odprtem prostoru pripraviti je gromade netiva za kajenje in pomnožiti njih število kolikor mogoče, ker majhni in raztreseni ognji hasnejo jako malo. 6. Postaviti je na prostem in V« m-od tal dobre termometre, na katerih je mogoče citati v kritičnih nočeh zračno temperaturo. Posebni termometri naznanjujoči slano že na večer so jako umestni, in nastaviti jih je na onih mestih, kjer se veča nevarnost. Določiti je sposobno osebo, ki naj bo čitala temperaturo na termometrih. 7. Znamenje za prižiganje ognjev naj se da, kakor hitro kaže termometer 1 stopinjo nad ničlo, ali pa ničlo, in se je bati, da se temperatura še dalje zniža; ko je nebo jasno in zvezdnato, in ozračje mirno in brez vetra. Kajenje se mora nadaljevali do solnč-nega vzhoda, izvzemši, če se je»nebo med tem časor oblačilo, ali je nastal veter. 8. Fri kajenju morajo sodelovati vsi vinogradniki prizadetega kraja brez razlike, in vstrajno, da se bo moglo nepretrgoma 9. Kajenje naj se opravlja toliko na dnu dolin, kolikor po obronkih hribov, da se dim lažje polega v doline in je kajenje vspešneje. ..... 10. Da slana ne zasači nepripravljenih kmetovalcev, treba, da začasa preskrbš gromade za ognje in ukrenejo potrebno, da bodo termometri in osebe na svojem mestu, še prodno nastopi nevarnost, katera preti včasih do druge polovice maja. 11. Kadar se bliža nevarnost, naj se da z zvonom znamenje,,da se imajo ;.;ižgati gromade. 12. Učitelji ljudskih šol in duhovniki bi morali razlagati vinogradnikom, na katerem načelu sloni taka obramba proti slani, ter v ljudstvu vcepiti prepričanje o uspešnosti tega ravnanja, kakor tudi o brezpogojni potrebi skupnega delovanja pod skupnim vodstvom. n-QijLaaar v |jd |3|U|jpoj>ui a iqop a* OUB.tTlllJ8.l ^B.TT[WAp 01d3AZ 0000000000000000000000 qi3|§iujBAoj od juigSAopfv a ^S • .itiit«qscnij 'dsoS AOflo>j qiUBAOjuojBd qi§fioqtBu ouBuzoduj Jr •UdBAll mUBAOSl||AlJd M>J *D AOfjepzi @ OD[lO>10 Uf oojjoo bz bSoibz buabio jr ¦¦fiofpod eBnjp ui oq*v|« ouisjaoi|«sii bz 9qoo4Bu fSr 0SA t|B«I0ZA0JJ "0qJI0|C III OAff|q0fl M 9A01|0 9U|8JAO>pjSA. |S| ¦o?|jj| euqojBeu 'Q)||u?9dpojd ui jaoo '19011 Vr 's?fifjBo suiipeif 'oBoufmod ui i;jqo ouzej ez efpojo <0U|Jt09f -o|d ttuopotu ui euofutaod 'oitvijuia '91120102 !|n usodsofl a 'gj -j§ niajo« ioiin a aSojez % W§ upigtfH oouoh «.)ju/ii.i[)ofi *g a^§ of{|0![§pmi pajd (oqjBQ *0 ?9Jt(i) oefBZ *S> oipefuo^ \OUOQ A LU9fzS|9Z Z BUIA084 B>|SU8A0|S EAJJ §0000000000000 jfllOJHBZ JUU3.> IHUOJJHIllI -ui.sul tliu|r.nzud 9vio«n '91 aihbzdj zt afuijaAs ao.iqaj* ui »1BJZ BtUj .' UJOpo *4TJ '.1 S «UBA03|!|pO 0| B!|pjA J, 'r?r.raA «air[3J8 ! 08-9 'B *«u?H «•«» BUJq».i« ! <3L.g '0 Bfj^ta zc -tua}! bjii «jqo(j 9n{a|«[z zoac| j«} .m «tiJ«to> 'pejuon suueii 9^IUq3SBZ BU BfllfodZBJ ^OA^suiBr^ujjaa^sjer^trijaiai^B"-"«"' Iiuao od xit ean e«iqoa •aupnjodod *s op eupnpdop ojn #6 po S 9.111 9UJOAOO '01193 a ni 04;q 'ojqop Bf|A«)ofizi biidojb^ •BtAoqoz BSou9t[qBjqo aruBreJBuead u| apuBrtABadoj •(BjojnBftoads) 1^|| tupejz eu 8|aoi*oz -«6*9 •uiueaosi qiuqoz vtuaCuB^s -po Z9jq aa? ujg9ioq qi^B3{in" z9jq <|Aoqoz ]U|8iun iAi[{qBa BUiou^odod ipaf ud 'tuoiod ui|UAoJeu es oCb3bia •¦!¦¦ •efdoj^spBU "H «is ^g fte^BH *i»Taoo a af|8|B iuqoz j)|sfEiinfl -VAS-maa v smnvs taupn iu,>funAO|so[8toj B3OJ -odudoidoj 98 b[|20jbu Bu^oqo§Biq bz *nSJ9qtuo!sJaquJ!ii aaiiiEAoriiDj afauaofBi« 013830 NI 0N80a0 VN VNIA09U1 •L «fi»»§«a !PWs «u 13M03 A tiil\*m HOlUtf 0( 'trep 5|i»a oMiijop «»}«<( 'oSej -odziunu afpjADjuds fojqd\| •Pin:AOj),!!li3J m!Al!7jp I|)UJll]l:>!i '13PA A 0[ J3( 'O^SOS ouafijuisn 03|u;vuz ouoairtca m nvtl as lniitn i[poiEuoč! as Ivu ofiMV\ *|UllSjS -najefloa ud ipBjBaJdA e3|ujoa» »Aef-Aj -j»|i|l -y JKii.uTCiai -uia ot 3 1 »iijuid -pajd od ufiitod K]3A8 |ojop i[os.\ Sojkz WO>1!UOUII lil' UIO!|;U33 S Ktl^fiOll CZ 9)lU -U[10)S — "»iiioj^ $• oiuj 5|0js nif.OA 9 ij« j]i|«m ?x nVrii I""'' °i! ~' *u,a '9 u' Oi: '»I i|WI.I>:?10l' l|0BV A OJO>]K ojtAI|i:duiit ii(Ut)dit ll^iri^oii ud o\-ah ojorni|U!Jti «>(>'i' »ftijjp tui'Z|i<[ iy, — 'outtfjd oiuBg ' roiiu.i uua|u«!lA inimiivz uioit-uiAO^ tu ui oji^jk uuai'|ituKA 0<|iui:ux oiia.\iB.ti'A oub]0L yt 'euiBZ|eq c6aA3f-Ajjaiqx 'V aif[di?5[ Qf op (^ ai«t?zA as fim «fjo3[ptj[S ^a3§o^[ ti^j NMMHIIHMimiMIIMUMM ! «q/t pii9H ! :bSo|bz BUAB)9 ) •(qBftjeIwp) > qB3|U|)poj|iu q0SA a o« OAiqoa 9 \ (qB3jineaz a jpni) »uia os »«ojn| \ S 1 uiBJpfod iiojdo^ «JJi*§od od riuoa^ g v\ f S 1 iuojip abu z Baiuapjais b^sujao^ l : «11*3 p 1 •Bžajr-i tfujn^said uqop od Tboio^ oqoi A 1 1 jspp» «f as 'uiuajB^ *q*«toB od.ioj| iuji[zbj uj j I iiAjijufoA"ud «q* BiocfA ojqop as JO}«jnQ j 1 • • • -nuBp tuag^oqp8U A 1 1 iq«4 ižjop qd'U>tq • fauBiso |flA9.),"jajipB.a i{ J j iAifjiduiajdan Hfanzadji ofauBpod'(j j^ua aopa( , 1 t "g b^bsa) |*ubz«iu«jb uia « '|lff|dpoj I aoivHna -«¦ j at o ispajs oaisJAzj 1 jBSeUBSA BZ OU?8A < •qBuo.i iijujouiz o^el od oq?9J)sod oupijos Bfjqnr|qo ia) »ijgojeu *«ufojqoaoum bz ti&}sui3qo ntuouAB|s as Bjojodjjj •p *j 1 apo; 'aDuewjiiq nz agBjoij *OAioad ouisJAO^8SAB3OJ0dy,J -„ •g :)§ nu«to>i eu jojjoo a •OJiiq ofnf jazi »s B|!?OJB!i •opodso« u; adsod bz uam od bj!Q0jbu bujsjaouzbj bz • as cjojodud - -A9^9 Min ]5[§mauies a