MEDMET KOT KOMUNIKACIJA Z MLADINSKO KNJIŽEVNOSTJO
Takole je v Osnovah učnih načrtov za srednje šole napisano: Učence je treba prepričati, da jim je tudi teoretično obvladanje slovenske slovnice in pravopisnih norm potrebno za razumevanje strokovne in vunetniške literature, kakor tudi drugih občil za
337
splošne kulturne informacije ali občasno vzgojo, zlasti pa nepogrešljivo za pravilno in lepo ustno in pisno izražanje. Slovnica ne sme biti sama sebi namen. V prejšnjem stavku se začenjajo težave. Največkrat obravnavamo slovnico odtrgano od leposlovnih tekstov in življenja, ki teži v prakso. Obravnavamo jo tako, kot nam narekuje njen sistem.
V 4. razredu srednje šole obravnavamo nepregibne besedne vrste. Posebej sem se zamislil ob medmetu. Pred menoj je več slovnic.
Prva razdeljuje medmete na razpoloženjske, velelne in posnemalne. Dodana je vaja, v kateri naj učenec v nekaj stavkih z vzkliki in nagovori poveča nazornost in poglobi občutje. Sledijo kratka vprašanja za povratno informacijo.
V drugi, starejši slovnici, je tako pomembni besedni vrsti in izraznemu sredstvu namenjenih le nekaj stavkov s petimi primeri.
V tretji, najnovejši slovnici, je medmet kot nepregibna beseda vrsta najbolj temeljito obdelan. Razdeljen je prav tako na razpoloženjske, velelne in onomatopoejske medmete. Pred Vajami je tudi stavek: Medmeti se pogosto rabijo v čustveno razgibanem pogovoru, zlasti v otroški govorici. So odlično ponazorovalno sredstvo, ki našo govorico primerno oživlja in jo dela slikovito in prvotno. V Vajah so zopet vprašanja za povratno informacijo in razvrščanje medmetov v tri osnovne skupine. Zal tudi v tej slovnici med vajami ni vprašanj, kdo je medmete v prozi in poeziji že uporabljal.
Ce takšnih vprašanj ni v slovnici, se kaj rado zgodi, da je jezikovni pouk ločen od literature.
Kako obravnavajo medmet tuje slovnice?
Adela Zgur: Nemška slovnica — str. 143: Razlikuje nepravilne in pravilne medmete. Označuje jih za besede, ki izražajo več občutja kot prave besede. In nič več!
C. E. Eckersley und J. M. Eckersley Comprehensive English Grammar for foreign stu-dents — str. 315: Razdeljuje interjekcije v interjekcije in vzklike. Navaja Hamleta ('O ali you host of heaven! O earth!') in Juliusa Caesarja ('O Julius Caesar, thou art mighty yet!').
J. M. Puljkin: Učebnik russkogo jezyka dlja inostrancev — str. 423, 424: Medmeti so besede, ki izražajo čustva in pobude. K medmetom sodijo tudi onomatopoejski izrazi. Vaja: Preberite stavke, pokažite medmete in povejte, kaj izražajo.
Nikjer torej ni opozarjanja, da so medmeti dejansko najbolj živ in sestavni del otrokove govorice in poezije. Tudi globljih konekcij z mladinskim pesništvom ni nikjer opaziti. Naštevanje medmetov je formalistično, zato pusto in dolgočasno.
Razmišljanje o obravnavi medmeta ni namenjeno samo tej nepregibni besedni vrsti, ampak večji funkcionalnosti pri pouku nepregibnih besednih vrst. Res pa je, da medmet kar ponuja povezavo z mladinsko književnostjo, klasično in sodobno.
Živost, neposrednost, aktualnost in neprimerno večji interes dijakov lahko dosežemo z drugače zgrajeno uro jezika in ustrezno drugače zgrajeno slovnico.
Za uvod sem si izbral N. Grafenauerja zbirko Pedenjped.
Dijakom sem prebral pesem Tika — Taka. Zadnjo kitico (Dolgi Miha, griža tanka, / po številčnici koraka, / z nogo bije brez prestanka: / tika — taka, tika — taka.) smo si napisali.
Ni bilo težko povezati zbirko Pedenjped z Levstikovo mladinsko pesmijo Pedenjčlovek — laketbrada.
Nato smo si ogledali še Pavčkovo Cenčarijo in izpisali nekaj medmetov iz Medvedove uspavanike (brunda, gunđa) in Slovesa od Cenčarije (din don, din don — Odhaja iz Cenčarije žlobudrasti Anton). Potreben je bil še namig na znani cicifuj, fej in fuj, Zupančičev medmet, ki ga radi sprejemajo otroci in odrasli.
338
Uvodu je sledil pogovor o otroški govorici, prvinskem otrokovem izrazu. Ce je ta ritmično ubran, je pesem.
DijaJd so se razdelili v tri skupine in v vsaki so v stavkih izluščili primere za razpoloženjske (I. skupina), velelne (II. skupina) in onomatopoejske medmete. Tretja je bila številčno najmočnejša. j
Skupinam sem nato razdelil več zbirk mladinskih pesnikov in jim določil iskanje med- I metov.
Ni treba posebej naglašati, da je bilo v razredu izredno delovno vzdušje, ki je doseglo vrh, ko so predstavniki treh skupin poročali o vrstah medmetov.
Skupno smo potem na tablo in v zvezke zapisali devet izbranih stavkov z medmeti.
Aplikacijo medmeta smo uporabili tudi v domači vaji. Dijaki so si sami izbrali pesniško zbirko. (Nekdo je dodal: »Kaj pa Franca izpod klanca?« »Da, tudi to uporabite!« sem odvrnil.)
Dogovorili smo se, da bomo nekaj govornih vaj posvetili mladinski književnosti. Tako bomo vsaj obrisno spoznali mladinsko književnost, ki je v srednjih šolah največkrat mačehovsko obravnavana. Dokaz za to so tudi šolska berila, ki mladinske prozne sestavke in poezijo zanemarjajo. Menda smo prepričani, da je čudoviti otrokov svet poezije namenjen le njemu. Mimogrede se pri obravnavi medmeta lahko dotaknemo zakonitosti otrokovega duševnega razvoja.
Obravnava medmeta, ki je povezana z mladinsko književnostjo, je zanimiva. Učenčev horizont se razširi tudi v to smer. Medmeta pa ne kaže povezovati le z otrokovo govorico, ampak tudi z govorico odraslih. Dr. Toporišič je v slovnici za 4. razred gimnazije lepo napisal, da so medmeti odlično ponazorovalno sredstvo, ki našo govorico primerno oživlja in jo -dela slikovito in prvotno. Ne samo to: Jezik z medmeti je umetniški, tak, kot ga je oblikoval W. Shakespeare, pa naši umetniki Cankar, Murn, Zupančič in še drugi.
V uvodu sem podčrtal stavek o lepem ustnem in pisnem izražanju. Zdi se, da jezik, obogaten z ustreznimi medmeti, zaživi, in tako pomaga ustvariti lepo, umetniško besedo. Seveda moramo ob primerih mladinske in druge književnosti iskati tudi medmete, ki so izraz našega, torej tudi učenčevega doživetja. Tudi to lahko uresničujemo s kratkimi vajami v šoli in s spisnimi sestavki za domačo vajo. Naš cilj ne more biti le pravilen, ampak tudi in predvsem lep jezik. Medmet je gotovo odličen element v mozaiku besedišča, je droben biser, ki včasih več pove kot formalistično oblikovan in nedoživet stavek.
Vinko Š m a j s Velenje