socialno
delo
SOCIALNO DELO
časopis za teorijo in prakso
*
LJUBLJANA, 1982
SOCIALNO DELO - časopis za teorijo in prakso_
Izdajajo:
Skupnost socialnega varstva Slovenije
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
Zveza društev socialnih delavcev Slovenije
Višja šola za socialne delavce v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik: Blaž Mesec
Predsednica izdajateljskega sveta: Zofka Stojanovič
Lektor: Marta Kocjan-Barle
Naslov uredništva: Ljubljana, Šaranovičeva 5
tel. 310-702, 311-250
Naročnine: Skupnost socialnega varstva Slovenije,
Ljubljana, Kidričeva 5
tekoči račun: 50100-649-90051
Časopis izhaja štirikrat letno
Letna naročnina:
-	za delovne organizacije	240 din
-	za posameznike	150 din
-	za študente	80 din
-	za tujino	360 din
Izvedba: Birografika BORI, Ljubljana
y Š^fev
/ ¿\
k ,
'	»с-јл «Ô
VSEBINA
stran
1.	UVODNIK	x
2.	Področja dela in vloge sodelavcev
pri prostovoljnem delu v družbeni
organizaciji (Blaž Mesec)	8
3.	Nastanitev odpuščenih obsojencev	24
(dr. Franci Brine)
4.	Prezakonsko svetovanje v občini
Kranj (Doris Erzar)	42
5.	Iz domačih strokovnih revij	43
6.	Iz tujih strokovnih revij	52
7.	Stvarno kazalo 1972 - 1981	57
POGLED NA DRUGO DESETLETJE "VESTNIKA" (1972 - 1981)
Neznansko hitro je zdrknilo mimo nes leto 1981 in z njim ti-
ho in neopazno dvajsetletnica našega "Vestnika" - tako bi
lahko, nekoliko ironično, začeli ta uvodnik. V resnici smo
se v uredništvu še pravočasno spomnili na to obletnico in jo
sklenili proslaviti tako kot se časopisu spodobi, s pregledom
in oceno preteklega dela, pogledom v prihodnost in z novo po-
dobo glasila. A zmanjkalo nam je sape (in denarja) za slavno-
stno številko in novo obleko. Naj sedaj, ob začetku 21. let-
nika, vsaj delno nadoknadimo zamujeno!
V	1. številki X. letnika (1971) smo objavili "Stališča delov-
ne skupine za izdelavo koncepta Vestnika socialnega varstva"
in tako najavili obdobje, v katerem naj bi uveljavili novo
vsebinsko zasnovo Vestnika. Kako nam je to uspelo? Kakšen je
bil Vestnik v tem obdobju?
Poglejmo najprej nekaj podatkov.
V	obdobju 1972 - 1981 je izšel Vestnik skupno 19 krat. Po po-
sameznih letih pa so bile izdane naslednje številke:
Leto Številke	Leto Številke
1972	1-2, 3-4, 5-6	1977	1-2, 3-4, 5-6
1973	1-2, 3-4, 5-6	1978	ni izšel
1974	1-2, 3-4, 5-6	1979	1-2
1975	ni izšel	198o	1-2
1976	1-2, 3-4, 5-6	1981	1, 2-3
Če bi torej hoteli biti natančni in pravični, bi morali ob iz-
teku desetletja (1981) pisati šele 18. letnik, kajti leta 1975
in 1978 nismo izdali niti ene številke, v zadnjih treh letih
pa le po eno ali dve. Tako stanje odraža težave organizacijske
- 2 -
narave, natančneje uredniškega dela, pa tudi dejstvo, da iz-
dajatelji niso dovolj vztrajno in resno spodbujali uredništva
h kontinuiranemu delu. Uredništvo, ki se Je oblikovalo leta
1971» Je prva leta kolikor toliko redno delovalo, nato pa so
se začele zadrege. Dolžnost urednika je opravljal zdaj ta,
zdaj oni član, na koncu pač tisti, ki je bil bolj "pri roki",
ali ki je samoinciativno zbral gradivo. Uredništvo se zadnja
leta ni sestajalo in o kaki uredniški politiki bi le težko
govorili. Kolektivnega dela nismo uveljavili. Predvsem odgo-
vornosti in skrbi posameznih članov uredništva in sodelavcem,
ki so vendarle pošiljali prispevke, se moramo zahvaliti, da
je rezultat kljub vsemu zadovoljiv. Vsebinsko kazalo (ki ga
je, kot tudi avtorskega, sestavila bibliotekarka VËSD prof.
Lidija Kuničeva), kaže, da smo na straneh Vestnika obravna-
vali številna vprašanja z naših delovnih področij. V teh de-
setih letih je bilo objavljenih okrog l?o različnih prispev-
kov. Posamezna področja so bila takole zastopane (seštevek
vseh prispevkov je večji od 17o, ker so nekateri prispevki
razvrščeni v več kategorij hkrati):
Število bibliografskih enot
Vsebinsko področje Skupaj	Članki	drugi prispevki
(na osnovi gesel v
Stvarnem kazalu)
Socialno varstvo 5	^	1
Socialno skrbstvo 6	5	1
Teorija socialnega dela 1	-	1
Metoda skupinskega so-
cialnega dela	2	2
Raziskovanje v soc. delu 7	3	4
Etična vprašanja soc.
dela	11
Prostovoljno soc. delo 3	3
Socialne službe	14	5	9
Centri za socialno delo 11
- 3 -
Število bibliografekih enot
Skupaj Članki" Drugi prispevki
Socialno delo in SLO	11
Socialno delo v krajevni
skupnosti	2	1	1
Socialno delo v psihi-
atriji	2	1	i
Socialno delo v šoli 1 1
Socialno delo in prosti
čas	1	_	!
Socialno delo in antro-
pologija	11
Socialna gerontologije
(soc. delo s starejšimi
občani)	11	7 4
Družinska zakonodaja	85	3
Načrtovanje družine	5	2 3
Posvojitve	4	2 2
Rejništvo	12	lo 2
Kazensko prevo	1	• 1
Mladinsko kazensko pravo	9	8 1 (raziskov.
poročilo)
Mladoletniško prestopni-
štvo	12	9 3
Postpenalna pomoč	3	3
Družbeno nadzorstvo	2	2
Kriminologija	2	1 1
Delo z vedenjsko in oseb-
nostno motenimi mladostni-
ki in otroki	8	6	2
Vzgojni zavodi	63	3
Delo z invalidi	1	1
Stres	1
Alkoholizem, narkomanije	74	3
Migracije	1	1
Izobraževanje socialnih
delavcev	12	2	lo
Kongresi in posvetovanja
soc. delavcev	3	^
- 4 -
Število bibliografskih enot
Skupaj Članki Drugi prispevki
Naši delavci potujejo	3	3
Tuji strokovnjaki pri nas	1	1
Bibliografije	1	1
Iz domačih virov	12	- 12
In memoriam	3	- 3
Po številu prispevkov so na prvih mestih naslednja področja:
socialne službe, CSD (14), rejništvo (12), prestopništvo mla-
doletnikov (12), izobraževanje socialnih delavcev (12), delo
s starejšimi občani (11). Prispevki segajo na veliko število
različnih področij. To nam je po eni strani všeč, po drugi pa
kaže na odsotnost čvrstejše uredniške politike, saj smo obja-
vljali praktično vse, kar se nam je ponudilo, ob tem pa smo
premalo aktivno spodbujali pisce, da bi poročali predvsem o
tistih vprašanjih, ki so bolj pomembna za razvoj socielnega
dela in o dilemah, ki so se pojavljale ob pomembnih dogodkih
našega družbenega razvoja. To ne pomeni, da so šli ti dogodki
brez odmeva mimo nas. Temu ali onemu smo posvetili okroglo mi-
zo, intervju ali članek. Želeli bi si le, da bi bilo takega
spremljanja in usmerjanja več. Sem in tja nam je kdo očital,
da je Vestnik delo peščice ljudi v uredništvu. Res je bilo
nekaj sodelavcev bolj aktivnih. Toda poleg njih je sodelova-
lo z Veetnikom še več kot 5o piscev. Ne moremo torej trditi,
da je bil Vestnik glasilo kake ozke ali celo zaprte skupine.
Prav verjetno bi tudi pri drugih časopisih ugotovili, da ne-
kateri posamezniki pogosteje pišejo; seveda pa bi bila zaže-
lena bolj enakomerna porazdelitev.
Po številu in nazivih rubrik se vidi, da je bil pristop k
urejanju precej "sproščen". V večini številk smo uspeli raz-
deliti gradivo na "Članke", "Poročile" in "Vesti", v nekate-
rih številkah se pojavljajo še rubrike "Knjižne ocene", "Iz
tuje strokovne publicistike" in druge. Pri poimenovanju ru-
brik in pri razvrščenju nismo bili dosledni. Tako se poje-
- 5 -
vlja iste vrste gradivo pod različnimi nadnaslovi. Te-le ru-
brike so se javile: Uvodnik (ali Beseda uredništva), Članki
in poročila, Raziskava (izvirna domača raziskovalna dejavnost),
Iz tuje strokovne publicistike (ali Prevod), Okrogla miza, Ve-
stnikov intervju (ali Aktualni razgovor), Poročila o strokov-
nih srečanjih, Iz prakse za prakso, Iz zakonodaje, Povzetki
iz domače in tuje strokovne literature (ali Iz domačih in tu-
jih virov), Knjižne ocene, Vesti, Obvestila, Mnenja, Pisma
uredništvu, In memoriam, Odmevi, Glosa, Ocena, Oglasi, Nove
knjige iz Knjižnice VŠSD, Diplomske naloge študentov VŠSD.
Kaže torej, da je vsakokratni urednik malo po svoje priredil
naslove rubrik in po potrebi dodal nove rubrike. Seveda bi si
želeli v prihodnje nekaj več doslednosti in stalnosti.
Vestnik torej ni imel stalnega urednika in dosledne uredniške
koncepcije. V prvih letih je bil odgovorni urednik Pavel Pečar,
potem je v številki 5-6/1972 do številke 2-4/1976 zapisan Pa-
vel Dolar kot glavni, Tone Brejc pa kot odgovorni urednik. Med
tem pa je številko 1-2/1976 uredil Teodor Stojšin, čeprav ni
kot urednik zapisan v "kolofonu". Številko 5-6/1976 sta uredi-
la Marija Cigale in Blaž Mesec, naslednjo (1-2/1977) niag. Fran-
ci Brine, v številki 5-6/1977 ni razvidno kdo, številko v spo-
min na dr. Bronislava Skaberneta je uredil Marjan Čonč, pri
številkah 1-2/1979 in l-2/198o ni razvidno, kdo je bil odgovo-
ren, trudila pa sta se Marija Cigale in Blaž Mesec, Zadnje šte-
vilke (1 in 2-3/1981) so uredili dr. Franci Brine, Jože Valen-
čič in Blaž Mesec.
Kdo je v teh desetih letih bral Vestnik? Jasnega odgovora ni.
Večji del naklade je prišel v roke socialnim delavcem v soci-
alnem skrbstvu in centrih za socialno delo, del smo razširili
med študenti VŠSD, ni pa znano, koliko smo uspeli zajeti de-
lavce na drugih področjih. Večkrat pa smo slišali tožiti de-
lavce v šolstvu, zdravstvu, gospodarstvu in drugod, da Vestnik
ne pride do njih. To pomeni, da bi se bilo potrebno posvetiti
tudi razširjanju našega glasila.
- 6 -
Naj povzamemo I Očitno je, da so bile težave, kako zagotovi-
ti redno izhajanje, aktivno in dosledno urejanje in razši-
rjanje časopisa. Razvidno pa je tudi, da je Vestnik v pre-
teklem desetletju vendarle uspešno izpolnjeval vrzel v na-
ši strokovni publicistiki, saj je bil edini časopis, za pod-
ročje strokovnega socialnega dela in socialne politike. V
tem obdobju je bil vsebinsko boljši in pestrejši, obsežnejši,
bolje oblikovan, čeprav še vedno v skromni grafični tehniki.
V marcu 1982 se je na pobudo Skupnosti socialnega varstva
SRS kot enega od izdajateljev konstituiral svet časopisa,
ki je ocenil dosedanje delo in sprejel smernice za prihodnost.
Svet je sodil, da je Vestnik v preteklem obdobju kljub pomanj-
kljivostim izpolnjeval vrzel v naši strokovni publicistiki in
se postopoma razvil v strokovno glasilo delavcev na vseh pod-
ročjih socialne politike in socialnega varstva. Člani sveta
so menili, naj bi se koncept glasila, kakršen je bil sprejet
pred desetimi leti, v osnovi ne spreminjal, prizadevati pa bi
si morali, da bi to zamisel dosledneje uveljavljali. To pome-
ni, da je potrebno zagotoviti večjo aktivnost uredništva, kon-
tinuirano delo in s tem tudi nepretrgano izhajanje tega stro-
kovnega glasila. Časopis naj bi v prihodnje izhajal v štirih
številkah letno. Zagotoviti je potrebno, da bi časopis resni-
čno prišel do slehernega socialnega delavca in drugega stro-
kovnjaka na tem področju. Da bi zagotovili redno izhajanje
in primeren stalen obseg lista je potrebno urediti financi-
ranje predvsem z udeležbo izdajateljev, poleg tega pa tudi s
pridobivanjem novih naročnikov. Svet se je tudi odločil, naj
se že s to številko spremeni naslov časopisa. V dosedanjem
naslovi je preveč zožen pomen glasila. V resnici to ni več
vestnik (bilten) določene službe ali organa, kakršen je bil
ob evojem nastanku, ampak strokovno glasilo za celotno pod-
ročje socialnega dela in socialne politike. Sprejet je bil
predlog, naj bi bil novi naslov glasila: "SOCIALNO DELO -
časopis za teorijo in prakso". S tem smo želeli poudariti
strokovni značaj glasila, ki še naprej ostaja odprto za pri-
- 7 -
spevke s širokega področje socialne politike, saj je obra-
vnavanje teh vprašanj osnova za usmerjanje strokovnega so-
cialnega dela. Tako smo ob začetku novega desetletja izha-
janja tega glasila uresničili nekaj pobud, ki so se obliko-
vale v preteklem obdobju.
V tej številki smo vsebinskemu delu dodali stvarno in avtor-
sko kazalo od vključno letnika 1972 do letnika 1981. S tem
smo želeli obeležiti prehod v novo desetletje in nakazati,
da želimo v prihodnje posvetiti več pozornosti tudi informa-
cijsko dokumentacijski vlogi glasila.
Upamo, da bomo s temi in nadaljnjimi spremembami ustregli
željam bralcev. Vas, dragi bralci, pa vabimo k sodelovanju.
Le z vašim sodelovanjem lahko zagotovimo, da bo naš časopis
SOCIALNO DELO resnično opravljal svoje poslanstvo posredni-
ka pri izmenjavanju misli in izkušenj na področju strokovne-
ga socialnega dela.
Uredništvo
- 8 -
PODROČJA DELA IN VLOGE SODELAVCEV PRI PROSTOVOLJNEM DELU
V DRUŽBENI ORGANIZACIJI
(Primer dela s taborniki)
BLAŽ MESEC
Posvetovanje o prostovoljnem delu na področju družbenih de-
javnosti, ki je bilo februarja 1982 v Ljubljani, je pokaza-
lo, da se prostovoljno delo razvija na različnih področjih:
v skupnostih socialnega skrbstva, centrih za socialno delo,
zavodih, šolah, krajevnih skupnostih in drugod. Eno od pod-
ročij, kjer je to obliko dela mogoče razvijati, so tudi dru-
žbene organizacije in društva. Med njimi zavzemajo posebno
mesto organizacije in društva, ki združujejo otroke in mla-
dino. Te organizacije bi lahko odigrale pomembno vlogo pri
prevenciji prestopništva, pri kompenziranju vzgojnih in so-
cialnih primanjkljajev družine in šole in s tem pri razvi-
janju ustvarjalnih potencialov in samoupravnega vedenja ot-
rok in mladine.
Uspehi prvih poskusov prostovoljnega dela z osebnostno in
vedenjsko motenimi otroki v terapevtskih kolonijah so vzpod-
budili razmišljanja o tem, kako bi to obliko dela vključili
v vsakdanja življenjska okolja otrok in mladine, v šolo in
krajevno skupnost. Tako je prišlo do pobude, da bi se pro-
ж) Članek temelji na raziskovalni nalogi Prostovoljno soci-
alno delo (nosilec: Bernard Stritih), ki so jo izvedli
sodelavci Višje šole za socialne delavce v Ljubljani, fi-
nancirala pa Raziskovalna skupnost Slovenije.
- 9 -
stovoljni sodelavci vključili v kako od obstoječih organi-
zacij, ki združuje otroke in aladino, in ki deluje v šoli
ali krajevni skupnosti. Nekateri sodelavci Višje šole za
socialne delavce, Svetovalnega centra in osnovne šole Kar-
la Destovnika Kajuha v štepanjskem naselju v Ljubljani smo
se povezali s taborniškim odredom črni mrav, ki deluje na
področju ljubljanske občine Moste-Polje, in ustanovili no-
vo enoto v okviru tega odreda, enoto, ki sedaj deluje na
OŠ Karla Destovnika Kajuha. Na drugem mestu smo že opisali
razloge, ki so vodili do takega izbora, kakor tudi cilje,
ki smo jih skušali doseči pri našem delu.
V pričujočem sestavku želim opisati predvsem, kako smo se
strokovnjaki in prostovoljni delavci vključili v organiza-
cijo, na katerih ravneh organizacije smo delovali in kak-
šne vloge smo pri tem opravljali. 6 tem želim odgovoriti
na nekatera povsem praktiñna vprašanja v zvezi z metodo de-
la.
Preden pa opišemo metode dela in vloge, naj na kratko pred-
stavimo strukturo organizacije in akcijske skupine.
Organizacija in akcijska skupina
Taborniški odred Črnega mrava je v času, ko smo se vključi-
li vanj, obsegal dve četi s približno sto člani. Po ustano-
vitvi nove čete se je število članov sicer naglo dvignilo,
a kmalu spet nekoliko upadlo, tako da sodimo, da je bilo ko-
likor toliko aktivnih kakih 25o članov. Tri čete so imele
svoje sedeže na osnovnih šolah v treh oz. štirih krajevnih
skupnostih (Moste, Zelena jama, Kodeljevo in Štepanjsko na-
selje). Večino članov so sestavljali medvedki in čebelice,
tj. otroci nižje stopnje osnovne šole, število ostalih pa
se je nižalo z naraščajočo starostjo. Odred je operativno
- lo -
vodila odredova uprava z načelnikom in starešino, čete pa
četne uprave. Četne uprave so sestavljali otroci in mladin-
ci višjih razredov osnovne šole, srednješolci in mladi de-
lavci. Podoben je bil sestav odredove uprave, le da je bilo
v njej tudi nekaj mlajših odraslih. Pred našim prihodom je
bil odred v precejšnjih težavah, kar se je izražalo v osipu
članstva, precejšnji nedejavnosti, nizki udeležbi pri akci-
jah, notranjih trenjih ipd.
Akcijsko skupino strokovnih in prostovoljnih sodelavcev, ki
so se pridružili organizaciji, so sestavljali: dva učitelja
VŠSD, ki sta prevzela funkciji načelnika in starešine, sode-
lavke šolske svetovalne službe na OŠ Karla Destovnika Kaju-
ha, sodelavka Svetovalnega centra, sodelavec Inštituta za
kriminologijo i občasno pa so sodelovali tudi drugi strokov-
ni delavci. Prostovoljce smo pridobili med študenti VŠSD
(okrog lo - nekateri so sodelovali le občasno) in med štu-
denti psihologije, pedagogike, sociologije in drugih smeri.
Prostovoljni sodelavci so se menjavali, nekateri so po do-
ločenem času odšli, prihajali pa so novi, tako da je bilo v
organizaciji vedno okrog 2o zunanjih sodelavcev. Skupina se
kot celota ni sestajala, ob delu v organizaciji pa smo v glav-
nem vsi prišli v stik} sestajali smo se v okviru teles in de-
lovnih oblik, ki so bile predvidene v organizaciji.
Do stika med organizacijo in akcijsko skupino je prišlo zara-
di dopolnjujočih se potreb in teženj, ki sta jih izražali obe
strani. Organizacija je potrebovala nekaj starejših članov,
ki bi prevzeli vloge mentorjev in ji pomagali prebroditi kri-
zo, člani akcijske skupine pa so iskali možnosti za delo z
otroki in mladino v okolju in pogojih, kjer bi lahko uresni-
čili praktične in raziskovalne smotre, ki so izhajali iz ana-
lize položaja otrok v mestni stanovanjski soseski. Nekateri
člani akcijske skupine so imeli že prej stik z organizacijo,
kar je olajšalo začetne korake.
- 11 -
Vstop v organizacijo
Konkretne pobude za sodelovanje je dalo vodstvo organiza-
cije, ki je želelo pridobiti enega od strokovnjakov, kas-
nejšega starešino odreda in vodjo akcijske skupine za sta-
rešino - mentorja odreda. Nato so se trije strokovni sode-
lavci udeležili tečaja za starešine in načelnike taborniš-
kih odredov, ki ga je priredila RK ZTS v okviru Gozdne šo-
le v Bohinju. V začetku šolskega leta, na enem prvih ses-
tankov odredove uprave, je bila dana pobuda za ustanovitev
nove čete v Štepanjskem naselju. Ta pobuda je sprožila v
odredu živahno dejavnost. Približno istočasno, kot je bila
ustanovljena nova četa, sta bila na redni letni konferenci
odreda dva od strokovnih sodelavcev izvoljene za starešino
in načelnika odreda, nekateri drugi pa so prevzeli funkci-
je v odredovi upravi in upravi novo ustanovljene čete. Ko
se je začelo delo v novi četi, so se vanj vključili štude-
ntje prostovoljci, nekateri kot vodniki drugi pa so prevze-
li druge vloge.
Ravni delovanja, dejavnosti in vloge
Delo prostovoljnih in poklicnih sodelavcev je potekalo na
več ravneh organizacije, v okviru več dejavnosti, v razli-
čnih funkcijah in v več oblikah. Spodnja razpredelnica ka-
že prepletanje ravni dela in dejavnosti.
Dejav- Sesta- Spre- Poho- Pri- Teča- Te- Zi- Ta- Sti-
nost nek hodi, di re- ji kmo- mo- bor ki z
Raven Ko rife- izle- di- va- va- oko-
renca ti_tve _nje nje_1 jem
Vod	XX	XX	X
Četa	X	XXXXXX	x
Četna
uprava x
Odred x	x x xx xxxx
Uprava
odreda x
- 12 -
a) Ravni delovanja glede na hierarhično stopnjo (značilne
skupine, skupnosti ali enote):
-	Vod je osnovna vzgojna enota, sestavljena iz otrok iste-
ga spola in približno enake starosti. Tu je v različnih ob-
likah in ob različnih dejavnostih potekalo neposredno vzgoj-
no delo, predvsem na bolj ali manj rednih tedenskih sestan-
kih, sprehodih, občasnih izletih. Včasih so sprehod ali iz-
let združili s pripravami voda na taborniški mnogoboj. V
posameznih primerih je vodnik navezal tudi stik s starši.
Samostojnih tečajev, tekmovanj ali taborjenje vodi niso ime-
li, prav tako ni bilo vodovih prireditev ali pa so bile bolj
izjemen pojav. V letu 1977 je bilo po ustanovitvi nove čete
v odredu kakih 3o vodov, največ v četi Hudournikov (16), Vi-
harnikov (lo), Samorastnikov (4).
-	Četa združuje več vodov in je sorazmerno samostojna enota,
s svojo upravo in nekaj svojimi sredstvi, ki pa so na računu
odreda. Razmeroma pogosti so bili četni izleti, največ v lju-
bljansko okolico, četne prireditve, npr. proslave kakih praz-
nikov, pa tudi četno zimovanje ali vodniški tečaj.
-	Četne uprave so sestavljali izvoljeni funkcionarji, sestan-
kov pa so se udeleževali tudi vodniki in drugi malo starejši
člani. V četi Hudournikov so ti sestanki potekali praviloma
kot sestanki vseh vodnikov in prostovoljnih in poklicnih so-
delavcev.
-	Odred je organiziral izlete, tudi daljše, (s posebnim avto-
busom), prireditve kot npr. pustovanje, praznovanje novega
leta, proslave, npr. proslavo dneva tabornikov, 29. novembra
ipd., vodniški tečaj, priprave na taborniški mnogoboj, tek-
movanje v mnogoboju, zimovanje in letno taborjenje.
- 13 -
-	Uprava odreda je bilo vrhovno izvršilno telo, dejansko pa
tudi center odločanja o vseh pomembnih vprašanjih. Sestavlja-
li so jo poleg voljenih funkcionarjev še načelniki čet. Nje-
nih sestankov, ki so bili redno enkrat na teden, so se ude-
leževali tudi drugi starejši člani in prostovoljni sodelavci
ter strokovnjaki.
b) Dejavnost enot
-	Sestanki so bili osnovna oblika dela v vodu in so potekali
v obliki učenja z igro po okvirno določenem programu tabor-
niških preskušenj in veščin. Sestanki četnih uprav in odre-
dove uprave so imeli drug namen: dogovarjanje in odločanje
o programu, o organizacijskih in finančnih zadevah ipd.
-	Sprehodi, izleti: Vodi so hodili na krajše sprehode in iz-
lete; le-teh je bilo bolj malo, ker je bilo precej četnih in
odredovih. Četni in odredovi izleti so bili običajno enodnev-
ni, tudi v oddaljenejše kraje z naročenim avtobusom. Taki iz-
leti so bili npr. na Slavnik, v Dražgoše ipd.
-	Prireditve: pustovanje, silvestrovanje ipd. Proslave: 22.
april, 1. maj, 25. maj itd.
-	Pohod ob žici okupirane Ljubljane je običajno štel veliko
udeležencev.
-	Tekmovanja, predvsem tista v taborniškem mnogoboju, so bi-
la priljubljena in so skupaj s pripravami zavzela precej ča-
sa v organizaciji.
-	Vodniški tečaj smo skušali organizirati vsako leto. Prvi z
dobro udeležbo in dobro organiziran je bil takoj po ustano-
vitvi nove čete in prihodu prostovoljcev in je bil namenjen
usposabljanju vseh vodnikov, tudi prostovoljcev. Vodniški te-
- 14 -
čaj je bil običajno na ravni odreda, včasih pa tudi na rav-
ni čet.
-	Zimovanje je bilo priljubljena oblika, saj je pomenilo ne-
kajdnevno bivanje v koči. Organizirali so ga na ravni čete.
-	Letno taborjenje je bilo organi*irano na ravni odreda. V
prvem letu našega delovanja v organizaciji se je taborjenja
prvič po več letih udeležilo eorazmerno veliko tabornikov,
vsaj petkrat več kot zadnjega taborjenja pred našim prihodom,
in sicer v dveh izmenah po 5o - 60 članov.
c) Vloge in funkcije prostovoljnih in poklicnih sodelavcev.
Večina prostovoljnih in poklicnih sodelavcev je prevzela v
organizaciji formalno predvidene funkcije, nekateri pa so
ostali v vlogah, ki sicer formalno niso predvidene.
A. Funkcije
-	vodnik: to funkcijo so prevzeli predvsem študentje soci-
alnega dela, ki so delovali v četi Hudournikov na OŠ ЕЖ;
na taborjenju so bili vodniki tvdi drugi študentje;
-	pomočnik vodnika; to funkcijo so prostovoljci v prvem le-
tu redko prevzeli, v drugem letu pa je bil to prevladujoč
način vključevanja prostovoljcev;
-	član četne uprave 1 v četi Hudournikov so študentje prev-
zeli nekatere funkcije v četni upravi, ne pa v drugih četah;
-	član odredove uprave: poleg starešine in načelnika, ki sta
bila strokovna delavca, je bil v prvem letu v odredovi upra-
vi le še en član iz skupine prostovoljcev in sodelavcev;
-	član tabornega vodstva: taborno vodstvo je bilo v obeh iz-
menah 1978 mešano sestavljeno, nekaj je bilo starih taborni-
kov, nekaj prostovoljcev (npr. oba starešina tabora, taboro-
vodja II. izmene, sanitejka, ipd.).
- 15 -
B. Druge vloge
-	mentor: starejši sodelavci, ki niso imeli formalne fun-
kcije, so delovali kot mentorji v glavnem na ravni čete;
-	spremljevalec: nekateri študentje, ki niso bili vodniki
ali člani uprave in so se le občasno udeleževali akcij, so
bili koristni spremljevalci otrok na izletih in pohodih.
Ravni delovanja glede na metode dela
Ne da bi želeli v opis dogajanja vnašati preveč elementov
interpretacije in pripisovati akterjem podroben vnaprejšni
načrt delovanja, kjer ga v resnici ni bilo, moramo vendar
navesti osnovne ravni delovanja, ki so s svojimi specifič-
nostmi narekovale tudi različne metode in tehnike. Te rav-
ni so: (a) raven neposrednega dela z otroki v vodih in dru-
gih skupinah, (b) raven dela z vodilnimi skupinami v četah
(v prvem letu le v četi Hudournikov) in z odredovo upravo
kot vodilno skupino v odredu, na taborjenju pa s tabornim
vodstvom in vodniki, (c) raven organizacije kot celote, se-
stavljene iz delov v določeni dinamiki, (d) raven odnosov or-
ganizacije z okoljem. Na ravni (a) smo delovali po načelih
skupinskega dela, po drugih pedagoških in terapevtskih nače-
lih. Na ravni (b) smo upoštevali načela ravni (a), dodali pa
smo jim elemente metodike dela v izkustvenih skupinah za so-
cialno učenje. Na ravni (c) smo delovali bolj ali manj osve-
ščeno (tj. metodično) po metodi skupnostnega dela, ki je te-
meljila na prejšnjih dveh metodičnih ravneh, na ravni (d) pa
so se elementom skupnostnega dela pridružili elementi druž-
benopolitičnega dela.
A. Raven neposrednega dela z otroki.
Prostovoljni sodelavci so pri neposrednem delu z otroki sku-
šali uporabljati predvsem načela in metode socialnega dela
- 16 -
s posameznikom in skupinskega dela, dopolnjenega z načeli
in tehnikami igralne terapije, vendar niso bili usposoblje-
ni do te mere, da bi strokovno samostojno obvladali te teh-
nike, pač pa le toliko, da so doumeli osnovna načela, smotre
in logiko samoupravijalske vzgoje. Vendar pa lahko rečem, da
je večina prostovoljnih sodelavcev uresničevala naslednja o-
peracionalizirana načela:
-	Vodnik je objekt identifikacije; ves čas se mora zavedati,
da se otroci zgledujejo po njem.
-	Vodnik omogoča otroku nove izkušnje in daje zgled za vede-
nja, ki niso običajna, ki pa nudijo otroku več možnosti za
razvoj in za nova doživetja.
-	Vodnik ne gospoduje in ne ukazuje, se ne postavlja in ne
prednjači. Prisluškuje potrebam, ki jih otroci izražajo po-
sredno in podpira pobude, ki izvirajo iz skupine. Omogoča
otrokom, da se izkažejo in potrdijo in zadržuje svoje tež-
nje, da bi se pokazal sposobnejšega in močnejšega.
-	Toda vodnik ne prepušča otrok samim sebi, ampak jim je
vedno ob strani, pripravljen pomagati ali prevzeti del dol-
žnosti tako kot ostali člani skupine.
-	Vodnik mora biti zanesljiv, tako da se otrok lahko zanese
na njegovo pomoč v težavnih položajih. V takih primerih je
vodnik otroku zatočišče in opora.
-	Vodnik postavlja omejitve. Omejitve naj izhajajo iz real-
nih zahtev položaja in naj bodo postavljene tako, da lahko
otrok uvidi njihovo smotrnost. To so predvsem omejitve, s
katerimi zavarujemo zdravje in življenje otrok in odraslih.
-	Z otroki ravna mirno, ne pa živčno in vznemirjeno. Kaj si
vzame čas. Včasih je pametno spregledati kak prestopek, ven-
dar pa ni dobro "iti prek sebe" tj. preobremenjevati svoje
strpnosti. Otrok naj spozna, da ima vodnikova potrpežljivost
svoje meje.
-	Dopušča različne načine vedenja in reševanja problemov v
mejah, ki zagotavljajo normalno življenje v skupnosti tabor-
nikov.
-	Baje hvali kot graja; ko hvali ali graja ne ocenjuje osebe,
- 17 -
ampak opozori na funkcionalnost ali nefunkcionalnost dejanja,
-	Dopušča izražanja čustev in ga spodbuja; spodbuja besedno
izražanje čustev in otroku pomaga pri tem.
-	Do otrok je vljuden, takten in prijazen kot do odraslih.
-	Posreduje: kadar otroci sami zaidejo v stereotipne dejav-
nosti in prazne rituale, da pobudo za bolj ustvarjalne dejav-
nosti; če pride do konflikta med otroki ali med otrokom in
tujo osebo; če preti komurkoli nevarnost; če ga otrok prosi
za posredovanje.
B. Delo z vodilnimi skupinemi (četna uprava Hudournikov, od-
redov a uprava, taborno vodstvo).
Pri delu s temi skupinami se je prepletala raven skupinskega
dela z elementi metode izkustvenih skupin in skupnostnega de-
la. Skupinsko delo je potekalo po metodi, ki je podrobno opi-
sana v ustreznih učbenikih in priročnikih socialnega dela,
posebej pa še v raziskovalnem poročilu o terapevtski koloniji
na fiakitni. Cilj tega dela je bil pomagati skupini pri uvide-
vanju skupinskih procesov in jo usposabljati za kooperativno
delo pri vodenju organizacije.
Postopoma so se oblikovale naslednje norme v medsebojnih od-
nosih:
-	"Od vsakogar po sposobnostih, vsakomur po njegovem delu".
-	Starost, spol, staž in položaj v organizaciji, pretekle
zasluge in delo nikogar ne odvezujejo sedanjega dela in dol-
žnosti in mu ne dajejo nikakršnih predpravic. Z uveljavlja-
njem tega načela smo se borili predvsem proti v organizaci-
ji uveljavljeni praksi pripisovanja in dodeljevanja različ-
nih privilegijev glede na starost, staž in položaj v organi-
zaciji.
Privilegiji so bili seveda položaju in okolju primerni in
so bili najbolje vidni na taborjenju. Razdelili bi jih lah-
ko na tri kategorije: pravica do nedela (lenarjenja, proste-
-18-
ga "uživanja, izogibanje dolžnostim, npr. nočnim stražam,
dežurstvu), večja strpnost do kršitev skupnih norm, pa tu-
di materielne predpravice (boljši prostor za šotor, boljši
šotor, posebni dodatki k hrani, pripravljanje "nočnih" ob-
rokov, oprostitev tabornine ipd.). Za vse te predpravice
je bilo značilno, da so jih pred tem uživali starejši in
zeslužnejši členi, otroci pe so bili nižja "kaste", ki so
jo doletele tudi vse neprijetne dolžnosti. Mi smo skušeli
uveljaviti drugačno pravilo. Otroci niso na taborjenju za-
to, da bi oprevljeli manj prijetna opravila namesto sterej-
ših, vodnikov in funkcionarjev. Odgovorna funkcija ne odve-
zuje vodje ali člana tabornega vodstva drugih dolžnosti in
del, ki bi jih še zmogel opravljati. To pomeni, da se je od
članov tebornega vodstva prav tako kot od ostalih členov
pričekovelo, de so dežurni v kuhinji, de oprevljejo nočne
streže, de hodijo po vodo itd. Nagrajeveli smo delevnost,
inicietivnost, požrtvovalnost, tovarištvo, ne pa uboglji-
vost, pokornost in prilizovanje.
-	Samoupravijenje in demokretično odločanje. - O vsem, ker
se tiče življenje in dela v organizaciji, odločajo člani v
tistem kolektivu, ki ga problem neposredno prizadeva. Izo-
gibali smo se vsiljevanju odločitev in nečelu organizacij-
ske podrejenosti (da višji organ določa "politiko" nižje-
ga). Skrbeli smo za odpiranje različnih komunikacijskih po-
ti in razvijenje dvosmernih komunikacij. Izogibali smo se
odločanju z glasovenjem, spodbujali smo odločanje s sogla-
sjem. Skrbeli smo, da so lahko neovirano izrezili svoje mne-
nje tudi tisti, ki ga težje izražajo (manj samozevestni, bolj
boječi, tisti, ki se ne strinjajo z večino ali z vplivnimi
člani). Enako pozorno smo poslušali najstarejšega kot tudi
najmlajšege člana. Sestanki taborne skupnosti in drugih sa-
moupravnih teles niso zgolj obvezna formalnost, ampek resni-
čen kraj odločanje.
-	Odprtost. - Orgenizacija je široko odprta rezličnim otro-
kom in odreslim: dobrim in slabim učencem, "normelnim" in
motenim, odreslim sterim tebornikom pe tudi novincem, štu-
- 19 -
dentom prostovoljcem, ki nikdar niso bili taborniki. Tudi
na taborjenje gredo lahko vsi: odličnjak in ponavljalee,
šolski "problem", vedenjsko ali osebnostno moten otrok. Or-
ganizacija se povezuje z okoljem in je odprta za vplive o-
kolja.
-	Odkrito in javno obravnavanje sporov. - Različni interesi
posameznikov in skupin in konflikti, ki izvirajo iz njih,
so normalna sestavina življenja v skupnosti. Obravnavamo jih
odkrito in javno ob udeležbi vseh prizadetih. Ne skrivamo
jih in ne delujemo zahrbtno. Konflikt se ne razreši le s
prevlado ene strani, s podrejanjem, umikom, ampak tudi s
privolitvijo, kompromisom in integracijo. Močnejši spoštu-
je šibkejšega.
-	Odkritost in neposrednost v medsebojnih stikih. - Pozitiv-
na in negativna čustva in misli izrazimo odkrito tistemu, ki
jih do njega gojimo. Ne obrekujemo in ne delujemo zahrbtno.
-	Sodelovanje. - Vsakdo ima pravico in dolžnost, da se zani-
ma za delo drugega in da «tu pri delu pomaga, če opazi, da bi
skupno lahko bolje opravila delo. Skupno delo je bolj plodno
in prijetnejše kot stroga delitev dela. Prav priseganje na
strogo delitev dela je namreč v organizaciji vodilo do vrste
negativnih pojavov, kot so rivalatvo, privatizacija, ustvar-
janje navideznega dela, počivanje na lovorikah ipd.
-	Nekaznovanje. - Tistemu, ki je prekršil kako pravilo, ali
storil kaj narobe, jasno povemo, da je to storil in ga opo-
zorimo na funkcionalne posledice dejanja. Če nas je z deja-
njem prizadel, mu to povemo in z besedami jasno izrazimo svo-
ja čustva. Če je narava dejanja ali prestopka taka, da storje-
no škodo lahko popravi, naj jo popravi. Nismo uporabljali for-
malnih kazni, kot so opomin, ukor, izključitev ipd. Nismo ka-
znovali z delom!
Ta spisek vedenjskih pravil ni izčrpen, nakazuje pa osnovno
težnjo, ki smo jo skušali uveljaviti.
- 2o -
c. Organizaci.jako delo in skupnostno delo
Skupnostno ali medskupinsko delo je obsegalo naslednje de-
javnosti: (1) Organizacijsko delo, (2) Vodenje in pospeše-
vanje, (3) Izobraževanje, (4) Načrtovanje in pomoč pri up-
ravljanju sredstev, (5) Pomoč pri administrativnem delu.
1.	Organizacijsko delo. - Pod organizacijskim delom v ožjem
pomenu razumemo vzpostavljanje komunikacij med posameznimi
organizacijskimi enotami in organi odreda ter odreda z oko-
ljem. Prostovoljni in strokovni delavci so se udeleževali
sestankov enot od vodov, prek čet, četnih uprav do odredove
uprave. Skrbeli so za to, da so med temi enotami krožile v
vseh smereh zanesljive informacije, oz. da so na posamezne
sestanke prihajali ustrezni predstavniki enot, katerih pri-
sotnost je bila potrebna pri odločanju o določeni zadevi.
Pojasnjevali so posamezna stališča, pomagali članom izražati
predloge, pomisleke in se opredeljevati do posameznih sta-
lišč.
2.	Vodenje. - Prostovoljci in strokovnjaki so prevzemali tu-
di vodstvene funkcije, od vodnikov vodov, do vodilnih fun-
kcij v četah, v odredu in na taborjenjih in tečajih.
3- Izobraževanje. - Ker je imela celotna akcija vzgojni namen,
navajamo tu le posebne izobraževalne dejavnosti. Sem sodijo
predvsem vodniški tečaji (četni in odredovi) ter predavanja
in druge oblike posredovanja znanja na taborjenju. Sicer pa
je bilo izobraževanje tesno prepleteno z vsakdanjim skupinskim
delom in vso dejavnostjo organizacije.
4. Načrtovanje in pomoč pri gospodarjenju s sredstvi. - Veli-
ka večina tabornikov, ki so sestavljali vodstvo organizacije,
ni imela nobenih izkušenj z načrtovanjem svoje dejavnosti in
z gospodarjenjem s sredstvi. Pri načrtovanju so se opirali na
- 21 -
koledar akcij, ki je vključeval delno tradicionalne akcije
odreda, delno akcije, ki so jih načrtovale nadrejene tabor-
niške enote (področna zveza) ali drugi odredi. Poleg teh ve-
čjih stalnih akcij pa so ostale dejavnosti planirali pravi-
loma prenapeto. Zato je bila potrebna pomoč tako pri samem
tehničnem postopku sestavljanja delovnih načrtov kot tudi
pri osveščanju o neučinkovitih navadah, stališčih in moti-
vacijah, i« katerih so isfcajali. Podoben je bil položaj pri
gospodarjenju s sredstvi. Pomagati je bilo treba pri reali-
stičnem načrtovanju sredstev, njihovem razporejanju, pri
stikih s skupnostmi in organizacijami, ki so zagotavljale
sredstva.
5. Pomoč pri administrativnem delu. - Čeprav smo se skušali
kolikor mogoče izogniti pisarniškemu delu, ga je biko nekaj
vendarle potrebno oporaviti. Potrebno je bilo pisati zapisni-
ke sestankov odredove uprave, odgovarjati na dopise, sestav-
ljati dopise, voditi evidenco članstva, evidenco akcij ipd.
Mladostniki za ta dela niso kazali ne posebnega navdušenja
ne posebne usposobljenosti. Prostovoljni sodelavci in stro-
kovnjaki so zato bodisi pomagali tabornikom pri urejanju teh
zadev bodisi sami opravili določene naloge.
D. Odnosi z okoljem
Cilj urejanje odnosov z okoljem je bil zagotoviti ustrezen
odziv okolja na dejavnost organizacije, tj. odziv, ki bi vpli-
val na odpiranje organizacije in na njen razvoj, in prepreči-
ti ali ublažiti učinke neustreznih odzivov in drugih dogajanj
v okolju. S to dejavnostjo naj bi zagotovili ustrezne vstopke
v organizacijo, vzbudili zanimanje za naše delo, dosegli ra-
zumevanje ze procese v orgenizeciji ter obveroveli orgenize-
cijo pred raznimi pritiski okolja in negativnimi senkcijemi.
V tem okviru smo izvajali naslednje:
- Oblikovanje ustrezne predstsve o orgenizaciji (jevnege mne-
- 22 -
11.1a). V naših stikih s predstavniki relevantnega okolja, npr.
s predstavniki ZTXO in SIS sa telesno kulturo, smo opazili,
da imajo v njihovi predstavi taborniki poseben položaj, delno
zato, ker se je njihova dejavnost in organizacijska struktura
razlikovala od drugih telesnokulturnih organizacij, delno za-
to, ker so v odnosu do teh teles nastopali dokaj nerodno in
nezanesljivo. Po našem prihodu sta te stike vzdrževala skoraj
vedno starešina in načelnik, ki sta kot starejša odrasla vzbu-
dila več zaupanja v organizacijo, poleg tega pa sta tudi poja-
snila pomen in naravo sprememb v organizaciji. To je bil ver-
jetno odločilni razlog, da smo še pred letnim taborjenjem do-
bili izdatno dotacijo za nakup šotorov.
-	Zagovorništvo. To vlogo smo izvajali predvsem v odnosu do
šole, pa tudi do drugih delov okolja, v primerih, ko so ta-
borniki kršili pravila, ali pričakovanja, ki jih je postav-
ljal določen del okolja. Ko so bili klicani na odgovornost,
npr. k ravnatelju šole, se je pogovora praviloma udeležil kdo
od starejših članov, da bi zavaroval posameznika ali skupino
pred neemotrnimi sankcijami, tako da je skušal pojasniti šir-
še okoliščine, ki so privedle do nesprejemljivega dejanja,
kakor tudi možne posledice zagroženih sankcij in njihovo zve-
zo z vzgojnimi smotri šole in prostočasne organizacije.
-	Posredovanje (mediacija) je povezovanje posameznikov ali
skupin v organizaciji z deli okolja. Tako smo npr. povezali
posamezne člane in njihove starše s Centrom za socialno de-
lo ali Svetovalnim centrom in obratno, stranke teh ustanov
smo napotili v našo organizacijo. Posredovali smo v prime-
rih, ko je bilo potrebno kakega člana oprostiti delovnih dol-
žnosti ali šole zaradi zadolžitve, ki je bila za organizacijo
pomembna ipd.
-	Zastopanje organizacije v drugih organizacijah v okviru
običajnih delegatskih odnosov v področni taborniški zvezi,
- 23 -
v Republiški konferenci ZTS, v ZTKO, v SITKS itd.
- Filtriranje vplivov okolja in na okolje. Okolje je včasih
zahtevalo od organizacije postopke in dejavnosti, ki bi od-
vrnili pozornost od bistvenih nalog, če bi jih skušali ves-
tno izvajati. Tako smo npr. iz došle pošte izbrali le tista
gradiva, ki so bila pomembna za organizacijo, ostalih pa ni-
smo obravnavali preveč pozorno. Na ta način smo se izognili
dobršnemu delu papirne vojske, ki jo povzroča prizadevna bi-
rokracija. Po drugi strani pa smo morali včasih miriti posa-
meznike v naših vrstah, ki bi radi na svoj način obračunali
s trenutnim "nasprotnikom" odreda, pa naj je bil to sosednji
odred ali šola.
Sklep
V tem prispevku smo shematično prikazali ravni delovanja,
vloge in način dela prostovoljnih in strokovnih delavcev,
povsem pa smo se ognili prikazu dinamičnega dogajanja, ki
ga je v organizaciji sprožil prihod kar precejšnjega števi-
la novih členov, prikazu odpora, trenj in konfliktov. To je
predmet drugega sestavka.
- 24 -
NASTANITEV ODPUŠČENIH OBSOJENCEV
dr. Franci Brine
Postpenalna pomoč kot družbeni problem
Dnevni in revialni tiek nas nenehno opozarja na nezadostnost
družbene pomoči osebam po prestani kazni zapora. Novinarji
priobčujejo članke, poročila in obvestila o različnih posve-
tovanjih o postpenelni pomoči. Na nezadostno skrb za osebe
po presteni kazni zapora pa sklepamo lahko tudi iz novinar-
skih poročil o sodnih obravnavah, v katerih nas seznanjajo
z izjavami obtoženca, da mu družba po prejšnji kazni ni nu-
dila dovolj pomoči; to pa naj bi bil tudi vzrok za obtožen-
čevo novo kaznivo dejanje.
V zadnjih nekaj letih se je zvrstilo precej posvetovanj o
družbeni pomoči osebam po prestani kazni, na katerih so bi-
li sprejeti številni sklepi.
Naj naštejemo samo najpomembnejše:
1.	Združenje za penologijo SAP Vojvodine je v Novem Sadu od
24. do 25« marca 1977 priredilo posvetovanje o postpenal-
ni pomoči obsojenim osebam, ki so se ga udeležili števil-
ni strokovni delavci, tudi strokovni delavci iz SE Slove-
nije.1
2.	Ko je Predsedstvo SE Slovenije razpravljalo o svojem delu
v obdobju od marca 1977 do maja 1978, je poudarilo, da je
potrebno konkretneje in bolj obvezujoče opredeliti naloge
družbenih dejavnikov, ki obsojencem po prestani kazni nu-
dijo pomoč pri vključevanju v delo in družbeno življenje
in glede tega zagotoviti medsebojno usklajeno delovanje
med kazensko poboljševalnimi zavodi in temi družbenimi de-
javniki zlasti v času pred odpustom in ob odpustu obso-
^Sklepi posvetovanje so bili objavljeni v Penologiji, št.
1/1977, s. 117-120.
- 25 -
p
jencev iz kazensko poboljševalnih zavodov.
3.	Strokovna služba za izvrševanje kazenskih sankcij pri Be-
publiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave
in proračun je leta 1977 izdelala opis stanja poetpenalne
pomoči, ki so ga obravnavali ustrezni republiški skupščin-
ski organi. Po podatkih naj bi od 272o odpuščenih obsojen-
cev v letu 1976» potrebovalo pomoč pri nastanitvi 516 ozi-
X
roma 19 % obsojencev.
4.	Predsedstvo SB Slovenije je na seji dne 24.1.1979 raz-
pravljalo o uresničevanju zakona o izvrševanju kazenskih
sankcij in nakazalo usmeritev, da se mora "... problemati-
ka pomoči obsojencem po prestani kazni konkretizirati v
delovanju skupnosti socialnega skrbstva in socialnega var-
stva, predvsem pa v njihovih akcijskih programih, nujno pa
bo za to delo zagotoviti tako kadre kot materialna sred-
stva".4
5.	Na pobudo aktiva socialnih delavcev pri Bepubliškem sekre-
tariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun je
bilo v SB Sloveniji v letih 1978 - 1979 organiziranih 12
posvetovanj o izvajanju programa poetpenalne pomoči. Na	—
teh posvetovanjih je sodelovalo več kot 3oo udeležencev
iz vrst predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti
socialnega skrbstva, skupnosti za zaposlovanje delavcev,
družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, so-
dišč ter kadrovskih služb nekaterih večjih organizacij
združenege dela iz vseh 6o občin v Sloveniji. Predstavni-
ki občinskih stanovanjskih skupnosti so večinoma menili,
da je ob ustreznem in predvsem pravočasnem pristopu mogo-
p
Poročilo o delu Predsedstva SB Slovenije v obdobju od marca
1977 do meja 1978.
^Informacija o stanju poetpenalne pomoči, s.19
^Ugotovitve, usmeritve in naloge za uresničevanje zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij s.2
- 26 -
če reševati tudi stanovanjske probleme odpuščenih obso-
jenih oseb. Poudarili so, da sta čakalna doba in iskanje
ustreznega prostora (ne stanovanja) dolgotrajnejši proces,
ki pa je ob daljših prostostnih kaznih izvedljiv. Kot za-
ostreno so postavili vprašanje obsojencev brez bivališča
in oseb iz drugih republik, ki bi po prestani kazni žele-
5
le ostati v Sloveniji.
6. 0 pomoči osebam po prestani kazni je razpravljala tudi Re-
publiška konferenca SZDL Slovenije. Sekcija o aktualnih
vprašanjih podružbljenja prestajenje kazni, resocializaci-
je in pomoči osebam po prestani kazni (sekcija deluje pri
Svetu za socialno in zdravstveno politiko in Svetu za dru-
žbenopolitični sistem) je na svoji seji 29.6.1979 sprejela
ugotovitve in priporočila, ki naj bi prispevale k čim us-
pešnejši pomoči osebam po prestani kszni. Še zlasti pomem-
bno je priporočilo o podružbljanju poetpenalne pomoči in
o oblikovenju ustreznega odnosa delovnih ljudi in občanov
do reševanje problematike oseb po prestani kezni.^
V tem zepisu bomo obravnavali le eno vprašanje iz obsežne pro-
blematike poetpenalne pomoči in sicer vprešenje nestenitve o-
seb po presteni kezni zapora.
Nekatere vprešenje v zvezi z zečesno nestenitvijo odpuščenih
obsojenih oseb
Ob odpustu s prestejenja zaporne kezni ime odpuščeni obsoje-
no izvajanju programe poetpenalne pomoči, s.9.
^Predlogi in priporočila Sekcije o aktualnih vprašanjih pod-
ružbl janje prestajanja kazni, resocializacije in pomoči ose-
bam po presteni kezni, s.3*
- 27 -
jenec navadno sam nekaj prihranjenega denarja, če tega nima
n
pa prejme denarno pomoč kazenskega poboljševalnega zavoda.'
Tako ima odpuščeni obsojenec zagotovljene sredstva za "pri-
merno preživljanje" vsaj za teden dni po odpustu. Že nekaj
ur po odpustu se pojavi vprašanje nastanitve. Ko dospe do
določenega kraja, v katerem je živel pred nestopom kazni,
ali do kraja, ki si ga je izbral kot kraj novega prebivali-
šča (kot mu to dopušča zakon o izvrševanju kazenskih san-
kcij, četrti odstavek 92. člena) in do katerega mu je zavod
tudi plačal vozovnico, se pojavi vprašanje, kem naj se poda,
na katera vrata naj potrka ali katera vrata naj odklene, da
bo lahko odložil svojo prtljago, se spočil od potovanja in
se osebno uredil, predno se pokaže ljudem v okolici in pride
z njimi v stik, ki naj mu omogoči in olajša "novo pošteno"
o
življenje. Zakon o izvrševanju kazenakih sankcij (tretji
odstavek 94. člena) med oblikami pomoči, ki naj jih nudi od-
puščenemu obsojencu občinska skupnost socialnega skrbstva,
ne našteva pomoči za obleko, perilo in obutev. Zato lahko
sklepamo, da je ob odpustu iz zavoda vsak obsojenec preskr-
bljen s primerno obleko, perilom in obutvijo. To obliko po-
moči pravilnik o izvrševanju kazni zapora tudi sicer izrecno
nalaga le kazenskemu poboljševalnemu zavodu (drugi odstavek
125. člena pravilnika). Vse to pa pomeni, da bi moral imeti
vaak obsojenec, ki prihaja s prestajanja kazni, primerno ob-
n
'"Zavod dodeli obsojencu tudi denarno pomoč, če nima sred-
stev da bi se vsaj teden dni primerno preživljal" (tretji
odstavek 125. člena pravilnika o izvrševanju kazni zapora,
Ur.l.SRS, št.3/79).
o
"Iz zapora ne bi smeli nikoli odpustiti obsojenca, dokler
mu ne priskrbimo strehe nad glavo". Hertevent, s.lo.
- 28 -
Q
leko, perilo in obutev, bodisi da ima sredstva za nakup teh
potrebščin ali pa ga je z njimi oskrbel zavod, v katerem je
obsojenec prestajal kazen.
Vprašanje obleke, obutve in perila je za odpuščenega obsojen-
ca izredno pomembno. Dejali smo, da po odpustu obsojenec po-
trebuje prostor, v katerom se naj osebno uredi, preden se
"pokaže" v najbližjem okolju sosedom, prijateljem, znancem
in preden prične vzpostavljati stike z ljudmi in se "vklju-
čevati" v okolje na prostosti. Menimo, da je za odpuščenega
obsojenca izredno pomembno v kakšni obleki in perilu se po-
javi prvič po odpustu v svojem najbližjem okolju. Če se bo
namreč pojevil v strgani, umazani, ponošeni in zastareli ob-
leki, ki je enaka ali še slabša, kot jo je nosil pred nasto-
pom kazni in v kakršni so ga ljudje ohranili v spominu, potem
zanesljivo ne bo mogel pričakovati simpatij okolja in bo ta-
ko dosti prej in lažje deležen zaničevanje in poniževanja,^0
saj se bodo ljudje že na zuñej lehko prepričeli, de se njihov
"kriminelec in obsojenec" ni prev nič spremenil. Žeto je iz-
redno pomembno, de se odpuščeni obsojenec pokaže v okolju v
urejeni obleki, obutvi in perilu, saj ga bo to pravzaprav naj-
bolj "delalo drugačnega in boljšega", kot pe je bil prej in
kakršnega so ljudje ohranili v spominu. Obleka je namreč opaz-
na na prvi pogled, medtem ko osebnostnih sprememb, sprememb
O
7Minimalne pravila o postopanju z zaporniki v točki 81.1 do-
ločejo, de naj ime vsek obsojenec ob odpustu "primerno ob-
leko, ki ustreza podnebju in letnemu času".
Bray slikovito opisuje nekdanji prizor ob odpustu obsojenca:
"Skozi zaporniška vrate priheje slabo oblečen mož, ne ve kam
nej se obrne, kam naj gre, je brez stanovanje, brez zaposli-
tve in brez priporočila ali spričevalo za delodajalca, je
brez denarje v žepu. Pridruži se prvim potepuhom, ki jih sre-
če in z njimi çrebije prvo noč... To je neizbežno peljalo v
ponovni padec človeka". Bray s.199.
°0 pomenu obleke za ugled odpuščenega obsojenca glej več v
delu Prisons and Borstals, s.97.
- 29 -
vrednot in stališč in človekovih načrtov za prihodnost, oko-
lje ne more takoj opaziti. Morda zato lahko sklepamo, da bo
obsojenec, ki je prišel s prestajanja kazni v neprimerni,
strgani in umazani obleki mnogo prej in dosti lažje, brez
večjih notranjih občutij krivde iskal in tudi našel družbo
potepuhov, beračev, pijancev, brezdelnežev, skratka družbo
"podzemlja", družbo, v katero je bil mogoče vključen že tu-
di pred nastopom kazni in ki ga je posredno ali neposredno
pripeljala do storitve kaznivega dejanja. Verjetno pa bo
drugače ravnal tisti odpuščeni obsojenec, ki bo v primerni
in čisti obleki in bo tudi s tem že na zunaj kazal, da je
drugačen, kot je bil pred nastopom kazni. Tak obsojenec se
bo še posebno, če je med prestajanjem kazni tudi notranje
dozoreval in vaaj nekoliko spremenil svoja stališča in vre-
dnote, dosti lažje vključil v družbo poštenih in delovnih
občanov in ti ga bodo lažje, hitreje in z manj predsodki
sprejeli kot sebi enakega oziroma mu bodo veaj pustili upa-
nje, da se jim lahko ponovno pridruži in postane njim enak.
Pravkar navedena pričakovanja so oprta le na psihologijo
prilagojene in zrele osebnosti. Zato je treba dopustiti mož-
nost, da se nekatera od njih pokažejo kot neuresničljiva in
sicer pri obsojencih, ki so neprilagojeni in huje osebnostno
moteni. Morda so naša pričakovanja glede pomena obleke za
odpuščenega obsojenca nestvarna, toda dokler nimamo dokazov,
da obsojenci gledajo drugače na ta problem se pri našem de-
lu lahko ravnamo po navedenih stališčih.
Današnji sistemi izvrševanja zaporne kazni, razen redkih iz-
jem, obsojencem še premalo omogočajo, da bi med prestajanjem
kazni v pomembnejši meri pokazali svojo odgovornost, da bi
si povečali ali ohranili samospoštovanje in samozaüpanje. Za
večino obsojencev v Jugoslaviji in Sloveniji velja, da se
jim ob nastopu kazni odvzame civilna obleka, ki jih nato ča-
ka mesece in leta v skladišču. Zato je za osebje, ki dela v
- Зо -
kazenskih poboljševalnih zavodih, posebno težko socializirati
obsojence na področju osebnega dostojanstva in samospoštova-
nja obsojencev in jih osveščati, da je urejena obleka v našem
kulturnem okolju pomembna, saj je to le teorije, če bodo svo-
jo obleko videli šele na den odpuste. Prevker povedeno res
velje v celoti le ze obsojence, ki med prestejanjem kezni ni-
so uživeli ugodnosti prostih izhodov, vender ti obsojenci tu-
di sicer ne predstevljejo večjih problemov ne področju osebne
urejenosti. Ze druge obsojence, ki so bili pred nastopom kaz-
ni higiensko zanemerjeni in tudi nimajo prostih izhodov, pe
je v sedenjih rezmereh v kazenskih poboljševelnih zevodih še
premelo storjeno. Obsojenci v zeprtih, polodprtih in odprtih
kezenskih poboljševelnih zevodih v SR Sloveniji med presteje-
njem kezni še vedno nosijo zeporniško obleko. V številnih ev-
ropskih drževeh pe se že uveljevlje provilo, de obsojenci no-
sijo svojo civilno obleko v odprtih in polodprtih kezenskih
zevodih, pogosto pa tudi v zaprtih zavodih. Izgleda, da pri
nas ne obleko, perilo in obutev kot ne eno izmed sredstev ze
resocielizacijo še preveč pozebljemo, žeto so možnosti ne tem
področju še skorej popolnome neizkoriščene.
Možnosti ze zečasno naatenitev odpuščenih obsojencev
Orgeni socielnege ekrbstve ze nestenitev odpuščenih obsojen-
cev sami ne morejo kej veliko storiti, sej ne razpolagejo s
stanovanji; dodeljevanje stsnovenj je v rokeh občinskih ste-
novenjskih skupnosti. Teko orgeni socielnege skrbstve odpušče-
ne obsojence lahko le priporočijo pri občinskih stanovanjskih
skupnostih, ki upravljejo s stenovenji v družbeni lestnini.
Pri tem pe je delo socielnih delevcev v kezenskih poboljše-
velnih zavodih zlasti pomembno med pripravemi na odpust. Ob-
sojencu je med prestajenjem kezni nekoristno eli celo škod-
ljivo dajeti kekršnekoli obljube glede stenovenje. Bolje bi
bilo, če bi se obsojence že od nestope kezni usmerjelo in
vzpodbujalo, da sam išče možnosti, kje bi se lahko po presta-
ni kezni vsaj začesno nastenil, če je zeredi nastopa kazni
- 31 -
izgubil prejšnje stanovanje ali ga ni niti imel.11 Možnosti
za tako začasno nastanitev so npr. pri sorodnikih, znancih
ali prijateljih. Te možnosti pa more in mora poznati samo
obsojenec, treba mu je le pomagati in omogočiti, da ima s
temi osebami stike še med prestajanjem kazni, da bo ob od-
pustu iz zavoda vedel, kam naj gre in kje bo prespal prvo
noč svoje "prostosti".
Za reševanje stanovanjskih problemov odpuščenih obsojencev
pa se z večanjem števila nejemniških stanovanj v zasebni
lasti, zlasti v večjih mestih Slovenije, odpira vedno več
možnosti. V dnevnem časopisju je skoraj vsak dan mogoče naj-
ti nekaj deset ponudb za najemniška stanovanja ali posamezne
sobe. To pomeni, da si lahko obsojenec sam še med prestaja-
njem kazni oziroma v času neposredno pred odpustom (za po-
gojni odpust ve obsojenec praviloma vsaj nekaj mesecev prej)
preskrbi najemniško stanovanje. Socialni delavec kazenskega
poboljševalnega zavoda d.i socialni delavec organa socialnega
skrbstva mu lahko pomaga z nasveti glede velikosti, kraja in
cene najemniškega stanovanja. Pogosto ponudniki ne bodo hote-
li oddati stanovanja odpuščenemu obsojencu. To težavo se da
premagati na več načinov, socialni delavec pa bo izbral ta-
kega, ki bo v posameznem primeru najustreznejši. Težave se
lahko pojavijo tudi pri plačevanju najemnine. Organ socialne-
ga skrbstva bo moral večkrat prevzeti vsaj začasno plačevanje
celotne najemnine. Kakšni bodo pogodbeni odnosi med obsojencem,
stanodajalcem in organom socialnega skrbstva, je odvisno od
številnih okoliščih. Ali se bo pomoč organe socialnega skrb-
stva pri plačevanju najemnine štela kot "denarna pomoč" obso-
jencu ali kot začasno posojilo, je odvisno od posameznega pri-
mera.
^"Svetovalec skuša pripraviti obsojenca, da stori sam vse
kar more, da si najde nastanitev. To je najbolj uspešna
pot in daje največ upanja za trajno rešitev vprašanja na-
stanitve". Davies, s.53»
- 32 -
Kot najboljšo in najbolj perspektivno rešitev pa lahko oce-
nimo možnost, da se odpuščeni obsojenec nastani v samskem
domu delovne organizacije, pri kateri je v delovnem razmer-
ju. Pri tem lahko obsojencu še med prestajanjem kazni izda-
tno pomagata tako socialni delavec kazenskega poboljševalne-
ga zavode kot socialni delavec organa socialnega skrbstva
kraje, v keterege se bo po presteni kezni obsojenec vrnil.
Verjetno je to nejbolj perspektivne rešitev ne le zeto, ker
je nestenitev vezene ne zeposlitev in teko pomeni vsej mož-
nost, de bo teke nestenitev trejele deljši čes, temveč tudi
zato, ker se bo odpuščeni obsojenec tako najhitreje in z
nejmenj teževami vključil v normalno življenje, saj bo s
svojimi sodelavci živel tudi v prostem času. Med njimi si
bo lahko našel prijetelje, ki jim bo zeupel svoje teževe in
ki mu bodo lehko pomegeli v življenjskih teževah.
Problem nastenitve odpuščenega obsojenca kot socielni pro-
blem
Problem nastenitve odpuščenega obsojenca je pravilome pove-
zen s preteklostjo obsojence. Tekege probleme previlome ne
poznejo obsojenci, ki imejo družino pe tudi tisti, pri kete-
rih, med prestejenjem kezni ni prišlo do poslabšanje odnosov
ali celo razdore zakonske skupnosti. Prev teko je menj pro-
blemov pri mlejših obsojencih, ki so do nastopa kazni žive-
li skupaj s starši eli bližnjimi sorodniki in se tudi po pre-
stani kazni vrnejo k njim. Na splošno nimejo težev z neeteni-
tvijo tisti obsojenci, ki so bili pred nestopom kezni dobro
vključ eni v svoje ožje in širše okolje. Veliko težje pe je
vsem tistim, ki niso bili vključeni v okolje eli jih okoli-
ce ni sprejele ze svoje. Tudi tisti obsojenci, ki so bili v
stenovenjih svojih delovnih orgenizecij ali so stanoveli pri
zesebnih delodejelcih, pri katerih so bili zeposleni, previ-
lome po odpustu ne bodo imeli večjih težev, če so bili zepo-
- 33 -
sleni pri eni delovni organizaciji dalj časa in če so bili
znani kot dobri in pošteni delavci. Ti bodo tudi po odpustu
s prestajanja kazni praviloma lahko dobili nastanitev pri
prejšnjem delodajalcu (delovna organizacija ali zasebnik)
in si lahko ponovno uredili svoje življenje. Teko obstaja-
jo kot "nerešljiv" problem le tisti obsojenci, ki nastani-
tve še sploh niso imeli, ki so se selili iz kraja v kraj,
ali ki so bili pri delovni organizaciji ali pri zasebnem
delodajalcu zaposleni le krajši čas in se v tem času niti
niso pokazali kot dobri in pošteni delavci, povrh vsega pa
so si s kaznivim dejanjem dokončno zaprli vsako možnost, da
se vrnejo k prejšnjemu delodajalcu delat in stanovat. Veči-
noma so to neredno zaposlene osebe, ki se selijo iz kraja v
kraj in nenehno iščejo neko "boljšo" življenjsko priložnost.
Te osebe so večinoma neuspešne v prilagajanju rednim živ-
ljenjskim razmeram in postanejo za vsako okolje prej ali
slej moteče zaredi česar se jih želi okolje znebiti, se jih
boji, jim je vsaj nenaklonjeno, če že ne sovražno. Nikjer ni-
majo nikogar na kogar bi se oprle, pri komer bi poiskale na-
svet, tolažbo in pomoč. Te osebe so odtujene, sovražijo lju-
di in njihovo srečo ter vse, ker jih loči od njih. Zavedajo
se svoje revščine, nezaželjenosti, izobčenosti in odrinjeno-
sti na rob družbe. Ti občutki jih vedno znova pripeljejo v
spopad z okoljem. Posledica teh spopadov pa je pogosto tudi
izvrševanje kaznivih dejanj.
Tako se po odpustu s prestajanja kazni za številne obsojence
pojavi problem nastanitve ne več samo kot njihov problem, ki
je nastal zaradi prestajanja kazni, temveč kot pereč socialni
problem določene skupine oseb. Problem je navadno obstajal že
pred nastopom kezni in ni nastal izključno ali pretežno zara-
di obsodbe in prestajanja kazni zapora. Na določen način je
ta problem lahko prispeval celo k storitvi kaznivega dejanja.
Zato se upravičeno pojavi več vprašanj: kaj je družbe stori-
la za te ljudi še pred kaznivim dejanjem, kje so vzroki, da
ti ljudje niso bili vključeni v življenje ožjega okolja, da
- 34 -
niso imeli urejene nastanitve in da niso imeli okrog sebe
ljudi, ki bi jih imeli radi, ki bi jih pričakovali po od-
pustu s prestajanja kazni in bi jim bili pripravljeni po-
magati ne glede na kaznivo dejanje in prestajanje kazni.
Vse tako kaže, da obsodba za kaznivo dejanje in prestaja-
nje kazni pri nekaterih osebah samo še poveča njihovo od-
tujenost in izobčenost ter pred nje postavi še nove težave
pri vključevanju v normalno družbeno življenje. K števil-
nim prejšnjim negativnim pečatom teh oseb dodata obsodbe
in prestajanje kazni še dva nova: "pečat obsojenca" in "pe-
čat zapornika". Za mnoge med njimi lahko pomenita le končni
dokaz izobčenosti iz družbe. To pa lahko odločilno usmerja
vso njihovo nadaljnjo življenjsko pot. Ta pot pa je po do-
sedanjih spoznanjih prej negativna kot pozitivne. Obsoje-
nec, ki je izobčen, lahko doživi zapor kot družbo ljudi, ki
ga sprejemajo takega kot je, ki ga razumejo, mu nudijo za-
vetje in varnost, čeprav v pogojih omejene prostosti. Ta
občutja lahko delujejo nanj tako močno, da postane okolje v
zaporu zanj privlačno zlasti še, če je strokovni resociali-
zacijski vpliv kazenskega zavoda majhen ali ga sploh ni. Za-
por lahko tako postane kriminogen! dejavnik, ki odpuščenega
obsojenca vzpodbuja, da ponavlja kazniva dejanja, ki mu po-
menijo celo edino osebno zadovoljstvo, edini življenjski us-
peh ter edini cilj, ki ga zna in more doaeči. Teh občutkov
ne more bistveno motiti nevarnost ponovne obsodbe in ponovne-
gaga prestajanja kazni, saj postaneta obsodba in kazen le nu-
jno in obvezno tveganje, ki spremlja tudi dovoljeno človekovo
dejavnost (npr. v poklicu).
Kako naj torej organ socialnega skrbstva pomaga odpuščenemu
obsojencu, da bi nenadoma spremenil svoje prejšnje neurejeno
življenje in postal pošten in delaven, da bi si pridobil dru-
žbeni položaj in nadomestil vse prej izgubljeno oziroma vse
tisto, česar mu v življenju še ni uspelo pridobiti. Možnosti
■ /
, j
j
- 35 -
za to so zelo skromne. Vprašanje kolikšen delež nalog na
tem področju odpade na strokovno službo kazenskega pobo-
ljševalnega zavoda, ki ima pred seboj človeka obsojenega
od nekaj mesecev do več let, in kolikšen delež odpade na
organe socialnega skrbstva ostaja odprto. Odločilno vpra-
šanje je, kako obsojenca pripraviti, da bi bil tudi sam
pripravljen kaj storiti za spremembo svojega položaja. Kot
osnovno ostaja vprašanje ciljev odpuščenega obsojenca za
prihodnje življenje. Človekovi cilji pa so posledica pot-
reb, želja, stališč in vrednot, pa tudi prejšnjih življe-
njskih izkušenj. Človek, ki je vse življenje doživljal sa-
mo neuspehe, pri čemer je bilo odkritje kaznivega dejanja
in obsodba le neuspeh več v vrsti neuspehov, bo verjetno
težko nenadoma spremenil podobo o sebi in evojem položa-
ju. Podoba, ki jo ima človek o sebi, pa je le zrcalna sli-
ka podobe, ki jo ima o človeku okolje. V veliki meri poma-
ga to podobo oblikovati sodni procee, še zlasti pa proces
izvrševanja kazni гарогв. Končno se v ta proces vključi še
socialni delavec, ki naj bi nudil pomoč odpuščenemu obso-
jencu. Tudi on lahko s svojimi stališči neposredno ali po-
sredno vpliva na podobo, ki jo ima o sebi odpuščeni obso-
jenec.
Uspešnost pomoči začasne nastanitve odpuščenega obsojenca
Pomoč, ki se nudi odpuščenemu obsojencu v obliki začasne na-
stanitve, pogosto ne doseže zaželjenega namena. To velja
zlasti takrat, ko obsojenci pomoč sprejemajo le pasivno, ko
niso pripravljeni ničesar storiti, da bi spremenili svoj sta-
ri način življenja, pomoč pa so sprejeli le kot obliko "obve-
znega in nujnega" vmešavanja različnih nadzornih družbenih
organov v njihovo osebno življenje. Ponujena pomoč lahko po-
sameznim obsojencem bolj škoduje kot koristi na poti njiho-
vega osebnega osamosvajanja, pomeni рв jim lahko tudi samo
- 36 -
izkušnjo veš, da se njihov način življenja "splača", saj jim
bodo na tek način pomagali tudi v prihodnje ne glede na to,
koliko bodo obaojenci sami pripravljeni storiti za reševanje
svojih problemov. Vsak socialni delevec, ki vsaj nekaj let
dela z odpuščenimi obsojenci, ima verjetno take izkušnje,
poaebno s tistimi obsojenci, ki se nenehno vračajo v kazen-
ske poboljševalne zavode, po preatani kazni pa k organom so-
cialnega akrbstva ponovno po enako pomoč, kot so jo že dobili
12
po prejšnji prestani kazni. Tako se obsojenec večino svoje-
ga življenja giblje med kazenskimi poboljševalnimi zavodi in
aocialno službo. Dejstvo je, da kolikor več pomoči nudimo ob-
aojencu, toliko manj bo sam sposoben aktivirati svoje, čeprav
skromne možnosti za reševanje problemov* To pa pomeni, naj
strokovni delavec nudi človeku le toliko pomoči, kolikor ¿o
potrebuje, de lahko sam aktivira svoje sposobnosti in se čim-
prej osamosvoji.
Trajanje "začaane nastanitve"
V primerih, ko organ socialnega skrbstva poskrbi za začasno
nastanitev (običajno tudi za prehrano) odpuščenega obsojenca,
tako da ga namesti v ustrezen zavod (npr. v Sprejemni center
ali v Delavski dom v Ljubljani), ostaja nerešeno vprašanje,
koliko časa naj traja taka "začasna" nastanitev, saj je očit-
no, da ne more trajati neomejeno dolgo. Vprašanje je tudi,
kakšne zahteve se postavijo pred odpuščenega obsojenca kot
pogoj, za dodelitev ali ohranitev dodeljene ugodnosti, da ima
nastanitev in hrano plačano. Če je tak pogoj npr. zahteva, da
se odpuščeni obsojenec v določenem česu po odpustu s presta-
janje kazni zapoali,je nejasno, kaj je v tem primeru "prime-
ren" čas za zaposlitev. Ali je to prvi, tretji ali sedmi dan
po odpustu s prestajanja kazni? Ta vprašanja tu le omenjamo.
12
Primerjaj Konstantinovič, Stalno osudjivene lica.
- 37 -
Poudarjamo pa, da je od njih lahko odvisen ves uspeh poet-
penalne pomoči, âe več, od njih je lahko odvisen tudi ves
koncept poetpenalne pomoči. Uspeh ali neuspeh, pa tudi kon-
cept poetpenalne pomoči, pa ni in ne more biti odvisen le
od stelišč posameznega socialnega delavca, saj je postpenel-
na pomoč družbeni problem. Zato je prav, da se nekatera os-
novna izhodišča oblikujejo na širši osnovi in to še zlesti
na dosedanjih spoznanjih, kaj je bilo na tem občutljivem in
pomembnem družbenem področju bolj in kaj manj učinkovito.
To velja še zlasti za naše slovenske razmere, kjer se med
vsemi storilci kaznivih dejanj delež povratnikov giblje ok-
rog 3o	na prestajanje kazni v kazeneke poboljševalne
zavode priheje v povprečju več kot % obsojencev, ki
so že prej prestejeli zeporno kezen. Očitno je bilo v nji-
hovem prejšnjem obrevnevenju med prestejenjem kezni in po
preeteni kezni nekej nerobe.^ Nenehno vračenje ietih oseb
v kezenske poboljševalne zevode lehko s stelišče družbe in
okolje pomeni sorazmerno ugodno preskrbo teh oseb vsaj med
prestajenjem kezni, pomeni pa tudi vsaj začasno izločitev
teh oseb iz družbe in zagotovitev, da je družbe verne pred
njihovimi ponovnimi keznivimi dejenji.
^ Povretništvo v Sloveniji, e.l
14
Podatek je povzet po raziskevi: Izvrševanje kazni zapore
v odprtih in polodprtih kezenskih poboljševelnih zevodih
Slovenije.
15
^ Americen Prison Association opozarja, da si odpuščeni obso-
jenci pogosto poiščejo najcenejša stanovenje, kjer se zbi-
ra kriminalno podzemlje, kar prispeva k njihovemu hitremu
povratku. Prerelease Treatment and After-Cere ..., s.
"Odpuščeni obsojenci, ki nimejo urejene neetenitve in pos-
topajo po ulicah, srečujejo stare prijatelje iz zapore in
ekupej se zlahka vrnejo na pot preetopništva". The After-
Cere end the Supervieion of Diecherged Prisoners, s.27.
- 38 -
Prehodni domovi ze odpuščene obsojence
Vprašanje nastanitve odpuščenih obsojencev bi bilo pejležje
rešiti z ustanavljanjem posebnih prehodnih domov za odpušče-
ne obsojence. Ta zamisel je uresničene v številnih zahodno-
evropskih državah. Čeprav gre za različne zavode, pa je za
vse države značilno, da na ta način rešujejo problem majhne-
ga števila obsojencev, ki resnično nimajo nikogar, da bi se
lahko obrnili nanj in bi pri njem našli vsaj začasno zato-
čišče. Taki domovi običajno nudijo še zaposlitev v samem do-
mu ali zunej njega. Taka oblika pomoči traje teko dolgo, do-
kler si odpuščeni obsojenec sem ali s pomočjo osebja doma ne
najde boljše in trajnejše rešitve svoje nastenitve."6
17
Slovenski reziskovelci, ki so se pred leti ' ukvarjali z vpra-
šanjem graditve prehodnih domov za odpuščene obsojence, so se
zavzeli za take domove. Izkušnje iz SR Hrvatske pa so pokeze-
le, de javnost zemisli o prehodnih domovih ze odpuščene obso-
jence ni sprejele. Tudi semi obsojenci ne prostosti niso že-
leli še neprej nositi pečete, de so delinkventi, ki so presta-
jeli zeporno kazen. Želja obsojencev je, da bi se po prestani
kazni čimprej znebili žige, ki ge zepuščete obsodbe in preste-
lfi
jenje kezni zepore.
Ne Danskem ima zasebno dobrodelno društvo dva take domove
za odpuščene obsojence. V teh domovih lehko ostenejo obso-
jenci neomejeno dolgo. V Buenos Airesu pe lshko ostenejo
obsojenci v domu ketoliškege društvo nejveč en teden. Pre-
releese Treatment and After-Care, s. 53»
17
' Organized je prehodnih domov ze odpuščene osebe, s.lo4
18
Krste, Formirenje centre ze prijem otpuštenih lice, s.lo9.
- 39 -
LI TESATURA
1.	AFTER-CARE and Supervison of Disharged Prisoners. London,
Her Majesty * s Stationery office 1958, 34 8.
2.	BRAY, L.: Travail social et délinquance. Bruxelles, In-
stitut de sociologie de l'Université, 1967,
382 s.
3.	BRINC, F.: Organizacija, delovne metode in uspešnost pomo-
či odpuščenim obsojenim osebam. Revija za kri-
minalistiko in kriminologijo, Ljubljana 27/1976/
2, s. 91-97
4.	DAVIES, M.: Social Work in the Envirement. London. Her Ma-
jesty's Stationery office 1974, 151 8.
5.	HERTEVENT.J.: Le service social des prisons. Melun, Impri-
mèrie Administrative 1954, 17s.
6.	INFORMACIJA o stanju postpenalne pomoči. Skupščina SR Slo-
venije, 5. 12. 1977, gradivo ESA 947.
7.	IZVAJANJE programa postpenalne pomoči. Občan, Ljubljana
Št. 24/1979, s.8-10
8.	KONSTANTINOVIĆ, S.: Stalno osudjivana lica. Jugoslovenska
revija za kriminologiju i krivično pravo, Be-
ograd 14/1977/4,8.111-125
9.	IZVRŠEVANJE kazni odvzema prostosti v odprtih in polodpr-
tih kazenskih poboljševalnih zavodih v SR Slo-
veniji. Inštitut za kriminologijo pri pravni
fakulteti v Ljubljani, Raziskava v delu.
- 4o -
10.	KRSTE, I.: Formiranje centra za prijem otpuštenih lica.
Drugo savezno savetovanje o prevaspitanju
osudjenih lica u kazneno popravnim domovima
Jugoslavije. Beograd, Savezni sekretarijat
za unutrašnje poslove 1968, s. lo9 - 113»
11.	MINIMALNA pravila o postopanju z zaporniki. 42 str.
12.	ORGANIZACIJA prehodnih domov za odpuščene osebe. Inšti-
tut za kriminologijo pri pravni fakulteti v
Ljubljani, Ljubljena, 1966. Raziskave št. 23»
333 e.
13.	POROČILO o delu Predsedetva SR Slovenije v obdobju od
marce 1977 do meja 1978. Poročevalec Skupšči-
ne SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije
za delegacije in delegate, št. 11/1978, s.11
14.	PREDLOGI in priporočila Sekcije o aktuelnih vprešenjih
podružbljenje prestajanje kazni, resocializa-
cije in pomoči osebam po prestani kazni. Repu-
bliška konferenca SZDL, Predsedstvo, 29, 6.
1979, 5 e.
15.	POVRATNIŠTVO v Sloveniji. I. del. Inštitut ze kriminolo-
gijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Ljublja-
ne 1981. Raziskave št. 57» 128 s.
16.	PRE-RELEASE Treetment end After Cere es well as Assisten-
ce to Defendente of Priosoners. New York, Uni-
ted Deportment of Economic end Sociel Affeires
196o, 79 e.
I?. PRISONS end Borstels. London, Her Mejesty's Stetionery
Office 196o, 94 s.
- 41 -
18.	UGOTOVITVE, usmeritve in naloge za uresničevanje zako-
na o izvrševanju kazenskih sankcij. Predsed-
stvo SE Slovenije, 12. seja dne 24.1.1979,
razmnoženo cykl., 5 s.
19.	ZAKLJUČCI prvog savetovanja Udruženja za penologiju SAP
Vojvodine. Penologija, Beograd 5/1977/1,
s. 117-120.
- 42 -
PREDZAKONSKO SVETOVANJE V OBČINI KRANJ
Predzakonsko svetovanje je pomembna novost nsše slovenske
družinske zakonodaje. Uvedli smo ga po vsej Sloveniji s 1.1.
1980. Vsebina predzakonskega svetovanja predstavlja svetova-
nje bodočim zakoncem o zakonskem in družinskem življenju.
Zakon in življenje v družini sta obravnavana s sociološkega,
socialnega, pravnega, medicinskega in paihološkega vidika.
To vsebino podajajo za to strokovno usposobljeni svetovelci:
sociolog, socialni delavec, pravnik, zdravnik in psiholog.
Izhodišča in namen predzakonskega svetovanja;
Prepričanje, da odraslega človeka ni potrebno več učiti in
vzgajati je že dolgo zastarelo in preživeto. Danes je za u-
spešno zakonsko in družinsko življenje potrebno tudi znanje,
ki lahko koristi, če si človek z njim oblikuje ustrezna sta-
lišča in sprejema nove vrednote. Zakonska zveza in družina
sta danes veliko bolj odvisni od čustvenih vezi kot pa od
tradicionalnih norm, ki so nekdaj predstavljale zaščito tega
odnosa. Družine so postale manjše, povečala se je osebna od-
govornost vsakega družinskega člana. Uspešnost v drugih dru-
žbenih vlogah pa ne zagotavlja tudi uspešnosti v zakonski zve-
zi. Z nenehnim razvojem družbe dobiva tudi pojem zakonske zve-
ze in družine drugačno vsebino. Kljub temu, da je zakonska
zveza še vedno temeljna celica naše družbe, se je tako v mi-
selnosti ljudi na eploh kot tudi v zakonodaji naše države mar-
sikaj spremenilo.
Hiter razvoj industrije in nagla rast števila prebivelstva v
mestih, industrijskih naseljih in s tem preseljevanje vaškega
prebivalstva v mesto, nove vrednote in norme, stanovanjski
problemi, pogojujejo večje število razvez in deviantnih oblik
vedenja v naših družinah. Ta pojav je v procesu sprememb dru-
žbenih in družinskih odnosov neizbežen in spremlja vsako družbo
- 43 -
in sistem.
Prav te ugotovitve o spremembah odnosov v družini in med
spoloma ter počasno prilagajanje ljudi na spremenjene od-
nose v družbi so narekovali uvedbo predzakonskega svetova-
nja. Izhodišča, ki so pogojevala sprejem zakona, so teme-
ljila na raziskavah o družini z vseh vidikov.
0 tem, kakšno naj bo svetovanj« in kako ga oblikovati, pa
so obstajala le teoretična izhodišča. Zato je bil začetek
svetovanja dokaj težak in negotov. Svetovalci smo se od vse-
ga začetka zavedali, da se spuščamo na intimna področja člo-
vekovega življenja, ki so bila do sedaj največkrat stvar po-
sameznika in njegovih spoznanj.
Namen predzakonskega svetovanja je posredovati bodočim za-
koncem določena spoznanja o skupnem življenju ženske in mo-
škega, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja,
da bi mladim parom pomagali uresničiti želje, da si ustvari-
jo ubrano skupnost in da svojim otrokom omogočijo zdravo ot-
roštvo .
Ба bi ugotovili in preverili uspešnosti in pomanjkljivosti
pri izvajanju predzakonskega svetovanja, smo se odločili iz-
delati analizo, s katero smo želeli ugotoviti pričakovanja,
želje in potrebe bodočih zakoncev ter temu prilagoditi pro-
gram, vsebino in metode dela svetovalcev. V analizi nas je
zanimalo, s kakšnimi pričakovanji so udeleženci prišli na
predzakonsko svetovanje, kako velika skupina bi bila po nji-
hovem mnenju najbolj ustrezna, kaj menijo o obsegu vsebine
predzakonskega svetovanja. V drugem delu vprašalnika pe smo
udeležence vprašali, o katerih temah in posameznih vidikih
bi želeli več slišati. V nadaljevanju vprašalnika nas je za-
nimalo, kdaj bi morali biti seznanjeni z odnosi med ljudmi
in zakoncema. Poleg tega pa smo želeli vedeti, kaj menijo o
- 44 -
potrebnosti zakonske svetovalnice.
Kakšna so pričakovanja in predlogi mladih?
Po metodi slučajnega vzorca smo za analizo stanja na tem
področju izbrali 100 parov. Pri ugotavljanju pričakovanj
je 71 % udeležencev povedalo, da pričakuje nekaj novega in
koristnega, 36 % udeležencev je smatralo, da ne more priča-
kovati nič novega in posebnega, 3 % udeležencev pa je meni-
lo, da je to izguba časa, 1 % udeležencev pa je bil ogor-
čen nad zakonsko obveznostjo svetovanja. Večina udeležencev
se je za svetovanje odločila v majhnih skupinah do 7 perov.
Na vprašanja o vsebini in obsegu svetovenja smo ugotovili,
da je 65 % bodočih zakoncev zadovoljnih z obsegom, 31 % jih
je menilo, da je vsebina premalo obširna in le 3 %» da je
preobširna. Ko smo ugotavljali izobrazbeno strukturo tistih,
ki so želeli obširnejšo vsebino, smo ugotovili, da gre za
svetovance z višjo izobrazbeno strukturo. Na vprašanje, o
katerih vidikih predzakonskega svetovanja bi želeli več sli-
šati, smo izvedeli, da več kot polovico udeležencev zanimajo
teme iz pedagoškega in psihološkega področja, to je o vzgoji
otrok in medsebojnih odnosih med spoloma ter o socialnem in
medicinskem vidiku zakonske zveze.
Na vprašanje, kakšno mnenje imajo o predzakonskem svetovanju
po opravljenem svetovanju, smo dobili vzpodbudne odgovore.
Polovica udeležencev je menila, da jih je svetovanje oboga-
tilo z novimi spoznanji, druga polovica, pa da sicer niso
izvedeli nič bistveno novega, vendar jim je bilo prijetno
poslušati. Ne vprašanje, kdaj bi po mnenju udeležencev mo-
rali biti seznanjeni o odnosih med ljudmi in zakoncema, jih
je največ odgovorilo, da bi moralo svetovanje potekati ne-
pretrgoma od družine, prek šole do svetovanja pred skleni-
tvijo zakonske zveze.
- 45 -
Z analizo smo skušali dobiti tudi mnenje udeležencev svetova-
nja glede potrebe po zakonski svetovalnici v naši občini.
Večina, in sicer 99 % udeležencev predzakonskega svetovanja,
smatra, da bi bila zakonska svetovalnica nujno potrebna. Re-
zultati analize so nam bili vodilo pri oblikovanju nastalih
vsebin, metod in oblik dela z odraslimi na tem področju. Da
bi presegli okvir obveznega predzakonskega svetovanja, smo
se odločili za novo obliko širšega svetovanja.
Program širšega predzakonskega svetovanja
Pri izvajanju socialno varstvenih dejavnosti z vidika širše
prevencije socialno varstvenih problemov, smo se na Centru
za socialno delo Kranj na osnovi rezultatov analize o pred-
zakonskem svetovanju v Kranju, dvoletnih izkušenj svetovalcev
in strokovnih izhodišč za program širšega predzakonskega sve-
tovanja, ki smo ga poimenovali humanizacija odnosov med spo-
loma. Sam program in njegovo izvajanje je obravnavala in pod-
prla tudi skupščina SIS socialnega skrbstva v naši občini.
Vzgojni smotri širšega svetovanja so izpeljani iz splošnih
družbenih ciljev našega sistema, družbenih vrednot, celotne
ideologije samoupravne socialistične družbe, njenega doseda-
njega in prihodnjege družbenega razvoja. Nanašajo pa se na
razvijanje in spreminjanje odnosov med zakoncema in člani
družine. Osnovni namen širšega svetovanje s prilagojeno vse-
bino predzakonskega svetovanje je sistemetično seznaniti in
pripraviti ljudi za družbeno vlogo, ki naj bi jo v zakonu
družini opravljali po sklenitvi zakonske zveze. Ker smo pri
programih širšega svetovanje upoštevali specifične značilno-
sti vsake od teh skupin, se vsebine širšega svetovanja vnaša
v šole, delovne organizacije in krajevne skupnosti. To v bi-
stvu pomeni različno stopnjo osebnostne in izobrazbene ravni.
Širše svetovanje se opravlja v obliki predavenja in pogovorov,
občasno se uporablja tudi metoda dela s tekstom. Program šir-
šega svetovanja opravljamo vsi svetovalci svetovalne skupine
- 46 -
in sicer: zdravnik, socialni delavec, pravnik, sociolog,
psiholog.
Preden smo pričeli izvajati širše svetovanje po šolah, de-
lovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, smo o tem
predhodno seznanili zavod za šolstvo ter ravnatelje osnov-
nih in srednjih šol. Pred nami pa je naloga, da se o vsebi-
ni programa pogovarjamo tudi v delovnih organizacijah in
krajevnih skupnostih. Program omenjenega širšega svetovanja
je bil izveden že v vseh osnovnih šolah, kjer je bil tudi
izredno dobro sprejet, zato ga bomo obdržali kot stalno ob-
liko dela z oemošolci. Kot zanimivost naj navedem nekaj zna-
čilnih ugotovitev iz izvajanja omenjenega dela. Prvi del
svetovanja teče po šolah po metodi predavanja. Na predlog
svetovalca učenci med samim predavanjem pripravijo anonimna
vprašanja iz posredovane vsebine. Zato je drugi del naravnan
na metodo diskusije, pri kateri svetovalec odgovarja na vpra-
šanja. Iz teh vprašanj je razvidno, da imajo mladi vrsto ne-
jasnih predstav o pomembnih vprašanjih svojega razvoja, kar
kaže na pomankljivost izobraževalnih programov v smeri vse-
stranskega razvoja človekove osebnosti. Veliko zanimanja so
mladi pokazali za naslednje vsebine širšega svetovanja: med-
sebojni odnosi med spoloma, spolno življenje mladih, vzorci
in vloge vedenja v družini itd.. Od mladih smo dobili pobudo,
da bi se bilo potrebno o teh temah pogovarjati tudi z njiho-
vimi starši.
Prikezane oblike širšega svetovanja in njihovo nadaljnje uve-
ljavljanje zlasti v krajevnih skupnostih in delovnih organi-
zacijah, že presegajo obvezne okvire zakonske regulative, ki
v socialistični republiki Sloveniji predpisuje obveznost obi-
ska predzakonskega svetovanja. Glede na dober odziv mladih in
neše dvoletne pozitivne izkušnje menim, da bodo te vsebine,
gledane dolgoročno, postale sestavni del človekove potrebe.
- 47 -
Torej se je tudi samoupravnega vedenja v odnosih med spolo-
ma potrebno stalno učiti, saj je za uspešno zakonsko in
družinsko življenje potrebno tudi določeno znanje.
DORIS ERZAR
\
- 48 -
IZ DOMAČIH STROKOVNIH REVIJ
RADONJIĆ Slavoljub: Rano iskustvo - mit ili činjenica.
Psihologija 14 1981 št. 3 str. 67 - 9o.
Članek je sestavljen iz dveh delov: v prvem avtor prikaže
nekatere novejše študije o vplivu negativnih izkušenj v
zgodnjem otroštvu, v drugem pa razpravlja o teoretičnem
pomenu prikazanih študij. Avtor članka v glavnem povzema
študije iz knjige avtorjev Clarke & Clarke: Early experi-
ence: myth and evidence, 19 76. V tej publikaciji sta an-
gleška psihologa prikazala najpomembnejše sodobne študije,
ki osvetlijo problem vpliva negativnih doživetij v zgod-
njem otroštvu v drugačni luči: zanikajo klasično hipotezo
o trajnem, nenadomestljivem in neizbrisnem dejstvu negativ-
nih izkušenj v zgodnjem otroštvu. Vse študije so po vsebini
razdeljene v tri posebne dele. V prvem so študije o izolira-
nih otrocih v zgodnjem otroštvu - to so študije otrok, ki so
rastli v skrajno neugodnih socialnih okoljih (otroci nemih
mater, otroci izredno surovih staršev itd.). V drugem delu
so izbrane študije, ki sledijo razvoju otrok, ki so živeli
v neugodnih razmerah, bodisi v svoji družini ali v raznih
socialnih ustanovah (sirotišnicah, ustanovah za najdenčke
itd.). V ta sklop sodijo tudi študije o vplivu krajše ali
daljše hospitalizacije otrok ter študije o posvojitvah ot-
rok. V tretjem delu pa sta avtorja vključila študije, ki go-
vore o planiranih dejstvih, katerih cilj je preprečiti za-
ostalost otrok tam, kjer to lahko pričakujemo (npr. v nižjih
socialnih slojih zapadnih družb, itd.).
Kodeks profesionalne etike socijilnih radnika Hrvatske.
Socijalni rad 21 1981 št. 112 str. 57 - 6o.
Podan je kodeks poklicne etike socialnih delavcev, ki so ga na
osnovi statuta zveze društev socialnih delavcev Hrvatske in
Kodeksa poklicne etike socialnih delavcev Jugoslavije sprejeli
na Hrvatskem.
- 49 -
Kodeks je osnovan na temeljnih vrednotah socialnega dela kot
poklica. Iz teh vrednot izhajajo etične norme delovanja so-
cialnih delavcev. Opredeljuje osnovne norme delovanja soci-
alnega delavca v družbi, oblike obnašanja do uporabnikov us-
lug, do organizacije, v kateri socialni delavec dela ter ob-
veznosti in odgovornosti do poklica. Kodeks služi poklicu
socialnega delavca kot temelj za vrednotenje etičnih dilem
ir vprašanj, še posebej takrat, ko obstaja upravičen sum, da
delovanje socialnega delavca ni v skladu s standardi etičnega
obnašanja v profesionalnih odnosih do oseb s katerimi dela, s
sodelavci ter drugimi poklici in posamezniki.
CELAREC Vida: Muzikoterapija.
Zdravstveni obzornik 15 1981 št. 4/5 str. 288 - 292.
Prikazana je analiza dela muzikoterapevta pri zdravljenju al-
koholikov v Centru za zdravljenje alkoholizma na Škofljici.
Delo muzikoterapije pri zdravljenju alkoholikov temelji na
ugotovitvi, da so napetost, sprostitev in zadovoljstvo bist-
veni deli glasbenega doživljanja. Bolniki pri urah muzikote-
rapije spoznavajo svoj čustveni svet, počutijo se varne zato
laže in hitreje izražajo svoje občutke kot pri drugih tera-
pevtskih urah. Terapevtske metode, ki so odvisne od izbire
skladbe in dinamike skupine, temeljijo na terapevtovem poz-
navanju psihologije glasbe in psihoterapevtovega dela s sku-
pino.
KOS Anica & Bernard STRITIH: Možnost dela z mladimi v širšem
družbenem okolju.
Otrok in družina 3o 1981 št. 8 str. 36 - 37.
V uvodnem delu sestavka avtorja podata analizo nekaterih po-
membnih premikov v konceptih in praksi dejavnosti, ki se uk-
varjajo s preprečevanjem ali odpravljanjem psihosocialnih mo-
tenj otrok in mladostnikov. Razvoj strok za varstvo duševnega
- 5o -
zdravja, raziskave, naraščajoč družbeni pomen psihosoci-
alnih motenj ter značilnosti družbenega in ekonomskega
razvoja so privedli do orientacije, ki jo imenujejo skup-
nostno delo. Osnovni koncept tega dela je obravnavanje
problemov posameznika v okviru in sklopu zanj pomembnega
socialnega okolja. Predmet te obravnave je torej socialna
skupina, institucija ali celotno družbeno okolje. Pri tem
delu pa je zlasti pomembno aktiviranje širšega socialnega
okolja, da bi pomagalo ogroženemu posamezniku in ogroženim
skupinam ter hkrati ustvarjalo ugodnejše pogoje psihosoci-
alnega razvoja otrok in mladostnikov nasploh. Ena zelo raz-
širjenih in uveljavljenih oblik skupnostnega dela je nepo-
klicno prostovoljno delo. Takšna oblika dela omogoča nuđen-
je pomoči večjemu številu otrok in mladostnikov in nuđenje
pomoči mnogim, ki ne morejo ali ne želijo biti obravnavani
v strokovnih ustanovah. V drugem delu sestavka pa avtorja
podata nekatere modele preventivnega in socialno terapevt-
skega prostovoljnega dela z otroki in mladostniki: delo z
otroki na igrišču, ki ga izvajajo študentje Višje šole za
socialne delavce v krajevni skupnosti Urške Zatlerjeve v
Ljubljani; delo v taborniški organizaciji Črni mrav v obči-
ni Ljubljana-Moste ; pomoč učencem z učnimi težavami v okvi-
ru šol ter prostovoljno delo v Svetovalnem centru v Ljublja-
ni .
ULE Mirjana: Mogućnosti i dileme predbračnih savjetovališta.
Žena 39 1981 št. 4 str. 32 - 36
Avtorica članka podaja svoje lastne izkušnje in dileme pri
predzakonskem svetovanju. Ugotavlja, da kljub izrednemu na-
predku naše družbe na različnih področjih, še posebno v gos-
podarstvu in politiki, družina še vedno mukoma in počasi sle-
di temu napredku. Današnja družina se še vedno oklepa tradi-
cionalnih vrednot, zato je tudi razumevanje naših ljudi o
- 51 -
njihovi vlogi v družini zelo podobno tradicionalnim
(patriarhalnim) predstavam o vlogi moža, žene in otrok
v družini. Nismo še dosegli zaželjenega napredka pri
vsebini enakopravnosti med spoloma. Na vseh odgovornih
in pomembnih delovnih mestih so še vedno pretežno moš-
ki. Ženske so na takšnih položajih le zaradi "strukture"
in ne zaradi njihove resnične kvalifikacije in sposobnos-
ti. Zato avtorica meni, da bi morali biti glavni cilji
predzakonskega svetovanja, prebuditi v bodočih zakonskih
parih zavest o družbeni odgovornosti za življenje v zako-
nu in družini. Morali bi se zavedati, da napredek v kvali-
teti njihovih medosebnih odnosov v okviru družine, pri vzgo-
ji otrok itd. ni le pot k njihovi osebni sreči, temveč je
neposreden in bistven del družbenega napredka in družbenih
sprememb, zato so ravno člani družine, še posebno starši,
odgovorni tudi pred družbo za svoje odnose v družini.
I
- 52 -
IZ TUJIH STROKOVNIH REVIJ
STOLLAK, Gary, E.: Variations and extensions of filial
terapy.
Family Process 2o 1981 No 3 s. 3o5 - 31o.
V zadnjih petnajstih letih se strokovnjaki, ki se ukvar-
jajo z neprilagodljivim vedenjem otrok (napadalnost, ne-
ubogljivost, sovražnost, slaba koncentracija, učne teža-
ve itd.) vse bolj zavedajo dejstva, da so lahko le star-
ši sami najboljši terapevti svojim otrokom (v starosti od
3 do lo let). Potem, ko avtor poda nekatere izkušnje dru-
gih strokovnjakov (Guerney, Axline, Moustakos), opiše,
kako se starši učijo vlog igralnih terapevtov. Glavni cilj
tega dela je naučiti starše in otroke, kako bolj srečno in
zadovoljno živeti skupaj. Ure igralnih terapij, ki so na
kliniki ob točno določenem času, so oblikovane na sledeč
način: starši najprej dobe navodila, kako igralne ure po-
tekajo, nato se oče ali mati sama igrata z otrokom v ig-
ralni sobi, medtem ko terapevti snemajo pogovor, po konča-
ni igri pa se terapevti pogovarjajo s starši o:njihovih
občutkih ali problemih, medtem ko se otrok igra z drugimi
terapevti. Izkušnje so pokazale, da se starši pri igri z
otroki ne le naučijo živeti bolj spontano in sproščeno s
svojimi lastnimi otroki, temveč ob igri tudi spoznajo, da
način interakcije z otrokom v igralni sobi (ali doma), od-
raža njihove lastne osebne in zakonske konflikte.
KARGER, Howard J.: Burnout as alienation.
Social Service Review 55 1981 št. 2 str. 27o - 283.
Izraz "burnout" (besede še ne najdemo v splošnih angleških
slovarjih), lahko definiramo kot sindrom fizične in čust-
vene izčrpanosti, ki je povezan z razvojem negativne zaz-
nave o sebi, negativnim odnosom do dela in izgubo zaniman-
ja in čustev do strank. V uvodnem delu članka avtor pred-
- 53 -
stavlja mnenja različnih avtorjev o tem problemu in ugo-
tavlja, da vsa ta literatura podaja le opise tega stanja,
zato v njej še ne moremo iskati teoretičnih izhodišč. Na
tej osnovi še ne moremo analizirati vzrokov "poklicne iz-
črpanosti", predvideti njene pogostnosti ali intenzitete
ali primerno razlagati ali kategorizirati ta problem. Sle-
di razprava o podobnostih med poklicno izčrpanostjo in od-
tujitvijo v proizvodnji, predvsem na osnovi Marxove teori-
je odtujitve. Ta del razprave avtor zaključuje z mislijo,
da izraz poklicna izčrpanost navadno sicer uporabljamo za
označitev določenega stanja v poklicih pomoči človeku,
vendar izhaja iz tradicionalnih pojmovanj odtujitve od de-
la. Vzroke poklicne izčrpanosti v socialnem delu pa avtor
vidi v nasprotju med pričakovanji, ki jih daje poklicno us-
posabljanje socialnim delavcem, in dejanskimi izkušnjami v
socialnem delu. Medtem ko poklicno usposabljanje nenehno
poudarja samostojnost in neodvisnost, pa je dejanska praksa
ravno nasprotna. Socialni delavci niso vključeni v politične
in administrativne odločitve. Vse to pa jih navdaja z ciniz-
mom, resignacijo in poudarja občutek odtujenosti.
WEBB David: Themes and continuities in radical and traditi-
onal social work. The British Journal of Social Work 11 19 81
št. 2. str. 143 - 158.
Podana je razprava o tradicionalnih teorijah socialnega de-
la in njegovih radikalnih in marksističnih alternativah. Ob
proučevanju načinov, kako ti dve teoretični usmeritvi obrav-
navata osrednje probleme socialnega dela - odnose med posa-
meznikom in družbo - avtor ugotavlja, da je ravno toliko pre-
krivanj kot nasprotujočih si mnenj. Vzroke za to vidi avtor
delno v skritem radikalizmu tradicionalnega pristopa, ki sku-
ša razumeti učinke družbe na življenje posameznika in delo v
- 54 -
dejstvu, da je radikalizem vključen v prevladujoče
načine mišljenja, ko mora odgovoriti na ista vprašanja
kot tradicionalno socialno delo. Avtor iz tega sklepa,
da si mora marksistično usmerjeno socialno delo utirati
pot med obema strujama, čeprav ne smemo zanikati pomem-
bnega prispevka radikalizma pri zagotavljanju bolj za-
dovoljivih odgovorov na osrednje probleme socialnega de-
la.
MINK Abraham: Social work with the aged: principles of
practice.
Social Work 26 1981 št. 1 str. 61 - 68.
Avtor izhaja iz ugotovitve, da se socialno delo z ostare-
limi razlikuje od socialnega dela na drugih področjih,
ker se socialni delavci pri delu z ostarelimi srečujejo
s situacijami, s katerimi se bodo morali tudi sami neizo-
gibno soočati. Glavne naloge socialnega dela z ostarelimi
so po avtorjevem mišljenju naslednje: povečati socialno
delovanje ostarelega s pomočjo poudarjanja nadaljevanja
preteklih vlog in razvijanjem nadomestnih in kompenzacij-
skih vlog, preprečevati depresivno osamljenost in zapiranje
vase s tem, da omogočamo srečanja ostarelih s podobnimi
izkušnjami; ostareli morajochraniti nadzor nad svojim last-
nim življenjem ob delovanju raznih klubov samopomoči, do-
mov in zavodov; omogočiti ostarelim opravljanje vsakodnev-
nih opravil z raznimi službami na domu ostarelih; poudar-
jati nujnost vzajemne pomoči med generacijami; zagotoviti
takšne službe in sredstva, ki bodo zajele vse ostarele in
ki bodo zanje sprejemljive. Avtor zaključuje z mislijo, da
bi neprizadevanje oz. zanikanje pravega mesta ostarelim v
družbi globoko oškodovalo moralno kvaliteto življenja vseh
v družbi.
- 55 -
WEISNER Stanley & Michael SILVER: Community work and
sociallearning theory.
Social Work 26 1981 št. 2 str. 146 - 15o.
Delo socialnih delavcev, ki delajo na področju organi-
zacije skupnosti, temelji na različnih teoretičnih znan-
jih družboslovnih znanosti, predvsem pa vključuje orga-
nizacijsko dinamiko, uporabo politične in ekonomske mo-
či ter pomen konflikta pri socialnih spremembah. Vendar
so, po mnenju avtorjev, do sedaj le redki sistematično
proučevali pomembnost teorije socialnega učenja v odnosu
na skupnostno socialno delo. V članku avtorja podata pri-
kaz dveh različnih primerov spreminjanja vedenja v soci-
alni akciji in uporabo vedenjskih ciljev kot kriterijev
za vrednotenje razultatov posegov v skupnosti. Predlaga-
ne so tudi nekatere druge oblike uporabe teorij socialne-
ga učenja v skupnosti. Cilj tega članka pa je vzpodbuditi
socialne delavce, ki delajo na področju organizacije skup-
nosti, da ponovno ovrednotijo svoje delo v odnosu na te
in nekatere druge principe socialnega učenja pri svojem
delu v skupnosti.
ACKLAND John W.: Institutional reactions to absconding.
The British Yournal of Social Work 11 1981 št. 2 str.171-182.
V članku avtor podaja rezultate študije, ki je primerjala
analize vzrokov pobegov v nekem prevzgajališču v Angliji,
v očeh osebja in deklet ter pomen, ki so ga pripisovali
uradnemu postopku pri obravnavanju begavcev ob vrnitvi v
dom. Čeprav je bilo osebje dokaj kritično do metod, ki jih
uporabljajo ob vrnitvi deklet v dom, so npr. vseeno zago-
varjali osamitev deklet ob vrnitvi. Za dekleta pa pomeni
osamitev le kazenski ukrep, ki so ga občutile kot nepravič-
nega in krutega. V njem niso videle nobene terapevtske vred-
note; za nekatere pa je osamitev pomenila celo predah in
- 56 -
olajšanje pred stalnim nadzorom osebja in drugih oseb.
Glede vzrokov za pobeg pa je bilo mnenje osebja in de-
klet dokaj enotno: za oboje je pobeg pomenil nekakšen
način reševanja problemov. Seveda pa so dekleta med
glavnimi vzroki pobegov navajala prestrog režim v
Westburyju, ki je povsem nepotreben, in reakcije oseb-
ja ob vrnitvi. Po objavi rezultatov te raziskave deklet
niso več zaklepali v samice in so se lahko nekaznovane
vrnile v "normalno" življenje zavoda. Čeprav avtor štu-
dije ni prepričan, da so ravno ti rezultati raziskave
povzročili spremembo režima v domu, so najbrž vsekakor
vplivali na odločitev osebja.
- 57 -
STVARNO KAZALO 1972 - 1981x
Socialno varstvo
CIGALE Marija: XVI. internacionalna konferenca o socialne®
varstvu "Razvoj socialne politike v pogojih
hitrih sprememb - vloga socialnega varstva"
-	Haag, Nizozemska, 13 - 19. avgust 1972.
-	št. 3 - 4 str. 37 - 47
BREJC Tone «tFranci BRINC: Dialog ob začetku leta. - 1973 št.
5-6 str. 3-17
B./rejc/, T./one/: Socialno varstvo ali socialno skrbstvo -
to je zdaj (še vedno) vprašanje. - 1974 št.l-
2 str. 93 - 99
DOLENC Franc: Razvoj socialnega varstva v občini Kranj v
zadnjih letih. - 1976 št. 1-2 str. 38 - 59
Vestnikov intervju. - 1979 št.l - 2 str. 3-9
(na vprašanja so odgovarjali: Zora Tomič,
Jože Globačnik, Vida Rudolf, Eia Zupančič)
x Stvarno in imensko kazalo 1972 - 1981 je sestavila vodja
knjižnice VŠSD prof. Lidija KUNIČ.
- 58 -
Socialno skrbstvo
CIGALE Marija: Besede ob programu Skupnosti socialnega skrb-
stva za leto 1975. - 1974 št.5 - 6 str. 7-9
BOŠTJANČIČ Dolfka& Marija CIGALE: Samoupravne interesne skup-
nosti na področju socialnega skrbstva in so-
cialnega varstva. - 1976 št. 1-2 str. 5-11
VIDMAR Ludvik: Nova kazenska zakonodaja in temu ustrezne ne-
katere naloge organov socialnega skrbstva. -
1977 št. 1 - 2 str. 2o - 27
Vestnikov razgovor "Naloge, mesto in vloga psihologa v stro-
kovni službi za izvajanje socialno-varstvenih
ukrepov v občinah. - 1977 št.l - 2 str. 65 - 72
Priredila Marija Cigale.
SKABERNE Bronislav: Prva otroška vas v Jugoslaviji. - I977
št. 5-6 str. 115 - 12o
(Revija za kriminalistiko in kriminologijo,
št.4/1976)
STEPANČIČ Tatjana: Nekaj misli o poklicni vlogi strokovnega
delavce v socialnem skrbstvu.- 1981 št. 1
str. 74 - 77
Teorije socialnega dela
M./esec/, B./laž/: Posvetovanje o teoriji socialnega dela.
- 1972 Št. 1 - 2 str. loo - loi
- 59 -
Metoda socialnega dela 8 skupino
KAVČIČ Vojko: Skupinska analitična psihoterapija in neka-
tere druge oblike skupinskega dela. - 198o
št. 1-2 str. 22-34
NOVAK Fanči: Skupinsko delo z rehabilitanti. (Priprava,
začetek in razvoj skupine). - 198o št. 1-2
str. 35 - 47
Raziskovanje v socialnem delu
M./esec/, B./laž/: Seminar o raziskovanju v socialnem delu.
-	1972 št. 1 - 2 str. 98
M./esec/, B./laž/: Raziskovanje v socialnem delu - nov pred-
met na VŠSD.- 1972 št. 1-2 str. lo7 - lo9
MESEC Blaž: Kdaj je raziskava potrebna? - 1972 št.3-4
str. 3-11
MESEC Blaž: Nekaj napak pri izvajanju operativne analize.
-	1973 št. 1 - 2 str. 14 - 2o
M./esec/, B./laž/: Drugi seminar o raziskovanju v socialnem
delu na Višji šoli za socialne delavce. -
1973* št. 1-2 str. 54 - 55
MESEC Blaž: Vloge socialnega delavca pri raziskovalni de-
javnosti Implikacije za izobraževanje. - 1974
št. 5-6 str. lo - 17
- 6o -
M./esec:, B./laž:: Program dejavnosti Evropskega centra za
izobraževanje in raziskovanje na področju so-
cialnega varstva na Dunaju. - 198o št. 1-2
str. 5o - 51
Etični problemi socialnega dele
BEINC Franci: Človek in njegova odgovornost. - I974 št. 3-4
str. 18 - 25
Prostovoljno socialno delo
Okrogla mize Vestnike. Prostovoljno preventivno in socislno
terepevtsko delo z otroci. - 1976 št. 3-4
str. 8-29
(Priredile Merije Cigale.)
KOS - MIKUŠ Anice & Dušice POGAČNIK: Informirenje pri neprofe-
sionelnem prostovoljnem delu. - 1979 št. 1-2
str. 28-48
MESEC Blež & Bernerd STHITIH: Družbene rezslojenost in sodelo-
venje otrok in steršev v orgenizeciji prostege
češe. - 1981 št. 1 str. 4-35
Socialne službe
Posvetovenje s predstevniki socialnih služb dne 24.3.1972 na
temo socialne diferenciacije. - 1972 št. 1 -
2 str. 4-77
- 61 -
ZUPANČIČ Ele: O skupnostih občinskih služb socialnega var-
stva SR Slovenije. - 1972 št. 1 - 2 str. 82 -
88
Mnenja. - 1972 št. 1 - 2 str. 89 - 97.
(O Komuniciranju med republiškim sekretari-
atom za zdravstvo in socialno varstvo in ob-
činskimi socialnimi službami.)	•
MILOŠEVIČ VidafcDesa OREL & Pavla TANJŠEK, Franci BRINC& Tone
BREJC: Vloga socialne službe pri preprečeva-
nju negativnih pojavov med otroci in mladino.
-	1972 št. 5 - 6 str. 22 - 31
BRINC Franci: Mednarodna socialna služba - ne pozna meja.
-	1972 št. 5 - 6 str. 59 - 61
BRINC Franci: Služba socialnega varstva in osnovna vprašanja
v zvezi z odpravljanjem in preprečevanjem kri-
minalitete. - 1972 št. 5-6 str. 66 - 69
Zaključki s posvetovanja "Služba socialnega varstva in osnov-
na vprašanja v zvezi z odpravljanjem in pre-
prečevanjem kriminalitete. - 1972 št. 5-6
str. 7o - 74
(prevod iz srbohrvaščine Franci Brine)
B./rejc/, T./one/: Akcijski program službe socialnega varstva
za odpravljanje socialnih razlik.- 1973 št. 1 -
2 str. 49 - 53
BREJC Tone: Nekaj mieli za vzpodbudo kritične zavesti pri
administratorjih socialne službe. - 1973 št.
3-4 str. 5-14
I
- 62 -
DOLAR, Znana: Organiziranost občinskih socialnih služb
v Sloveniji. - 1974 št. 1 - 2 str. 5I - 66
JERE, Irena: Delo konference za socialno delo Kranj. -
1974 št. 5 - 6 str. 58-71
CIGALE, Marija: Študija o kadrih v službah socialnega var-
stva. - 1976 št. 5 - 6 str. 14 - 25
ZUPANČIČ, Eia: Razvoj občinskih socialnih služb v Slove-
niji. - 1976 št. 1 - 2 str. 26 - 37
ŠMIDT, Ernest: Mladi v domu upokojencev. - 1976 št. 3-4
str. 33-34
Centri za socialno delo
BRINC, Franci: Razmislek ob lo-letnici centrov za socialno
delo v Sloveniji. - 1973 št. 3-4 str. 42 -
64
Socialno delo in splošni ljudski odpor
KROŠL, Nevenka: Vloga socialne dejavnosti pri uresničevanju
koncepta splošnega ljudskega odpora. - 1973
št. 1 - 2 str. 27 - 4o
Socialno delo v krajevni skupnosti
KROŠL, Nevenka: Socialno dejavnost v krajevni skupnosti. (De-
lokrog in razmejitev v odnosu do Zsvoda za
socialno delo občine Ljubljana - Bežigrad).
- 1972 št. 5 - 6 str. 5-21
Б./rinc/, F./гапсд/: Na rob članka "Socialne dejavnost v
krajevni skupnosti". - 1973 št. 1-2 str.
66-69
- 63 -
Socialno delo v psihiatriji
VIRANT - JAKLIČ, Mira: Nekaj misli o intervencijah socialne-
ga delavca v delovnem okolju pacientov, ki se
zdravijo zaradi nevrotičnih motenj. - 1972 št.
5-6 str. 58-44
V.(IRANT) M. (ira): Uspel podiplomski seminar socialnih delav-
cev v psihiatriji. - 1973 št. 3-4 str. 8-82
Socialno delo v šoli
MILOŠEVIČ, Vida: Nekaj vprašanj v zvezi z zbiranjem podatkov
o otroku ob vstopu v šolo. - 1977 št. 1-2
str. 36 - 41
Socialno delo in prosti čas
M./esec/ B./laž^: Dosedanje delo pri usposabljanju mentorjev
za delo z mladino v prostem času na Višji šo-
li za socialno delo. - 1976 št. 5-6 str.
57 - 59
MESEC Blaž Bernard STRITIH: Družbena razslojenost in sode-
lovanje otrok in staršev v organizaciji pro-
stega časa. - 1981 št. 1 str. 4-35
Socialno delo in antropologija
KORBIN, Jill: Doprinos antropologije k proučevanju surovega
ravnanja z otroci. - Prevod iz "La revue in-
ternationale de l'enfant", 1977 št. 35 str.
23 - 33. - 1979 št. 1 - 2 str. 49 - 58
(Iz francoščine prevedel Franci Brine)
- 64 -
Socialna gerontologija
TANASKOVIČ - LAMUT, Milena: Seminar o načrtovanju varstva
za ostarele v občini. - 1972 št. 1-2 str.
78 - 82
PERAT, Janko: Socialna gerontologija. - 1972 št. 3-4 str.
12 - 19
PERAT, Janko: Brezdelje in tretje obdobje. - 1972 št. 5-6
str. 32 - 37
O(VSENAfi) è(tefan): Stari so odšli prvič na morje. - 1972 št.
5-6 str. 84 - 86
PERAT, Janko: Tretje obdobje in mi. (Tokrat s pesimizmom).
- 1973 št. 1 - 2 str. 21 - 26
Izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in oseb-
nih dohodkov na področju zavodskega socialne-
ga varstva. Poročilo za leto 1973« - 1974 št.
1-2 str. 9-16 str. + 3 tab.
BREJC, Tone, Tatjana TRENTA: Aktualni razgovor: 0 varstvu
ostarelih. - 1974 št. 1-2 str. 3-8
Poprečne cene oskrbnega dne v socialnih zavodih na dan 31»3.
1974. - 1974 št. 1-2 str. 28+1 tab.
TRENTA, Tatjana: Prispevek k podobi zavodskega varstva sta-
rih ljudi v SRS. - 1974 št. 3 - 4 str. 26-32
- 65 -
MESEC, BI8ž & Andreja KAVAR - VIDMAR & Vida MILOŠEVIČ & Pav-
la RAPOŠA TAJNŠEK: Življenjske razmere upo-
kojencev, ki prejemajo dodatek za pomoč in
postrežbo. Povzetek. - 1974 št. 5 - 6 str.
41 - 57
ŠMIDT, Ernest: Mladi v domu upokojencev. 1976 št. 3-4 str.
33-34
Družinska zakonodaja
CIGALE, Marija: K vprašanju 12 - ob rodbinski zakonodaji. -
1972 št. 3-4 str. 48-54
CIGALE, Marija: Ob pripravah na spremembo družinske zakono-
daje. Kaj si lahko obetamo od nove zakonoda-
je o družini. - 1972 št. 5-6 str. 45 - 50
CIGALE, Marija: Socialna pravičnost in omejitve dedovanja.
-	1973 št. 3-4 str. 83 - 85
GASPARI, Milan: Nekatera pomembnejša vprašanja v zvezi z
uveljavljanjem novega zakona o zakonski zve-
zi in družinskih razmerjih. - 1976 št. 3-4
str. 3-7
TOMIČ, Zora: Kako naj se strokovni delavci oborožijo za
akcijo pri izvajanju novega zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih. - 1976 št. 5
-	6 str. 3-13
ZUPANČIČ, Karel: Pravni položaj rejnika po slovenski družinski
zakonodaji. - 1977 št. 3-4 str. 23 - 31
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled od
13. do I5.4.1977)
- 66 -
M./iloševič/, V./ida/: usposabljanje strokovnjakov za pred-
zakonsko svetovanje. - 1976 št. 5-6 str.
64 - 65
POPOVIČ, Rosa: Koncepcija zakonske in družinske posvetovalni-
ce v Titogradu. - 1979 št. 1-2 str. 59 - 65
(Skrajšani prevod: M. Cigale)
Načrtovanje družine
G(AĆEŠA) J (elena): 0 načrtovanju družine. - 1972 št. 5-6
str. 86 - 88
MILOŠEVIČ, Vida: Vloga socialnih delavcev na področju plani-
ranja družine. - 1974 št. 1 - 2 str. 74 - 8o
D.(OLAR) Z.(nana): Seminar za socialne delavce "Socialno delo
in planiranje družine." - 197^ št. 1-2 str.
91 - 92
ČAČINOVIČ - VOGRINČIČ, Gabi: Nekateri psihološki aspekti pla-
niranja družine. - 1974 št. 5-6 str. 33 - 40
M./esec/, B./laŽ/: Poljsko društvo za načrtovanje družine. -
1976 št. 5-6 str. 60 - 63.
Prirejeno po The Polish Society for Family Pla-
nning 1957 - I972. Polish Medical Publishers,
Warsaw 1973
Posvojitve
STOJŠIN, Teodor: Posvojitve otrok v SR Sloveniji in občini
Ljubljana - Vič - Rudnik. - 1972 št. 3-4
str. 2o - 30
- 67 -
BKINC, Franc: Mednarodni problemi posvojitve. - 1977 št. 1 -
2 str. 28 - 35
ZUPANČIČ, Eia: Srečanje posvojiteljev na Vinici. - 1977 št.
1-2 str. 73 - 77
ZUPANČIČ, Eia: Drugo srečanje posvojiteljev. - 1979 št. 1 -
2 str. 66 - 67
Rejništvo
M./iloševič/, V./ida/ Posvetovanje o rejništvu. - 1976 št.
5-6 str. 65 - 66
Posvetovanje o rejništvu. Bled od 13- do 15.4.1977. - 1977
št. 3-4 str. 5-9
VENDRAMIN. Dragica: Rejništvo kot oblika zaščite socialno
ogroženih otrok pri nss od 1. 1926 - 1955. -
1977 št. 3-4 str. lo - 15
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled
od 13. do I5.4.1977)
ZUPANČIČ, Eia: Razvoj rejništva v Sloveniji od leta 1955 da-
lje. - 1977 št. 3-4 str. 16 - 22
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled
od 13. do 15.4.1977)
ZUPANČIČ, Karel: Pravni položaj rejnika po slovenski dru-
žinski zakonodaji. - 1977 št. 3-4 str. 23
- 31 (Gradovo s posvetovanja o rejništvu -
Bled od 13. do 15.4.1977)
- 68 -
MILOŠEVIČ, Vida: Vloga socielnega delavce pri izvajanju rej-
ništva.-1977 št. 3-4 str. 32 - 38
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled od
13. do 15.4.1977)
POGAČNIK - TOLIČIČ, Slavica: Nekateri psihološki problemi so-
cialne adaptacije majhnega otroke. - 1977 št.
3-4 str. 39-44
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled od
13. do 15.4.1977)
ČONČ, Marjan: Prevzgojni aspekt rejništva. - 1977 št. 3-4
str. 45 - 55
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled od
13. do 15.4.1977)
ŠPAT, Ana & Branko GARTNER & Slavka OMAN: Izbor, vodenje in
izobraževanje rejnic. - 1977 št. 3-4 str.
56 - 62
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled
od 13. do 15.4.1977)
KRUMPAK, Jelka s sodelavci: Rejništvo telesno in duševno pri-
zadetih otrok v mariborski občini. - 1977 št.
3-4 str. 63 - 73
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled
od 13. do 15.4.1977)
BREZNIK, Marija: Rejništvo slušno prizadetih otrok. - 1977 št.
3-4 str. 74 - 79
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled
od 13. do 15.4.1977)
- 69 -
DRNOVŠEK, Andreja: Mati z otrokom v rejniški družini. - 1977
št. 3-4 str. 8o - 82
(Gradivo s posvetovanja o rejništvu - Bled od
13- do 15.4.1977)
Socialno delo in Kazensko pravo
VIDMAR, Ludvik: Nova kazenska zakonodaja in temu ustrezne ne-
katere naloge organov socialnega skrbstva. -
1977 št. 1-2 str. 2o - 27
ÈELIH, Alenka & Marjan ČONČ: Vloga in pomen socialnega dela v
kazenskem pravosodju proti mladoletnikom.
(Raziskovalno poročilo; nosilec raziskave dr.
Alenka Šelih). - 1981 št.2 - 3 str. 2 - 174
Mladinsko kazensko pravo
FRIEDL, Jože: Sodelovanje mladinskih sodnikov s strokovnjaki
različnih področij. - 1973 št. 5-6 str. 62 -
69
(Objavljeno tudi v Reviji za kriminalistiko in
kriminologijo 1973 št. 2)
BRINO, Franci: Redek primer izreka vzgojnega ukrepa mladolet-
nici zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mla-
doletnika po členu 196/1 Kazenskega zakonika.
(Analiza dela skrbstvenega organa). - 1973 št.
5-6 str. 7o - 81
BRINC, Franci: Vloga klinične ekspertize v kazenskem postopku
proti mladoletnikom. - 1974 št. 1-2 str. 3I -
41
/
- 7o -
BRINC, Franci: Vloga klinične ekspertize v kazenskem postop-
ku proti mladoletnikom. - Nadaljevanje. - 1974
št. 3-4 str. 33 -
SKABERNE, Bronislav: Nekaj vprašanj glede Kazenskega postop-
ka zoper mladoletnike. - 1977 št. 5-6 str.
23 - 3o
(Pravnik, št. 11 - 12/1958)
SKABERNE, Bronislav: Izvrševanje kazenskih sankcij za mlado-
letnike. - 1977 št. 5 - 6 str. 53 - 73
(Revije za kriminalistiko in kriminologijo,
št. 3 - 4/1967)
SKABERNE, Bronislav: Pomembnost pravilnega obravnavanja ot-
rok in mladoletnikov, ki so bili žrtve kazni-
vih dejanj. - 1977 št. 5-6 str. 86 - 93
(Revija za kriminalistiko in kriminologijo,
št. 4/1969)
SKABERNE, Bronislav: Mladinsko kazensko pravo v novem ustav-
nem sistemu. - 1977 št. 5-6 str. lo5 - 114
(Pravnik, št. 4 - 6/1976)
Mladoletniško prestopništvo
MILOŠEVIČ, Vida & Desa OREL & Pavla TANJŠEK & Franci BRINC &
Tone BREJC: Vloga socialne službe pri prepre-
čevanju negativnih pojavov med otroci in mla-
dino. - 1972 št. 5 - 6 str. 22 - 31
DROFENIK, Olge: Portoroško posvetovanje o preprečevanju nega-
tivnih pojavov med otroci in mladino. - 1972
št. 5-6 str. 75 - 79
- 71 -
BRINC, Franci: Obravnavanje vedenjsko in osebnostno motene
mladine ter mladoletnih prestopnikov v Fran-
ciji. - 1973 st. 3-4 str. 65 - 76
BRINO, Franci: Obravnavanje vedenjsko in osebnostno motene
mladine ter mladoletnih prestopnikov v Fran-
ciji (nadaljevanje iz prejšnje številke Ve-
stnika). - 1973 št. 5-6 str. 36 - 5o
OREL, Desanka: Značilnosti mladinskega prestopništva v ob-
čini Ljubljana - Center. - 1973 št. 5-6
str. 51 - 61
(Gradivo za objavo pripravil Franci Brine)
BREZOVEC, Ciril: Metode dela z mladoletniki v disciplinskem
centru. - 1974 št. 1 - 2 str. 42 - 5o
CHAZAL, M.: Prostitucija mladoletnic in možnosti za nje-
no preprečevanje. (Reeducation, št. 222, 1972
str. 29 - 37). - 1974 št. 1 - 2 str. 88 - 9o
(Povzetek: Franci Brine)
BRINC, Franci: Igre na srečo med mladino. - 1974 št. 5-6
str. 18 - 32
WOLTERS, V.H.G.: Uporaba kontracepcijskih sredstev v prevzgo-
ji mladoletnic. Povzetek članka iz revije
Reeducation, št. 222, 197o str. 37 - 41. 1974
št. 3-4 str. 63 - 65
(Povzetek pripravil Franci Brine)
SKABERNE, Bronislav: Franc Milčinski, pionir slovenske mla-
dinske kriminologije. - 1977 št. 5-6 str.
15 - 22
(Kriminalistična služba, št. 2/1958)
i
- 72 -
SKABERNE, Bronislav: Kriminaliteta in obravnavanje mlajših
polnoletnih oseb v SR Sloveniji.- 1977 št.
5-6 str. 74 - 85
(Revija za kriminalistiko in kriminologijo,
št. 1 - 2/1968)
SKABERNE, Bronislav: Združbe mladoletnih storilcev kaznivih
dejanj. - 1977 št. 5 - 6 str. 35 - 43
(Bilten Republiškega sekretariata za pravosodno
upravo, št. 2/1964)
Fostpenalna pomoč
BRINC, Franci: Postpenalaa zaščita v teoriji in praksi službe
socialnega varstva in pravosodnih organov. -
1972 št. 5 - 6 str. 81 - 84
BRINC, Franci: Socialni delavci občinskih skupnosti socialne-
ga skrbstva, ki obravnavajo odpuščene obsojen-
ce. - 1976 št. 3 - 4 str. 35 - 71
BRINC, Franci: Odpuščeni obsojenci kot (stalne) stranke soci-
alnega skrbstva. - 1977 št. 1-2 str. 42-64
Družbeno nadzorstvo
PEČAR, Janez: Nadzor in rehabilitacija. - 1977 št. 1 - 2 str.
3-19
PEČAR, Janez: Nadzorovalno in socialno delo. - 1979 št. 1 -
2 str. lo - 27
- 73 -
Kriminologija	.
BRINC, Franci: Služba socialnega varstva in osnovna vprašanja
v zvezi z odpravljanje® in preprečevanjem kri-
minalitete. - 1972 št. 5-6 str. 66 - 69
SKABERNE, Bronislav: Kriminalna prognoza. - 1977 št. 5-6
str. 44-52
(Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št.
4/1964)
Delo z vedenjsko in osebnostno motenimi
otroki in mladostniki
BRINC, Franci: Nekaj vprašanj v zvezi z delom strokovnih komi-
sij za vedenjsko in osebnostno motene otroke
in o postopku za napotitev teh otrok v vzgojne
zavode. - 1972 št. 3-4 str. 55 - 64.
BRINC, Franci: Obravnavanje vedenjsko in osebnostno motene
mladine ter mladoletnih prestopnikov v Fran-
ciji. - 1973 št. 3-4 str. 65 -76
KATELIČ, Irena: Seminar za delo z osebnostno in vedenjsko mo-
teno mladino. - 1973 št. 5 - 6 str. 82 - 85
BRINC, Franci: Obravnavanje vedenjsko in osebnostno motene
mladine ter mladoletnih prestopnikov v Fran-
ciji (nadaljevanje iz prejšnje številke Ve-
stnika). - 1973 št. 5-6 str. 36-5o
DELLAERT, M.: Nov sistem observacije vedenjsko in osebno-
stno motene mladine. (Un system d'observation
nouveau pour les jeunes inadaptés sociaux.
Rééducation, št. 247 - 248, 1972 št. 1 - 60).
- 1974 št. 1-2 str. 81 - 87.
(Povzetek Franci Brine)
- 74 -
Okrogla miza Vestnika. Prostovoljno preventivno in socialno
terapevtsko delo z otroki. - 1976 št. J - 4
str. 8-29
Priredila Marija Cigale
VAUPOTIČ, Ferdo: Prispevek dr. Bronislava Skaberneta na po-
dročju obravnavanja vedenjsko in osebnostno
motene mladine. - 1977 št. 5-6 str. lo - 14
SKABERNE, Bronislav: Aspekti vzgojne zanemarjenosti. (Pravni
in sociološki aspekt). - 1977 št. 5-6 str.
31-34
(Revija za kriminalistiko in kriminologijo,
št. 1 - 2/1963)
Vzgojni zavodi
REVIRON, G.: Socialno delo z družinami katerih otroci so od-
dani v vzgojni zavod. (Travail social auprès
des familles d'enfants placés dans un établisse-
ment de rééducation. Rèadaption, No 145, 1967,
str. 29 - 33). - 1972 št. 3-4 str. 31 - 36
(Povzetek Franci Brine)
BRINC, Franci: Nekaj vprašanj v zvezi z delom strokovnih ko-
misij za vedenjsko in osebnostno motene otroke
in o postopku za napotitev teh otrok v vzgojne
zavode.- 1972 št. 3-4 str. 55-64
BRINC, Franci: Odpust gojencev iz vzgojnih zavodov. (Analiza
odpusta gojenke M.N.). - 1972 št. 3-4 str.
64-73
- 75 -
BBINC, Franci: Pobegi gojencev iz vzgojnih zavodov. Raziska-
va. - 1974 št. 5-6 str. 72 - 80
SKABERNE, Bronislav: Razvoj vzgojnih zavodov v Sloveniji.
(Sto let vzgojnih zavodov). - 1977 št. 5-6
str. 94 - 96
(Naši razgledi 15» 1973 št. 22/lo.8.)
SKABERNE, Bronislav: Pobegi gojencev iz vzgojnih zavodov.
- 1977 št. 5 - 6 str. 97 - lo4
(Revija za kriminalistiko in kriminologijo,
št. 4/I974)
Delo z invalidi
KMETIČ, Vinko: Nekateri psihosomatski vidiki pri razumeva-
nju invalidnosti. - 1981 št. 1 str. 36-64
Stres
BREJC, Tone: Stresne situacije pri klientih službe soci-
alnega varstva. - 1974 št. 3-4 str. 3-17
Alkoholizem, narkomanija
G.(AČEŠA) J.(elena): Oddelek za narkotike. Ad hoc medagen-
cijski posvet o narkomaniji. - 1972 št. 3 -
4 str. 79 - 82
BRINC, Franci: Varstvo družbe pred nevarnimi alkoholiki in
njihovo obravnavanje. - 1973 št. 1-2 str.
3-13
i
- 76 -
BRINC, Franci: Probien alkoholikov i» njihovih družin v
občini Ljubljane - Moste - Polje. - 1973
št. 1 - 2 str. 41-48
B./rinc/ F./ranči/: Pojav in problem narkomanije med mla-
dino v SR Sloveniji. - 1973 št. 1-2 str.
62 - 65
BRINC, Franci: Varstvo družbe pred nevarnimi alkoholiki in
možnosti za njihovo obravnavanje v delovno
zaščitnem zavodu. - 1973 št. 5-6 str. 18 -
35
STEPANČIČ, Tatjana: Ob blejskem seminarju o narkomaniji. -
1974 št. 1-2 str. 67 - 73
Alkoholizem v industrijskih občinah Hrastnik, Jesenice, Rav-
ne na Koroškem, Trbovlje, (Povzetek poročila
o raziskovalni nalogi). - 198o št. 1-2 str.
3-21 (Nosilec naloge: Franc Hočevar)
Migracije
BRINC, Franci: Problemi deportiranih in zavrnjenih državlja-
nov SFRJ s strani policijskih organov. - 1973
št. 3 - 4 str. 35 - 41
Izobraževanje socialnih delavcev
M./esec/, B./laž/: Študijski sestanki na Višji Šoli za soci-
alne delavce. - 1972 št. 1-2 str. lo3 - lo4
- 77 -
MESEC, Blaž: Socialni delavci želijo poglobiti strokovno
znanje. - 1972 št. 5-6 str. 62 - 66
JENKO, Ivan: Program dopolnilnega izobraževanja socialnih
delavcev v šolskem letu 1972/73. - 1973 št.
1-2 str. 55 - 59
JENKO, Ivan: Organizacija izrednega študija пв Višji šoli
za socialne delavce v Ljubljani. - 1975 št.
1-2 str. 59 - 61
Končno študij za socialno delo na fakultetni ravni. - 1973
št. 1 - 2 str. 7o - 72
(Pripravil Franci Brine)
MESEC, Blaž: Nekaj vprašanj ob razpravi o izobraževanju so-
cialnih delavcev. (Poskus ponovne ocene). -
1973 št. 3-4 str. 22-34
/ /-
M.V.:	Uspel podiplomski seminar socialnih delavcev
■	v psihiatriji. - 1973 št. 3-4 str. 81 - 82
B./rinc/, F./ranči/: Izbor in šolanje socialnih delavcev
(prirejeno po gradivu Formation en vie Sociale,
OZN). - 1973 št. 3-4 str. 77 - 80
TANASKOVIČ - LAMUT, Milena & Vida MILOŠEVIČ: Dopolnilno stro-
kovno izobraževanje socialnih delavcev v Slo-
veniji. - 1976 št. 1 - 2 str. 60-65
ZUPANČIČ, Eia: Ob 2o-letnici Višje šole za socialno delo. -
1976 št. 3-4 str. 3o - 32
MILOŠEVIČ, Vida: Delovna praksa študentov Višje šole za so-
cialno delo. - 1976 št. 1 - 2 str. 66-74
t'
- 78 -
Küß, Vinko: Strokovni izpiti končno pod domačo streho.
- 1977 št. 1 - 2 str. 78 - 82
Kongresi in posvetovanja socialnih delavcev
VALENČIČ, Jože: Iz II. seje zveznega koordinacijskega odbo-
ra Zveze društev socialnih delavcev. - 1972
št. 1-2 str. 99
M/esec/, B./laž/: Posvetovanje višjih šol za socialne delav-
ce. - 198o št. 1-2 str. 48
M./esec/,B./laž/: Zasedanje Zveze avstrijskih socialnih de-
lavcev. - 198o št. 1-2 str. 49 - 5o
Naši sodelavci potujejo
BRINC, Franci: Zapis o strokovnem izpopolnjevanju v Franci-
ji. - 1972 št. 5-6 str. 51 - 59
RAPOŠA - TANJÊEK, Pavla & Blaž MESEC: Poročilo o študijskem
obisku na Poljskem. - 1976 št. 5-6 str. 24 -
35
CIGALE, Marija: Poročilo o udeležbi v študijski delegaciji. -
1976 št. 5-6 str. 36 - 56
Poročilo s študijske delegacije Zveznega komi-
teja za zdravstvo in socialno varstvo v Zvezni
republiki Nemčiji v času od 27.2. do 6.3.1977.
Tuji strokovnjaki pri nas
M./esec/, B./laž/: Predavanja profesorja Irwina Epsteins. -
1972 št. 1 - 2 str. lo5 - lo6
- 79 -
Bibliograf i.je
Objavljena dela dr. Bronislava Skaberneta. - 1977 št. 5-6
str. 121 - 129
Iz domačih in tujih virov, knjižne ocene, prikazi
STRITIH, Bernard: Poklicna vloga socialnega delavce, Ljublja-
ne, Višje šole ze socielne delevce, 1972 196
str. - 1972 št. 3-4 str. 74 - 76 (Franci
Brine)
MESEC, Blež: Stelišče socielnih delevcev do izobreževenje.
Ljubljena, Višja šola za socialne delavce 1972.
- št. 3-4 str. 76 - 78
(Tone Brejc)
- Narkomanije mledih, Beograd, Kultura 1971. - etr. 73 - 74.
(Franci Brine)
Ladewig D. et al.: Droge med nami, Ljubljana,
Cankarjeva založba, 1973. - str. 75 - 76 (Fran-
ci Brine)
Janko Kostnapfel: Vojna kot sprožilni vzrok
psihičnih motenj pri naših nekdanjih borcih,
Zavod SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani,
št. 1/73, 1973. - Str. 77 (Franci Brine)
Carić Ante & Joško Bilie: Upućivanje u disci-
plinski centar za maloljetnike, izd8l Krimina-
list ičko-krimino loški institut "Ivan Vučetić"
pravnog fakulteta v Splitu, 1972, str. 99. -
str. 77 - 8o (Franci Brine)
Mladoletnikovo vrednotenje kazenskega postopka
in izvrševanja kazenskih sankcij: raziskave.
Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti
univerze v Ljubljani, 1972 - str. 8o - 86
(Franci Brine)
i
- 8o -
VODOPIVEC, Katja in dr.: Eksperiment v Logatcu. Pokušaj uvo-
djenja novih koncepcija u vaspitni zavod. Be-
ograd 1974. - 1974 št. 3 - A- str. 56-60.
(Tone Brejc)
PIRKER, Adolf: Povratništvo mladoletnih delikventov. Poskus
ugotavljanja razlik v življenjskih pogojih
mladoletnih delinkvemtov povratnikov in ne-
povratnikov. Diplomsko delo Višje šole za
socialno delo, julij 1974. - 1974 št. 3-4
str. 60 - 62
(Tone Brejc)
Kaj vemo o drogah. (Gradivo s seminarja o problemih uživanja
drog v Sloveniji, ki ga je pripravil v dneh od
22. do 26. aprila 1974 na Bledu Inštitut za
kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani)
Mladinska knjige 1975. - 1974 št. 5-6 str.
81 - 82
(Tone Brejc)
International Social Security Revien. (mednarodna revija soci-
alne varnosti). - 1981 št. 1 str. 78 - 80
(Kavar Vidmar Andreja)
Jugoslovanske socialna varnost v očeh drugih.(D.E. Woodsworth,
Social Security and National. Policy: Sweden,
Jugoslavia, Japan. Mc Gill-Queen Press.
Montreal and London, 1977).- 198I št. 1 str.
65 - 73
(Blaž Mesec)
In memoriam
TRENTA, Tatjana: In memoriam Danica Vogrinec. - 1972 št. 1 -
2 str. Ilo - 111
- 81 -
ARKO, Nike: In »emoriam prof. dr. Anton Kržišnik. - 1973
št. 5-6 str. 89 - 9o
BRINC, Frsnci: In memories dr. Bronislav Skeberne. - 1977
št. 5-6 str. 5 - lo