Pavel Prodornik: .,Prosveta", Haloze in mi (Našc sodobne narodno-obrambnc nalogc.) »Hodil po zemlji sem naši in pil nje — bolesti...« O. Zupančič. »Mesečna« priloga Učitelj. tovariša - Prosveta, ki so jo po večletnem molku naše vitalne potrebe ponovno priklicalc v življenjc, je svojo prvo številko posvetila našemu obmejnemu problemu. Vsa tozadevna izvajanja in ugotovitve njenih sodelavcev so izzvenela v nekem oziru zclo svarilno za vse naše obrnejno narodno delo. LJspeh obmejnih akcij? Po dvajsetletnem udejstvovanju smo morali, žal, spoznati, da vse naše obmejno-nacionalno delo, v katerem se najbolj nesebično in požrtvovalno udejstvujc učiteljstvo, ni rodilo onih plodov in uspehov, ki bi jih moralo v Sorazmerju s potrošenimi energijami. Pri temeljitejši poglobitvi v ta problem nam je Prosveta razkrila tudi vzroke teh nerazveseljivih rezultatov. Kje so vzroki neuspehov? Vse nesistematično in breznačrtno udejstvovanje: stotine ostrih resolucij protestnih zborovanj in bučnih veselic, stotine prosvetnih in dobrodelnih akcij, in propagandnih izletov in nacionalnih »šlagarjev« z vsemi moralnimi podporami in izjavami simpatij naših mcdsebojno neprijateljsko tekmujočih društev ni moglo biti dovolj močan protiutež, na izkustvih in strogo določenem načrtu temelječi gospodarsko-oSvajalni akciji onstran meje. Narodno vprašanje — gospodarsko vprašanje LJspešna narodno-obrambna akcija mora biti v prvi vrsti socialna in gospodarska akci- ja. Naše ljudstvo hoče kruha in resnične zaščite pred izkoriščevanjem tujega in domačega kapitala. Zato se moramo tudi vsi lotiti dela po točnem načrtu. Najprej se moramo poglobiti v ekonomske, socialne in kulturne razmere našega kmetsko-delavskega ljudstva, nato pa s koncentracijo vseh sil, vseh posa- meznikov in društev, zaščititi naše ljudstvo s smotrno socialno-gospodarsko akcijo. Pravi narodni delavci. To je spoznanje nekaiterih obmejnih delavcev, ki so se otresli vsake površnosti in polovičarstva, ki niso hoteli plavati kot svetla pena na površju obmejnega dcla, ampak so se tiho poglobili v ta problem ter se po dolgem zbiranju in medsebojn.m primcrjanju podatkov ter opazovanju življenja prigrizli do jedra, do resnice in spoznanja. S tem, da so objavili svoje ugotovitve v Prosveti, s tem, da so osvetili naš obmejni problem brez zvenečih besed z drugih, realnejših vidikov, kot smo jih vajeni slišati na tozadevnih shodih in zborovanjih, pa tudi s tem, da so nam pokazali nova, baljša pota pri reševanju tcga problema, so vzbudili vse potrebno zanimanje in priznanje. Prosveta izhajaj meSečno! Obenem pa so prav uspesno in hrez besed prikazali potrebo res mesečnega izhajanja Prosvete, saj je toliko aktualnih proble- mov, ki na vsak korak kričijo po rešitvi. To so problemi, ki po svoji prirodi ne spadajo v stanovsko političnega Učit. tovariša in ne v pedagoško usmerjencga Popotnika, ainpak baš v Prosveto, ki tvori vez in prehod med njima. Napačno bi bilo, če bi učiteljstvo, ki ne živi in se ne udejstvuje v strogo obmejnem pasu, živelo v iluziji, da se sodobni »Drang nach Osten« konča že tam na Teznu in v Slovenskih goricah, da je vse to problem, ki s.e njih ne tiče neposredno in ne zahteva njihovega aktivnega študija in sodelovanja. Naslednje vrstice naj potegnejo k delu tudi ostale! ^r^;^.st Nemška pcogjresivfte-t: slovenski ITonzervatizem. Nemški trgovec, obrtnik, industrijec in organizator prometa je ob Dravi in Dravinji prodiral tudi na polje in v Haloze. Gospodarsko dobo situiran je kot nosilec progresivnega življenja in v znamenju ofenzivno razpoloženega gospodariskega liberalizma ž, lahkoto zavladal nad malo odpornim in zelo konzervativnim slovenskim poljedelcem. Ker je kazal več smisla za gospodarski napredek, je z njim simpatiziralo in koketiralo tudi tedanje »slovensko« mešča>nstvo. Nočemo zatirati in sovxažiti nobene tuje narodnostne manjšine, vendar moramo poznati injeno delo in 6tremljenje. Torej, prav kratko! Današnji Ptuj predstavlja za ves okraj center in izhodišče nemških gospodarsko političnih stremljenj. Zato začnemo z njim! Vpliv nemškega kapitala, ki se je v Ptuju že pred vojno trdno zasidral, je še vedno ogromen. Ptujski Nemci se smatrajo še vedno za »Herrenvolk« ter s prezirom in samozavestjo bojkotirajo vse slovenske gospodarske in kulturne prireditve. Nemška nacionalna, prosvetna, pevska, verska, vzgojna, telovadna in športna društva v Ptuju delajo v največjem sporazumu in sožitju na povečanju gospodarske neodvisnosti in moči nemškc manjšine, na njeni čim trdnejši medsebojni povezanosti ter končno, kar je najvažnejše, s pomočjo stalnega kontakta z borbeno narodno socialistično ideologijo. »Volksbund fiir das Deutschtum im Auslande« jim daje poleg ostalega prav izdatne materialne podpore. »Kulturbund« pošilja mladino v Nemčijo na tehniko in v »Wirschaffcschule«, kjer se v resnici vzgajajo za propagatorje velenemške miselnosti. »Gcsangverein« je plačal svojim pevcem turnejo po Nemčiji. (Festival nemške pesmi v Vratislavi.) Tudi 200 poljskih delavcev iz ptujske okolice je v Nemčiji. Ogromen je propagandni material, ki prihaja iz Nemčije k nam. V najprometnejši ptujski ulici je v neposredni bližini gimnazije in dijaškega doma »Evangelische Filialgemeinde« izzivalno javno obesila velik zvon z nemškim znakom. (Pod pritiskom javnosti je že odstranjen.) »Kindergarten« shiži za nemško vzgojo dece, Športni klub Ptuj z nad 300 člani pa za telesno vzgojo nemških fantov. (Lahkoatletski trener je iz Nemčije. Telovadba v mogočnem »Vereinhausu« je v duhu SS in SA oddelkov). Zvečer se zbirajo po privatnih stanovanjih (»Heimabend«), čitajo in po radiu poslušajo nemške govornike, kujejo načrtc in se navdušujejo za veliko Nemčijo, ki bi naj mejila na Severno, Vzhodno in Jadransko morje. Značilno je, da so nemški zastopniki v občinskem svetu glasovali lani proti božični obdaritvi mestnih revežev, sami pa so neverjetno močno podprli svoje pristaše. (»Winterhilfe«.) (Se nadaljuje.)