Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi Je moč!	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME'RIK.I	Od bo)a do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 12.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 22. marca 1912,
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo I
Leto XI.
Razgled po svetu.
UPOR NA NEMŠKEM.
Berlin, 19. marca. — Na celem Nemškem je videti veliko nezadovoljstvo z današnjo vlado, posebno kar se tiče delavskega ljudstva. Premogarski štrajk se neznansko hitro razširja. Čez 300,000 rudarjev je do danes delo odložilo in socijalistieni štrajkujoči premogarji so deležni velikih podpor prebivalstva.
Proti vladi nastaja z vsakim dnein večji upor in treba bi bilo le pihniti in žerjavica bi takoj vzplamtela, posebno še, odkar je policija v Hamborn, okraj Düsseldorf ustrelila dva štrajkarja. Sedaj policija pregleduje vse štraj-karje premogarje, če so v oblasti kakega orožja.
Tri regimenti pehote £infante-rije) in štiri švadroni konjištva so bili poslani iz Münstra in Minden v štrajkujoče okraje.
Napad na vlado.
Vse stranke v parlamentu in vse časopisje vzajemno napada prusko vlado, ki hoče z bajoneti vstaviti štrajk in se poslužuje še vedno samo barbarskih načinov v svrho svojih namer. Posebno so časopisi, vsi brez izjeme, proti izjavam poddržavnega tonika Holtza, ki je izjavil v gosposki zbornici, da vlada ne more vsakega delavca in delodajalca ob vsakem času varovati, in imenujejo to naravnost bankerot Nemčije in zahtevajo, da najvišja vlada prekliče Holtzovo izjavo, drugače si bo ljudstvo samo vedelo poiskati zadoščenja.
Velik* nesreča.
Na, TirČ'im, Anglija, 16. marca.
-r Danes sta %—grosr ra morja trčila parnik “Oceana” od Peninsular in Oriental črte s nemškim parnikom “Pisagua”, in pri trčenju bilo v nevarnosti več sto življenj. Govori se, da je mnogo oseb utonilo, toda dosedaj se poroča, da so vtonili samo štirje potni-dri in več mornarjev. IS prva se je mislilo, da je vseh 280 mož in 41 potnikov utonilo, kar se je pa izkazalo za pomoto. Le neustraše-nosti častnikov se je zahvaliti, da se je rešilo ljudi gotove smrti.
“Oceana” je bil na poti iz Londona v Bombay, ko se je Pisagua, ki je prihajal iz Mellijone v Hamburg, trčil z njim. Ko se je pripetila nesreča, so vsi potniki spali in v- par minutah so bili vsi mokri in prvi rešilni čoln, ki je bil spuščen v morje, se je s potniki prevrnil, vendar so jih rešili. Tz New Haven so zapazili signale in takoj poslali pomoč. “Pisagua’ je težko poškodovan nadaljeval svojo vožnjo. “Oceana” se je na mestu potopil. Vozil je s seboj $5,000,000 v zlatu in je bila to njegova zadnja vožnja od leta 1888.
Atentat na kralja.
Rim, 14. marca. — Danes se je izvršil na italijanskega kralja a-t.entat. Napadalec je oddal nanj več strelov in težko zadel pOboč nika kraljeve telesne straže, ki pa ostane pri življenju. 21. letnega atentatorja so takoj prijeli in policija ga je obvarovala, da ga ni ljudstvo linčalo. ((Več o tem v članku “Anarhizem” na 4. str. op. ured.)
DENARJI V SUIIO DOMOVINO
polil jt-mo:
xa • 10. 35 ..............   50	kron,
za $ 20.50 ................ 100	kron,
za * 41.00 ................ 200	kron,
»a * 102.50 ............... 500	kron,
za. $ 204.50 ............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. 5000	kron.
Poštarina je ršteta pri teh arotah. Doma se nakazane srote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alip» , New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. tt.w York tit St. Clair Ate., N. E.	Clevel»nd, Ohio
ZA PRINCIP GRE.
London, 20. marca, — Zakon, ki je bil od angleške vlade predložen parlamentu v sprejetje, in kateri predpisuje za premogarje določeno redno plačo, in kateri zakon ima namen, štrajk premo-garjev uničiti, je bH danes v parlamentu prečitan. Podpiran je bil nov zakon od premiera Asquith, tajnika zunajnih zadev Gray-a in od predsednika trgovinstva Syd ney Buxton-a. Zakon obstoji iz šestih paragrafov in ene podtočke : kraljevstvo je po novem razdeljeno v 21 okrajev. Upa se, da bo sedaj trajno določena plača za rudarje določena in sprejeta od obeh strank, delavcev in lastnikov rudokopov. Nov zakon, t. j. nove plače in določbe novega zakona stopijo v veljavo, kakorhitro se štrajkujoči premogarji povrnejo na delo. Nov zakon bo imel triletno moč.
Težkoče.
Nasprotniki novega zakona pravijo, da je res, da nov zakon skoro v vseh točkah ugodi delavskim zahtevam, toda pri tem da je vlada pozabila točko, po kateri se ne bi mogel več oklicati generalni štrajk , če se ne bi delavci enega okraja strinjali z uradno določeno stalno plačo. Debata je bila dolga in malo upanja je na konec štrajka. Premier je povdarjal, da je z vso močjo deloval proti takemu zakonu, da je bil pa nazadnje primoran parlamentu predložiti ga, ker je dežela v nevarnosti. — Slikal je današnji položaj Anglije in rekel, da stoji pred narodno in gospodarsko krizo in da bi vlada se kaj nerada posluževala radikalnih pripomočkov. Rekel je, da nov zakon ni nikakor revolucijonaren in je oddobren od delavskih zastopnikov in delodajab 3v.
HRVATI IN NEMCI PROTI KHUENU.
Dunaj, 19. marca. — Kriza, ki vlada radi vojaške obrambne reforme, in ki je zahtevala odstop o-grskega kabineta z Khuenom na čelu, še ni poravnana. Cesar sprejema dan na dan ogrske politike in z njimi konferira o položaju, toda do danes ni zaznamovati še nobenega vspeha. Pri dobro informiranih krogih se govori, da krona zopet pokliče Khuena na čelo vlade. Če se pa to ne zgodi, bo postal premier dr. Lukaes.
V državnem zboru je bila o-■brambna predloga v prvem branju sprejeta. Glavni govorniki so bili sedaj Hrvatje in Nemci, ki so z vsem ognjem napadali ogrske napade na Avstrijo in slikali poslancem raubarije, ki so jih Ma-djari storili na pravicah krone in avstrijskega prebivalstva, posebno pa v tem, ko so vzeli vladi moč poklica rekrutov, ker pomeni, da hočejo Madjari armado — razdvojiti!
Caruso dobil.
Milan, 16. marca. — Obravnava Ellize Ganelli, ki je tožila slavnega tenorista Caruso za veliko odškodnino radi prelomitve obljub, da jo poroči, je procez zgubila, toda Caruso mora le plačati sodnijske stroške.
Japonc se čuti razžaljenega.
Tokio, 19. marca — Grof Hat-tori, član japonskega parlamenta opozicij onalne stranke, je imel danes v zbornici velik govor o diplomaciji Japonske napram Zjed. Državam. Hattori je bičal Billing-ham-ovo predlogo, ki v mnogem izključuje japonske naseljence in imenuje bili največjo nesramnost in razžaljen j e Japonske in kritiziral najstrožje izjavo japonske vlade, v kateri govori, da se “z veseljem” vdeleži Panama razstave. Rekel je, da je to veliko ponižanje domovine in naroda, ki tako ljubi svojo domovino, kar je pokazal Port Artur.
Od strani vlade ni dobil markantni govornik nobenega odgovora, vendar je en član kabineta zagotovil, da bo vlada pismenim potom odgovorila na interpelacijo.
Razne novice.
ZNAMENITA HRVATA V CHICAGO. *
V našem uredništvu sta nas o-biskala znamenita in svetovno znana odkrivalca, Hrvata IStevo Sel jan in Mirko iSeljan.
Ime bratov Seljan je znano vsem Slovanom in tudi angleški in nemški in drugonarodni časopisi pišejo o nju nad vse pohvalno, kar tudi v resnici zaslužita. Ko to pišemo, imata predavanje v chika-ški Northwestern univerzi.
Njuna znanstvena potovanja po solnčni Afriki in divjih pokrajinah Južne Amerike, so natisnjena v hrvaškem, "francoskim, špan-_ skim, portugizškim in nemškem jeziku. Brata Seljan sta naravnost obagatela Narodni hrvaški muzej v Zagrebu s svojimi dragocenimi zbirkami, za katere ga zavidajo najstarejši in najimenitnejši muzeji starega in novega sveta. Seljana sta imela za svoje zbirke .visoke ponudbe od strani tujezemskih magnatov, toda kot prava Hrvata in Slovana sta se le ozirala na svojo domovino in poklonila vse domovini. Imata veliko zgodovino, in le na kratko se dotaknemo malo vsega.
Peš po svetu.
Koncem 1899 sta krenila brata 'Seljan iz mesta Karlovca pot v Egipt in Abesinijo, do prestolice kralja Menelika I. “Adis-Aheba”.
Menelik (kralj) ju je poslal, da preiščeta neznane kraje centralne Afrike in začrtata pravilno mejo med abesinsko in angleško posestjo. —
Odkrivši mnogo nove zemlje ob reki Orno in Viktorije jezera, jima je Menelik poveril upravo do tedaj nepoznanih provinc, kjer sta vlada kot abesinska governerja tri cela leta. Potem sta se podala v
domovino in počaščena od kralja z naslovom “Viseonder de Turga-na” in okinčana z zvezdo etiapsko in redom Salomona.
V Evropi sta potem imela Seljana o tem znanstvena predavanja, ter tako oslavila kot Hrvata cel hrvaški narod.
Zopet na pot.
Po nekoliko mesecih počitka v domovini se podala v Južno Ameriko, kjer sta celih deset let pre-izkovala do tedaj neznane pokrajine in gorovja v republiki Panama, Columbija, Venezuela, Brazil, Argentinija, Paraguay, Chile, Bolivia i Peru.
Osobito sta se proslavila z odkritjem največjega vodopada, Salto de Guayra, ki se nahaja v gornjem izviru reke Parana, med republikama Paraguay in Brazil. Preobilo bi bilo popisovati čudovite, slikovite in romantične doživljaje obeh bratov Seljan. Kdor se zato zanima, naj ju gre dne 31. t. m. poslušat osebno v dvorano Plzenskega Auditora na Blue Island in 18. cesta.
V Severno Ameriko.
Brata Seljan izdasta knjigo ‘Od Pacifika do Atlantikaf, kjer popišeta svoje popotovanje po Severni Ameriki in še posebno življenje in stanje Hrvatov in vseh drugih slovanskih narodov živečih v Ameriki. Do sedaj sta obiskala San Francisco, iSakramento, Los Angeles, Pueblo, St. Louis, Joliet in Chicago. Ameriške novine jima posvečajo največjo pozornost in Hrvati Cbicage jima prirede slavnostno sprejetje, katerega se vde-leže i Čehi in tudi Slovenci ne smemo zaostajati in glejmo, da se v obilnem številu vdeležimo znanstvenega predavanja, ki je spremljano od živih slik gg. raziskovalcev !
Pokažimo, da znamo i Slovenci ceniti moža, M vživata s svojim znanjem med tujimi narodi tako pozornost in spoštovanje!
KIRKO SluLjčTKfcA
ŠTRAJK 1. APRILA?
Cleveland, O., 22. marca. — Ce-1 la dežela z napetostjo in velikim pričakovanjem gleda na pogajanja med delavskimi zastopniki in premogarskimi baroni, ki se sedaj vrše v Clevelandu, O. Obe stranki so mirni in si ne žele štrajka. Odločitev bo padla 25. marca, ko se bo vršilo glavno zborovanje in če ne pride do nobenega umestnega zaključka, bo tudi v Zjed. Državah izbruhnil z vso vehemenco premogarski štrajk. Zahteve premogarjev v Zjed. Državah so napram zahtevam angleških rudarjev pravi nič in če o-peratorji ne privolijo njihovim zahtevam, se jasno pokaže, kaj so magnat j e Amerike in kdo je naša vlada.
Predsednik John P. White od premogarskih delavcev, je tu danes izjavil, da ne hodo združeni in organizirani premogarji. Zjed. Držav niti za ped odstopili od svojih zahtev, in da že v naprej vidi 31. marca štrajk, ce se delodajalci ne vklonijo.
Za nov stroj:
Jacob Laurič 25c; Frank Kre-fel, 25c.
VELIKANSKA EKSPLOZIJA.
87 premogarjev živih pokopanih; 40 mrtvih.
MeCurtain, Okla., 20. marea. Kmalu po 11. uri v j utro nastala je velikanska eksplozija v rovu št. 2, ki je lastnina ISan Bo is Mining Companije. V času eksplozije je v rovu delalo okoli 100 mož. 13 se jih je rešilo, 87 pa je živih pokopanih. Iz brzojavnih poročil povzamemo, da so do sedaj našteli 40 mrtvih, za ostale se pa misli, da so še živi, vendar pa z rešitvijo ne ho nič, ker pri rokah ni nobenih za to pripravnih rešilnih sredstev, a predno pa pride rešilna kara iz Ottumva, la., pa bo vzelo najmanj 36 ur.
Živi pokopani se nahajajo 3000 čevljev pod zemljo. Vsi dosedajni poskusi za rešitev nesrečnikov so se izjalovili. Ogenj razsaja v rovu. Naše upravništvo nas obvešča, da imamo tam več naročnikov iz česar sklepamo, da je najbrž tudi mnogo rojakov postalo žrtev eksplozije.
Daljše poročilo o tem prihodnjič.
NE NA WEST!
San Francisco, Cal., 22. marca. — Mestni svet San Francisca je izdal uradno poročilo o delavskem stanju tega mesta in obenem svari vse delavce: Proč od ¡San Francisca! Stran od Westa! Nadalje se glasi svarilo takole:
“Famozna in lažnjiva reklama “Citizens’ Alliance” in raznih železniških družb je samo v ta namen, da delavcem pokrade prihranke, katere so si s trudom prihranili na Vzhodu. Denar gre samo dražbam v korist, ker dela tu ni čeprav se toliko govori o svetov ni razstavi v tem mestu. Tukaj se dela samo — z gobcem — po a-meriško — in pridni delavci stradajo kruha.”
Lepa slika.
“Tisoče jih je prišlo že sem — stotine jih prinese vsak dan — da množe vojsko brezposelnih v San Francisco in sploh ob obalah morja. —
“Prvič vržejo,denar za železniške dražbe, da lahko plačajo ska-be na Southern Pacific progah, in drugič vničujejo unijsko organizacijo in dražbe se zadovoljno smejejo”.
Slabše kot s sužnji.
“!Z delavci se dela slabše kot s sužnji. Deset mož dela delo 50 in še več in goni se jih kot živino. —• Ljudje morajo pač živeti in jim ni zameriti. Zima je še huda, in vsak dan prihajajo novi iz Vzhoda. Kdor hoče videti deželo “Tisoč čudežev” — se bo zjokal.
“Vsak se tegadelj naproša, da ne išče dela v San Francisco, ker je tu delavcev več kot preveč, in kdor le pride sem, je razočaran britko.
“Voerwcrts” piše:
' ‘ Kdor misli, da so železniške dražbe v sili in potrebi, pridi na West.
“Kdor hoče futrati hijene lovcev, v biroib za izkanje dela, naj pride na West.
“Kdor ima hčere, ki so ravno dosti stare, da bodo kot dobro blago za prihodnjo svetovno razstavo prodane, pridi na West.
“Kdor najde na tem veselje, s tri — štiristo izstradanimi tovariši spati v umazanih in nevarnih kasarnah, tukajšnje pet in deset cente lunče jesti — pridi na West!”
Smrt in pokončanje.
San Antonia, Tex, 18. marca. Strašna katastrofa se je pripetila danes v strojnih delavnicah tukajšnje Southern Pacific železničarske dražbe in zahtevala smrt 25 ljudi in veliko število delavcev mašinistov je zadobilo smrtne ali jako težke poškodbe. Sila eksplozije je bila tako velikanska, da je bil velik strojevoz (lokomotiva), popolnoma razdejan, in deli stroja so bili najdeni v 1000 čevljev daljave. Eno miljo daleč se je slišalo eksplozijo.
Povišanje plač.
Pettisoč delavcev v steklojar-nah Kansas, Indiana, Ohio, Pennsylvania in West Virginia, je do bilo povišanje plače in sicer od
15.	t. m. naprej za 25 odstotkov. Zasluga delavskih posredovatel-jev je, da se povišanje plač raztegne na celo industrijo v om. državah. Seja je bila 7. t. m. v Clevelandu, O. Ker so znižali ceno steklu in plačo delavcem tegadelj znižali, je več tisoč izučenih steklarjev zapustilo to delo; tovarne so pa dobile veliko število novih naročil, in ker so najboljše moči zgubile, so zvišali plačo in s tem upajo, da se povrnejo odpo-tivši na svoja stara mesta.
Na delu zopet.
Lawrence, Mass., 20. marea. — Mesto Lawrence zgleda zopet živo kot poprej. 7000 štrajkarjev se je povrnilo zadovoljnih na delo. Vrata tovaren so bila na široko odprta in v trumah so marširali delavci, delavke in mladi fantje in dekleta v zmane prostore . . .
Vojaška posadka se je močno znižala. Mir vlada nad mestom.
NAROČNIKOM!
Poslali smo opomine vsem tistem, ki ne poravnajo svojega dolga, na naročnini ali karsibodi že.
Tisti pa, ki naročnine nočejo obnoviti, naj to naznanijo uprav-ništvu in tudi plačajo zaostalo naročnino, prej ko jim vstavimo list.
Tega večnega opominjevanja bi bilo že vendar lahko enkrat konec. Nam nihče nič ne posodi ali kaj zastonj stori — vse moramo plačati, vse tirja svoje plačilo in kot svobodomisleci tudi nobenemu ne odrekamo kar mu gre. Nehvaležnost se potem ravno kaže pri tistih Slovencih, ki niti toliko ne pomislijo, da imamo tudi mi svoje potrebe, zahteve in da i mi zastonj ne moremo in ne smemo prodajati svojega blaga. Tako n. pr. smo izboljšali list v celem t. s. pravi, da smo se ozrli na skupne želje naročnikov. 'Preskrbeli vedno listu točne in zanimive prevo-.de in povesti, ki so bile z oddo-bravanjem sprejete. V vseh ozirih torej smo napredovali in kazali vsaj voljo za napredek, kjer nam ni bilo mogoče premostiti težkoč. Samo nekteri naročniki se nam zde stari grešniki, nikoli spreo-brnljivi, dokler ne posežemo po ra dikalnejših sredstvih, kot smo to delali do sedaj. Nameravamo namreč vstaviti vsakemu list, ki v par tednih ne plača dolga, in vsem tistim, ki jim je naročnina potekla in se neozirajo za opomine in se nanovo ne naroče na list. Gledali pa ne bomo več na tega in onega, poznanega ali neznanega, temveč brez vseh ozirov in obzirov vstavili list vsakomur, ki ne plača redno naročnine. Posebno nas k temu sklepu sili misel in zavest, da moramo v kratkem času Gl. Sv. izdajati dvakrat na teden. V dosego tega lepega in velikega cilja pa v prvi vrsti potrebujemo denarja, mnogo denarja, ker z dvakratno izdajo so združeni tudi stroški lastnega nakupa novih strojev in doma — kar vzame o-gromnega kapitala. In voljo tega še enkrat in zadnjič apeliramo na vse tiste zaspančke in male zani-krneže: odzvaite se Adiudnem povabilu upravnika, če Vam je mar napredek Gl. Sv., nanredek Slovencev, napredek delavskega glasila skozi in skozi! iS tem je povedano vse. Časa imate več kot dovoli, le malo več volie in dobrega premisleka, pa bo vstrežemo vsem.
Pričakujemo velikega odziva !
Obiskal
nas v uradu g. Fred Lesar, krojač v Jolietu, kateri je prišel v Chicago, da nakupi raznega blaga za pomladansko sezono.
Listnica uredništva.
G. F. W. Žužkov, 418 W. Chestnut St., Leadville, Colo.: Prav radi bi priobčili Vaše poslano; bilo ne mogoče in če hočete vzpevati v skicah, Vam priporočamo vec vaje. Priobčili bi, če bi bilo za natisniti, tudi če niste naš naročnik, dokler je stvar stvarna, tako pa ne. Tudi ste dobili pred časom v
1.	ured. odgovor, ki pove isto. Kaj ste spregledali? In zakaj zamera? potrudite se spisati boljše in radi priobčimo, ker nam je žal, da V as zgubimo. Ni to pravilno ? Odgovorite. —
Za organizacijo.
Pottsville, Pa., 16. marca. — 1700 radarjev od 3400 vslužben-cev od Legigh Coal in Navigation družbe v Panther Creek Valley, se je zopet povrnilo na delo, katero so odstavili, ker je družba dopuščala, da so v jami delali tudi ne-unijski delavci. iSedaj so pa dobili zagotovilo, da neunijski delavci stopijo v unijo v najkrajšem času, in linijski rudarji so se takoj podali zopet na delo. Za čast Unije! —
Štrajk končan.
Ob zaključku lista smo zvedeli potom brzojava, da je štrajk premogarjev na Angleškem končan. —
Zahodna
Podporna
Bol liska J ednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Ustanovljena apri.a 25. Ink irporirma 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predse laik:	F S A. M K JERA. 8, B)x 44, Taylor, Wash,
Podprediednik:	PAVEb KOä, Box 10, Ravenädale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR INK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BE A Ž FE BICI AM, Box 80, Ennmciaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW.
Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
Avstrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Karl Slane.
Tedaj nahaja razvoj Slovenstva in drugih Jugoslovanov v kapitalistično gospodarstvo to o-viro, kat. duhovnika, na svojem potu naprej. Slovenci, Dalmatinci in ¡Hrvati onkraj Kolpe in Sotle se že nahajamo v tem razvoju, ali manjka nam še dosti. Pri nas še imajo Nemci in Lahi najboljše zaslužke v kapitalističnem gospodarstvu. Južni Slovani se moramo učiti in delati kakor Cehi, da pridobimo vsa sredstva za delo v kapitalističnem gospodarstvu. — Ljudska šola je pred vsem važna. Naš duhovnik stoji pred njo in ne pusti v njej odpreti lin, da bi prišel sveži zrak modernega življenja vanjo. Srednje šole so važne. Naš duhovnik hoče v njih gospodariti in zavira nauk prave naravoslovne vede. Kat. duhovnik jemlje preveč časa s svojimi nauki; velikansko je polje novodobnih naukov in fantje si morajo tudi vežbati telo. Naš duhovnik vodi najboljše talente iz naše kmetije v bogoslovne študije, mesto v realke in na tehniko, — naš duhovnik podpira vse nazadnjaško stremljenje naših rokodelcev in obrtnikov, katere industrija o-škoduje, ker opravlja dosti njenih del. Ta stan je, in če vzame-! mo samo njegovo politično stremljenje, velika ovira v novejšem razvoju slovanskih narodov na avstr-, jugu. Ako jemljejo le šolo v ozir, se moramo bojevati z na-' šim duhovnikom, ker nobeden u-čitelj ne sme biti njegov hlapec ali kakorkoli od njega odvisen, ker naše gospodarstvo zahteva od učitelja:
“V isti smeri, kakor raste družba, nastajajo za posebne funkcije posebni organi, ki morajo postati samostalni. Častnik ne more biti sodnik in ker se oboje ne da združiti, ne more biti kateri teh funkcionarjev žaljen. Čas se približuje, ko se bo dogajal neki proces diferenciranja, razločevanja, ki je že zdavna bil potreben, da rozloči dvoje, kar se ne more združiti:	versko funkcijo od
funkcije učitelja. Duhovnik je človek verstva, učitelj je mož pameti in svobodnega preskuševa-nja. Učitelj biti, se pravi, imeti dolžnost, da dotični misli in druge misliti uči; to se pravi, vzbujati kritiko v učencu, vaditi razgovor, se pravi vzbujati, gojiti duha iznajdbe, se pravi, izjaviti, da se'resnica spoštuje, ko enkrat pride na dan in če podere še toliko teorij. Ali se more trditi, da je tako duševno stanje v duhovniku, menihu ali nuni? Ali zmorejo biti ti učitelji dvoma, buditelji svobodnih misli? Ti ljudje i-majo družiti dve nasprotni si funkciji. Jn to je nemogoče, taki vzgojitelji so kvarljivi vzgoji ; j mladine. Katoliška cerkev ima seveda korist od tega, ker bi rada j . imela človeškega duha večno pod svojim varuštvom.
Pf; Vsak duševni boj izloča energijo bojevnikov, jih sili, dn se ličijo, jim razvija duševnost. V času reformacij so nastali jezuiti, ki so si stavili nalogo, preroditi zaostali katolicizem in šolati njegovo duhovenstvo. In res so se pred luteransko reformacijo precej neomikani in razuzdani kat. duhovniki spametili in začeli drugo življenje. Tudi novejši boji med po-svetnjaki in duhovniki so dobrot-
ljivi v tem oziru, da razvijajo duševne zmožnosti obeh bojevnikov. Na iSlovenskem so se duhovniki poprijeli tudi nekaterih naukov posvetnih disciplin in nekateri dobro uplivajo v tem oziru na mlajše sobrate. Ako bi bili Slovenci večji narod, kateremu se ne bi bilo treba tako silno braniti pred potujčenjem, bi bili ti boji povsem dobrotljivi, bi bila to druga in zdatnejša reformacija, ker je ne more nobena sila in tudi državna ne ustaviti. Ali imamo o-praviti tudi drugod; kakor v časih luteranske reformacije s Turki, tako zdaj z Nemci in Lahi,- ki hočejo slovanski živelj na naši zemlji uničiti. Z nekaj izgubami je tedaj računati. Politično ne moremo priti do veljave in je naš duhovnik tudi v tem oziru napredovanju na poti. V znanih sep-temberskih dneh se je zgodilo nekaj v Ljubljani, kar se dogaja povsod, kjer so narodnostni boji. Začetkoma ni bilo bog ve kaj razdraženosti, šele ko sta padla dva človeka, se je naenkrat v Ljubljani in po vsej deželi razvila jeza tako vehementno med vsemi šola-inimi ljudmi, da ne najdemo lah-Iko v naši zgodovini take orkanu i enake prikazni. To ni bilo napravljeno, to je kazalo, da se Slovenstvo zaveda svoje narodnosti. Na7 ši duhovniki so videli to valov j e srditosti v našem narodu in delali se, kakor bi čustvovali z drugimi vred. Ali ne dolgo potem so postali indiferentni in taki, da je vlada lahko videla,- da ima proti-pezo v naših deželah in je po tem tudi ravnala. In tako pride pri vseh narodnih pojavih; na Slovenskem obstaja dualizem med strankami tudi v narodnostnih vprašanjih. Poglejmo, kako so se vedli klerikalci v slučaju nepotr-ditve Hribarja za župana. Še kr«-vaveči od strašnih obstrukcijskih napadov v parlamentu, so tako veseli, da se mora Hribar odmakniti. — Kolikokrat so pa že Cehi uprizorili takšne septemberske. dnove; z njimi paktirajo vlade, s Slovenci pa ne. Kdo je kriv tega?!
Ako pogledamo nastanek avstrijske države in življenje iste, ne moremo šteti v zlo le slabemu gospodarstvu naših vlad, da smo južni Slovani zaostali v razvoju gospodarstva in omike. Veliko sto let je preteklo, preden so se razni avstr, narodi konsolidirali in započeli trajno delo. V vseh avstr, deželah dolgo ni bilo mirnega življenja. Te dežele so bile tudi priklopljene politično rim-skonemškemu cesarstvu, ki je bilo vedno slabotno, ker .so posamezni teritorijalni nemški*knezi bili presamosvoji in je tedanji nemški eesar bil neki varuh papeštva. •— Avstrijski cesarji so bili tudi dosti časa rimskonemški cesarji. To rimskonemško cesarstvo je stalo 'življenje mnoge avstr, vojake in je požrlo mnogo denarja, V prete-jčenem stoletju je to minhlo, Av-j stri ja je morala po vojni s Prusi ¡leta 1.866. izstopiti iz nemške zveze. Avstr, državniki pa so bili va jeni na pridobivanje dežel in so hoteli razširiti državo še bolj v nemških deželah; niso se mogli tedaj dosti brigati za razvoj gospodarstva in omike svojih narodov; državniki so mislili v notranji politiki na to, kako bi ponem-
čili Slovane in Madjare. Ko je Avstrija izstopila iz nemške zveze, je še hotela pridobivati na ita-ljanskih tleh. Pridobila je, ali pustiti je morala vse zares lepe kraje vsled vojsk z Italjani. Leta 1866. ko smo sicer bili Avstrijci srečne bitke proti Italjanom, so isti tudi skoraj pridobili Trentin in Trst, Istro in Dalmacijo. — A-ko se ne bi hitro sklenil mir z Nemčijo, bi to šlo. Ali po teh vojnah leta 1866. so uvideli avstr, višji državnik, da Nemčija ni bila v tem letu prijazna Avstriji, da je hotela tedaj pridobiti Češko in Moravsko. — Uvideli so državniki, da je treba dinastiji utrjevati moč v ostalih avstr, narodih in si pridobiti, če mogoče, na Balkanu kaj sveta, da zadobi Trst in Adri-ja večje ozadje na kopnem svetu in država na slovanskem jugu _ večjo priliko, da prodaja proizvode svoje industrije v orijentu. Kakor vemo, se je, kakor drugod, razvil tudi v Avstriji cesarjev absolutizem. Habsburžani so ravnali tako, kakor drugi kralji. — Stanovi -----plemenitaši, teritorijalni
manjši vladarji, višji duhovniki so bili v srednjem veku merodajni, od njih je bil kralj odvisen; od njih je bilo odvisno, koliko dobijo kralji vojakov in davka. S pomočjo meščanov in kmetov so vzeli kralji tem feudalnim gospodom glavno stvar: kmeta in njegove fante za vojake ter njegovo davčno moč. Kmet je kraljem tudi pomagal do nadvlade nad samosvojim meščanom. Ali v Avstriji je bilo več narodov, Avstrija ni jezikovno enotna država. Kakor se vršijo boji med posameznimi ljudmi, stanovi in razredi za koristi gospodarstva, za prostor v vladajočih krogih, ker vladanje daje vladajočim strankam tudi materijalne dobičke, tako se vršijo boji med narodi, ako isti tvorijo države. Boj gre v tem slednjem slučaju za to, da kak narod spravi svoje ljudi v centralno vlado in po tej v podrejene urade; tako potem vladajoči narod svoje ljudi spravlja na mesta državnih služb tudi med drugimi narodi v isti državi, si ureja s pomočjo davkov vseh državljanov svoje gospodarstvo in kar je zvezano z istim; ložje se tako spravlja tak narod na višjo stopinjo kulturnega razvoja in lahko diktira tudi drugim rabo svojega jezika. Avstrijski vladarji so kot absolutistični vladarji skrbeli dalje časa za to, da se je v državi centraliziralo v uradih, šolstvu in drugod. Narodnost se tedaj še ni povdar-jala, Nemec, ¡Slovan in Madjar je nista povdarjala, pač pa je Nemec prišel po svojih graščakih in kat. duhovniku na mesta, na katerih je uplival na vladarje. Nemec je dobival podporo iz rajha, tam se je prej razvijalo večje gospodarstvo in večja omika; postal je tako avstrijski Nemec močnejši in vladarji so njegov jezik pred vsem upoštevali in njegovim nekdaj vladajočim stanovom dali sovlado. Madjari so bili kalvini-sti in njihovi veleposestniki, bogati ljudje, energične gosposke narave; njihova aristokracija se je dolgo močno držala kot stan nasproti absolutizmu avstrijskih cesarjev to je proti takozvanim Bachovim huzarjem, nemškim u-radnikom. ki so prišli med nje in nosili surke. Še danes je madjar-sko plemstvo močno v Avstriji, posebno pa doma na Madjarsken*.
(Dalje prihodnjič.)
Hitro soglasje.
So mnenja in misli, o katerih ljudje nikoli ne soglašajo in ma-lekedaj sta dva istega mnenja. Taka mnenja so mnogokrat izvir resnice. Kolikor zamoremo mi določiti, med našimi ljudmi ni bilo še nikoli nesoglasljive misli in mnenja, kar se tiče Trinerjevega ameriškega grenkega vina, z ozirom na njegovo vrednost na prebavne organe. Jako izvrstno zdravilo, ki bo izčistilo vse slabe snovi iz telesa, in če se ga zavživa redno, bo tudi ostalo redno čisto. — Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca in črevesja, pri slabem težkem vetrovju, glavobolu, za.basanosti, bolečinah trebuha, revmatičnih napadah in napadih nevralžije. Je jako dobro v vseh slabih počutkih žensk, slabe barve, slabosti telesa v splošnem in razne druge bolezni. Za dobiti v lekarnah in vseh dobrih gostilnah. Jos. Triner. 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111..
DOPIS IZ STARE DOMOVINE.
Sora, Kranjsko.
Letošnji predpust smo imeli pri nas raznih zabav, tudi “teater” smo igrali. Znano nam je bilo, da zna fajmošter Finžgar igre pisati in da igra njegova hči Marta v Ljubljani ob splošnem klerikalnem rokoplosku “Hčer svetega veselja”, vendar smo bili iznenađeni ob letošnji nepričakovani prireditvi. Igrali smo najnovejšo burko: Finžgarjeva žehta. Že ves teden poprej je Zaplotnikova Mina skrivnostno namigovala, kaj se pripravlja za nedeljo po nauku in radovednost nas je zvabila veliko število k udeležbi. Nastopil je prvi sam gospod Finžgar: na obrazu bled, oči srdite, prav, kakor kak togoten fant izpod ¡Stola. In tresk! je zagromelo na leči, tresk! tresk! tresk! je bila težka” roka božjega moža po prižnici. “Kaj pišete o meni v časopise! Zakaj me napadate? Kar je govoril faran z Bercetom v Ljubljani na cesti, povedal mi je gospod, ki je slišal. To je vaša hvaležnost, ker se peham in trudim in denar pobiram. Pobral bom šila in kopita in grem proč ...” Oh, to je dobro, da je prižnica nova, ta “težka” roka bi jo bila sieer razbila, mislili smo si in zapustili svetišče po tako'koreniti pripravi za velikonočno spoved. Pred cerkvijo pa je bilo že pripravljeno za drugi prizor. Tu je bilo zbranih nekaj oženjenih in neocenjenih nezakonskih očetov, na čelu razjarjenih borcev pa so stali trije farovški hlapci. Margarin pa povzdigne svoj glas in govori: ‘‘Možje bratje! Wsi smo razžaljeni, ker so gospod razžaljeni. Ali nismo vsi glih? Še nikoli nismo i-meli takega gospoda! Kako potolažena nam je naša vest, kako ponosno zremo vsakemu v obraz, ker smo taki, kakor gospod. Še nikoli ni bilo dobiti sv. odvezo tako lahko . . . Gospod ne smejo od nas! In da smo mi zadovoljni z vsem njihovim življenjem, to jim dokažimo s svojimi podpisi. Podpisati se mora vsak faran, sicer ga podpišemo mi!” —
Nad vse ganljiv je bil tretji prizor, ko sta nastopila zvečer fajmošter Finžgar in kuharica Anica v zavetju varnih sten gorkega farovža. “Vidiš, Anica, skoro vsa fara se je podpisala za me. To je storila moja “težka” roka. Biča je treba, biča za psa, konja in kmeta!” Anica pa ni bila tako dobre volje. “‘Veš, France, vsi ti podpisi ne veljajo nič. Ako se podpiše vsa fara še stokrat in zraven Bohinj in Idrija in ljubljanska posilna delavnica, da, če ti tudi sorodnik škof dekretira brez-madežnost, vsa ta žehta te ne opere : kar je, pa je. Oh, jest sem tako nesrečna! Kaj si morejo ljudje misliti, ko te iz preteklosti poznajo, jaz pa sem v cvetoči mladosti v tvoji službi podnevu in ponoči. Zmiraj mislim, da bom morala oditi ...” Pozno ponoči je ugasnila luč. —- Mi pa smo imeli pri tem veliko veselja. Razkrili smo fajmoštra Finžgarja le nekoliko, a on ne popravlja naših trditev, tudi tožiti si ne upa. Išče in ugiblje, kdo je dopisnik, da bi mu naložil pokoro na klerikalen način: Burka “Finžgarjeva žehta” se mu je docela ponesrečila. Ali je z gromenjem dokazal svojo nedolžnost? Kaj hoče s podpisi? A-li naj župljani hvalijo njegovo ljubimkovanje? In če se cela fara podpiše in odobrava, da se je v farovžu spočela duhovnikova hči, kaj poreče naša mladina? Mi pa bodemo nadaljevali započeto delo in fajmoštra Finžgarja razgalili docela. Za prihodnji dopis naznanimo lahko že naprej vsebino. Če ne pride kaj vmes, bodemo opisali razmere do treh ljubic:	Anka.
Tinca in Franca, obenem pa Finž-garjevo romanje v Rim in dalje v Neapel.	Našakri.
NAZNANJAM
vsem potujočim in v okolici stanujočim rojakom, da sem odprl “West Roundup” Saloon, milje zahodno od postaje in se jim priporočam v obilen poset.
. Ob enem tudi naznanjam, da rojaki lahko pri meni, kot zastopniku za Gl. Sv. plačajo ali pa p trnove naročnino za ta list.
S spoštovanjem
Josip Cerovšek, Roundup, Mont.
Slovenci, podpirajte “Glas Svobode” z inseriranjem!
I
a
NEZAMEN/AJIE! SPOZAB TE!
i
I
i
s
à
Ñ
m
%
DA JE
MESINA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem, leta 1910 565.5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog
41 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 200 tisoč kron.
mestjjeio 4X% brez mehka
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki P ri banki Zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘AleStUO hranilnico ljubljansko V Ljubljani” in ne v kako drug-o manivarno ’‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
H

-n
n
pošiljalo naši rojaki radi svojim sorodnikom,' prijateljem ali znancem v staro domovino in to se-__	________________________veda najraje v gg.
tovem denarju, kar pa najhitreje, najvesineje in n a j c e h e j e
preskrbi
FRANK tU$a C0„
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
---------P o d r už n i ca:----
6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za S2G;».
4	1 vi
s poštnino vred®

s
MARTIN POTOKAR
pri katerem se dobe:
garantirana domača nova Michigan in New York vina.
Belo, galon po $1,25 Rdeče, “	“	1,00
Sod do 50 galonov belo po 6oc Sod “ 50	“ rdeče “ 50c
MARTIN POTOKAR
1635 So. Center Ave, Chicago, 111.
SAJSTAREJI ZDRAVNIK V CHICAGO
DR. WELLS & CO
Imejjte kakoršnokol i bolezen; pridite k staremu Dr. Wells, ki je ozdravil stotine Slovanov. Veliko rojakov je ze iskalo njegove pomoči, kadar jim drugi zdravniki niso pomagali. Pridite k Dr. Wellls, ki bo z Vami govoril v slovenščini. On Vas bo pošteno zdravil, vi plačate pa samo za vspešno ozdravljenje. Če trpite na zabasanosti, vodenici, oteklini, zastrupljenju krvi, garjah, ranah, kožnih boleznih, mehurju ali obistih, fistuli, moški oslabelosti, na novih ali1 kroničnih boleznih, — Vas ozdravimo» s pomočjo naše metode, odobrene od najvišjih zdravniških oblasti v Evropi in Ameriki. Obiščite nas. — Damo nasvet in tudi preiščeno Zastonj.
Dr. WELLS & CO. 424 So. State St., nasproti Siegel Cooper & C c
Uradne ure od 9 jutro do 8 večer. Ob nedeljah od 10 do 2 pop.
NAZNANILO!
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemn vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovi-. eo denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
FRANK STEFA NIC H.
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124	Fresno, Cal.
§
1
G
¡ -
JL, AS S V OBODE
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, lil.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOE S JANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Chicago, lil.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR, ALOIS M. ZAHOftIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
lz življenja nezmotljivih.
tPapež Julij III. (1550—55) je bil sprijen nenravnež. S kardinalom Kresuniijem je imel skupno konkubino. Otroke sta vzgojevala na skupen račun, ker se ni vedelo, čegav da je kateri. Šestnajstletnega fanta, svojega čuvaja o-pic, je povzdignil do kardinalske ■časti. Nekoč je dal uradno sešteti v Rimu vse javne ženske. Naštelo se jih je nič manj ko 40.000. Sveti oteč je dopisoval tudi z neko vlačugo, ki se je javno ponašala s pismi “Njegove Svetosti”. V Vatikanu je prirejal divje orgije. Ko so se opili, so se slekli vsi do nagega in s papežem vred plesaje divjali po vatikanskih vrtovih.
Da njegov naslednik Pij IV. ni posnemal Kristusa, priča njegova smrt. Ko je namreč nekoč izpil pri pojedini 12 vrčev vina, je padel pod mizo in umrl.
Pij V. (1566—72), ki je bil prej veleinkvizitor, se je izrazil po svoji izvolitvi takole:	“Kot
menih sem upal, da pridem v nebesa, kot kardinal sem o tem dvo mil, kot papež smatram to za nemogoče”. On je bil velik ukrut-než in je jeden glavnih povzročiteljev glasovite jernejske noči v Franciji, ki je toliko nedolžnih ljudij stala življenje. Sicer pa je ta papež živel tudi na Petrovem prestolu puščavniško življenje in se za ženske ni brigal. Živel je od zelenjave in vode.
Pri svoji izvolitvi je navadno proglasil vsaki papež veliko am-
nestijo. Sikst V. (1585—90 je hotel delati izjemo in je dal 60 “krivovercev” obesiti. Sovražil je jezuite in je bil zato od njih zastrupljen.
Pavel V. (1605—21) ki je zastonj krotil neposlušne Benečane, je umrl od mrtvouda, ki ga je zadel od samega veselja, ko je zvedel, da so bili krivoverni Čehi na Beli gori (1621) premagani.
Gregor XV. in Inocencij XII. sta bila sovražnika kadilcev in sta to kratkomalo prepovedala. Za svojo družino je porabil slednji 28 milijonov skudov, kar ne priča ravno o evangeljski ubožnosti.
Za časa Inocencija X. (1644 — 55) je vladala njegova prilež-nica Donna Qlympia. Da preskrbi za svoje razkošno življenje potrebnih novcev, je sekularizirala 2000 samostanov, t. j. konfiscirala in prodala je njihova posestva in imetja.
Papeži XVIII. stoletja so bili pod vplivom jezuitov in so vladali po njih načinu bolj z zvijačo kakor z nasilstvom. Tudi svoje privatno življenje so ogrnili v plašč neizvestnosti, kajti začeli so se bati za svoj vpliv, ki je vedno bolj padal.
Benedikt XIV. je potrdil pravila redemptoristov, ki so si sta-, vili nalogo, obvarovati kmečke in delavske sloje od napredujoče prosvitljenosti in mešati pamet starim tercialskim ženicam.
Klement XIII. (1758—69) je bil najboljši služabnik jezuitov, ali moral je doživeti žalost, da je Francija in Portugalsko izgnala vse člane tega zloglasnega reda in da jih je španjolska vlada naložila na ladje in izkrcala v papeški državi.
Klement XIV. (1769—74) je bil bela vrana med papeži. Preiskoval je tri leta pritožbe zoper jezuite in ko je uvidel, da je ta red za ves krščanski svet skrajno škodljiv, je ta red razpustil (1773). Ko je odredbo podpisal je rekel: “Ta podpis me bode stal življenje.” In ni se zmotil, čez leto je umrl po zastrupljenju. K časti tega izjemnega papeža je treba opomniti, da je sodil ljudi samo po pravici in ni gledal toliko na to. je li kdo katolik ali protestant. Sovražil je inkvizicijo in je rešil mnogo žrtev iz njenih krempljev.
Pij VI. (1776—99) je bil precej “omejen na duhu”. Zato je moral igrati na Dunaju pri cesarju Jožefu II. in pri njegovem kanclerju grofu Kaunicu bolj smešno vlogo. Zadnji ga je pustil celo čakati, in papež je moral sam v njegov urad, kjer mu niti ni poljubil roke. Za njegovega času je izbruhnila francoska revolucija, ki je podrla poslednje stebre papeške moči in slave.
Pij VII., kateri je moral igrati Napoleonu na ljubo zelo klaver-no, figurantsko ulogo, je potrdil zopet jezuitski red, ker je upal, da oni povrnejo papeštvu zopet ono posvetno moč, kakor so jo i-meli njegovi srednjeveški predniki, kar se mu pa ni hotelo posrečiti.
Leo XII. (1823 —29) je bil izžit posvetnež, velik ljubljenec lepih damic dvomljive časti in dober lovec. Ko je začelo “biblično društvo” izdajati cenene celotne prevode sv. pisma, se je papež zbal in je čitanje celega sv. pisma prepovedal, kakor je prepovedal tudi stavljenje koz. Da napolni blagajne, je proglasil 1. 1825 za jubilejno leto.
Pij VIII. (1829—30) je bil velik fanatik. V “Generalnem ediktu svetega oficija” je zapovedal, da mora vsak kristjan pod kaznijo izključitve naznaniti vsakega, ki se ne strinja popolnoma z dogmami katoliške cerkve.
Papež Gregor XVI. (1831—46) je bil ^aljubljen v ženo brivca Capellari-ja ,katera se je morala preseliti k njemu v Vatikan, kjer je splodil žnjo 7 otrok. Tudi neka dojilja je morala tolažiti svetega očeta.
Pij IX. (1846—78) je moral dati svojim podložnikom svobodomiselno ustavo, s katero ni hotel in mogel vladati, radi česar je rajši utekel. Ko je prišel z francosko pomočjo zopet v Rim, je preganjal svoje politične nasprotnike s tiransko besnostjo. L. 1850 je bilo zaprto čez 10.000 “političnih zločincev”. Da bi šlo usmrčenje hitreje, si je naročil papež iz Pariza giljotino, ki je vzela že prvo leto 1644 osebam življenje. L. 1854 je proglasil Pij IX. dogmo o “brezmadežnem spočetju” in izdal glasoviti “syllabus”, t. j. zbirko prokletstvij, ki zadenejo vse
pripadnike moderne znanosti. Ko . so bili izdani 1. 1867 v Avstriji novi osnovni zakoni o osebni, verski, tiskovni in znanstveni svobodi, jih je Pij IX. 22. julija 1868 proklel in proglasil za neveljavne. Krono svojemu slavnemu vladanju pa je postavil 1. 1870, ko se je proglasil za nezmotljivega. Posledica tega je bila, da je Avstrija razdrla konkordat in da je mnogo tisoč ljudij izstopilo iz cerkve. 20. septembra pa je udrl Vittorio Em-manuele v Rim in vzel papežu še zadnji ostanek posvetne moči. Nova italijanska vlada je prepustila papežu vatikanske palače in mu nakazala letnih 2,225.000 lir. Papež pa je kralja proklel, ga imenoval “prokletega roparja”, proglasil, da ne prestopi praga Vatikana, dokler si ne pridobi zopet Rim, in odklonil letno izplačilo treh milijonov lir. Od teh dob so papeži “vatikanski jetniki”. Zato se je jelo skrbeti zopet bolj za Petrov novec, tako da je zapustil Pij, ko je 1. 1878 umrl, 70 milijonov lir.
V novejšem času se razpravlja
v	kongregaciji obredov o proglasitvi Pija IX. za svetnika. Proti temu je vložila rodbina Falconie-ri odločen protest, v kterem dokazuje, da si je papež na roparski in nezakoniti način prilastil fidei-komisna (neprodajna) posestva te rodbine, cenjena na 30 milijonov lir.
Leo XIII., toli hvalisam “socialni papež”, je polnil svoje blagajne z razpisovanjem jubilejnih let, ter igral mnogo a brez vspeha na borzi. V teh špekulacijah je izgubil več milijonov. Svoje novce je vlagal pri Židu Rothschildu v Londonu, kteremu je zaupal bolj kakor vsem svojim kardinalom. — Ko je 1. 1903 umrl, je zapustil 40 milijonov lir.
Po njegovi smrti je bil izvoljen za papeža Pij X., pri čigar volit-
vi	je pomagala svetemu duhu avstrijska vlada s protestom proti izvolitvi kardinala Rampolla.
Seveda je bilo v teh vrsticah nemogoče, našteti vse grehe Kristusovih namestnikov. Za to bi zadostovalo komaj 5 — 6 debelih knjig, kajti ni zločina ,ki bi ga papeži ne zakrivili in ni krivice, katere bi ne bili dopustili. Vkljub temu pa smatra “verno” ljudstvo
papeža za svetega in nezmotljivega “božjega namestnika”, zbira zanj težko prislužene novce in se pokori njegovim ukazom.
KONEC.
NARODNOSTI RUDARJEV.
Naslednja statistika delavcev štetih po narodnostih v pennsyl-vaniškem rudniškem okraju, je povzeta iz zadnjega uradnega štetja rudarjev po jeziku. Delavci, ki so prištevam “Amerikancem” so vsi tisti, ki so rojeni v Ameriki, ne glede, če so bili njih stariši rojeni v inozemstvu in tudi če ne znajo nobene besede angleški.
Dele se naslednje:
	Znotraj Zunaj		
	vsluž-	vsluž-	Sku-
	beni.	beni.	paj
Amerikancev 25,370 20,322 45,692			
Angležev	4,144	1,346	5,490
Velšev	5,272	960	6,232
Škotov	745	232	977
Ircev	7,861	3,184	11.045
Nemcev	3,516	2,006	5,522
Slovencev	8,315	4,093 12,408	
Poljakov	24,847	4,376 29,223	
Ogrov	3,065	1,878	4,943
Švedov	153	65	218
Rusov	15,720	2,140 17,860	
Belgijcev		10	10
Čehov	55	9	64
Francozov	98	60	158
Fincev	—	—	—
Canadčanov	16	8	24
Litvincev	13,963	1,200 15,163	
Grkov	804	420	1,224
Tirolcev	761	62	823
Avstrijcev	3,629	1,245	4,874
Dancev	15	7	22
'Sircev.	18	90	108
Črnogorcev	35	9	44
Hrvatov	66	14	80
	125,958	47,564	
173,522
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam Jih priporočamo.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in »reže Sehoemhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE”
1809—1813 Loomis St., Chicago, 111.
Aškerc:
JMove poezije ................$1.50
CANKARJEVI SPISI:
Gospa Judit......................75
Kralj na Betajnovi- ...........1.00
Hiša Marije Pomočnice............75
Hlapec Jernej....................75
Jakob Ruda.......................50
Knjiga za lahkomiselne ljudi--$1.00
Nina...........................  75
Ob zori.......................$1.00
Vinjete ......................$1.00
Za narodov blagor................75
Zgodbe i-z doline, šent florjanske .75 Za križen.....................$1.00
JURČIČEVI SPISI:
I.	zv.: Deseti brat ...........50
II. zv. Juri Kozjak zg. p. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja, povest iz Napoleonovih 5a-
sov, in dr...................50
IV.	zv. Tihotapec, Grad Rojinje,
Klošterski Žolnir..........50
V.	zv. Hči mestnega sodnika,
Sin kmetskega cesarja...	.50
VI.	zv. Sosedov sin, Telečja pe-
čenka in dr................50
VII.	zv. Lepa Vida, Ivan Erazem
Tatenbah .................50
IX.	zv.: Doktor Zober; Med
dvema stoloma................50
X.	zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne-
vošljiosti in dr...........50
XI.	zv.:	Tugomer, drama lz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška..50
KERSNIKOVI SPISI:
Agitator ......................$1.00
Berite Novice, Politični listki .. $1.25
Cyklamen ........................$1.00
Gospod Janez, Kmetske slike 1 dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00
Kritika, Komentar ..................50
Luitrski ljudje, Testament ......$1.00
Na Žerinjah .....................$1.00
Rošljin in Vrjanko ..............$1.00
Zbrani spisi, (pesmi) ............ .50
Levstika spisi:
Obsojenci .......................$1.00
Svoboda ............................10
Murnika spisi:
Najhujši sovražniki ................30
Jari junaki ..................... 1.25
Znanci .............................75
Meška spisi:
Mir božji .......................$1.00
Ob tihih večerih ..............$1.50
Remcovi spisi:
Ljubezen Končanove Klare.........75
Premaganci ......................30
Velifk punt .....................75
V Študentovskih ulicah ........ .75
Zadnji rodovine Benalja .........75
SIENKIEW1CZOVI SPISI:
Brez dogme....................$1.50
Mali vitez v 3 delih..........$2.50
Potop I. in II. zvezek........$2.50
Rodbina Polaneških v 3 delih__$3.50
Quo Vadiš, (vezan)............$2.50
Šorlija spisi:
Človek in pol ................$1.25
Novele in črtice, (vezana)....$1.50
Pot za razpotjem, (vezana) ___$1.50
TAVČARJEVE POVESTI.
I.	zv.: Ivan Slavelj; Antonio
Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ......................$1.25
II.	zv.; Otok ln struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia..................$1.25
III.	zv.: Ivan Solnce; Grajski
pisar....................$1.25
IV.	zv.: Tiberius Pannonlcus;
Kuzovci; — Vita. vitae
meae.....................$1.25
V.	zv.: Mrtva srca; 4000 ' Času primerna povest lz prihodnjih dob.................$1.25
TOLSTOJEVI SPISI:
Kazaki..............................75
TRDINATOVI SPISI:
Bohovi huzarji in Iliri..........$1.25
Bajke in povesti, I. zvezek.........75
„	,»	„	II«	„	...*	*75
„	„	>.	III.	 75
,i	>r	.,	IV.	,,	......	.75
Trošta spisi:
Pri stricu .........................40
PREVODI
Iz svetovne književnosti.
Ben	Hur,	(vezana)..........$2.00
Blagor na vrtu cvetočih	breskev .50
Dim ................................40
Igralec, iz spominov mladeniča.
Roman ......................... .75
Islandski ribič.....................50
Jacque Damour ln Naiis Micoulin .50
Jan Marija Blojhar. Roman ______$1.75
Kako pišejo ženske..............$1.00
Karamfil s pesnikovega groba..	.25
Mali lord..........................75
Momenti.........................$1.25
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75
Povesti Maksima Gorki..............75
Prva ljubezen .....................50
Ruska moderna...................$1.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30
Taras Buljba ...................  .75
Tartarin iz Taraskona..............50
Vohun..............................75
Leposlovna knjižnica;
Razporoka.......................$1.00
Mož Simone......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.00
Stepni kralj Lear; Hiša ob Volgi .50
Straža..........................$1.00
Skrivnosti srca ...................60
Ljudska knjižnica:
Dekle z biseri..................$1.00
Pasjeglavci, zgodovinska povest. .$1.00 Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni in poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa..........40
2.	zv.: Gorski potoki; Planinska
idila; Matija Valjavec.. .40 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Kla-
nec siromakov..............40
10.	zv.: Življenje In smrt Petra
Novljana; Ella.............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospoda Ignacija Brunu ...........................40
12.	zv.: Potepuh Marko ln kralj
Matjaš; V mesečini; Brez
zadnjega poglavja..........40
17. zv.: Brambovci:	Mladost;
Vojna ............................40
Knjižnica časopisa "Naprej!”
1.	zv.: Socijalizem (druga Izdaja) .10
2.	zv.: Prolearijat ................10
3.	zv.: Zakaj smo socialisti? ...	.10
5.	zv.: Kdo uničuje proizvajanje
v malem? ...................15
6.	zv : Prolearijat .............. -15
7.	zv.: Katolišiko svetovno nazl-
ranje ln svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistični razred ...	.15
Knjižnica Narod, založbe v Celju.
II. zv.: Izlet g. Brouška v XV.
stoletje .................75
Narodna Biblioteka:
Babica.............................50
General Lavdon.....................25
Zairoika o polnoči.................15
Za kruhom ....................... .15
"NAŠ DOM.”
Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti.
1.	zv.: Cesarjevič in sestri
dvojčkinki; Kronika Teharskih plemičev ... 25c
2.	zv.:	Zadnji grof, celjski in
iskalci biserov na otoku
sv. Duha ................. 25c
3.	zv.: Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem................25
Slovanska knjižnica:
Na bojišču.........................40
Preko morja........................40
Prlpovestl o Petru velikem.........75
Slučaji usode .....................75
Božična noč........................40
Mladost............................40
Svetovna knjižnica:
Aleksanda Dumas:
Dama s kamelijami...............$1.00
Grof Monte Grist» I. zvezek ....$2.00
Grof Monte Cristo II. zvezek_____$2.00
Trije Muškertirji............... 2.25
Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertirjev.)________2.25
VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik.
3.	zv.: Prokleti ste...!...........50
4.	zv.: Rusinja ...................50
5.	zv.: Lux in tenebris lucet ..	.50
6.	zv.: Črtice z ogljem............50
7.	zw: Boltaik ....................50
8.	zv.: Kako se je pijanec Iz.
preobrnil .....................50
9.	z vi.: Jazbec pred sodnijo ...	.50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
13.	zv.: Za staro pravdo.............50
14.	zv.: Sami med seboj. Učen-
jak (Igri.)....................25
15.	zv.:Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In druge povesti.........50
16.	zv.: Pri Jugoslovanih............50
17.	zv.: Pot spokornikov, ln dru-
ge ..........................50
20. zv.: Amerikanci (Igra) in povesti .............................50
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andersenove pravljice ................50
Avstralija ln nje otoki...............50
Avstrijski junaki.....................75
Bele noči .........................  .25
Bitka pri Visu........................30
Boj za pravico........................40
Brodfeovski odvetnik .................75
Burska vojska ........................30
Cesar Jožef II........................25
Bolgarija in Srbija...................50
Barvaste črepinje.....................30
Črna žena ............................75
Deteljica .......................... ,20
Dobra gospodinja (vezana).......1.50
Domači zdravnik.......................60
Džungl.............................$1.00
Elizabeta ............................30
Etiketa in politika...................15
Frančka in drugo......................25
Fra Diavdlo ..........................30
Gozdovnik, 2 zvezka...................70
Humoristični leksikon ................30
Igračke...............................75
Ilijada...............................50
Izdatfavec............................50
Iz nižin življenja.................50
Iz dnevnika malega poredneža.. .75
Jurkica Agičeva ................ 1.00
Kako naj se pišejo zasebna pisma .............................  .75
Kako vzgaja useda..................40
Kacijanar........................  50
Krvava noč v Ljubljani.............40
Kitajci in Japonci.................50
Knez črni Jurij................... 20
Kraljica Draga ....................25
Križana usmiljenost ...............40
Križem sveta.......................40
Kratka zgodovina slovenskega
naroda .........................50
Kultura in politika................10
Libera -nos a malo.................75
Ljubezen in junaštvo strahopetnega praporščaka ..................40
Marjetica..........................50
Materina žrtev.....................50
Malo življenje.....................50
Med knjigami in ljudmi........... ,25
Mina ..............................50
Mlinarjev Janez ...................40
Morski razbojnik ............... 1.00
Mesolino .......................* .35
Na krivih potih....................40
Narodne pripovedke soških pla-
Ukrajinske dume	...............15
Undina ............................45
Uporniki...........................40
Utrinki.........................$1.00
Vaška kronika......................75
V	delu j© rešitev................20
Veliki trgovec.....................50
V	kamnolomu ...................  30
V	naravi.........................50
Vojska na Turškem..................35
Vstaja Škenderhergova (vezana) .40
V	tujih službah..................50
Za bratoljnhje ....................40
Za srečo ..........................40
Zgodovina avstrijiSko.ogrske monarhije ............................25
Življenja trnjeva	pot.............40
Zlatokopi .........................30
Zmaj iz Bosne......................50
Zlatarjevo zlato...................75
Lazarič Lindarski, povest v ver-
zich ............................70
Re-poštev .........................20
V	znamenju življenja ............75
Bajke in povesti,	V.	izv........1.25
Lasniki ...........................60
Jagode ............................60
nin ......................... 1.50
Oče naš............................50
O te ženske.....................$1.00
O kulturnem pomenu slovenske
reformacije ....................50
Pisana mati .....................  40
Politično življenje Slovencev .,.	.30
Postrežba bolnikov .............
Peter Prostak (vezana)..........
Pol litra vipavca...............
Popolna slovnica esperamdskega
jezika ......................
Pod spovednim pečatom; prva
knjiga ...................... 1.25
Pod spovednim pečatom; druga
knjiga .....................  1.00
Prilike patra Bonaventure..........40
Pred nevihto....................
Reformacije in socialistični boji
slovenskih kmetov ..............50
Revolucija na Portugalskem.........30
Reliefi ........................
Rječnik hrvatsko-slovenski .....
Robinzon........................
Rusko-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev .......................... 2,25
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878.............. 1.50
Skrivnost najdenke .............
Socijalizem in moderna veda...	.50
Spake ..........................
Spominski listi la avstrijske zgo-
idoviive ....................
Spomini na Prešerna................75
Srečolovec ........................20
Štiri ruske slike (vezana)......	50
Štiri ruske slike (broširana)...	.30
Tajnosti španske inkvizicije, I. zv.. 05 Telesni naš postanek razvoj in
konec ......................... 75
Tilho in drugi.....................75
Turki pred svetim Tilnom (ve.
žarna ....................... 1.00
Ugrabljeni grofič .................30
Pod lipo .....
Zimski večeri
Slovenci, podpirajte, čitajte in razširjajte edini slov. svobodomiselni delavski tednik Glas Svobode”. Stane $2 leto. Naslov: Glas Svo-e, 1809—13 Loomis St., Chicago, 111..


1

“Glas Svobode
(Tuf, Voice of Libkktt)
weekly
tr
Published by ¡VJ V. KONDA <& CO. 1309-1813 Loomis Street >-uiengo, Illinois
Subscription $2.öOper year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki..
'Glas Svobode* izhaja vsaki petek
--------------in velja--------—--------;—
S A AMERIKO:	_ _
Za celo leto..............$2.00
za pol leta...............$1.00
ZA EVROPO:
Začelo leto...............®2.o0
za pol leta...............$1.25
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 tOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud •tari naslov.
EDINI!
V Washingtons, je 391 poslan cev in le eden izmed teh je, ki zastopa delavstvo.
To zgleda pač čudno, ako pomislimo na delavsko večino pri volitvah. Kako pridejo potem železnice, banke, lesne trgovine in razne druge vele industrije do tolikega zastopstva.
Ta edini delavski poslanec je v tem kratkem času izvršil velike stvari v prid ameriških delavcev ter opozoril svoje kongresne tovariše, zastopnike kapitalistov na nje.
Od časa, ko so poslali delavci Bergerja v kongres se stranka skokoma množi, razvija in jako lepo napreduje.
Ameriško delavstvo je politično organizirano v socialistični stranki, od katerega je pričakovati, da pošle prihodnjo jesen še vsaj en ducat ali več — kolikor več toliko bolje — takih mož kot je Berger v Belo hišo v Washington. Če pogledamo na tekstilne delavce, kateri niti toliko plače niso dobivali, da bi se bili pošteno preživ-Ijali, in ko so šle cene živilom vedno višje, primorani so bili tudi oni zahtevati večje plače. Delodajalci pa so se jim smejali, rogali in njih opravičene zahteve, da smejo živeti, odbili. Nastal je štrajk. Y mesto Lawrence, Mass., ki je bilo središče istega je demokratični governer poslal milico, in kake brutalnosti so mogli štraj-karji prenašati je nam vsem znano. Isti hi bil za delavce štrajkar-je izgubljen, da ni kongresman Berger v pravem času posegel vmes, Berger je v zbornici stavil resolucijo: slikal je stanje delav cev tako odločno in prepričevalno, da so se nad grozodejstvi še nekteri kapitalistični zastopniki zgražali ■ resolucija je bila nato sprejeta in prišlo je do kongresne preizkave, pri kateri so prišle take lumparije na dan, kakoršnih si človek niti misliti ne more. Tovarnarji se so prestrašili ter zbali, da bi ne prišlo še do večjih razkrinkanj, so privolili delavskem zahtevam in pripoznali unijo — od tod Zmaga delavcev. Smelo trdimo, da je Berger v tem kratkem času za delavce več storil kot vsi ostali poslanci skupaj cel čas svojega obstanka!!
'Človek si bi mislil, da bo sedaj, ko je štrajk končan tudi kongresne preizkave konec pa temu ni tar-ko. Najnovejša poročila javljajo, da se bo z isto nadaljevalo in v to svrho obišče kongresni odbor Lawrence, in sicer kakorhitro se predsednik istega, Henry, vrne iz Texas. Kongresman Wilson se je pa izjavil, da s preizkavo se radi-tega, dasi je štrajk končan, ne bo prenehalo temveč nadaljevalo — in mogoče je, da bo roka pravice zadela tudi volneni trust. In komu gre hvala za vse to? Mar ne edinemu delavskemu poslancu v Beli hiši V. L. Bergerju? Ni pa to edina zasluga poslanca Bergerja, odkar je v kongresu kot ljudski zastopnik, niti ni to samo njegovo delo v korist delavstvu v Lawrence ampak je to njegovo delo dalekosežnega pomena za vso delavstvo; je delo ljudskega zastopnika.
Berger je bil izvoljen za kongresnega poslanca od ljudstva v Milwaukee, države Wisconsin, daleč stran od mesta Lawrence, države Massachussetts, katero mesto zastopa v kongresu kapitali-stečen poslanec. Toda to ni zadrževalo ¡Bergerja, ko je delavstvo onega mesta potrebovalo zagovornika, in se je potegnil za njih pravice na pristojnem mestu med-
tem, ko mu je kapitalističen zastopnik svojega mesta še ugovarjal!
Berger ne dela le za ljudstvo mesta Milwaukee, katero ga je izvolilo ali socialistično stranko, katere član je, temveč za vesoljno delavstvo obširne republike.
Drznemo se torej ponovno rojakom delavcem, ki še niso socialisti priporočati, da volijo v bodoče socialistično t. j. svojo delavsko stranko sebi in svojim tovarišem delavcem v prid in korist. Skušnje in pa navadna konjska pamet nas silijo v to, da priporočamo rojakom voliti delavsko in pripomoči, da pošljemo prihodnjo jesen kolikor največ mogoče delavcev kot je Berger v Belo hišo v Washington.
ANARHIZMUS.
Verjelo se je, da je z anarhizmom tudi v Italiji preč, saj s praktičnosti, toda zopet nam je došlo poročilo zadnji četrtek-o atentatu. A-tentator sam pa se prišteva ‘ ‘ individualističnem anarhistom”. Njegova mati pa pravi, da je njen fant malo “počen”, in to je verjetno.
Večno mesto Rim je že marsikaj videlo, tudi mnog političen u-mor, (naj bodo zamolčani umori papežev in papežinj).
In iz te moritvene tradicije, kot vse kaže. Rim še ni ozdravil.. Počasi upajmo, da se odvadi svojega posla, ki ima svoj izvir v Angelj-skem gradu.
Napad sam je samoobsebi u-mevuo neumnost. Kralj Italije je najnedolžnejši človek sveta, kateri nima druzega dela, kot “reprezentirati”, formelno dvorstvo držati pokonci in izrekati razne zahvale in podarjati razne rede inozemskim lakajem. To je vse “delo” monarha. Osebno je še jako napreden človek, pa to nima tu nič opraviti. Napredna v celem je pa njegova vlada, v resnici napredna. Crispijevi časi sile so tudi Italiji že nepoznana teorija, prebolela stvar. Italijansko delavstvo vživa danes politično in ekonomsko prostost, nima torej nobenega vzroka več, s silo delati zraka. — Boljše stori, če navaja svojo vlado na zakone in da se samo po njih ravna ko yzgledno prebivalstvo slavne domovine.
Italija je pred kratkim časom obhajala 40 letnico svojega narodnega zjedinjenja in pri tej priliki se je mnogo govorilo o napredku dežele,-To odgovarja tudi v mnogim resnici, če njem današnji položaj primerjamo s prejšnjo papeško burbonsko in habsburško vlado in gnilim gospodarstvom požeruhov od najvišjega do zadnjega konjskega hlapca svojih gospodov vladarjev gospodarjev. 'Seveda je še mnogo revščine V I-taliji. Zapeljana klerikalno-kon-servativna politika se še danes kaže v Siciliji. Kalabriji in splošno na jugu. Kar je papeštvo zakrivilo nad ljudstvom v stoletjih, se ne da čez noč popraviti. Vzame par generacij. Sedajni imperialistični morilsko-raubarski pohod v Tripolitanijo ni tudi za hvaliti, toda kljub temu: situacija ni desperatična, in katera bi zahtevala nasilnih pripomočkov od zdo-laj gor.
Dve jako važni reformi ima nova italijanska vlada rešiti. Prva je subvencija, podpora države za šolsvo na jugu, kjer večina prebivalstva ne zna citati ne pisati. Druga naloga je uvedba splošne in enake volilne pravice, ki zagotovi delavstvu Italije nadmoč v parlamentu. In ker je Zjedinjena Italija hčerka mnogih revolucij, sedaj modepna ¡fn napredna dežela, in kjer je feudalizem in klerikalizem odpravljen za večno, lahko demokratizem napreduje in se širi, kakor je to mogoče v rimski Avstriji, kjer vsako “modernost” prelatje na Dunaju pregledajo in kjer je banda požeruhov, ki se goni okoli trona Praneeljnovega vse, samo ne napredna in ljudska: demokratična.
Vse to pa ne pride v dejanju 2l letnega mladeniča atentatorja v pretres. On o tem ve malo ali nič in misli še, da je odrešil človeštvo, če je sprožil na kralja, — Takih ljudi bo vedno nekaj na zemlji. Ker se je pa delavstvo Italije že dolgo temu sem odpovedalo anarhizmu, in se politično in gospodarsko in soeiialno tvdeležu-je bojev za svoje cilje, se mi! ta atentat norca ne more prištevati, Italijanski monarhizmus in impe-
rijalizmus je pa še jako zadovoljen z tem dejanjem, imajo zopet priliko kazati, koliko morajo “za ljudstvo trpeti”.
Ravno nasprotno temu, kar je hotel domišljavi mladenič, se je zgodilo: proti sedajnemu regimu demonstrirati. V gručah je valilo prebivalstvo večnega mesta pred Quirinal, in za kralja demonstriralo. Ta, atentat je gg. Giolitti in tovarišem dobrodošel!
BORBA MILIJONOV.
Današnji časi so bleščeči za delavstvo vsega sveta. Danes je prišel tisti čas, ko se organizacija vporablja. Delavstvo celega sveta se bori za svoje pravice, neoziraje se na druge razrede. Delavci so prvič v zgodovini vzbujeni in prišli do pravega zaključka: delajo sami zase.
V letu 1912 je počivalo več ljudi kot jih je delalo. Počitek je bil pa prostovoljen, delavci sami so si ga naložili potom štrajkov. Danes si delavstvo, organizirani ro-botaši, sami volijo “vero in postave”. Delavska zavest je velika sila.
Štrajk premogokopov je pri mašinistih vzet tudi za štrajk ma-šinistov. Štrajk tekstilnih delavcev je vzet pri krojačih kot štrajk krojačev. Zavest — ta dela to. — Klerikalno delavstvo, ki je bilo do včeraj še tako ignorantno, je v Lawrence, Mass., nastopilo nadvse zadovoljivo, in med njimi in rdečkarji” ni bilo najti v fronti nobene razlike. Dokaz, da je delavska zavest prodrla že med najtrše butice. Pa saj mora zmagati. Mora.
Resnico hočemo tu povedati. — Recimo, da bi bili ti milijoni štrajkarjev vstali nekaj let nazaj, dekado n. pr. Kaj bi se zgodilo ž njimi? Gonilo se bi jih kot ovce in streljalo kot pse. Danes?
Delavsko ljudstvo ne vsebuje nič, samo zmožnost, da zna trpeti živeti v pomanjkanju in delati za druge. To zna. Toda vzbudil se je zaspanec, lačen in reven, kakršen je že, in zahteva kruha: dosti kru ha.
Milijon rudarjev štrajka na Angleškem, in milijon drugih delavcev je zgubilo radi tega delo, ker brez premoga tovarne ne morejo delati. In vendar so vsi zadovoljni. Zmaga prvih je tudi zmaga zadnjih. Delavska zavest.
Petindvajset tisoč tekstilnih delavcev se je borilo devet mračnih tednov, in ž njimi je simpatiziralo tisoče in tisoče drugih delavcev. Konec je ta, da so s svojo borbo zmagali i za druge. Milijon tekstilnih delavcev v New England državi je dobilo povišanje, sicer ne preveliko, a vendar povišanje. Vse to nam priča, da so bili vsi pred durmi lakote, a le eni so vstali v boj in ga priborili za tovariše.
V Nemčiji je čez 250,000 rudarjev na štrajku. Vlada poskuša štrajk okrvaviti — nemški autokrati so popolnoma podobni našim v Ameriki.
Rudarji Francije se nevarno gibljejo, in rudarji Amerike so stavili svoje pogoje do določenega dneva operatorjem, in če se njihoyim zahtevam ne bo ugodilo, izbruhne štrajk. Štrajk, ki mu ga morebiti še ni bilo enakega, in vsi sloji prebivalstva so z rudarji. Je ni industrije, kjer ne bi bilo danes znaka revolte, zahteye po več kruhu in svobodi. In kaj pravijo kapitalisti in vlade? Razglašajo, da, če ne bi bilo “nesramnih agitatorjev in še bolj nesramnih čašo pisov (delavskih), bi bili tudi danes delavci med “miroljubnim” prebivalstvom in pod zakonom.”
Koliko je na tem resnice? Recimo, da bi bili delavci z položajem zadovoljni, bi kričanje agitatorjev kaj zaleglo? Malo ali še prav nič. Agitatorji in delavsko časopisje ni vzrok nezadovoljstva. Gotovo, potom delavskega časopisja se pokažejo delavcem stvari kot v resnici so in delavca spodbujajo in pouče, da vbero prave korake. Razmere so rodile delavsko časopisje; razmere so rodile agitatorje. In vsak dan je več agitatorjev in delavskih časopisov in več organizacije. Ker potom delavskega časopisja in potom dobrih agitatorjev, se delavstvo izobražuje, in se jih pripravlja za veliko armado, industrijsko vojsko. To pa ni samo “spiritualno vstajenje”. Je pa to uvidek delavcev, da so postali bolj lačni kot so bili. Revolucija, H se je porodila pri mizi.
To ni tudi samo klic po koščku ; kruha, ne, ker resnica leži na delavčevi dlani, da je dovelj kruha za vse na svetu in da je glad nepotreben in nesmisel; da je mraz v hiši tudi nepotreben, dokler o-staja za stoletja naprej kuriva itd.
Nekdaj so ljudje čakali, dokler niso od lakote počepali; čakali so na neko nevidno rešitev. Danes imamo le malo številee takih za-rukancev med sabo. Delavski razred je z vsakim dnem bolj razvit in ve, kaj lahko zahteva in kaj ne.
iPrezident Taft, je formelno poslal kongresu spomenico, kjer se je dotaknil tudi delavskega vprašanja. V tej poslanici je gospod Taft povedal, da so se živi jenske potrebe v zadnjih letih zvišale za 20%, plače pa samo za 10% in v mnogih slučajih je razmerje 20 :1! Najboljši statistiki ne morejo zra-čunati, koliko manj hrane danes delavec kupuje. Ampak mi vemo brez teh gospodov: milijoni se pritožujejo, da jim manjka hrane, da je še manj hrane kot prej. Z drugimi besedami: črna pola lačnih je postala neprešteta, ker danes trpi cela masa že.
Nekdaj hi molili k bogu, da hi jih rešil pogina. Danes ve vsak, da je dovelj hrane in obleke za vse. Po starem mišljenju hi delavci gledali zakladnice in magazine živil za nekaj svetega, kar po vseh pravicah pripada samo njihovim gospodarjem. Oni hi morebiti prosili za hrano, dalj se ne hi upali.
Toda delavci danes več ne prosjačijo. Oni zahtevajo. In zahteva je glasnejša in glasnejša in mno-goštevilnejša.
Zahtevo se ne opaža samo v vrstah organiziranega delavstva.
Kaže se tudi v vrstah anti-soci-jalistov: v katoliški cerkvi. Do danes je bila cerkev, posebno rim-sko-katoliška. najmočnejša podpi-rateljica kapitalistov in je tudi še danes. Toda humaniteta je prekoračila tudi to in ne čudimo se, da ostane ona poražena — ker je prepozna. Cerkev dela še danes nato, da uči ljudstvo verovati. Če je lačno, da prosi za izveličanie svoje duše, trebuh pa pusti hudičem, in da so mirni in pokorni, kadar zahteva natura svoje.
Prepozno papisti! S temi idejami danes več ne prodrete.
Pa ne samo to. Delavci ne zahtevajo same kruha, temveč tudi izobrazbe, in dobili bodo oboje. Vsi delavci so danes ene zavesti in doba, ko so bili le sužnji kapitalistov, ho kmalu pozabljena.
Krik delavcev nekaj let nazaj ¡je bil — “Pojdite dol z naših hrbtov”.
Danes je njih glasilo — “Tovariš delavee, ne kleči več. in oni ne bodo mogli več stati na tvojem hrbtu. Stojte pokoncu kot možje, in hoj boste dobili.”
Tlačeni delavci v Lawrence so stali pokoneu. Rudarji Anglije in Nemčije stoje pokoncu.
Tn tako vsepovsod, delavci stopajo pokoncu. in ko delajo to, se ravnajo po lepem in velikem socijalističnem principu — “Delavci sveta, združite se!”
HRAM UČENOSTI.
Koliko se vendar govori o izobrazbi! Kje pa je dohiti izobrazbo, se povpraša marsikdo, ki mu ni bila dana sreča, da hi v mladosti študiral več kot ljudsko šolo samo. Well, na to bi odgovoril vsak drugače. V 'Nemčiji n. pr. je socijali-stična stranka izdala poučne tedenske in mesečne revije, z raznovrstnim gradivom, kot leposlovjem, zgodovino, matematiko, zemljepisom, nemškem jeziku, kemijo, fiziko, prirodoznanstvom, tehniko, čitanjem, pisanjem itd., itd.
Po poljudno znižanih cenah ima danes nemško delavstvo (zvezek 6 pfenigov) na razpolago hram učenosti. Na stotisoče poučnih knjižic kroži od rok do rok, ki vsebujejo gori naznačene predmete in povrhu še lepe romane in delavske povesti od nemških pisateljev ali prevedene iz drugih jezikov. Rezultat je velikanski. Vse čita, vse se uči in hoče napredovati. Vsi se izpopolnjujejo in segajo po vseh danih sredstvih, da niso tuji v hramu u-čenosti.
Težko je z ljudmi, ki niso izobraženi, težko. V Ameriki je to posebno opaziti, vendar se obrača na boljše, in hi bil tudi škandal, če se ne hi! Posebno nudijo delavcu v Ameriki priliko za boljšo izobrazbo ljudske proste knjižnice, katerih je na skoro približno 1000 glav ena, v Clevelandu celo na 600
oseb. Kaj hočemo še več?! Pomudimo se malo v Clevelandu, O.
Kakor že rečeno, je Cleveland jako “učeno” mesto. Imajo pa tudi v resnici lepo razvito ljudsko knjižnico, kjer človek dobi vse, kar poželi. Slovenci v Clevelandu imajo v svoji sredi angleško prosto knjižnico na 'St. Clair ave., in na vz. 55. cesti. (Wilson A.) S tem pa, ko pravimo “angleško” še ne pomeni, da so “Kranjci” v Clevelandu že kar živi in naturni Briti, o ne!
V tej knjižnici imajo, po priza-devanju nekaj za narod v resnici vnetih Slovencev, (gg. F. J. Kern. J. Hočevar, E. M. Trošt, Rev. ■Smrekar i dr.) tudi čez tisoč slovenskih knjig’ najboljših in najmodernejših slovenskih pisateljev in pisateljic in veliko zbirko knjig za slov. amerikansko mladino, slov. deco, ki jako pridno prebira “kranske bukve”. In kakšen odziv ljudstva ? Gorostasen! Uradna statistika angleške proste knjižnice v Clevelandu nam pravi, da so Slovenci na prvem mestu v čitanju; to pa ne samo v St, Clair podružnici. temveč v celem mestu Clevelandu!!
Angleške gospodične se kar čudijo pridnosti čitateljev in vestnosti, s katero cenijo in lepo hranijo slovensko tiskano besedo, in Slovenci so v tem mestu voljo tega za 90%: pridobili!
In v drugih naselbinah? Kako mrtvo je vendar v tem oziru v Chicago ... tako zanikrno mrtvo... no ja, kdo bo delal za narod — ko pa nima nič “od tega”! — In kako je po drugih večjih naselbinah? Le ganiti bi bilo treba in takoj se hi položaj izpremenil! Če si v Chicago Slovenci ne moremo vstanoviti Slovenske Narodne Čitalnice (po vzorcu clevelandske), hi saj lahko toliko delovali, da dobimo v Prosti angleški ljudski knjižnici par sto slovenskih knjig. Niti fraka ne potrebujemo obleči, če se predstavimo merodajnim krogom z našo željo po izobrazbi za slovenskega delavca v Chicago.
Se to ne more storiti? Smo res osamljeni v ured Gl. Sv.?
Potem bi bilo žalostno —
Iščemo hrama, zaklada, da potešimo našo dušo, naše hrepenenje po nečem lepem in boljšem, iščemo, govorimo, mrmramo, se kregamo in zmirjamo in boksamo, pa nam visi tako nizko, da nam je treba le roko prav leno iztegniti, prav leno in po/slovensko počasi, pa bi imeli . . .
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Ta teden smo napredovali v vseh ozirih. Zastopniki so poslali 36 novih naročnikov in sicer je poslal zastopnik iz Milwaukee devet; Victor S. Skubic, Chicago, dobil 5; Javornik iz Pueblo poslal 3 itd. Tudi Bergles iz La Salle je poslal 2 novi in 3 stare naročnine.
Priznati moramo, da so začeli zastopniki prav pridno agitirati. Tako n. pr. nam piše sotrudnik Pekol. da je ta teden dobil samo 1 novega naročnika in 4 stare naročnine, upa pa, da bo oh plači veliko dosegel, ker mu je skoro vsak obljubil, da takrat se naroči na list ali pa da naročnino ponovi. Sigurni smo, da bo prav vspe-šen pri drugem obisku. Najtežje delo je končano in vse kar bo rabil storiti je to, da se zglasi na plačilni dan pri onih, ki so mn obljubili, da se naroče ali pa ponove naročnino.
To je dober načrt. Noben se rad ne naroči na list, če je prekratek na denarju. Ob plači pa človek navadno toliko ne gleda na cent in je takorekoč pripravljen poravnati star dolg ali pa se naročiti na list, ki mu ugaja. Kakor iz pisem razvidimo, so naši naročniki zelo zadovoljni s pisavo v Glas Svobode. In zakaj bi ne bili. Saj smo vsi, ki pri listu delamo, zrastli med delavskem, prostem narodom in poznamo skoro vsako težnjo svojega naroda v tujini ali pa doma. Ideje zajemamo iz delavstva in študiramo na kak način se bi dalo opomoči našemu ljudstvu. Iz dopisov in privatne korespondence od naših naročnikov pa razvidimo kake so razmere v posameznih naselbinah. Naš sklep je dati čitateljem to kar najrajši čitaj o in po čem streme. Tn pri tem stališču hočemo tudi vnaprej ostati.
#
Eri reviziji knjig opazili smo skoraj neznosno finančno stanje no državi Pennsylvania. Mi vemo kaj je temu vzrok. Oni velikanski
premogarski štrajk je marsikaterega premogarja in družino pahnil v bedo, dolg. Tako so zaostali tudi na naročnini na list. Mi smo jim list pošiljali ne oziraje, je-li i-majo list predplačen ali ne. Terjali nismo nobenega, ker smo obljubili, da bodemo čakali za naročnino, dokler se stvar na boljše obrne. Eno leto je že preteklo od kar je štrajk poravnan, a večina pa se niti ne zmisli, da bi storili svojo dolžnost napram listu. Kdor je čital Gl. Sv. v oni dobi štrajka se še lahko dobro spominja kaj je storil Gl. S. za štrajkarje v Pennsylvaniji, pa bodisi pri nabiranju podpore ali pa pri čem drugem. “Dobra beseda dobro mesto najde, in roka roko vmije,” pravita slov. pregovora. 'Prizadeti, tipamo, nas razumejo.
*
Šubic iz Wyoming, začetnik s perutninarstvom nam piše, da bi rad, da kaj pišemo o tem predmetu; taknili se bodemo tudi tega, a svetovali pa mu bi, da pošlje po knjigo o perutninarstvu, katero dobi od C. C. Shoemaker, (glej oglas v zadnji štev.) Ta knjiga vsebuje mnoge podueue* stvari, ki so dobrodošle ne le samo farmerjem in perutninarjem, pač vsakemu, ki ima veselje do perutnine.
*
Čitatelje še posebej opozarjamo na cenik knjig, katerega smo v tej izdaji priobčili. Ceno mnogim knjigam smo zdatno znižali. Zapomnite si, da pri ceni je všteta že poštnina. Slov. bralnim dru-štvam (čitalnicam) se jiriporoča-mo za naročila.
#
Ako citate ameriške dnevnike,, ste prav gotovo opazili, da ‘ black mail’ cvete med italijanskimi iz-vrščki. “Črna roka’’ prav pridno deluje med Italijani da bi pa ke-do kaj tacega sanjaril od Slovencev, pa nam ni nikoli na misel prišlo.
Da bi se mogel najti tak zahrbten izvršček človeške družbe med nami — Slovenei — nismo pričakovali. V teku enega tedna prejeli smo štiri anonimna pisma (seveda pisana v pravilni angleščini, eno celo pisano na pisalnem stroju) zahtevajoč, da našega sourednika takoj odslovimo, grozeč: se, z vsakojakiifti grožnjami, če tega ne storimo, da nas prisili. ( ?) Taka pisma nas ne spravijo z ravnotežja in oseba, ki jih piše naj dobro pomisli kaj piše — pa tudi dober nasvet od kriminalnega odvetnika mu ne bi škodil. Pisava te “črne roke” nam je docela poznana in če ne bode miroval, mu bodemo posvetili, tako, da si bo britko zapomnil, kedaj je pisal anonimna pisma. Če ima kedo kaj proti kateri osebi pri listu Gl. Sv. naj napiše resnico in se na to podpiše ali nas pa v uradu obišče. Zahrbnosti pa ne damo nobenega mesta!
Poleg teh anonimnih pisem smo prejeli osem pol velik dopis iz Chicage, tikajoč se moralnosti nekega župnika, ki nas spominja na La SallsM škandal. Dotični dopis smo položili na polico in to zato. ker se dopisovatelj ni podpisal. Sicer bi se .pa radi z dopisnikom osebno pomenili in zato ga povabimo v naše uredništvo, kajti tudi mi smo slišali lepo komedijo o tem “tako svetem” gospod župniku. —
| Vsak slovenski delavec j mora citati svoje glasilo !
I t. j. “Glas Svobode!” !
-I---------------------1-
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$41.00 			 K. 200
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 1000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR.
Odprto od 8. zjutraj do 7. zvečer.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, UL
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Peuzijsko
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MA L>£SOI\ , PENNSYLVANIA
GLAVNI ODLOK:
ipl&EDSEDiNiK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. ?AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
¡5APISN EKAR: Ivan Flere, Adann ¿burg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. fcLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
POSTREŽBA.
Kakšna mora biti postelja? bolnikova?
Bolnikova postelja bodi dva metra dolga, jeden meter široka in 50 do 80 centimetrov visoka. — S previsoke postelje bolnik težko vstane, pa še težje zopet zleze na njo. Prenizka postelja je pač za bolnika pripravna, za tistega pa, ki mu streže, nerodna, ker se mu je treba preveč pripogibati.
Posteljnjak (španpet) je najboljši železen, ker ga najlažje 11-•miješ ali očistiš. Zato pa imajo po vseh bolnišnicah železne. Če imaš
ljen stol ali kak zaboj. V bolnišnicah imajo nalašč narejene podpore. Debelega bolnika pri daljši le gi rad križ boli, zato mu križ podloži z blazino.
Pri visoki legi bolnik večkrat vznožju zleze. 'Slabotnega bolnika, ki si ne more sam pomagati, primi na obeh straneh pri kolkih, ne pod pazduho, kakor imajo nekteri navado, in ga pomakni nazaj. — Bolniku, ki si sam lahko pomaga, položi k nogam v rjuho zavito klado, da se z nogami opira v njo. Če pa nimaš primerne klade pri rokah, podloži podnožnico (pruči-co), kako miznico ali predalček in ga tudi zavij v rjuho, da bolni-
jfl lesenega, ga pa večkrat natan- ka ne tišči v noge.
čno osnaži. V lesenih postelnjakih se rada zaredi žival, ker ima veliko razpok in kotičkov.
Za spodno podlago so ravno tako najpripravnejše železne mreže, ki so izključno že v vseh bolnišnicah v rabi. Za podlago so dobre tudi prožne žibnice, v kterih stojijo peresa po koncu. Na kmetih so najbolj v navadi slamnice. To so velike vreče, ki so napolnjene s turščino slamo, senom ali obla-nicami. Slamnice so najslabše. — Bolnik trdo leži, v slami ali senu se zaredi različen mrčes, kedar se pa slama premoči, gnije in smrdi. Če si ne moreš boljše podlage kupiti, kakor slamnice, znosi večkrat slamo na solnce, da se presuši ; gnilo slamo odstrani, ali pa napolni vreče z novo, če je stara že gnila in slaba.
Vrhnje žimnice so napolnjene z žimo, ali pa z morskim mahom, bombažem, senom itd. Najboljša je žima. Res, da je naj dražja, in da jo je večkrat treba vzeti iz žimnice, jo prepukati in prebrati, vendar pa je najtrpežnejša in naj-mečja tvarina. Dobra žimnica mora biti tako nadelana, da je žima v sredi 14 do 16, ob robovih pa 10 do 12 centimetrov visoka, potem pa prešita in obšita, da se žima ne premika v njej. Prav pripravne so žimnice iz treh delov. Vsak del zase lažje obračaš in tako položiš, da bolnik ne leži vedno na jednem mestu, in če se en del zmoči, ga hitreje presušiš ali popraviš, kakor celo žimnico. —■ Zglavnice so nadelane z žimo, senenim drobom ali plevami. Pernic ali pernatih zglavnie namesto žimnic in žimnatih zglavnie ne priporočamo, ker ves život zleze vanje, se preveč segreje, jih prepoti, tako da jih je težko presušiti ; če so pa premalo presušene dobijo vlažen, zopem duh.
Črez žimnico in zglavje pregrinjamo platneno rjuho. Za odejo rabimo tudi rjuho in po vrhu jedno ali dve volneni odeji. Namesto teh lahko ob hudem mrazu pokriješ bolnika s pernico.
Razun posteljne oprave imamo pa še več priprav in pripomočkov, ki bolniku lajšajo ležanje, sedenje in premikanje v postelji. Bolniku, ki ima rad visoko zglavje, podloži več zglavnie, ali pa mu napravi zglavnico v podobi valjarja. Valjasta zglavnica je zelo pripravna; bolnik si jo sam lahko popravlja, premika in obrača. Bolniku, ki rad s celim gornjim životom visoko leži, ali pa mora zaradi težke sape skoro na nol sedeti, podloži hrbet in glavo z blazinami; če pa nimaš veliko blazin, pa si napravi iz desek podporo za zglavje, ki jo vtakneš pod blazine. Take podpore so zato prav pripravne, ker se ne premaknejo tako rade, kakor ves kup blazin. V sili zadostuje narobe postav-
Da bolnik v spanju, ali kedar se mu meša, ne pade iz postelje, zatakni za stranice deske ali iz deščic narejene škarje. Vsak bolnik, posebno težko bolni, se v postelji težko premika, vzdiguje ali vseda, a vendar se rad premakne, ker ga hrbet peče in se kmalu naveliča lege na jedni sami strani. Zato mu napravimo dvigače. Bredi roba vznožne končnice pribij en meter dolg jermen (ali pa priveži nanj zanko dolge brisnje [brisače]). Na drugem koncu naredi majhno zanko, ali pa priveži 30 centimetrov dolg lesen valjar-ček. Bolnik se zanj z obema rokama oprijema in vzdiguje.
OPostelje postavljamo navadno v kot ali vsaj k zidu, da imamo v sobi več prostora. Ža postrežbo bolniku pa je najpripravnejše, da postaviš posteljo sredi sobe, ali pa vsa j tako, da se samo z zglavno končnico tišči stene. Bolniku tako lahko strežeš in pomagaš z obeh stranij. Kjer ni prostora, p*,, magaj si seveda, kakor moreš. —■ Postavi jo tako, da ni niti preblizu peči, niti preblizu okna, in tako, da gleda bolnik skoz okno. Kedar bolnik opravlja svojo potrebo ali se preoblači, ali pa kedar zračiš sobo, postavi k postelji zastor ali špansko steno. Kedar prihaja od peči prehuda vročina, ki je bolniku neprijetna, postavi zastor med peč in med posteljo. Zastor pripraviš lahko sam. Mizar ti naredi stojalo z jednim navpičnim in vrh navpičnega poprek pribitim drogom. Na poprečni drog pribij do tal segajočo zaveso.
niki in razni drugi znanstveniki današnjega časa, ničesar ne vejo o postavah delavstva pred 2000 leti.
Brez znanja gospodarske podlage, se življenje Kristusa ne da popolnoma razumeti, kakor tudi njegovega učenja dobro ne tolmačiti. Resnica prihaja do popolnega spoznanja, da gospodarsko stanje in njega delavstvo, ki so glavni faktorji, na katere se obstoječa civilizacija, naslanja,- tudi takrat čutili velikanski politični in verski preobrat, ter delo velikih mož za gospodarsko osvoboditev kot osebno prostost.
Ver oj etno je, da je bil Krist član delavske organizacije. Ob istem času so bili delavci (izvzeti so sužnji), popplnoma organizirani, in to se je v zgodovini prezrlo za več stoleti, ker so zgodovinarji isto pisali le za kapitaliste. Delavstvo tistega časa je bilo prezirano še bolj kot dandanes; lastovali niso ničesar; masa je bila nevešča in brez vsake politične pravice. Na delavstvo se je gledalo kot na nečloveška bitja, bilo je zaničevano od ljudi, ki so živeli od dela njega rok in znoja. Zgodovinarji tedanjega časa so delavstvo le malo tu ali tam omenjali in še to, kadar vprašanja popolnoma niso mogli prezreti, da si ne pokvarijo svoje spise. Imenovalo se jih je torej le, kot verske in dobrodelne organizacije. Poznejši zgodovinarji, ko so nabirali snov za zgodovino ter se pri tem raziskovanju 0-pirali na spise starih pisateljev, se jim ni posrečilo ničesar najti o prvotnih organizacijah delavstva, kar je jasen dokaz preganjanja, zaničevanju in preziranju istih. — Še le novejšim starinoslovcem, ki so nabrali razne podatke ter razkrili veliko temne zgodovine, se posrečilo sestaviti moderno zgodovino. Na tisoče kamnov, miz, stolov, spomenikov in drugih neprecenljivih dokazov v raznih starodavnih mestih so jih ohranili pogina, katera brezdvoma pričajo o organiziranem delavstvu starega Rima, Grške, Sirije in drugod po svetu; kjer se je nahajalo delavstvo — tam so bile tudi organizacije.
Dolgo se je te organizacije po krivici smatralo za verske skupine, radi njih verskih form. 'V onih dnevih je bila vsaka skupina ko-likortoliko po svoje tudi religiozna. Vsaka država, vsaka družina je vsaka družbi vsaka industrija je imela svojega boga in svoje verske obligacije; toda to so bi kakor dokazano prave delavske unije, organizirane v pomoč
delodajalci. Ob enem in istem času se prilizuje delavcem in ščuje delodajalce napram delavcem.
L gibanje je vse to o Kristusu in gotovo kolikortoliko resnice. Da je Kristus delal za organizacijo proletarcev pa ni nobeno ugibanja. Hodimo po potih velikega Človeka, če hočemo ljudi, delavce, organizirati.
TOLSTOJ
IN ŽENSKO SANJE.
VPRA-
1 mrli Tolstoj je nekdaj zapisal vrsto razmSšljevanj “Resnica o ženah . ¿lačno se z besedami: "Kakor je pisano v živetem pis-mu —- možu in ženi je dan zakon, možu zakon dela, peni zakon roditi otroke”.
V tem uvodnem gesiu je tudi obseženo vse bistvo Tolstojevih razmišljevanj. — Jasnopoljanski prerok se postavlja v teh razini šljevanjih naravnost proti izo brazbi žene. Priznava ženo edinole kot mater.
O teorijah Tolstojevih je znano, da ni vpošteval sedanjih raz mer. Gradil je ne glede na to, kako zdaj živimo in kako je mogoče živeti. 0 ženi srednjih stanov je trdil, da se odreka svojih, od narave ji določenih dolžnosti edino zaradi tega, da ostane lepa, da se more izobraževati in hoditi v družbo, z eno besedo da more živeti ono udobno, prijetno kultur, no življenje, kateremu je bil Tolstoj tajen zapriseženi nasprotnik.
Proti pridobitnemu delovanju žen Tolstoj direktno ni bil. Dopuščal ga pa je samo pri takih ženah, ki nimajo otrok, torej pri tistih, ki se niso omožile ali ki so vdovele. In celo k temu pristavlja.- ‘‘Tudi celo tu je treba obžalovati, da tako dragoceno orodje, kakor je žena, pride ob možnost, da bi izpolnjevala svoj veliki, samo ženi lastni poklic. Vsaka žena, ki je preskrbela svoje potomstvo, če ima še k temu dovolj moči, se trudi, da pomaga možu pri njegovem delu. Pomoč žene pri tem delu je zelo dragocena; toda gledati mlado ženo, ki se peča z moškim delom, bo vedno žalostno.”
Tolstoj je obdolževal žene srednjih in siromaških slojev. Te žene se ne odrekajo večkratnemu materinstvu zaradi tega, da si prihranijo delo, bolečine, neprijetnosti. Da si ohranijo svojo lepoto, na to prav gotovo ne mislijo. — Vzrok temu je drug in leži tako globoko, da ni v ženini moči, da ga odstrani.
So to splošne socijalne razmere.
AVSTfUHMERIKÄNSy-UNIJA,
m
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
PAŠNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A Kaiser Franz Jc sef I 15. junija 912. Deviška (prva) vožnja iz New Yorka.
Alice
020. marca 1912
Oceania
Laura
3-
10
apriA
aprila
1912
1912

Železniške cenena teh ozemliah so nai™.«:. ■ • najbližja Vašega doma. Dobra in m !J ln lmenOTaQ* pristanišča SLOVENSKEM JEZIKU	Priljudna postrežba; občuje se v
Phelp’s Bros. & Co.,
Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Dandanes nikakor ne more mož in obrambo^delavstva, v zaslombo j srednjih in siromašnih slojev, da
Noye pomladne in poletne.
modne obleke za može in
dečke.
Najboljše blago dobite za naj nižjo ceno, če kupite pri
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogal Elus Island Avene in ISta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši srfdo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
KRIST IN ORGANIZIRANO DELAVSTVO.
Kako bi bilo Kristovo stališče na-pram današnjem organiziranemu delavstvu?
(Ugibanja.)
Dobro je pomisliti, da ko bi bil danes Kristus med nami, bi opravljal ista dela na isti način, kot jib je svoječasno? Takrat je proklel izkoriščevanje in bi ga gotovo tudi danes ne blagoslavljal, kakor delajo to koritaši v njegovem i-menu; takrat se je družil s proletarci, pa bi jih gotovo tudi danes ne preziral.
če bi bile že takrat unije, na podlagi istih principov kot jib i-majo unije danes, smo gotovi, da bi jih ne le odobraval ampak blagoslavljal.
Jako redko je bilo število učencev za časa Krista, ki bi bili razumeli gospodarstveno stanje. Učili so se le religiozne stvari, kar jim je bilo od njih vladarjev zaukazano, kar posnemamo iz raznih spisov in biblije same, da se niso bavili? s političnimi in gospodarskimi vprašanji delavca. Še duhov-
nje članov in v izboljšanje njih gospodarskih odnošajev. Nektere izmed njih so postale bogate in močne, ter sčasoma se pretvorile popolno politične organizacije in se postavile na čelo ostalim proti izkoriščevalcem delavstva, tako da se jib je vladajoča kapitalistična stranka pričela bati ter jih skušala ugonobiti.
Jožef, mož Marije je bil mizar ali tesar, ti so pa bili organizirani. In brezdvomno je bil Jožef član tesarske-delavske unije. Krist je rasel in se razvil v krepkega mladeniča na tesarjevem domu — v njega delavnici, in tako se je mladi židovski fant priučil industri-jelnega rokodelstva, kar je tudi dokazano, da je Krist delal v svojega očeta delavnici. Neumno bi bilo trditi in celo misliti, da je Krist takoj v svoji mladosti odtegnil se navadnemu življenju proletarca ter se odtujil šegam in navadam tedanjega časa ter brez dela lenaril, kakor delajo to da našnji lenuhi. Tudi za skaba ga ne smemo prištevati. Po razmerah, kakoršnje so takrat obstojale, mo ramo, če hočemo biti logični, uvrstiti ga v mizarsko organizacijo. Njegovi principi za združenje in bratstvo, ter enakopravnost, ljubezen in naklonjenost, vse te čednosti je Krist že takrat pridigo-val svojim sodelavcem. To so bili toraj principi delavskih organizacij takrat, in vseh teh čednosti so se priučili delavci od Krista v svojih unijah, in so jim služile za geslo.
Moderna duhovščina danes povprečno želi pomagati revnim delavcem; a sama noče hiti eden njih, živeti in trpeti z njimi vred. Se noče potegniti za njih krivice pri delodajalcu in postavodajni komisiji ter priporočati med njimi principe, kot je to delal Krist.
Hinavska duhovščina — vseh ver brez izjeme — dandanes igra izdajalsko politiko med delavci in
bi dostojno preživljal ženo in dvanajst otrok, katero število je bilo v davnih časih v družini morda povprečno. Toda morda ne zaradi tega, da bi malo ali manj delal, nego mož v prejšnjih časih, tem več zaradi tega, ker so se življen ski pogoji v zadnjih časih zelo poslabšali.
Tolstojeva teorija je torej morda rešilna samo za širno daljno Rusijo, kjer je še vedno veliko neobdelane grude, ki le čaka na delavne roke, da bi jih preživila Pri nas so pa razmere prisilile ženo do pridobitnega dela, ona mora večkrat pridobivati celo v času, ko bi'ne smela. Nč dela tega morda za zabavo, temveč vsled potrebe.
V svojih leposlovnih delih je Tolstoj zavzemal enako stališče. Najjasnejše je povedal svoje na ziranje o ženskem vprašanju 1 “Ani Karenini”.
Sploh je iz vsega literarnega delovanja Tolstega razvidno, da je visoko cenil, da recimo, direktno precenjeval materinstvo pri ženi. Smatral je materinstvo za veliko muko in bedo ter se v tem tupatam oddaljeval od ženskega naziranja, kajti vsaka normalna, prava žena priča, da je nosečnost, porod, dojenje, vzgoja otroka niso bremena, temveč radost in sreča. Dokler časa žena rodi in doji, je srečna in zadovoljna; fizične muke pri tem'jasnem duševnem stanju ničesar ne izpre-mene. To je ravno normalno življenje žensko, kakor ga hoče narava.
Če žene danes tako ne žive, da ne morejo tako živeti, tega niso krive niti one, niti katerikoli dru-gi posameznik. Svetovni red bi se moral izpremeniti v svojih temeljih, da bi bilo drugače in da bi se naziranje Tolstega uresničilo.
H
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER j MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajt
mi te bodemo zadovoljili.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva m iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe
prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma itd __ Iz'
tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
5241 Butler Str., Pittsfcnr?, Pa.
Bell Phone 7-R Pisk.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New York City
Za zunanje oglase ni odgovor no uredništvo ne upravništvo.
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio uri zjutraj-
S. S. France nov dvovijak)	S. s< Ija p;.oyence
S. S. La Lorraiae	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., Ne* York.	MAURICE YV. KOZMINSKl
glivai zastopnik za zapaiu, 139 N. Dearborn St. Chicago, lil!.


V;	”T' , n *
Ö
DOPISI.
Franklin, Kans. Somišljenik urednik: —
Prvo kar hočem omeniti je to, da se rojaki ogibljejo Kansas države, ker se dela jako slabo. Upamo namreč, da premogokopi kmalu vstavijo svoje delo po vsem Kansas. Pa tudi tisti, ki so še vedno prijatelji ječmenovca in Noetove pijače, naj ostane kjer je; ta postava je menda zato, ker je v Kansas državi obilo soeij alisto v. Ni dolgo temu, kar sta se srečala dva mi znana socijalista. Pogovor sta napeljala na volitev preziden-ta. Eden od nju je rekel, da bo volil socijalista, drugi pa se republicana, “ker se boljše dela”.
Žalostno za ljudi, ki ne vedo, kako ga republika žuli.
V starih časih so ljudje molili zlata teleta; danes pa ljudje molijo kos mesa in lesene svetnike. Delavec pa pravi: Volil bom republikanca, “ker se boljše dela!” O ti vboga para. No, dela se, pa kako, je drugo vprašanje. Po 3—4 dni v tednu, in to se imenuje “dobro dela”.
Delavec mora pomisliti, kateri črevelj ga žuli; koliko časa vlada v Ameriki že kriza in koliko tisoč delavskih familij strada kruha: to mora danes delavec pomisliti. Vem za kraje, kjer se dela vsak dan, posebno v neunijskih jamah in tovarnah, zaslužek je pa tako slab, da se z najboljšim plačilom ne more nobena družina pošteno preživeti. To dela vse delavska nezavest, nevošljivost, suženjska narava, ki tlači še danes ro-botarje . . .
Naj bi moj opomin tudi kaj zalegel med rojaki; ne bi rad z bobnom zajce klical. To ni tudi noben tak človek pisal, ki mu delo smrdi in ki misli, da bo v socialistični dobi za delavca vse zastonj. Ne, pač je pa to napisal človek, ki mu je mar delavec, njegovo stanje in trpljenje, ker gotovo je resnica:
Če bi delavci rabili male več svoje glave, jim ne bi treba rabiti toliko svojih rok.
Iskrem pozdrav svobodomiselnim srcam!	S. Urell.
Taylor Springs, 111., Cenj. ured. Gl. Sv.: —
Tudi jaz .kot članica S. S. P. Zveze, se hočem malo oglasiti in malo omeniti, kako se imamo Slovenci v tukajšnji naselbini.
Slovencev nas tu ni mnogo, približno kacih 30 vseh skupaj in i-mamo tudi svoje podporno društvo, priklopljeno k S. S. P. Z. 17. feb. je imelo veselico, ki je nad vse dobro vspela. Posetilo je veselico tudi društvo iz Witt, 111., za-kar se jim na tem mestu v imenu društva toplo zahvalujem. Le če Slovenci v slogi žive, je mogoč kak napredek. Tako se bi morali Slovenci po 'vseh naselbinah obnašati, pa bi hitro prišli do svojih ciljev.
Bratje iz Witt so nato imeli 20. feb. svojo veselico, na katero smo se mi iz Taylor v obilem številu odzvali in tudi drugi Slovenci iz naše naselbine. Na veselici om. društva smo se dobro zabavali. — Pevske točke so bile izborne in vsa čast witškim rojakom!
Ko smo se drugo jutro vračali iz prijazne naselbine veseli proti domu, je zapadel v noči sneg 3—4 čevlje visoko. Veter je bil pa takšen, da je hotelo človeka kar preobrniti. Sklenili smo, da se podamo po železniškem tiru proti domu, ker bo manj snega in bolj ravna pot. Kacih 10 minut od postaje nas je došel vlak in zadel mene s tako močjo, da sem ležala eno uro popolnoma nezavestna pri progi.
Nesreča res nikjer ne počiva. Rojakinje, varujte se hoditi po “treki”, kjer je že toliko slovenskih žen dohitela grozna smrt! — Pa še nekaj druzega bi tu rada omenila. Vsaka Slovenka bi morala biti članica Zveze ali kake slov. jednote. Pri svoji bolezni sem imela stražo in zagotovljeno društveno podporo. Kako vse drugače kot tiste, ki niso v nobenem društvu in lepa hvala za vso postrežbo, ki sem je bila deležna od drnštvenic.
Vsak naj bo v kakem podpornem društvu: mož in žena.
Pozdrav naprednim rojakinjam po svobodni Ameriki!
Alozija Deželak, čl. dr. št. 72 S. S. P. Z.
Oregon City, Oreg. Cenj. ured. Gl. Sv.: —
Delavske razmere so v Oregon City tako slabe, da slabše ne morejo biti. Delavci (Slovenci), kar trumoma zapuščajo mesto ter ha j d s trebuhom za kruhom in ravnotako bomo morali napraviti ostali, pa kam?? V resnici, žal mi je, da sem toliko let zapravil v tej prokleti pasji žalosti. In ljudje, kakšni “ljudje” žive med nami ! Sam prepir in baharija jih je. Kdor se rad baha in povzdiguje, lahko živi med to družbo. Tako imamo nekega klerikalca, (podoben ured. Cl. Am. op. pisca), ki stresa take oslarije, da človek u-mira v njegovi navzočnosti. Poslušat take ljudi je že nadpekel!
Vremo imamo lepo. O kakem “združenju” — ‘šerap’.
Koncem svojega dopisa se prav lepo zahvalujem gg. Math Justin in H. P. Brightbill, ker sta mi tako prijateljsko pomagala v dosego drugega državljanskega papirja. Mr. Justina sploh priporočam Slovencem, kadar iščejo državljanskega papirja, ker je on v tem veščak.' Biti državljan je edina naša pomoč v tej deželi.
Peter Kurnick.
Kokomo, Ind. Somišljenik urednik: —
Dolgo časa ni bilo glasu iz naše male naselbine v Gl. Sv., kateri list je v Kokomo najbolj cenjen.
Kar se dela tiče, se dela z vso paro in tudi zaslužimo še precej dobro, čez $3.00 na osemuro delo. Kar se tiče tukajšnjih Slovencev, jih spada polovico pod črno zastavo Rima še, vbogi ljudje!
Slovenci pač potrebujejo lista kot je Gl. Sv., ki prinaša zbrano in v resnici izobraževalno čtivo in pri tem tudi jako zanimive članke; Se bom potrudil, da pridobim kakega novega naročnika, samo ta črnih ne pozabiti! Jos. Jansha.
East Helena, Mont. Uredništvo Gl. Sv.: —
V tej naselbini nas je precej Slovencev. Zaposleni smo v tukajšnji rudotopilnici in dela se še precej dobro. Rojakom pa vendar ne svetujem sem za delom hoditi, ker je tu še mnogo ljudi brez dela in kdor dela se pridno istega drži.
Na društvenem polju dobra napredujemo in imamo različna podporna društva kot: Dr. sv. Ciril in Metod št. 45 K. S. K. J.; dr. Jutrajna Zvezda N. H. Z.; dr. sv. Alojzij št. 43 J. K. J., in dr. Slovenski Lovec S. N. P. Jednote, katerega član sem tudi sam.
Pa tudi naše vrle Slovenke ne zaostajajo na tem polju narodne prosvete. Imajo dr. Narodne Slo venke št. 75 S. S. P. Zveze. Proti tem so pa seveda rovale neke ženice in vstanovile svoje lastno društvo sv. Ana in je priklopile k sv. Barbari v Forest City, Pa. Nastopila je proti luči — tema!
Pa še nekaj!
Imeli smo v naši naselbini — misijon. Pravi rimski misijon, ki je trajal 10 dni. Tukajšnji ko-štruni so imeli priliko kupiti si za drag denar nebesa. Čepeli so nekateri cel božji dan v cerkvi in poslušali učene (?) pridige golju fov “kako se v nebesa pride”.
Nadalje je naš gospod fajmo-šter pričel groziti svobodnim ljudem in jim pričel zapovedovati, kaj imago za delati in kako se ob našati. Ni to na j večja ošabnost in nesramnost?! Tako je dobilo dr. Slovenski Lovec strahovito divjačino v obliki pisma tega ‘božjega namestnika”, ki se glasi prilično takole: Vsak mora opraviti velikonočno spoved in prejeti obhajilo. Kdor tega ne stori, je izobčen iz cerkve in če pridejo tisti “nesrečniki” v cerkev, da jih njihova zvišenost ven pomeče?! Nadalje, če bo kateri društvenik (dr. Slov. Lovca) umrl, ga ne bo katoliško pokopal, ker ni katolik, kdor se ne drži strogo po zapovedih cerkve.
Tukaj vidijo naši rojaki, kako jih hočejo popovi v 20. stoletju zasužniti v svobodni deželi! Slovenci! ne dajte se črnuhom v roke; tiranstvo, ki so ga vganjali nad Vami v stari domovini, jim je tu v svobodni Ameriki odklenkalo. V strahu so vas zredili in učili in držali v stari domovini agentje Vatikana; suženjski plašč Vam i v novi domovini natekujejo. — Vaša lastna krivda je, če Vam ga nataknejo!
R. J. Naročnik Gl. Sv.
Taylor, Wash. Cenjeno uredništvo Gl. Sv.: —
Taylor bode oblagodarjen s cerkvijo, toda ne s slovensko in tudi ne postavljeno iz žuljev slovenskih rok. To se mi zdi nekaj tako važnega, da Vam moram poročati.
Pred kratkem so si tukaj kar zmislili, da morajo imeti cerkev in hajd na beračijo. Dobili so e-nega Italjana in enega Poljaka, da je šel vsak okoli svojega naroda, pri Slovencih se jim je pa ponesrečilo. Lahko trdim, da jim ni niti eden Slovenec dal svojega i-mena. In kaj takega se ne pripeti v vsaki naselbini. Slovenci so kaj radi z jezikom prostomisleci in socialisti ,kadar pa pride do dejanj, takrat so pa njihovi glasovi in žepi za cerkev. Splošno to se veda ne velja. Taylorcani smo pa stem pokazali, da nismo samo v besedi ampak tudi v dejanju naprednjaki.
Ne delamo nič kaj prav redno, vendar se pa še ne smemo pritoževati, če pomislimo, da je po drugih krajih še slabše. Pa še nekaj, gospod urednik.
Odkar čitam slovenske časopise, napredne seveda, še nisem o-pazil toliko sloge med njimi, kot že sedaj nekaj časa sem. Pa jih moram že imenovati, če ne, bi morda urednik “Cl. Amerike” a-li celo “Glas Naroda” mislil, da menim ta lista. V mislih pa i-mam delavske liste kot: “Glas Svobode”, “Proletarec” in kolikor pride v poštev “Glasilo”. Želeti je, da se posebno prva dva, še bolj zbližata, skupno podpirata, in s tako vnemo kot sedaj, v pro-bujo slov. proletariata delujeta.
Z iskrenim pozdravom ostajam Frhplaninčan.
mi je priskočil na pomoč rojak Anton Dimeč in sva pričela nabirati za revno družino. Po 50c so darovali: A. Ragaenik, J. Sturma, A. Dimeč, F. Zimerman, R. Rački, J. Hartel; po 40c: J. Ragačnik; po 20c: A. Jurčič, M. Molek, J. Wivino, M. Molek, J. Saballi, J. Zoznikar, J. Dvošack, M. Pretnar,
F.	Kern, J. Boggo, Ed. Gaffury, A. Bernaritini, J. Winižnik, Fr. Jaklič, H. Gaunerr, J. Rak. M. Simonič, J. Deželek, P. Rankar, J. Sesterni, Neža Sesterni, E. Lus-chnig, Lizi Dimeč, J. Korunka in
G.	Fremgen. Hvala vsem dobrim slov. srcam!
Je res za pomisliti, kako živi človek z 3 otroci in ženo, če je bolan in reven? No, kapitalisti že gledajo, da nima delavec v bolezni centa v žepu!
Bliža se 1. april, ki prinese s seboj gotovo premogarski štrajk, če ne bodo baroni, ki delajo z nami milijone dobička, privolili v delavske zahteve. Čudno vprašanje res, zakaj eni živijo v vsej požrešnosti, drugi pa lakote umirajo ? — Rockefeller, Morgan, Carnegie — milijarderji, in vendar se niso znojili v rudotopilnicah, in tudi če bi se: delati bi morali stotisoč let redno, če bi hoteli prislužiti si pošteno milijone, ki jih imajo! — Seveda, kar mi pridelamo, drugi pokradejo, zato tudi delavci druzega nimamo kot prazne roke. Toda delavec vstaja, vstaja! in tudi slovenski ne zaostaja in bo oddal od sedaj naprej svoj glas za socijaliste, rdeče može!
Pozdrav naročnikom Gl. Sv.!
Frank Zimerman.
Chicago, 111.
Ured. Gl. Sv. : —-
East Helena, Mont. Cenjeno uredništvo: —
Tukaj so večinoma Slovenci in drugi Slovani; z delom gre bolj srednje v tukajšni rudotopilnici.
Koncem svečana in v začetku sušca je prišel en črnosuknež imenom agent misijona, ki je prodajal tikete za “v nebesa”! Imel je misijon deset dni; vse zveste ovce in koštruni so hodile v cerkev vsako jutro k maši in spovedi potem pa k “svetem” obhajilu. Zvečer je pa razlagov “pot”, kako se v nebesa pride. Blizu 250 vstopnic je prodal za nebesa, ker še dosti Slovencev in Slovanov spi v trdnem spanju v prosvitljevem XX. stoletju v svobodni deželi. Še dosti bo Missouri in Yellowstone reke izteklo v ocean preden se bo narod prebudil iz spanja nevednosti. Prav obžalujem naš slovenski narod v svobodni deželi, ker še tako trdno spi! Tukaj je več ko polovico Slovanov, pa med njimi malo svobodnomiselnih rojakov in rojakinj.
V naši naselbini imamo šest različnih društev, ki pripadajo k različnim jednotam in zvezam. Tri društva so v napredno narodna, in tri pod rimsko katoliško kontrolo. Tukajšnje svobodomiselne žene in dekleta smo vstanovile društvo Narodne Slovenke, št. 75, ki pripada pod krilo Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ter obstoji že več ko leto dni; in lepo napreduje. Bogomolke so pa začele nasprotovati, ter vstanovile društvo Ane svete, pod rimsko katoliško bandero, in zmele vse smeti, staro ali mlado, samo da rado moli ! Nebeški agent se bi rad na stroške delavca preživljal, da bi mu znoj ne tekel, kakor delavcu v rudotopilnici.
Pozdravljam svovodomiselme rojake in rojakinje širom Amerike!
• Svobodomiselna dekle.
Taylor Springs, 111. Somišljenik urednik: —
Taylor Springs je še mlado mesto. Pred kakimi 4 leti so tu odprli nov premogov rov in se je precej Slovencev takrat sem preselilo. Ko so pa operatorji 1. 1911. zgradili novo rudotopilnico, se je število Slovencev pomnožilo. Pred letom so tuk. Slovenci vstanovili dr. in ga priklopili kot št. 72 k S. S. P. Z. Sicer sem šele mlad naseljenec tu, vendar sprevidim, da složnost med tukajšnjimi Slovenci ni samo na jeziku. In to me veseli. Pred časom sem čital dopis Math Gaishek iz Nokomis 111., o rodbinski tragediji Franka Goršek, kateri rojak se je ponesrečil pred kakimi 5 meseci in so mu sedaj že v četrto nogo odžagali. Čudo, da sploh še živi! Odločil sem se nabrati malo pomoči za nesrečnega rojaka, in ker sem tu še nepoznan,
Lep boj se bije med farani župnije sv. Štefana v Chicagi. Župniku delajo njegovi “dobri” katoličani obilo preglavice — izstopajo mu namreč iz edino zveličavne mater cerkve, in gotovo je to najhujši udarec za faro. Vsega tega je kriv, po g. župnika mnenju Glas Svobode in Proletarec! (Nas bi prav veselilo, če bi to bilo res! o p.ured.) Sedaj g. župnik “očitajo nekemu odstopivšemu faranu,” da je izžemal ljudi, ko je celi dve leti hodil s tisto nesrečno “bak-so” po cerkvi in kral ljudem iz revnih žepov denar.” In potem g. župnik še milostno pristavljajo, če se niso “nabiralcu” nič smilili ljudje? (!) Torej g. župnik sami priznavajo, da je felitanje v cerkvi z “Šparovcem” izžemanje ljudi ! (Kdor to ne verjame, naj čita Glasilo fare sv. Štefana, marcova izdaja, 2. stran spodaj, op. pisca.)
In potem g. župnik na dolgo filozofirajo in odgovarjajo na stvarno pismo nekega bivšega farana in to s tako preciznostjo, da jim ne bi sam Darwin, Haeckel, Kant in Nietsche prišel do konca. V om. farnem glasilu se tudi čita, da so danes duhovniki in škofje vsi samo Juda Iškarjoti — samo za denar. (Na prvi strani, op. pisca.)
Gospodu uredniku glasila sv. Štefana je čestitati, da je pričel posnemati pisavo Glas Svobode in Proletarca! Le tako naprej — in backi morda spregledajo!
Vesekdo.
ŠESTKVO RTOV LIKERJAS 1.00
likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum,bourbon, slivovko, konjak itd.?
PRIHRANI SI TRGOVČEV DOBIČEK.
Mi ti pokažemo kako. Smo vešči distiliranja in vemo, kako se dela domači liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš ‘ZANOL”. V dveh minutah je delo z “ZANOL-”OM narejeno. Likerji, narejeni z “ZANOL-’ OM so čisti in finega okusa. Dobil zlato kolajno na Columbian razstavi. Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Food Laws” U. S. Serijalna št. 22115-A
SKUŠAJ KVORT WHISKEY - PROSTO.
Naročite kvort whiskey na naše stroške, in če ni v vaše povoljstvo, se vam denar vrne.
ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00
in stem vse pristojbine plačane. Dvanajst polnih kvortov $t.50, 24 kvortov $3.80. PROSTO — naSa knjižica "Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober liker doma”, se pošlje prosto vsakomur, ki nam poSlje svoj naslov.
UNIVERSAL IMPORT CO.
4186 Universal Bldg.. Cincinnati, O.
paytone^Iect
your
m&nniiuuiA
Če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu iu potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. iu 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER «S CO., 215 Pearl St., New York, N.Y.
?-»	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (23c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim, društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobšči«.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
d. F. HALLER
GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači inimportirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošiljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Wldetič & Co.
1622 Arapa hce St, Denver.Colo-
Dobra Unijska Gostilna,
mnelin gorak prigri- Jnr C Of-otni; zek. : Pod vodstvom Jua' JtaoHljl
2005 Blue Island Ave.
velik* Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Pisce.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mu ii mMn ulite.
Irgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBa-nk.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vaak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bolidmo”
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni Milini Blue Island Av. in zap. 18. nl.
CUNARD ČRTI
VST A NOV I—JENA 1840.
Ogrsko-ameriška postrežba
Iz New Yorka v Reko via Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Noti moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo:
SAXONIA - -	14.2 70 tonov
IVERNIA - -	14.210 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
PO STARI IN ZANESLJIVI
G. VOKOUN
1411W- 18th St.. Chicago.
V moji trgovini se do be prve vrste cigare, dobre svalcice in raznoličen tabak iz vseh dežela,
Slovenci, oglašajte se pri menil
Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip.
“Mm Cl" Saloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem -za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
NAJEMNIK & VANA,
IZDELOVALOA
sodovice mineralne rode in drugih neopojnih pijao,
82—84 Fisk St. Tal. Oanal 1405
C
RAZNO IN DRUGO f
Kranjsko.
Življenje si je hotel končati iz
neznanega vzroka 361etni bajtar Martin Kurent iz Studenčic pri Medvodah. 19. z. m. si je s koso prerezal vrat, zlezel potem na smreko in skočil 25 metrov globoko. Smrtno nevarno ranjenega so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
Požar. Na Janževem brdu pri Postojni je izbruhnil pri posestniku Gašparju Bobku ogenj, in uničil strešje z zalogo sena in slame. Škode je za 2500 kron, zavarovalnina krije 1480 kron.
Kranjski cestni zakon, zaradi katerega so bile v deželnem zboru ostre debate, je dobil cesarsko sankcijo.
Samomor. — Iz Sv. Vida nad Ljubljano poročajo: Dne 6. t. m. se je v Golem Brdu pri Medvodah obesil posestnik Janez Cvek. Vzrok samomora je baje poroka sestre.
Umrl je v Zatični Andrej Pajk, star 78 let, zadnji sin znanega ruskega vojaka Pajka.
Državna policija v Ljubljani. Vlada je že dolgo želela podržaviti ljubljansko mestno policijo ali — denarja ni bilo, razun tega je pa ljubljanska policija “mestna” že dolgo samo po imenu, ker njen šef Lauter je ubogal takointalco samo Schwarza, ker je za trdno pričakoval, da postane še ravnatelj državne policije, ko se ta u-stanovi v Ljubljani. Zato se je Lauter tudi vedno prilizoval kle-riKalcem in nastopal proti naprednjakom, ker je dobro vedel, da se klerikalcem ne sme zameriti, ako hoče kdaj postati ravnatelj državne policije. No, sedaj je pa vlada že preložila deželnemu zboru kranjskemu zakonski načrt o podržavljenju ljubljanske policije, ker "je rešila tudi, da denarno vprašanje na kaj enostavno način: plačuje naj državno policijo občina in sicer naj žrtvuje v ta namen, nič več in nič manj —
130.000	kron na leto! Klerikalci bodo, seveda, tudi temu pritrdili, ker škodovati Ljubljani, to je njihovo najveeje veselje, oni so najsrečnejši, kadar morejo zvaliti na hrbte ljubljanskih davkoplačevalcev kako novo breme. Proti podržavljenju ljubljanske policije ne bo imel gotovo nihče ničesar, ker mestna je ljubljanska policija tako in tako tudi sedaj samo po i-menu, v resnici je pa popolnoma pod Schwarzovo komando, ali a-ko hoče imeti država v Ljubljani policijo v svojih rokah, naj jo o-na tudi plača.
Velikanska številka. En milj on
850.000	K znaša letošnji priman-kljaj kranjske dežele. Tako velikanskega primanjkljaja kranjska dežela že dolgo ni imela. L. 1910, je znašal primanjkljal 631.000 kron, sedaj je poskočil že na 1,-
850.000	kron. Vsakemu treznemu človeku se morajo zježiti lasje, ko čita te številke, le klerikalcem se zdi to malenkost in še zagovarjajo svoje velikanske deficite. Človek se nehote pri tej priliki vpraša, kam gredo na Kranjskem deželni milijoni, ko ni videti od njih nikakih vspehov. Kranjski deželni zbor ne žrtvuje skoro nič za kulturne namene, deželni uslužbenci učitelji stradajo kakor psi na cesti, dežela na gospodarskem polju vedno bolj nazaduje in vrh tega še tako strašni primanjkljaj. Te številke govore jasno in ni treba k njim nobenega komentarja. Škandalozno gospodarstvo klerikalne večine v kranjskem deželnem zboru tira že tako siromašno kranjsko deželo naravnost k ban« kerotu, ki je neizogiben, ako- se razmere nemudoma ne zboljšajo. Če so se klerikalcem ježili lasje pri številkah, mora biti finančni položaj kranjske dežele v resnici obupen.
Primorsko.
Kobarid — napreden. Pri občinskih volitvah v Kobaridu so zmagali naprednjaki. Kobarid o-stane, kar je bil — napreden.
Občinski svet v Trstu. V zadnji seji občinskega sveta je prišla na razpravo pogodba, po kateri naj mesto prevzame v lastno režijo tiste tramvajske proge, ki se bodo na novo zgradile. Socijalni demo-kratje so nasprotniki tej pogodbi, ki naj se sklene s tramvajsko družbo, in so začeli z obstrukcijo. Občinski svetnik Cerniutz je imel pet ur trajajoč obstrukcijski go-
vor. Seja je trajala do ^43. z ju traj.
Zaradi tretje zveze s Trstom je
sklenil deželni zbor:	“Ces. kr.
železniško ministrstvo se pozivlje, da v najkrajšem času vse potrebno ukrene za zgradbo železniške zveze Polzela-Kamniška železnica, Kranj-IŠkofja Loka-Žiri in dalje proti Trstu.”
Iz jeze, ker se, kljub večkrat nim trdnim sklepom, da ne bo več pil, zopet upijanil, je skočil v morje na Karlovem pomolu v Trstu 281etni delavec Franc Pečar. Obupanega grešnika so pravočasno rešili.
Obesil se je na Taboru pri Opčini 351etni posestnik Iv. Milic. — Samomor je izvršil Milic v blazni domišljiji, da ga preganjajo.
Truplo v vodnjaku. Pri Sv. Križu je imela vodo v vodnjaku posestnika Franceta Košuta že delj časa zopern okus. Naznanili so stvar orožnikom, ki so vodnjak dali preiskati. Pri tem so našli močno strohnelo truplo približno 26 letnega moža. V mrtvecu so dognali sina posestnika Alojzija Bizina. Pri sebi je imel nekaj denarja in nakita, iz česar sklepajo, da je Bizin sam iskal smrti v vodnjaku. Bizin je izvršil samomor začetkom januarja. Truplo je torej ležalo okolo petdeset dni v vodnjaku.
Podržavljenje laških srednjih šol v Trstu. Tržaški župan je dobil odlok od tržaškega namestnika, v katerem se javlja, da je naučno ministrstvo sklenilo podržavljenje laških srednjih šol v Trstu. Podržavila se bo najprvo mestna realka na Aquedottu. Lahi so zelo nasprotni podržavljenja laških srednjih šol, ker mislijo, da bi to utegnilo koristiti Slovencem, češ, da bo vlada prisiljena vpeljati na državnih laških srednjih šolah slovenske paralelne razrede, Razpust občinskega sveta v Pulju. Deželni odbor istrski je proti razpustu občinskega sveta v Pulju protestiral. Sklicuje se na občinski red, po katerem je vlada dolžna, se zaradi razpusta občinskih zastopov prej dogovoriti z deželnim odborom. Tudi občinski organi puljski se drže tega stališča. Vodja Benedetti se je postavil na stališče, da po občinskem redu v slučaju razpusta občinskega sveta funkeijonira še dalje ravnateljstvo mestne plinarne. Dva člana ravnateljstva in vodja Benedetti niso hoteli izročiti vladnemu komisarju poslov in se tudi niso uda-li, ko jim je vladni komisar grozil z orožniki. Opoldne,-ko so u-radniki zapustili plinarno, je vladni komisar zapečatil uradne prostore. Vladni komisar je moral pri neki banki najeti posojilo 5000 K, da je mogel izplačati v soboto mestnim delavcem plačo.
Povrnitev mrtvim proglašenega.
Po bitki pri Adru v Abesiniji, kjer so bili Lahi 1. 1896. tako silno tepeni, so pogrešali tudi nekega vojaka iz okolice Gardskega jezera in ga proglasili mrtvim. — Potem ko je preteklo že 10 let, se je vojakova “vdova” poročila; iz tega zakona so prišli trije otroci. Kar se zadnji mesec mrtvim proglašeni vojak, njen prvi mož nenadoma vrne v domovino in zve, da se je njegova žena že v drugič poročila. Vojaka so Abesinci pri Adui vjeli in prodali Turkom za sužnja. Turki so ga sedaj povodom italijanstvo-turške vojne odpeljali s seboj v Tripolu na bojišče, toda vojaku se je po hudem trudu in naporu konečno posrečilo pobegniti in priti v svojo domačo hišo. Kaj bo vojak sedaj naredil s svojo na novo poročeno ženo, o tem molči zgodovina.
Znani angleški publicist Scotus Viator je bil zadnji mesec v Dubrovniku, Dalmaciji, od vseh strank z velikanskim navdušenjem sprejet. Vse stranke so mu priredile slavnostni večer ,katerega se je udeležil tudi župan in poslanec dr. Čingrija. Na slavnostnem večeru so igrale vse tri v mestu se nahajajoče godbe. Meščani so mu prirejali velikanske ovacije in obsipali njegovo soprogo s cvetjem.
Klerikalci so povsod enaki! Iz vsake politične kretnje klerikalca se izcimi nazadnje zaušnica delavstvu in iz vsake njegove besede diha strupeno sovraštvo do delavskih zahtev. V koroškem deželnem zboru sedi tudi slovenski klerikalec Grafenauer, ki ga je bila nepoučena večina slovenskega prebivalstva poslala v boroveljskem okraju tudi v državni zbor. Ta možak v debati o občinski volilni
reformi ni vedel drugega povedati, kakor da delavstvo še ne nosi zadosti davkov. Če delavci zahtevajo volilno pravico, je dejal, morajo tudi več plačati! Večje nesramnosti in brezobraznosti si človek ne more misliti kakor je ta Grafenauerjeva izjava!
Knezoškofijsko reševanje kmetov. Pred nedavnim časom je kupil breslavski knezoškof dr. Kopp, ki ima tudi v Avstriji velika posestva, v Wilmsdorfu na Avstrijskem Sleskem devet kmetij, ki naj bi se spremenile v veliko lovišče. Kupčija se je bila sklenila že pred letom, ampak kmetje še zdaj niso dobili kupnine. Prejšnji lastniki sicer smejo obdelovati zemljišče, toda njih znoj ne rodi sadov, kajti knezoškofovi jeleni vse poteptajo. Klerikalci uganjajo z govori in parlamentarnimi predlogi reševanje kmečkega stanu, toda eden najimenitnejših klerikalnih veljakov da poteptati kmetovo zemljo in jo spreminjati v lovišča, samo da se lahko zabava s svojimi krščanskimi imenitniki.
Krvav pustni torek. V Aradu so se na pustni torek ponoči krva-A7o spopadli policaji in huzarji. — Huzarji so hrumeli v gostilni, policaji so jih pozvali, naj bodo mirni. Huzarji so se uprli in pričeli se je grozovit pretep. Huzarji so potegnili sablje, policaji revolverje. Huzarji so tri policaje težko ranili, slednjič je prišla vojaška straža in jih prijela.
Rudniška čakalnica — agitacijski lokal za mision. V trboveljski rudniški čakalnici je zadnjič o-znanil paznik Leve, da pridejo v Trbovlje misionarji pridigat pokoro. Rudniška čakalnica spremenjena v agitacijski lokal za mision — to je najnovejša reforma pri trboveljskem rudniku. Potem pa naj kdo reče, da ne skrbe rudniški gospodje za delavski blagor!
Klub samomorilcev. V Peterburgu so prišli na sled klubu samomorilcev, ki je štel par sto članov, med njimi veliko število ženskih. Klub je zboroval po zasebnih hišah. Določene dni so srečkali in kogar je zadela srečka, je moral izvršiti samomor. Kdor se je obotavljal, je zapadel krvavemu maščevanju. Klub je nameraval ustanoviti podružnice v Moskvi in Harkovu. Policija poizveduje z veliko vnemo po posamičnih članih kluba.
Pisemske brzojavke. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se s 1. aprilom za poskušnjo uvedejo pisemske brzojavke v notranjem avstrijskem brzojavnem prometu.
Pobožnih gospodov podlaga za post.
Temešvarski škof je priredil na pustno nedeljo večerjo in povabil nanjo vse veljačine v Temešvaru. Ogrski listi navajajo dolgo vrsto povabljencev in potem sporočajo jedilni listek nepresiljene, povsem prijetne pustne pojedine. Jedilni listek škofove pojedine se glasi:
Rjava juha.
Masleno testo, napolnjeno z mesom perotnine.
Fogaš z mozaičnimi okraski in mrzlo omako.
Jagnjetov hrbet in bedro, garnirano.
'Pustni krofi.
Gorak punč.
Pečenka pitanega prešička.
Zelena salata.
Mešano zeleno sočivje.
(Sladoled.
Pecivo.
Bonboni.
Sir, sa,dje, črni sir.
Vina:
Pankotajec, rdeči.
Magjaradec, beli.
Magjaradec, samotok.
Šampanjec.
Taka pojedina da seveda dobro podlago za post. Nekaj časa se pobožni gospodje potem že lahko vzdrže.
TISTI,
ki pošlje en cent znamko Cu-nard Steamship Co. Ltd., 21-24 State Street, New York; — ali Dearborn in Randolph St., Chicago; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., bo prejel krasno knjižieo, vsebujočo koristne informacije za potnike, kakor tudi lepe slike iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Avstrije splošno.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je -Vredna £10.00 VsaKemu bolnemu čloVeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po nišo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica_ svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri,slab jtm život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni kakor tudi bolezni v želodcu m vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zaravite. Na tisoče lju Ji je ozdrr- vilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite knjižico °drezek m	nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brez plačno ono
' to	IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
r’ CmL,>ISvEK & <t°'’ Aus\’708 Northvvestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicag« 111. tako" pošlite. Men6 Zamma Ponudba> s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaj prosim, da mi jo
Ime......
Pošta.
Država.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
»mmmmmmt#®##
TUJA SLABOST.
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoio vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti, lake osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeba. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh prebavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi li vedno rabiti v vseh slučajih slabega počutja, je veleznano:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseli neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
boleznih želodca in črevesja,
^¡iRICANjRiv.	!ab“‘
JI^	ponavljajočemu glavobolu,
¿558^314 n	.	revmatičnih napadih,
nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
JOaBPHTEINEB'B

REGISTERED
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. V lekarnah.
, JOS. TRINER
J 1333-1339 So. Ashland Ave.
QQ
Chicago, 111.
mm m mmmmmmmmmmmmm
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 105 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vsi Slovani se zbirajo v tem salona!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
unm exchange m
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischiin
0000000000000000000000 i LOUIS R01SELi
o	o
q	Slovensko-hrvaški	O
§	SALOON	1
O	O
O Vedno sveže pivo, Izvrstno O O žganje in pristno domača vina. 5 O	g
O	460 Grand ave.	g
q	KENOSHA, WIS.	O
O	Telefon 1199	2
o	2
0000000000000000000000
Zdravljenje v 5 dneh
VARICOCELE HYDROCELE
___r-___________BREZ N°ŽA
. O zdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structurl/^aUe^dra.' ^nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni ticocich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE -----------------
BOLEZNI
zguba nagona,bolez-
IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti!, slabost, -na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni im pljučne zdravim po moji naj novejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kaikor prišče, lucije, onemoglost itd. ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, pod ju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko
Clark St-
med Eandolph & Lake ***	1 V/ €» g %J
°lfLrt00d 8 !!i~J!raJ.f08ZVeČ9r' °b nede|lah od 8 zjutr. do 4 »ep.
DR. ZINS, 183 S
ntrwmmumwniiniBf
Angleška brez učitelia!
Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo je dobiti pri:
V, J. KUBELKA, 533 W, 145 51, NswM, H,
... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”

KES.
Guy de Maupassant. — Prevel Pastuškin.
Leonu Dierx.
Gospod Saval, ki ga v Mantes-u imenujejo “oče Saval”, baš vstaja. On joče. Žalosten jesenski dan je; listje odpada. Pada nalahko v dežju kakor drugi dež, bolj gost in bolj počasen. Gospod iSaval ni nič kaj vesel. Hodi od kamina do okna in od okna do kamina. 'So pač v življenju mračni dnevi. — ¡Zanj bodo sedaj samo mračni dnevi ; pomislite, da ima dvainšestdeset let! iSam je, stari dečko, in živega bitja ni pri njem. Kako žalostno je umreti tako, čisto sam, brez naklonjene ljubezni!
Premišljuje o svojem tako golem, tako praznem žitju. Spominja se iz svoje davne prošlosti, iz odbeglih otroških let hiše svojih starišev. 'Potem gimnazija, izpiti, pravne študije v Parizu. Nato o-četova bolezen njegova smrt.
Vrnil se je in stanoval z materjo. Oba, mladi človek in stara gospa, sta živela v miru in si nista želela ničesar več. Tudi ona je u-mrla. Kako je to življenje žalostno !
Ostal je sam. In zdaj, zdaj umrje pač skoro tudi on. Izgine — in konec. Gospoda Savala ne bo več na zemlji. Ta groza! Drugi bodo živeli, se ljubili, se smejali. Da, u-živali bodo in njega ne bo več, ne bo ga! To je pač čudno, da se morejo smejati, uživati, biti veseli v očigled te večne gotovosti smrti. Ko bi bila samo mogoča, ta smrt, bi se še lahko upalo; a ne, neizogibna je, tako neizogibna kakor noč za dnevom.
Ko bi njegovo življenje bilo vsaj izpolnjeno! Ko bi bil kaj napravil, ko bi bil imel dogodljajev, velikih zabav, uspehov, raznovrstnih zadoščenj. Toda ne; nič. Nič ni storil, nikoli nič, razen da je vstajal, jedel vedno ob isti uri in hodil spat. In tako je prilezel V dvainšestdeseto leto. Niti oženil se ni, kakor drugi ljudje. Zakaj " Da, zakaj se ni oženil ? Lahko bi se bil, zakaj imel je nekaj sreče. Da ni bilo priložnosti? Mogoče. A saj jih človek ustvari, priložnosti! Kaj bi — len je bil. Lenoba je bilo njegovo veliko zlo, njegov pogrešek, njegova napaka. Koliko ljudij zapravi življenje iz lenobe! Gotovim naravam se je tako težko dvigniti, se gibati, stopati, govoriti, proučevati vprašanja.
Niti ljubljen ni bil nikoli. Nikoli ni počivala ženska na njegovih prsih v popolnem razkošju ljubezni. On ni poznal prelestnega strahu pričakovanja, božanstvenega drgeta stisnjene ročice, ekstaze zmagujoče strasti.
Kolika nadzemeljska sreča mora zaliti srce, ko se ustnice srečajo prvikrat, ko spremeni objem četvorice rok dvoje medseboj zaverovanih bitij v eno samo. neskončno srečno bitje!
Gospod Saval je sedel, noge pri ognju, v delavniški obleki.
V resnici, njegovo življenje je bilo zapravljeno, popolnem zapravljeno. Vendar on je ljubil. — Ljubil je na tihem, v bolesti in lenobi, kakor je delal vse. Da, ljubil je svojo staro prijateljico, gospo Sandres, ženo svojega starega prijatelja Sandresa. Ah! Da jo je poznal kot dekle! A srečal jo je prepozno, bila je že poročena! Zares, njo bi bil vprašal! Kako jo je ljubil, neprestano, od prvega dne!
‘Spominjal se je. svojega razburjenja vsakrat, ko jo je zopet videl, svoje žalosti, ko jo je zapuščal, noči j, ko ni mogel zaspati, ker je mislil nanjo.
Zjutraj se je prebudil vedno nekoliko manj zaljubljen, kakor je zvečer zaspal. Zakaj ?
Sicer pa — kako krasna je bila in ljubka, svetlolasa, lepo počesana, polna smeha! ¡Sandres ni bil človek zanjo. Zdaj jih je imela o-seminpetdeset. Zdelo se je, da je srečna. Ah, ko bi ga ljubila nekoč, ko bi ga bila ljubila! In zakaj ga ne bi ljubila, njega, Savala, ko jo je on vendar tako ljubil, njo, gospo Sandres?
Ko bi bila vsaj kaj uganila ... Ali ni nič uganila, nič videla, nikoli nič razumela?
Kaj bi si mislila? Da je govoril, kaj bi mu bila odgovorila?
In Saval se je vpraševal tisoč drugih reči. Znova je živel svoje življenje in je skušal zbrati ne-broj podrobnostij.
Spominjal se je vseh dolgih večerov ekarteja pri Sandresu, ko
je bila njegova žena mlada in dražestna.
Spominjal se je besed, ki jih je govoril, izrazov, ki se jih je posluževala ona drugekrati, malih, tihih usmehov, ki so bili tako polni misli.
Spominjal se je njihovih pohodov v treh ob Seni, onih obedov' v travi ob nedeljah, kajti Sandres je bil uradnik pri podprefekturi. In hipoma se mu je povrnil spomin na ono popoldne, ki ga je preživel z njo v malem gozdiču ob reki.
Odrinili so bili že zjutraj in so nesli živež v zavojih s seboj. Bilo je živahnega pomladanskega dne, izmed onih dni, ki opajajo. Vse diši lepo, vse se vidi srečno. Ptiči prepevajo radostne j e in zamahi njihovih perutnic so hitreji. Obedovali so aa travi pod vrbami čisto blizu vode, ki jo je bilo soln-ce zlenilo. Vzduh je bil mehak, poln sočnih vonjav; srkali so ga radostno. Kako dobro je del ta dan!
Po obedu je Sandres zaspal na hrbtu. “Najboljši sen mojega življenja”, je rekel, ko se je vzbudil.
Gospa ¡Sandres je prijela Sava-lovo roko in odšla sta oba vzdolž reke.
Ona se je oslanjala nanj. 'Smejala se je in žgolela: “Jaz sem pijana, prijatelj, v resnici pijana.” Gledala ga je, njega, ki je trepetal od srca, ki je čutil, da bledi, ki se je bal, da bi njegove oči ne bile presmele, da bi drget njegove roke ne odkril njegove skrivnosti.
Napravila si je venec iz velikih rož in povodnih lilij in ga je vprašala: “Ali me ljubite tako?”
Ko ni odgovoril ničesar — kajti ničesar ni mogel najti v odgovor, prej bi padel na kolena — je prasnila v smeh, nezadovoljen smeh in mu je zabrusila v obraz: “Pojdi, živinče nerodno! Človek vsaj odgovori!”
Bilo mu je na jok in še ni mogel najti besede.
Vse to se mu je vrinilo sedaj, razločno kakor prvi dan! Zakaj mu je rekla tako: “Pojdi, živinče ! Človek odgovori vsaj ! ’1
In spominjal se je, kako nežno se je oslanjala nanj. Če sta šla pod nagnjenim drevesom, je začutil njeno uho na svojem licu in se je plašno umaknil od strahu, da bi ne smatrala ta dotikljaj za prostovoljen.
Ko je rekel: “Ali bi ne bil čas, da se vrneva?” mu je vrgla čuden pogled. Zares, pogledala ga je tako zvedavo. Tedaj ni pomislil in glej — sedaj se je spominjal!
—	Kakor se vam zdi, prijatelj. Če ste trudni, pa se vrniva! In on je odvrnil:
—	Ne, ker sem truden; a ¡Sandres se je morebiti že vzbudil. —-Skomignila jez rameni^ in je rekla :
—	Če se bojite, da se je moj mož vzbudil, potem je to nekaj drugega; vrniva se!
Na povratku je molčala in se ni več oslanjala na njegovo roko. Počemu?
Tega “počemu” si ni stavil še nikoli. Zdaj se mu je zdelo, da je opazil nekaj, česar ni razumel še nikoli.
Ali je? . . .
Gospod Saval je začutil rdečico in vstal je, vznemirjen kakor je bil, za trideset let mlajši, in je slišal, kako mu je rekla gospa Sandres: “Jaz vas ljubim!”
Ali je bilo mogoče? Dvom, ki mu je napolnil duš6, ga je mučil. Ali je bilo mogoče, da ni videl, da ni uganil?
Ah, če je bilo to res! Če je šel mimo sreče, ne da bi segel po nji!
Dejal si je: “Hočem vedeti! Jaz ne morem strpeti v tem dvomu. Hočem vedeti!”
In se je Slekel v naglici. Mislil je: “Jaz imam dvainšestdeset let, ona jih ima oseminpetdeset; pač jo lahko vprašam po tem.”
In šel je.
¡Sandresova ulica je stala na drugi strani ceste, skorajda nasproti njegovi. Vstopil je. Mala služkinja je prišla odpirat na glas zvonca.
Bila je presenečena, ga videti tako zgodaj:
—	Že tu, gospod Saval? Ali se je kaj zgodilo?
Saval je odvrnil:
—	Ne, dete. A pojdi in povej gospe, da hi rad takoj govoril ž njo.
—	Milostiva ima opraviti z vde-lavanjem hrušk za zimo; pri svoji peči je in ni opravljena, razumete.
— Da; a reci ji, da je silno važna reč.
Mala služkinja je šla in Saval je pričel meriti salon z velikimi, nervoznimi koraki. Zdaj ni čutil zadrege. O, prašal jo bo, kakor da bi jo prašal po kuhinjskem listu. — Saj ima dvainšestdeset let!
Vrata so se odprla v njih je stala ona. Zdaj je bila debela gospa, široka in okrogla, polnih lic in zvonkega smeha.
Hodila je z rokami daleč od telesa in rokave zavihane preko golih rok, oškropljenih od sladkornega soka. Vprašala je mirno:
-— Kaj imate, prijatelj ? Saj niste bolni?
—	Ne, draga prijateljica, a hotel sem vas vprašati po nečem, kar je zame silno važno in kar mi muči srce. Ali obljubite odgovoriti naravnost?
Ona se je nasmehnila.
—	Jaz govorim vedno naravnost. 'Povejte!
Evo, jaz sem vas ljubil od dneva, ko sem vas videl. Ali ste vi kaj slutili?
Odgovorila je smehoma in kakor z nekdanjim glasom:
—	Pojdi, živinče nerodno! Videla sem, videla, od prvega dne!
Saval se je začel tresti. Jecljal
je:
—	Ali ste vedeli? . . . Torej...
In je obmolknil.
Ona je vprašala:
—	Torej ? . . . Kaj ?
In je povzel:
—	Torej . . . kaj mislite vi? Kaj . . . kaj . . . kaj bi bili odgovorili ?
Zasmejala se je močneje. Siru-pove kaplje so ji prilezle do konec prstov in so padle na parket.
-— Jaz? ... A vi me niste po ničemer vprašali. Jaz pač nisem mogla začeti z izpovedjo!
Tedaj je napravil korak proti njej.
—	Recite . . . recite . . . Ali se spominjate onega dneva, ko je Sandres zaspal v travi po obedu, ko sva midva bila skupaj, dokler se nisva vrnila, tam doli . . .
Čakal je. Ona se je nehala smejati in mu je pogledala v oči:
—	Ah, gotovo se spominjam.
Povzel je drgetaje:
—	Prav . . . onega dne . . . ia sem jaz bil ... da sem jaz bil.. podvzeten . . . kaj bi vi napravili?
Začela se je zopet smejati, kakor ženska, ki se nič ne kesa, in odgovorila je odkrito, z jasnim glasom, polnim ironije:
—	Vdala bi se bila, prijatelj.
Nato se je zasuknila na peti in
je zbežaja k vdelavanju.
Saval je stopil zopet na cesto, uničen, kakor po hudi nesreči. Stopal je z velikimi koraki po dežju, naravnost doli proti reki. ne da bi pomislil, kam gre. Ko je dospel na breg, je zavil na desno in stopal ob njem. Dolgo je hodil, kakor gnan od instinkta. Z obleke mu je curljala voda, pokvečen klobuk, mehak kakor cunja, se je cedil kakor streha. Sel je neprestano. neprestano naprej. In ob-stal.je na mestu, kjer so obedovali onega davnega dne. kojega spomin je mučil njegovo srce.
Tedaj je sedel pod ogoljena drevesa in je jokal.
UVEDBA SPLOŠNEGA ČASA.
Že pred dvemi desetletji je vla da ameriških Združenih Držav predložila uvedbo enakega časa za vse narode na zemlji in kako naj bi se odpravile časovne razlike raznih krajev. In sedaj se je zo-pqt, kakor poročajo iz Pariza, začelo delati za to. Naprej hoče sedaj Francoska, da uvede pri sestavljanju železniških voznih redov štetje ur od 0 do 21 in je že radi tega minister za javna dela izdal odredbo, da se tako uredi bodoči novi železniški vozni red. Ko je bila izdana okrožnica na generalne svete in trgovinske komore z vprašanjem, ali francoska javnost z odobravanjem sprejme u-vedbo številjenja ur od 0 do 24, so v glavnem dospeli pozitivni odgovori, a posebno smatrajo tako štetje ur od O do 24 pripravno za vojaštvo, ker bo to velike koristi v slučaju mobilizacije. Sicer je železniški vozni red s številjenjen, ur od O do 24 že dlje časa uveden v Italiji in Belgiji, a tudi v Švici je mnogo prijateljev tega zistema štetja časa. To je nagnilo francoskega ministra za javna dela, da je izdal odredbo, da se pri sestavi, bodočega poletnega železniškega voznega reda uvede novi način o-značevanja ur pri velikih železni-
ških mrežah. Istočasno je pa pozval prefekte, naj izdajo slične odredbe tudi za lokalne železnice pojedinih departementov. Na ta način upa, da skloni tudi Nemčijo, da popusti in odstopi od svojega dosedanjega označevanja časa. Ako sprejme Nemčija ta zistem, potem bo uveden seveda tudi v naši novi domovini. Na prejšnjih kongresih za uvedbo splošnega časa se ni moglo doseči edinstva redi tega, ker poedini narodi, ki so sodelovali na kongresu, niso hoteli opustiti začetnega meridijana svojega računjenja časa.
4®"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
NA PRODAJ
Lota nasproti slovenske cerkve na West Allis, Wise, (blizu Milwaukee). Vrednost lote je $600, a dobiš jo za $356.00 če se oglašiš s predplačilom do 1. maja. Več poizveš pri Johnu Slak, 400 Reed St. Milwaukee, Wise, ali pa pri Franku Slack, Box 397, Wilburton, Okla.	3-22-12
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
Eagle Bar
117 East Northern ave., Pueblo, Colo.
Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne ismotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Gal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal
Telet Douglas 5049 Telet Home J2436
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to ge doki v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salooti”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
ROJAKOM,
ki stanujejo in potujejo skozi Denver, Colo., piporočam svojo dobro urejeno
GOSTILNO.
Oddajam sobe na dan ali na teden Dobra postrežba!
Se priporoča
JOHN DEBEVC 1719 BLAKE ST.	DENVER, COLO
G. A. DeWilde & Sons.
Zaloga importiranega vina in žganja ter najboljšega brinovca.
Shebiygan,	Wls
ODVETNIK	PATENT!
GARL STR0VER
(Sobe stev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tbl, 3989 MAIN
The Konrad Schreier Co.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
———————————J/
Odprto zvečer ob torkih, četrtkih in sobotah.
Vogal Halsted in 14. cesta.
POSEBNO RAZPRODAJA ZA
SOBOTO. 25. marca in MEHE 25. marca.
velikanski nakup
Plllsbury
najboljše moke
nam nudi priliko za te PGSEDNE CENE za
SIMO DVÂ ONI
PILLSBURYS BEST MOKA
24'Á lb. vreča.	75c
49 lb. vreča...$1.49
Na naročila po telefonu in pošti se ne ozira
mo
m
L. Klei n-ove znamke
imajo denarno vrednost.
lk	it naP°^niel10 knjigo si lahko izbere-
te blaga v naši prodajalni za $3.00.
no£ete blaga pa lahko zahtevate $2.50 v denarju. Za však nakup od 10c dobite po eno znamko zastonj.
Dvoje znamk v TOREK in ČETRTEK.
StamP
Popolna department prodajalna na zapadni strani
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Naj večje dvorane na zapadni strani Chfcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in	'rvednn na
■čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
£jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati 8vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik,
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
jj Pijte najboljše pivo

Í Peter Schoenhofen Brewing Co, is
~1—' —.....................y
PHONE: CANAL 9	CHICAGO, I LL.	M
Hrani in pazi na svoj denarl
Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno, Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoč 3 proč. obresti. Lahko začneš z f 1.00.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.
Prihranka čez pol milijona dolarjev.
Vstanovljena 1890.