\ rz večji slovenski dnevnikT^! v Združenih državah 0 Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih ^delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily U2* I the United State. □ liwrH every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 103. — ŠTEV. 164. NEW YORK, TUESDAY. JULY 14, 1925. — SREDA. 14. JULIJA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. SPLOŠNA STAVKA V ANGLIJI Angliji preti splošna stavka, ker so lastniki premogovnikov izzvali delavce. — Delavci so poklicali organizirano delo na pomoč. — Pet milijonov ljudi bo zapustilo delo. — Preteče pre-kinjenje transportacije. S POTOVANJA ANGL. PRINCA PO JUŽNI AFRIKI Francozom slaba prede v Afriki. Čete, k i nasprotujejo Francozom, so dobile o-jačenja. — Pleme Tsul se je pridružilo Rifcem. Ministri pravijo, da je položaj "zadovoljiv". LONDON, Anglija, 1 3. julija. — Vse kaže, da se bliža Anglija ekonomski državljanski vojni, ki bo izbruhnila krog prvega avgusta. Popolnemu prenehanju proizvajanja premoga, ker nočejo pre-mogarji sprejeti skrčenja plač, katero so objavili delodajalci, bo sledila združena akcija, ki bo in-volvirala pet milijonov delavcev v glavnih industrijah. Prekinjeno bo tudi delo na železnicah in pomolih. A. Cook, tajnik oremogarske unije, je rekel v svojem govoru, ki ga je imel v Sunderland: — Ustavo predlagane zveze premogarjev, železničarjev, transportnih delavcev, inžinirjev in ladjedelničarjev je podpisal komitej unij, in načrt bo uveljavljen pred sestankom eksekutivnih uradnikov unij, ki se bo pričel v petek. Mrtvilo v premogarski industriji je popolno. Možje so zahtevali, naj prekličejo lastniki svoje obvestilo, tikajoče se skrčenja plač, ki naj bi postalo pravomočno dne 3 I. julija, kot uvod za na-dalj na pogajanja. Včeraj je Evan Williams, predsednik zveze lastnikov premogovnikov to zavrnil. Vladni napori, da se sprijazni premogarje in njih delodajalce potom neoficijelnih pogajanj, so se dosedaj popolnoma izjalovili. Splošni izgled ne more biti temnejši, če se razmišlja o njem v luči tekočih dogodkov. Kljub temu pa splošno prevladuje prepričanje, da bo stavka preprečena, na ta ali oni način. Razmere v premogarski industriji so naravnost obupne, ker je izgubila Anglija večino svojihv inozemskih trgov in ker posluje polovica rovov v sedanjem času z izgubo. T o dejstvo jači lastnike rovov, kojih številni bi profitirali vsled popolnega prekinjenja obratovanja. Premogarska organizacija se ne more boriti brez zunanje pomoči. Unijski skladi, popolnoma izčr-nni vsled usodepolne stavke pred štirimi leti, niso bili nikdar obnovljeni. Vsled tega so prilike premogarjev brezupne, brez pomoči ostalega angleškega dela. Nobenega dvoma ne more biti, da simpatizirajo vse angleške strokovne unije povsem odkrito z napori, kojih namen je preprečiti že itak nizke plače premogarjev ter podaljšati sedanji delovni dan. Generalni svet Trades Union Congress je izjavil v svojem manifestu: — Svet je prepričan, da bo deležen podpore celega organiziranega strokovnega unijskega gibanja brez vsakih pridržkov. To je precej odločen govor, a svet strokovnih unij je v rokah delavskega levega krila. Ne bo le težko, temveč naravnost nemogoče, — soglasno z nepristranskimi opazovalci, ki dobro poznajo razpoloženje v krogih organiziranega dela, — pridobiti ostale velike unije za stavko. Njih lastni me-[ „ , i . iv«. „ , ... . v i.' Zrakoplovce ie pozdravil kitaj- zdni položaj je preveč omahljiv in preveč strahu je vojlli ininistcr. med vrstami delavcev, da bi imel tak konflikt za -- posledico še nadaljno skrčenje plač delavcev v splošnem. Vladni preiskovalni urad v Greenwich nadaljuje s poskusi, da pospeši proces, potom katerega bi se izpremenilo premog takoj pri rovu v kurivo brez dima. Ce bo tozadevno delo uspešno, bo nudena angleški prosperiteti gonilna sila kot je še ni bilo izza izuma pare. Sedanja resna kriza bo mogoče pospešila uresničenje tozadevnih sanj. UXOiaxrOOO A UNOtawOOO. Angleški princ se že dalj časa mu di v Južni Afriki ter obiskuje ta mošnja zamorska plemena. Slika naiin predstavlja skupino izbranih vojakov rz rodu iPasuto. UREDITEV KITAJSKIH ZADEV Združene države so pozvale narode, naj preosnu-jejo svojo kitajsko politiko. — Konferenca devetih sil naj bi se vršila po poteku treh mesecev na Daljnem iztoku, — je izjavil Kellogg. — Kitajska mora storiti vse, da zavaruje inozemce. LONDON, Anglija, 13. julija. Zunanji minister Chamberlain je rekel danes v poslanski zbornici, da angleška vlada ne namerava povlati svojih vojakov v Tanger. PARIZ. Franr ija. 13. julija. — V današnji kabinetni seji sta iz-javilla ministrski predsed. Pain-leve in zunanji minister Briand, da je položaj v Maroku '"zadovoljiv". FEZ, Maroko, 13. julija. — I rane oz e jako razburja drjstvo, da se skoro vsa.k dan pridruži ka-k<. novo pleme rifskim vstašem. Vee-raj se jim je pridružilo pleme Tsul. ki je dobro oborožeaio— in jako bojevito. Francoski aeroplani obstreljujejo rilske postojanke pri reki I erho. Severno od Taze so se za-vršili vroči boji med Francozi in Kifci. Obe stranki sta imeli obrni ne izgub'-. Pleme Tsul prebiva na ozemlju med F«?zoni in-Tazo. To pleme j" prizadelo Francozom že veliko ne-prilik. Leta IfJlT je morala podat i Francija tja generala Coura-da. ki je zatrl krvavo vstajo. Rdeča nevarnost na Kitajskem. Združene države in Anglija so se pridružili Japonski glede politike na Kitajskem. — Razkol je bil preprečen vsled akcije, ki določa medsebojne koncesije. SWAMPSC0TT. Mass., 13. jul. ■Združene države. Anglija in Japonska «o sklenile dogovor v Tokio. po ves t-oden trajajočih pojra- Proti poučevanju razvojne teorije. Proces v Daytonu se bo tikal, soglasno z izjavo Bryana 1 e ene točke, namreč kršenja državne postave, ki prepoveduje poučevanje evolucijske teorije. Ruski aeroplani dospeli v Peking. PEKING. K3tajsko. 13. julija. I Janes zjutraj so dospeli sein iz sovjetske Rusije trije aeroplani. Nadaljni trije aeroplani. kojih SWAMPSCOTT, Mass., 13. julija. — Ameriško politiko napram Kitajski bodo vodili dogovori, sklenjeni na konferenci v Washingtonu, a ameriška politika bo tudi vključevala zahtevo, da se Kitajska s svoje strani strogo drži dogovora med devetimi silami, katerega je podpisala. Ta sklep je posledica dva dni trajajočih konferenc, katerih sta se udeležila poleg predsednika državni tajnik Kellogg in pomožni državni tajnik Grew. Nadaljne točke, katere je omenil državni tajnik, se glase: — Kitajska mora uveljaviti* primerne odredbe za zavarovanje tujcev. — Konferenca devetih sil, ki naj bi razpravljala o reviziji kitajskih carin, naj bo sklicana na Kitajskem v teku prihodnjih treh mesecev. — Uravnava 'inozemskih dolgov zadovoljivo napreduje. Sklep predsednika Coolidge-a, da se drži wash-ingtonskih dogovorov, pomenja, da se bo naj prvo razpravljalo o carinskih zadevah, nakar bo prišlo na vrsto vprašanje ekstrateritorijalnih pravic na Kitajskem. To je zadeva, ki je največje važnosti za Kitajsko. Na washingtonski konferenci je bilo sklenjeno, DAYTON. Temi., 13. julija. — se bo razpravljalo o kitajskem justičnem siste-Nedeija je bila skrajno mrzliena ;mu in o sorodnih vprašanjih na konferenci, ki naj bo janjih. Dogovorile t>o se a> tomK Vsi ^ordi glede od- sklicana tri mesece po zaključenju washington-lišča, katero maj zavzemejo vsn>ri- v mod državnim pravdni-; gke konference eo krize na Kitajskem. Strašilo »tvom ter zagovoraistvoni so biltf boljše viške nevarnosti na Kitaj- 1'OUJ/:,;n- skem hoeejo odvrniti po-tom sk»p-1 Temeljna razlika obstaja med ne akcije Združenih držav, An-,lia'ziraJUd bogosloveev ter rcnan-jrlije in Ja,j>onske ter nuditi nl),s1 vel,ik<>v> so pripravljeni na-istem earsu. združeno fronto proti, st°l>>t'> na *voje la-stme stroške«. Kitajski. j ^ >c' l>a kaž«?. da znanstveniki Treba le je koncesij, tako s stra-, m' l)odo ma?n nastopiti kot ni Anglije kot Aanerike predno P!'1(-M'- bilo iiiogoče doječi sporazum | ,Jr>'ai1 •'<-' Vt'kei V--p-raj? da v,ku-z -laponvko. ki se je rotuje Biblija ski poroti, kfvje namen naj bi bil Evolucijski teoriji, bi bilo to po-dr»loeili krivdo glede izgredov v »t-opaaije povsem neprimerno, ker Šanghaiu. Izjavila je. poslena oseba v Davto 1111. Poleg ]>ogovorov s časnikarskimi poročevalci je imel nagovor v nedeljski šoli ter |>ozaieje velik govor na prostem, katerega je sli šalo najmanj tri tisoč ljudi. Tekom svojih obeh nagovorov je izyavil, da nima niti najmanj- Kitajska je naprosila, naj se to konferenco preloži za eno leto. Ker ni več držav, ki so se udeležile konference, odobrilo sklepov konference in ker ni noben narod pospešil zadeve, koje namen je bil oprostiti Kitajsko ekstrateritorijalnosti, je zadeva zaspala. šega namena vplivati na poroto! lini se Bogu za demokracijo srca. (ki je sestavljena iz čisto pripro- V nadadjnem je rekel: stih in netukih fannerjev iui bra-' — Bog sicer ne zaničuje iK-e-njevcev iz Daytona). nih, a jim ne nudi nikakega 1110- Sod .11 i k Raulston, ki voili pro-! jiiopjola. ees, je poslušal Brvanov govor — Navdušujem se za vzgojo, — pred nedeljsko šolo. Brvan je go- a pečati se moramo z razmerami voril precej medllo ter ni vprrzo-Jkot obstajajo. Bog, kateremu moril nobenega ostrejšega napada lini jaz. je še vedno Bog nevedna svoje nasprotnike. nih in tudi učenih. Pričel je z izjavo, da ima vela-; V obeh nagovorih je povedal ko prijateljev med ka-tofHki in židi.' poslušalcem, da ni imel po letu V isti meri je dal izraza svo-j 1900 niti najmanšega namena večjemu velikemu spoštovanja do potezati se za mesto predsednika znanosti. Združenih držav, temveč da je po- — Bojim se. — je rekel. — ari-j svetil vse svoje -sile boju proti stokraeije bogastva. Uvažu jem j splošni ne^-emos-ti. katero je o- sahva- pazil med mladižmi ljudmi. aristokracijo učenosti, DENARNA IZPLAČILA y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. j/ Dum ao uit otn« JnOOlLITUi! 1000 Din--$18.80 2000 Din. — $37.40 6000 Din. — $93.00 M nikwlilh, M nuHaja manj MkNn IM Atavjer 11 MbUt srn poštnin« in drnfe itnikt. »niptllja 0» sadnje ptite la ls»Ma> Taital tekmi ITALUA DC ZA8KDEN0 0Z30CLJB> 200 lir .......... $ 8.60 500 lir..........$20.50 300 lir .......... $12.60 1000 lir..........$40 00 :n naročiflh, kf wmtimh wuml M BM Ur ntmmtmt fMttal pt II a poštnin« in drage atraike, Bup^iljn u sadaj« la bplaiaj« LJabljaMka knOtaa r Trsta. ISa poMljatr«, ki presegajo PETTISOO DINABJBT ali pa DVATIBOC LIR doToIjnjemo po mogočeoetl Be poseben popnat. Dlncrjea In Una sedaj al slnlan, mmjm ss »rtkial ta Mart : Is tega rasi« ga na al angsts psdatl aataate« cen« 1.....j pa eenl tistega dns, k« wmm pride psslnal dcaar s reka. rOŠUiJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZTBSUJBMO 1 NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO KA STROŠKE Maar mmm j* pestatl aajksljs pa D—sfi Psstal Msmt Orte aH pa Htm Y«rk Baak Drnfl FRANK 8AK8EB STATE BANK m OorftlADdt StTMt. Wtm Tort, M. j% Telefon: Cortlandt 4687. fj GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list ta Ameriko in Kanado _______$6.00 Za pol leta_______^3.00 Za ietrt leta___________%1.50 Za New York ta celo leto _ $7.00 Za pol leta_________$3.50 Za nioeemstva ta celo leto_ $7.00 Za pol leta______________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzem&i nedelj in pratnokov. Popili brei podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nanuni, da hitreje najdemo naslovnika. 'G L A 8 NABODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. a PRODIRANJE" FAŠIZMA Ko je bila pred par tedni strm ogla vi jema grška vlada ter se je polastil vrhovne oblasti neki grški general, ie razpravljalo časopisje o tem ter povdarjalo dejstvo, da je to že tretja dežela v Sredozemskem morju, ki se je posvetila fašizmu, v katerem vidi svojo rešitev. Prva v tej trojici je Italija, kjer je zavladala po "zmagoviti"' vojni velikanska zmeda. Dežela se je zadolžila pri izvajanju svojih imperialist i&nih ciljev do vratu, iauhistrija.ini delavci so postajali bolj m bolj nezadovoljni in uporni, ker je izostal m i len i j, katerega se jim je obljubljalo z zmago in dežela je bila zrela, da sledi vzgledu Rusije ter vprizori komunistični eksperiment. Tedaj pa je vstal Musoolini s svojimi kohortatmii, vkorakal na etlu svoje rokovjaške armade v Rim, stavil vladi m kralju ultimatum ter prevzel mesto ministrskega predsednika. S pomočjo strahovlade, terorizma in nasilja vsake vrste se je ohranila klika krog Mu.ssolinija na površju inozem,skili poročevalcev, da ni poznala Italija še nikdar takega reda, da ni še nikdar v teko kratkem Času toliko napredovala kot pod "proesvatljenim vodstvom renegatskega .soeijalisla Mussoiinija. Red v Italiji je red pokopališča, ker je vsaka opozicija proti fašist o vskemu sistemu nemogoča. Zanesljivi fašisti so zajedli vsa boljša mosta in kdor na fašist, vsaj na jeziku in papirju, ne .dobi nobene službe ter ne more napredovati v činu. Fašizem je spravil na svojo stran vse narodne izdaj ice v "o turški tobak, ki ima naravni okus in dull. PISMO IZ RIMA. (Pravijo, da ga je pisai pater Koverta svojemu prijatelju v Chicago, 111.) Trt drag:: (Jlede čudežev, ki se imajo vršiti v L".niont, sicer še nisem na jasnem, toda če ne bo drugoče, si bomo s telečjo krvjo pomagali. Vprašal sem tukaj in tam, pa mi ne morejo dati dobrega sveta. Tis-ti department. ki je imel z čudeži opravka, je bil pred kratkim odpravljen. Precej dolarjev upam napraviti z žegauo vodo. ki jo bom seboj prinesel. Imam že lepo zaloge;-. Y»ak( vrstinih barv je in procentov, toda predno stopimo v New Vorktt na suho, ne bo n.ii malo .lišala ])o kaki pregrehi. V Vatikanu sem sedaj že kot doma. Papežev tajnik mi pra\ i vsako ju fro ' * bimžorno? \ jaz pa kar "havd!ujur-ta". Sruer se pa ne meniva dosti. Veš, ni, da bi se jim človek kar pod noge eljal. kot se mi je že na par mestih v Ameriki zgodilo. Seila j >,• že tri dni vrši važna seja, kaj bi se napravilo s Petrom Zgago. Za vraga mi nočejo ver-Ijeti. da ogroža -doveaisko katol; '.anstvo ..* Amerik*. Pri ;i«»vedi sem bil dvakrat, in je šlo vse lepo glad k«-). O razmerju, k: je vladalo med menoj in mojim čika-iškiiu prednikom, uis.mi nič povedal. (Zakaj bi pa -lovek v^- obe šal na veliki /,vdii, posebno pa reči, ki bi mu znal' škodovat*. Kaj pa Edinost tam v Ameriki. a!i še izhaja? Zadnjič mi Rojak Ignac Mušič nam je spo-icHČil iz Broi klvna sledeče: Pred kratkim je priobčil naš list (Mas Naroda prošnjo iz starega kraja in se za vzel za na-še bra te v sj;uri domovini, katerim jo odvzet najdražji dar. dar vida. — Srca Slovencev in Slovenk so se odzvala v obilni meri v novi domovini. in Cilas Naroela je storil •svojo dolžnost. Zdaj p;> prihajam z drugo prošnjo. ki se mi /.tli in ki se mora zdeti vsem prav tako umestna in potrebna. "(lias Naroda", kot neodvisen li-t slovenskih delavcev, naprošam v imenu slovenskih deJa.veev in prem« gar je v, da priobči to prošnjo in >e zavzame po moči /.?. to, da v.* pomaga si V oelboru so sledeči člani: •Jos. Siirag i, Herman Drobeč, Frame Tuvalu*. Jos. Kloha, Franc Feit. Ha rte I ovat. Edwar Wolf, Tohn Suma. Ze od šestega suše a jih preganjajo najeti kozaki baronov in vršili -o si- že boji med njimi. Sedaj vlada sicer mir. ali ruda rji morajo vedno zreti v cevi nabitih mšk ter so v senci sabelj dra-goucev. Oni nas prosijo pomoči v kakršnikoli obliki: obleka, živila ali denarna podpora, kar kilo more. Rojaki, mnogo smo že da-i ovali v ničvredne in nepotrebne svrlie. dajmo zdaj vtmo mal delve tistega njim. ki v resnici po-! 11 t-b;i jo naše- pomoči. Rojak, re* : da si morda kratek pri centih. Iovenslilm i toda n ? preglej in ne zavrzi te premoirarjem v Novi Skoči ii Ka- : . . i , • (prošnje popolnoma na stran! kor smo že večkrat čitali. se vrše? ,. , - , .. ...... . ... Uoseuaj so darovali v ta namen lamrcaj hoji meti nremoirarii in , , sledeči: sporočili. da brookbnski i 1 ........- - J« kanjpar nanjo naročil. Bog s.* nas i.smili, saj res ni več elaleč is. ko !)• do s-uiio stare bab na njo vpoštevajoč dej-naj bi vsako dru- Vse oel prve do zadnje smo odločno zavrnili stvo. da ameriški Slovei.ee ni molzna krava, katero štveee v domovini izkoriščalo. Tudi za milijonski fond smo agitirali. Z našim posredovanjem se je nabralo dobršen del svote. ki jj bila naravnost ogromna za naše razmere. i j re-s m samo stare naročen*. toke krvi, a konečno so se morali Spanei veiular sramotno umaknili ter se zateči pod varstvo topov na španskih bojnih ladjah ob obali. Reakcija, povzročena vsled tega v domači deželi, je imela za posledico fašistovski eksperiment, katerega je vprizoril sreneral Pri-mo de Valera. Notranji ustroj Španske je manj splošno znan kot oni Italije, a do^edaj ni prišlo še ničesar na dan. kar bi kazalo, da je bil ta eksperiment dejanski koristen za deželo, predvsem za revnejše sleje prebivalstva. Izpremcnilo se je najbrž le vladno kliko. a drugače je ostalo pri starem. Tretja dežela, posvečena fašizmu, je postala sedaj Grška, menda najbolj zaostala med vsemi balkanskimi deželami, kar je že dosti poceni. Grški ne more fašizem niti elosti 'koristita, niti dosti škodovati, kajti star pregovor pravi, da izgubi tam, kjer nič ni, celo cesar prnuto. PROŠNJE IN DAROVI •m. "Gla.s Naroda je vedno in bo tudi zanaprej vztrajal na stali-] F!evida:ndski ščl — podpirati v prvi vrsti vse. kar bi i/boljšalo položaj sloven di Mriia st skega delavca v Ameriki, v drugi vrsti pa penlpirati listamo ve in a!:- e.ije, ki s bistvene movini. važnosti za dobrobit našega naroela v stari do- dvorano ter s tt m nepcl itno tlo-"cazali. da imajo prav. Tone je pona vaje celo poitalijaniU Pal si j«- tiskati vizitke z napisom "Tonino Sporeo — Porta-I ... j m« rt i . -- Ko -p je zadnjič klatil krojr Va- jtikana, ga je srečal nekdo, ki pod j roko prodaja vstopnice do pa -j peža. j V tem pogledu imajo v Rimu niso razmere 1<1)ro razvit l)iyues verižnilcn Precej časa opazujem v listih uopustile, da bi bili z nami vred > odbrenUa^ petna.jst ali dvajset neko polemiko, in vsak. kdor pi-|l>ns.i sei.i, temveč se morajo tam ! .I|110,ri5k;h dolarjev, ne moreš naj- preniogarsknnT baroni in tam -^.v sjKdari bič kapitalističnih pri-ganjačev. To mi je potrdilo tudi nismo, ki sem je prejel danes ot! odbora za delitev podpore ter obenem dvoje slik, ki prestavljata šotore rojakov. V pismu, katero -em pn'jrl i il oiHiora. je popisano bedno stanje preganjanih premoga rje \ in izražii ^e j>ro^nja za ]»•». moč. Vseh skupaj stavka 12.000 rudarjev, in sicer od (I. sušea da-1^1 : I>wl,,,mk i • t . i • , . , . ! lereher ^ I.je. leto dni pred stavko pa s, delalo simo en dan d svo.;Ui rojakov. Slovenei, ("ehi in X;'mei r-o pa iČakali. e! >kler jih ir beda prisilila, da prosijo sVoj> uojj.ke pomoe| zase in za svoje otročiče. \'-e!i skupaj je -s'o ili-n-žin. ki v i bračajf» do svojih rojakov z:i pomoč, -.iiuili Slovencev pa je 21 družin. \'se te tri ^kii|»i-ne se obračajo vsaka do svojih rojakov ter so n-'anov'le skupen odbor. i% i naj vse dobro prouči ter jim pravično razdeli, kar bodo darovala usmiljena srca. V Ridg.ewoodu: Martin Muren. >•'{: Albin .Zakrajši k. .f*J : Alojz 1 Mircich. -7=2; Filip Korošec. : \ aleiitin \*a\'potie. ; -Jurij Mole š 1 : (.'harles Ij.icjan : go>"j>a KuUevit/. .'rl ; ga. Murnik .4=1 : Fany ( 'erar .")t>e: Antonia Martine •">(''•: Tesie Pirnat ">0e. V l»roe>klnu- Igna«* Miižir- : Frank Mu>ič $1 : .lobn 1'rbas »Al - Deminik šare s] . Ant. Klein-1 \* 1 Iobokenu : .John 11t ! Na h t iiral .fl : Mirni N.ihtisal Al; j Ne/.ka Pavlie šl : Ang-I:i P.ivlie Anton Ko irnik Richmond n . fl : Alfred .Jud. ž. Brooklyn. >'): Ki'ank (»ašperlin .>1: M'-s. O-» !l -L': Au-jll-i: šubelj. Ri Igewoo 1 Al: Mrs. Zorman :.().•: Mrs. Birk "Ur Frank Košak A.",: Mrs. Pire -1 : Elizabeth duvan Al- Jleb-na K a j ila .s1 : družin i Štefane:*- Al : llenr\ nenrrir.e A">: Anton 1'uso-niono ",!)e. Skupaj .A52.."i0. lirnae Mušič. 51 T n Eye k Street. Brooklvn, X. V Manifestacije ua Madžarskem. Dopis. Chicago, 111. n« brate, katerim nravJ mučiti. Pri tem pa so izpostavi i e-1, , u i •,• . , j ' 1 I Msje cerkvene gospode niti odda- še. seveda misli, ela ima Pred par tedni sem čital dopis j Ju vsakovrstnim nesrečam; neka-' j, p"ovo]:a4 j i/. Chieage, !ki ga je pihala neka|tcrim uniči neurje v>e. }>o drugih J ,.(|1 članica K.SK-J'. V elop^su očita, j krajih p;.gorijo kar cele va-i. vse-' kako se vse premalo stori za na-! to pa je nam. tukajšnjim Sloven- še ljudstvo v starem kraju. za t« ceni. deveta briga. Ali bi ne bilo kar je vredna vse pohvale, ker-plemenito in umestno, da bi se za se tako zavzema za naše sloven- ^'ke nesrečneže pobiralo pri dru-sko ljudstvo, ki je v resnici za-j Zvenih sejah, vsaj od vsakega po puščeno od vsega sveta. Res je. de.set centov.' C'e so pa neikatc-ri tla če ne bonvo mi Slovenci p«, i revni in brez zaslužka, naj bi pa j_ magal-i svojemu dragemu naro-: dragi, premožnejši, darovali več. To bi !)ilo zelo lepo od nas i;i naša rodu i domovina nam bi bila iz srca hvaležna za te darove v njenih težkih urah. •Ju. mu drugi tudi ne bodo. Spominjam se. ko je bil v Italiji potres in tedaj se je po vsej kranjski deželi pobiralo za pomoč Italiji. Da bi pa Slovenija dobila tudi en sam vinar iz Italije, to se sem rekel. Tone se je ,klatil krog Vatikana. Kaj je iskal. | mi ni znano. ( e je i>kal pamet, je .bilo njegovo iskanje brezuspešno. Pa mu pride tak verižnik nasproti in mu pomežikne: "Sigriorc Americano '' "•Si"' — mu je od brunda Tone '"altroehe Amerieano. Io sono r'levelaneHuo. pieigamorto di Santa Clara Io sono anehe generale primo. E tnia eara coctda, ilichac-lo Cigara edit ire i.neomparabile. eon cervelli piecoli. con la inte-Nekateri listi siimo kriče, kako ligenzia mulla e con la gofla gran- o katoliški, tega pa ne vedo, da tela", pa še ni slišalo. Mnogokrat pa i dobra dela človeku v nebesa smo že euli o batinah. ki jih prejema naše ljudstvo od Italijanov. Zato je dopis te dopisnice nekate- V današnji številki objavljamo prošnjo rojaka Ignaca Mušiča za strajkarje v Novi Škociji. Cast rojaku, da se je zavrel posebno za slovenske družine — emoindvaset jih je — ki žive v največji bedi. Daro\i za Dom slepcev počasi kaplje jo. Oglašajo se vejednoma le posamezniki. Nekatere naselbine so oblju2)ile prireduti veselice v ta naro. toda dosedaj smo dobili le iz dveh ali treh krajev poročila o|]j sVOj narod, je pa temu tueli ma-|l)0 |wavici rečeno, on je vei uspehu. Akcija za Dc«n slepcev bi morala biti boljše in boil j na splošno or-gar.izira na. "Glas Naroda" je storil svojo dolžnost, kot jo je storil doslej še vselej, kadar je šlo za dobro stvar. S posredovanjem "Glasa Naroda" se je nabralo pretcejšnje svote za Ljubljančane, ki so bili prizadeti vsled potreba. Pobirate smo za žrtvfc potresa v San Francisco, za pogorelce na Bledu, za strajkarje v "Westmoreland County im drugod. Za pomilovanja vreelne posameznike, ki so bili pohabljeni ter za vse življenje nezmožna za delo, smo nabrali lepe tisočake. Tekom vojne, smo rodili uspešno akcijo za ameriško vojno posojilo Z našim posredovanjem je bila v osemimilijon>ikem mestu sorazmerno r. njihovim številom peščica Slovencev na šestem mestu. Po vojni bo začeli vreti v naše uredništvo z vseh strani prošnje «4 Evonovč, domove, kapelice, orgije, gasilna društva rn za nešteto drugih stvaiti, ki hibo splošnega ipomena. po- mairajo. Dobra dela. ne pa samo vpitje in kriičajije. k.ukor je običajno v katoliških listih. Ampak re tako ra t i skupaj, in sedaj zopet anriti-publiko ustanovili in Italijane j ™ za zbiranje prispevkov za Dom pregnali, ko se je pa našim črkas- k^epelih v Ljubljani, klm "naprednim" zaizdelo. da i-j \aj zet prerekati po časopisih, "kdo laže". Jaz mislim, da ja:/. ne lažem, in prav tako ni lagala dopisniea v št. 1:^0 (ilas ljdstvo zaklelo, da ne da poslej {nobenega centa več. To pa po mojem mnenju ni prav. Mi tukaj, ki nam je bila sreča mila. ela smo še o pravem času sem prišli, v boljšo domovino, se nič voč ne o-zremo nazaj na nase manj sreč- Naroda! Tudi ona je vse po pravici povedala, uprav kakor sem ja 7.. Clan KSKJ. Možak glecEa in gleda, kaj mu kvasi cl?velajidski piciganiorte ter vpraša : "Skuzjate signor generale, vo-lete vedere liostro Papa Cink ve dolari !*' Grdina u;a pogle'da ter odvrne: "No, j>ai])a. Sem papal olredi. A pupa, liupa — ti>to pa tisto. 1'upa ja. (Jimi half-a-galon. O pu-]>ani vse, vaeljumin? Neztnanec ga gleda, se mu pomilovalno nasmehne ter nun napravi z kazaleem na čelu kolobarček. Tu
  • crmendu so se sestali pod pokroviteljstvom irrofa Antona S igrava v-i pristaši le«ritimistične ideje ter se združili v orgiuiizaeijf) na družabni podlagi. Tako imajo llabs-bargovei - daj na Madžar-kem m« "no za-lombo, kajti v novem b.'g-itimiNiieneaii društvu naha .»ajo ljudje vseli stanov. vseh vt roizpove-flanj. Njihov namen j-^'korivtiti utrorlefn momeiirt lin pripeljati na Ma lžar-ko Otona IIahsbur&k<'ga ter ga oklicati /:\ l*-vojega kralja. Na zborovanju je bil posebno glasen govon::k grf>f Apponv. ki je j.ouilarjal. da je Otonov oče Karel pri?nal samo--tojnos-t madžarske države je v — - svoje ti celile pravice zapu-ti! svoji ženi Žiti Parm>tki in svojemu prvoro-jencu Otonu. Madžarska ne sni" v nobenem oziru odsto«i>iti rwl te «i«'d>Y-*ne. temveč >e mora držati legitimizma in demokracije. E.lini cilj iladžarske je obnovitev kraljevine in uvedba dfonokraei-je. Sedanje stanje madžarske dr- žave je mo j>reluwl!iega zmaeaja. Kdor hoče M-a lžarski na ne gle le na države in verske razlike. Po koiieaiieni zborovanju s-» j<> vr.Š la slavnostna poje iuia. katere so -e v de! žili vil zborovalci. ki so >odcli pri mizah razvrščeni starih, običajih na dunajskem ! voru. Morilka svojega očeta oproščena. So(liš-e v Paneev.i je svojodeb-no (»j rostilo o I obto,be let >fa-ro Pijado Jovanovir-evo. ki je > m i\iro ubila sx-oje.ga očeta. češ. «la je dejanj" storila v sainor>bram-l>i. Te dni je tudi kasaeijsko so-di-'e potr lilo oprostilno razsodbo. Simomcr gledališkega igralca. Te «lni >e je ustrelil v Novem Sadu e!an takajšnjega irle lališča. iuski emigrant Valerijan Kale-nin. Prepeljali so ga težko ranjeni ga v bolnico, vendar pa je malo upanja, da bi okreval. Svoje dejanje je izvršil v hipnem razburjenju po hudem sporu > svojo Sestro. PREDSEDNIK JE DOBRO ZASTRAŽEN ..., ... -.I'flBHHw? LNOCKWOOO * UNOt«wOOO. tt. y T Krrg j.retlsednikova poletnega -stanovanja v Swampscott. Mass.. je v^f- polno šolorov. v katerih s> nastanjeni mornariški Rojaki, ki .st razi jo predsednika . ______. ... ... '/A!-- __________i___:____________... __________ _______.__^ _ _____ .... . . ... r GLAS NARODA, 14. JUL. 1925. Zagonetno, toda resnično. Neznana avstralska puščava. Za "Glas Xaroda" — priredil Žabec. Royal fteopraphic Society of j ve kosti, ki si jih vtikajo >ko>zi Ivngland bo poslala v Avstralijo nosnice. — Za olepšauije života pa ekspediejjo, katere namen bo, si čestokrat narode globoke ure-raziskati takozvano Wliko piiAt"a-vo, ki leži v notranjosti Avstralije in ki j«- ena onih maloštevilnih pokrajin, kamor ni se stopila noga dr/.nih raziskovalcev. Na čelu Orožje. noži in sulice so kame ekspedieije bo tir. Michael Terry, J nit«*, trnja tako uglajene in iz- i/kušen in neustrašen raziskova- brušene, da delajo s temi noži o- l ze preko prs in plee, kamor na-sujejo pepela, nakar rane otečejo in izgledajo kakor debele kloba- lec Avstralije in drugih netpozna-nih delov sveta. Dr. Terry bo moral vporabiti vso svojo izkušenost, zvijačo, previdnost in pogum, tee bo hotel priti s svojo okspedieijo cel in zdrav iz te puščave, ki je obljuden}! z najbolj divjaškimi in degradiranimi plemeni, kar jih je na du/.daj poznanem svetu. ' stralei sami označujejo te kot '4zverske ljudi'', za »rajo na vsak način iineii vzroke Velika puščava, ki še ni bila raziskana od belih ljudi, pokriva približno petsto kvadratnih milj. Devet mesecev v letu ni v ] a-vi -ikoro nikaike pitne vode, osta-le tri mesece v letu pa je je tudi komaj za največjo silo. Inievno je. da je sma.t rana tu- peraeije katerim se čudijo, beli. moderni kirurgi. Znana jim je u-metnovf ampufiranja prstov, hodili na n«»gah ali na rokah, iu celo amputir;inja n<'ir. Razumljivo je. da se pri tem ne poslužujejo narkotičnih sreslstev, temveč režejo kar tiri živem mesti ter žagajo živo kost. Zelo spretni so tudi pri operacijah okoli življenjih arterij in pri ustavljanju krvavenja. pri čemer se poslužujejo nekih posebnih korenin. (> kdo teh divjakov naprimer komu kaj obljuibi ali ima nekaj izvršiti, česar ne sme pozabiti, tedaj se posjuži v to jako čudnega sredstva. Svoji ženi izb i je zob ali i>a ji odreže prst na no Xaen° * Stavilk° darila, ki je označena na gor- nji sliki in ml vam bomo poa'all b-tzplačno. PREMUSKE TRGOVINE 1 NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street near Duans Street 426 Wm( 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125tr. Street near Madison Avenue BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street nadomestuje / novim, svežim, ki •ja sproti pobira i/, kotanje, nakar i/javi. da -i je ugasil žejo. Zdravnike seveda nad vse zanima ta nji-hova izjava, ker bi hoteli dognati. da li jc r«-s mogoč", da vsesa divjakov želodce skozi kožne luknjice vase toliko blatno-vodene \lage. da se ž njo zadovolji ustroj mo metodo z blatom. S tem drugim načinom imajo sicer nekoliko več preglavice, ali je zato tudi bolj zadovoljiv. Za ugašenje žeje si namreč poiščejo žal). V puščavi živi osebna vrsta dokaj vi likih žab, ki se ob času deževja zakopljejo v blato. Tam. kjer je žaba pod zemljo, oziroma pod blatom, je videti na vrhu mali griček. Ko ga domalein (»pazi. ga razkoplje, seže v luknjo pod žabo, jo dvigne kvišku, odpre usta ter iztisne iz žabe precejšnjo količino čiste vode, ki mu steče naravnost v odprta usta. Ko se napije, vrže divjak žabo proč. Iz tega ali onega vzroka divjak te z Hib e ne poj«', dasi j»- vsakovrstno golazen, tako tudi 'kače. Za največjo delikateso smatra veliko, zeleno, približno čevelj dol-go gosenico. ki se preživlja s koreninami nekega puščavskega drc-v >a. Divjaki jedo to gosenico tako. kakor jedo eicilizirani ljudje špargle: prime jo pri enem koncu ter si ;o polčasi pušča kos za kosom v usta. Poleg teh gose-nie tvori glavno hrano teh avstralskih divjakov neko sadje rn korenine, različne vrste močeradov ter jajca b-.lih puščavskih rac. Ničesar pa niso ti divjaki tako lakomni kot človeškega mesa. Pravo veselico in pojedino praznujejo. kadar kdo od družine u-mre. Kakor hitro so glavnic svečanosti končane, se preostali spravijo na "dragega preminulega", ga razcetrtijo. kuhajo, pečejo, cvro iti %ro. da je veselje. Tudi dojenčki nimajo sreče, če je drugo dete v družini rojeno prej. kakor prvo shodi. V takem slučaju je drugo dete zaklano brez usmiljenja. Za pitne čaše pa -služijo tem divjakom lobanje. Ti divjaki so visoke rasti, močnih pleč ter (krasno oblikovanih beder in meč. Obleko smatrajo za nepotrebno ter hodijo goli, ne gledi1 na starost in spol. Kot edino okrasje jim služijo kengunije- 1 ja 1 i kake koče ali drugal'ma zavet išča. I>r. Carl L/um holt z. raziskovalec. ki je pred leti raziskoval notranjost Avstralije, ni tem ljudem nikoli dovolil, da bi hodili za njim. kajti to bi pomenilo njegovo smrt. Hvaležnost je temu ■primitivnemu divjemu ljudstvu nepoznana st var. To so rojeni pros-jaki ter nikoli zadovoljni s tem. kar dobe. Radodarnost bi pomenila pri njih nevarnost, kajti darila, ki bi jim bila darovana bi smatrali, da so jim darovana iz strahu pred njimi. ZGODOVINSKA ANEKDOTA ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Sorvlco. — Jugoslav Suroau.) POTRESI KOT VARNOSTNI VENTILI. Znanstveni aparati zabeležu.je-jo oil osem do deset tisoč potresov na loto, ki se godijo v raznih delih sveta. Bržkone pa jih je štirikrat toliko- vsako leto. Nič stra no i nv toku času količina premaknjenega materijaia postane tako ogromna, da se ravnotežje na ze-meljski površini znatno spremeni. J\er je zemeljska površina v KAKO ZNAJO TROSITI... šnega ni v tem. Narob«, t: tem jej stanu popuščati pritiskom, se nje- nekaj, kar nas zavaruje. To pa je zato. ker Zemlja s tem kaže. da je telo, ki jc v stanu popuščati pritiskom in napetostim. Da ni tega. bi se napetosti nakopičile, dokler nekega dne ne bi povzročile razdejanja, ki bi bilo mnogo nasil-Jnejše nogo kakršnakoli dosedanja katastrofa in bi morda zadostovalo. da naenkrat vniči vse. kar ^e človek ustvaril na zemlj: Ko se je mudila v Berlinu voj- l>r. William Bowie, učenjak, ki vod in j a Brunšviška sestra Fride-lfc v *lužbi federalnega obrežnega rika Velikega, je neki dan podaril jznnl jezna nskega urada (U. S. kralj, ko je bil postih 11 o dobre vo lje, grofu Šverinu tobačno dozo. na kateri j * bi! naslikan osel. Ko je irrof zapustil kralja, je poslal svojega slugo z dozo takoj k ne-|*a»tne trditve, razpravljal je o kemii umetniku in mu naročil, da | vzrokih sedanjega potresa v K;i-r.aj odstrani z dozo osla in na nje- j liforniji i" s]>loli o vzrokih potre-govo mesto napravi kraljevo sli- p"v. Potres v Kaliforniji je sledi! ko. To.se je zgodilo. tik za onim v Montani, ali po Nekaj dni potem je pustil grof mnenju dr. Bo\vie-a to je le slu-pri dvorski pojedini svojo dozo j''aJ i" 1)ilf> loma potroso- namenoma, kakor da bi jo bil po-1 ma »ikake direktne zveze, iz^.em-zabil, na mizi in odšel. Kralj j- j to- s P^lož-j pr;r:..vljen za je podaril lopo dozo. Vojvodinja potres; razne druge postranske je rekla, da bi jo rada videla. Ta- j oholnosti pa utegnejo biti koneaii ko j so ji dozo izročili. Ko si jo je vzrok, ki pospeši potres. Dr. Bo-skrbno ogledala, se je obrnila do Iwic ,n5sli> da ta na vagi kralja z besedami: V resnici.! more biti tudi visoka plima, kaj- na skorja t-upatam vdaje in razvije se prelom ali razpoka, ob kateri se potresi morejo v prihodnjo st i dogajati. Dobro se je znalo Ka prelom zemeljskih j^la.sti. ki se 5c raztezal ravno skozi mesto Santa Barbara, kakor je to razvidno iz mape kalifornijski potresnih razpokah. O razpoki pri Santa : Barbara se je le mislilo, da je -Marlžarski plemenitaši so znani v Evropi po svoji razsipnosti in za pravljivosti. Sredi preteklega sto-letja se jc mudil mladi knez Ester-hazy v Berlinu. V konditoriji raintzler "pod Lipami" je sedel pogostoma mlad eleganten gospod. Ko je izpil kavo. j.- flal natakarici zlatnik in dostavil, da naj obdr ži vse. Ko se je to z«r«»lilo prvič, je bila postre/.niea vesela dobre na pitnine. ali k«» se je to ponavljalo vsak dan. je povedala svojemu gospodarju, kako napitnino ji daje oni lepi mladi gospod. Prepričal se je gospodar naj prvo, da so zlatniki pristni, potem pa je stopil k po-lieijskemu svetniku in ga opozoril na svojega tujega gosta. Policijski svetnik je prisedel k Toast and Geodetic Survey), iz čigar pogovora z urednikom znan svenega dopisnega urada ($cien- Ha Barbara. co Service) posnemamo te in t ere-j veliki škodi, ki jo je po- vzrfl.'i! potres v Kaliforniji, ni bil " mrtva ker ni bilo nikakega tujeu. Nagovoril ga je in potem sta potres od panitiveka. Slovita San kl«-nctala o vsakdanjih stvareh. Tu Andreas razpoka, ki je provzro- i' -iadi gospod je otvoril denarni-čila ]iotres v San Franicsco leta|co in zablesteli so se zlatniki. Po-IKOii. se razteza čez več sto milj, beijski svetnik: Pa imate lepo za ali se ne nahaja blizu mesta San- Tujec: Samo toliko, kolikor dragi moj brat. kaka podobnost to j • eden tvojih najboljših por- ti globočina vo le že samih osem čevljev. a.ko se raprostira čciz sto tre to v." Kralj jo bil zelen in rdeč jt€ro kvadratnih .milj, bi povzro-in ni vedel, kaj bi rekel. Doza jo 6ila pritisk miljonov ton. Ako so šla iz rok v roko okoli mize in vsi ,'v dotiČnem kraju razmere tako navzoči so potnlili. da je podob-i dozorele, da je nastala mogočnost nost res izredna. Nemir pri kra- potresa, so radi takega ali kake-I ju je naraščal. Slednjič je dobil 'l^uge^a postranskega vzroka dozo v roko in spoznal, kaj mu j«1 fiapravil grof. Raziburjnost se je polegla in sledila ji je dobra volja pri kralju, ki je rekel grofu, ko se je vrnil: "Šverin je to dobro napravil." S trudom napravljena miza. S AR A NA C BAKE. N. Y.. 12. julija. — Mizar R. B. Oambell iz Fssex Tonint je nnpravil mi«), ki sestoji iz^10,082 delov. , takorekoč utrga zadnja vrvica— in potres nastane. ReshHČni vzrok potresov pa je [vpliv delovanja vode na zemeljsko površino, namreč izjedaranje vode (erozija) in usedovanje (sodimentacija). Erozija obstoja v tem, da dež odnaša prsti z gora v doline; sedimentacija pa obstoja v tem, da reike in potoki pripravljajo razne snovi k svojim ustjem, kjer se te snovi usedejo na dno. Vše to delo je počasno aH stal- izdam na dan. Policijski svetnik: Jaz nabiram v dobrodelne namene. ali bi mi dali kak prispevek? isti niti od daleč tako silen kot i Tujec: Prav rad samo to tukaj je oni v Montana, kakor je to i-azvi-jl)remal°- Morate hi z maMO 11 a dno iz preiskav potresnih stroko- j dom. Policijski svetnik je mislil. Rnjakov, 'Potresni aparati poka- ,la P° Pwtl vJame nevarnega zali so, da se je sunek potresa v ('lov,'ka- ki si ^ nabavl1 dcllHr kdo Moutani ra.zširil čez tri države.; ve >'e s kako tatvino' doc i m kalifornijski potres je pre-' *la sta in tuJec -ic rekel: Sedaj tresel le približno štiri okraje. jsreva preko gradskega dvorišča. _____Prav. si je mislil policijski svetnik, tam je mnogo straž. V tem Počasni samomor ban- trenutku se je pojavil na portalu kirja. pruski princ in rekel glasno: No, Esterliazy. ali se že vračaš.' KANSAS CITY. Mo.. 1:2. jul. I Policjskem usvotniku je postalo •Joseph Gant. bankir in nekdanji i koro sIa,K) ko je izvedel, da je ta družabni voditelj v Kansas City. £llad mož znani bogataš Esterha- je umrl včeraj na posle ^683.000, katere jc baje poneveri! iz propab' Centropolis State Bank, koje prodlsednik je bil. Odkar so zaprli banko dne 14. zy. Pustil ju je v pogovoru in izginil za voglom. Elekt ro ni a tj ne t ir n i diktat ni stroj. Berlinska brzojavna služba je te dni napravila poskuse z najnovej-o iznajdbo, elektromagnetičnim di ktatnim strojem, ki je velike važ- novembra preteklega leta. vsled nosti. Več dni so trajali poskusi, česar je izgubilo svojo prihranke i ki naj bi praktično pokazali, kako 27"»0 malih trgovcev in delavcev ■ je mogoče glasove elektroni, na je-so bili zaman vsi napori držav-j klenem materijalu obdržati tako. nega pravdnika ga kendija. Aki> se kendi kuha iln pravilni tem-jMTJilnri. >em vain 1><» jmsri^'-il. ne ulede na t«». da je dan deževen. Nekateri kendiji imajo resnieno zdravilni) vrednost. Kna glavnih zaeimh ki pridejo i»ri kendiju vpoStev. je pt>pt>rmitit. Naslednje uavo]jši kendi, kar ste jih kdaj izkusili. Pi:i»KR-MINT«iVK KAIM-JE S SMKTANl > \/'.\ ease eva pol i ranega mleka žlu-e Vniivi ter poeasi knhajte. dokler ne nastane mehka krogla. 1'otem pri-detiite malo mrzle vmle. Shladite. pridenite zairiiulw. Nato nakapajte v nao'jano ponev v male kui>čke. Navodila za dom. Navodila /.a kuhinjo. Ko vzamete v roe kek ali puding iz |H-ei. obrišite (ionov s -vunjo. jm>- iihkViio v mrzli vodi. Na ta narin boste kek ali puding lahko «h|si raniti iz ponve. 1 >a boste lažje olupili nov krompir. ga hitro drgnite z raskavo. jako iuokri» cunjo. ('e lioeete oeistiti vri«"n pee. izbrišite ž nje s papirjem mašeohne madežtt. poliranje j>eei je bolj- ši r-opif- k«»t i>a eunja. kajti s i"-o-l»ieeni lahko dosežetc vse k*.»tieke. Ko jemljete vroeo pn^inlo z peei. se ne poslužujte brisa«", ker jih lahko sežgete. Poslužujte se železnega držala, ki stane samo j>et centov. ( e lioeete .dra v ju. Osebno zdravje. V s'.in'-iiju prehlada le malo stvari bolj pomaga kot sladkor in limonin sok. Le malo bacilov, ki nam povzročajo prehlad, »»stane pri življenju. ako pridejo v >lik z limonini sokom. Ivo se vrnete domov s prašne ceste, ali pa s pr« štora, kjer ste bili v stiku /. uma/.animi ljudmi. odrežite košček limone ter si namažite ž njo obraz. 1'sta in grlo pa i/.plaknite s sokom limone. Na ta naein lniste prepreeili mar si katero Imiezen. Najmanj Sest li moli morate imeti vedno doina. Mi priporočamo naslednje izdelke: Začnite danes hraniti labelne Star Magnolia Mleka zaradi dragocenih daril. Te vrste kondenzi ranega mleka vsebujejo najboljše mleko in sladkor, polegtega pa da ja jo tudi drag«K-ena darila. Zagotovo vprašajte vašega grocerja samo za te vrste in vztrajajte, da jih dobite. Porotne obravnave v Sloveniji. DETOMORKA. {kopala, je zapazila, da ima novo- Maribnr. 24. iunija. rojeneek na vratu dve globoki za-Služkinja Neža Tratenjakova. V™?'1' nadalje, da ima v rojena I. lfK)l2. v Velkeanih pri Ptuju, je dne 12 maja v Kapeli it- uosti kri in na ičelu temno liso. kakor od kakega udarca. Ko je •, i • ....... vprašala Trateniakovo odkod to morila po porodu svojega neza- ' J i- i, . .»...i- .. ji- .... izvira, ji je odgovorila, da najbrž koiiskcJTa otroka zensileega spola. ' J J " t-v - i • .• ortNl dnevi padla z Danes se je morala zagovarjati ■ . ' . i -ii . i» ii voza in se poškodovala. Med umi- pred mariborsko poroto. Dno 11. J maja je obtoženka delala na po-! van->em otn>k ll,nrL ZdrimuS-lju ter se proti v očem vrnila do-, In>c,skava ^«vilat da je niov. Ker je obentila v .spodnjean j °° l>"h«»« v hU'v »>0" zjutrai se je vsled močnih boleoin i rod,la iu (,a ^ ^ atrok na tla. vsled česar da je bržkone n-m rl. Porotniki ^o zanikali vprašanje zbudila, nakar je na tihem vstala iz postelje ter šla v hlev. kjer je j K) rodila zdravo det— ženskega i r.. i - - , . - hudodelstva detomora, potrdili pa spola, lanikaj ga je s tanko vrvi- ? 1 1 vprašanje glede opustitve potre-»trani Tratenjako- co. ki so jo pozneje našli v njeni | jmsttdji. zadavila. Nato je odšla v ,>1" P°I!lo,'i svojo s oho ter rekla dekli Mariji Ve trr ol,cnwu tlldi i/r'kl?- (Ia n!°-Zailer. s katero je spala Mkupaj. jr,lka I)0r(xlu 111 hlla I)rl Pan,p' naj ji prinese tople vode. da ši u-\U- K1Jllb temu Pa s0 Pot'd,li tllfl1 mije 110^. Vse to je 'izgovorila ta-1 vPra--a"je na prestopek po par. ko. kakor da bi se ničesar ne zgo-!*39 k" Z" n'stoIyka na /a" odgovorila, da je ravnokar poro- Pora- Po kon<*'ajli razpravi, torej dila v hlevu. Na vprašanje. ky P^P'>7-no, pa so porotniki poveda-.ie otrok, ji je dejala, naj gre v h" da P'a^prav hoteli reči hlev. kjer ga bo našla. Zatlerjeva 'tako- r,a obsojenka po porodu ni je stekla v kuhinjo po toplo vodo hlla i" hi tf>r«'-i morala in ko je prišla v hlev, je našla o-ihl1' obsojena radi hudodelstva po troka vse^a blatnega, vendar pa se živ?ga. I "mila sa je za silo. nato pa primula v srvljo in ko «ra je nevidni magnetični ]>isavi na jekleni žici. Elektromagnetični diktat ni stroj lahko rabimo nepretrgoma dve uri. S tem strojem lahko n. pr. v Berlinu diktiramo, toda v New Yorku lahko diktat sprejmejo. Iznajdba je velike važnosti za radiotelegrafijo. par. 130.. ^i odmerja kazen od ."i — 10 let tež k1 ječe. Državni pra-vdnik je prijavil ničnost. Holaiulski dijaki v Jugoslaviji. Te dni bo prispela v .Jugoslavijo večja skupina hoLandskih vi-sekošolcev. ki bodo na svojem poučnem potovanju poselili tudi večja mesta jug. kraljevine. GLAS NAHODA. 14. JUL. 1925. MESTO, KI VRE Prebivalci Nove Zelandije stanujejo takor ko; na mmIu, jud-nein smodnika, ki se lahko vsak hip vname in jih požene v zrak. Pod njimi namreč vre podzemska voda. ki-r j«- vsa dežela vulkanska. Mnogokrat se začno stene hiš tre-lti in opa>no majati. Nič-posebnega ni ako tu in tam poslopje se-sede in pokoplje vse stanovalce pod seboj. Vsak trenutek -.e lahko odpre zemlja in požre vse, kar je na ti je j. N< presta 110 uhaja iz razpo-klin \ zemlji smrdljiv dim in se odpirajo luknje, iz katerih derejo vroči vrolei. V mestu NVhakare-warewa se je naenkrat vdrl nasip in izirinil v zemlji in med hišami je nastal sredi m >ta najlepši termalni vrelec. Visoko nail strehe j«- bri/iral kot roka debel curek vrele votle in vse me^to je bilo dol go zavito v go«a žveplen dim. S -veda s.i se prvi hip ljudje silno prt >trašili. pa so se kmalu pomirili. ker »o na kaj ta.ketga že navajeni, seveda v nekoliko manjšem obsegu. .Začeli so bežati na vs*-* strani, ker so se bali. tla ne izgine eelo mesto. Zato so hitro začeli kopati jarek, po katerem se je vrela voda odvajala, da ne bi napravila škode. So pa ljudj" v Novi Zelandiji tudi praktični. Kakor hitro se pojavi kje vroč vrelec, že so zraven gospodinje, ki nastavljajo lonce iu love vročo votlo, tla je ni treba doma kuhati. Ko zapazijo. da vrelec Ostane vo tako, tla jim vrela voda ne more škoditi. Strehe pa tudi stene hiš so tako narejene, tla se vsaka kapljica vrelcev ujame in steka v posebne nabiralnike, ki odvajajo vrelo vodo v kuhinje. Knjigarna "Glas Naroda" MOLITVENIMI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano.............. 1.60 ANGLEŠKI MOLIT VENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano 130« Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 12. zv. Iz dnevnika malega poredne neža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Ju an Miseria. Povest iz španskega življ&ija ........... .60 16. zv. Ne ▼ Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............70 Moje življenje t. v............90 Moje življenje broširano.......70 Podobe iz sanj t. v...............1,_. broširano ...................75 Romantične duše trda vee.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja t. v...........1._ broširano ...................80 Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.— Cvetke .......................... .25 Ciganova osveta ...................35 Čas je zlato ....................... 30 ttcr-K^ :::::::::: v Milčinskijevi spisi: Igračke, trda vez.................1.— Muhoborci, trd. v................. 1.— Pravljice, trda vez...............90 Tolvaj Mataj, trd. v..............90 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 ........ 1.75 Četrtek t. v. ~ . ~............... ,9o!Mimo ciljev» tr. vez...............60 Dolenec, izbrani spisi.............go | Alladili zanikernežov lastni životopia .75 Doli i orožjem....................50 Mrtvo mesto ......................70 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) ........................ Dolga, roka ...................... Devica Orleanska................. Duhovni boj .................... Dedek je pravil. Marinka in škra- Mrtvi Gostač .................... .35 .60 \ Materina žrtev....................80 60 Musolino .........................40 *501 Mali Klatež ......................70 50' Mesija ......................... .30 I Mirko Poštenjakovič...............30 teljčki........................40 ®®ož z raztrgano dušo. Drama na mor- Številne žrtve vročine. CHICAGO, 111.. 13. julija. -Več kt:t šestdeset ljudi je izgubilo po celi deželi svoje življenje vsled vročine', strelov, avtomobilskih nesreč in iz drugih različnih vzrokov. Ker je večina ljudi iskala utehe pred veliko vročino na morskem bregu, je utonilo osem tin dvajset ljudi. Devetnajst ljudi je bilo ubitih tekom avtomobilskih nesreč. Štirje so biLi ubiti od strele in šest nadaljnih .ie ubila iročina. Trije so umrli tekom eksplozije na vlaku in eden tekom nesreče z aeroplanom. Nadaljni so bili poškodovani, večinoma tekom avtomobilskih nezgod. Na srednjem zapadhj je znašala najvišja temperatura sto stopinj. Vročina v MisNouri je ndkoliko pojenjala pod velikem nalivu. ALI VESTE, — da je pred kratkim dospelo v Ljubljano 12 poljskih rscHČiliskih profesorjec, ki bodo predavali v Ljubljani v slovenskem jeziku. Ali veste, da so danes Helmars iste ■ kakovosti kot so bile takrat, ko so napravljene? Isti 100% -»-»--«- _JL POUČNE KNJIGE: Anglcško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angel j ska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa:, četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Higiena Somatologie, pouk kako se ohrani zdravje, t. v...........1.50 Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........60 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega C68 strani 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del .........................30 Pravila za oliko....................65 Postrežba bolnikom ...............25 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno vino.......................50 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ 1.— Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezama)____ 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ...........,......80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ...... ............2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1«— Andrej Hofer ................... -50 Boy, roman trd. vez...............80 Beneška vedeževalka ............ 55 Belgrajski biser .................. «35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez.............. Besi (Dostojevski) t. v...........1.50 Bele noči (Doatojevsfcnr C. V. Balkanska Turška vojska ... Sunka vojaki ........ ............ M Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. • .45 Fran Baron Trenk................35 Farovška kuharica trd. v.........1.— Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ..............25 Golem, roman......................70 Gusarji .........................90 Hči papeža ...................... 1.25 Hadži Murat, trda vez.............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50, .. . Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Narodne P"POvedke za mladino; Jutri (Strug) trd. v................75 ju. (Meško) .................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska ......... .35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka .......................35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ................50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice......-............90 Na Preriji .......................30 Nihilist ...........................40 Jurčičevi spisi: Sosedov sin, bros..................40 1. zvezek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.— broširano ...................75 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano .....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Črna brada.....45 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevič in berač................25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40 Lucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija .................25 Ljubice Habsburžanov.............40 Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Jadranski biseri .................80 Junaki .........................80 Mučeniki .........................80 Peti zbornik trd. v............... 1.10 broš........................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Levstikovi zbrani spisi: .1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač........'..........70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi trd. vez...............90 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90(19. zv. Mlada mornarja. Povest Sisto Šesto povest iz Abrucev......30 ^ Beyk trd Te2...............? Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespeareve dela: Macbeth, trdo vez................90 ..........90 .........1.— ..........90 Julij Cesar tr. v..... Othelo tr. v......... Sen kresne noči tr. vez SPISI KRIŠTOFA ft MID A: 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec ...................... 7. zv. Jagnje ................ .8. zv. Pirhi .................. 13. zv. Sveti večer............ 14. zv. Povodenj .............. 15. zv. Pavlina .............. 17. zv. Brata ................ SPLOŠNA KNJIŽNICA: .30 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .30 Tri povesti trdo vez. bi oš......... .5( Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 1.7 Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.5 tr. v. .9 3. zvezek .................... 35 4. zvezek .................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spis je ....................n.. .35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ............. .70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotju ^..............35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda vez..........00 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk .................90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe .............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplova. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca............... ... .30 Ptice selivke, trda vez. .............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek .................... .40 Pegan in Lambergar...............70 Rabi ji, trda vez..................75 Rastoči mesec (T&gore) t vez.....60 Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str.......................... .35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 6t. 5. Fran MUčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest t 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................65 Spilmanove pripovedke: Tri novele, broš. Tunel, trda vez...................1.W Turki pred Dunajem .............. .6< Trenutki oddiha...................41 Vesele povesti .............. .3 Vera (Waldova) broš..........3! Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1,-Vrtnar, Rabindranath Tagore broš......................... .6 "irdo vezano................. Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.0( Valentin Vodnika izbrani spisi......3( Vodnik svojemu narodu ...........2f Zgodba Napol, huzarja vez.......2.- Zmisel smrti ......................6( Zapiski Tine Gramontove.........6< Zadni dnevi nesrečnega kralja......6( Zadna pravda ....................5 Zmaj iz Bosne ................... .8' Zlatar j evo Zlato ................. 1.0 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v..................... 3.- Za milj oni, ............6 Ženini naše Koprnele..............3 Zmote in konec gospodične Pavle .3 Zgodovinske anekdoti ............ .3 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... 2. zv. Hudo brezdno............. 3. zv. Vesele povesti................3 4. zv. Povesti in slike .............3 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ .31 .31 .6 Poezije trd. vez...................90 J Razkrinkani Habsbnržam (Larish) .. .35 I Revolucija na Portugalskem . .....30 „ . Rinaldo Rinaldini ................ .50 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje Štirih trdo vezana..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med jflazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. PrihajaČ ............... .60 9. zv. Kako sem se jas likal, (Brencelj) ................... .00 10. zy. Kako tem se jaz likal, (Brerictelj) •••••••••••... .. .. .90 11. zv. Kakp eem se jas likal, Slovenski šaljive« .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid................... .35 Skozi širno Indijo ................ .50 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... jBO Sanjska knjiga, srednja.......... .35 $pake, humoreske, trda ves ........ .90 Strahote vojne....................50 Stezosledec ...................... .30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 'fltfsp iz Judeje .t......«..«....».* »^J Simon Jenko zbrani spisi Sosedje tr. v..................... .00 i Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... . zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .DV .50 .50 Umetniške knjige b slikami za mladino: Pepelka; pravljkia s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Scguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ..................7G Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1,— Mladi umetnik .................. 1.2< Otroški vrtec ................... 1.21 Za kratek čas ................... 12,{ Zaklad za otroka .................1.2( IGRE vTfl .6C 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav« kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek...............25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............30 13. z v Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ................... .25 16. zv. Žlatokopi. Povest ........... .30 Vh ^at. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ... _____ JO 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo. ^iaE&i — Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................8( Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.0 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .3 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.7 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................f Eda, drama v štirih dejanjih........I Hlapec Jernej, v 9 slikah...........I Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................: Mati, Meško, tri dejanja...........' Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .......................... Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .1 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah., .i Sovražnik žensk, enodejanka........' Poljub, v dveh dejanjih............i Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (čapek) vez............. Revizor, 5 dejanj trda vezana..... Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ....................... Veronika Deseniška, trda vez.....l.t Za križ in svobodo, igrokaz t 5 dejanjih ........................ Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj .. 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini. Money Order ali poštne znam po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, tjt komandirajte pismo* Ne naročajte knjig, katerih ni v cenik Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS N»flODA" 8L0VŠNIC PTJBLDSOTNG OO. flltfllim — J GLAS NARODA, 14. .ITL. 1925. Franc Milčinski MUHOBORCI. Prvo poglavje. STARODAVNI MUHOBOB. Ni ga izlepa trga na Slovenskim bolj prebujenega, kakor je Muhobor. Celo svojega brivca ima, gos-pi da KjrunosLava Batlča: krasen revnejši del trijkega prebivalsva greši redkokdaj zoper postave: i u pa t am se zmakne kaka zeljnata glava ali kak dežnik — to je vse! In pa zmerjajo se radi. [Zmerjanje je njih najslabša stran. Prišlo jim je v navado in ispada v način njih govorice. Na- človok, kadar tako v čaru smelih. mesto "prijatelj" in "boter" svoj j h brk in podjetne svoje fri /ure sloni v durih brrvnice in g.> obseva zahajajoče solnce, pri no-pah pa mu važno sedi slikoviti kodtr lledervarv! — lledervarv reko "kmetavs" (ponosni so, da -e tržani) in "mulec"; pa si drug drugemu nič ne zamerijo. Le po zimi se žene graščinskih gozdni}* delavcev rade tožarijo. Zobotreb -.pada k obrtu: njegova-potrpež-j »e izdelujejo — "klince", kakor jim pravijo; vsa družina jih d<-ia — od petletnega frkolina naprej — dannada 11 ,od zore v poz-no noč, znečer po več družin vku-pc pri eni luči. Ko se pa dodobra nasede in jih bole od sedenja že vsi kosti, si vmes kak dan narede praznik in da jim ne mine brez /as-užka, gredo in se tožijo za •ast in poštenje in predlagajo drug drugega za pričo — čim več prič. tem boljše! Kar jim potem sodnija iaplača pričnin si lepo po bratovsko raadele med sabo. Tožene razžalitve si seveda Ijiva glava siiLŽi že leta in leta u-kaželjnim Batičevim vajencem kot ve/.bališče višjega laso^lovja, in tako se 'kaže lledervarv vsak dan po drugačnem prelestinem vzorcu triziran in ondufliran zavistnim oč» m trških gospodieen. Ali Batič in Ilcdervary nista vse! -Muhobor ima tudi mlekarno in ima dve stranki: ena je za mlekarno druga, ki jo ne ve se iz kakih vzrokov zmerjajo liberalno je zoper mlekarno. Zadnji čas sili še tretja stranka na dan: pristaši so ji mladi ljudje, ki s<> hrupu« pozdravljajo z 44Na zdar!" — po zimi nosijo polhovke, njih ostali program pa je še tajen; sklad zbirajo za skupne večerje.in njih disciplina je vzorna. Pa to n5 posebno važno! Ali koliko je še drugih, resnično znamenitih znamenitosti v Muhoboru! Vzemimo le požarno brambo! NaVlnik ji je mizar Rape: naj-, h pšo ima čelado, najlepši meč izmed vseh vrlih ognjegascev, kar. zavrnili prošnjo, če«, vešala mu o si napravili zase, za svoje o t roke in otrok otrok*!, ne pa vas M uho borce. Ta odgovor je sila r&zkačil ves Muhobor. ne izvzemši Jerečko, ki jc bila navzlic svojim kočljivim posebnostim vendar vneta Muho-borka. In kaj je storila Jerečka? Poslala jc na Lučane točo, debelo kakor kurja jajca; vos bob jim jc potolkla in so Lučani živeli tisto zimo zgolj ob zmletih smree-jih storžih. V zahvalo za ta poraz Ide tega sovraga so Muhaborci Jerecko oprostili železa in joče in Jerečka je šla in se je na stara leta močno (poboljšala in je Muho-oru še mnogo koristila z zagovar janjeiu urokov in odganjanjem čarovnic od krav. Tudi usodepolno leto 1848 ni šlo brez dogodka mimo Muliobo ra. Tega leta je Kovačkova krava vrgla teleta s trema glavami. Tejle je zdaj v muzeju in Muh Ob ore i ga kaj radi hodijo gledat, češ, naš je! Leta 1876. je izbruhnil v Muho-l>oru ljut verski boj; župniku so ustavili bero, k maši in k svetim zakramentom so hodili v sosednjo i'aro in niti b laže ust v a polnim besedam škofjega poslanca se ni posrečilo, zravnati globoki razdor. tik Povad Romali j am je bil sv. Pan pred sodbo drug drugemu odpu- kraciJ' ki g* je ŽUP"ik na SVojn roko, ne zaslišavši mož in kar na tiheiu premeknil iz glavnega oltarja v stranskega, kjer je stal v . , . . . mračnem kotu kakor kak siroma- vidi. kam pes leti, pa si - .... ... sen osebenjek m nadležen prite- kle, da ni nič kazni; le priče morajo biti zaslišane in — plačane, j z;:to jim gre. Sodnik v Luičah ni slep in misli: — Reveži so! — m jnn z • •d prt o isoko nagraja "pot in za-, mudo". Zakaj pa ne! Saj gre iz1 državne blagajne in je ta'ko silno1 peneč on. sveti Pankracij. ki je vsa leta, odkar stoji cerkev, zvesto branil tyro toče in črva. Pet • • . ,, , ... . j . , , ; let je trajal verski boj, predno ie I prijetno, blag biti m dobrodelen! , n , .. ... . . . „ 'zmagal sv. Pauikracn m z glorno — iz tujega žepa! ■ D J .Muliofbor stoji na zgodovins-' kili tleli. se vrnil na svoj stari prostor. jih je v deželni zvezi. Pa tudi lila-' °koh lcta 33' *)red Kr" r- Jc če njegove so vredne, da se jih ,nl talip n^ihr^lniiA. Dobrotnik svojega rojstnega kraja. Ne davno je aiiinrl v Beogradu POSTNA ZVEZA MED NEW YORKOM IN CHICAGO i. ze v najbližji bodočnosti na ta na-čin sama kriti celokupno svojo u-, ♦ porabo mineralnega olja in lic bo več odvisna od inozemstva. Nemčija torej stalno popravlja J j svoje gospodarstvo. Denar je sta Jbilcn in če jc njegova kupna j še slaba, so temu krivi težki davki % na življenske potrebščine, ki so vse % podražili. ' ^ i ♦ liioe i % Jugoslovansko - italijan-' | N ska pogodba. i ♦ ♦ ♦ o ♦ o L'Namwcos « un oc* woo o. n v. Pred kratkim je bila otvorjena nočna poštna zveza med New kom in Chicago. Pošlo prevažajo z zrakop.lovi. kakoršnega v dite na sliki. KLM. Italija, i), julija. — Sem I s., dospeli jugoslovanski in itah-i jan-ki d lega t je. ki so v Firenc; o ! sklepali p >godbe med obema dr- <> Vor-jžavah Pogodbe bodo jutri pod- ♦ i-a ne. Gospodarska obnova Nemčije. 13. oktobra 1923. je rent na Jnarka nenadoma stopila na me-'-to dotedanje papirne marke, ki -e jc bližala ž triiijonskemu <» llagi razsodbe srezkeg:i joglavarstva v Celju je za ved-' no i/gnau i/, jug. države .~>0-le!id Pawl To-uiii. ki je bil i^I:i-ben kot trg. ki mu je postal težko pri- ! Lpr. bivalstvo globoko oddahnilo.' stopen radi zaščitne carine. Toda ■ko je zvedelo za revalorizacijo de-, nemška industrija se bori energič-uarja. Rcmtna marka se izpočet-' no bi njena bezprimerna organiza- i ka ni zdela posebno solidna ino-K'Ua ji dopušča še vedno dovolj ni-j /5 in ski m strokovnjak« m. Zato jih i cene. tla lahko tekmuje z izdel- j /je nenavadno iznenadilo zampanje i ki drugih dežel. Tako se ji jc nc-ljudstva v novi denar, zaunan.je j Javno jiosrcčilo dobiti naročila za! ki mu je omogočilo obstoj do iz\-a- j latlje iz same Anglije, kar zveni janja Dawesovega. načrta, ko se i naravnost neverjetno, je zoj>et pojavilo zlato. ' Flektrična industrija se nepre- Danes, ]io več kot enoletni sta- s1ano razvija. Nemci nimajo na bilnosti. se že da govoriti o kupni Razpolago listih vodnih sil kot Švi-moči nemške marke, ki je soraz- j c'arji :1li Francozi, zato pa imajo memo majhna. Delavske mezde > lignit, svojčas zanemarjajo boga- ANTHONY BIRK HIŽNI en sobni slikar in dekoratob rrevzaniem vsako t to struko spadajoče delo. ROJAKI. l'UKDNO ODDASTK lJKt^'.EMU NAROČILO. VlMtAflAJTW M FINE ZA CENO. 1311 Stephen Street R.dgewood, Brooklyn, N. Y. J /1* i-'hoif : Kn rtjrt • n ~ /'-/ («1 vrha do tal. j j" bil priletel v nogo ali kakor trgovec Angjelko Savie,'ki je vse dosegle pred vojno višno. tcule živ- styo? ki se danes vestno izrablja. lu potem ces-tna razsvetljava: tudi /. njo >e ponaša Muhofcor' Pe meseca. ]\Iuhoborci v "bedresa?\ Ce imate kilo, |)otrebujete moj čudovit 1025 I. N. L. pas. ki je sanitaren ter vzdrži katerokoli kilo. Vi lahko ozdravite brez operacije. Moj pas bo storil to. Stane samo $7.00. Ce pa niste zadovoljni po petnajst-dnevni poskušnji. vam vrnemo dc-i 7 \ i nar. Telefonirajte, pišite ali pri- ''''' 1 \ I '"te k: — T. M. Kavanagh, 13G Broadway, N. Y. Telefon: Stagg!)U!>4. Crosstown Broadway kare vozijo mimo mojih vrat. svoje premoženje (zapustil svoje- l.jenjc je za 4(5 odstotkov Iučanju kamenja so se že od- niu rojstnemu kraju KraJjevo. Za- l-<>t jired vojno. Nemški le v' ndkdaj odlikovali paglavci muho-j puščina znaša nad milijon dinar- J torej še nadalje trpi pod draginjo "n S'»škem, v seca jborski. Oziroma Muhoborski z ve-\jev. Ena tretjina tega premoženja življenskih potrebščin, ki je na pr. Frankfutru <»1 dražje ^^<-4like centrale v Knapsecku blizu delavac Kocina. v Ciolpi in v Bitterfeldu Finkenhcerde pri ob < >111*i so zgrajene li tukaj je in vredna, da se,I liim "M'*. Ne vem, kako ho pra- /pripade podpornemu fondu za si-' francoskemu delavcu navzlic nje- na terenu, kjer se koplje lig-jo omeni. Kadar v pra,tiki sveti Pr(>fesVr tako, o- j romašne sitarce in starke, dve tre-'govemu neprestanemu i>ritoževa- ".t. luna. razsvetljave ne nažgo in naj,11' ,slko- častivredna rodoljuba sta ^.iini dijaškemu podjiornemu sikla-'nju doslej prizanesla. Razlika je Rjavi premog jc slabo kurivo. ----ar ~~ — 1 du v Kraljevu. V .počaščen je po- j še večja glede luksuznih predme-| ravno zato pa so stroški za n j pokojnika je občinski odbor v Kra-(tov in vseh stvari,' ki jih srednja v0 izkopavjmje skrčeni na niini-ljevu sklenil, da najlepšo ailico denarnica ne more doseči. Hotel- »nuni in ker se uporablja na licu imenuje po dobrotniku. y takih ol)a<*Va- ^'IoV(vk se ne bi rad zameril ne temu ne onemu in ^.ato je noč še tako temna, temnih nočeh -ii pomagajo tržani, z r< čilimi svetilkami da najdejo,^' l,oIoža.i P^atelju zelo mučen. kozi vijugaste in bregovite, z,Ako bi se smel° častivrednima drvi, vozmi in drugo šaro zastav-,roŠL Srce Saj Stvar bi se dala z ma-!11*™ 110 bo izkrvavelo, naj zmaga domov, tua-1 luni stroški ipreurediti tako, da bi za razsvetlia1 o nc bil meroda-jen mesec v pratiki, ampak oni na nebu. Ali muhoborei niso le pre-bujc ni, Muhoborei so tudi zavalili,- oprezno čuvajo svoje pravice in nič kaj radi ne opuščajo starih, častitljivih običajev. mala začetnica ali velika, da bo le mir! Časi so slabi, za kruh gre trda, draginja je taka, da jajce .-tane dvanajst vinarjev — sko-1 a j bi kazalo človeku, da postane kura in leže jajca — pa se ukvar- i jaj s pravopisom vsake kvatre novim. kakor da ni drugih skrbi: Tako so si ohranili še marsika- /ato na,-i se učena gospoda potenj dragoceno svetinjo iaza dobe ravnata in zedinita! Pa kaj. ko Posledice plohe na Sušaku. • Skoda, povzročena trgovcem po plohi na Sušaku. je komisijonalno cenjena na milijon dinarjev. Močno so trpeli tudi vinogradi in setve. Skoda je občutljiva. Zveza trgovcev se je na seji posvetova-i la o tem, ka'ko naj sc oškodovancem priskoči na pomoč. Sklenilo se jc, da se pošlje spomenica me-rodajnim faktorjev v Bogradu ter mestnemu poglavarstvu na pradedov. N. pr. praženje snega. se ne bosta! Prazen je up, ker' i Sušaku. ska soba. ki stane v Berlinu 14 mesta, popolnoma odpadejo prevo-mark na dan. t. j. francoskih fran- '-ni stroški. Namesto da se p reva-kov, stane v Parizu le 2;~> do HO . ža energi ja v vagonih v obliki ma-frankov v prvovrstnem hotelu, lovredne materije, je pač pamet-Pripomniti je. da je v Berlinu v nejši in cenejši prevoz potom žic v ceno prenočišča všteta' napitnina. ' obliki električneira toka. ki znaša 10 odstotkov in 27 odstot- ' Kemična industrija, ki je bila kov državnih in občinskih taks. visoko razvita že pred vojno, izva- Nasprotno pa so stanovanjske ja danes prave čudeže. Tako n. pr. I številk«- t.r j. z.. ... , '..,....,.. . I Z veseljem rušili. najemnine se-nizke in tako nepn- ; izdelujejo iz lignita m mastnega merne, da puščajo lastniki svoje 1 premoga velike količine esence in hiše brez popravila. Ravnotežje v olja, ki ga uporabljajo kot gonil-Droračunu. na katero so Nemci ta- no silo za tovorne in sploh težje ko ponosni, se je doseglo ravno s j avtomobile. Koinpetentni indus-.pomočjo visokih taks. ki zadevajo trijci trdijo, da bo mogla Nemčija VELIKA POSEBNA PONUDBA SAMO $5.75 il:im Ji t'J sn Nikdar š<- ni bila stavljena t;ik;i ponudbiL. K- : osrunttio množino t«h iueT>.~',. 1. Izvanre iii-m obodu. (as kiiže izl*jrRO t«-r ima prvovrstno :zboriii ZRt.raj navija in uravnava t.r ima n.i jI >« >1 j m>*dcrr.>> priprav kupit i refrulini nj«». T. it pit-majliiia', p ■> etu višnjev« jt-klf-> k'it,'sjf. Lra s.-i> za uravnavo in je pravi mebankni ieiten z tnoen m, sk Lithko jo uporabljat ;.!• ž. Kazatri k j« p..zla« , ti. ima arabskr ■ ■ u»zl'>mljivitu sl«-kio!ii. Ta!:., uro Imstt vsak dan pr delu a!i ob nc leljah. • t.apra vlj« ii" iz vulkanir- ran« tz i gtiinlj i s risom. Polnit ca j. laiiko. Ptše dobro. Nt ■ isjilni s LVlj.lt. « « r-eri :jate k< tr..j la s S Ko prične toplejše solnce oznan- Ma Slovenca, povrhu pa šc profesorja: trdi neizprosna jeklen-..} Torej muhoborski ali Muhobor-' -ki paglavci si laste slavo, da bo' njih mokronosi predniki cesarju' Mi gnstu zalučali kamer, v kole-1 no. Na to njih junaštvo spominja v Muhoboru gostilna z napisom: *4Pri šepavem Rimljanu". Pripomniti pa je, da si prisvajajo isti zgodovinski dogodek tudi ip-! sednje liuče, sklicujoč sc na sveje jati bližajočo .v? vigred, tačas gredo ^Muhoborei in razkoplje jo in postrgajo po tesnih obojnih ulicah iz temnih kotov in z mrzlih dvorišč stari umazani sneg in led in ga zvozijo na glavni trg. Tam ga lepo in rahlo razlože po sto let starem tlaku iz okroglih kameno v, kakor se razloži lan po tra-tini, da je deležen koristne soln-C-ne gorkote. Tako pražijo sneg. Lahko bi ga bne. in tudi v Lučah sc šopiri na z isto potjo in z manjšim delom g'*'*: tile i za sodnijo izzivajoči na-J pis: ''Pri pravem šepavem Rimljanu": pn:ga te gostilne ne prestopi n<>len izaveden Muhoborffe. j Leta 1584 so blizu do sem pridivjali Turki. Podjetni Muho-' borci so jim skrivaj poslali odpo-J od k dali kar v Žabji potok, ki čisto pri rokah teče tik ob glavnem trgu, ali praženje snega je že prastara navada in če bi kdo vstal zoper njo, nemara bi padli po njem, kakor da jim skruni sveto vero očetov. Taki so Muhoborei ! Sa moras lost s> up.> lahko sb-herii t« r ernilom . <1.•!. tc upoto-l.i n«- zalit, va v. lik<-™a. draue-stvklerv ■ <> »rnilu in )> polna Samoi olntltio "tcur taiti" p« r< varnostno zap.-uko iti pij. T«, j. p..pM. n lnajltcn rab«. Ta stroj j.- ntoia:., pa tak" prlpnsto napi hitro naut s. pi:' t<-m stroj, tn lahko pišite P'sttia svoji Ijtii i- i. našla vila. račune t. r spb.li opravite tijim vsako •). j pa stroja. Z vsakim pisalnim sti«..jem |Mjšlj.-m navodila za uporabo. Kleopatrin prstan sreče, težak. Htkanitno p«.zlaien prstan. vloži n z 1-k.i-ra t Mirti radijskim Cemantom. Ta pr.-tan j<- mistirno znam. nje dobre sr« ie. lju-bezn., trgovine iti zdravja. ! »oninevaj«-. da odganja" zl- duhove, bolezni in iv -srečo. Tisočerim je ž«- i rinesel uspeh ter nepričakovano bogastvo. Tudi vi nosite tak prstan, pa boste morda postali srečni. Vse te dragoeetie pr. dm. t<- lahk«. d"bit<- s. daj za samo J.".Tr». iti da vse to dobite. vam ni treba pošiljati vtiapr. j noben« ga fl.-narj: ti ti eneira renta. Samo izre-žit<- ta ogla« iti ga nam pošljite za eno /. vašim m« ti-.m in iia-siovoni. S povratno pošto vam lx'ttto vse pos uli. Po t. j nizki e.ni bomo proo jo polyagali k večnemu počitku. Sedaj jih hoče i>onesti k njej ter jo prositi odpuščanja za oni dvom. katerega je nekoč gojil glede njene neomadeževane čistosti. Veter je lahno pihal skozi drevje ter sipal cvctje solan na tlo* Nižje in nižje se je sklanjal v strupeno cvetja, kot da mu hoče reči: — Tvoj čas je potekel. * Solnee Je ic zahajalo za vršiče panka, ko sta sed'li kontesa Per-pignji u in hišna v voz, da .ve odpeljeta v Trnovo. Joried je izgledala strašno bedna. Njeme oči. z nemirnim, plapolajočim pogledom, so tičale globoko v jamicah in rdtre lise so žarele na njenih licih. Vse je kazalo, da je mlada dama v zadnjih par dnevih neizmerno shujšala. Konji so potegnili in voz je oddrdral po beli cesti navzgor. Hišna je bila zelo zgovorna ter je skrbela za zabavo, a nekoč tako samo-vestna, tiransko-ponoMia grofica se je stiskala v kotiček voza ter bila bolj redkobesedna kot kedaj poprej. Pot je vodila mimo hiše gozdarja, in ko se je prikazala bela hiša sredi -nirečja, je obrnil lakaj gla\o ter rekel: — Oprostite, kontesa, ah smemo ustaviti taikaj za trenutek? Imam naročilo radi divjačine. Joried je prikimala. Voz se je v naslednjem trenutku ustavil pred lii.šo gozdarja. Pred hišo se je stezala trata z gredicami in tik poleg poslopja je stala vrtna klopiea. -- Sveta nebesa, tukaj sedi uboga Lizika! — je vzkliknila hišna. — Moj Bog. kako nesrečno izgleda ta črv! Kot pravcata jeti-ka! Ta naj reče kdo. da nesrečna ljubezen prav nič ne škodi! — ' boga deklica bo Izdihnila pred našimi dl-mi na zlomljenem srcu . .; Joried se je slresla. Le z naporom je obrnila svoj pogled proti kiopici. Tam je sedela vitka, bleda deklica, z veliko odejo, ovito kroir nog ter majhnim šopkom resed v svoji oveneli roki. — Lizika! Gospodična Lizika! Pojdite sem, — je vzkliknila hišna. bolj v namenu, da pokaže sijajno ekvipažo kot vsled želje, da govori z bolnico. — Kako se počutite? Ali ta nesrečna bledica še vedno ni presta-na ? — je vzkliknila Joried s hriipavim glasom. Lizika se je vzravnala. Dvignila se je počasi, eni a ho vaje — in njen pogled je zadel grolieo Perpignau, tako ponosno in zaničljivo kot pogled kraljiee. ki odvrne ml sebe vlačugo. Nato pa je pokazala vozu hrbet ter odšla v hišo, ne da bi odgovorila na vprašanje pleniclnite dame. Plamteča rdečica je oblila liee Joried. Srdit pogled je zadel odhajajočo in zaničljiv smehljaj se je pojavil za trenutek na ustnih grofice, — a naenkrat je izginila vsa kri iz njenega obraza in stresla se je po celem životu. Se globlje je omahnila grofica v blazine — in izraz nepopisnega siraadli v svetovni vojni slavnostni jrovor. Tržaško pismo. Trst, sredi junija. I kerji itd. To bo potem šele pra- dajo v blaznieo, če v ječi ni prostora zanje.'! Ali bi imel dela dr. Pastrovič s svojimi asistenti, če 'bi se v res-niei zgodilo tako. in še tem več. ... I - ... • . • .1 iT' 1 ■ \ • * f-^viiuu l(U\U, lil Ol, IV.II1 >IT. Povem va m prav po pravici lut^'- pristni sport! llip, hip, hip. 1 . : , , si,..... '/-.- » • , ko se je bati da se prbivalstvo i strokov-1ura; Zivio nogomet in sveto- , . ' , to vam potrdi tudi moj njaški kolega Tonče, da sem vse i ivaiwki dr. Pastrovič! doslej imel o nogometu približno| Dr. Pastrovič je namreč tudi toliko pojma, koJikor ga ima pre-1 strokovnjak. Sicer se njegovo g o vami zaj- o bobnu, in da me strokovnjaštvo n" nanaša toliko! »premen il svoje dosedanje mnenje kakor je zgoraj opisani. V osta in se naravnost do be sn ost i — mi slini, da je ta "besnost'r prav po-> bilo primeren nogometno-sport-ni izraz, a? — nai\ dušil za nogomet. In kako ne?! Samo poslušajte ! "Edinostni" poročevalec pripoveduje predvsem, da so sodelovali pri tej tekmi nekateri s-port-niki, ki drugače stalno sodelujejo v italijanskih društvih, s či-• uior je dokazano, da sloni naš nogometni sport res na pravi na.ro-ni podlagi. Že to me je vsekakor zelo navdušilo in razumel sem tu-1 lem pa mislim, da bi t tuli še marsikomu ne škodovalo, če bi mu dr. Pastrovič pretipal nekoliko mož-gae. Tako na jjr. tistim goriškim oblastnikom 'ki dopuščajo, da se tebi nič iiKttii nič spravi v zapor skoraj cela slovenska vas, kakor se je zgodilo v nedeljo ponoči v Vrtojbi pri Gorici. V nedeljo je bil namreč v Vrtojbi javen ples. Sicer se proti takim javnim plesom, ki nimajo drugega namena, kakor da se nila dina kolikor toliko pomečka med seboj in se ji je zato izvabi iz ne v občinskem svetu, ki hočejo absolutno uničiti vse. kar spominja na nekdanje čase. Odpravili so vodnjak na Borznem trgu i post«vili (tjakaij reidamski 'st'ofl-pič, ki je daivs žc a*cs razbit in vse. sa:no ne v okras trga. Vrt pred vladno padaeo na Velikem trgu so odpravili, da je sedaj ta trg v resnici le velika prazna •'gmajna*', a ipre-d kratkim so sklenili, da se odstranita z Velikega trga tudi še zgodovinski vodnjak in spomenik cesarja Karla VI. pred mestno palačo, ki so ga pristavili stari Tržačanje v spomin proglasitve Trsta iza svobodno pri:-t an išče, ki je bila izvor vsega nadaljnega raizvoja in blagostanja mesta. Enaka usoda naj bi tudi zadela spomenik cesarja Leopolda I. na Borznem tngu. Vse. kar ima v Trstu kaj smisla za zgodovinsko prošlost me- Wi hitro, zakaj je poročevalec že žepa -iju ve6ji težko .za-, sta, zlasti pa vsi umetniški krogi takoj na začetku svojega poref-i- J bIužeuih liric> dAil z vs€h ^frani, so s la spustil v svet krilatico o "div-" .Q nc s stnmi ki ta,kih |ist,] se uprli tem usklepom. in v h se bije že par. tednov 1 jut jem boju"' Moje navdušenj? pa je 'pjesov ne le ,le prepoveduje, tcim- boj proti oh-inskim "s-pomeniko-potem rastlo od vrste do vr«te.|ve- j,ih že skoraj naravnost vsd-;derom", katere pristni stari Trije poslušajte! J ijuje, doeiift pa prepoveduje pri-j žačan kar odkrito pošilja tjakaj. prvem čet rtu je moral reditve s petjem in gledališkimi i "d koder so prišli, češ, ti norci Kraso\ec ne bo končal dobro, — kajti če prične človek piti, ere i ^po zaslu«'i Lukanca biti odne-' predstavami; ali V rt o jb ene i so ve-; spadajo k Sv. Ivanu, ne pa v rakovo pot z njegovo karijero. No, to je njena stvar ter bo mo- šen (IeP° povedano, ali no?) z liki plesalci pred Bogom in Ijud-J mewtni občinski svet. Tenia če bi zvinjeno nogo. Vidimo ga. kako'mi ,in ^ }loteli imeti svoj ples. | prišle jutri nove občinske voli-se zvija v bolečinah. Ma:lo manjša pa tudi imeli. ' t ve. bi jih pa zopet volil. ---- — — - »■■'-o" "iMWf 1, to sr pravi spravljati narazen zaljubljen par! Pravijo, | * Poslll! tem njegova mati. Sedaj si lahko očita radi deklice in tudi I Ze v To- rala n«koČ obraleunati z Bogom. Ali ste opravili, Harvward? rej naprej! ^ oz je oddrdral v gozd in grofica je zrla v praznino s steklenimi pogledi. — Zebe me, dajti mi šal, — je rekla — Zebe.' V tej soparici? To mi ne ugaja! Prehlajeni ste. konte-a. Nekaj vam tiči v udih,^— je rekla hišna ter ovila grofica s šilom. Šectindvajseto poglavje. Hišna je odprla železna vrata pokopališča, spustila noter grofico fVrpingau, nakar je vstopila še sama. Pred njima -e je stezal gost lipov drevored in ob obeli straneh so stali najstarejši in večinoma zanemarjeni grobovi. Ciprese -o se dvigale nad križi ter metale na grobove svoje temne sence. Solnee je zašlo in temne sence so se stezale preko prostole-iečega dela pokopališča. Pod lipami in akacijami pa je bilo že popolnoma temno. Kako strašno in skrivnostno . . . Kako pusto in prazno . . . Joried je obstala, si pritisnila roki na pr^i ter vzdihnila: — Strašno je tukaj! Vrniva se . . . Starka pa je odločno zmajala z glavo. — Ta bi bila lepa. kontesa! Vreči puško v koruzo tri korake od cilja! Le naprej! Primite me za roko. Tukaj v drevoredu je temno. Ko prideva na novo pokopališče, bo popolnoma prijetno V petih minutah sva zopet nazaj. Joried je stisnila zobe v strastnem sklepu. Prijela je hišno za roko ter se dala voditi, z napotzaprtimi očmi. Sreč ji je burno utripalo in mislila je, da jo bo zadušil krč, ki je lezel po sapniku navzgor. Prav kot je bila kontesa energična in brezvestna pri zasledovanju svojih ciljev prav tako strahopetna je postala sedaj, izza onega trenutka, ko je zagledala ob jezeru ono skrivnostno prikazen. Cpirala se je sicer ter se hotela iznobiti te>ga nevajnega občut-ak. ki pa se ni hotel umakniti, pač pa jo držal trdno v svojih krem-pljih. prav kot demon, ki dobi v oblast svoje žrtve. Kako neskončno dolg je bil drevored! Kako skrivnostno in turobno so kukali grobovi iz zelenj^. — Takoj V a tukaj. — se je oglasila hišna. — Vem nata,nčno, kje se ualuija grob. Tam prav v zadnji vrsti, poleg ciprese. -i------ ^ U>alj« priJuKtajift.). - r— -1- - nezgoda je uničila Kocijančiča, potem Skoka. Tudi Košuta je bil žrtev težke igre Vala. V oblaičil- nici je po tekmi večina Adrijašev ... - , , - .. . . . .. „ , (tojfbenskih fantov imelo rdee na- krvavila. drugi >»o imeli erne pod-1 , . • , . , geljcek v gumbmei. .so te nedolz- plute cclo na piajeaiih zavarova-l ,. . , . . ,, ... , , . „ .. . . i ne cvetice, tako hudo zbodle \ nih s piscalobrani. Proti koncu je' ...... . , , . . ,., cij-i tasistovskega naduteza. da lih sodnik izključil Mrinona radi'. - , . • » , . ... , , ,. je za cel trgati fantom iz gumbm- groznje. izzvane po okornostih... . x- , . . u A ce. JNekatea-i so to mirno trpeli Pa naj bi jh> vsem tem človi k Na nles se je prišel tudi neki! Da' ,la ! 'Je ^ tako- iZlasti za ušesi še zelo moker fašistovski i SOflaj ko P"tisiMla. vročina in miličnik iz Mirna. Ker j« več vr- ^' nmž-ani ra
  • 18. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. julija: Martha Washington. Trst; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 22. julija: America, Bremen. 23. Julija: Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lln, Hamburg. * 25. julija: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. julija: Resolute, men. 29. julija: Aquitanla. Cherbourg: La Savole, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. I. avgusta: Pres. 1 lard.tie. Bremen; Andanla, Cherbourg in Hamburg. 5. avgusta: Kerengaria, se. Havre. 6. avgusta: DeutsM-hlajird. Hamburg: Lapland, Cherbourg. 8. avgusta: France. Havre: George Washington, Bremen; Orbita, Hamburg. II. avgusta: Reliance. Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen. 12. avgusta; Mauretania, Bremen. Cherbourg; Republic, Cherbourg; De Gra- 13. avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; 15. avgusta: Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: I'residente Wilson, Trst. 19. avgusta: Aquitania. Cherbourg Suffren. Havre; America. Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20. avgusta: Belpcnlatid, Cherbourg; Hamburg. Cleveland, 22. avgusta: Majestic. Cherbourg; Orduna. Hamburg; Stuttgitrt, Cherbourg in Bremen 25. avgusta: Resolute. Hamburg: Sierra na, Bremen. Venta- 26. avgusta: Berencaria. beau. Havre; men. Cherbourg: Rocham-Pres. Roossvelt. Bte- 27. avgusta: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. zavoda pri Sv. Ivanu v 'kratkem znatno j>oiiinoži s tržaškimi menikoderi". So namreč v Trstu ljudje, in . .... ... , J med njimi večina fašist ovske ve- \>e doslej prav -cisto me ni mika- na spodnji del telesa, ki prihaja; Io. da bi se vobče, kaj šele toč-1 prj nogometu v prvi \-rsti v po-' ueje seznanil s tem baje najod-jštev. temveč na možgane, katerim iičnejšim vseh spoi-tov. Ko seni pa | J(. pri nogometu oči vi dno tfeloče- danes čital v ''Edinosti" poroči- !ia manj važna funkcija kot pa lo o nedeljski tcikmi med "narod- j pt.tam, toda potrebun bi bil pa, nima" kluboma "Valc-nr" in kakor :;e kaže. iprav pogostoma, " Adrijo", •sem v tistem hipu iz- [ zlasti še, če prehaja igra v boj, Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. No. benih vizejev ni treba. ^ IZLETNIŠKI PARNIK MARTHA WASHINGTON Odpluje NARAVNOST V TRST dne 21. julija Cona «1<> Ti-«tu ali Dubrovnik ?,. razred $10o. z vojnim davkom: tja in nazaj samo $162. in vojni davek $r>. — Železnica iz Trstu do Ljubljane samo Jl.L'O: do Zagreba Sl.:«5: do Belgrada $1.75. Vozni »st iz Trsta do New York samo $1U7.50. Posebne cene za tja in nazaj. N;vj-bolj cena in udobna proga za poto-.anje. GOSULICH LINE Ol TRIESTF Phelps Bros. & Co.,2 Weat st • r ' New York DOBRO SE JE OHLADIL Te dni je bila v Sarajevu končana sodna obravnava proti bivšemu jK>štnemu direktorju »Stje-panu Dekaniču zaradi znane afere s poštnimi znamkami. Dekani č je bil oproščen. Sodišče je niso nikogar. Mirenskemu rax-1 I>ri51'« I^epričanja. da je bilo gTajaču pa so namignili, naj izgi-: v kritičnem času veliko povpra-n-:\ Ta na je. seveda silno užaljen 1 j drugi pa-so se uprli in kom-n prednzneža primerno oklofutali. , orožnikom se je taka i rešitev d tik o radijskega vprašanja ! zdela popolnoma umestna. Xapra- j vi l i so mir in red. a re/t i ra 1 i ] t a j v svojem slovenskem fašistovskem ponosu, hitel v Gorico, zboibna1; •^amtkaj četo fašistov in pridrvel ž njimi v Vrtojbo, kjer se je pričel nato divji lov za "žalilei faši-Kovske časti" in "sovražniki države'" Poba j? namreč rdeči na-geljček proglasil za znak sovražnosti proti državi. Oboroženi fašisti so lovili udeiležnike plesa po gostilnah in kmertskih hišah, vlačili jih iz postelje, aretirali ce-lo starejše ljudi, 'ki niso bili na plesu. in gna.li vse skupaj, kakih dvajset, v Gorico. Da so medpo-toma in tuli v goriških zaporih tolkle•batine. kakor cepci na skftT nju. j»« umljivo samo po sebi. Danes. v četrtek, ko to pišem', so menda še vsi aretiranci v zaporu in oblast se. ne zgane. Pa recite srxlaj, ali taki oblastniki ne spa- scvanje po znamkah zlasti zara-
  • je takoj zavedel svoje ga strašnega položaja in si je skušal pomagati, kakor pač mogoče. V ledenici je bilo več odej. katere je Gatt takoj spravil skupaj in se zavil v nje. Tako je tičal v ledenici v vedno večjem s>tra lin. kaj bo ž njim. 0 iz pol ure so v rest a vran tu opazili odsotnost kuharja in ker ga le ni bilo nazaj, so razmišljali, kjer bi vendar bil Vedeli so. da ni šed z doma, zato so ga iskali po vseh prostorih in ko se je neki uslužbenec spomnil, da je šel najbrže v ledenico, so šli tja in jo odprli. Našli so Gattija ž* skoro zmrznjenega. Ves je bil zmeden, skoro nezavesten, nesli so ga iz ledenice ' ven in ker so videli, da je njego-; vo stanje opasno, so ga prepeljali v bolnico. Tam so morali porabi-1 li radikalna sredstva, da so ga : spravili k čisti zavesti. Ako bi bil rstal v ledenici še par minut dalje, bi bili našli tam njegovo truplo. ZAHVALA. Havre, 3. jul. 1925. Cenjena tvrdka Frank Sakser State Bank, New York. X. V. i:i boljše tvrdke kot je Vaša stara tvrdka Sakser, o tem smo vsi edini, kar nas je potnikov, ki smo potovali po Vašem posredovanju s pamikom ''Paris" na 27. junija in si štejemo v dolžnost, da se Vam javno zahvalimo za vso t>o-strežbo. ko ste nam vsem vse tako lepo prrskrheli, tudi hrana, kabine in postrežba je bila izvrstna. Morje je bilo štiri tin i jako mirno, le zadn je dva dni je malo kipelo, toda ne velrko. ni 'bil nihče lK>lan ; zabave je bilp tudi dovolj, tako da smo bili zelo dobro razpoloženi <*e-lo |K>t. V imenu trinajstih potnikov: Jernej Zelodee. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor je namenjen potovati ■tarl kraj, Je potFcbno, da je na tančno poučen o pot Dih Llutih, prt ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih umor«* dati vsled nafte dolgoletne izkuSuj* Vam hodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ 11L raaredu. Glasom nov« naselniftke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, samarejo tudi nedri&a vljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralnl naselnlSki komisar v Wash ington, D. C. Profinjo za tnko do voljenje ae lahko napravi tndJ \ New Torku pred odpetovanjem. ter s® po« je prosi len v stari kraj »1» aotn nan o ve j Se odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Is starega kraja, naj nasi prej plfte ca pojasnila. Is Jugosla rije bo pripnMenib ▼ prihodnJK treh letih, od 1. JulJJa 1924 naprs ▼sako leto po 671 priseljencev. AmerlSkl državljani pa samor«] dobiti sem fene In otroks do 18. Is ta bres, da bi bili itetl ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi ne Ktejejo kvoto. StarlSl ln otroci od li. 21. leta amerlSklh drfavljanoT p imajo prednost v kvoti. Pilit* • pojasnila. Prodajamo vosne lists sa vas prs te; tudi preko Trsta samorejo J« goslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York NAPRODAJ Enona-dstropnia hiša z 2 stauo-f vanji in pritliklinami, 3CK)0 kv. ni' \ rta, cleJvt-rično razsvetljavo in i vodovodom, v sredi mestni Celja I ob Savinji. Stanovanje s U sobami na raat-olagro. Cona 175.000 Din. Enonatbvtropita moderno zidani hiša z lobro kločo fjostilno in trgovino.