G.
Poštnim« plačana t gotov
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Posamezna številka Din 1*50
Uredništvo in upravništvo tednika »Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št. 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383.
Leto I.
Kranj, dne 30. septembra 1933.
Štev. 14.
Zasedanje davčnih odborov v Kranju.
Ker so predlogi pri davčni upravi v Kranju za pridobnino gotovi, so pričeli v zadnjem času zasedati davčni odbori, katerih naloga je, da za vsako posamezno podjetje ocenijo višino čistega dobička, katerega so napravila v preteklem letu. Ta ocena bo služila davčni upravi kot osnova za odmero pridobnine v tekočem letu, ker se je dosedaj plačevala pridob-nina na podlagi lanske višine samo na račun. Letošnje zasedanje davčnih odborov se vrši v času gospodarske depresije in nazadovanja, kar bo moralo priti brezpogojno do izraza tudi pri oceni čistega dobička.
KakSna pa naj bo ocena čistega dobička? Zakon o neposrednih davkih nalaga vsem pridobitnim podjetjem dolžnost, da na posebnih obrazcih v početku vsakega leta vlože napoved z navedbo višine čistega dobička, katerega so napravila v. preteklem letu. Cisti dobiček po napovedi davčnega zavezanca pa se upošteva le tedaj, če je napovedan na podlagi redno vodenih knjig. V ta namen je treba priložiti davčni prijavi začetni in konci inventar ali bilanco in račun zgube in dobička. Način te napovedi pa je v praksi neizvedljiv. Vsi vemo in je bilo tudi zakonodajcu dobro znano, da je pri nas nad 95% obratov, ki ne vodijo redno svojih knjig in je zato njihova napoved, ker ni napravljena v smislu zakonskih določb, neveljavna. S tem zakonskim določilom se okoristijo samo večja podjetja, ki imajo sredstva in s tem možnost voditi razne knjige, na podlagi katerih napravijo napoved in so obdavčena tako, kakor sama žele, medtem ko nalaga zakon manjšim podjetjem samo dolžnost, ki je vezana z delom in sitnostmi.
Manjša podjetja so popolnoma odvisna pri ocenah čistega dobička od davčnega odbora, katerega postavlja zakon ter s tem vsaj nekoliko popravi zgornje preostro določilo. Davčni odbori svobodno ocenjujejo posamezna podjetja in so radi tega njihove pravice dalekosežne, ki odločilno vplivajo na višino davkov. Davčni odbori so pri ocenah samo toliko vezani, da ne gredo prenizko izpod uradno ugotovljenega prometa, medtem ko svobodno določujejo procentno višino čistega dobička od prometa. Ako davčna uprava pravi, da ta ali, drugi obrat zasluži 10, 20 ali celo več procentov čistega dobička od že ugotovljenega prometa, sme davčni odbor in je tudi njegova dolžnost, posebno še, ker bolje pozna razmere in poslovanja obratov svoje občine, z obrazloženimi razlogi zahtevo davčnega odbora spodbiti in vzeti kot podlago le 1—5°/o čistega dobička od doseženega prometa. Obratovanje v letu 1932 služi kot podlaga pri oceni čistega dobička, ki pride v poštev v preteklem letu.
Splošno je znano, in tudi finančni oblasti, da so se pri naših gospodarskih podjetjih, ki se bore v ostri konkurenčni borbi za obstanek, čisti dobički v preteklem letu zmanjšali na minimum. Vsled padca cen kmetskih pridelkov je naš kmet, kot najboljši odjemalec ali konsument trgovin in obrtniških izdelkov, prisiljen prodajati svoje izdelke po tako sramotno nizkih cenah, da skupiček ne zadostuje niti za kritje najpotrebnejših izdatkov. Umevno je samo po sebi, da ako kmet nima denarja, trgovec ne dela kupčij, obrtnik ne proda svojih izdelkov, torej ni prometa, in ako ni prometa, tudi ni zaslužka. Samo v letu 1932 je v kranjskem srezu prenehalo obratovati 323 obratov ali 18°/0 vseh obstoječih. 2e samo ta številka nam jasno pove, kam vodi današnje stanje. Ta številka zahteva, da je treba gospodarskim obratom nujne odpomoči, ki pa se more doseči le z zmanjšanjem bremen in povečanjem konsuma.
Vprašanje nastane, dali je finančna uprava pti sestavi letošnjih davčnih predlogov tudi upoStevala skrajno neugoden položaj, v katerem se danes nahajajo obrati? Kolikor je razvidno iz razgrnjenih predlogov na občinah, se nazadovanje prometa in nevzdržen položaj obratov ni upošteval, ker so predlogi v tekočem letu celo višji, kakor so bili v preteklem. Vidi se, da je finančna uprava pri sestavi predlogov imela v vidiku samo proračunsko
višino, katero je treba doseči brez ozira, če je dosegljiva ali ne. Predlogi so večji, ker finančna uprava vodi načelo, da je treba brezpogojno kriti z zvišanjem pridobnine izpadke, ki so nastali vsled raznih zakonov in naredb, katerih izvršitev Je prinesla državni blagajni milijonske primanjkljaje. Ta praksa, ta tendenca finančne uprave je nevarna in more današnji že itak nevzdržen položaj gospodarskih podjetij in obratov samo še poslabšati, kar bi imelo za posledico še večje nazadovanje in popolno izgubo nadalj-nih virov državnih dohodkov.
Razumljivo je sicer, da država mora imeti dohodke, ako hoče vzdrževati svoj razsežen državni aparat in je prisiljena iskati primanjkljaj na carinah, tro-l šarinah itd. Ne morejo se pa strinjati gospodarski! obrati s finančno upravo, da se za te primanjkljaje; išče sredstev pri že itak preobremenjenih obratihj Zakaj se ne iščejo pri raznih zadrugah in kon-aumih, ki delajo milijonske čiste dobičke in to vse na škodo, z vse mogočimi davki obremenjenih gospodarskih podjetih in milijonsko škodo državne blagajne? Državni nastavljena kupujejo vse svoje potreščine v zadrugah, delavci in kmetje v svojih konsumih in kdo naj sedaj kupuje še pri trgovcih ? Vedno manj jih je, ker zadrug in konsumov je vedno več. Zato je zahteva trgovcev upravičena, da se konsumi in zadruge sorazmerno enako obdavčijo in se jim nalagajo ista bremena. Ako hočemo imeti vsi iste pravice, moramo imeti tudi enake dolžnosti.
Drugo trgovsko zlo so krošnjarji in to elegantni, moderni, ki s prenašanjem v kovčkih ali z vožnjo v avtomobilih oblezejo vse vasi, vsako hišo, prodajajo vsakovrstno blago, slabo in sumljivo, po vsaki ceni. Trgovec proda samo še podlogo, trošarinske in monopolne predmete. Krošnjarji delajo ogromne promete in vendar plačajo samo Din 60*— drž. davka in bi bil trgovec pri istem prometu obdavčen s par tisoči. Imajo pa krošnjarji še to prednost, da prodajajo po hišah, medtem ko je trgovec po zakonu navezan samo na svoj lokal.
Kakor je razvidno iz davčnih predlogov, finančna uprava torej ni upoštevala težak položaj davek pla-
čujočih gospodarskih obratov in se ni držala načela, da morajo biti pri manjšem prometu in zaslužku tudi manjša bremena. Zato je naloga in dolžnost davčnih odborov, da nepristransko in pravično ocenijo posamezna podjetja, da se obrati obremenijo po faktičnem stanju. Težke, neodpustljive pogreške in veliko odgovornost bi si naprtili davčni odbori, ako bi drugače postopali. Da bodo davčni odbori v svojih pravicah in dolžnostih na jasnem, naj dobro prečitajo, predno gredo na zasedanje, knjižico »Dolžnosti in pravice davčnih odborov", katero ima vsak davčni odbornik.
Naloga davčnih odborov v letošnjem zasedanju je težka, ako bodo hoteli v predlogih vnesene nedostatke popraviti s pravično nepristransko oceno in po dejanski moči posameznega podjetja. Davčni odbori imajo letos tudi težko stališče, ako bodo hoteli, upoštevajoč skrajno neugoden položaj davčnih zavezancev, v mejah svojih dolžnosti najti izhod, da bodo na eni strani pripomogli državi do neobhodno potrebnih dohodkov, a na drugi strani, da bodo ocenili obrate po faktičnem dejanskem stanju.
Po zakonu gredo tudi davčnim zavezancem v času zasedanja gotove pravice. Pravico imajo zasedanju, kadar se razpravlja njihova ocenitev, osebno prisostvovati in z obrazloženimi in verjetnimi dokazi svojo davčno napoved utemeljiti oziroma davčni predlog izpodbiti. Zato je priporočljivo, da davčni zavezanci, ki mislijo, da so prekomerno ocenjeni, svoj dejanski položaj obrazlože davčnim odbornikom oziroma osebno dokažejo v času davčnega zasedanja svoj faktični dejanski položaj in osebno ovržejo event. previsoko ocenitev. Potrebno pa je, da si davčni zavezanci predhodno višino njihovega predloga prepišejo na občini, kjer so javno razgrnjeni, ker sicer ne morejo uspešno zagovarjati svoje stališče in prekomerni predlog izpodbiti, ako jim višina tega ni znana.
Po izvršenem zasedanju davčnih odborov obvesti davčna uprava vsako posamezno podjetje o višini čistega dobička, s katerim ga je ocenil davčni odbor. Proti temu sklepu ima davčni zavezanec, ako misli, da je prekomerno ocenjen, pravico do pritožbe na reklamacijski odbor v Ljubljani in sicer v 30. dneh po prejemu obvestila. Z. K.
Katastrofalne poplave v Sloveniji.
Silni nalivi, ki so z malimi presledki trajali od torka do nedelje prejšnega tedna so povzročili, da so vode v dravski banovini silno narasle in poplavile cele pokrajine. Med drugimi so bili po poplavi najbolj prizadeti sledeči kraji: Kamnik z okolico, ljubljansko barje, ki se je spremenilo v pravcato jezero, Celje, ki je bilo naravnost odrezano od okolice, Savinjska dolina in ribniška kotlina, kjer je bila katastrofa največja, Ravne, guštanjska okolica, kočevska okolica, Struge, kjer je bil pravcati veseljni potop itd.
Voda je uničila v poplavljenih krajih nešteto polj in njiv, velik del letošnje žetve, mnogo potov in cest. Dalje je porušila nešteto mostov, tako most pri Sevnici, Krški vasi, občinski most pri Cerkljah, stari most pri Medvodah, zasebna mosta pri gradu Otočcah in v kamniškem srezu mostove v Duplici, Hanu, Moravčah in Stahovici. Dalje je Savinja popolnoma porušila banovinski most in dva manjša občinska mostova v Celju, občinski most pri Rimskih toplicah, dva jeza pri Mozirju in enega^ pri Šentpetru. Krka je odnesla mostove v Dvoru pri Žužemberku, v Dragi v novomeškem srezu in čez Krko v Jesenicah. Veliko škodo je napravila tudi na železniških progah in mostovih.
Pri poplavi je utonilo par ljudi v Kamniku in Celju ter mnogo živine.
Nepopisno je pustošenje, ki ga je povzročila zadnja poplava v naštetih krajih. Poleg že omenjenega je voda v poplavljenih krajih uničila pohištvo, pode v neštetih stanovanjih, porušila precej hiš, uničila poljske pridelke v kleteh in shrambah, blago v
trgovskih in obrtnih lokalih itd. Ponekod, kot napr. v Strugah in Savinjski dolini, so si prebivalci rešili samo golo življenje. Stvarna škoda je ogromna in gre v težke milijone. Treba bo izdatne pomoči, ker obubožano in obupano prebivalstvo samo škode ne bo moglo utrpeli. Kot prvo izdatnejšo pomoč je ministrski svet sklenil nakazati za poplavljence 200.000 dinarjev.
Minister dr. Kramer o katastrofi.
Minister dr. Albert Kramer je že v nedeljo dopoldne prispel v Ljubljano. Na podlagi poročil o poplavnih katastrofah, ki so prihajala iz raznih krajev Slovenije in osebnega ogleda večine poplavljenih krajev je poslal ministrskemu predsedniku g. dr. Srskiču daljšo brzojavko, v kateri je popisal ogromni obseg poplave in ga prosil, naj ukrene vse potrebno za takojšno prvo pomoč nesrečnemu prebivalstvu. O svojih vtisih v poplavljenem ozemlju pa je podal naslednjo Izjavo:
»Dravsko banovino je zadela huda nesreča. Veliki deli banovine so trpeli zaradi poplavne katastrofe ogromno škodo, zlasti pa okolica Ljubljane, celjski, gornjegrajski, logaški, kamniški, novomeški in kočevski srez. Letošnja žetev se je v naših gorskih krajih zakasnila in sedanje poplave so uničile velik del letošnjega pridelka. Poleg tega je v veliki meri prizadeto tudi naše obrtništvo, najbolj lesna industrija. V mnogih krajih je voda vdrla s tako naglico in silo, da je uničila trgovcem velike zaloge blaga, odnesla obrtnikom celo orodje in odplavila ogromne
\
Stran 2.
„TRILGAV
Šhv 14
množine že obdelanega lesa. Trpel« pa je tudi druga naša industrija. V mnogih tovarnah je voda uničila stroje, kakor n. pr. v jeklarni v Guštanju, cinkarni v Celju, v Westnovi tovarni itd., kar bo imelo za posledico povečanje brezposelnosti baš na zimo.
Posetil sem Celje in Savinsko doline. Savinja je včeraj narastla tako, kakor že desetletja ne. Celje je bilo včeraj ves dan odrezano od sveta, električne luči so ugasnile in voda je odnesla vse mostove, ki vežejo Savinjo s predmestjem Bregom in tvorijo zvezo proti Zidanemu mostu. Kakor v Celju, je bilo tudi v kamniškem srezu več človeških žrtev. Prebivalstvo v poplavljenih pokrajinah je obupano in bo treba organizirati nujno pomoč. Tako banovina, kakor država bosta morali mobilizirati vsa sredstva, da se vsaj deloma popravi škoda in nudi prebivalstvu kruh in zaslužek. Nič manjša ni škoda na javnih napravah. Ceste so deloma popolnoma uničene, številni mostovi porušeni in samo tu sega škoda na desetine milijonov.
Prebivalstvo dravske banovine je baš v teh dneh pokazalo vso svojo prisebnost in disciplino. Povsod so bile organizirane pomožne čete in so
Kralj in kraljica v Rumuniji. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta odpotovala te dni v Rumunijo, kamor ju je povabil kralj Karel na proslavo petdesetletnice dvorca Peleša. Z istim vlakom je odpotoval tudi minister dr. B. jevtič na konferenco Male antante, ki se vrši v Sinaji.
Dr. Kramer namestnik zunanjega ministra. Za časa odsotnosti ministra za zunanje zadeve dr. Jevtiča. ki se mudi na konferenci Male antanle v Sinaji in bo na to odšel na zasedanje Društva narodov v Ženevo, je imenovan za njegovega zastopnika minister dr. Albert Kramer.
Povečanje ljubljanske bolnice. Na podlagi odloka ministrskega sveta se kirurgični oddelek splošne bolnice v Ljubljani razdeli na dva samostojna ki-rurgična oddelka.
Težka nesreča. V nalivu preteklega tedna se je pripetila v bližini Medvod huda nesreča. Mesarski mojster Maks Kogovšek iz Preske pri Medvodah je s svojim bratom peljal na vozu meso v Ljubljano. Ker sla bila stisnjena oba pod dežnikom nista opazila, kdaj sta privozila na križišče ceste z železnico, po kateri je privozil baš v onem trenutku brzovlak z Jesenic. Karambol je bil neizogiben. Lokomitiva je z vso silo vdarila v voz. Konj je bil na mestu mrtev, oba brata pa sta v velikem loku odletela z voza in obležala ob progi. Mesarja Kogovška so hudo ranjenega prepeljali z osebnim avtomobilom v ljubljansko bolnico, medtem ko je njegov brat dobil le lažje poškodbe in je ostal v domači oskrbi.
Smrtna nesreča. V torek je ob 6. uri zjutraj povozil dolenjski vlak ne železniškem prelazu blizu
Pavel Bobnar:
Mrtvaška zvezda.
Gosposvetska refleksija.
Na prostrani planoti, v tihem zagorskem svetu stoji borni njen dom. Levo od njega se razprostirajo gozdovi, v katerih šume v lahnem vetriču krepke stoletne bukve. Nad strmo sotesko onkraj goličavja se dviguje nemo skalovje ponosnega Grintavca, ki mu ob strani bdi verna družica Kočna. Oba velikana pa obkroža niz zelenih planinskih biserov: Krvavec, Zaplata, Storžič in še dalje Golica in Stol, ki jih od zapada nadzirajo beli vrhovi mogočnega Triglava.— Očarujoč je pogled na to veličastno skupino divnih gorenjskih planin.
Pesem bolestne radosti zveni v mladem srcu obledelega dekleta, ki sedi na klOpi pred svojo siromašno hišico. Z vročim hrepenenjem pozdravlja blesteče Savinjske Alpe, za katerimi se počasi budi mlado jutro. Dolgo ga že ni doživela v prostoti, saj se je bila pravkar dvignila iz bolniške postelje. Najlepša doba življenja ji je v petnajstih letih bolezni zatonila
za vedno____In vendar ji v tej strašni samoti še niso
zamorile temne slutnje vzvišenega cilja, ki si ga je tako zelo zaželela doseči. Čudovita milina seva iz njenih črnih oči, ko se ozira v daljne daljave zmagovitih detinskih sanj.... Težka duša, oškropljena z nedolžno krvjo zapuščenosti — blagoslavlja večni spomin zorne mladosti.--
Kakor ogromna bela hostija vzhaja žarnO sonce — vzhaja in razlije svoje belo rumene niti na izmučeni obraz drhtečega dekleta. Neovenelo upanje do-
zlasti gasilci pri tej priliki dokazali, da se zavedajo svojih vzvišenih nalog.
Posebno lep vtis je napravilo v javnosti dejstvo, da se je naša narodna vojska takoj stavila na razpolago in da so naši vojaki pod vodstvom svojih oficirjev z največjo požrtvovalnostjo reševali in pomagali, kjerkoli je bilo potrebno.
Celoten pregled obsega katastrofe še ni mogoč. Iz mnogih oddaljenih krajev do sedaj še niso prispela avtentična poročila. Na srečo so začele vode upadati, vreme pa se je izboljšalo ter je deževje ponehalo. Pogled na opustošene pokrajine je pre-žalosten in treba bo mnogo truda, sredstev in dobro premišljenega dela, da bomo preboleli to poplavno katastrofo, ki je največja, kar jih pomnijo tudi najstarejši ljudje. Vprašanje čim hitrejše dovršitve regulacije Ljubljanice je postalo življenjske važnosti. Če bi se bilo moglo to delo v zadnjih letih že dovršiti, bi bili prihranjeni težki milijoni. Razumljivo je, da je prebivalstvo dravske banovine, ki zaradi gospodarske strukture naših krajev mnogo bolj trpi pod gospodarsko krizo, v globoki depresiji. Dolžnost vseh je storiti vse za omiljenje in odstranitev posledic te poplavne katastrofe".
gostilne Troha na Kodeljevem pri Ljubljani 23 letno služkinjo Jožefo Jordanovo, doma iz Bučke pri Krškem. Uslužbena je bila pri trgovcu Jezersku na Zaloški cesti pri Mostah in je kakor običajno šla po kruh in mleko v gostilno Troha. Nazajgrede je šla čez železniški prelaz kljub temu, da so bile zapornice spuščene. V gosti megli ni opazila vlaka, ki je privozil izza ovinka. Podrl jo je, ji odtrgal obe nogi in zmečkal glavo. Nesrečno mladenko so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico.
ŠOLSKE KNJIGE
za vse vrste šol in šolske potrebščine dobite najceneje v knjigarni
„SAVA" V KRANJU
Edina zaloga monopolnih zvezkov za G    o     r    e    n    i    s    k o.
Šolske postale. Prosvetni minister je na podlagi zakona o narodnih šolah predpisal pravila o šol-skik postajah. Če v posameznih naseljih ni predpisanih pogojev za otvoritev redne šole, dasi je tamkaj najmanj 10 otrok, doraslih za šolanje, ki zaradi raznih, vzrokov ne morejo obiskovati bližnje ljudske šole, lahko prosvetni minister na podlagi banske uprave
zoreva,. .. vsenaokrog pozvanja k veličastnemu vstajenju. .. Veselo ptičje petje se razlega iz zelenega vejevja dreves. Poslednji utrip žalosti umira v trudm m razpoloženju blede mladenke. Izraz radosti je zaigral na njenih ustnicah. In pričela je govoriti polglasno: „Pozdravljena širna dežela sanjave zemlje — slovenska zibelka 1 Pozdravljena bajna jezera in Žila in Drava in Roži Posebno pa pozdravljene sestre, pozdravljeni bratje Korošci in vaša pesem, ki tako jasno razodeva najskrivnejša čuvstva, ki se nam v njenem besedilu odkrivajo... Tudi na vas — pevci svoje tuge
— lije sonce zlato in srebro svojih krasnih žarkov iz neskončnega daljnega iztoka. Ali morda čutite njegovo zveličavno mogočnost? Vem... čutite jo in — plakate..... Sonce življenja pač vzhaja^- le sonce svobode vam noče vzlti."----
V gorovju je zabučalo, kakor bi veter premetaval mrtvaško krsto. — Deklica je glasno žaihtela. V hipu je uničila grenka slutnja bedni siroti kelih oživljajo-čega hrepenenja.
Iz daljave so prihajali otožni glasovi potopljenega zvona. Milo in turobno so ječali, kakor bi prosili usmiljenja in pomoči...
Nenadoma pa se je deklica dvignila. Prerojena po čudotvornem navdehnenju, je slovesno spregovorila: »Zgani se—divje skalovje! Čas za tvojo osveto dozoreva... Čuj — kako plaka zvon iz Vrbskega jezera! Njegov glas se preliva v tožbo zasužnjenih... V črni tugi obupno oznanja žaloigro trpečega Koro-tana. Ali ga slišite, molčeče gore in bregovi? In ti
— kralj Matjaž, ki sanjaš v Peci; si li pozabil na usodo svoje dežele in svojih bratov?... Zdrami se
ctvori šolsko postajo. Šolska postaja ima prvi in drugi razred. Naloga teh postaj je izobraziti otroke po posebnem učnem načrtu. Načrte predpiše prosvetni minister. Upravna občina mora poskrbeti svetlo in prostrano sobo za učilnico, najnujnejšo opravo, učna sredstva in sobo za učitelja z najnujnejšim pohištvom za prenočišče. Prav tako pa tudi kurjavo, postrežbo in prevozna sredstva za prihod in odhod.- Če teh nima, pa mora izplačati učitelju vsak mesec vnaprej denarno odškodnino. V prvi razred se vpišejo vsi otroci od 7. do 13. leta. Za neredno posečanje šole so odgovorni roditelji ali skrbniki. Učitelje imenuje prosvetni minister. Pouk traja od 1. septembra do konca junija dva ali tri dni tedensko, skupno 10 ur. Šolska postaja spada pod upravo šole, h kateri spada učitelj, ki jo vodi. Učenci, ki so dovršili z uspehom 1. in 2. razred, morajo kot redni učenci početi 3. in 4. razred najbližje ljudske šole. To pa ne velja za učence, ki jim je najbližja šola oddaljena nad 7 km. Šolske postaje se ukinejo, če nastanejo pogoji za otvoritev ambulantne ali redne šole ali če upravna občina ne izpolni pogojev teh pravil.
Mojstri, ki iščete vajence keterekoli stroke se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipi-čeva ul. 2.
Sprejem vajencev v vajeniški dom v Ljubljani. Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina Din 350"—. Redno obratovanje prične s 1. oktobrom. Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ul. 2. Telefon 35-23.
Iz Kranja.
Občinske volitve. Za občinske volitve vlada v Kranju veliko zanimanje. Svoja zborovanja so dozdaj imeli obrtniki in državni nameščenci, ki so se jih udeležili polnoštevilno ter se izrekli za listo JNS, z nosilcem g. Cirilom Pircem, sedanjim zaslužnim in dolgoletnim županom mestne občine. Na tej listi so zastopani vsi poklici od uradnika, obrtnika do delavca, ki niso samo dobri gospodarji ampak tudi v resnici socialno čuteči in s pravo jugoslovensko mislijo prežeti meščani. Zato ni čuda, da je to listo dozdaj podpisalo nad petsto volilnih upravičencev, ki jih je v Kranju okrog tisoč. Bo pa v Kranju kot izgleda še ena lista, katere nosilec je dr. Šemrov. Na njej bodo baje kandidirali tudi bivši klerikalci. V sredo zvečer je na podlagi posebnih vabil sklical dr. Šemrov sestanek uradnikov v hotel »Jelen". Prišlo jih je dvanajst. Od teh so bili trije klerikalci, pet izmed njih pa odločnih pristašev liste JNS. Koliko izgledov ima ta lista pri bodočih volitvah, je iz navedenega dovolj jasno.
Umrla je v četrtek ob 11. uri zvečer zasebnica ga. Marija Zebre iz Rožne ulice. Pogreb bo danes ob 3. url popoldne. Naj počiva v miru l
Obrtna razstava. Združenje obrtnikov v Kranju je aranžiralo prvo obrtno razstavo v Kranju, ki se bo vršila od 1. do 9. oktobra v Majdičevem mlinu. Častno predsestvo razstave je prevzel sreski načelnik g. dr.
in dvigni svoj meč k pravični osveti! Končaj svoj zmagoslavni poslednji boj in povedi zatirani narod v svetišče — svobode! —--
Stoji zvezda vodnica — vtelešena v robstvu svetega Korotana... z dvignjeno desnico stoji, kakor bi zapovedovala junaški vojski pred odločilno bitko. Sen iz spomina davnine se odigrava sredi planih. — Svetel sij ji zagori v smelih očeh, ko ji splava pogled preko Karavank tja, kjer žari beli dan radosti in sreče... Nato nadaljuje s strastnim gnevom: »Kje ste, glasilci nove dobe? Kje ste sinovi, v katerih išče jadni rodni narod — kjer Še je spočela vaša domovina — poroka blagodejne rešitve? Pridite, dragi,... pridite in oznanite nam mir, pravico, svobodo in ljubezen — kakor jo doživljate sami v svoji uporni borbi!"--
Besede vznemirjene vdanosti se trgajo iz^ ust preroškega dekleta. V srcu ji leži pismo — pismo obrobljeno s črnimi robovi gore... Iz njegove vsebine črpa veličino in moč svete blagovesti...
Bratje in sestre: Koliko takih zvezd gori še med nami?!--
•
• •
Mrtva si, zemlja tujine... Veliko bridkost hranijo tvoje doline in bregovi. Brez zavetja drhtiš v plahem pričakovanju. Vendar pa poslušno uvažuj izpoved blede kraljice — junakinje! Bolna je, kakor je bolan tvoj narod, krvaveč v verigah suženjstva. Ne žalujte, trudni trpini! Ljubezen je rodila vaše upanje... Kakor se blišči nad temnini oblaki svetlo sonce, tako bdi tudi nad vami beli orel Slave, ki vam bo oznanil — praznik Vstajenja! In morda ni daleč ta dan.—;——
Tedenske novice.
Štev. 14.
»TRIGLAV
Stran S.
Združenih obrtnikov Kranja in okolice od 1. do. 9. oktobra 1933 V M A J D I ČE VE M MLINU V KRANJU.
Ogrin, predsednik razsiavljalnega odbora pa je agilni tajnik združenja g. Josip Šiška. Na razstavi bodo kranjski in okoliški obrtniki razstavili svoje izdelke in z njimi pokazali napredek domače obrti. Slavnostna otvoritev razstave bo jutri ob 10. uri dopoldne v prostorih razstave. Ker je vstopnina k razstavi zelo nizka Din 3'- za osebo — Vabimo vse, da se jo udeleže.
Kranjski srezki cestni odbor preseli jutri, -dne 1. oktobra svojo pisarno iz dosedanjih prostorov v hotelu „Nova pošta" v nove prostore v prvem nadstropju gostilne pri „Peterčku."
Aretacija tatu. V torek so kranjski orožniki •aretirali Pavla M. iz Poljanske doline, ki je pred nedavnim ukradel posestniku F. Sircu, vulgo »Jurju," -dve vozni plahti in trem njegovim hlapcem razno -obleko v skupni vtednosti 3000 dinarjev. Prepeljan je bil v ljubljanske zapore. — Zadnji čas so vrli kranjski orožniki napravili zelo dober lov. Na varno so spravili celo družbo tatov, ki je zadnji čas kradla in vlamljala v razne lokale po mestu. Napravljenih so imeli celo vrsto načrtov za različne vlome, katerih podrobnosti /pa bodo lahko zdaj razmišljali za zapahi.
Ustanovni občni zbor Društva privatnih nameščencev za srez Kranj se vrši v soboto dne 30. t. m. ob 20. uri v gostilni pri »Peterčku" v Kranju.
Pozivamo vse stanovsko zavedne tovariše, ki imajo interes na skupni stanovski samostojni organizaciji, da se tega občnega zbora udeleže.
Pripravljalni odbor.
Obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje učencev in učenk v obrtno nadaljevalno šolo se bo vršilo v nedeljo, dne 1. oktobra 33. od 9. do 11. ure v pisarni -šolskega upravitelja. K upisu je treba prinesti zadnje šolsko ispričevalo, novinci pa tudi učno pogodbo. ^Redni pouk se prične 3. oktobra ob 13. uri.
Industrijski-trgovski-obrtni tečaj se otvori prihodnji mesec nakar opozarjamo posebno trgovske, industrijske^ in obrtne nastavljence. Informacije se dobe pri Združenju trgovcev v Kranju.
Tudi sadje pride prav. V ponedeljek ponoči ;so neznani prijatelji sadja posetili vrt posestnika g. Černeta ob Pokopališki cesti in mu obrali skoro vse sadje. Posestnik ima precej škode.
Omladinski odsek Narodne obrambne tiskovne zadruge r. z. z o. z. je izdal dijaški koledarček za šolsko leto 1933-34. Koledarček ima 212 strani in vsebuje mnogo poučnih člankov, tabel itd. Res lepo urejen koledarček, katerega krasi tudi veliko slik, priporočamo vsem dijakom v nakup. Cena je zelo nizka iin stane samo Din 6'— Dobi se v knjigarni »Sava".
Iz Cerkelj.
Cerklje bi ostale skoro pozabljena, obstran potisnjena vas, če bi Občani sami ne skrbeli, da svet ■na nje postane pozoren. Visoko na Krvavcu Je Planinsko društvo na pobudo in s sodelovanjem Cer-kljanov dvignilo Planinski dom, ki ga na leto obišče več tisoS ljudi, pozimi pa je gori pravcato mravljišče smučarjev. In kdo je preje vedel za krasoto naših •gorskih višav? Volja je segla še dalje. Vsa planina Je bila last Križke graščine. S trudom in požrtvovalnostjo posameznikov se je posrečilo, da so štrli zadnje ostanke srednjeveškega graščinskega gospodstva, planino v izmeri 275 ha odkupili in osamostojili v ko-;rist prebivalcem gorskih vasi. Sredi planine se je dvignila cela vas pastirskih koč nad katerimi kraljuje kapelica sv. Izidorja. Načelstvo Pašne zadruge se flrudi z vsemi silami, da dvigne donos planine, sčisti zaraščene planjave in izvrši izgotovljeni gospodarski načrt. Ker so zadrugarji složni, je dano upanje, da se planina brez stroškov dvigne med najboljše. Da bi pri tem sodelovala tudi občina, je sedanji župan Robas Jože sprejel med kandidate v občinski odbor poleg načelnika Pašne zadruge Grilca Antona tudi njenega tajnika in štiri člane načelstva. Zupan je zadrugi naklonil znatno denarno podporo. Te potrebe predniki nikdar niso uvideli, pač pa so podpirali zadruge, ki se v ravninskih legah veliko lažje razvijajo, kakor one v oddaljenih gorskih višavah. — Senturško goro je pred leti ogrožal pegasti legar. Vas so zaprli, podvzeli pa niso niti najmanjših ukrepov, da se reši potreba po pitni vodi. Ker je tudi ob ponavljajočih se požarih vsa gorska krajina brez vode, je občinski odbor na
pobudo g. šol. upravitelja Sirnika na zadnji seji razpravljal o sanaciji Šenturške gore in sklenil naprositi higijenski zavod, da izdela in zgradi prepotrebni vodovod in rezervarje za slučaj požarov. Vaščani so pripravljeni opraviti potrebno tlako za napeljavo. — Banska uprava je izdelala načrte za cerkljanski vodovod. Zajela bi studenec pod Stiškim klancem nad Sangradom, ki smo ga krstili za Davorin Jenkov vrelec, ker naš slavni rojak, skladatelj državne in slovenske narodne himne nikdar ni pil rečne vode, pač pa jo je zajemal največ iz tega studenca, ali pa je pošiljal ponjo k dvorjanskemu viru. Za prve čase nameravajo zgraditi vodovod vzdolž Reke, pozneje bi se razširil tudi na vasi ob Pešati prav doli do Most. Ker se občina ne more obremeniti s temi stroški, bodo morale prizadete vasi ustanoviti vodovodno ali zdravstveno zadrugo. Prve temelje vodovodu je vložilo sedem domačinov (akademikov) s prispevkom 70.000 Dinarjev.
Gospod sreski načelnik dr. Fr. Ogrin je pretekli teden nadzoroval občinsko upravo in ugotovil, da je vse poslovanje v najlepšem redu. Na licu mesta se je prepričal, da so vse klevete neutemeljene. Nebroj ovadb, tožba, prizivov se je razblinilo ob poštenosti župana Robasa in njegovih sodelavcev. Gospod svetnik je ob tej priliki priporočal zbranim občanom, naj se tudi ob volitvah drže nepolitične smeri, ki jo vodi državna vlada. To smer zastopa cerkljanska jngoslo-venska narodna kandidatna lista Robasa Jožefa, ki jo je sodišče odobrilo 22. septembra. Med kandidati so najuglednejši občani. Izrazitih kmetov je 14, kmetov z obrtom je 6, obrtnikov, uslužbencev, delavcev 4. V »neomahljivosti" nosilca liste je združen značaj ostalih kandidatov. Kdor zaupa njemu, koristi sebi in državi.
Iz Kamnika.
Poplava tudi našemu mestu ni prizanesla. Bistrica in Nevljica sta silno narasli in nosili s seboj iz-ruvana drevesa, hlode in tramovje. Le s težavo so obvarovali brv proti Mekinjam in leseni most v Novem trgu, preko katerega so se že razlivali valovi. Bistrica je trgala bregove in prizadela zlasti posestnikom obsežnih vrtov in sadovnjakov precej škode. Ze v petek je porušila brv med banovinsko cesto ob smodnišnici in mlinom na Jeranovem, v soboto pa odnesla brv pri »Vesni". Enako je porušena tudi brv na Perovem pri tovarni „Titan".
Tudi Nevljica ni zaostajala za Bistrico. Ogromne mase vode so prestopile bregove in se razlila preko travnikov. Obstojala je že nevarnost, da poplavi in odnese oba tenis igrišča, če bi se ne posrečilo speljati jo pravočasno v drugo smer in igrišča zagraditi. Pač pa je podrla skoro vso severno ograjo kopališča. Tudi pot h kopališču je poškodovana in se na več krajih ugreza, ker je levi breg močno izpodjeden.
Še huje kot v mestu je razsejal divji vodni element v gornjih krajih. Ne samo to, da je narasla Bistrica vzela par jezov in oba lesena mosta pri Stahovici, izpodjedla in odnesla je mnogo njiv, travnikov ter sadnega drevja, podrla verando v gostilni pri Malenšku, izpodkopala delavcu Smolnikarju v Godiču hišico iz katere se je moral izseliti. Še en naliv in nesreča bi bila še brezprimerno hujša. Bistrica bo sploh ogrožala svoje bregove, dokler ne bodo isti popolnoma zavarovani. Pred dežjem je bila struga pod glavnim jezom smodnišnice še popolnoma suha, ni pa še minulo par ur ko je že prestopila voda bregove.
V dolini Črne se je udrlo kakih 100 m3 zemlje, ki je zasula banovinsko cesto Kamnik — Gornji grad. Tudi cesta na Vransko je v Tuhinjski dolini parkrat
zasuta. ±iiP
Na Duplici je odnesen most proti Radomljam. Pri Trzinu je voda poplavila cesto in železniško progo tako, da sta avtobus in vlak le s težavo premagala to oviro.
Sedaj so vse vode v kamniškem srezu že znatno upadle in bodo v par dneh zopet v normalnem stanju. Tudi promet, ki je bil vsled poplav ukinjen, bo kmalu upostavljen.
Kolo jugoslov. sester priredi v nedeljo 1. oktobra na glavnem trgu tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za reveže.
Smrtna žrtev poplave. Kot že omenjeno se je vsled nanešenega lesa v soboto dopoldne podrl leseni most preko Bistrice v Slakovici. V kritičnem trenotku je bilo na njem okrog 15 ljudi, ki so vsi padli v vodo. Med njimi je bila tudi oskrbnica koče na Kokrškem sedlu Erjavškova, s svojo 6 letno hčerko v naročju. V vodi je nesrečna mati otroka izgubila, njo so pa z veliko težavo s kavijem potegnili iz vode. Pri tem je dobila še precejšnjo rano ob strani, vendar
rana ni nevarna. Otroka je deroča voda odnesla in ga do danes še niso našli. Od ostalih ne pogrešajo nikogar.
Iz Selške doline.
Nacionalna — prosvetna društva v dolini.
Pa pojdimo še dalje! Naša dolina so vrata, skozi katera hoče tujec v naš lepi slovenski sveL Dobro se tega zavedamo vsi in v obrambo smo pred meseci ustanovili streljačko družino za selško dolino. Po kratkem času stoje ista že preko 100 članov in je najčastnejši in najverodostojnejši znak agilnosti družine otvoritev lastnega strelišča, ki se je vršila 10. septembra na Češnjici. Otvoritev so počastili kot gostje g. ban. svetnik Orehek, g. Roš kot tajnik okrožne strelske družine, voj. referent kranjskega sreza g. Ločniškar, g. Prevc Jože, župan obč. Selca, preds. strelske družine v Gorenji vasi kap. I. klas. Jovanovič Nikolaj, celokupni učiteljski zbor iz Selc in skoro vsi upravitelji sol v dolini. Pogrešali pa smo zastopstvo trške občine Železniki in nekatero učitelj-stvo. Dasi intimna in skromna otvoritev, se mi je zdela tako lepa, da sem čutil, da smo res vsi iz ene »družine". Uvodnemu pozdravnemu govoru predsednika družine g. Joška Demšarja je sledil navdušeni govor g. ban. svetnika Orehka, ki je ugotovil, da je teren odličen in organizacija izborna ter dela čast vsem članom. Na kratko je obrazložil pomen streljačkih družin in njih odnos do vere in nacije, nakar je zaključil svoj govor s pozdravom Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in s pozivom na strelce: Vse za kralja in domovino! V kratkem govoru Je navduševal strelce še g. Ločniškar, nakar je g. ban. svetnik Orehek otvoril strelišče. Sledilo je nato streljanje članov, ki so dosegli prav lepe uspehe. Tudi dame niso zaostajale, le ta razlika je bila, da so včasih za kak meter (prosim ne kilometer!) zgrešile »tarčo". Pa smo jih potolažili, češ da puške »krivo nesejo". No, tako so bile pomirjene. Mi jim pa tudi nismo hoteli povedati kar v obraz, da strelišče ni štedilnik in puška tudi ni kuhalnica. Pokalo je do mraka. Navdušeni in vrli strelci se kar niso dali »ugnati". Organizacija je bila res izborna in gre vsa čast onim, ki so k temu pripomogli, zlasti pa tehničnemu vodji g. ing. Iglerju. Gostje in domačini so se nato porazgovorili o bodočem delu in nalogah, ki čakajo novoustanovljeno družino. Razvila se je prijetna domača zabava, ki jo je posetilo mnogo domačinov in seveda tudi vrii strelci iz Šk. Loke niso izostali. Oostilničarski gazda g. Andrej je pa prav pridno skrbel, da gostje niso bili ne lačni, ne žejni, zato mu daj Bog še mnogo veselih in zdravih dni.
Ne bi bilo poročilo o kulturnih društvih popolno, če ne omenim delovanja Ciril - Metodove družbe v naši dolini, ki sicer ne obeča svojih uspehov na »javni pranger", vendar mnogo pomaga bratom ono-strano naših mej. Prepričan pa sem, da bi še marsikateri v dolini lahko položil mali dar domu na oltar.
Tudi nekaj prav pridnih Kolašic imamo v dolini, ki poskrbe, da je vsako leto obdarovanih nekaj revnih otrok.
Pred ognjem pa nas varuje sv. Florjan in marljiva gasilna društva, po požaru pa domača zavarovalnica, ki jo zastopa g. Smid Peter ml. iz Selc,
Napisal sem te vrste, da se odtegnem vednemu javkanju o krizi. Večina našega ljudstva, čeprav je gmotno popolnoma izčrpano, še ni klonilo glave pred golim materijalizmom. Res je, da težko trpi, a zaveda se, da je v izobrazbi moč. Te vrstice naj bodo priporočilno spričevalo oblastem pri podeljevanju podpor in naj iste zavedajo, da je vreden darila le tisti, ki dela za narod, za domovino našo!
Iz Poljanske doline.
Poljanski dolini so nalivi zadnjega tedna kolikor toliko prizanesli. Sora je narasla in tu in tam pre* stopila strugo. Pač pa se je na Hotavljah pojavil med silno nevihto v noči 22. sept. zračni vrtinec, ki je iz-ruval skoraj vsa debla počevši od Preserca tja gori do cerkve in to po največ sadno drevje in tudi debelim smrekam in jesenju ni prizanašal. Tam, kjer so bili preje lepi sadni vrtovi, štrle danes kvišku prstene korenine. Prizadetih je kakih pet do šest posestnikov, pa tudi ostalim je napravil vihar precej škode, saj je preobračal kozolce in odkrival strehe.
Tudi pri nas je precejšnje navdušenje za prihodnje občinske volitve in bo tudi več list. — Glede združenja občin je ostalo pri nas po starem, samo občina Javorje pride pod Poljane in tako tudi Poljane ostanejo še nadalje samostojna občina. Torej je bii zastonj strah, ki so ga imeli Poljanci, da bodo ob občino.
Stran 4.
„TRIGLAV"
Stev 14.
Letina pri nas precej dobro kaže. Le krompirja je bolj malo in ga bo treba za krmo prašičev dokupiti. Gob je tudi precej, samo rasti ne morejo sproti,
ker je gobarjev navadno več kot gob. Ker je cena prav primerna, bpdo letos pridni gobarji nekaj zaslužili in se preskrbeli s potrebnim za zimo.
SOCIALNA POLITIKA.
Volitve v Delavsko zbornico.
Bližajo se volitve v Delavsko zbornico, ki so za naše delavstvo in nameščenstvo velikega pomena. Delavske zbornice morajo namreč skrbeti za to, da se upoštevajo in spoštujejo socialni zakoni in predpisi, ki govore vsi v prid delojemalcev.
Naša država je sprejela socialne zakone, ki so se izkazali kot najboljši v drugih industrijskih državah in jih le neznatno izpremenila, to pa le radi tega, ker tudi socialne razmere niso povsod enake in je treba tudi zakone tem razmeram prilagoditi. Pravičen opazovalec pa mora priznati, da nas za našo jugoslo-vensko socialno zakonodajo marsikdo zavida. Da pa pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti, so v marsičem krivi delojemalci sami, ker niso v poldrugem desetletju svojega delovanja znali ustvariti res solidarnih organizacij, ki bi pazile na to, da se do pičice natančno izpolnjujejo naši socijalni zakoni. Ravno radi te slabe strani, ki jo kaže naše delojemalstvo, so volitve v Delavsko zbornico dvojnega pomena, ker gre za to, da novoizvoljeno zastopstvo te zbornice prvič nadoknadi, kar ni bilo storjenega v prete-čenem poldrugem desetletju in drugič, da s svojim delovanjem dvigne narodno zavest delavstva in zasebnega uradništva.
Nas nacionalne delojemalce zanimajo vse struje, ki so izven našega tabora in je najboljše, da si jih posamezno ogledamo.
Prvi in najstarejši naš nasprotnik, s katerim smo neprestano v borbi je delodajalec. Prav gotovo je v človeku njegov ponos enakovreden činitelj njegovemu želodcu. Lahko še celo trdimo, da večji del ljudi bolj skrbno pazi na to, da je zadoščeno njihovemu ponosu, kot pa želodcu. Za želodec je edino mero-
dajen zaslužek. A glavna sestavina človeškega ponosa pa je narodna zavest. Ne sme se torej v strokovnih organizacijah gledati samo na to, da je zadoščeno želodcu, temveč tudi na to, da dobi človekovo dostojanstvo kar mu pripada. Naši delodajalci izrivajo iz svojih prostorov naš jezik in uvajajo svojega. Ako se bo to ponavljajo še naprej, obstoja velika nevarnost, da bo skopnela narodna zavest.
Brez vzorno izvedenih organizacij po obratih se temu ne da napraviti konca, ker se posameznik ne upa upreti takemu postopanju. Dobro organizirani nacionalistični celici pa bi bilo potom njenega zaupnika lahko izsiliti, da se preneha s tem, za naš narod gotovo sramotnim postopanjem. Ta zadeva bi prav gotovo spadala v delokrog Delavske zbornice. Če bi bilo nje predstavništvo nacionalistično usmerjeno, bi jO v prvi vrsti vzelo v pretres. Drugo vprašanje — radi katerega se nahajamo v sporu z delodajalci — so plače in mezde. To vprašanje nacionaliste mnogo bolj peče in zanima kot krščanske socialiste in marksiste, ker tudi zaslužek ni samo stvar želodca, temveč tudi ponosa. Način, kako tuji kapital plačuje naše delavstvo in nameščenstvo je gotovo za nas sramoten. Slabo plačan človek bo sčasoma začel podcenjevati svoje sposobnosti, kar vodi do tope pokorščine. To pa ne škodi samo narodovemu značaju ampak je tudi v škodo delodajalcu samemu. Dobro plačan delavec in uradnik sta najboljša kon-sumenta. Brez dobrih konsumentov pa ne moreta uspevati ne trgovina, ne industrija. Zato je dolžnost Delavske zbornice, da doseže izboljšanje življenskih pogojev svojih članov.
(Dalje prihodnjič).
Kandidatna lista nacionalnega delavstva.
Za volitve v Delavsko zbornico, ki se vrše 22. oktobra 1.1. je v imenu nacionalno zavednega delavstva vložila kandidatno listo Narodna strokovna zveza. Na njej so reprezentirani vsi delavci, ki hočejo, da postane Delavska zbornica resnična boriteljtca za socialne zahteve vsega delavstva in obenem oporišče zdrave nacionalne politike. Zato je dolžnost vseh volilnih upravičencev, da volijo to listo. Lista nacionalnega delavstva je modre barve in kandidirajo na njej naslednji
Kandidati:
1. Juvan Rudolf, socijalni referent, Ljubljana; 2. Bajt Anton, uradnik OUZD, Maribor; 3. Dr. Bohinjec Joža, ravnatelj OUZD, Ljubljana; 4. Struc Jakob, rudar, Trbovlje; 5. Kralj Franc, kovinar, Jesenice; 6. Kosem Dragotin, strojni stavec, Ljubljana; 7. Nadižar Ignac, ključavničar, Litija; 8. Galjot Simon, zidar, Ljubljana; 9. Derča Ivan, tkami mojster, Kranj; 10. Choc Janko, tkalec, Maribor; 11. Kravos Vladimir, strokovni tajnik, Ljubljana; 12. Korene Anton, natakar, Ljubljana; 13. Kotnik Ivan, mizar,_ Št. Pavel; 14. Mrovlje Delfin, čevljarski pomočnik, Žiri; 15. Pregl Leopold, ključavničar, Maribor; 16. Sedlar Vinko, rudar, Zagorje o S.; 17. Knez Drago, rudar, Hudajama; 18. Kavčič Tomaž, žimoprejec, Stražišče; 19. Flis Ivan, rudar, Trbovlje;
20. Petrič Franja, gospodinjska pomočnica, Ljubljana;
21. Blažek Anton, uradnik, Ptuj; 22. Terkuč Edvard, sprevodnik ECŽ, Ljubljana; 23. Cikulnik Jurij, vratar, Ouštanj; 24. Šimenc Franc, delavec, Kamnik; 25. Brilej Miha, rudar, Senovo; 26. Gerbec Bogomil, klepar, Ljubljana; 27. Avsenik Ivan, kovinar, Jesenice; 28. Levstek Anton, strojnik. Trbovlje; 29. Šober Anton, dninar, Ribnica; 30. Stibilj Josip, ključavničar, Maribor; 31. Kratochvil Stanko, delavec, Ljubljana; 32. Strniša Franc, delavec, Litija; 33. Šmalc Ivan, bolničar. Ljubljana; 34. Globočnik Andrej, kovinar, Jesenice; 35. Župevc Alojzij,dninar, Rogaška Slatina;36. Draksler Ivan, rudar, Hrastnik; 37. Malin Josip, livar, Ljubljana, 38. Vlohovič Vilibald, strojni stavec, Ljubljana; 39. Žulovec Jakob, strojnik, Vevče; 40. Fras Karol, delavec, Maribor; 41. Muzga Mici predilka, Litija; 42. Štalekar Ivan, strugar, Kranj; 43. Jezernik Franc, ključavničar, Tržič; 44. Česen Ludvik, devavec, Stražišče; 45. Humar Vinko, zidar, LJubljana; 46. Derča Franc,
mojster, Št. Pavel; 47. Slabnik Ivan, zidar, Guštanj; 48. Brence Franc, Žagar, Logatec; 49. Flis Karol, rudar, Trbovlje in 50. Vistaler Marija, tkalka, Maribor.
Lista nacionalnih nameščencev in organizacije banč. uradnikov.
Za volitve v Delavsko zbornico so za namešČen-ske delegate vložene kar štiri liste. Izmed vseh pa nudi edino zmaga liste Zveze društev privatnih nameščencev in ljubljanske podružnice Saveza bančnih nameščencev jamstvo, da bodo izvoljeni v Delavsko zbornico nameščenski zastopniki, ki bodo uveljavili v novi Delavski zbornici upravičene nameščenske zahteve. Ta lista je sestavljena naslednje:
Kandidati
1. Žemljic Joško, industrijski uradnik, Ljubljana. 2. Vrančić Vlado, bančni uradnik, Ljubljana. 3. Gilč-vert Drago, odvetniški uradnik, Maribor. 4. Klemen Rado, rudniški uradnik pri TPD, Hrastnik. 5. Melicer Franjo, trgovski sotrudnik, Ljubljana. 6. Inž. Rudeš Alfred, obratovodja pri KID, Jesenice. 7. Pleško Albin, bančni uradnik, Ljubljana. 8. Inž. Pipuš Iskren, uradnik Cinkarne, Celje. 9. Cof Bogomir, uradnik SEMPERIT-a, Kranj, 10. Pogačar Rudolf, delovodja pivovarne Union, Ljubljana.
IZ ORGANIZACIJ in DRUŠTEV
Strelski pokret
Strelska družina v Kranju se je odločila za nabiralno akcijo, da more odposlati strelsko ekipo na državno strelsko tekmovanje v Beograd. Tej akciji so se vsi, razen ene tovarne, ki menda ni zadostno poučena o viteški organizaciji strelskih družin, odzvali ter omogočili, da je družina poslala svoje najboljše strelce, ki naj pokažejo razvoj strelske družine v Kranju.
Ekipa, obstoječa iz gospodov Ločniškar Hinko, Mucolini Maks, Rozman Franc, Smole Avgust in Tavčar Ivan, je dosegla 5. mesto izmed desetih ekip, kar je za prvo udeležbo gotovo zelo častno mesto. Pred njo so samo znane ekipe družin Beograd, Zagreb, Maribor, Kragujevac. Za njo pa je poleg drugih ekipa iz Novega Sada, kije leta 1927. dosegla državno prvenstvo.
Izmed članov kranjske ekipe se je zlasti odlikoval g. Rozman Franc, ki je dobil prvo darilo na zma-
govalni tarči „Šumadija" in drugo darilo na tarčfc „Cetinje". Večje in manjše nagrade so dobili tudi ostali strelci te ekipe.
Naj bo na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala vsem darovalcem, ki so pripomogli, da je ekipa odpotovala, vse ostale, ki se zanimajo za ta viteški šport pa prosimo, da pristopijo v vrste strelske dru-družine, katere geslo je: Mi strelci naprej, domovin;, v ponos!
Iz Goric pri Kranju. Dne 9. t. m. se je vršil izredni občni zbor strelske družine v Goricah, na katerem so bili izvoljeni v odbor zavedni, nacionalni možje, z neumornim predsednikom g. Skrjancem Josipom iz Golnika, ter podpredsednikom g. Ahačičem Petrom iz Steničnega, tajnikom g. Kokaljem iz Lete-nec in znanim strelskim pobornikom g. Toporišem kot blagajnikom na čelu. Izbrani odbor nam jamči,, da bo vedno stal na braniku strelske in nacionalne ideje ter uspešno vodil podstoržiško družino skozi vse viharje in težave, ki jih mora ta družina v Goricah prenašati. Vsem onim, ki se jih tiče, nujno svetujemo, da prenehajo s hujskanjem proti naši organizaciji, ker bomo sicer primorani zadevo izročiti merodajnim oblastim. — Na občnem zboru je bil na predlog predsednika za zasluge tej družini izvoljen z. navdušenjem za častnega člana voj. referent g. Ločniškar Hinko iz Kranja.
SPORT.
Spored športnega dne SK Korotana, Kranja
Danes ob 5. uri popoldne bo nogometna tekma med prijatelji SK Korotana in moštvom .Dijaki". Ob 8. urii table tenis turnir za prvenstvo Gorenjske. Darilo pre-hodnji pokal SK Korotana. Turnir se vrši v sokolski telovadnici. Jutri dne 1. oktobra ob pol 8. uri zjutraj kolesarska dirka na progi Kranj—Naklo—Križe—Golnik—Gorice—Kokrica—Kranj. Cilj pri igrišču. Darilo: prehodnji pokal kluba za prvaka—člana in častno-darilo za prvaka gosta. Ob pol deveti uri olimpijski tek 800 X 400 X 200 = 100 za člane in 4 X 60 za članice. Ob pol 10. uri se vrši na igrišču hazenska. prvenstvena tekma med družino Korotana in podsa-veznim prvakom Ilirijo. Ob pol 11. nogometna tekma med juniorji SK. Primorje in Korotana. Po tekmi pro-menadni koncert pred Nar. domom. Popoldne ob 2.. uri nogometna tekma med Jadran in Korotan II.. in nato glavna tekma med podsaveznim prvakom II.. razreda in članom podsavezne lige Hermes I. in Korotan I. Razdelitev nagrad in daril ter zglasitev rezultatov tekem ob 9. uri zvečer pri športni veselici v Nar. domu.
Športni dan se preloži le v slučaju izredno slabega vremena. Vse svoje prijatelje športni kljub-Korotan vljudno vabi, da v čim večjem številu posetijo to njegovo prireditev.
Prvenstveno tekmovanje. Preteklo nedeljo je Korotan v prvenstvenem tekmovanju gorenjsko-notranjskega okrožja podlegel na Jesenicah SK Bratstvu s tesnim rezultatom 4 : 3, dočim je v prvem polčasu vodil s 3 : 2. Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane je obvladal igro le v prvem polčasu, v drugem pa je v škodo gostom zelo popustil tako, da je prišel do veljave preostri start domačih in je Korotan zadnjih 20 minut radi težke blesure vratarja igral le z desetimi igrači. Poteku igre bi pod strožjim sodnikom bolje odgovarjal neodločen rezultat.
Revanžna tekma, obenem za naslov prvaka odločilna, se vrši dne 22. oktobra v Kranju.
MODNI KROJAŠKI ATELJE
se priporoča za izdelavo vsakovrstne moške garderobe, kakor tudi plaščev, kostumov in oblek za dame. Najnovejši modni listi so v veliki izbiri vedno na vpogled.
JOSIP KOS KRANJ, ROŽEN VENSKA 50.
OTOMANE, modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik. Kranj, v hiši g. VVendlinga.
Vsa tapetniška, in sedlarska dela
izvrši točno, solidno in poceni
IVAN JENKO
TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI JELENU'
MALI OGLASI
Kdor nudi eli išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5*— Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8"— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlati v pismu obenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2*— v znamkah.
PRITLIČNO DREVJE: jabolka, hiuške, češnfe, višnje, nadalje amerikanski topol, vrtnice in razno lepotično grmičje nudi po nizkih cenah drevesnica
V. OMERSA, KRANJ. STANOVANJE, Irosobno, s pri-
tiklinami, na periferiji mesta oddam mirni stranki s 15. oktobrom ali 1. novembrom v najem.
Naslov v upravi lista. PRODAM HISvJ, dvostanovanf-sko v bližnji okolici Kranja.
Naslov v upravi lista.
Za konzorcij .Triglava" Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno .Sava" Nikola Stokanović, vsi v Kranju.