Odmevi s pokrajinske skupščine. IZJAVA. Pri 'Diokiajinski skupščini UJU — va' verjeništvo Ljubljana je prebral tov. Šuligoj neko izjavo,. s katera je 'kritikoval delovanje poverjeništva, kar je rfaredilo na rravzoče vtis, da govori tov. Šuligioj v imenu Učitelj« skega draištva za Isrez Laško. Izjavljamo, da tov. Suligoj ni bil poob^ laščen od društva v to, ter tudi ni .stoipil to= zadevno v stik z nami delegati. Delegati za »Učit. draštvo iza laški srez«: Lojze Hofbauer s. r., Fr. Lebar s. r., Rob. Plavšak s. r. POST FESTUM. Mdsldl s-em, da ji; aaldeva krvtike tajnis iVkega ^picTtidila lilnitdirana pred dele.ga'ci'jo. Poroičilo v »Učdt. Tovarisu« o(J dne 25. jiuldja ,pa .;vs0buje o stvari tendenciozine in 'žal^iv.' navedbe, h ikaterim fkot orga^niziran čla'n nc morem mol^ati. iDeleigaci'ja je letos -poka'za'1'a, da odkla« nja u<čitelj'Stvb vsako' tercitstičrio — tudipo l.itfično — sredsitvo in otebne žalitve. Tisti ki so se jih posluževali, niso imeli ž njimi siečle, kar je raiz^eseljivo-idejstvo in obemeiTi diokaz, da \l stan dozbrel do &tamc'vskega ctstojanstva vzlic raizmeram, ki so desi:j^ letja vfadala v organizacfjS. Ta nautk je tako dragocen, da ne bo vee imoffoče imfmo njega. Pcročevalec o potekiu skuipšoine \ stanov* skem jglasi!'u :se 'žal ni' mioglel dVigaiti do v»5 šine, ki je inujnto potrdbn:a v medseibojnuni občevanjiu učiitdjstva, prosejbno oirganizira,nogu. Ponočevakc V. M. 'rwše med dmgim: »Zelo stvairno kittiko o posto,palnju (ipoizieijc so ipodali to-v. Polaik, Lapajme, Diminik, Skulj in Kobal ki so ovisčali očitke in poudarjali' ncresniolst krif.kov, ki so biii očividnp rijaje,tin domenjeni iz vcdit^lji opozicije ki pa nis.) hotoli -na plan.« Zelo tisikreno! Isti 'pioročevalec V. M. jc kbt ,predsi(.idniik lj^ubljanskega učit. diuštva v cclbom odkliOiil .piredtog, da bi zastopal poti^ )pisa,ni ,.ct de'legat drušlVo. OfpoV.oTJen p»ozneje na nekorektnost osebno od prizadete^ S'a, je svetbval nekeimu .to.varišu, naj on sc* stavd listc dekgatcv in namestniikov za ,zbo» ,:c/vanjf. Na ,tcj di'Uigi :'istii ini bilo nit*. m&a.1-, niti iimema še nekega drugeiga tcvariša, ki ga je oidibor prvbtno sprejel ha' lJsto detogato^v in ki je saim iodboirn';k, dasi tudi on z opczi.lju'= bim osebam, .c!a pi^idcjo. v id€'legacijo in vjplivati rz ipredscdst,va ma sklepe č'lanstVa, v f^m slučaju kršft4; pravide onganizferanega čiana od strani, ki bi morala nepristransko tiivati- in t\po&to\ati pravv^ce OTganiziiranca. Isti tovariiš, ki je storil, kar je moige'1 cia opozficionalcd nc pridejo. v delcgaeijo ko>t dc leigiati, _ f)rit'OKU'je, ca so •opioz'icionalci na« je'li- kritikn. lln se ž njimi diomenili, kier sami n':so hoteli na pla'n. ^.ornentarja v tej fetvari rri treba. Na itako' ipastopainje sem ^iirnerno od^ jjovoril .že¦ (Naj ugotavim ee, da pi b 'vsem incidentu pri ¦z.bortiivainju ljubljansktga učit. društva 19. junija ndti besode v poročilu o^ žborova» nju, ofajavljeTiem v stianovskem ,glasilu- 25. jurija). Tudi pasus v paro&ilu o skupš&ni, ka^o sem pTizi_il, da' sem spdsal kritikio tajniškeiga ,pci, ki jo je iprečiitai delegat Tavčcr, in aiušal qpravičiti >svoje lp'cste!panje, češ, da, rJ^em b'l v^Hjljen ,za cielegata in da laini niti k'o moje ptoTočilo ni prišlo v Ziipisnik, ni točno. Nisem čt^tdli p»Bv_^kake poirebe opra» ,'vi'čevelti se, pač !pa ^em hot'J dek'gacijto ln= fornviiatl: O' madju ki ga 'ni 'poznaki. Tudi sam že ,p:rvi dain' — po 'pogovoru tov. L«apaj= •neja —(prcsilibese.de, pa, je niscta ciobU. Naj pristavim še, da sem delegafciji pcveid&1 tudi, -da rr.'cje .p^criočila na lceljski' delegacdji ne le n': 'pivšl'o v zapdSndJc, ampiak da je tudi izgi.nil .rokbpls1. K'o scrn -tov. strbkovnega tajnika pirosi'1, tinaj mi Ivrm. mkopds, .ga ni mfc|gel najti, -dasd jie (piizmal, da ga je še pred kratkinj \'u d.el. Kt;>kci je z rok^cptatfm? ,,: Če bi ddegsrcijtt te sfvrfri? vedela, ne bi 'bito nikake -senzaciio z moljb krdtiko' tajnij škelgti .poročila dn ibi mi morda imarsVikateri tiovajtš idelegiat ne krat'i'1 besede, ka'kor mi jio je, ko sem hctel pojasniti Vso zadeva. Kri«. ¦tika ji po^tre^bna v orga;niizaciji k'i ^osipodaii is !sto in stotdsoči učitelj!&kega denarja. Ka1kto nujno je potrebna, dokazujejo razmere, ki Ł>® vladak med učtteijfetv^Tn 'do ileta 1925.. K:c\,r pa cJje]'a ,v 01'ganizatiji,, nalj1 se 2iav'.da,, da T.iosi od^ovcmost — 'urbli et orbi — v. ,ta;n'u in izven njega. , Konl&na naj (cmenirn, da je vse-led in povsod mavada, desigoiiiati neko'ga, ki1 ip^cve v 'JmeTiU raizličinih c! lega.tov njih mnenjc !ire'd ja\nim forumoim. Značitlno je, da se >e p,ri .nrs umatno na,pravi!la afena in da se 5e 'p« dckigafcijisiki siku^ščitai v stanov.sktem Hstu ©oMcti c/ mbji krivdi, ,k!i n*J krivda v nikakerri slučaju, tudi če fof bil ime'1 k^ct delegat po^ polnoima ziajjamičeno svobodb beBede. Da sem baš ijaz sestavil kritiko bajniške'ga panočila; i.i piovsem lojg'.lčniO': scstav''.l sem ibi.' ±u'di de-« lovni prcigiramt ,ki ga je pred dvema Tetoma .s.pirejelti dfefegiacija v Kranju. KakoT je biV progna-m se-stav^ljitn papolnoma ,v smiiski de^ klaraclje, tako je tudi kritika skozi in skozi ,v duhu te dsniDtve. 'TVdim lahkoi da je moja >rM:lk'a častiriejšia kict se j« pcstopalb,z manu. L ju'bij ama , 1 avigusta 1929. i " J. Pahor. .; MOJ ODGOVOR. : Ker je bil gornji »Post festum« izročen meni z naročilom, naj ga oddam uredniku »Učit. Tovariša«, sem istočasno z gornjim rokopisom predal tudi svoj odgovor. Predvsem rr.oram kpn|stat1.rcit':', da serrf sestacvil ipidročilo o ptoikrajinskii skupščiini točno po zapiskih, ki sem jih napravil na isk'u'pi3Čin!?. Povočilo v »Učit. Tovarišu« sc po,v,siem ujema z zapdisnikom in nd v Tijerni na^verienega ničesar, o čemer se ni na s.kup< Sčini ^lo-vorifo in za(t0' sem ,pre'pričan, da Jo Imic^.l v njelm >najti ed(i|n,o ,tov. Pajhor tendena id:azn.e in žaljive jnavedbe, ker so mu, ipač po* trebne, da se pred javnostjo napade neljuba c<3cba. G!'ede očividno' 'najttilh kritikov; 'bi opG' 'zoril toM. Pa*ri.orja le na njegioVio bbširmo, a povsem nepodprto kritiko tajniškega po= iračila, kii jo> jie prečital na skupšo'jni tov. Tavčar, in bil tudi radi tega dcsavuiran od Is-irami .druišfvene.ga' predsedinika. Tbv. Pa^ jior je-ta,krat mraloalpn priznal, da je napisal to kritii^ko on, šere idiugi dan, k'o je pred.) isedistvc iskupščine dmdo že .prvi ,|dan v rov «kiah njegov rokopis, ki ga je ddbilo na

o-' moven ip'oziv, od' tov. Tavčarja, Trdiitev, da1 xni dobdl besttde, ine drii, kajtfci vsakfcto je do'» ibil ibesedo, k!i -se j.. pri.i viočasmo- javil, a stvarne' kofnstatacije so sc do»vo1j'ev)a,ic tud'i (potem, ko je bil že ^iprajet predlog z,a ko= nec debaftt:'. 'Pravi na>me'n »Bcs.t festuma« ,pa je v terr», lanesti jirfberno diništveno vzadevo *pr'ed iavni forum. — S ga m bdboT s.tavi'l nla llisto za .delegata, sem izja* vil, d',* imi .je iža'1, da jie odlbor .sipllcli raizprav*. lja'1 i» voil'itvah iditllagattov in za,tio na'j član= sSvo š'arrŁ' -odTcCla vn se lO.dbordva Jista na zfborioVairtjii s^ploih ne bb ptediiagala. Nis&rn, »isvetoval nekemu tovarišu''naj on sestavi' li:'sto> (dfelegatov i1n n|aim.eistmkov«. K?e'r je pa. bila lista za zborovanje res pripravljena, ni* sem za to odgovoren jaz, kot predsednik, marveč dotični, ki je listo sestavljal. Insinuacije tov. Pahorja glede vplivanja s predsedstva na sklepe članstva, so pa ka* tegorično zavrnili že člani društvenega od= bora na zadnjem zborovanju. Volitve «o se vršile po listkih in če je dobil tov. .Pahor le 19 glasov proti 70, od* nosno 68, 67, 64 in 62, ni iza to odgovoren predsednik, marveč članstvo, ki je samo od= ločalo, in se bo tov. Pahorju prav lepo za* hvalilo za trditev, da sklepa pod vplivom predsedstva, ker s tem mu tov. Pahor od* reka zmožnost lastne razsodnosti. , Članstvo je bilo z njegovim »primernim odgovorom« na zborovanju 'zadostno infor* mirano in če mu kljub temu ni izreklo za^ upanja s tem, da ga ni izvolilo za delegata« naj išče Vzrokov drugje in ne v obdolžitvi predsednika. Kako bi pa on zastopal društveno mne* nje na skupščini, je pokazal Is svojo kritiko, ki se v ničemer ne strinja z druStvenim sta» liščem. Konstatirati moram še to, da v mojem poročilu ni tendencioznih in žaljivih navedb* pač pa jih je mnogo v »Post festumu« tov.i Pahorja. V. Mlekuž. IZJAVA. Opozorjen po tov. -Mlekužu, da pogreša tov. Pahor v poročilu o zborovaniu ljubljan* skega učiteljskega društva z dne 6. junija t. 1. pripombe glede njegove kritike o sestavljanju volilne liste delegatov za pokrajinsko in državno skupščino, poudarjam, da sem poro« čilo sestavil jaz, in sicer v smislu okrožnice poverjeništva štev. 287 od 10. sept 1927, ki je bila sestavljena na podlagi referata tov^ Pahorja. Natisnjeno je bilo neizpremenjeno. Potek debate je razviden iz zapisnika. Josip Mihelič, t. č. tajnik. t POJASNILO POVERJENIŠTVA. Na »Post festum« tov. Pahorja podaja* mo s strani poverjeništva sledeče ugotovitve: Namigavanje na »teroristična — tudi politična — sredstva« mora poverjeništvo od= klanjati kot povsem neopravičeno, ker se jih, poverjeništvo ne poslužuje, zato jih vrača; na naslov pisca samega. Glede resnosti kritikov ugotavljamo, da so isti faktično iznašali zadeve, ki niso izšle iz njih, kar je razvidno že iz tega, ker, jih niso znali podpreti in zagovarjati, iko je bilo to potrebno. Vse prej kot resno se mora, smatrati, če delegat-kritik prvi dan protestira proti temu, da bi se soglasni predlogi od^ sekov odobrili od delegacije po prečitanju, brez debate, drugi dan pa sam predlaga, naj, bi se taki predlogi odobrili celo brez prečh tanja. Niti ni posebno resen nastop kritikav ako ga mora društveni predsednik desavul= rati kot delegata=kritika lastnega društva, da isti nastopa samovoljno, v neskladu z društvenim mnenjem in pooblastilom. Ta* ko je bilo pri-večini opozicionalnih kritikov., da si niso bili edini niti z ostalimi delegati svojega društva — ki so obsojali njih ponc srečene nastope — še manj pa, da bi bilo njih mišljenje izraz društvenega mnenja. Kako bodo društva odobrila njih nastope, je zadeva prihodnjih zborovanj. Na zborovanju Ijubljanskega učiteljske^ ga društva, ki ga omenja tov. Pahor, je bil, strokovni tajnik navzoč kot član tega dru^ štva in ne kot funkcionar poverjeništva^ Zato je povsem neupravičena zahteva tov. Pahorja, naj bi nastopal isti na društvenerrii zborovanju kot nekak policist nad društvom, in se vmešaval ex offo v interno zadevo arus •štva. Tov. Pahor naj bi se obrnil na predse* dujočo podpredsednico društva, če se je čutil prikrajšanega, kar pa ni storil. (Društve^ no poročilo o tem zborovanju je bilo.objav^ ljeno popolnoma neizpremenjeno, kakor ga je prejelo poverjeništvo, odnosno uredništvo stanovskega glasila.) Torej se tudi v tem oziru tov. Pahor obrača na napačno adreso.i Odločno zavračamo, da bi tov. Pahor iz kakega namena ne dobil besede prvi dan na delegaciji, če je prosil zanjo. Delegacija j*. priča, da se s strani predsedstva ni nikomun kršila beseda. V vseh slučajih, ki so bili pri* javljeni predsedstvu — kar pa pri slučaju, ki ga navaja tov. Pahor, ni bilo — je glede besede končno odločala vedno delegacija. Ugotavljamo, da pri rokopisu tov. Pa* horja s celjske skupščine, ki ga omenja, s, strani poverjeništva ni obstojal noben na=j men in je vsa »afera«, ki jo dela iz tega tov< Pahor. popolnoma umetna, ker je poverjeni« štvo napram Učiteljski tiskarni izvedlo vse sklepe delegacije. Zapisnikarji niso niti vpra* šali ter niso dobili nikakih navodil s strani po^erjeništva glede vnašanja njegovega go= vora v zapisnik, enako tudi ne overovatelji zapisntka. »Skrivnostno« namigavanje na rokopis je spričo gornjih dejstev popolnoma, umetno in tudi brezpredmetno, ker ni bilo, kakršnegakoli namena in ne vzroka proti ro* kopisu niti proti osebi tov. Pahorja s stranl, poverjeništva. Dvomimo, da bi delegacija iz^ premenila svoje stališče, četudi bi se na dolgo, in široko pred njo razpravljala ta umetno dvignjena »afera« z rokopisom. Ponavljanja in namigavanja glede kn< tike »v organizaciji, ki gospodari s stotisoči učiteljskega denarja«, ki jih je tov. Pahou iznesel že na zadnjem zborovanju ljubljan^ skega učit. društva, ponovno na delegaciji ter jih sedaj iznaša že tretjič, so skrajno, nizka, ker hote ali nehote vzbujajo med člam stvom sum, kakor bi zopet nekaj ne bilo v redu ali bi poverjeništvo ne bilo vredno pos vsem zaupanja v tem oziru. Take insinuacije, in ponavljanja dogodkov iz prejšnjih časov moramo smatrati kot prosto demagogljO( Izjavljamo z vsem poudarkom, da so blagaj^ niške knjige poverjeništva vedno odprte re« vizorjem in tudi od društev pooblaščenim članom potom revizorjev, ki so s predsed» stvom organizacije soodgovorni članstvu. Ob tej priliki tudi poudarjamo, da se je ravno po prizadevanju starih članov ožj. sosveta razčistilo vprašanje revizije starega poslova' nja in je po njihovem prizadevanju prišlo do razkritja in sanacije tega vprašanja. Kdor ima kaj govoriti v tem oziru, naj govori jasno in odkrito, ker smatramo vsako namigavanje v tem ppgledu po vseh korakih, ki jih ;je sto* rilo poverjeništvo, za skrajno nizkotno. , Gotovo se bo delegacija začudeno vpra^ šala, s čim je zaslužila očitek, da ni častno, postopala s tov. Pahorjem in je tudi njena, stvar, ako smatra za častno, da se izroča kri=i tika o delu poverjeništva drugim. To vsa ne glede na to, da kritika ni bila dovolj pod-, prta z dokazi ter je bila povsem enostrana,, ker je skratka negirala vsako pozitivno delo poverjeništva ter ni našel kritik do, mala niti ene dobre poteze na vsem delu po^ verjeništva. Če ni taka kritika tendenciozrsa, in žaljiva za vse one, ki so pošteno delali, potem je najmilejše, kar moremo reči — ne^ objektivna. Andrej Skulj 1. r. Josip Kobal 1 r. Ivan Dimnik 1. r. Rado Grum 1. r. IZJAVA. Z ozirom na kritiko iproračuna, pred* vsem glede tiska »Popotnika«, iznešeno po tov. Šmajdeku na pokrajinski skupščini \, Ljubljani in vsled tega z ozirom na nastale, notice v nekaterih dnevnikih, izjavlja pods pisano poverjeništvo, da so posamezne po* stavke o tisku stanovskih listov v proračunu popolnoma pravilne in se ujemajo s pogodbo, ki veže poverjeništvo in Učiteljsko tiskarno. O tem se je prepričal naknadno tov. Šmajdefc v navzočnosti zastopnika Učiteljske tiskarne in ^lavnega blagajnika UJU. L j u b 1 j a n a; 9. avgusta 1929. Poverjeništvo UJU: Andrej Skulj, poverjenik. Rado Grum, blagajnik. Josip Kobal, tajnik.