Poštnina plačana v gotovini
OB SMRTI
VELIKEGA PESNIKA
Bil duh je velik sredi nas se govori, „bo pokopan".
Ta duh, ki bil je duh titan
bo z ljudstvom šel v bodočnost v čas. Le glasno srce in telo
Saboterji gozdarskega piana
Na OILO Krško so se zagovarjali kmetovalci — kulaki, ki so s tem, da niso hoteli zadostiti potrebam gozdarskega plana, škodovali skupnosti in sabotirali naš gospodarski plan.
OILO Krško je izdal obtoženim odločbe za obvezen prevoz gozdnih produktov za Gozdno gospodarstvo Novo mesto, ki pa se odločbi niso odzvali in so zaradi tega prejeli pravično kazen.
Asterc Franc iz Krške vasi št. 59, poseduje 9 ha posestva. Odločbo o obveznem prevozu ni hotel sprejeti in je s tem namenoma sabotiral. Kaznovan je bil z denarno kaznijo 3.000 din.
Prah Ivan iz Krške vasi št. 46, poseduje 4,5 ha posestva, je obdolžen istega kaznivega dejanja kakor Asterc in je kaznovan z denarno kaznijo 3.000 din.
Ivšič Franc iz Krške vasi št. 21, poseduje 5 ha posestva. Ni se odzval odločbi
pustilo je življenjske sile, ki so se s smrtjo v narod zlile in ga privezale z zemljo.
Učil si nas ljubiti grudo, domačo grudo, našo last in pa svobodo, svojo čast, da hlapci več ne bomo v drugo.
in je zaradi tega kaznovan z zaplembo enega para konj in vprege.
Ajsterc Miha iz Krške vasi št. 55, poseduje 9 ha posestva. Ker se ni odzval odločbi, je bil kaznovan z denarno kaznijo 30.000 din.
Vsi omenjeni obtoženci so s tem pokazali nenaklonjenost do ljudske oblasti. Ljudska oblast jih je razkrinkala in kot saboterje in protiljudske elemente pravično kaznovala.
Dezertirati iz frontne brigade je največja sramota
Posebno v območju okraja Krško smo imeli nekaj takih ljudi v frontnih brigadah, ki so vrgli »puško v koruzo« in dezertirali domov, ker jim je najbrž dolg čas po mehkih pernicah in po drugih domačih ugodnostih. Zato se brigadirji čudimo, da so odšli nekateri, ki bi morali biti vzgled in bi najlaže ostali pri delu. Toda ti ljudje niso izpolnili svoje naloge, temveč so kot nekdaj strahopetci pobrisali domov. Zato jih mi brigadirji obsojamo kot so naši partizani Obsojali dezerterje. Njihov beg pred častnimi delovnimi dolžnostmi je največja sramota, zato obsojamo tov. Knežič Jože, Globoko. Žerjav Ivanka, Artiče. Šekoranja Stanko, Dednja vas. Pre-škar Nežka, Dednja vas. Travnikar Ivan, Dednja vas. Kmetič Ivan, Globoko. Dušic Antonija, Dednja vas. Umek Miha, Globo-
ko. Preskar Zvonko, Globoko. Agrež Ivan, Globoko. Močan Slavko, Globoko. Černelič Franc, Dednja vas. Fabinc Ana, Globoko. Brinpvec Miha, Globoko. Cizelj Rozika, Globoko. Rožman Ivan, Globoko. Brlič Ivan, Dednja vas. Brenko Anton, Dednja vas. Ciezlj Franc, Dednja vas. Brotančič Ivan,. Globoko. Teodorovič Tonka, Pišece.
Omenjeni naj vedo, da jih brigadirji frontne brigade »Franca Prešerna« v Pi-šecah gledamo kot dezerterje, ki so si s svojim begom nakopali na j več j o sramoto, ki jo bodo le težko oprali.
Prav tak o se naj zavedajo tovariši, ki so pobegnili iz Ravne gore, Krakovega, Dobrave, Planine in ostalih frontnih brigad, da za njih velja isto kot za dezerterje iz Pišec.
Nočejo zaostati
Naše
I Leto. II. — Štev. 12. Krško, 15. Junija 1949.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Borba za izpolnitev gozdarskega plana
dobiva vse širši razmah
V Podsredi vidimo v brigadi dober delovni £lan. Posamezne skupine med seboj tekmujejo. Brigadirji so se obvezali na skupnem sestanku, da bodo ostali v hosti tako dolgo, dokler ne bo plan dosežen.
nesli s seboj tudi nekaj daril in sicer za kadilce 2000 cigaret, za žene in dekleta pa nekaj peciva in bonbonov. Brigada v lepem vremenu skoraj dnevno presega plan za 50%, kar je dokaz visoke zavesti fron-tovcev, ki se požrtvovalno trudijo za čimprejšnjo dosego plana.
Frontna brigada v Krakovem ne zaostaja dosti za frontno brigado na Ravni gori. Tovariš komandant Garantini Milan je pogosto med delavci in tudi z njimi dela. Sedaj je najboljša II. četa in I. petorka. Kot najpožrtvovalnejša delavca lahko pohvalimo komandirja Levstik Jožeta in Metelko Anico oba iz Studenca. Brigada do-
Imajo težave, ker je težak teren, kar pa dnevno premagujejo.
Na .Planini se je s prihodom novega komandanta izboljšalo stanje v brigadi. Samo notranje politično in kulturno življenje v brigadi še ni urejeno, ker brigada še nima kulturno prosvetnega referenta.
Frontna brigada, ki dela na LIP-u v Sevnici dosega dobre uspehe; od 75 brigadirjev se je prijavilo 15 brigadirjev, ki bodo ostali kot stalni delavci na žagi. Pri delu se je pokazal požrtvovalnega tov. Bračun, ki je bil preje hlapec v Rajhenburgu in je sklenil, da ne bo v nadalje več delal pri privatnikih, ampak, da se bo vključil v industrijo.
29. maja je prejela najboljša brigada »Dušana Kambiča« na Ravni gori prehodno zastavico, katero je tudi obdržala do danes. Brigada ima pet čet, ki vodijo stalno ostro borbo za prehodno zastavico. Dosedaj sta dosegli najboljše uspehe prva in druga četa.
Preteklo nedeljo je organizacija LMS in AFŽ iz Rake organizirala obisk s kulturno prireditvijo frontovcem na Ravni gori z igro »Matiček se ženi«. Poleg tega so pri-
sega povprečno 90% svoj plan. Tomažin Alojz, komandir I. čete je 4. 6. odšel domov in se ni več vrnil, zato je tudi njegova četa trpela na delu. Vsem se zdi čudno, da tovariš, ki je bil priden in skoraj najboljši komandir, lahko postane dezerter.
Tudi v Pišecah se dnevno dvigajo doseženi uspehi in s tem tudi delovni elan. Brigada je reorganizirana na čete in hrano nosijo na delovišča, zato tudi vidimo večje uspehe. Najboljša sta- se dosedaj pokazala delavca tov. Levak in Lipar Viktor. V brigadi manjka še političnega in kulturnega dela, ker niso imeli v brigadi kulturno-prosvetnega referenta. Če bo sedanji dobro prijel v roke, bo lahko nadomestil, kar je dosedaj zamujenega.
Hodimo po njih stopinjah
Na že obstoječi ekonomiji KZ Sv. Peter se je vršil dne 29. maja 1949 občni zbor delavcev-zadružnikov, kateri so prevzeli ekonomijo z 58,82 ha zemlje v svoje roke ter tako postali skupni lastniki te zemlje.
Zadružniki, kateri so že od začetka delali na tej zemlji z vso vnemo in marljivostjo, so danes postali pravi lastniki zemlje na kateri delajo. Zavest, da niso več bajtarji je prišla do izraza in ponosno pravijo: »Ne bodo nas več izkoriščali, da bi jim za razne »fure« delali tlako, katere ni nikoli konec.« Ne bo jim treba!
Zakaj? Saj imajo sami 25 glav živine. Konji so jim v ponos, saj so naj lepši v KLO. Tudi vole imajo. Prav je dejal mlad zadružnik: »Ničesar več ne bomo iskali pri tistih, katerim ni naša zadruga po volji, ampak dokazali bomo kaj zmorejo zadružniki v skupni obdelavi.« Res je! Ko sem obhodil njihovo polje ter videl lepo obdelane njive in mi je predsednik zadruge, tov. Romih pripovedoval o vnemi zadružnikov pri delu, se mi je takoj polegel strah, da bi se mogel kdo spotikati v zadrugo, češ, da ni dobro obdelana zemlja.
»Bolj malo nas je za delo, pravi predsednik, toda s pomočjo strojev bomo naredili vse. Marsikdo bi se ustrašil 35 ha travnikov. Toda imamo dva dobra kosilna stroja in vse travnike, razen malenkosti, bomo lahko pokosili z njima.«
Med tem pogovorom sva se s tov. predsednikom vrnila v St. Peter, kjer sem si ogledal zadružni hlev. Moram reči, da je hlev, kjer je skupno 26 glav živine v najlepšem stanju. Čistoča v hlevu je vzorna. Tov. Kramar Jože, ki je zadolžen za živino mi je z vnemo razlagal vse težkoče, ki
jih je imel, dokler je bila še živina v dveh hlevih. »Sedaj je lepo in tudi živina se je lepo popravila, ker je način krmljenja boljši in lažji. Vesel sem, da ne more nobeden sovražnik zadruge reči, da je živina slaba, ali pa ni čista. Toda še bolje bo, ko bomo imeli več deloVne sile in se bomo lahko ukvarjali samo z živino, kar je sedaj nemogoče, ker nas je premalo. Takrat bodo videli, kakšna mora biti zadružna živina.« Tako mi je z navdušenjem govoril starejši človek -— zadrugar.
Tudi vinogradi so obdelani vzorno. Kljub temu, da je bilo nekaj vinogradov v zelo slabem stanju, saj ni bil kopan že več let, je zadružnikom uspelo, da so vinograd že pomladi lepo obdelali in se jim obeta že letošnje leto lep pridelek. Brez dvoma je to mogoče le v skupni obdelavi.
Se nekaj o samem 6bčnem zboru. Občni Zbor, kateri je imel namen postaviti odnosno ločiti ekonomije od splošne KZ cer iz nje ustvariti KOZ, se je vršil v prostorih ljudske šole. Navzoči so bili vsi zadružniki. Občni zbor je o tvoril tajnik KZ, tov. Poljšak, ki je predlagal obširni dnevni red, katerega so zadružniki soglasno sprejeli. Na občnem zboru so popravljali dosedanje napake in si postavili nove naloge. Izvolili so si novo vodstvo KOZ-a, izvolili res najboljše zadružnike, poštene in požrtvovalne člane. Ob koncu je imel tovariš zastopnik OZKZ daljši referat o pomenu KOZ-a in o pridobivanju še ostalih kmetov v KOZ.
Naj še vsi ostali samostojni kmetje sledijo po stopinjah zadružnikov kmetijsko-obdelovalne zadruge »Ilija Gregoriča«.
Frontna brigada »Marok«, sestavljena iz frontovcev okraja Kršjco in Trbovlje, ki izvršuje svoj plan na Brunku nad Radečam je na svoji konferenci dne 6. junija 1949 ugotovila, da uspehi niso zadovoljivi. Z iskanjem načina dela za izvršitev plana so frontovci sprejeli sklep, da ne odložijo sdkire prej, dokler ne izvršijo postavljenega plana.
Frontovci Marokove brigade so s tem dokazali, da ne bodo zaostali za drugimi frontnimi brigadami, ampak da se jim bodo pridružili, z istimi cilji, doseči plan, zadostiti nalogarii naše Partije in s tem pokazati svojo predanost. Frontovci se dobro zavedajo, da 'bodo z iz-
Delo v brigadi je veselo
Koncem tega meseca bo odšla mladinska brigada okraja Krško na gradnjo novega Beograda. Graditev svoje svobodne domovine je častna naloga vsakega mladinca in zaradi tega smatramo za dolžnost vsakega posameznika, da se vključi v mladinsko brigado in s tem pomaga graditi socializem v svoji domovini. Predvsem pozivamo za vključitev v mladinsko brigado šolsko mladino, ki bi s tem med počitnicami mnogo doprinesla.
Mladina Sevnice je to častno nalogo pravilno razumela in so se vsi, za delo sposobni mladinci vključili v mladinsko brigado 100%. Tudi mladina mesta Bre-
polnitvijo plana odločno odgovorili vsem klevetnikom, ki jim ljudska oblast in ljudska demokracija v naši državi ni všeč in ki hočejo z raznimi intrigami ovirati naš elan dela v gozdarstvu in izgradnji socializma.
žice se je v velikem številu odzvala potrebam izgradnje naše domovine. V samem mestu Krško, pa je videti le malo zanimanja za mladinske akcije in se je odzvalo le malo število mladine. Zaradi tega pozivamo vse zavedne mladince in mladinke, ki čutijo ljubezen do svoje domovine in so predani naši Partiji in maršalu Titu, da se vključijo v mladinsko brigado in s tem pokažejo, da je tudi krška mladina prepojena z duhom časa in se zaveda svojih častnih nalog.
Naj si postavi mladina' krške in brežiške gimnazije parolo: »Tudi mi hočemo biti enkrat prvi«.
Zavedni mladinci naprej!
Masovni sestanek frontovcev v Brežicah
TEDEN
TEHNIKE
bijejo na polju gospodarske preobrazbe. Poudaril je vlogo Fronte pri ustanavlja^ nju kmečko obdelovalnih zadrug, katere so pri ustanavljanju v naši državi zavzele velikanski razmah.
Tov. Kovačič je nato obrazložil zunanje politični ipoložaj, ter klevetniško kampanjo, katero vodijo pristaši resolucije Informbi-roja. Poudaril je, da je pot, po kateri, nas vodi naša Komunistična partija Jugoslavije na čelu z maršalom tov. Titom, edino pravilna in da bo resnica in pravica zmagala. Pri tem je poudaril tudi umazano vlogo bedne peščice naših državljanov, ki svoje kvarno početje napram ljudstvu in državi skrivajo za resolucijo Informbiroja. Razkrinkal je ob tej priliki nekatere, ki se jim je posrečilo vtihotapiti se v našo Partijo in celo na odgovorne dolžnosti, kakor Preskar Jože, Mikolavčič Rado itd. Tov. Kovačič Slavko je bil v svojem govoru z navdušenim aplavzom od zborovalcev večkrat prekinjen.
Po govoru predsednika tov. Kovačiča so zborovalci diskutirali o raznih važnih vprašanjih glede preskrbe, nakar je bil sestanek ob 22.30' zaključen.
v krškem okraju
Tudi novatorstvo je v Tednu tehnike napredovalo. Tako so na primer v Tovarni Jugotanin Sevnica izdelali leseni tir v obratu in s tem prihranili mnogo železa.
Pokretni kinoprojektor je obiskal predvsem one vasi, katerih prebivalci nimajo možnosti obiskanja kina.
Okrajni odbor ljudske tehnike je v Tednu tehnike formiral štiri klube tehnike na vasi in eden klub v Tovarni Jugotanin Sevnica. Tudi so v nekaterih tovarnah ustanovljeni krožki produkcijskega značaja.
Vršile so*se razne ekskurzije šol in delovnih kolektivov, kjer so se seznanili s stroji in opremo tovarn. Po vseh šolah so se vršila masovna predavanja o pomenu ljudske tehnike, pri izgradnji socializma, predavanja o novih tehničnih napravah v naši državi in prikazali razliko med tehniko v stari in novi svobodni Jugoslaviji.
Dne 3. junija se je nad 400 članov OF Brežice zbralo na masovnem sestanku v viteški dvorani. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik OLO in sekretar okrajnega komiteta KPS Krško tov. Kovačič Slavko. Predsednik odbora fronte tov. Oršanič Oto je po otvoritvi zborovanja in po pozdravu predsednika okraja predal besedo sekretarju Fronte tov. Iljaž Stanku, ki je v svojem poročilu med drugim dejal:
Današnji masovni sestanek naj se smatra kot delovni sestanek Fronte Brežice, na katerem člani skupno z novo izvoljenim odborom prediskutirajo dosedanje delo Fronte, delo novo izvoljenega odbora ter nakažejo smernice za bodoče delo, kakor tudi da sprejmejo naloge v smislu sklepov III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije.
Tov. Iljaž je omenil neaktivnost novoizvoljenega odbora ter Fronte v Brežicah sploh, katere neaktivnost se je predvsem kazala pri zbiranju frontovcev za gozdno akcijo, nadalje pri akciji zatiranja koloradskega hrošča in podobno. Poudariti je velikansko važnost gozdne akcije v svrho izpolnitve gozdnega plana, od česar zavisi našč nadaljnje socialistično narodno gospodarstvo. Vsak pošten frontovec in državljan naše slavne domovine bi se tega moral zavedati. Z udeležbo na vseh teh važnih akcijah se zrcali predanost in zavednost frontovcev.
Novo izvoljeni odbor si je zadal sledeče nalog j:
1.	da poživi celotno delo vse OF organizacije na teritoriju mesta Brežice;
2.	da poživi in nudi vsestransko pomoč organizaciji AFŽ;
3.	da nudi vso pomoč organizaciji LMS Brežice;
4.	da poživi kulturno prosvetno delo;
5.	da skupno s KSS Brežice poživi delo v nekaterih sindikalnih podružnicah;
6.	da bo aktiv Fronte Brežice pokrenil vse potrebno zaradi ustanavljanja KOZ v okoliških vaseh, oziroma KLO-jih;
7.	da vključi v svoje delo vse zdrave pripadnike, ki še dosedaj niso vključeni v Osvobodilno fronto;
8.	da vse članstvo čimbolj aktivno sodeluje v vseh akcijah, predvsem pa v akciji zatiranja koloradskega hrošča in pa v akciji za izpolnitev gozdnega plana, ter v
Pri vseh kmetijskih zadrugah je ustanovljenih le 33 lesnih odsekov, ki pa kljub mnogim opominom in navodilom smatrajo še danes lesni odsek kot manj važno panogo v socialističnem gospodarstvu in še do danes niso pristopili k izvajanju gozdnega plana. Vsekakor bi se krivda vrgla na upravne odbore kmetijskih zadrug, kateri znajo prikazati nebroj izgovorov in težkoč, katere pa ne moremo niti najmanj smatrati za realne. Dokaz za to je, da so nekatere Kmetijske 'zadruge sorazmerno visoke plane dosegle in tudi presegle, ker so pravočasno in z dobro organizacijo pri-
Laž n j i ve c je,
V	lepem, sončnem jutru smo se odpeljali iz Sevnice proti gozdovom, kjer neutrudo-ma pojeta sekira in žaga. Utihnila je partizanska puška, ki je dolga leta vladala v prostranih gozdovih in zamenjala jo je pesem dela, ki z mladostno močjo prešinja vse frontne brigade.
Po dolgi avtomobilski vožnji po serpen-tinasti poti dospemo na vrh Roga. Ze od daleč opazimo skupino frontovcev, ki se po končanem delu odpravljajo na kosilo. In že nam zadone nasproti radostni klici, ko nas spoznajo. Prisrčno se pozdravimo. »Kje so pa drugi, ki so tudi obljubili, da nas pridejo obiskat, da jim pokažemo in povemo, kako delamo in živimo?« vprašujejo nekateri z razočaranjem v glasu. Potolažimo jih, da pridejo drugič, ker je le slabo organizacija kriva, da obisk ni številnejši. Opazimo, da nekaj skupin še manjka, med njimi tudi skupina, kjer dela precej Sevničanov. Ko povprašamo, kje so, zvemo: »Ti pridejo kasneje, tako pridni so, da ponavadi vedno zadnji končajo z delom.« Nič zavisti ni v teh besedah, prej neko občudovanje in skrita želja, da jim po delu postanejo enaki.
V	veselem razgovoru dospemo do taborišča, kjer je že pripravljeno okusno in izdatno kosilo. Vendar kuharice ne prično deliti kosila preje, dokler ne dospejo še zadnje najmarljivejše skupine z dela. Ze jih zagledamo! — S ponosom v očeh prihaja skupina brigadirjev, ki si je prejšnji dan priborila prehodno zastavico z napisom: Najboljša skupina. Večina teh brigadirjev je iz 'kmečkih domov iz Zdol pri Brežicah. Tedaj zadoni harmonika in s
vseh akcijah v pogledu izpolnitve našega petletnega plana;
9.	da iz svojih vrst odstrani ^razdiralne in škodljive elemente.
Da pa bomo te naloge popolnoma izvršili, mora odbor imeti razumevanje in vso podporo pri svojih članih, vsi člani morajo aktivno sodelovati pri velikanskem poletu naših delovnih množic.
Tov. Iljaž je zaključil svoje poročilo z naslednjimi besedami:
»Z našim delom dokažimo, da smo sinovi slavnega naroda, z izpolnitvijo zadanih nalog bomo dokazali zvestobo našemu naj večjemu sinu, našemu učitelju in voditelju maršalu Titu.«
Nato je povzel besedo predsednik OLO in sekretar OK KPS tov. Kovačič Slavko. V svojem izčrpnem govoru o nalogi Fronte je tov. predsednik v glavnem poudaril dolžnosti vseh frontovcev, razložil velik razmah vseh delovnih množic, katere se
V Krškem okraju - je bilo delo v okviru Tedna tehnike precej živahno. Vsi delovni kolektivi so pomagali pri prikazovanju pomena tehnike, izboljšali so razne napra-Ve ter usposobili do sedaj neuporabne stroje. V tovarni Jugotanin, Celuloza Videm, Kopitarna Sevnica in Elektrarna Raj-henburg so se v veliki meri prizadevali, da v Tednu tehnike izpopolnijo in popravijo svoje stroje. Prav tako so delovni kolektivi priredili lepe razstave in to v Krškem, Brežicah in v Sevnici, a najlepšo urejeno razstavo, na kateri so prikazali poljedelske stroje, je pa imelo Državno posestvo Stara vas, Bizeljsko in Kostanjevica. Tudi rudnik Senovo ni zaostal, ter je priredil lepo opremljeno p okretno razstavo na avtomobilu in jo razkazoval po vaseh po vsem Krškem okraju.
stopile k delu, kakor n. pr. Kmetijska zadruga Raka, Velika Dolina, Krška vas in Krško.
So pa Kmetijske zadruge, ki imajo mnogo boljše terenske in tehnične pogoje, mnogo več na razpolago delovne sile, kakor tudi vprežne živine, so pa spričo- malomarnosti in slabe organizacije dela dosegle plan od 5 do 25%, kakor KZ Št. Peter, Šutna, Dolsko, Čemeča vas, Kapele, Sromlje in Sv. Duh.
V gozdu zaposleni delavci so v pogledu preskrbe v večih primerih v velikih zaostankih, čemur je vzrok, da se kmetijske
prožnim korakom prihaja zadnja skupina, kjer je največ Sevničanov. Pozdravljanje in povpraševanje doni vse naokrog, nato se pa brigadirji z velikim tekom lotijo kosila.
Živahno vrvenje vlada po taborišču. Ogledamo si lično barako, kjer spijo. Vsepovsod leip red in snaga, kar priča o dobri volji brigadirjev, ki so si znali urediti prijeten dom v gozdovih. Tudi stenčas ne
zadruge ne zavedajo odgovornosti in ne planirajo potrebe po živilskih nakaznicah in pravočasno ne napravijo obračuna živilskih nakaznic do določenega roka.
Pomanjkljiva je tudi evidenca -pri posameznih KZ.
Prav tako imajo Kmetijske zadruge slabe odnose do kulturno prosvetnega dela, ki le v nekaterih zadrugah obstoja, kjer se le tu in tam vidijo Stenčasi itd. Ako vprašamo zakaj to, si lahko odgovorimo, da zato, ker se jim ne ljubi, da bi žrtvovali nekoliko časa za kulturno prosvetno delo. Imamo pa tudi Kmetijske zadruge, ki smatrajo kulturno prosvetno delo za eno najvažnejših del in vedo, da bo toliko lažja izvedba petletnega plana kolikor bo naše ljudstvo na kulturno prosvetni višini.
manjka, kjer so poleg ostalega razvidni uspehi posameznih skupin. Najboljši sta 1. skupina I. čete in 4. skupina III. čete II. krške brigade ali brigade komandanta Maroka, kot se s ponosom nazivajo. Tudi danes sta ti dve četi naj dalj e delali.
Obrnemo se do Mlinaričeve 1. skupine z željo, da nam malo več povedo o svojem delu in rade volje nam ustrežejo.
»Naša skupina dela z dobro voljo in ge-
Vec pažnie pri delitvi živilskih nakaznic
stavlja pred nas velike naloge, zato bi vam rada v zvezi z istimi spregovorila nekaj besed.
Po vseh revizijah, ki so se vršile, sd v seznamih še vedno neupravičeni in to iz več razlogov.
Prvič, član, ki je delal revizijo ni bil točno upoznan, kateri potrošniki so upravičeni do garantirane preskrbe ali pa je dobil na KLO-ju napačne podatke. Poleg tega pa niso pri reviziji sodelovali v celoti odborniki KLO-jev in masovnih organizacij, ker bi se le na tej podlagi s sodelovanjem istih in prizadetih, ki so upravičeni do živilskih nakaznic in iste niso prejeli, problem živilskih nakaznic pravilno rešil.
Dokler bodo neupravičene!, ki najbolj prikazujejo svojo upravičenost do živilskih kart, vpili na odgovornega referenta, s tem problem še ne bo rešen. K stvari je treba pristopiti resno in mirno, vprašanje živilskih kart je treba rešiti pravično, da se tako ne bodo dogajale krivice.
Treba je vedeti, kdaj je potrošnik upravičen na živilske in tekstilne karte, koliko ima zemlje in kakšna je, ali je upravičen na celotno ali na omejeno število kart itd. Največ preglavic pa delajo krajevnim ljudskim odborom tisti potrošniki, ki imajo agrarno zemljo ali pa v najemu, trdijo pa, da zemlje nimajo in nimajo od česa živeti.
Veliko godrnjanje je tudi s strani tistih potrošnikov, ki so prijavili zakol prašiča in" se jim odvzema maščoba, dočim se tistim, ki te dolžnosti do skupnosti niso razumeli in se okoriščajo na račun svoje nepoštenosti in krajevni odbor ne ve, da so isti klali, izdajajo cele živilske nakaznice, Zato je dolžnost vsakega zavednega državljana,, da družino, ki je imela zakol in se sama ne zaveda tega, da bi prašiča prijavila, stori to tisti, ki to stvar ve, ne pa, da kritizira za plotom in zmerja krajevni odbor, ki o stvari ni poučen.
Prav tako opozarjamo, da družine gozdnih delavcev, katerih poglavarji ne delajo 20 dni v mesecu, niso upravičeni do garantirane preskrbe.
Zato se mora vsak prizadeti prepričati, če je upravičen do garantirane preskrbe.
Opozarjamo potrošnike, da je rok dostave potrošniških potrdil na KLO-je do vsaikega 10 v mesecu, katerega se morate brezpogojno držati, v nasprotnem primeru boste morali krivdo, ako ne boste dobili živilskih nakaznic, pripisati sami sebi.
Če boste tako pristopili k reševanju upravičenosti do garantirane preskrbe, ne bo več godrnjanja in upravičeni ne bodo ostali brez artiklov, ki jih morajo dobiti na nakaznice.	T. S.
MLADINCI IN MLADINKE!
Ustanavlja se Zveza mladih kulturnih delavcev z naslednjimi krožki:
1. Literarni, 2. Glasbeni, 3. Pevski,
4. Dramatski, 5. Folklorni (baletni in narodni plesi.)
Mladinci in mladinke, ki čutite^ veselje do enega izmed omenjenih krožkov se zglasite v Uredništvu »Naše delo« na okr. odboru OF Krško.
brigadi slabo !
slom: v skupnosti je moč. Vsi smo kot ena velika družina in vsak posamezni brigadir ali brigadirka se potrudi, da dnevno dosegamo in presegamo normo 1,90 kub. metra. Spočetka nam je trda predla, saj delu nismo bili navajeni, toda z dčbro voljo smo premagali vse začetne težave. Tekmujemo s 4. skupino III. čete, kjer so brigadirji bolj vajeni tega dela, a se jim ne damo! Hočemo jim postati enaki po vzdržnosti in doseganju ter preseganju norme, kar smo že tudi dosegli!«
Tedaj priteče statističarka s poročilom, da je prva skupina spet presegla normo in imela ta dan največ opravljenega dela tako, da je prehodna zastavica spet v njihovih rokah. Veselje in ponos zažari v očeh brigadirjev, v srcu pa gotovo sklenejo, da zastavice zlepa ne bodo dali iz rok.
Ostale skupine pa, ki se po uspehih dela še ne morejo meriti z najboljšimi skupinami pa z dobro voljo premagujejo težave, ki se jim še stavljajo na pot, tako, da bo delovna zavest za dosego in presego norme, ki sedaj prešinja najboljše skupine, kmalu lastna vsej brigadi komandanta Maroka.
Marokova misel je utelešena v sedanjem komandantu delovne Marokove brigade, ker zna voditi svoje brigadirje s pravo krepko, a vendar dobro tovariško roko.
Ko smo se pogovorili, smo za slovo še veselo zapeli in kar prehitro je minulo popoldne. Prisrčno slovo in že smo odbrzeli nazaj proti Sevnici z zavestjo, da se r gozdovih vzgaja nov kader, ki bo znal premagati vse težave za dosego plana. —st—
Lesni odseki kmetijskih zadrug
Kaznujmo saboterje preskrbe delovnega ljudstva
Od OILO Krško so bili kaznovani zaviralci preskrbe delovnega ljudstva, ker niso oddali do določenega roka predpisane oddaje. S tem so hoteli doseči nered in pomanjkljivosti v preskrbi in ovirati elan delovnega ljudstva.
Kaznovani so bili naslednji kmetovalci: Kostrin Martin iz Ponikve, KLO Studenec, poseduje 30ha zemlje. Ker ni oddal predpisanih 380 kg mesa, je 'bil kaznovan z denarno kaznijo 20.000 din.
Mlakar Janez iz Ponikve, KLO Studenec, poseduje 5 ha zemlje. Ker ni oddal predpisanih 220kg mesa, je bil kaznovan z denarno kaznijo 15.000 din.
Mlakar Anton iz Hudolbrezja, KLO Studenec, poseduje 29 ha zemlje. Ker ni oddal predpisanih 430 kg mesa, je , bil kaznovan z denarno kaznijo 20.000 din.
Bizjak Matija iz Zavratec, KLO Studenec, poseduje 10 ha zemlje. Ker ni oddal predpisanih 26 kg mesa, je bil kaznovan z denarno kaznijo 20.000 din.
Starc Justina iz Dolnje Lepe vasi, poseduje 12 ha zemlje. Ker ni oddala predpisanih 460 kg mesa, je bila kaznovana z denarno kaznijo 20.000 din.
Budna Avgust iz Kališevec, KLO Dolsko, poseduje 22 ha zemlje. Ker ni oddal predpisanih 310 kg mesa, je bil kaznovan z denarno kaznijo 20.000 din.
Kozole Ivan iz Dobrave 33, KLO Dolsko, poseduje 30 ha zemlje. Ker ni oddal predpisanih 633 kg mesa, je bil kaznovan z denarno kaznijo 10.000 din.
Božičnik Rok iz Koprivnice 21, poseduje 17 ha zemlje. Ker ni oddal predpisanih 523 kg mesa, je bil kaznovan z denarno kaznijo 15.000 din.
Obtoženci ne čutijo ndbene' dolžnosti do preskrbe delovnega ljudstva v mestih in industriji, ki se sami iz lastnih virov ne morejo preskrbovati, ki pa zastavljajo vse svoje sile v borbi za petletni plan.
Tudi se obtoženci očitno ne zavedajo pravila, da lahko od skupnosti zahtevajo le toliko,, kolikor ji sami nudijo.
Tudi žene se
Pred našimi masovnimi organizacijami stoji važna naloga, izvršitev gozdarskega plana. Vse sile so vložile naše ljudske množice v to nalogo. Tudi antifašistična fronta žena je v ta namen mobilizirala svoje članice, ki so se temu pozivu 30 odstotno odzvale in odšle na Ravno goro, v Dobravo in Kočevski rog, kjer se skupno s frontovci in mladinci borijo za dosego tega sedaj najvažnejšega cilja.
V bližnji in dalj nji okolici, kjer naše brigade delajo, žbirajo žene hrano, zelenjavo, sadje in cigarete ter tako obdarujejo brigade. Tako so žene iz Kostanjevice in okoliških vasi zbrale zelenjavo in cigarete in poslale na Ravno goro v dar najboljši frontni gozdarski brigadi »Dušana Kambiča.« Žene iz Rake so ravno tako obiskale in obdarovale brigado.
Na Raki, Bučki in mnogih drugih vaseh razpravljajo žene o zadružnem obdelovanju zemlje. Tako so posebej na Bučki in tudi drugod žene pripravljene takoj stopiti v zadrugo. Na Dobah in Vel. Vodenicah govore o zadružnem obdelovanju zemlje in pridno pomagajo graditi zadružni dom v Kostanjevici.
'Pri veliki frontni akciji nabiranju odpadkov so se žene udeležile v veliki meri. Santo na Raki je 7 članic zbralo 170 kg starega železa, 41 kg starega papirja, 22 kg cunj in 4 kg stekla. Vse premalo se zanimajo naše žene za pobiranje odpadkov, ki so zelo važna surovina za našo industrijo. Povsod leži velika količina železa, kosti, cunj, starega papirja in razbitega stekla. Vse to so surovine iz katerih industrija izdela motike, klej, papir, kozarce itd. Dobro so organizirane žene iz Rajhenburga in nekaterih drugih krajev. Pozivamo še druge žene naj organizirajo, akcije. V Bo-štanju so uspešno zaključile praktični te-
borijo za plan
čaj, ki se ga je udeležilo 14 žena in mladink. Na razstavi so prikazali vse predmete, ki so jih izdelale iz domačih sredstev: torbice, copate, jopice, cekarje in drugo. Gojijo tudi angorske kunce. Še drugi odbori naj jih posnemajo. Na Vidmu je odbor pričel trimesečni šiviljsko-krojni tečaj, ki ga žene pridno obiskujejo. V jeseni bodo pričele s kuharskim tečajem. S predavanji na tečaju se žene seznanjajo z gospodarskimi in političnimi problemi, predvsem o zadružništvu.
Mnogo premalo delajo pri teh važnih akcijah odbori AFŽ v nekaterih vaseh. Potrdbno je, da takoj pregledamo, kje leži krivda, da se članice AFŽ povsod ne udeležujejo teh važnih akcij. Predvsem moramo talkoj organizirati pomoč frontovcem, ki delajo v frontnih brigadah Poskrbeti moramo, da bodo njihova polja pravočasno obdelana, vinogradi pravočasno poškropljeni in seno pravočasno pospravljeno. Pritegniti moramo k delu vse žene, tudi tiste, ki sicer stoje ob strani.
Še ena važna naloga stoji pred organizacijo AFŽ. Pojavil se je zopet koloradski hrošč. Okužena so nova polja in zato moramo poostriti pažnjo pri masovnih pregledih. Okužene njive bomo skupno pregledovale vsak dan. K masovnim pregledom bomo povedle vse naše žene. Zavedati se moramo, da z vestnim izpolnjevanjem vsake najmanjše akcije doprinašamo velikanski delež k izpolnitvi planskega gospodarstva. Vsaka žena in mati mora vedeti, da se v borbi za ,plan borimo za boljše življenje naših otrok. Zato bomo pazile, da bodo redno vse žene seznanjene z nalogami, ki stoje pred našo organizacijo in skrbele, da se bodo te naloge resnično izvrševale.
Spregledal je...
Strah je bilo vaščane pred zadrugo, strah pred »kotlom«, strah pred vsem, kar je v zvezi z zadrugo. Kako neki se bi naj Koren privadil na stara leta, da bi mu drugi zapovedovali, da bi mu drugi kuhali, ko pa sam najbolje ve, kaj mu tekne in diši. Prišli so k njemu, ga nagovarjali, a on je bil trdovraten. »Ne, pa ne«! On je bil in on bo ostal gospodar.
Vsi sosedi so že bili v zadrugi, vsi so se veselili dobre letine, vsi so z veseljem obdelovali skupno zemljo. Kakšna ljubezen je vladala med njimi. Z veseljem je
bilo opazovati mlade zadružnike, vesele, zdrave in krepke. Skupno so premagovali težkoče, skupno so stopali v novo in lepše življenje.
Koren pa je bil sam, sam med novimi ljudmi, sam je ostal in zapuščen. Nikdo se ni več zmenil za njega. »Če noče k nam pa naj bo sam«. Tako so govorili zadružniki in se smejali. V vas je prišla traktor-
Nedetjska zabava
V nedeljo dne 29. 5. 1949 je organizirala uprava elektrarne Rajhenburg in sindikalna podružnica udarniško delo za sečnjo lesa pri gozdni upravi Brežice. Ob 6 zjutraj so se zbrali delavci in- delavke iz podjetja, katerim se je pridružilo še okoli 25 uslužbencev in uslužbenk KPD iz Rajhenburga. Vseh udeležencev je bilo 65, ter so se odpeljali s tovornim avtomobilom v Brežice. Lep majniški dan je bil in vesela pesem je o rila vso pot.
Gozdna uprava je izvedla organizacijo dela prav vzorno. Vsakemu je bilo odrejeno delovno mesto in delo, katero je bilo treba izvršiti v tem dnevu. Fizično močnejše je upravnik odbral za prevoz železniških pragov in hlodovine iz gozdov. Pri tem nakladanju je treba malo več napora, zato so si ti delavci, ki so bili odrejeni za nakladanje tovornega avtomobila nadeli šaljivo ime »Težka industrija skupaj«. Ostali so nakladali drva v vagone.
Vsi so se potrudili ter delali pridno, da so naložili 7 vagonov drv. Delavci tovornega avtomobila so pa po doseženi normi odšli še enkrat v Kostanjevico ter pripe-
ska brigada, ki je pomagala zadružnikom. Beseda kotel se je tudi že pozabila in Koren je videl, da so ga nalagali, da so ga prevarili sovražniki sreče in veselja, da je bil slep. Spregledal je in videl, da zadruga ni slaba stvar, videl je, da bi laže živel v zadrugi, a klonil še vseeno ni.
Ko pa je zemlja zahtevala največ truda, je Koren nenadoma zbolel in zaostalo je delo. Nikdo več ni gledal na red pri hiši, nikdo se ni več zanimal za polje, kosil in plel.
Videli so zadružniki kako propada Korenovo posestvo, kako propada delo tisočih ur in prelitega znoja. Spogledali so se in vsi so imeli eno misel: pomagajmo! Pridne zadružne roke so prijele za delo na Korenovem posestvu in ga postavile zopet na noge. Delali so, kakor da je tudi ta zemlja zadružna.
Ko je Koren ozdravel in videl, da je pomagala reševati kmetijo zadruga, se je bridko razjokal. Jokal je kot malo dete in si brisal grenke solze. Mladi zadružnik ga je tolažil, mu govoril o ljubezni do bližnjega, o zadrugi in o Planu.
Drugo jutro je Koren veselo stopil na prag, pomežiknil soncu in krenil proti zadružni pisarni.
Čez nekaj dni je bil Koren v veseli družbi zadružnikov. Ni bil več sam, ni bil več zapuščen.
Stopil je v družbo novih ljudi. Bil je prerojen. Spregledal je svojo zmoto in sram ga je bilo.
Po Korenu so vstopili v zadrugo še ostali kmetje iz sosednjih vasi in Koren je ponosno stopal skupno z novimi ljudmi v lepše življenje ...
- udarniško delo!
ljali še 14 m3 lesa, češ, naj bo nekaj povrhu norme. Gozdna uprava je postregla vsem delavcem z izdatno hrano ter tudi s pijačo. Po končanem delu so se z vzkliki »pridemo še« odpeljali zopet domov.
Spotoma so si vsi udeleženci tega dela ogledali še razstavo v Krškem, ter se pozno popoldan odpeljali domov, polni zadovoljstva in svesti, da so zopet nekaj prispevali k izpolnitvi gozdnega plana.
________Objave______________
Krajevno avtoprevozništvo Sromlje v likvidaciji poziva vse upnike in dolžnike, da predložijo in plačajo račune do 20. junija. Po navedenem roku se ne prizna nobenih terjatev več napram podjetju.
Dne 8. aprila 1949 sem izgubil knjižico od kolesa tovarniška št. 212916, znamke »Sterling« in jo proglašam za neveljavno.
Cunk Rudolf
Kalce—Naklo KLO Malo Mraševo
iwt{en\e in deta v (kipadi
Izmed brigad gozdne uprave Čermošnji-ce je dosedaj najboljša II. Krška frontna brigada »Komandanta Maroka«.
Blizu požgane Kočevske vasi Ribnik ima II. Krška brigada svoje taborišče, ki daje že na zunaj prav prijetno lice. Brigadirji so nastanjeni v dveh barakah, na katere so nabili napise: »Vila Štajerka« in na drugi »Vila Primorka«. Pred barako :majo mize in klopi, na katerih brigadirji jedo. V barakah vlada vzoren red. Postelje so lepo pregrajene z odejami. Tla so posuta s peskom. Nikjer ne vidiš raztresene slame. Brigada ima tudi stenčas z lepim številom člankov, ki so jih napisali brigadirji.
Na splošno vidiš v brigadi same vedre obraze s komandantom tov. Vučajnik Lojzetom na čelu, ki je med frontovci zelo priljubljen. Kljub slabemu fizičnemu sestavu brigade in da je v brigadi 66 žensk, dosega brigada lepe uspehe, čeravno ima slab teren. Do sedaj je dosegala plan povprečno 95%. Kot najboljši brigadirji v tej brigadi so se dosedaj izkazali naslednji tovariši: Iz I. čete Mlinarič Rudi Sevnica, Kralj Alojzija Vranje in Ližer Franc Dol. Boštanj. V II. četi Tomc Marija Sevnica, Bromse Rudi Čanje in Revinšek Stanko Šmarčno. V III- četi pa so najboljši Ti-hole Ivan, Ledina. Klenovšek Ivan, Pod-vrh, Tiliole Anton, Ledina in Bon Ivan, Zdole. Tovariši Molanlvan, Levak Franc in Ban Ivan so v dveh urah posekali in razsekali 8 m* lesa. Brigada ima tudi do-
brega intendanta Slavkota Brinovca iz Loga. Tov. Slavko je zelo iznajdljiv, ter dobro skrbi' za brigado, da so brigadirji zadovoljni s hrano.
Tudi notranje politično delo je zelo razgibano. Imajo politična predavanja, po skupinah ipa čitajo dnevno časopisje. Dva tovariša imata tudi harmoniko, da zvečer zaigrata, ostali brigadirji pa zapojejo in zaplešejo.
Malo višje nad Ribnikom si je v požgani vasi na Resi uredila taborišče Krška brigada. Komandant brigade je mlad fant, ki pravi, da sploh ne gre domov po končani akciji. Brigada ima zelo naporen, od taborišča oddaljen teren, brigadirji imajo ravno tako kot na Ribniku telesno šibkejše ljudi kljub temu pa dosegajo normo povprečno 90%. Kot najboljši brigadirji v tej brigadi so se dosedaj pokazali Kežman Jože, desetar, Gluhak Alojz, Mramor Jože, Kop Jože, Požar Anton, Vdovec Vinko, Fabinc Rudolf, Rožman Franc, Denko Franc, Urek Pepca, Kostanjšek Nada, Slu-šek Marija in Volčanjšek Anica. Imamo pa tudi v isti brigadi v 3. četi desetino, ki jo lahko proglasimo za najboljšo z ozirom na njihov malomaren odnos do dela. V malomarnosti se odlikujejo najbolj naslednji brigadirji: Kolarič Ivan, Veble Franc, Še-pec Jože, Bogovič Franc, Brili Jože, Urbančič Miha in Guček Albin. Nujno je, da imenovani tovariši primejo krepkeje za delo, da ne bodo zavzemali naj slabše mesto v brigadi.
Če greš iz Rese dalje proti vrhu, prideš do IV. Krške brigade »Ivana Majcena«, ki si je uredila svoje taborišče v požgani vasi na travniku/ Tu je kraj lep in za sečnjo imajo dober teren. V brigadi so frontovci pomešani nekaj iz Krškega Trebjanskega in Novomeškega okraja. Delovna zavest je bila v začetku zelo na nizki stopnji. Brigada je dosegala komaj 20—40% svojega plana. V brigadi ni bilo nobenega notranjega političnega niti kulturnega dela. V zadnjem času so 'dobili v brigado tov. Zor-čiča in tov. Gregorič Mirka. Takoj po prihodu novega vodstva v brigado se je dvignila delovna zavest in brigada že dosega dnevno povprečno 60—80%. Dobri 'delavci so se pokazali tov. Kolar Jože iz Malenc, Lubar Franc, Žibert Stanko iz Bučke, Vaj s Bertol, Tomažin Martin iz Rake in Novak Marija.
III. Krška brigada, ki dela pri LIP-u v Straži, stalno presega delovne norme do 50 odstotkov. Brigadirji so razmeščeni v dveh lično opremljenih barakah. V brigadi je zelo živahno posebno zrvečer ko prečitajo rezultate. Brigadirji so zaposleni na žagi in delajo v treh izmenah, dovažajo in nakladajo deske, zlagajo četvrtake, grade ozkotirno železnico, ki bo omogočila hitrejši in cenejši dovoz lesa na žago. Izmed brigadirjev, ki dovažajo les na žago, se je najbolje izkazal tov. Žibert Milan iz Rajhenburga, ki dnevno presega normo za 30%. Jezi ga, kakor tudi ostale, premajhna storilnost žage, ker ne more razžagati toliko lesa, kot bi ga on in brigadirji lahko navozili.
Pri nakladanju hlodovine so najboljši: Fatur Rudi, Planinc Franc, Hodina Ivan,
Krošelj Franc in Divjak Adolf, ki stalno presegajo norme.
Pri zlaganju deščic je najboljša Marič-kina skupina v kateri so Pa j tn ar jeva Albina, Tratnikova Jožica, Omerzova Anica in Pepca ter Cankarjeva Tončka.
V	brigadi sta tudi dva starčka 64—74 let in se prav dobro počutita in sicer Knez Franc iz Vidma in Ivačič Franc iz Vidma, ki je bil v stari Jugoslaviji nižji sodni oficial in je bil že pred vojno upokojen. Vseeno ga pa to ni motilo, da se ne bi odzval pozivu Osvobodilne fronte in je odšel v brigado. Imenovani tovariš je šel sedaj v manipulantski tečaj. Oba starčka nič ne zaostajata pri delu za ostalimi.
Gril Maks iz Senovega je v svojem prostem času napeljal elektriko po obratu in v barake, za kar je bil tudi pohvaljen.
Kulturno prosvetno delo in politično delo je precej razgibano. Vsak večer po skupinah čitajo najvažnejše članke iz dnevnega časopisja, nakar se razvija živahna debata. S predavanji jim pomaga tudi sindikalna podružnica na žagi.
V	območju OLO Novo mesto imamo še dve brigadi iz Krškega okraja in sicer v Cinku in Podstenici, o njihovem življenju bomo pisali v prihodnji številki. Na splošno so vsi brigadirji in vse brigadirke zadovoljni, kar je razvidno že iz njihovih doseženih uspehov. Le tov. Lopatič Mira ni bila zadovoljna v brigadi in je pobegnila. Najbrž ji ne diši delo na žagi in- se ji zdi prijetnejše sedeti v pisarni. Brigada soglasno zahteva, da se Lopatlčevo pošlje nazaj v brigado, katera hoče obračunati z njo kot z dezerterko.
Stran 4.
NASE DELO«
Leto II. — S ter. 12.
PIONIRSKI FESTIVAL
Dne 22. in 29. maja so se na lepo okrašenih vozovih z zastavami in harmoniko zgrinjali pionirski odredi posameznih šol, da v plemenitem tekmovanju pokažejo uspehe celotnega dela. Na podlagi doseženih uspehov se je mogel ugotoviti lep napredek od lanskega leta. Posebno pohvalo zaslužijo pionirji in njihovi voditelji iz vasi, kjer je delo zaradi terenskih in šolskih prilik otežkočeno.
Tako imamo šolo Gradec nad Šutno v Gorjancih, kjer poučuje le tov. Šketa Angela, ki pa najde poleg celodnevnega šolskega dela pri svojih 30 letih službe še vedno toliko časa, da se lahko posveti tudi pionirski organizaciji. Tako ji je uspelo, da je pripravila pionirje za fizkulturno tekmovanje in za skupni nastop.
Zato pa moramo tembolj grajati šole in njihova vodstva, ki niso vprašanju pionirskih organizacij posvečala dovolj pažnje in jim nudila potrebno pomoč, čeprav imajo boljše pogoje dela. Pionirji naravnost hrepenijo po fizkulturnem in kulturno-pro-svetnem izživljanju. Pred prosvetne delavce je postavljena naloga, da vzgojijo iz naših pionirjev kader novih ljudi Titove socialistične Jugoslavije. Ako pa napravimo pregled dosedanjega dela in uspehov, lahko ugotovimo da so pokazale relativno boljše uspehe pionirske organizacije izven centrov. To nam dokazuje, da se prosvetni delavci, ki delajo pod težjimi pogoji, pravilno zavedajo svojih nalog, na drugi strani pa se stavlja vprašanje zakaj ne morejo pokazati uspehov šole, ki delajo v bolj urejenih prilikah. Kje so na primer ostali pionirski pevski zbori iz Šoštanja, Rajhenburga, Zdol, Cerkelj itd.? V bodoče bo treba posvetiti vprašanju dela v pionirski organizaciji več pažnje od strani šol, kjer se je dosedaj to delo zanemarjalo.
Dne 22. maja so bile v Krškem na stadionu »Matije Gubca« finalne tekme pionirjev in pionirk. Pri tem se je ugotovilo, da so na sektorskih tekmah tekmovali med pionirji tudi 15 letni mladinci, kar se je na finalnih tekmah popravilo. Zaradi tega so bili razveljavljeni doseženi rezultati vrste starejših pionirjev iz Dobove na sektorskem tekmovanju, vendar se je dovolila udeležba tej vrsti na finalnem tekmovanju, ker so sedaj izpolnili tekmovalno vrsto s pionirji. V bodoče bodo morala vodstva tekmovalnih vrst strogo gledati na to, da bodo pri pionirskih tekmovanjih v resnici sodelovali pionirji.
Pri fizkulturnem delu pionirskega festivala so bili doseženi sledeči rezultati:
A) Gimnazije: pionirji:
Sevnica	240 točk
Krško	221,5 točk
Brežice	221 točk
Posamezniki:
1. Roštohar Franc, gimnazija Brežice 48 točk. 2. Kezale Jože, gimnazija Krško 47
točk. 3. Mlinar Martin, gimnazija Sevnica 45 točk. 4. Jurkas Vlado, gimnazija Brežice 39. točk.
Pionirke:
Sevnica	255	točk
Krško	242,5	točk
Brežice	242	točk
Senovo	241	točk
Posameznice: •
1. Fabjančič Rozalija, gimnazija Senovo 47,5 točk. 2. Jurečič Jožefa, gimnazija Krško 47 točk. 3. Lisec Marija, gimnazija Sevnica 46 točk. 4. Balon Mira, gimnazija Brežice 45 točk.
Ker je voditeljica tekmovalnih vrst sev-niške gimnazije odnesla ocenjevalne pole in se tako ni mogel ugotoviti uspeh dveh vrst, je bila pomotoma proglašena za zmagovalko krška gimnazija.
B) Višje organizirane šole in sedemletke:
Starejši pionirji:
1. Artiče 255 točk, 2. Leskovec 235 točk, 3. Dobova 220 točk, 4. Sevnica 192 točk, 5. Sv. Križ 140 točk.
Starejše pionirke:
1. Artiče 273 točk, 2. Leskovec 267,5 točk, 3. Cerklje 256,5 točk. 4. Boštanj 250 točk, 5. Sevnica 153 točk.
Posamezniki:
1. Bajc Ivan, Leskovec, 47 točk, 2. Bogovič Ivan, Artiče,, 46 točk, 3. Levstik Fr., Leskovec, 43 točk, 4. Držanič Franc, Artiče, 43 točk, 5. Mlaker Adolf, Artiče, 43 točk.
Posameznice:
1. Bosina Ana, Artiče, 48 točk, 2. Resnik Elizabeta, Artiče, 48 točk, 3. Žibert Edita, Leskovec, 47 točk, 4. Trampuš Vladka, Leskovec 46,5 točk, 5. Kostanjšek Marija, Artiče, 46' točk.
Mlajši pionirji:
1. Artiče 240 točk, 2. Lestovec 188 točk.
Ostali sektorji niso postavili tekmovalnih vrst.
Posamezniki:
1. Haler Pepi, Artiče, 47 točk, 2. Omerzo Slavko, Artiče, 40 točk, 3. Vovk Karel, Artiče 39 točk, 4. Černelič Vilko, Artiče 39 točk, 5. Žnideršič Joško, Leskovec, 39 točk.
Mlajše pionirke:
1. Artiče 225 točk, 2. Leskovec 195,5 točk.
Tudi tu niso ostali sektorji tekmovali.
Posameznice:
1. Vidmar Vida, Artiče, 43 točk, 2. Vidmar Metka, Artiče, 42 točk, 3. Arh Marija, Leskovec 39 točk, 4. Mlakar Ana, Leskovec, 38 točk, 5. Vahčič Mira, Artiče 37 točk.
Čeprav je precej časa lahno deževalo, so tekmovalci vztrajali na tekmovanju, ker so pač pionirji. Popoldne pa nam je dež onemogočil parado in nastop, ampak so bili le razglašeni rezultati.
V nedeljo 29. maja pa je bil v Brežicah v veliki grajski dvorani pevski del festivala. Dopoldne so bila tekmovanja pionirskih pevskih zborov, pri katerih je sode-

Motorna pošast
Svitati se je začelo, ko se je stari Polajnar spravljal k oranju. Ozrl se je ipo modrem nebu in veselo pomrmljal. Veselil se je lepega vremena, veselil se je oranja, veselil se je zemlje, ki ga je vsega privezala nase. Kaj je tudi ne bi ljubil. To zemljo je obdeloval že njegov oče, on sam in jo bo njegov sin. Počasi je vpregel konja in pognal proti njivam. Na polju je dišalo po svežem gnoju, čigar duh ga je omamil-Globdko se je zaril plug v rodovitno zemljo, jo rezal in puščal iza sabo odprte brazde. Kokoši so kakor da bi med sabo tekmovale, iskale črve in izgledalo je, kakor da bi se še sonce veselilo.
Sosedna njiva je bila od Okrajne ekonomije. še nikogar ni bilo, ki bi jo oral, vsa je bila zapuščena, in stari Polajnar se je nasmehnil, ko je primerjal svojo njivo z okrajno.
»Presneto«, je rekel, »to so pa marljivi obdelovalci, sonce je že visoko, pa še ni, nikogar. Hi j o, sivci moji, potegnite, potegnite moji dobri, da bo kruha za družino.«
Obrisal si je z roko potno čelo. Srajca je bila premočena in z obraza so kapale debele kaplje znoja na svežo zorano zemljo. Plug je zadel ob kamen, glasno zaškripal in izskočil. Polajnar ga je s težavo dvignil in zopet zasadil. S trudnimi koraki je stopal za plugom, čevlji so se pogrezali v sveže brazde. Težko je bilo obdelovati mokro zemljo. Konji so se vpenjali z ogromnim naporom. Plug je izskakoval in vedno znova ga je moral Polajnar vzdigovati in zasaje-vati. Sosedna njiva je še bila vedno prazna, toda ne dolgo. Kmalu ise je začulo brnenje motorja in stari Polajnar se je ozrl na prazno cesto. Videl je čudo. Tam so drveli motorizirani plugi in brane, delavci pa so veselo peli pesem, ki se je razlegala po vsem polju. Traktor je obstal. Pridne roke so ga hitro pripravile za oranje in velikanski motorni konj je pričel orati.
Štiri brazde je rezal naenkrat. Delavec-zadrugar, ki je sedel na plugu, je veselo žvižgal in gledal v zorano zemljo, traktorist pa je z veselim srcem pel pesem delovnih brigad, pesem ljubezni do skupnega dela. V tej pesmi je bilo toliko ljubezni in zadovoljstva, da je stari Polajnar ostrmel. Hitro ga je traktor dohitel,
»O ti šment« je sam pri sebi rekel Polajnar: »S to brnečo pošastjo se pa ne morem bosti. Hitra je, globoko orje, kar štiri brazde naenkrat, pa še brano vleče. To pa ni kar tako.«
Pozabil je:, da mora tudi. on orati. Zagledal se je v motornega konja, v vesele obraze delavcev in jim je v srcu zavidal. Brisal si je pot z obraza, žalostno pogledal na svoje konje in jih primerjal s traktorjem. Spoznal je, da je za kmeta nastopil novi čas, novi, lepši in lažji. Ni se še opomogel od prvega začudenja, ko je že nastopilo drugo. Glej za prvo pošastjo je sledila druga, tretja četrta in peta. Pesem motorjev in delavcev se je zlila v eno melodijo dela, v melodijo ljubezni do skupnosti in vzajemne pomoči. Gledal je Polajner a se ni mogel nagledati. Kaj takega še ni videl. Lani je še Sitar oral z voli to zemljo, danes pa, ko je stopil v ekonomijo, jo or-r jejo takšne pošasti, pa ne samo Sitarjevo njivo ampak vse njive, katerih lastniki so v ekonomiji. Čudil se je Polajner. Levo in desno so orali traktorji, le na njegovi njivi so stali suhi kljuseti in on ves poten in razgret. Ozrl se je na sonce in videl, da se mu posmehuje. Brnenje je naraščalo. Vedno več pošasti je prihajalo, vedno glasnejša je bila pesem dela. Tik ob Polajnarjevi njivi je orala pošast poslednjo brazdo. Traktorist se je uzrl na Polajnarja in ustavil.
»Dobro jutro, očka! Ni nič prijetno v tej vročini orati kaj?« »Tiho mlekozob! Vem da ni prijetno, in gre tebi delo lažje a poglej. Or jem že od prvega svita, ti si pa prišel ko je sonce bilo že za moža visoko nad hribom.«
»Res očka« je odgovoril traktorist. »Imate prav, da sem na to njivo prišel prepoz-
lovalo 15 šol s 1017 pevci. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Gimnazije:
1. Krško 49,2 točk, 2. Brežice 48,8 točk, 3. Senovo 37,6 točk.
Višje organizirane šole in sedemletke:
1. Artiče 47,5 točk, 2. Sv. Križ 46,3 točke, 3. Leskovec 44,8 točk.
Nižje organizirane šole:
1. Čatež 43 točk, 2. Veliki Podlog 39,6 t. Zmagovalci z obeh tekmovanj so prejeli v znak priznanja lepa književna darila.
Popoldne je bil Skupen nastop, ki je pokazal, da se je nivo posameznih pevskih zborov napram lanskemu letu še bolj dvignil. Ako bodo žbori nadaljevali z delom po
dosedanji poti, lahko mirno pričakujemo, da bomo imeli v krškem okraju precej kvalitetnih pevskih zborov.
Demač Jakob
NOGOMETNI TURNIR V KRŠKEM
Ker je zaradi slabega vremena odpadel fizkulturni zlet, so bile na išti dan odigrane naslednje nogometne tekme.
TD Krško : SŠD Sevnica 5:1 SŠD Senovo : JA 'Cerklje 0:3 V finalu sta nastopila zmagovalca:
TD Krško : JA Cerklje 0:5 JA Cerklje je igralo vsestransko boljše in je zaslužilo visoko zmago.
Hiinn
Sevnica
predvaja naslednje filme:
15. in 16. VI.
Teden sloveti. Ulma
Jugoslovanski film 18. in 19. VI.
Sekretar Rajhoma
Sovjetski umetniški film 22. in 23. VI.
Slavica
Jugoslovanski film 25. in 26. VI.
Na ščukino zapoved
Sovjetski umetniški film 29. in 30. VI.
Leningrad in 30. oktober
Sovjetski umetniški film 2. in 3. VII.
Pastir in pastirica
Sovjetski umetniški film 6. in 7. VII.
Med ljudmi
Sovjetski umetniški film 9. in 10. VII.
Veliko pričakovanje
Angleški umetniški film • 13. in 14. VII.
Vrnitev iz zmage
Sovjetski umetniški film
Hma
Ktska
18. in 19. VI.
Starinska veseloigra
Sovjetska komedija
22. in 23. VI.
Nesrečniki I. del
Francoski film 25. in 26. VI.
Na straži miru
Sovjetski film 29. in 30. VI.
Nesrečniki II. del
Francoski film 2. in 3. VII.
Nove zmage
Jugoslovanski film
Po poti IV. in V. ofenzive
Sovjetski film 6. in 7. VII.
Mlada garda I. del
Sovjetski film 9. in 10. VII.
Bežno srečanje
Angleški film
13. in 14. VII.
Mlada garda II. del
Sovjetski film


no, toda danes sem že zoral pet takšnih njiv, deset jih pa še bom, vi pa še te ne boste zorali.« Zasmejal se je, pognal traktor in s pesmijo oral dalje.
Osupljen je stari Polajner strmel za njim. Prav je imel, kar je povedal. Hitra je ta pošast in dobro orje. Prav je imel, toda, da bi jaz stopil v to ekonomijo, je nemogoče. Za sto let so obdelovali to zemljo moji predniki in to s takšnim plugom in s konji. Že sto let so jo pojili z znojem, pa jo bom tudi jaz, in če bo hotel tudi moj sin.
Pognal je konje in znova se je zaril plug v sočno zemljo. Motorne pošasti so kmalu končale svoje delo in pesem dela je utihnila. Tesno je bilo Polajnarju pri 'srcu, ko je ostal sam. Počutil se je starega, tako starega, da se ga je lotil srd. Sam je bil na velikem polju, sam s starim plugom, ki so ga popravljali vsi Polajnarjevi predniki. Čutil je, da je njegovo delo prepočasno, zdelo se mu je kakor da se ne premika, kakor da bi bil vedno na isti brazdi.
Truden se je vrnil zvečer domov, truden lačen in blaten. Razpregel je konje, jim vrgel sena in počasi stopil v izbo. Čakalo ga je novo presenečenje. Sin Franci se je vrnil iz vojške.
»Dober večer očka,« ga je z nasmehom pozdravil. Trudni ste, trudni in mu ponudil roko. Oče je sina samo gledal. Krepak je, si je mislil, močan in sposoben za delo. Objel ga je in ga veselo stisnil na srce. Hitro po večerji je stari Polajner legel in zaspal. Franci pa je z materjo še pozno v noč kramljal in pravil o vsem, kar je videl in slišal. Hitro so minevale ure. Mati je vsa visela na Francijevih ustih in napeto poslušala. Pravil je o vojski, o orožju, o delu, tovarnah, cestah in progah in o lahkem delu, ki jih čaka na polju s pomočjo tehnike. Govoril je o ekonomijah in šele pozno je to noč ugasnila petrolejka v Po-lajnerjevi hiši.
Drugo jutro je Francelj vstal prvi, popil skodelico mleka in stopil v hlev. Prijetno je občutil toplino hleva. Očistil je živali, nastlal in jih nasitil. Ko je stopil
oče v hlev, da bo po stari navadi napregel konja in šel orat, je našel že vse narejeno Čudil se je, Francelj pa je samo veselo mežikal in se smehljal.
»Očka dajte, stopimo v ekonomijo. Laže: bo nam in več bomo koristili.«
»Jezik za zobe pubelin«! je zarobantil oče. »Še sem jaz gospodar.«
»In tudi boste. V ekonomiji prav tako rabijo pridne gospodarje. Od tega prgišča zemlje itak ne moremo živeti. Tudi mati bi bila vesela.« Dalje in dalje je govoril Francelj. Nič več ni bil takšen kot poprej. Kakor srioči mater, je tudi danes prepričal očeta, da je bolje v ekonomiji.
Stari Polajner je veselo stisnil sinovo roko, dvignil stari rjavi plug in ga vrgel na gnojišče.
»Prav imaš« je rekel. »Pač pa me nisi premagal ti, temveč tehnika.«
Nekaj dni pozneje so se že plazile motorne pošasti po Polajnerjevi njivi. Francelj je sedel na traktorju kot kralj, pel pesem zmage in dela, da se je veselo razlegala po vsem polju.
Prelepa ljuba domovina, poglej junaka dela sina.
Močvirja bomo izsušili, krasila te bo krona dela, gradili bomo, se učili, da slavna večno boš živela ...
Hitro je bila njiva zorana in pesem dela se je preselila na druge njive, druga polja v druge kraje. V Polajnarjevi hiši je vse na novo oživelo. Borba za kruh se je olajšala. Postala je veselje in radost.
Ko so na jesen spravili bogato žetev pod streho in se je že bližala zima, je ob večerih sedela Polajnerjeva družina za mizo, čitala knjige, se pogovarjala o novih nalogah, o setvenem planu, o oddaji in kontra-hiranju, o narodnem bogastvu in o tehniki, ki je strmoglavila stari, krvavi način dela in upeljala novo, prijetno življenje.
Tudi ta večer je šele pozno v noči ugasnila novo napeljana električna luč v Polajnerjevi hiši...
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. Ureja uredniški odbor. Naslov unrave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Mohorjeve tiskarne v Celju. — Odgovorni urednik: Suštenc Zvonko.