OLAS Slovenci-bratje združite se! V slogi je moč! Štev. 17. Pueblo, Colo. 28. aprila 1903 Leto II Vabilo na naročbo. CenJ. rojake, kateri so z nami, žrtve maloha - n postati bi morali »udi bledi kot zid od strahu, tla i Vas duh onih mrtvecev ne i zdrobi uljudno vabimo na naročbo «QI. |T 8ol»6»i I,rah! Sv.", stare goapode naročnike pa,' J<» bi ^ "LiafMl- katerim bo potekla koncem meseca polletna naročnina, prosimo, da )o ob pravem Času ponove. Vzdrževanj« Hita nas stane o-gromnlh strolkov In moramo Izhajati le, če smemo računati na gnjusno vale postopanje, ko so vsak potek na Campo doi Fiori plan.tole gromade, da sto Hvoje nu-silstva.diktatorstvo in ropstvaomogočili, oziroma utrdili.* Ni ju hišo gury's Paris Commune", ko bi ne |lft svetu, kjer bi bilo prizadetih vedel, da Vam jo komunistično gi- veo umoror, več zloČiuntva, nego v točne in vestne naročnike. Hkratu »»in prešestrali resnico. banje leta 1870-1871 v Parizu ravno tako dobro znano, kakor je meni, tor, da ste le zgolj sovraltvn za blagor in napredek ljudstva nkrii-Vse X*~oaro£Jlom se mora poslati tudi naročnina, sicer se ne oziramo na datlčno naročilo. List se bo us. tavll brez ozira vsakemu, kdor n« vpollje predplačnine ob pravem času. Če bode storil vsak napre* dan Slovenec svojo dolžnost, bomo list kmalu povečali. Upravnlitvo "ULAS SVOBODE. Vsakemu, kdor izostane s pred-plačnino listu, oziroma potekle naročnine ne ponovi, Se mu s 1. majem vstavi nadaljno pošiljanje. Rojake v Puebli pa, katerim z današnjo izdajo poteče polletna naročnina prosimo, naj Jo, blago-vole, Čt mogoče, osebno ponoviti v upravniStvu "Glas Svobode". Ob enem vabimo tudi druge c. rojake na naročbo. Upravnlštvo "'Olas Svobode", svetovne stranke (med temi tndi pošteni katoliki) »matrajo pariško komune dobrem in napredku zaslužnem dejanju, velijo pa le, da ljudstvo ni bilo in še ni zrelo za to. To vse! Toraj tudi duhovniki katoliške vere niso vsi (čujte n. pr. č. g. McGredy) brez iskrice lju- i I bežni do človeštva; le slovenski I duhovniki in to sedaj vsi, za kate-! re pa nimam primernega izraza— satanski namestniki je vendar še predobro, kajti niti salan se ne bi Vatikanu. (Zgodovinsko dokaza no!) Tain najdete ljudi, ki »o vredni, oziroma so bili vredni imen, s kakršnimi peujete komuniste, kakor: morilci, tatovi, poiigalci, oderuhi itd. itd. Ztinua nam je »godov i«a is življenja papeža Alo. ksundra VI, ki je živel z dvema vločugamo in poleg teh še s bvojo krasno hčerko; med tem, ko je nje« gov sin umoril lastnega brata, da je mogel tudi spolskn občevati s tvojo sestro! K ravno istemu papežu je s Bavarskega priropmla nekn odlična žena iu, ker jo bila lepa in tnlada, vzel jo je v svojo sobo, jo ostrupil s zuieiauim vinom, ter tako svoje učiteljem "ljubezni do bližnjega" -z vero socialista Krista! Kar su pa tiče laži, da Be trudimo svetu dokazati, da smo zadovoljni s sedanjem drnžKenim redom, Vam jaz, kot pristal socializma, odločno odgovorim: Mi delujemo z vsemi močmi za preobrni sedanjo-ga krivičnega družbenega reda, in m npeljavo komunistično uprave. Keta 1871. jih je bilo le nekaj sto-tisoč, a danes je slišati glns vesoljnega civiliziranega sveta: "Vive la conimuno!" Ferdinand Petsche. Mestne novice. Politične vesti. polnotna pripravljene, vdaritl ob. pravem času. -Algorijn 1<5. apr. —Algerija je ; bila dtfnes vsa praznično, oblečena, da tako tembolj častno sprejme We ar* coming. Omaha, Neb. 1». apr. — "Glas SvobodeV, Pueblo, Colo.: V j predsednika Loubeta, vrhovnega Amerikanskemu Slovencu. Chicago, III. meseca aprila. pa dobimo kdaj poštenega sloven skega duhovnika spoštovali in čuvali ga bomo, kakor svoje lastno oko. V svoji hudobnosti prišteva g. Šušteršio komuniste tatovom s ognjeno bakljo napram Nemcem, ker so bili ti zadnji pripravljeni na zavzetje Poriza. Resnica pa je, da so nemško-francosko vojno pro-vzročili Nemci, oziroma BiBmark s Ako človek prebira svetovne ča-j ponorejenjem brzojavo iz Emmsa sopise, bere marsikaj zanimivega in podučnega. Seveda včasih, in to ravno tedaj pred volitvami, je v na Wilhema voli Alcohol ~ torej so bili Parizarji napadeni in kot napadenei so imeli popolno pravioo prvi vrsti Si tati obrekovanja, ka- ™ k-tnih tltth bn»liti 8TOJ° kor=emtertjetudi povsem nonte- industrijo in pridelke pred ropar-meljene laži, kar se pa po volitvah j skimi Nemci in oderuško franco-zopet vse pomeri in prejšnji stari j »ko, bounjeoisijo. Bojevali so se mir zavlada. Tudi se dogodi, da dva ali več časnikov različnih strank zaidejo v polemiko, ter se resno krcajo, a to vedno z dokazi — na znanstveni podlogi. Kako vse drugače pa je • sloven - za jeduakopravnoet in ua hraber boj, jih kinča sijaju* zmaga z dna 18. sušoa leta 1871. Da, bil je hud boj, toda ne z bakjj^y^flh komunistov, poč pa^wmcev in dva meseca pozneje skim časnikarstvom. Za podlogo i«l«jal»kih Verssaill(mk>v. Bil je polemealranju uporablja najostud-j boj, boj »t svobodo prot. nejše laži, nedostojna obrekovanji, j trinogom in nikakor jodnak kato- zaničevanje najimenitnejših mož, liakim zverinam v Chini. Ni se ki so se bojevali za blagor ljudstva, akoravno jih včasih že krije hladna zemlja. Sploh je par slovenskih časnikarjev padlo že na tak "niveau", da jim ni nobena stvar več sveta. upeljavula "sveta Blra" v eni roki S križem in katekizmom, v drugi pa z mečem in bombami. In vsakdo, ki poseduje vsaj trohico možganov, imenuje l>oj komuuistov proti kapitalizmu — časten, sveti V prvo vrsto teh časnikarjev, pa! W "MP«*™ Pa "»P«1 Kitajcev jo postaviti urednika "Am. Slovenca". Da bi mogel nadalje baran-tati s dušami in nedosegljivimi svetovi v zasebno povišanje boga-•tva na tem svetu, uporablja sredstva, ki bi jih človek nobenemu hudodelcu nt» priznal, ker bi mislil, da je kaj tacega ali le jednacega, kakor maže on v 10. številki pod naslovom "Znak socialistov", nemogoče. O. Sušteršič, s kako vestjo ste mogli Vi sabeležiti oni ostudni* lažnjivi, obrekljivi članek zoper one nesrešne boritelje, branitelje prava in Kristusove vere, ki vže nad 32 let počivajo v grobu? Ko bi Vi imeli le trohico vere in bojazni pred Bogom, bi bo Vam tiati-krat.ko sto čečkali ono vmperti-nentno, infamno laž, gotovo tresli roki od strahu pred onimi pošteni- roparsko podvzetje. Da, boj komunistov ni bil pogu-bonosen, ostuden, morilski in roparski, kakor Vaše (imenujem rimsko katoliško cerkev po brezsrčni vrhovni oblaBti) postopanje v Času srednjega veka, ko je vsaka žena morala imeti prijatelja - dušnega pastirja — ki je imel predpravioo Vsi so povabljeni. •I. W. Jackson, predsednik ameriškega društva in izbran za glavnega maršal« na veliki paradi dne •1. maja, ob prihodu preiideuta Rooaevelta, je na vsu društva in delavske unije, stare odslužene vo-jake, musikante itd. razposlal ti-ukana povabila, da Be udeležijo parade. Upamo, da se bodo parade ude- (iiviiuMiu, «>i» - — » lumiuuiu TIIIVMII, re« »■»j*' predrznil o pariških komunistih živalsko nasilstvo dosegel. Pred pisati takih podlostij — ostajajo še smrtjo je še izgovoril: "Niti Bog, nadalje na najnižji stopnji gledo njti hudič — joz sem jo oplodil." bratstva vseh ljudij, eu»j imajo v Da je bil Pius VII. izvoljen pa- svojem programu nečloveško in pežem, je trebalo vse zlato iz Fran«, v l______ ____t_______ nekatoliško poneqmljenje ljudstva dje in Hišpanije, da so tomogli j le£IIn tudi slovenska društva, ker s ! in to vse v svojo lastno korist Ako odkupiti vlačuge. da so k temu pri- j tem se gotovo Amerikancem priku- volile. To so neovrgljivi fakti, katerim ne morete oporekati, kajti zgodovina bo ne da ovreči. Ne bodem iineuoval jrnpe^ vko —Gopčeviča, Krsto Cfopčevič, je Johane, katera je 12 let vladala iftigi na jako čuden način prozni- katoliško cerkev, omenim naj le, uu]. Kar nakrat ga je vzela smrt. da je bilo 11 papežev veo izvoljenih prt*i TIM>m je pa pomisleka vredno, nego jih je kdaj vladalo. ("Ge- ,|a B0 ui našlo pri njemu niti ene heimnisse Roms"). Kam so oni prešli? — Kardinali so jih pomorili is savisti, da bi sami postali papeži, kar se jim je večinoma tudi posrečilo. (Zopet iz "Geheimnlsse Rom's"). . Vidite g. Sušteršič, tistih nekdan- 4 jih rimskih sleparjev, tatov, pre-šestnikov in morilcev ste Vi namestnik, ne pa Božji!! In ker so se pariški komunisti bojevali tudi preti tej druhali in njih nasilstvom, je bil ta boj toliko bolj časten in zategadelj odmeva sedaj glas iz milijonov ubI: "Vive la commune!" Kako nesramni ste v svoji do-mišljiji in podlem obrekovanju po-kažete že s tem, da jeznjitsko-zvito navajate komuniste "diktatorjem", ko so se vendar favno oni v prvi vrati bojevali proti lastni nadvladi. Zajedno pravite tudi, da je "anarhija obhajala svoje orgije". Dl-ktatorstvo-anarhija! Kako proti-b lov jo! S tem se VI sami bijete v obraz, torej mi ni treba na to odgovarjati. Da socialisti niso prijatelji svete vere, je ravno tako ostudna laž, kakor sta Vi ostuden, kajti ravno mi hočemo upeljati, da se besede Kri-Bta no bodo samo oznanjevale in napačno tolmačile, ampak-uresni-čile! Mi BOcialiBti spoznavamo Krista našemu učitelju, ter bf radi 2 njim vred zapodili barantače iz do žene pred možem; ko je tako- svetišč. Torej smo odločno: "Za zvaua švicarska garda lovila hčere vero a—»oper Biro!" Vam, da po-izraelskega predmestja v Rimu, jih sebno Vam g. Sušteršič, pa pristo-vodila papežu in kardinalom kot jajo Kristusovi nauki ravno toliko, "prisiljene prostovoljke", ter po- kolikor prašiču medalja! (Istina, tukaj in stari domovini, ..rekam tem očete ujetih in zapeljanih hče- kranjske Šmarje se mu zrcalijo na tem potom svojo srčno odkrito žara obsojali v smrt, ker so se kot ži- hrbtu! Urad.) hvalo vsem prijateljem ™ ' dje predrznili (?1) stopiti na vati- Narod Vaa je vže večinoma spo- mu občinstvu za trud | | kanaka tla in prositi, naj bi se jim znal in upam, da čas ni več daleč, voljo, katero so mi izkazab pr. po vrnili lastni otroci. (V dokaz ko bo "Olas Svobode" tudi Joliet grebu mojega ljubljenega brata temu iitaj: "Daa Leben Gioidano prodrl in, ko se bode ljudstva po- Krsta M. Gobčeviia Bruno ") laatila sveta jeza in izgnala baran- v miru počivati! Vsikdar tvoj v Nadalje ni bil to komunističen tate in hinavskega farizeja iz sve- miru in tepežu boj tako gnjusen. kakor je bilo Učča, ter ga nadomestila s pravim ptaio. Srbski rodoljub in brat progna-nega pretendenta do črnogorskega knežjega prestola Božo Nemaniča condi, Mont, so zmagali socialisti s svojim županom. Izmed šestih odbornikov, izvolili tri socialiste in policijskega komisarja. V Butte City, Mont., propadli z 400, Izmeti 9,500 oddanih glasov. En odbornik izvoljen. -Battle Creek, Mich. Prodrli s šterimi socialističnimi odborniki. -Cincinati. Izmed 75,000 oddanih glasov, smo jih dobili socia-| listi 3774. —Chicago. Socialna stranka prodira vsestransko, isvolili smo enega odbornika v mestni zastop in sicer g. Williams Johnsons, v 38. okraju z 3116. glasovi. Delavska stranka (Labor party) je daleč zaostala. William Mailly. National Secretary. —Kongresnih poslancev v Washington.. js na vsakih 150,000 državljanov eden. Izmed teh državljanov jih je 125,000 delavskega stanu in 25,000 stanu požresnosti. Delavski stan, katerega jo lkrat več, pridela vse lx>gastvo. Izkoriščevalci torej, katerih je 4krat manj vzamejo vse, "delavski živini" pa privoščijo le toliko, kolikor potrebuje, da ne pogine od glada. Plača delodajalcev pride iz žuljev delavcev, kateri polratijo celo svoje življenje v namen, da pomagajo sklepati postave, katere so izključno postavljene za onih 25,000 požrešnih. ('e oitaš postave, potrjene od kongresa, se bodeš prepričal, da so voljeni milijoni požeruhom in njih namenom. Trustu na ljubo, se dovolijo milijoni za sgradbo nove ladije, ki pa v resnici stane le par stotisoč. Milijoni so volijo podjetnikom panamskega prekopa; sto in Btotisoč penzije revnim (?) vdovam po kakemu sodniku* oficirju ali sunatarju, kateri vsi so dobivali najvišje plače, kerBO celo svoje življenje služili kapitalistom. Marsikdo iz delavskega tabora prebira vse to, a žal malo mu mar, kor navajen trdega dela, misli, da je vstvarjen le za to, da dela tlako drugim. Delavci! Preč'zmlačno-stjo, pomagajmo Bi somi in Bog bo nam pomagal! Združimo se in raztigajmo verige, katere nas sramotno tlačijo k tlom! Carigrad 17. apr,—Komisija, odposlana od sultana v Albanijo, da se sporazume z Albanci na pripo-ročitev evropskih velesil, ni opravila ničesar^Albanci zahtevajo odločno, da se jim dovoli popolna samostojna uprava, da smejo voliti sami svoje voditelje itd., čemur se pa turška vlada, seveda, najbolj brani. Turško vojno taborišče v Beri- B. M. OobCevlfi. poglavarja države. Loubet je za oesarjem Napoleonom III. prvi vladar, ki je nastopil potovanje v zapadno Afriko in nje naselbine. Mesto je bilo ljudstva prišedši iz daljnih krajev, da vidi svojega belega sultana, kakor nazivljajo francoskega predsednika—natlačeno polno. V pristanišču, kjer jo izstopil so ga pričakovale ruske, angleške in i t al jonske ladije, ter francoska bojna ladija "Chaylu", na kateri so bili moroški poalanci in španska ladija "Pelajo"s posebnim poslaništvom na krovu. Loubet jo dospel z velikim spremntvom in sicer tako v lepem redu, kar bi bilo mogočo opazovati le še pri pomorskih manevrih. Vozil se je na bojni ladiji "Joan d'Arc" imenovani. AMERIŠKI! VESTI Dr. Loreac vChicagi. Chicago 1H, apr.—Dr. Adolph Lorenc znani dunajski kirurg je zopet v Chicagi, da pregleda obvezo Aruiaurjevo hčerke, katero je oktobra meseca 1.1. operiral. Vilikanski ogenj. Beaumont, Tex. 17/ opr.—V do-liui Spindlotop bo se vsled pre-vruitve ene svetilnice vneli petro-lejski vrelci. Nostal je strašen ogenj, tako, da ni bilo misliti na rešitev. 2(55 vzdigovalnikov je zgorelo. Škode je nad en milijon dolarjev. Soseda se sprla in stepla. Idaho Spring, Colo. 17. apr.--Ameriški dvol>oj s puško in revolverjem so je danes izigral med Edmund Kowsem, glavnim knjigovodjem "Robertz Mercantile Co." in Frank Hullackam, glavnem upra-iteljem "Sky Rocket Mine". Dvoboj se je vršil ob 7. uri zvečer. Izid je bil ta, da so Hallacka odnesli mrtvega, Rowbo pa nevarno ranjenega z bojišča. Povod dvo-boju je dala Rowsova soproga, katera je izpovedala svojemu možn, da jo v njegovi odsotnosti z nopo-štenim namenom zalezuje Hallack. Reveži prodajajo svojo kri. Zdravniki dobe za majhen denar krvi, kolikor Jo rabijo. Mnogo, mnogo smo že Čuli o strašni bedi v New Yerkn in tako tudi še ni zaspal« novica, da so ljudje nedavno prodajali svojo lastno kri za denar. Veliko revežpv v New Yorku je namreč za $6 ponudilo svojo kri zdravniku Ernst E. Sinithu. Te ponudbe so prišle na sledeči oglas v nekom newyorškem Časniku: "Pet dolarjev se bo vsakemu zdravemu m o- ' žu plačalo za vzameno nekoliko njegove krvi za zdravniške po-skušnje. Vzetje krvi brez viake posledice. 2e'takoj naslednji dan je zdrav, da se mislijo Bolgari in Makedonci aik dobil kup pisem, izmed katerih splošno vzdigniti in vdariti po Tur- pa, jih je odprl le 44. V vsaki pokih 20. aprila—Na banketu v kral-1nudbi navaja dotični ponudnik, jevi palači, v proalavo desetletne- da je brez dela in jela. Osemletni ga vladanja Aleksandra, je kralj v fantek pa, kateri se je tudi pri suojem govoru povdarjal, da se iz zdravniku osebno zglasil, j« na u-vzhoda nad vse prebivalce-balkan-, prašanj« kaj' bi rad, odgovo-skega polutoka bliža resna nevihta, ril: "Pl«we Mlsttr, I am hungry katera pa more tndi Srbe najti po- take my Wood for $5." listine, ko je vendar imel pri sebi vedno različne papirje in pisma. Kdo nam resi to zagonetko! Zopet velika plača. Plača puebolske jeklarne je za mesce mare narasla oa $330,000, katera svota se je izplačala it in 18. t. m. To je najvišja pla&a odkar pueblska jeklarna obstoji. Strašna osveta vsled ljubosumnosti. . Kaj premore brezmejna ljubezen ženske, je pokazala Florence Gaines, katera je v svoji ljubosumnosti oropalo Joseph Nelsons obeh ošes. Nelson je s svojo družino ži-vel že dlje časa v najlepši slogi. Ker mu pa je žena oposno zbolela, poslal jo je k sorodnikom izven mesta, ter se sam za ta čas preselil k Florence Gaines na hrano. Ko pa je Nelson dobil pismo od svoje ženo, da se v kratkem povrne, je tudi Nelson naznanil to svoji gospodinji Gaines, katera pa je proti temu protestirala, da bi se vrnil on k svoji ženi. Nelson je vzlic temu stopil na ulico, a kot razdražen« iver je skočila Gaines za njim in s strašnim glasom: "Nikdar ne boš vij^l več one ženske", zagnala mu je v obraz karbolno kislino, katera mu je takoj odvzela vid in ga grozno opeklk po obrazu. Gaines so aretirali, Nelsona pa odpeljali VI zoyjoty je dobila novih 19 bataljo-bolnico. uov vojakov, kateri so vsak čas pri- pravljeni planiti na Albance, če bi ZAHVALA. dotaknili mirovno komisije. V svojem in imenu cele družine, j Turška vlada je sploh jako nemirna, vsed nekega tajnega poročila, "Glas Svobodo". Prvi svobodomiselni list, za slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in urednika: MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA "Glas Svobode" izide vsaki četrtek in vetfa za Ameriko: za celo leto - - - - $ 1.50 za pol leta ---- 75c ZA EVROPO; »a celo leto---kron 10 ' za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" ' I [The voice of Libfbti] la Published every Thursday, by "The Glas Svobode Publishing Co" Pueblo, Colo. •'Entered October 22,1902, at Pueblo, Colo., as second-class matter, under Act of Congress of Mar. 3, '79 "Glas Svobode" [The Voice of Liberty! is the only labor paper West of Naw York, published in the Slo-venic Language. Subscription $ 1.50 per year. Advertisements on agreement. Oglasi po dogovoru. Doplai naj se izvole frankovati. Pri spremembi kroja naročnikov prosimo, da Be nam blagovoli naznaniti prejšni in novi naslov bivališča. Denar naj se blagovoli poslati po "money order" ali pa v priporočer nam pismu. NmIot za dopise in pošiljatve je ilfiddifi * '' "GLAS SVOBODE" 1217 Eilor Ave. ~ Pueblo, Colo. * • * ' DOPISI. • • » C«na cenjenega. Cleveland, Ohio marca 1903, Minula je papeževa petindvajset-letuica, minule so vse velike slav-nosti njemu v čast in zaprte bo že papeževe blagajnice, prenapolnjene t ljudskim denarjem. Velikanska je svota, ki mu jo je darovalo večinoma revno ljudstvo iz revnih, bornih, podrtih koč. Ob enem pa so obogatele tudi cerkve, že itak založene z ljudskim denarjem. Nepotrebno bi bilo premišljevati in si glave beliti s vprašanjem, kako je bil pridobljen le-ta ljudski denar. Ne, tega ni treba, saj jo to že itak vsakemu razsodnemu človeku popolnoma očito. Poglejmo le v našo slovensko cerkev, v kateri Jupnikuje vedno lačni (seveda denarja!) gospod Vitus Hribar. Kaj so godi vse v božjih hramih? In zakaj se vse to godi, oziroma, kaj je temu vzrok, nam pove že takoj samo ena beseda in ta je: lakomnosti Dva večera, februarja meseca, je bila v cekvi sv. Vida celo nekaka panorama. Tam se je igralo, kakor v kakem cirkusu. Prva igra se jim je sicer slabo obnesla, a to tembolj je vspela druga. Seveda, neslo jim je mnogo dobička—in za dobiček Be oskruni makari desetkrat božji hram. Predragi, a« verni kritjani! Premislimo s zdravim razumom, b« li to spodobi v cerkvi, kjer prebiva Jezus Kristus v podobi kruha? Hladnokrvno smemo reči: ne, to se ne spodobi, ako hočemo živeti po zapovedih Kristusovih, ki so prišle pp Bogu. Le pomislimo, kako bo živeli ljudje ▼ starih časih, osobito v tedanji dobi, ko je hodil po temlji naš gospod Izveličar Jezus Kristus! Ali ne piše sv. Marka v 11. pogl. 15—17: In pridejo t Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v tempeljnu prodajali in kupovali, in mize menjalcev in stole listih, kateri so prodajali golobe, prevrne. In ni pustil, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj. (Narobe sveti Farje moremo učiti sedaj posvet-kako naj postopajo v svoji ured.) In «U je, govoreč jim: "Mar ni pisano: "Dom moj naj Be imenuj« dom molitve vsem narodom". A vi ste naredili iz njega, jamo razbojniško"?! Tudi dandanes bi bilo potrebno, da bi prišel nekdo, da bi proyrnil mize menjalcev v cerkvah, ker zaradi svitlih'dolarjov se skruni božji hram' ia žali usmiljeno srce Izveli-čarjevo. Mar mislito, da skhzujete s tem Bogu čast, ako ga ilora'bljate zategadelj, da si stavite, sebi v korist, veliko palače? Mogoče storite Boguslužno delo, kadar Bpravito denar, katorega Be vum vroči za kak okrasek božjemu svetniku? Z studom se moramo od te druhali obrniti in ji vsak posamezen zakli-cati: Ne mislite, da sem tako nerazsoden, da bi ne znal ločiti slabo od dobrega in pošteno od grešnega. Zatoraj proč od vas nesramni one-srečevaloi ljudstva! Kako divjajo duhovniki raz leoe .nad ubogim ljudstvom, je ie grozno. Cerkev,'je hram božji—vpijajo ti pritlikovci idejo popolnosti— v cerkvi se ne Bine niti misliti na kaj posvetnega, vsak smeh in vsak pogled v stran, naa obteži z novim grehom. Vsak greh je velik, ali največji je oni, ki se provzroči v cerkvi. —Pa, ali za vas ni to nikak greh, kadar se v cerkvi vpije in se je šo nedavno vpilo: čakaj, ti nisi še plačal, plačaj, daj sem 25 centov, če ne misliš plačati, pa pojdi domov—ali—Janez, le daj brž sem enq "kvodro"! Vzemimo pa, da bi kdo drugi Btoril le kako malenkost, oh, kako bi se razburil veB Izrael in — vehi bi bila v nevarnosti! (V resnioi pa je tako: far je spravil vero gor, far jo bo spravil tudi dol! Opom. ured.) Res je, prav na slabih uogah mora stati današnja duhovščina glede vere, ker Bi, za pridobivanje denarja, dovoli celo — kakor piavi ljudstvo — komedijo v cerkvi. Ta denar je iste vreto denar, za katerega je že Judež prodal Kristusa, namreč za 30 srebrnikov. Raslo-ček je lo ta, da ga je tedanja du-hovščinu zavrgla in ga dala za lončarjevo njivo, kakor pravi sv. Mu-tevž v 27. pogl. 9.: Tedaj se je spolnilo, kar je rečeno po preroku Jeremiji: "In vzeli so trideset srebrnikov, ceno cenjenega, katerega so imeli od sinov Izraelovih." Kaj pa vi farizeji! Da, vi ste pa ceno cenjenega obrnili v cerkveni zaklad, kar je najhujšo zlo. Naj se nihče ne izgovarja, da je to morda papež dovolil. To vseeno, sicer pa že tako venu* da prihaja največja lakomnost po denarju od tam. Dobite torej dovoljenje za oderuštvo od kjerkoli hočete, to nam nič mar, mi imamo um in pamet in lahko presodimo: kaj je prav in kaj ne! Prepričani smo, da je dandanašnja duhovščina že davno zavrgla Jezusov nauk in ravno zaradi tega ji nismo dolžni biti pokorni v zadevah, katere nam predočujojo, da je ona v zmoti. Kako zamoremo moliti z mirnim srcem živega Boga, ko vidimo, da se ravno isti Bog na istem mestu žali saradi denarja. In ti kristjan, kje si zamoreš še predstavljati "ko-medijanski" prostor za — hram božji? Jaz mislim, da je to nemogoče! In poleg toga se celo marsikdo sklicuje, da smo se mi odtujili sv. veri, jaz pa trdim, da je temu ravno—nasprotno. Kar so imeli naši pradedi za sveto, kjer so oni molili Boga in mu tožili sršue težave, ravno tam provzročujejo njihovi sinovi stvari, ki spadajo ven na prosto—za to določen kraj. Poleg vsega tega grmi ta neotesana duhovščina tudi proti gledališčem, ki pa so »endar za to postavljena. Koliko bolj bi pa morali grmeti igra hočem, kakor zaklicati vsem bratom svobodoljubom: "Ecco homo!'' Ker bo "Domovinin" urednik toliko briga za podpiso, mu povem le to: Za sedaj se ne podpišem, ker imam drugačen pojm o podpisih, kakor ga iuia "gotovi" urednik. Sicer je pa moje ime v uredništvu vsakemu na razpolago. Ako želite, se v drugič oglasim s polnim podpisom. —č— Prvi Socialist izvoljen vChicagi. "Nova Domovina" piše z dne 10. aprila pod rubriko "Izid volitev", za mesto Chicago: "Kar je zlasti znamenito za Chicago je to, da so tudi socialisti postavili svojega kandidata, ter zanj zložili skupaj nič manj kot 11.212glasov." Dobro! Lansko jesen, takoj po volitvi, je bilo socialistom priznatih le 0000 glasov, po oficijelnem štetju pu nad 25,000. Toisto bo tudi letos, sploh pa pričakujemo nad 30,000 glasov. Sicer pa na konju še nikdar bili nismo, a napredujemo vstrajno. Mestna . zbornica jo prvič dosegla uhotl socialista-alder-rnaua. V 33. okraju namreč, je socialistični kandidat Johnson pre magal stare stranke. Mlada "zora" je napočila! Toliko v tolažbo "Novi Domovini". P. P. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Zasebna last, je tedaj učila ror-kev, ni nasprotna naravnemu pravu, ampak jo je človeški razum naravnemu pravu dodal. Ta bistvena premembav cerkvenih naukih so zopet najbolje zrcali v cerkvenem stališču napram trgovini. Še objednem b sv. Tomažem je živel dominikanski general Raj-mond de Pennaforte, ki jo vse brez izjeme proklel, ki kupujejo vrednote, da bi jih potem dražje prodajali. Sv. Tomaž ni stal na tem b tališču nego be je trudil, da med cerkvenimi nauki in med prakso življenja doseže kompromis. Učil je, da trgovina ima na sebi madež, ta namreč, da hrepeni po dobičku, ali to hrepenenje ni sramotno in grešno, če ima dober namen. Ako hrepeni trgovoc po dobičku zaradi dobička, je po navku sv. Tomaža nepošten, ako pa se poganja za do biček, da preživlja svojo rodbino, ako je dobiček plačilo za njegovo delo, potem ne dela grešno ali ne častno. To je globokoH^ajoča prememba v cerkvenih naukih in očitno zata junju komunističnih naukov Kristusovih in prvih cerkvenih očetov; s to premembo je bilo cerkvi omogočeno pripoznat! vsled razvoja gospodarskih razmer nastalo stan je kot pravično in pošteno. Cerkev je Bvoj prvotni nauk o pravični ceui tako razvila, da je naposled prišla do pripoznanja, da je Bploh vsak dobiček dovoljen, tudi krivični dobiček. Sholastiki bo v cerkvene nauke o pravični ceni vpeljali naslednji dve novotariji: Slej kakor prej je veljala kot pravična cena kake reči ona, ki je znašala toliko, kolikor proizvajalni izdatki in kar je delavec potreboval za življenje. Kaj pa pomeni v srednjem veku to, "kar potrebuje delavec za žlvjenje? Cerkveni o-četje so stali na stališču, da bo vsi ljudje jednaki. V srednjem veku pa ni vladala taka jednakoet, ampak razdelitev po stanovih in za vsak stan je veljalo drugo pravo. To stanovsko pravo je določalo, kako sme pripadnik dotičnega stanu ži-vsti in s tem je biio že tudi določe- ko sme vzeti dobička, da ta velja kot pravičen. Odvisno je bilo torej le od stanu, koliko sme kdo dobička delati. Kak beneški uobile, kak Strozzi ali Medici, je smel jemati tudi 1000 odstotne obresti in cerkev jo z ozirom na njegov stan pripoznrfla, da je ta dobiček pravičen. Sv. Tomaž sojo držal načela, da jo smeti zamenjevati samo stvari, katorih proizvajalni troski so jednaki, ako naj bo cena pravična, a pripustil je tudi izjemo. Prodajalec sme več, namreč tudi več zahtevati in vzeti, ako je prodano blago zanj osebno več vredno, nego znašajo proizvajalni troski, zakaj če bi ne zahteval več, bi imel škodo, česar vendar nihče ne smo od njega tirjati. "Osebno več vredno"— to je bila izjema, s katero je cerkev svobodni določitvi cen odprla vrata kar_na stežaj in ta svobodna dolo čitev cene jo žo v naslednjem stoletju vsestransko obveljala. In kaj pomeni to, daje kaka stvar pro dajalcu osebno več vredna? Če je cena kako stvari poskočila, je bila stvar zu prodajalca osebno več vredna, ker jo za tisto proizvajalno cono ni mogel več dobiti. Izjema, ki jo je priznal sv. Tomaž, je bila torej taka, da je ž njo poBtalo prav vsako podražovanje dovoljeno. Smrdljivo ognjišče »Nove Domovine"! so jo zopet zaletelo v "Slovenski Narod", katerega pri morja "Plavierem kevdru".- G. Kržetu jako radi verujemo, da Be je že vuljal v imenovanem kevdru —kaj hočemo sploh pričakovati druzega od spridenega študenta, ki bo zateče v zadnje zavetišče, katero mu še preostaja—pod meniško kuto! Istina pa je, ko bi no bilo "Slovenskega Naroda", bi že davno slovenski »od poginil v lastni mlakuži. "SI. N." je bil edini list, ki je precej časa sam neustrašeno podkopaval tla pogubonosnem je-zuitatvu. Da pa je jezuitstvo po-gubonosen od Boga samega zavržen red, nam priča dejstvo, da je bil izgnan skoro že iz vseh evropskih držav. Kržiceljnu bi tudi priporočali, naj nikar preveč ne povzdiguje čistost slovenskih lu-pnišč v Ameriki, sicer se zna opeči —zagodimo mu lahko marsikatero! Jerami, Maslarji, Bobenčki etc, naj le mirujejo, da ne začnemo z lučjo svetiti okrog. Poštenega du-' hodnika ni še nihče nikdar dbreko-val in ga tudi ne bo, ker to bi bilo orožje zoper samega sebe. Pravico pa se sme vsakemu v obraz zabrusiti, bodisi makari tudi kakemu Kržetu. Boj, uajgnusuejšo vrste, je upeljala kranjska duhovščiua to je pribita resnica. O tem bi vedel povedati tudi g. S. v J., ki je svojecasno izjavljal, da .on ni za duiiovuiku, a du more biti. In take osebo, ki to priznavajo, naj bi bile nhše—vse? Se mulo ne! Tu ni treba nobenega oporekanja, saj bi bilo tako vse po jezuitsko zavito in veroval bi vam le kak—slepec. G. Krže, le tako naprej, zmaga bo pa vendar naša—ljudska! Zolo, francoskega nesmrtnega bo-ritelja za dušno svobodo in za ljudsko pravico, pobijati, se pravi, z mečem v roki nastopati proti delavcu—trpinu. Res je, .da imate večino še nevednega ljudstva za teboj, a z nevednih postajajo časovno toliko vednejši, to opazujemo sleherni dan. Sicer so uekate-ri glede duha celo le tako daleč nazaj, da verujejo, da Bi lahko z denarjem odkupijo nebesa— in da Be jih, kakor trdi naš Ciril, vpiše v nebeške knjige, če darujejo njemu vBe, kar imajo, ali pa vsaj po SI—a tudi to bo ponehalo, ker naravi se ne da večno zapovedovati. Od g. Kr* žeta pa, kakor smo le prej enkrat rekli, ci,da poslano, kadar bo malo sta rejši McGrady II., kor verjeti ven-dar no moremd, da bi ostal on— kot tak "fest" fant—večni skruni-tel j resnico! "Monroe Doctrine" V EVROPI IN BALKAN NJE KLJUČ. II. Adirondacks in Balkan imata jednako visočino, alleghenski hribi pa prekosijo balkanske na visoči-ni in razgledu. A, da dobimo povsem pravo sliko o Balkanu, vzo-mimo ie najboljše ameriške hosto (lože), potem vse smehljajočo so votle; vasi in mesta, katero olepsa-vajo državo New England, zamazane in raztrgano vasi iz promogar-ske države Pennsilvanije in vse žveplo, ter najlepše razglede sveta; potrese in vso zemljo premočeno b človeško krvjo, to ti je potem — Balkan. " To je torej oni kos zemljo, katerega vprašanje zanima cel svet. Balkan je začetek in konec vseh Bpletkarij. Tako Banja Italija še vodno po Dalmaciji in njeno staro sovraštvo do Avstrijo, se v teh bojih dokaj lahko ponovi, če bi zadnja stegnila roko po kaki turški pokrajini. Zveza med Rusijo in Srbijo je tudi velikega pomena, glasi so pa: kakor hitro se Ruska vzdigne mora biti pripravljena tudi Srbija, da zasede kar največ mogoče turškega ozeiblja. Turška se naslanja na Angleško, katera je svoječasno zaprisegla varovati turške in seveda, ob jednem tudi svoje interese. Fruucoska računa, koliko bi ji vrgla zveza z Italijansko a huduje se sama nad Beboj, da je primorana zastopati stališče svoje zaveznico Ruske. Pač mučno vprašanje prihodnosti za vset Ali smo menda že pozabili na izjave velikega svetovnega filozofa Tolstoja, kateri je učil in že neštetokrat pisal, da bo prišel čas, ko bodo kozaki nadomestovali Angležo v Kitajski in Polinesiji. In kozaki so edini, katerih bo tudi Nemčija boji bolj, kakor hudiča. Toda vrnimo se k Balkanu nazaj! Na Balkau se pride z vseh strani, a malo je pota, ki peljejo ven. Mnogokrat se pelje ta ali oni po železuiui noter, a ven pride še le, kadar se odkupi. Iz tega se da tudi sklepati, da mora imeti isti, ki hoče prepotovati Balkan, bogato mošnjo denarja s seboj. SKRIVNOST ŽIVLJENJA. Vsa prilika kaže, da so trudapol-niui poskušnjam kalifornijskega univerzitetnega profesorja Loeba s časoma posreči najti koreniuo življenja in Binrti in na tu način zve-diti kako se življenje lahko na nedoločen čas podaljša. Dokler ti poskusi ne uspejo, moremo pa sami zato skrbeti, da si življenje vsaj ne pri krajšujemo. Ako pijemo Tri-nerjevo zdravilno grenko vino, vzdrlimo s tem telesne moči in tako podaljšamo iivljenje, ker to vino deluje neposredno na želodoc in ga tako sili, da mora pravilno prebavljati in vse slabe tvarine iz telesa prežene. Zruven Uga popolnoma prenovi in čisti kri, ojača živce in mišice. Ako tedaj morate rabiti zdravilo za čistenje krvi, tedaj zberite si najboljše in to je Trinerjevo zdravilno grenko vino. Dobi so v lekarnah, dobrih gostilnah in izdelovalcu Joe. Triner, 799 S. Ashland Ave. Chicago, III. Pilsen Station. Board of Ti-ado 1 Liquor House. Prodojamo na debelo in drobno. f)a ua debelo, obrni se na gosp. Čuliga nli pa kar na omenjeno tvrdko. Imamo 9 Jet staro "žganje", kupica 10 c. Izvrstno vino in smodke Slovencem se priporočam.! ' * SAM HONIG & CO. 180 S. Union Ave. — phone 567 B in 208 Northern Ave Bessemer. Phone Red 843 GOLDEN BEER jo ndjbolj&e In naJtlsteJSe pivo. GeO. Jackson agent. Ragle & Pond nasproti Bessemer City Hall imata na prodaj hišo št. 1220 s šestmi sobami na Box Elder ali Railway Ave.- - Kupna svota $1150 proti lahkim pogojem. C Neugehauer"s 204 80. UNION AVE. ............PUEBLO, COLO. PRODAJA dragih kamnov, ur in zlatanine. DVAKRAT NAZDAR1 Slovencem in drugim Slo-vonom priporočam v obilen poset svojo lepo urejeno brivnico. John Zakrajšek 817 East C St PUEBLO, COLO. KADAR GRE« KUPIT ČEVLJE IDI K Sharp & Babbitt. * Našo cene so nizke in trgujemo samo z obučo. V Be za denar. 303 So Union A v«. SLOVANSKA FEKAR1JA. 314 Victoria Ave. pol blaka od U-nion postaje. Za obiletiaročbe Be priporoča A. Dehn lastnik. Cena obuvalu. 8AM0 ZA PAR DNI. Moški nedeljski čevlji pred po 3.50 3,75-in 4.00 dolarje sedaj $3.25. Moški delavski čevlji od OOc, navzgor. Ženski čevlji-čevlji za otroke,-jiovrhni čevlji-in povrhni zimski čevlji, vse vrste in najboljši v mestu in po najnižji ceni. mm in BODIEK 323 S. Union Ave., PUEBLO tretja vrata od B & O prodajalnice Nova tvrdka HO & CO, Priporoča rojakom razna najboljša vina in importiran "viski". Kegljišče na razpolago Naročila po hišah pobira g. JOHN OABER. ANTON PERKO 1214 BOH MAN AVE. PUEBLO. SLOVANSKA OOSTILNA. 411 E. Northern Ave. Točijo se najboljša CalifornijBka vina, likerji in doma pridelano Walterjevo vedno sveie pivo. Dobe se tudi fine smodke. MARKO SMILJANICH lastnik Moiiisova agencija za zavarovanje posestva. HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 45 v Opera House. telefon 408 "F" pobiralec najemnine. Posestva, domovja se kupujejo in prodajajo. ' Za izgube je odgovoren g. Morris sam. . SUkar— fotograf Kauffnan,■ 1224 Evans Ave. Pueblo, Colo., so priporoča c. občinstvu v obilen obisk. Moje delo s« samo hvali, glej sliko društva sv. Petra in Pavla -s beats mm: Velika zaloga društvenih zastav« znakov in bander prve slovanske tvnlke. Dopisuje se tudi v češkem hrvaškem in slovenskem jeziku. Ceniki in uzorci se pošiljajo gratis. Z načelom: Svoji k Svojim, obrnite se pri vsaki potrebi na EMIL BACHMAN-A -580 Center Ave., Chicago. Ill / N a z d a r! Velikanska spomladim razprodaja. N-azdar! VSA ROBA IZVRSTNA. CENE ZA ODEJE: pral $ (5.00........................sedaj $ 3.00 ". " 12.00......................... " " 6.75 & " " 8.50........................ " ' " 4.95 " 15.00........................ " " 9.75 1000 raznih hlač, katere bo bile pred po $1.50 in po 2.00 samo po I .15 Cambronova razprodaja klobnkrtv. 1000 klobukov, pred po $1.50 in po $2.00 sedaj po $1.25,—1000 klubukov popred po $2.25-12.50 I CAMBRON'S Rojaki! Ne pozabite posetiti rojaka Sava Radakoviča. 223 North Union Ave. Cor Union & Giant 223 jn $2.75 sedaj samo po. $1.1)5 Cambronova do danes največja razprodaja obuvala za Ženske in moške. , , , pred po $1.50, 1.75 in 2.00____sedaj po $1.50 Obuvala ta ženske: pra, ^ |2 ^ in 2 75 ...... ^^ |1>l)5 . . pral po $1.75 in $2.00.......sedaj po $1.50 Obuvala sa gospode: pml ^ H in 14,50......8(H,nj po Camhronova razprodaja srajc. 2000 srajo, katero bo bile pral po 50, 75 cts. in $1.(K) sudaj samo jo 40 'cts. 1000 srajc, pred po $1.25, 1.50 in 1.75 sedaj samo po $ J ,00. Boj denvergkih delavcev v ru-dotopllnlcah za osemurno delo. Denver, Colo. 17. apr. --Danes zvečer se je obvršilo veliko zborovanje rudotopilniških delavcev v smoter osem nrnega dela po vseh koloradskih rudotopiluicah. VeČ vodnikov je nastopalo z ideje, da se to more doseči in da naj na vseh krajih Colorade delujejo posamezniki na zdruiene delavske sile. Sklonilo se je razposlati na vse Btrani zanesljive vodnike, kateri naj bi ustanovljali društva in si potem skupno Bami pomagali do svojih prafič. NEVARNO NE8P0UAZUM-LJENJE. Nemci In Avstrijci se spopadli v Peklngifna Kitajskem. Peking, 16. ap.ANemški in av-atrijski vojaki so bq v neki pivnici rosno spoprijeli. Stopili so na u-lico, kjer se je prepir srpomenil v topož. Rabili so bo noži, koli, o-peka, sploh vse, kar je prišlo pod roke. Kitajcev se jo zbrala velika množica, katera je vriskajo opazovala pretepačo, Se le na lice mesta poklicana stotnija nemških pešcev z nastavljenimi bajoneti in malo krdelco avstrijskih vojakov, je razdvojilo vroče-krvnike. Več Nemcev in Avstrijcev je bilo nevarno ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnico. Povod pruski še ni znan. —Z nožem napaden. Mizarski pomočnik Anton Šiška, stanujoč v Ljubljani, je 3. t. m. na cesti v Mostah z nožem napadel 36 lat starega, oženjenega pleskarja Mihaela Miklavcu in ga z nožem zabodel v desno oko. Ranjenca bo prepeljali t bolnico napadalca pa je žandaruierija aretovala in izročila deželni sodniji. Dljamantl Matere božje.-Pred krakim so bili ukradeni v Petro-gradu v takozvani "Izakovi katedrali" i« krone čudodelne Matere božje trije dijamanti vredni 180.-000 k/on. Vkjjub skrbnim poizvedbam še ni bilo moči dobiti storilca. Ta tatvina spominja na slučaj, ki se je pripetil v začetku prešlega stoletja. Takrat je ukral neki čaBtni oficir, ki je bil žo čisto uničen, 2 briljanta iz ravno tisto krone. Ko jih jo prodal, so ga prijeli. Pri zaslišanju je vendar po-polnoma utajil, da jih je vkradal, temuč, da je prosil božje pomoči pral dotično čudodelno podobo in Bog da je Čudež naredil: padla Bta mu omenjena dljanmnta v roke. Sodni dvor je vprašal na to sveto sinodo, če je sploh tak čudež mogoč, in tu je pritrdila. Mladega častnika so na to spustili in mu kupili za dijapianta precej debeli zavojček bankovcev. Usoda tupnlkovega hlapca, V neki občini pri Muravi ležf bivši župnikov hlapec, 801etni starček, hlevu na smrt bolan. Župnik je obenem tudi "uboini oče" v občini. — Jezuitski učenci. V jezuitskem zavodu v Tridentn je neki učenec svojega sodruga, Guzarja iz Gradca, z golo pestjo ubil. Katoliški bik in luteranske krave. V Wirtenbergu v okraju Moen-eiugen ležita prav blizu druga poleg druge občini Bernloch in Ober-stetten. V Bemlochu žive sami katoličani, v Oberstettenu pa sami protestanje, a zlic razliki v veri so dobro izhajali in bili najboljši prijatelji tako, da so protestantje iz Oberstettena vodili krave k občinskemu biku v katoliški Bernloch. Sedaj pa je med tema občinama zaradi volitev nastalo veliko na-sprotje in posledica tega je bila, da je župan v Bernlochu dal uradoma razglasiti, da se krave protestantskih kmetov iz Oberstettna ne smejo več voditi h biku katoliškega Bernlocha. Tako je izvršena kofesijonahia ločitev tudi v hlevu in bo katoliški bik osrečeval v prihodnje samo katoliške krave. - Papež—boter. Papaž je sklonil biti krstni boter vsem otrokom, ki so se rodili na dan njegovega jubileja v Rimu ter jih obdarovati. Kakor so poizvedbe dognale, rodilo Be je ta dan 39 otrok. Humor pa ima papež vkljub svoji starosti I Najstarejši časopis na svetu Je iz leta 1301. Izhaja na Kitajskem še dandanes. Ta oasepis, ki že gotovo izhaja nad tisoč let, ker je gotovo izhajal že pred omenjenim letom, se imenuje "Kin Pau" in je bil od začetka, sedaj bi rekli, oficielno glasilo Kitajske. Leta 1301 jo bil mesočnik. Poročal je samo dvorni* vesti iz Pekinga. Poznajo se'je razširil v tednik in leta 1830 je bil že dnevnik. Danes izhaja trikrat 11a dan in sicer zjutraj na rumenem, opoldne ua belem in zvečer na sivem papirju. Tu se pač pozna velika razlika civilizacije med Kitajsko in Evropo, kjsr je šele v 16. stoletju in sicer na Francoskem začel izhajati prvi časopis. Nesrečni zakoni pri vladarskih rodbinah. Pri Vatikanu leže štiri prošnje princezinj, naj bi papež ločil njih zakone. Med njimi pa se ni saksonska prostolonaslednica. Potrjujemo prejem naročnine do 30. septembra 1903: J. R,—Tercio, Colo. J. St.'—Chicago, III. F. Sch.- ..... J. Č.—Tercio, Colo. M. č.—Kal, Kranjsko; do 10. oktobra 1903: L. K,— Cleveland, Ohio. F. P.—Frontenac, Kans. J. G,—Leadville, Col.; do 10. aprila 1904: J. B,—Sheboygan, Wis. J. P.—Willook, Pa., za A Javorje C. T.—Ely, Minn. J. F.—Pullman, III.; da 15. marca 1904: J. S.—Pullman, 111. G.- Nazdar rojaki, prijatelji! Vboui rojakom Slovencem in drugim bratom Slovanom naznanjam, da sem prevzel gostilno na 301 Spring Str., in Be jim priporočani v obilen poeet. • Martin Pakls. There's no Belter Service Than that via the Društvene vesti. Društvo sv. Petra In Pavla Pozi-vlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v meeecu v dvorani 11 n S. Santa Fe Ave. št. 1207. Društvo sprejema nove ude od 25. marca pa do 13. junija prosto vsake pristopnine. Bolniška podpora takoj po pristopu. Nove ude sprejema začasno 1. tajnik John Oaber 1214 Bohman Ave. Vsak ud društva sv. Petra in Pavla mora do prihodnjega zborovanja (maja meseca) zanesljivo poravnati vbo svoje zaostalo jednotne in društvene prispevke. Kdor tega ne stori, bo suspendiran, istotako tudi vsi oni, ki živijo brez potnega lista izven Pueble. Ob enim naj vsak vnanji društvenik kar najhitreje mogočo naznani svoj natančen naslov 1. tajniku John Oaber Pueblo, Colo. -1214 Bohmnn Ave. Toisto velja za pueblskega "Sokola". ODBOR, o-o Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 1207 Sr. Santa Fe Ave. Društveni zdravnik Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K obilnem pristopu v čilo društvo, vabi vljudno ODBOR. £ t$r »Jt »fr t|t tft t|t f^fijt fc NAZNANILO. * ^ Društvo »v. Trojice spre- ^ Jema nove ude do 15. maja 4* 1.1. brez pristopnine. Za & plačati imajo le društveno "f* čepico, regalijo In znak. * ^ pristopu, * Bessemcrska banka. Filijalka THE PUEBLO TITLE & TRUST CO. • 416 Northern Ave. Posojilnica! Hranilnica! Se dobe menjico na vse kraje v Evropo. Dobiš tudi jekleno denarnico za shranitev drobila. Ključ držimo mi. fgjr .416 Northern Ave. Vojakom? Somišljeniki naročujte in prlporočujte "QLAS SVOBODE" Naznanjava, da sva v avesi s najboljšim agentom, "Chicago Labor Agenoy", Clapp Froeland Co. in pošiljava delavoe na vse Btrani Amorike, največ na ieles-nice. Imava tudi čedno prenočišče ca potnike. Kot solidna hiša je znana po vsoj ameriki. Vsak Slovan naj nas obišče, ki prido semkaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer točiva vedno svežo pivo in dru-go pijačo. 1'ezdirc & Hchwelger Telefon: f 2727 1002 80. 13th St. NEB, S, F. CH0WF0RD & CO, Nak'upovalci in prodajalci zemljišč. Zanesljivo zavarovanjo hiš in pohištva proti ognju. Tvrdka ustanovljena 1889 na 210 S. Union Avb. PUEBLO, GOLO * * * 4 f * * "JjJ ^^ ^^ ^^ if* ^^ ^^ ^^ ^ Bolniška podpora takoj po ODBOR. Anton Sukle PUEBLO, Colo 604 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main. JOHNSON'S Photograph Galery na 1154 W. 4th St., se priporoča Slovencem, želečim izvrstne fotografije. If-SI Pfazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni '"SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstno fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poSet so priporoča JOHN KOŠIČEK 564 S. Center Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. % ____K Slovenska babica. * Naznanjam vsim rojakinjam, da sem po zakonu pooblaščena izvrševati posel babice. Izvežbala sem Be v tem v Ljubljani vžo lota 1888 in dostala najtmljše izkušnje v zadevah poroda. Moja zvede-nost Vam bode gotovo v korist. Priporočam se Ana Gorše 432 Rush St. PUEBO The Poeblo Novelty works- Cejenemu občinstvu naznanja« mo, da smo odprli še drugo pro-dajalnlco In sicer NA 219 NORTHERN AVE. Imamo polno zalogo koles in drugih različnih stva--rl. Prevzamemo popravljanje koles in vsa£o drugo delo. John 0. Knebel Manager. mfim^ ir^m miXOTEOFOmiTIVAXAlO HRANILNICO, Na vlogo od enega dolarja navzgor za 6 mescev in manj se dobi 4 in ua vlogah za 6 mescev in višje 5 pro-centov obresti. Te vloge z interesom vred se lahko vzdignejo, kadar komur drago. Obresti se plačuje jo tudi meaečno. Na večje vloge, vzemimo $50 in več za celi letni fs« se dobi 6 procentov obresti. Postrežen bo« za 1 vložen dolar ravuo tako, kakor če bi vložil $1000. Sprejemamo vloge tudi po pošti. Uradne ure od 8. ure zjutraj do 5. ure popold. vsak dan, raiTen nedelj in državnih praznikov. Ob sobotah pa od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer,. x The National Building and Loan Association Bard of trade m k. u.ion a™. Phone No lit PUEBLO. CIL0. Prom Katmn Cily, Saint Louis and Memphis to point* in the South, South-cast and Southwest. The Southeastern Limited Leaving Kansas City at 6:30 P. M. daily, will take you to Springfield. Memphis. Birmingham. Atlanta, Jacksonville ■nd all points in the Southeast. For detailed information applv to Q. W. MARTIN •ENERAL WESTERN AGENT 1106, 17TH sT. _ denver,colol Nesrečnega ponočnega lovca na idomočene zajce in golobe poživljam, naj se zglasi pri meni, da mu vrnem pri ponočnem pohodu in izvrstnem skoku zgubljeni klobuk, vreden $2 50 centov. John Zobec, 1213 Eiler Ave. Cena potovanju t St. Louis. Od 23. do 30. aprila bode Santa Fe ielenica prodajala najceneje vožne listke. Od tu v St. Louis in nazaj samo za $26.50. Takrat se bode namreč blagoslovil prostor za svetovno razstavo. Najkrajša pot in najboljša poatrežba po najnižjih cenah je po Santa Fe železnici. C. G. NIKIRK, agent 225 North Union Ave. OU I1UU1 IJlUTailUlIlt pJDCUllU I HUf^lV U ■ VMU (Hiopwii juhjcwv im možem in fantom, najlepša 'ner Bity Hall imata na Box El . , . . , ... . i der ali Railway Ave.na prodaj his ia, tla si priučijo augleški je- &t, 1222 s petimi sobami. Kupn El- hišo petimi Bobnmi. Kupna Bvota $950 proti lahkim pogojem. SE PRIP0H0CAM BRATOM SLOVENCEM za obilen obisk 1110-Slovensko angleška šola. je manufakturne trgovine, prej loa-., . , . . .... uik Dušan Lagjevich. B Svoji k svdjim! prla s tridesetimi učenci a še vedno ------— napreduje. Starejši, katerim se ne Za Ameriko patentirano ljubi iti v šolo, naj i>a vsaj mlajši j ^ Harmouike, zarod k temu nagovarjajo. Za pri- izvrstno delo. se dot>e samo pri seljence je največje važnosti an- Slovencu , ... .. il 1 John Golob glesčina, to ne smerno nikdar po-1 zabiti. Učitelj C. C. Mottice nam *>3 Bbidoe St' JQLIET' ILL je rekel, da bo podučeval popoldne ^^ w je ena žek(Mlta kobila in zvečer, tako, da flehemi lahko kriTega TratU( z V80 koujBko opra-obiskujeiolo. Znanost je kapital,! VQ, Kdor jo najde, naj jo pripelje katerega ti nihče ne odvzame! PRIPOROČILO. Slov. pevski zbor "OREL" v Chlcagi, III. Č12 Lallin St. in 18. ulica, napreduje Jako vspešno. Redne pevske vaje se vrie ob četrt-kah In sobotah. K obilnem pri- lastniku ANTON JAKOPI 326 Messa Ave. Pueblo, Colo. Nagrade dobi $2.00 iptMje C-U, CIITS f - OF ALL KINDS JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer tpflim vodno sveže Walterjevo pivo. Iz-vretno žganje in fine Bmodke na razpolago. R-71 MIKE KRALJ ATOM CER0-* 1 ~ AC ffi^bi B 401 E. Northern Ave. Pueblo,Colo. Priporočava rojakom in vsem stopu v zabavno pevsko društvo j drugim bratom Slovanom najin na vljudno vabi UOTo odprti "Saloon". Postregla ALOJZ SKUB1C ; bomo vsakemu z izvrstno pijačo in Pozor rojakiII! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in rsakovrstua vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež-l* zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Ceuter Ave. blizo 19. ulice Cuicaoo, III. I£___tf Valley JEFF IS M«ub 41. IICE Ureh Papes 11& Northern Ave. Pueblo, Colorado Priporočam c. rojakom svoj SALOON V KTEREM TOČIM NAJBOLJ. SE PIVO IF ŽGANJE. Zdravnik CHi. HRGYR 1210 BERWIND AVE.- telefon: Black 62. Pisarna Je odprta dan in noč. Mikroekopna preiskovanja, opazovanje in preiskovanje vode i. t. d. Govori se: slovansko, angleško, nemško, laško, francosko, tubško in obško, PUEBLO, OOLO. McMahon & Collier H P 0 G R E B NIK A - H Odprto po dnevi in po noči. Dobra postrežba in po nizki ceni. Edina pogrebnika slovenskih društev sv. Petra in Pavla in Sokola Se priporočata tudi drugim Slovencem. 2B£ fopolna iidonljnosi ji ujamieu. (k D & So. Union k Pfieblo, Colo, CHICAGO LIQUOR HOUSE, Največja zaloga "Kentucky Whisky's" kalifornijskega žganja in vina. Na zahtevooje razpošiljamo nn vse dele mesta. Hyman Levin, Ferd- Heim Brewing Co. N. Badoruia*, 180 Front St. Pueblo, Colo. P. Popovič, JNO. NORRIS FURNITURE CO. ....-TRGOYEC-.-.-s pohištvom, tapeti in razno- vrstnimi pečmi 223, 224, 228, 302 in 304 Santa Pe Ave., PUEBLO, COLO. Imam v svoji službi Blovenoa Math Maleušeka. The Union Furnishing and Carpet Company 178 North Union Ave. 178 Slovencem priporočamo to hišo v kateri se dobe pohištva najbolj po ceni. Mi ne kupujemo starega pohištva. Naše blago je vaa novo, in cene so: Gugalni atoli, &.„boljši po ... .$1.25 železne postelje po .... .......12.76 omaro za obleko po...........}D.85 poetelj iz čistega inesinga ... .918.50 BOARD OF TRADE BUILDING. Bell Bar. NA VOGALU 8. SANTA FE IN NORTHERN AVE. R. S. Marshall & Oscar Thrane—ustnika. Točim izvrstno vedno sveže pivo in žganje in postrežem z najbolšimi smodkami. Držim na razpolago tudi brezplačen prigrizek. Za obilen obisk se priporoča vsim Slovenoem, Vaš rojak NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA. *r Phil Weber 321 Kortbern k. -s* Točim najboljše, vedno sveže pivo in žganje, ter imam gorak in mr-9*1 brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh in v zabojih. V obilkn obisk 8k phipoboča 9ST PHIL WEBER lastnik. Poskusi z najnovejšim čistenjem podlag -karpet- in sicer z električnim zrakom. POPRAVLJAMO STARE ZlMNICE. PRODAJAMO POSTELJE IN VSO POSTELJNO OPRAVO RAZLIČNIH, JAKO UGODNIH CEN, TOREJ NA IZBIRO. The Pueblo Bedding Co. 420 in 422 Santa Pe Ave. Telefon 484 Naadarl Nazdarl , Nazdarl LION CLOTHING COMPANY. NIZKE CENE , Cob. 2 in Santa Fk NAJBOLJŠA BOBA Priporočam rjakom našo bogato zalogo vsakovrstne letne obleke, letnih srajc, obuval [ČiŽem] za možke in Ženske, ter lepe obleke za otroke [lolske fantiče]. ^ - ^ Za obilen obisk se Vam priporoča Vaj rojak PETER CULIQ Trije smo, ki Izdelujemo naročila v New York Drug Store ' aa BESSBMHBJU. ti v mesto po zdravila. Točno in veetno se vaa BAFVERIN, Laotm«. Brezžična brzojavna poročila iz nebes. taji nptb modernega iwihrtri tatgel "OLAS SVOBODE," (Dalje.) Družabne razmere na planetu Mart. Zadnje besede učeujaka- astro-noma, so storile na nas globok vtis. Mislili smo:, ali so vsi svetovi število katerih more biti neizmerno — morali v duševnem oziru pre-tavati črne dobe, v katerih se je napmlek prostomisetnoti oviral v imenu Boga? Vsiljevala se nam je misel na tužne duševne razmere, v katerih tava naše slovensko ljudstvo — ua verige hlapčestva, katere mu zabranjujejo vsako višjo izobrazim in pogled na drugo duševno zmožnojše narode To misli smo tudi razodel i našim spremljevalcem, nakar so nam odgovorili: "Tudi prebivalcem vašega planeta bo zasijala dol« občno srečo in blugostanja. Ondotni stanovi pri lastujejo si gospodarstvo telesno in duševno—sicer no bodo nikdar Bpoznali krivico, katero provzroču-jejo svojim sozemljanom, toda ljudstvo samo bo prišlo do spoznanja, da je vsak posamezen človek enak vsakemu drugemu. Ko se bo ta zavest razširila po vsem površen vaše zemlje, izbruhnila bo jeza zatiranih Zemljanov v smoter, da porazi v nič vse ono, kar brani ljudstvu vživati tako življenje, ka-koršno mu je Bog namenil". Vprašali Brno učenjaka—zgodovinarja, če so prej, v starodavnih časih bili prebivalci na Murtu tudi razdeljeni v več narodov in ver. Odgovoril nam je sledeče: "Minulo je ie par tisoč let, odkar so se vsi Martani — ne glede jezika, ptč pa mišljenja—združili v jedno narodno celoto, ter se ob jednem objeli vsi prave vers, vere v rodno jednakost vseli prebivalcef. Pred-no pa je napočila tu doba, bo bo posamezni narodi nepreuchoma vojevali med seboj. Iznajdevali •o različne stroje, Bamo, da so tem VBpešneje dosegli cilj, katerega namen je bil: uničenje nasprotnikov, kateri niso pregrešili drazcga, kakor to, da so bili Blučajno rojeni v Bredi druzega ljudstva. "V istih časih je duhovništvo raznih narodov in veroizpovedim j blagoslovljalo orožje, da bi Bog zmagonosno vodil čote, katere bo pripadale dotičnemu veroispoveda-vanju. Boga so klicali na pomoč, da bi pomagal kri prelivati onih, katerim je bil Oče, kakor so bili oni sinoVi Njegovi! "Prišel pa jo pozneje čus, ko bo se vsi vladarji in duhovniki raznih ver, postavili proti novi veri, proti novemu spoznanju resnice. To novo spoznanje pa se je glasilo: Vsak Murtan je jednakoveljaven napram drugemu I Sad svojega dela naj uživa vsak sami" "Vladarji in duhovništvo je s Btrahom čulo te besede. Vsa mogoča, in nemogoča sredstva so uporabljali, da bi se nova vera—vera pravega človekoljubja—ne zatrosila med trpine in težake. Vsa tu sred- stva, kakor: križi, vislice, puške, ječa, sploh raznovretuo drugo mučenje, pa niso mogla xabrauiti, da bi ne obveljalo to, kar je Bploš-no ljudstvo spoznalo za svojo pravico." Ko je zgodovinar* nehal govoriti, smo se še obrnili na profesorja naravoslovja, ter ga vprašuli: "Ali je Bog planet Mart vstvaril iz nič in če je temu tabo, v katerem času gaje vstvaril?" Dobili smo za odgovor: "Se le vstrujno ojMizovanje in razmotriva-ujo prirodo, nam je kazalo potu, po katerih so jo naš planet v dobi veliko milijonov let vspodobil v to stun je, katero zavzema sedaj. Pa šo dandanes so vedno spreminjajo njegovo površje. Prešlo pa bo naj-brže še veliko stotisoč let, predno se strdi osredje Marta. Enkrat se bo to zgodilo! Kak vpliv pa bo to omrzenje imelo na razne pri rod ne Bile in odnošaje, si ne moremo pre (ločiti. Naši učenjaki niso nikakor vsi jedne misli, glede začotka našega planeta. V enem si so pa vendar-le v soglasju in sicer, da je planetnemu obstankn vdihnila nadnaravna moč prvi nagon, kateri se je po določenih naravnih zakonih razvil v to nuše bivališče." Vprašali smo še naše spremljevalce, če so oni, kot učenjaki, zadovoljni s svojo osodot Vskliknili so vsi enoglasno: "Kaj hočemo vendar, kot umrljiva bitja, boljšega tirjati!" Pristavimo še enkrat: "Pa vi ste učenjaki; vaš duh presega visoko duševne zmožnosti vaših soobča-nov; vaše duševno delo služi v pov-zdigo vede, sreče in tudi gmotno ga stanja planeta Marta in za to bi morali vi za vse to dobiti večje pluČilo, kakor oni, kateri dolajo le z rokami." V prihodnji številki pa bomo po-veduli, v kako značilnih potezah nam je nu to naše vprašanje odgo-voril profesor Delia. NAŠI ZASTOPNIKI SO: gg. Ivan Meden, 1661 Madison St. in Ladislav Zakr^ek, 81 Oxford Str. CLEVELAND, OHIO. Mike M^jerle, 105 Har. Ave. LEADVILLE, COLOR AIX) Philip Zadnik, Box 7 ASPEN, COLORADO. Ivan Smerdel, 75 B. Clementina. St. SAN FRANCISCO, CAL. J. Peidlrtz, 1002 S. 18th Str. OMAHA, NEBRASKA, Matt Abiec, COVENTRY«« OOLO. Anton Krishe, Oat Hill Mine, CALIF. Jakob Tlsol, Fulton St., Block E., Room 41. PULLMAN, ILL. Matt Simonit, Oat Hill Mine, CALIF. John Božič, FRONTENAC, KANS. f-ilifAmiiji 525.00 samo tje Ijdlliorilld $40.00 tje in nazaj Če misliš potovati v Oalifornijo, zokaj ne storiš to, kadar so cene ui-zke? Do 25. junija 1903 te staue vožnja tje Burno $25.00 in $40.00 tje in nazaj, [zatopiš lahko, kjer ti drago, tudi med potjo. Z listki samo v eno stran, dobi potnik nasloujač na vseh brzovlakih; tudi se lahko vozi v spalnem vozu, le za posteljo je nekaj malega aa doplačati. Listki na obe strani so dobri na VBeh brzovlakih Santa Fe železnice. Vsa pojasnila in tudi lepo vezane knjige, predstavljajoče vse zanimive kraje v Oaliforuiji, daje , brezplačno Q NlK|RR gUTni ^ 225 N. Union Aye. Pueblo, Colo. Slovenskega naboda sin olahoviti in pbohlavljeni zduavnik DR. O. IVAN POHEK N. W jeden najpriljubljenejših zrnvuikov zaradi svojih sposobnostij se pripo-raču slovenskemu občinstvu. Qlasovitl In proslavljeni zdravnik. Ki sejo izučil in prejel diplomo na sloveči h zdravniških vseučiliščih v Evroni in v Aiuoriki z najvočjo pohvalo, jo bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 26 letno zdravniško Bkušnjo. Zdravi najtežjo in najopasnejše človeSke bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in Bkušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravniku. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEK A. S trajnim vspehom ozdravi: boloinl na prsih, v grlu, plučih. glavni iu nosni katar, krvno in kožne bolezni, roVmatizem, bImIhj prebavljenje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščonje iUl.-Opazka: oko se je kdo zdmvil brez vs-peha in videl, da mu nihče veo nemore pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. Ivana Pohma. On jo nu STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se Je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. —:VSI ONI:— kateri nomorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svoio Izležen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravliv«, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil ivoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Pohcka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Poheltom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kumas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila wrabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo se vam.zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let, na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bolezen. Vnš udani JOS. ZGANIC, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek:-Lopa vam hvala za ozdravljenje mojega revma-tizma, vsled katerega sem trpel celih 20 lot. J. KELLER Helena, Mont. -NASVETE DAJE ZASTONJ.--- Ne pozabite priložiti znamko zo 2c. za odgovor.-Vsa pismu naslovit« na: Dr. G. Ivan Poliek, Post Office Boxes 553 & 563. KaiMS City MO. U, S, A. THE DENVER & R. G. SYSTEM NAJ'BOLJ PRILJUBLJENA POT V COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK. LEADVILLE. OLENWOOD SPRINOS, ASPEN, ORA^D JUNCTION. SALT LAKE CITY, OODEN, BUTTE, I^LENA, SAN fLAND, FRANCISCO, LOS ANOELES, PORTLAI in SEATTLE, TACOMA, Vozi v vsa znana mesta in rudokopo po Colorado, Utah in New Mexioo Se voziš s spalnim vozom MED PUEBLO IN DENVER SALT LAKE CITY LEADVILLE OODEN OLENWOOD SPRING PORTLAND GRAND JUNCTION SAN ORANCISCO LOS ANOELES turn, ST. LOUIS III SHU FRANCISCO Vozovi za M l>Mtret li"tu E. T. JEFFERY, Prezident, RUSSEL HARDING, V. P.andG. M I)en ve n, Colo. St. Louis, Mo. J. A. EDSON, Manager, A. S. HUGHES, Gen'l Traffic Mgr Denver, Colo. Denveb, Colo. S. H. BABCOCK, Ass't. Gen'l. Traffic Manager. Salt Lake City, Utah. S. K. HOOPER, General Passenger and Ticket Agent, Denver, Colo._ WEST BROS. .\ FURNITURE CO. 117-119 So. Union k. Pueblo, Cole. oe, vsake vrste pngrinjala, preproge i.t.d. Pridite in si oglejte. Imamo v svoji službi Slorenoa g. Mike Thomas-a kateri Vam bode rad dobro postregel. TELEFON 26 mm Missouri pacififtna proga je ena najboljših na vzhodne kraje, Naši vlaki vozijo iz Pueble ob U. i" 20m. čez H. uro popoldan vsak dan. V New York dospo ob $8.ure dopoldne in ob i&ure popoldne vsakega dne. Za listko (Ukete) obrnite bo ali pa pišite na " H C Post 0. P. A Missouri Paclfle Bridge Depot 100 S. Union Ave. Pueblo, Colo. §er TalefonsJH In 531 --------------- 0 Prodajamo tudi prakmorske vožnje listke (šifkarte) na vse dele Evrope in od tam sem. Vse naše potnike sprejme agent v N. Y. H. C. Post, Ed. Knight Shorty Adams The 2nd Class Izvrstna vina, razne likerje in naj-tioejše smodke se dobi pri nas. 332 S. UNION AVE. PUEBLO, COLO Phone 361-C. ;autuo opravljene na razpolago Slovenski fotograf poznat mej Slovenci ie mnogo let, iideluja najlepše velike A male slike po najnižjih cenah. 104 N. Main St. PUEBLO, COLO.