Uresničite zelje Gorenjska^ Banka Banka <* posluhom PREDPRAZNICNA PONUDBA POSOJIL NIKO KAVČIČ, eden redkih Slovencev z dvema spomenicama, in človek, ki je organiziral izdajo Spominov Staneta Kavčiča Za menoj je preveč bogate zgodovine, da bi se ukvarjal s čenčami Leto XLIX - ISSN 0352 - 6666 - št. 103 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 31. decembra 1996 Za konec (in preden spet začnemo): par besed o tem, "kar je, kar Vlo je in kar bo" "Silvestrovo. Po mestih se je zadnja leta razpasla navada, da obhajajo zadnji dan leta več ali manj hrupno. So ljudje, ki si Silvestrove noči drugače skoro misliti ne morejo nego v gostilni, kavarni ali na kakem drugem zabavišču. Popolnoma nasprotno ravna v tem oziru naš Gorenjec, kajti na dan, minulega leta, obenem pa prosijo, da bi se jim srečno začelo in končalo nastopno leto.(< Sam Bog ve, koliko je na Gorenjskem domačij, v katerih na novoletni sveti večer še prevladuje vzdušje, kakršno je opisano v navedenem odstavku. Ta je iz drobne in prijazne knjižice, ki jo je spisala Manica Komanova (1880-1961), doma iz Vižmarij, in je izšla 1928 pod naslovom Na Gorenščem je fletno. Že tedaj se je, kot beremo, širila razvada, da se novo leto "obhaja" vse bolj hrupno. V zadnjih desetletjih je ta način postal "standard", brez večerne kanonade nekateri še praznovati več ne morejo. Je to res edini način, ki jim ostaja, da zapolnijo praznino, katero tako očitno nosijo v sebi? "Od kdaj pa ta moralizira!", bodo na gornje vprašanje odgovorili z novim vprašanjem. "Spomni naj se raje, kako čudno (blago rečeno) je bilo njegovo pisanje ob obisku svetega očeta iz Rima, in naj ne pridiga o svetosti novoletnega večera..." Ne, ne, moraliziral pa res ne bi. Naj se veseli vsak po svoje, kakor se kdo more, le druge naj pri tem spoštuje, tiste, ki prihod novega pričakujejo na drugačen, bolj miren način. V upanju, da bo letošnje silvestrovo veselo in hkrati manj hrupno od minulih, skušajmo v teh nekaj vrsticah ravnati tako kot nekdanji Gorenjci; razmislimo nekoliko o tistem, kar mineva in onem, ki prihaja. Vse je minljivo, a pozabljeno ni. O tem priča Gorenjska 96/97, almanah, ki ga je tudi to pot izdal naš časopis. V njem je popisano vse, kar se je zgodilo v minulem letu, in je vredno takega ali drugačenga spomina, v dobrem in v slabem. Zato mi vsega tega tu ni treba naštevati. Naj si vsak sam izbere, kaj je bilo po njegovem najboljše ali kar "odlično". Eden bo na najvišje mesto v svoji izbiri postavil dejstvo, da je papež Janez Pavel 11, ko je prišel k nam na obisk, najprej stopil prav na gorenjska tla in se nato napotil naravnost k brezjanski Mariji. Drugega bo presenetilo, koliko je na Gorenjskem, ki jo v (nekdaj pretežno gorenjski) Ljubljani nekateri obravnavajo kot gospodarsko pogorišče, "odličnih", novih in starih podjetij. Tretji bo navdušen nad vrhunskimi dosežki gorenjskih Športnikov in kulturni- kov. Gradijo se nove šole. Marsikdo se bo začudil, koliko se je čez leto naredilo v naših občinah, posebno na področju t. i. lokalne infrastrukture. Ne nazadnje se bo morda našel celo kdo, ki se bo navduševal nad "dosežki" naših politikov... Imen ne navajam, ker bi gotovo koga pozabil. Sicer pa so, kot rečeno, vsi v našem almanahu. Tam je tudi marsikaj takega, kar je "naj, naj" v slabem. Tu ne mislimo samo na nekdaj ponosna podjetja, ki so danes v obupnih težavah. Tudi politični špetirji, s kranjskimi na čelu, nas pravzaprav ne žalostijo, saj so del politike; še zmeraj je boljše, da se kregamo kot da bi se streljali. Tisto, kar resnično vznemirja in Žalosti, je očitno razširjanje vedno večje odtujenosti med ljudmi ter vidno poglabljanje socialnih razlik in krivic, posebno tistih, katerim smo priča v zaposlovanju, zdravstvu, možnosti šolanja, stanovanjski politiki... Kdor ima in lahko plača, dobi, kdor nima, naj čaka. Bog mu pomagaj! *** "Novo leto. Kdor pride ta dan prvi od maše, bo vse leto najpridnejši pri delu. Sploh naš Gorenjec zelo uvaiuje dan Novega leta. Ako se mu ta dan pripeti kaka nezgoda, postane takoj slabe volje, ker je mnenja, da ga bodo celo leto zasledovale take in podobne neprilike. Nasprotno pa, če mu poteče dan srečno, je vesel in dobre volje, ker si je v svesti, da mu bo poteklo v sreči in zadovoljstvu celo leto. Istotako je z vremenom. Če na Novega leta dan zelo sneži ali dežuje, se ozre naš očanec proti nebu in vzdihne: Nič dobrega ne pomeni to, vreme nam bo nagajalo celo leto." (M. Komanova) In že smo v novem letu 1997. Eni so šli k maši, drugi so še v posteljah. Bog jim požegnaj to in ono. Kaj pa obeti? Si lahko od leta, ki nastopa, obetamo kaj dobrega? Seveda si, saj to je najmanj, kar sploh lahko. Si obetamo, namreč. Če hočemo, da bo res kaj boljšega, bomo morali pa zato tudi kaj storiti. Praznujmo tedaj, zdaj, ko je čas za to, potem pa veselo na delo. Srečno/ • Miha Naglic Jnt&iz ona. hitra dostava od vrat -#io vrat domačega in carinskega blaga po Sloveniji fi sprejemamo tovore neomejene teže [f] vedno točni ■ zanesljivi ■ konkurenčni Brnik, tel.: 064/262-800; Jesenice, tel.: 064/861-070; Kranj, tel.: 064/221-822 SPticapjggelïmo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vita) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel ■L0VBNMKI (IMMTW MMT » CMM htip mobttd.u Srečno '97 Računalniški enginecring d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platišč 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT IJNE:064 331 020, MS.FOMOC&EUNET.SI 6REČNO 1997! d.o.o. Cankarjeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah K5 -100 PCI že od 120.607,00 SIT PenHum 100 MHz od 135.475,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov ali na kredit!_ Te!.:064/221-040,Fax:223-792 ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J itl./fAX:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA V^VOEOSTRANEH iN MED PROGRAMOM^ OBIŠČITE NAS/ NUDIMO KOSILA POSLOVNA. P()R()Č\\ DRUŽINSKA tvl.:061l 191068 del, čas od 12h do Olh S H M kbpONOM iviAH V ^ ^ VUSUli JANUAR + ft bRLAR S t% 1 0% pOpUMA & PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel, 22 33 73 Praznovali smo dan samostojnosti Ponosa na svojo državo nam manjka Iz govora predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika na proslavi ob dnevu samostojnosti v Cankarjevem domu. - Dan samostojnosti je tisti državni praznik, ki v svojem sporočilu govori o ljubezni do domovine. Patriotizem ne pomeni nestrpnosti. Nasprotno, v vseh zrelih državah izražanje spoštovanja in ljubezni do domovine in njenih simbolov pomeni zelo pomemben temelj skupnosti. - Naša generacija danes stoji pred novimi izzivi. Navezava na evropski program in svetovno demokratično skupnost, ki je bila jasno definirana že v maj-niški deklaraciji in se je kasneje udejanila skozi program prve demokratične vlade in kasnejših vlad, je zahtevna naloga. Uresničimo jo lahko samo s ponovnim povezovanjem vseh slovenskih zmožnosti in hotenj - tako kot pred šestimi leti ob plebiscitu. - Sedaj, ko imamo lastno, suvereno državo, stojimo pred odgovorno nalogo, da jasno zgradimo svojo nacionalno vizijo in v njej zaščitimo bistvene značilnosti naše istovetnosti. Elementi slovenske identitete, ki jo želimo ohranjati tudi za naslednje rodove, so podobni evropskim izkušnjam -osrednjo vlogo ima slovenski jezik, literatura in kultura v najširšem smislu ter navade in tradicije naše skupnosti, ki jih želimo ohranjati. In tega se ne meri v tolarjih, markah ali dolarjih. Imajo vrednost, kakršno jim bomo postavili sami. - Posebno mesto pripada tudi državljanski in znotraj nje domovinski vzgoji, ki izhaja iz določenega vrednostnega sistema. Za civilizacijski in kulturni krog, ki mu pripada Slovenija, se vrednostni sistem inspirira v krščanstvu in evropskosti. - Nekdo je dejal, da je svoboda kot seme, iz katerega lahko zraste plevel ali čudovita roža. Slovenija slovi kot zelo lepa dežela in zato verjamem, da jo bomo z vso ljubeznijo, modrostjo in odgovornostjo znali in zmogli ohranjati tudi za naslednje rodove. Tüdi zato je zelo pomembno, da zagotovimo enakomeren razvoj celotne Slovenije in si prizadevamo za izenačitev kvalitete življenja ljudi, kjerkoli živijo: tako na podeželju, v večjih urbanih središčih kot v velikih mestih. Za konec leta bomo dobili kandidata za mandatarja W6ESM GLAS Nagradna trimesečna naročnina + posebno praktično darilo namenjamo vsaki naročnici oziroma naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika - v akciji, ki traja celo leto, do 31. decembra 1997, se upošteva, da nov redni naročnik doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas oziroma je nenaročnik dlje kot pol leta - obenem pa dosedanji naročnik s sodelovanjem v akciji "Naročniki pridobivamo nove naročnike" podaljšuje naročniško razmerje za vsaj 12 mesecev. NAROČAM (^mM^gmiGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:.................................................................. Naslov:.............................................................................. Podpis:........................,................................................... če naročila po izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas Novega naročnika sem pridobil(a):........................................ moj naslov:............................................................................ moja evidenčna naročniška številka je.................................. Nagrado za novega naročnika uveljavljam (prosimo, izberite si nagrado - ki Vam pripada poleg posebnega praktičnega darila - in ustrezno obkrožite!): pri naročnini za_trimesečje 1997 oziroma za_ trimesečje 1998. - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ta katerega ne plačam prispevka k stroškom. Predsednik se bo odločil danes Vsaj za javnost v razmerju moči v državnem zboru ni nič novega: nihče naj ne bi imel večine, vsaka stran pa trdi, da jo ima zagotovljeno. Ljubljana, 30. decembra • Predsednik države Milan Kučan bo danes popoldne, tako so sporočili iz njegovega urada, sporočil ime kandidata za mandatarja za predsednika vlade. Predlog pa bo v državnem zboru do 3. januarja, ko preteče rok za predlaganja mandatarja. Danes se bo predsednik države ponovno pogovarjal z vodji poslanskih skupin strank, ki so zastopane v državnem zboru, nato pa s kandidatom za mandatarja. V pogovorih, ki jih je imel predsednik pred božičnimi prazniki in danes, kaj bistveno novega ni bilo. Vse poslanske skupine so, povedale, za koga bodo glasovale, edino Slovenska nacionalna stranka še ni rekla zadnje besede, in prav glasovi manjših strank bodo tokrat odločilni. Kaj lahko se zgodi, da v prvem krogu kandidat za mandatarja ne bo dobil potrebne večine, zanesljivo pa jo utegne dobiti pri drugem glasovanju, ko bodo kandidate, razen predsednika države, lahko predlagale tudi skupine poslancev. Veliko je tudi ugibanj, kako disciplinirano bodo poslanci glasovali. Pri glasovanju o predsedniku državnega zbora sta resnično nastala dva bloka in disciplina je bila na visoki ravni. Posebno stranke slovenske pomladi so uvedle nad glasovanjem poslancev strogi nadzor. Ta naj bi se pri glasovanju o mandatarju ponovil. Skoraj zanesljivo pa je mogoče trditi, da bomo mandatarja dobili, če ne v prvem, pa v drugem krogu, saj verjetno večini poslancev ni do tega, da bi na predčasnih volitvah ponovno preverjali svojo priljubljenost, saj bi se lahko volivci tokrat odločali drugače in bi bil za marsikoga poslanski sedež zgubljen. V Sloveniji smo imeli v šestih letih parlamentarne demokracije kar nekaj mandatarjev oziroma kandidatov zanje. Prvi mandatar in prvi predsednik vlade je bil Lojze Peterle. Tega so dvakrat neuspešno rušili. Najprej s sedanjim direktorjem Nove Ljubljanske banke Markom Voljčem, nato pa s sedanjim poslancem Igorjem Bavčarjem. Nato je prišel dr. Janez Drnovšek in uspel ter bil leta 1992 ponovno izvoljen za mandatarja oziroma predsednika vlade. Posebno zadnje leto vladanja je bilo nekaj poskusov omajati vlado in jo zamenjati, vendar vsi predlogi, tudi zadnji, glede tako imenovane tehnične vlade, ni bil deležen velikega odziva. Vlada dr. Janeza Drnovška je kljub odhodu Socialdemokratov in nato Združene liste iz vlade ter ob stalnem mencanju krščanskih demokratov zdržala mandat. Tokrat bo za kandidata za mandatarja, katerikoli že bo, veliko težje, saj večinsko trdnejše vladne koalicije še ni. Počakaj-mo do januarja. • J.Košnjek Politiki, tokrat malo drugače Na zdravje, pa srečno Fotografije so bile večinoma posnete na novoletnih srečanjih in v tiskovnem središču Cankarjevega doma po volilnem referendumu. Stvari so očitno resne. Drnovškova predstavnica za stike z Predsednik med novinarji. Od leve proti desni Mile javnostjo Mojca Osolnik, premier dr. Janez Drnovšek in Jurij Gustinčič, Slavko Fras in Joco Znidaršič. državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl. Vreg, "Dva obveščevalca" in minister. Od leve vodja vladnega urada za informiranje Borut Šuklje, vodja tiskovnega urada Bila sta zunanja ministra: dr. Dimitrij Rupel in Lojze Peterle slovenske škofovske konference dr. Janez Gril in minister za kulturo dr. Janez Dular. Predsednik in njegova tiskovna predstavnica: Janez Janša in Nika Dolinar. (levo) Častni možje slovenske politike, ki jim je bila domovina veliko več od osebne slave: Ciril Zlobec, dr. Dušan Plut, Ivan Oman in dr. Matjaž Kmecl. Ob podelitvi državnih tekmovanj jim čestita dr. Ivan Kristan, (desno) Izbor pripravila Jože Košnjek in Gorazd Sinik. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor. Marko Valf-Stanovnik, Art, Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivnitu; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT »m GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ NIKO KAVČIČ, eden redkih Slovencev z dvema spominskima znakoma, spomenico 41 iz znakom 91, in človek, ki je organiziral izdajo Spominov Staneta Kavčiča Za menoj je preveč bogate zgodovine, da bi se ukvarjal s čenčami "Nikoli se nisem razglašal za političnega mentorja Janeza Janše. Nekako samodejno je tako izpadlo. Pri organiziranju izdaje in izdaji Dnevnika Staneta Kavčiča sebe že zaradi svojega značaja nisem hotel izpostavljati, ampak sem želel, da se ta dva mladeniča, Igor Bavčar in Janez Janša, sama uveljavita. Tak je bil naš dogovor, moj program pa je bil dolgoročnejši kot samo Kavčičev dnevnik." Tako je povedal človek, za katerega se piše in govori, da se niti ena pomembnejša gospodarska in politična zadeva v Sloveniji ne zgodi brez njega, da je nekakšna siva eminenca vsega, da je človek, ki ima glavno vlogo v politični usmeritvi, ki jo pooseblja Milan Kučan oziroma njegov "klan". Ime tega osemdesetletnika (rojen je bil leta 1915 v Škojji Loki) je omenjeno v skoraj vseh sodobnih knjigah o slovenski politični zgodovini, pa tudi na disketi Hobotnica, Sedaj se je ta "skrivnostni" Človek, ki svojih pomembnih dejanj za slovensko samostojnost ni nikoli obešal na veliki zvon, oglasil sam. Napisal je knjigo Pot v osamosvojitev. Vaša rodbina je iz Škofje Loke. Odkod njena opredelitev za partizane, za Osvobodilno fronto, za uporništvo? "Naša družina je imela deset članov. Mama je sicer rodila 11 otrok, vendar so trije umrli. Z očetom sta se poročila leta 1900, po 15 letih zakona pa je bilo rojenih že 7 otrok. Prebijali smo se skozi težke čase. Mama je bila zelo prodornega duha. V družini je vladala vrednota medsebojnega zaupanja in pomoči. Prebrodili smo vse težave in se zgodaj opredelili za napredno liberalno smer. Po športni plati smo bili vezani na Sokol, bratje pa so se aktivno Udejstvovali v gasilstvu in obrtništvu. Oče je bil klepar in znan kot dober strokovnjak. Dva brata sta se izučila njegove stroke, drugi pa smo šli v šole in razne poklice. Politično smo ostali zagovorniki tiste sokolske struje, ki je dominirala v uporu." Kaj ste vi po izobrazbi? "Pred vojno sem končal državno trgovsko akademijo in se leta 1937 zaposlil v Ljubljani, pri eni od takratnih eminentnih bank, in nadaljeval kariero v bančni stroki do odhoda v partizane." Voariizane ste šli leta 1941. "Čeprav sem bil v Ljubljani, sem bil vezan na družino in njene odločitve. Kot aktivist sem bil zelo angažiran. V partizane sem odšel februarja leta 1942, ko so bili moji bratje že v bojnih enotah. Bili so med tistimi škofjeloškimi aktivisti, ki so odšli v partizane decembra leta 1941. Pred tem sta dva moja brata, France in Jože, med napadom patrulje Cankarjevega , bataljona na sodišče v Skofji postavili njen gospodarski Loki uspela pobegniti. Akcijo deJ ImeU ste veiiko i„forma ko Pokrajinskega komiteja." Kako da o sebi niste nikdar govorili, niste dajali intervjujev, se niste trkali po prsih, kot so počeli nekateri. Niste smeli? Se vam ni zdelo vredno? "To se mi zdi normalno. Ne vem, zakaj bi moral svoje delo ovekovečevati. Nimam teh lastnosti. Nikoli nisem gojil ambicij, da bi katerokoli svojo dejavnost populariziral in iskal zase nov kapital, popularnost. Takšno ravnanje zame ni znak skrivnostnosti. Moj značaj je tak. Jaz sem bil vedno vesel, če so ljudje okrog mene delali intenzivno in bili dobri mobilizatorji." Kavčič je bil nevaren vrhovom Imajo vas za skrivnostnega usmerjevalca slovenskih političnih in gospodarskih gibanj, za človeka, ki obvladuje se posebej bančništvo in finance. Ste res taka "siva eminenca, človek iz ozadja"? "Jaz se tega nisem nikdar zavedal-in tudi nikdar nisem tako razmišljal. Mogoče so dobili sodelavci tak vtis in sedaj, zaradi nekih svojih tendenc in okoliščin, prodajajo te vtise za resnico. Samemu sebi mi ni jasno, odkod tako prepričanje. Res je, da sem po vojni opravljal pomembne naloge. V glavnem sem se povezoval z Borisom Kraigherjem. To je bila pravzaprav moja osnovna povezava pri profesionalnem delu. Drugih zvez nisem iskal oziroma jih tudi nisem potreboval. Zaradi tega nisem nikoli zganjal cirkusov ali širil samohvalo. Sem predvsem operativec in to že od leta 1941 dalje, ko smo začeli upor. Znam pa včasih tudi kaj naprej videti." Tudi v slovenski Udbi ste imeli pomembno dolžnost. Na noge ste, takoj po vojni, so organizirali v štabu bataljo na. Dva partizana sta predstavljala nemška vojaka, tretji pa tihotapca. Priložnost sta izkoristila samo France in Jože in pobegnila, drugi zaporniki pa ne." V partizanih ste bili pre-vsem vosovec? "Ne. V Polhograjskih Dolo-Imitih sem se pridružil Škofjeloški četi. Naa 7 mesecev sem bil borec. Potem pa sva se v Poljanski četi našla dva ena-komisleča Človeka z naprednim razmišljanjem, da bi kazalo začeti z informativno dejavnostjo. Začeli smo skromno. Komandir Janez Pohleven in komisar Bogo Flander oziroma Kljusov Joža sta bila razumevajoča. Prišli smo do radia, do organiziranja bataljonske tehnike, ki je kasneje prerasla v tehni- cij, zato pa, verjetno, tudi veliko moč? "Takrat je bila Udba kot nova formacija v zahtevnem položaju. V državi so bile težke materialne razmere. Bili smo pred obnovo. Na državo je silovito pritiskal vzhodni blok in jo blokiral na vseh straneh. Slovenija tudi od federacije ni imela kaj pričakovati. Našo razvojno pot smo zato morali postaviti čim bolj na lastne noge. Jaz sem dobil za uresničitev teh nalog polno zaupanje in našli smo nekatere rešitve. Okrog naše soseščine je bilo takrat Še razdejanje, bodisi v Nemčiji, Italiji ah Avstriji. Pisalo se je leto 1948 in vse smo morali na novo postaviti na noge. Problemi niso bili samo na meji. Problemi so bili tudi doma. Uvajali smo povsem novo socialistično ustavno ureditev. Niko Kavčič med pogovorom v uredništvu Gorenjskega glasa Problemi so se pojavili, ko je opredelil. Absolutno je bil bilo treba z novim premoženjem gospodariti. Če smo bili prej najemniki tega premoženja, smo bili sedaj lastniki. Potrebovali smo domače in tuje finančne vire. Nič svojega nismo imeli, ne avtomobilske industrije, ne proizvodnje telefonije in drugih sredstev. Za vse to je bilo treba najti vire." Zaupali so vam vodenje osrednje slovenske banke. To je bila vaša stroka, obenem pa delo, kjer ste prišli navzkriž z oblastjo, spoznali pa Staneta Kavčiča. "Vedeti morate, da meni osebno koncept socialističnega gospodarjenja, s kolektivizmom in dirigiranim gospodarstvom, ni bil pri srcu in ga v mojih razmišljanjih in potezah ni bilo. Bil je sicer postavljen, vendar sem ga jaz skušal uresničevati z moje tržne, liberalne pozicije. Šel sem tako daleč, da sem lahko še obstajal. Nerad sem začenjal s pozicije, ki je bila uradno zapisana, ampak sem začenjal z moje pozicije do neke meje, usmenen k demokratičnim formulam in demokratičnim odnosom. Bil je človek, prepričan, da predvsem svoboda spodbuja Človeka k napredku, k ustvarjanju. Na teh izhodiščih je oblikoval svoj družbeni in filozofski pogled, ki ga je uresničeval v praksi. Ko je postal predsednik izvršnega sveta Slovenije, je tako razumeval razne projekte in s tega vidika spodbuijal proces bolj dinamičnega razvoja. Zaradi tega je bilo navzkrižje z ustaljenimi ideološkimi principi vedno ostrejše in moralo je priti do spopada." Kje je imel Kavčič hujše nasprotnike: v Ljubljani ali Beogradu? "Te stvari je treba globje dojemati. Slovenci smo imeli v Jugoslaviji neko izjemno možnost, da je Slovenija preko Kardelja postavljala ideološko platformo države. Kardelj je bil eden: bilje edini, ki gaje takratna jugoslovanska oligarhija sprejela in uveljavila njegovo ideološko avtoriteto. Tito pa mu je dovolil usmer- ki je bila še sprejemljiva. Ta jati nove ideološke rešitve. To meja pa je bila stalno zelo je povzročilo vsem tistim, ki so kritična." v Sloveniji mislili drugače, veliko zamero. Nasprotnikov Staneta Kavčiča ni bilo v srednih slojih. Njegova relacija je bila ideološka fronta z Edvardom Kardeljem. Kavčič pa je bil dvakrat nevaren: drugič zato, ker je izhajal iz proletarskih vrst, naprimer Kidrič in Boris Kraigher pa iz meščanskih. Stane Kavčič je bil odprt, sproščen, brez kompleksov. Zato je imel osebno največ težav." Leta 1972 sta jo s Stanetom Kavčičem prestopila in zato odšla? "Da. Do takrat sem to mejo zdržal. Tisti, ki smo šli preko nje, nismo bili več sposobni uveljavljati dirigirano linijo." Kakšen človek je bil Stane Kavčič? Kdo se ga je najbolj bal? "Kot človek in osebnost je bil nekaj posebnega. Izobrazbe ni dobil v šoli, ampak v življenjskih izkušnjah. Bil je človek, ki je zelo hitro dojemal politično tehnologijo, ki je bil sposoben hitre politične analize, ki je hitro reagiral na pojave in se do njih tudi ki nismo razumeli nove politike in je uveljavljati v praksi." Kdo je vam osebno sporočil to odločitev? "To so bili tisti politični liderji, ki so bili takrat na oblasti. Osebno to niti ni važno." Kako ste prenesli prisilno odstranitev/ Vam je bilo osebno hudo? "Čisto nič. Vedel sem, da stvari, ki jih uveljavljam, družbeno in politično takrat niso bile sprejemljive. Jaz sebe in moje prehojene poti nisem mogel izdati in sebe duhovno podložniško podrediti. Trdno sem bil prepričan, da imam prav in da se proces, ki ga je uvajala takratna oblast, ne bo uresničil. Po tej plati sem imel mirno vest. Druge stvari so bile mnogo bolj neprijetne." Katere? "Stvari, ki so bile povezane z varnostjo. Bili smo pod popolno kontrolo." Shajanja na stezicah Rožnika Vi imate največ zaslug, da je izšel Dnevnik Staneta Kavčiča? "Tudi priprava in izdaja dnevnika ima zanimivo zgodovino. Jaz sem v svojem profesionalnem delu tesno sodeloval z Borisom Kraigherjem in Stanetom Kavčičem, Nadaljevanje na 4. strani GORENJSKA OD PETKA DO PONEDELJKA AMZS Iz tehnične službe AMZS smo dobili sporočilo, da so imeli kar 27 vlek poškodovanih vozil in nudili 20 pomoči na kraju nezgode. Vzrok za 47 intervencij je poledica in na nekaterih cestiščih sneg. GASILCI Kranjski gasilci so odhiteli na Zg. Jezersko, od koder so dobili sporočilo, da gori hiša. Gasilci so ugotovili, da jc lastnik hiše kuril odpadke v kleti pri odprti hiši, Zato se je iz hiše močno kadilo in so sosedje domnevali, da gori. Odšli so tudi v Bistrico pri Tržiču, kjer se je zaradi dotrajanosti dimnika vnel lesen strop. Požar so ob pomoči tržiških gasilcev pogasili. Odhiteli so tudi v Gorice, kjer je zaradi mraza zamrznila voda v vodovodu. Povedali so nam tudi, da je otroke gasilcev obiskal dedek Mraz ter jih otroci iz OŠ Predoslje razvese lili z igrico. Dedek Mraz je otroke tudi obdaril. Jeseniški gasilci so tehnično intervenirali na Tavčarjevi ulici, kjer je odpadel omet; pogasili so požar na kontejnerju na Benediči čevi ulici. Dvakrat so opravili prevoz z reševalnim vozilom za Acroni, tehnično so intervenir aji z dvižno lestvijo v železarni Črpali so vodo v železarni in imeli gasilsko stražo v gledališču Tone Čutar. Škofjeloški gasild so odhiteli gasit požar na kontejnerju pri transforma torski postaji na Plevni ter pogasili požar v sobi stanovanjske hiše na Godešiču. Vne la se je odeja na kmečki peči Večje škode k sreči ni bilo. NOVOROJENČKI Pred novim letom je na Gorenjskem ugledalo luč sveta 14 otročičkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 9 otrok, od tega 5 dečkov in 4 deklici Mejni teži sta si bratsko razdelila. Najtežji je bil deček s 4.400 grami in najlažja deklica z 2.750 grami. V jeseniški porodnišnici pa se je rodilo 5 otrok. Na svet so pnjokali 4 dečki in le 1 deklica. Najtežji je bil deček s 3.800 grami in najlažja deklica z 2.910 grami. URGENCA Iz Splošne bolnišnice Jese niče smo dobili podatek, da so na kirurškem oddelku zadržali na zdravljenju 23 pacientov, na internem oddelku so sprejeli 21 pacientov in na ginekološko porodniškem oddelku so zadržali na zdravljenju 3 pacientke TURIZEM Letošnji sneg je razveselil mnoge smučarje. Na Voglu imajo do 35 cm snega. Obratujeta vlečnici Storeč in Brunarica, enosedežnica Orlove glave, vlečnica Križ ter dvose-dežnica. Turistični delavci Bleda so nam povedali, da je jezero zamrznjeno, vendar se ni primemo za drsanje. Obratuje smučišče Straža. Smučišče na Kobli bo začelo te dni obratovati. V Bohinju imajo do 10 cm snega, namerili pa so -12 stopinj mraza. Jezero še ni zamrznjeno, drsališče pa obratuje pn Casinoju. Povedali so nam, da so vse proste kapacitete v hotelih in zasebnih sobah zasedene. Kljub temu je veliko povpraševanje po prostih kapacitetah, saj imajo v sosednji HrvaŠki počitnice in bliža se tudi Svetovni pokal v alpskem smučanju. Na Krvavcu so namerili -14 stopinj, imajo do 40 cm snega in vse naprave na smučiščih obratujejo. Smuka je zelo ugodna. Na Zelenici imajo do 20 cm snega in so namerili -15 stopinj. Uradno smučišča še ne obratujejo. Kaj so vam rekli, ko so vas odstranili z direktorskega mesta Ljubljanske banke? "Rekli so mi, da lahko v banki doživiš svoja leta, potem pa nujno pride deformacija. Dali so me na listo tistih, POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Nadaljevanje s 3. strani Ko sva leta 1967 začela opravljati vsak svojo dolžnost, on kot predsednik izvršnega sveta, jaz pa v banki, sva imela dosti priložnosti uresničevati skupne ideje o razvoj-nem programu. Prav zanimivo je bilo, koliko skupnega jezika sva našla. Predvsem je bilo treba premoščati razne birokratske težave. Zveza s Stanetom je trajala do leta 1972, do znanih dogodkov, ko sva šla vsak na svoje in ko smo bili vsi, ki so nas takrat odstavili, blokirani. S Kavčičem nisva imela nobenih stikov. Ostajalo nama je zasebno življenje. Z leti pa se je marsikaj spremenilo, v družbi in v nas. Nekega trenutka sva se s Stanetom Kavčičem srečala. To srečanje je preraslo v verigo desetletnih srečanj. Midva sva to najino povezovanje zavarovala. Enkrat ali dvakrat na mesec sva se shajala. Nisva hotela delati težav tistim, ki bi bili lahko na najina srečanja še občutljivi. Redno sva se dobivala ilegalno zvečer, na stezicah Rožnika, na sprehodih, v trdi noči, pa naj je bil dež, sneg, mraz ali zvezdnato nebo." Ni nihče vohljal za vama? Čudno, da teh dveh nenavadnih sprehajalcev niso odkrili? "Ne. Midva sva bila že zunaj središča pozornosti opazovanja, čeprav so bile vezi s svetom, tudi telefoni, še pod nadzorom. S Stanetom sva na sprehodih analizirala vse, kar se je dogajalo v Jugoslaviji. Šla sva od primera do primera. Stane je tudi preverjal določene stvari, ki jih je pisal v dnevnik. Iz najinih osebnih srečanja so zrasla družinska. Vladalo je vzdušje velikega zaupanja. Potem je Stane 27. marca leta 1987 umrl. Jaz sem bil v Pragi. Leteli smo domov in na pokopališču smo se poslovili od Staneta ter se ponovno našli z njegovo družino. Nastala je nova povezava, po Stanetovi smrti, ki se je izražala predvsem v skrbi za njegovo biografijo, v skrbi za njegov arhiv, v prizadevanjih za uresničitev njegovega testamenta, v katerem je tudi napisal, naj se nasledniki čimprej pobrigajo za objavo njegovih misli." Bavčar, Janša in nova slovenska levica Izdajo dnevnika ste speljali skupaj z Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. Kje ste se našli? "Dolgo sem razmišljal in našel ta dva človeka, ki jih sicer nisem poznal, sem pa slišal zanju m že prej kaj njunega prebral. Tako smo se dobili na prvem posvetovanju in medsebojno testirali vsak svojo svetovnonazorsko usmeritev. Izkazalo se je, da ni nobenih ovir za sodelovanje, da so naša razmišljanja na istem imenovalcu. Rodilo se je lepo, ustvarjalno, tako rekoč družinsko sodelovanje. Tovariša sta bila zelo vešča elektronske obdelave besedil. Obvladovali smo celoten proces izdaje dnevnika. Stvar je bilo prvenstveno treba zavarovati in zagotoviti popolno diskre-cijo. Uspelo nam je, čeprav je bilo treba najprej opraviti ogromno delo: prebrati arhiv Staneta Kavčiča v originalu. Arhiv je bil pisan na roko, Stanetova pisava pa je bila zelo komplicirana, neizpisa-na. Dela se je lotila moja žena. Tri mesece se je prebijala skozi 1600 strani dolg dnevnik, ki ga je Stane pisal 16 let. Vse je prepisala na pisalni stroj. Skupno sva nato preverjala originalnost, dnev- no od 20 do 30 strani. Seveda tega ne bi zmogla, če jaz ne bi imel v Kranju posebnega prijatelja, Franca Omana -Četa, direktorja Ibija. V nekaj sobotah je prekopiral originale, v svoji režiji. Tako smo lahko dali originalni dokument nazaj v depo, kopije pa smo obdelovali naprej." Prijateljevanje z Bavčarjem in še posebno z Janšo je trajalo naprej. Pišejo, da ste bili Janšev politični mentor, zaščitnik. "Jaz tega nisem nikoli trdil. To je samodejno prišlo v javnost. Jaz se nikdar nisem hotel izpostavljati, postavljati ali hvaliti v javnosti. Hotel sem, da se ta dva mladeniča, Bavčar in Janša, s Kavčičevim dnevnikom sama uveljavita in da mene v tem procesu ni. Želel sem, da onadva od začetka do konca speljeta program, ki je bil dolgoročnejši kot samo Dnevnik Staneta Kavčiča." Kakšen program? "Delala naj bi na programu neke nove slovenske levice, nove, moderne socialne demokracije. Posebej z Janšo smo bili dogovorjeni, da obdelamo celoten Kavčičev arhiv, ki je shranjen v 13 ali 14 debelin zavojih in obsega obdobje med letoma 1945 in 1972. Mi smo hoteli z novo institucijo, ki smo jo imenovali Sklad Staneta Kavčiča, analitično obdelati tudi to obdobje, obenem pa začeti z uresničevanjem novega socialdemokratskega procesa v Sloveniji." Do tega ni prišlo. Z Bavčarjem in Janšo ste se razšli. Zakaj? "Naš projekt Sklada Staneta Kavčiča je bil resen. Janša ga je napisal in je objavljen v moji knjigi. Obravnava tudi materialno plat delovanja. Potem pa so se hitro začeli vršiti najrazličnejši dogodki. Tovariša Bavčar in Janša sta se začela udejstvovati na drugih poročjih. Zaradi tega se še nismo razšli. Sodelovanje pa smo prekinili, ker smo se zavedali, da smo sredi novih problemov, ki so se pojavljali predvsem v državotvornem smislu." Posebej Janša vas postavlja na drugi breg. Ima vas za Kučanovega človeka, za enega glavnih v njegovem domnevnem klana, kot je zapisal Slivnik. "Moja stran se ni spremenila. Jaz sem na moji strani in ne morem biti na drugi. Če je šel Janša po drugi poti, je treba poiskati razloge. Jaz nisem poznal njegovih družinskih problemov, ki jih imam za družinsko travmo. Tega ta človek ni nikoli povedal. Imel sem ga za preizkušenega človeka, ki je Šel skozi partijo, mladinsko organizacijo in so ga ljudje, ki so z njim delali, dobro ocenili. Njega in Bavčarja sem sprejemal taka, kot sta bila. Janša je bil zelo prodoren človek, delaven, discipliniran in zato sprejemljiv. Dolgo niti pomislil nisem, da bi bil lahko drugačen, da je v njemu kaj drugega, čeprav so se od časa do časa pokazala nekatera nihanja, ki pa jih nisem jemal tragično." Ali ste Kučanov človek, njegov somišljenik? "Ko sem v Demosu zaznal določene tendence, ki niso bile skladne z mojimi nazori evropskega antifašista, in so se pojavili ljudje, ki so metali v isti koš vse, kar je preteklost doživela in dala, sem spoznal, da je to nevarno. V Kučanu pa sem, kljub nekaterim mojim pomislekom, zaznal človeka, ki je trdno stal na pozicijah antifašizma in je združeval nekatere zelo pomembne elemente kontinuitete. To nam je bilo zelo potrebno. Mi ob osamosvojitvi nismo mogli reči: sedaj ie nula, od tu naprej gremo. Če ima nekdo to mojo opredelitev za znak privrženosti Kučanu, potem to pomeni, da v njemu te stvari ne sedijo tako kot v meni in da ni dovolj kritičen in samokritičen." Vedno na strani Slovenije Ste prebrali, kaj so o vas napisali na zloglasni disketi Hobotnica? "Nisem prebral. Doma na mizi se je znašel tisti del, ki govori o meni. Poslušajte vendar. Jaz imam za seboj zgodovino in se ne morem ukvarjati s takimi kampanjami in čenčami. " Ste užaljeni zaradi očitkov, da ste neki človek v ozadju, šef neke mafije, organizacije in podobno? "Temu ne dejam nobene vrednosti in me ne prizadene. To je pač vizija določenih ljudi, ki znajo samo tako razmišljati. Jaz zaradi tega ne bom zgubljal časa in igral užaljenosti. V življenju sem že marsikaj doživel. Moj stil življenja je tak in ga ne morem spremeniti." V življenju ste očitno vedno veliko tvegali, vendar vedno, tudi takrat, ko je bilo to posebej nevarno, v dobro Slovenije. Vaša osamosvojena Slovenija se je torej rodila kmalu? "Stalno sem tvegal, vendar je bilo tako treba delati. Okrog sebe sem imel mnogo ljudi med njimi tudi take za katere sem imel poseben izraz: mentalne lenobe. Jaz sem moral razmišljati. V petek sem odnesel domov polno aktovko papirjev in se v ponedeljek vrnil z vizijo, programi. Doma, med prazniki, sem razmišljal, analiziral in koncipiral. To sem delal za Slovenijo. Že leta 1942 sem Matiji Krmelju zaradi kritičnih ocen sektašenja napisal, da bom znal tudi to premagati, ker sem šel v partizane, v zgodovinsko borbo za politično in socialno osamosvojitev Slovenije. Jaz sem ta besednjak uporabil v snegu pod Blegošem, v utesnjenih razmerah in mnogo prej, preden so to napisali v Novi reviji. Zato so bile moje poteze, vedno in povsod, utemeljene v osebni zadolžitvi delati za materialno utrditev osvobojenega slovenskega naroda. Vedeti morate, da smo bili težko bitko z Beogradom, ki je hotel odstraniti celotno slovensko vodstvo, tudi Kardelja, da je stalno potekala težka podtalna bitka dveh obveščevalnih služb in da so v Srbiji, pod firmo avstrijske- ta vojaškega atašeja, izdali njigo, ki je Slovenijo obtoževala odcepitvenih teženj." Je današnja Slovenija že takšna? "Ta Slovenija še ni čisto takšna. Nima ustrezne strukture vladajočih ljudi. Na nekaterih mestih imamo neprofesionalne, nestrokovne ljudi, brez državotvornega smisla in sposobnosti usklajevanja. Nobenih razlogov ni, da ne bi bilo boljše, kot je." Ste eden redkih Slovencev, ki imate dve spomenici: partizansko iz leta 1941 in slovensko iz leta 1991. "Da. Imam spomenico iz leta 1941 in priznanje 1991, ki mi ga je leta 1992 podelil Janša. Vmes je petdeset let dolga pot ..." O njej ste napisali knjigo Pot v osamosvojitev. "Stalno so pritiskali name in želeli intervjuje, pa sem jih odklanjal. Pa sem si rekel: nekaj življenja je pa za menoj. Zakaj na bi napisal knjige o moji rodbini, o starših, njihovih koreninah in otrocih, o našem delu. Da bodo naši otroci in vniku vedeli, kakšne starše in stare starše so imeli. In napisal sem knjigo." Jože Košnick, foto G. Sinik Podeljena najvišja priznanja za prebivalce tržiške občine Zaslužno delo posameznikov ni ostalo prezrto Nagrajencem so izročili plakete občine Tržič, Kurnikova priznanja in priznanja Rdečega križa. Tržič, 28. decembra - Tradicionalni novoletni koncert pihalnega orkestra Tržič so letos združili s podelitvijo različnih priznanj. Množičnost nagrad je potrdila, da v občini ne manjka uspešnih obrtnikov, perspektivnih športnikov, neumornih kulturnih ustvarjalcev in humanih krvodajalcev. Razen priznanj so si prislužili tudi prisrčen aplavz publike. Letošnje plakete občine Tržič so dodelili za dejavnosti na treh področjih. Dr. Silvester Novak iz Loma je dobil plaketo za dolgoletno uspešno delo pri razvoju kulture in prosvetne dejavnosti v občini ter širšem prostoru, priznanje pa si je zaslužil tudi zaradi razvijanja in krepitve mednar- državni ligi, ženska ekipa nastopa v 2. državni ligi, druga moška ekipa pa je v 3. državni ligi. Več igralcev nastopa med 12 najboljšimi v Sloveniji, med kadeti pa sta tudi dva državna repre-zentanta. Tržiška obrtnika Jernej in Matej Kosmač že dolgo povezujeta obrtno delo z umetnostjo. Zamisli zanj iščeta v starih predmetih, ki so jih ročno izdelovali naši dedi in pradedi. S številnimi predstavitvami na razstavah in drugih prireditvah sta posegla v sam vrh tržiške obrti. Samo letos sta se predstavila v Mariboru in Slovenj Gradcu, na ljubljanskem gradu, v Kašči v Pristavi Eri Tržiču in domu Petra izarja v Bistrici. Sodelova- odnega sodelovanja. V la sta tudi na razstavi občini ni aktiven samo kot tržiške obrti ob Šuštarski teolog in duhovni pomočnik v Lomu, ampak je utemeljil delovanje združenja prijateljev umetnosti Lumen. Njegovo dejavnost vodi in usklajuje že nekaj let, pri tem pa v partnerskem odnosu sodeluje z mnogimi dejavniki tržiške kulture. Njegova zasluga je nedelji, v tujini pa sta predstavljala Slovenijo v Franciji. Zveza kulturnih organizacij Tržič je letos nagradila vrsto kulturnih ustvarjalcev. Zlati plaketi sta dobila Mirko Majer za izredne ustvarjalne dosežke in publicistično delo ter Janez tudi gostovanje zbora Ca- Šter za publicistično, kul-pella Mihail Ivanovič Glin- turno-animacijsko in menica iz St. Petersburga v torsko delo. Srebrne Tržiču in več drugih slo- plakete so si prislužili Marija Maršič za projekt "Tržiške ta fletne" in literarne večere, Božidar Šinko- venskih krajih. Namiznoteniški klub Križe si je občinsko plaketo priboril za uspešna delo in razvoj te športne dejavnosti. Klub so ustanovili 1992. leta, nato pa so s sistematičnim delom vzgojili več kot 30 igralcev, ki nekaj pomenijo v slovenskem in mednarodnem merilu. Moška ekipa igra v Kavčičeva knjiga že naprodaj NaroČila sprejemajo tudi na Založbi Dan, ki je Knjigo izdala. Knjiga Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev je že naprodaj v vseh večjih slovenskih knjigarnah. Knjigo, kije v bistvu opis življenja in dela škofjeloške družine Kavčič in njenih članov ter pripoved o vznemirljivih dogodkih, ki so jih doživljali njeni člani, je izdala Založba DAN, kjer sprejemajo tudi naroČila. Naslov: Podjetje DAN, Ljubljana, Vojkova 78, telefon (061) 168 - 44 - 56 ali (061) 1682616. Knjiga je nov prispevek k slovenski memoarski literaturi. Polpreteklo slovensko zgodovino pojasnjuje z nekoliko drugačnega zornega kota, predvsem pa o njej pripoveduje in jo dokumentira človek, ki jo je zelo aktivno doživljal in soustvarjal. Knjiga je zanimiva tudi za Gorenjce. Opisana so dogajanja z Gorenjske, posebno med narodnoosvobidilnim bojem, kjer je avtor knjige imel pomembno vlogo. vec za fotografsko razstavo Kilimanjaro, za projekt "Praznično leto Slovencev s pesmijo in plesom" pa Bojan Knific in Ljuba Na-disar. Zlate Kurnikove značke so si pripeli člani Kvinteta bratov Zupan, zlate, srebrne in bronaste pa člani Komornega zbora Peko. Srebrni znački sta dobila tudi Jernej in Matej Kosmač, bronaste pa Vesna Štefe za 10-letno delo v ljubiteljski kulturi in člani FS Karavanke Janez Hot-ko, Vanda Mušič, Robert Vidic, Tone Godno v, Igor Praprotnik in Janez Sušnik. Folklorna skupina je prejela tudi posebno Kurniko-vo priznanje za 30-letno delo. Območna organizacija Rdečega križa Tržič je podelila priznanja za krvodajalstvo. Mirko Pintaric je kn daroval 70-krat, Miroslav Čemažar 50-krat, nagradili pa so tudi 15 darovalcev za 25 odvzemov krvi. Priznanja so dobili tudi častni člani organizacije Ivanka Hvalica, Roza Pavlin-Kihler in Ivan Valj a vec. Stojan Saje AEK MAJA SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure SPEČMO '97! t IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Pogovor z Brankom Grimsom, predsednikom sveta Mestne občine Kranj Zadovoljen z delom mestnega sveta Mislim, da naše delo ves čas poteka bistveno lepše in bolj tekoče kot v katerikoli primerljivi občini. Kranj, 30. decembra - Ob koncu leta smo se o delu sveta Mestne občine Kranj, o uspehih in težavah pogovarjali s predsednikom sveta Brankom Grimsom. Obljublja, da se bo mestni svet potrudil, da bo že v prihodnjem letu med na novo začetimi projekti tudi projekt nove koncertne dvorane. Katere projekte Mestne občine Kranj lahko ob koncu leta ocenjujete kot najuspešnejše? "Največja pridobitev za mestno občino Kranj je zagotovo odprtje novega gasilskega doma. Gasilstvo ima v Kranju dolgoletno tradicijo, zato je prav, da smo na tem področju v Sloveniji prvi. Poleg tega je velik uspeh tudi otvoritev nove športne dvorane v Šolskem centru Iskra, drugače pa se med uspehe lahko šteje še začetek sanacije nekaterih najbolj obnove potrebnih cest -v prvi vrsti Jezerske, pa Škofjeloške ceste. Trenutno je še v teku faza pridobivanja zemljišč, s čimer smo se precej ukvarjali tudi na mestnem svetu. Ti projekti zaenkrat potekajo uspešno, tako da pričakujem, da bodo uresničeni že v naslednjem letu. Prav tako pričakujem, da bo uresničena obnova in širitev glasbene šole ter širitev dejavnosti doma upokojencev." Lahko kot uspešno ocenjujete tudi formalni, proceduralni del funkcioniranja občine in sveta znotraj nje? "Prvo leto po nastanku novih občin je bilo seveda, ko se je mestna občina Kranj konstituirala, ko smo sprejeli statut ter druge temeljne akte za delo občine in potem konec leta tudi proračun za leto šestindevetdeset. Letos tako pomembnih aktov ni bilo na dnevnem redu, saj se - na srečo - lokalna samouprava ne spreminja vsako leto. Zagotovo pa je potrebno omeniti rebalans proračuna, ki je bil sprejet prav na naši zadnji predno-voletni seji osemnajstega decembra. S tem rebalansom so razporejena sredstva, ki so bila tudi prenesena iz lanskega leta, in sredstva, ki so prišla v proračun nad planiranimi, tako da bo mogoče začeti tudi nekatere nove projekte. Po drugi strani smo na isti seji že sprejeli osnutek proračuna za leto sedemindevetdeset, in v njem namenili denar za nekatere projekte, ki jih želimo uresničiti v prihodnjem letu." Kateri so glavni od načrtovanih projektov za prihodnje leto? "Poleg obnove več cest in ureditve komunalne infrastrukture bi zagotovo želeli čim več storiti pri dokončanju obnov nekaterih šolskih objektov. Tako že potekajo obnove v šolah na Orehku in Trsteniku. Med projekti, ki pa bi jih želeli začeti na novo (poleg tistih, ki smo jih začeli že letos), bi na prvo mesto postavil vprašanje nove koncertne dvorane, namenjene tudi drugim dejavnostim, ki bi jo zgradili na območju mestne občine Kranj. Projekti za to že nastajajo in upam, da bo možnost, tako po finančni kot po formalni plati, da se ta projekt že naslednje leto, če že ne uresniči v celoti, pa vsaj pripelje čim dlje. Poleg tega so seveda še problemi, ki se pojavljajo vsak dan in za marsikoga so prav ti problemi najtežji. Marsikatera šola že zdaj opozarja na neprimerne pogoje za svoje delo in tudi za to bomo zagotovo našli potrebna sredstva, kajti vsaj na finančnem področju zaenkrat Mestna občina Kranj ni imela posebnih težav." Niti proceduralnih? "Ne posebnih, vsaj kar se dela mestnega sveta tiče. Mislim, da ves čas poteka bistveno lepše in bistveno bolj tekoče kot v kateri koli primerljivi občini. Ni mi znano, da bi še kakšen občinski (mestni) svet po opravljeni vsebinski razpravi brez zapletov na isti seji sprejel spremembo proračuna za tekoče leto in še osnutek proračuna za prihodnje. Če upoštevamo še, da smo na isti seji sprejeli tudi ureditveni odlok o smučarskem centru Gorenja Sava, potrdili več nepremičninskih zadev ter namenili najlepše božično darilo zavodu za slepe in slabovidne, saj smo jim podarili nepremičnino, v kateri so imeli najete prostore, bo slika popolna. V povprečju so naše seje dolge od štiri do pet ur, potekajo v glavnem tekoče. Mestni svet torej dela dobro. Zapleti, kar jih je sploh kdaj bilo, so se v glavnem pojavljali bolj zaradi ne vedno popolnih predloženih gradiv, oziroma zato, ker so člani mestnega sveta pač želeli dodatna pojasnila. Težave, ki pestijo vse občine, in na katere smo sedaj opozorili tudi zakonodajalca, so zaradi nedorečene zakonodaje. Zakonodaja v zvezi z lokalno samoupravo je milo rečeno nemogoča in tako nastajajo konflikti po eni strani med državo in lokalnimi skupnostmi, ker niso jasno razdeljene pristojnosti, in po drugi strani tudi znotraj lokalnih skupnosti same, se pravi med posameznimi organi v občini. Moje osebno mnenje je, da je bil takrat, ko je ta zakon nastajal, omenjeni konflikt vgrajen v zakon namerno, in sicer zaradi starega rimskega načela: spri in vladaj. Pošteno je potrebno povedati, da smo bili v minulih nekaj letih priče največji centralizaciji v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih. Vse je prehajalo v državne roke, občine so izgubila vrsto pristojnosti in tudi zelo veliko sredstev, s katerimi so poprej razpolagale." Ne da se izogniti vprašanju o odnosu med občinskim svetom in županom. "Odnos občinskega sveta do župana je po moji oceni korekten, mislim tudi, da je sodelovanje z naše strani tvorno. Praktično vse, kar je bilo predlagano, smo tudi sprejeli oziroma potrdili, GORENJSKE KORENINE Zlati poroki v Kamniku Brat in sestra, Alojz in Slavka Ciglič z zakoncema, sta konec novembra pred kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem po petdesetih letih še enkrat potrdila odločitev za skupno življenjsko pot. Kranj, 30. decembra - Konec novembra sta brat in sestra, Alojz in Slavka Ciglič, s svojima zakonskima spremljevalcema pred kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem še enkrat potrdila 50 let skupnega življenja. To je bilo vsekakor zanimivo in na neki način nenavadno praznovanje zlate poroke obeh zakoncev hkrati, saj sta franc in Slavka Kljun sta bila na svoji zlati poroki tudi priči Pavli in Alojzu Cigliču. bila Alojzijeva sestra Slavka z možem tudi priči, ob tem ko sta hkrati tudi sama potrdila petdeset let skupnega Življenja. Alojz Ciglič je bil rojen 1920 v Kamniku. Z ženo Pavlo, rojeno Jur-javčič, prav tako rojeno 1920. leta, sta se poročila 1946. leta. Lojze se je izučil za kamnoseka in je vse do upokojitve delal v Marmorju v Ljubljani. Pavla je bila doma v Idriji in ko ji je umrla mama, je dobila delo v Kamniku, kjer sta se spoznala z Lojzetom. Vojna ju je potem razdvojila in po vojni 1946. leta, ko je Pavla spet dobila delo v Kamniku, sta se poročila. Rodila sta se jima hčerka in sin in hišo sta si zgradila. Zdaj se veselita, kadar sta z vnuki. Franc Kljun pa je spoznal svojo družico Slavko Ciglič, s katero sta proslavila zlati jubilej, ob koncu vojne v Kamniku. Franc je bil rojen v Trstu in druga svetovna vojna mu ni bila ravno prizanesljiva. Bil je na Rodosu, v Egiptu... in je potem prek Barija prišel v Slovenijo, po vojni pa v Kamnik. S Slavko Ciglič sta se poročila 30. novembra 1946. Ker je bil Franc častnik v JLA, ju je pot vodila po raznih krajih nekdanje Jugoslavije. Rodil se jima je sin in ko je študiral na univerzi v Ljubljani, sta si Franc in Slavka zaželela, da prideta v Slovenijo. To se je zgodilo, ko je bi Franc. 1969. leta zaradi bolezni upokojen. Tako sta se preselila v Kranj, kjer sta si s sinom zgradila hišo. Po dograditvi Zlatoporočenca Alojz in Pavla Ciglič. hiše, sta Slavka in Franc dobila tudi snaho in nato še dve vnukinji. In v sredini sinove družine sta dočakala potem, petdeset let skupnega življenja. Zlatoporočencem Alojzu in Pavli Ciglič v Kamniku in Francu in Slavki Kljun v Kranju čestitamo in jim želimo vse najbolje v letu 1997 tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. • A. Žalar naša edina želja je bila ves čas, da bi bilo projektov še več, da denarja ne bi obračali v bankah ali podjetjih, ampak da bi ga uporabljali za dobro Kranjčank in Kranjčanov, se pravi za to, da bi se v Kranju čimveč dogajalo, čimveč gradilo, čimveč uresničevalo. Ob tem pa bi bilo potrebno upoštevati, da je bilo marsikatero dogajanje, ki smo mu bili priča v tem letu, obarvano z volitvami. Pričakujem, da bo prihajajoče leto potekalo bolj mirno." Menite, da so svetniki dovolj dobro informirani o dogajanju v občini? "Svetniki velikokrat zahtevajo dodatne informacije, predvsem konkretne, recimo o porabi proračunskega denarja, o poteku posamez- nih projektov, o načrtih v prihodnjem letu, o politiki, ki jo želi izvajati občinska uprava na posameznem področju. Po zakonu namreč o politiki občine odloča svet. Vendar se žal pogosto dogaja, da odgovorov, kakršnih bi si želeli, ne dobimo. Še posebej težko mestni svet odloča tedaj, ko člani občinske uprave ne pridejo na sejo mestnega sveta. Ker potem člani sveta ne dobimo nobenih informacij, odločitve zagotovo niso optimalne. Prepričan sem, da sodelovanje edina pot. Če bilo več sodelovanja in če bi informacije dobili hitreje -včasih pridejo v dveh, treh mesecih - mislim, da bi bilo potem tudi delo občine kot celote bolj uspešno, čeprav bi verjetno v tem primeru novinarji izgubili marsikatero možnost za pisanje člankov in prispevkov. "Hvala za pogovor. "Na koncu bi izrazil le še upanje, da so vsi Kranjčani in Kranjčanke preživeli Božič doma, skupaj s svojimi družinami, in jim zaželel srečno in uspešno novo leto 1997." M.A. Voglje, 27. decembra - Maja 1903. leta rojena Angela Zerovnik iz Vogel} je menda najstarejša prebivalka občine Šenčur, zagotovo pa najstarejša članica tamkajšnjega društva upokojencev. To Je tudi razlog, da so jo ob novoletnih praznikih obiskali predstavniki društva in ji izročili darilo. 93-letna Angela pa se kljub visoki starosti dobro drli. Vsako jutro še prinese mleko, vozi se s kolesom, redno pa po domači vasi raznaša tudi Družino in ostali verski tisk, pravita njena otroka Julka in Stane, tudi že oba upokojenca. Vse življenje ni bila bolna, v bolnišnici pa prvič in edinokrat pri svojih 84 letih. Ko je bila pred kratkim pri zdravniku (menda sila nerada), je dobila izvide, ki bi jih ji zavidal vsak šestdesetletnik. Tako trden pa ostaneš, če ti v življenju ni z rožicami postlano. Angeli že ni bilo, saj seje rodila kot prva od desetih otrok na Brniku, z osmimi leti pa je že služila. Trdnega zdravja še naprej sta ji zaželela predstavnika društva upokojencev Minka Bučan in Franci Strehovec, dobrim željam pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. - • D.Ž. Foto: Una Doki Cerklje, 28. decembra - Hk pred iztekom leta so v Cerkljah sklenili predati namenu obnovljeno občinsko stavbo, v kateri sta tudi krajevni urad in policijska pisarna. Sobotna otvoritev tega objekta, ki so ga pospremili recitatorji in pevci (moški zbor KUD Davorin Jenko Cerklje in mešani zbor s Spodnjega Brnika), na koncu pa blagoslovil še cerkljanski župnik Stanislav Gradišek, je izzvenela tudi kot zaključek vseh letošnjih del v občini Cerklje. Ob sobotnme dogodku sta poleg župana Franca Čebulja spregovorila tudi Metod Ferbar, načelnik upravne enote Kranj, in Ivan Hočevar, načelnik uprave za notranje zadeve iz Kranja, s prepričanjem, da bodo vse tri službe dobro sodelovale pod skupno streho. Občane, ki so se kljub zimskemu hladu v velikem številu udeležili prireditve na prostem, pa so na koncu razveselili še z ognjemetom. D.Ž., foto: Tina Doki Fllados Novembra letos je Kranjčan, prof. dr. PETER ŠEMRL dobil ugledno državno nagrado za znanstvenoraziskovalno delo 1996. Med nagrajenci zrelih let je mladi matematik z deškim videzom deloval malce nenavadno, saj smo v znanosti vajeni sivih glav, take in podobne nagrade pa običajno zaokrožujejo življenjsko delo. V priložnostnem pogovoru z dr. Šemrlom smo tudi spoznali, da matematika ni nujno sterilna znanost, znanstvenik pa ne od realnosti odtrgan osebek, temveč človek, ki ima ob znanosti rad tudi zabavo, glasbo, najbolj pa svojo mlado družinico. Kako komentirate dejstvo, da ste samo v nekaj letih naredili bliskovito akademsko kariero in pri svojih 34 letih dobili ugledno nagrado za znanstvene dosežke? "Morda je res nekoliko neobičajno, da tako mlad človek dobi nagrado, se mi pa zdi, da je temu vzrok dvoje. Matematika je taka panoga, kjer je za rešitev problema treba dobiti neko novo idejo in je zato mladost v matematiki neke vrste prednost. So namreč raziskovalne panoge, kjer ljudje dosežejo svoj vrhunec bistveno kasneje, za matematike pa velja, da vrh dosežejo med 40 in 45 leti. Sam imam 34 let in upam, da se strokovno še vzpenjam. Matematika je s tega stališča stroka mladih ljudi. Drugo pa to nekaj pove o slovenski matematiki, če nagrado dobi mlad človek. Tudi lanski nagrajenec za znanost je mlad matematik. Če dvakrat zapored dobita nagradi mlada človeka, to nekaj pomeni za panogo, to pomeni, da je panoga dobra, da se v njej ne bojijo prodora mladih ljudi, kar pa je mogoče le, če je stroka kvalitetna." Ste bili pred najvišjo državno nagrado za znanost nagrajeni že kdaj prej? "Dobil sem že študentsko Pre-šenovo nagrado leta 1986. Leta 1994 pa sem dobil medaljo za najboljši prispevek leta na področju funkcijskih enačb. Šlo je za mednarodni simpozij o funkcijskih enačbah, na katerem se zberejo samo vabljeni znanstveniki (tisti ki so v minulem letu po presoji strokovnega odbora največ naredili v minulem letu) in presodili so, da je moj prispevek vreden nagrade." Kako naglo ste se vzpenjali v svoji akademski karieri? "Diplomiral sem leta 1985, raa-gistriral 1987, doktoriral pa leto kasneje. Kar hitro je šlo. Od leta 1985 do 1988 sem bil mladi raziskovalec (tedaj se je namreč začela akcija "2000 mladih raziskovalcev"). Po doktoratu sem se zaposlil na oddelku za matematiko v Ljubljani, tam začel predavati, potem pa sem se leta 1993 zaposlil na Tehniški fakulteti v Mariboru, tedanjem oddelku pa strojništvo, ki je sedaj samostojna fakulteta. Po doktoratu sem bil izvoljen za docenta, sedaj sem izredni profesor." Tudi ta naziv ni ravno pogost za človeka pri 34 letih? "Res je. Zelo redki smo pri mojih letih s tem nazivom." Kdaj se je začelo to vaše posebno razmerje z matematiko? S peticamt v šoli, s tekmovanji, z Vegovimi priznanji? "V šoli sem se res udeleževal tekmovanj iz matematike, vendar se nikoli nisem posebno pripravljal, kljub temu pa sem dosegal lepe uspehe, kar se mi je seveda dobro zdelo. Kasneje pa se na kranjski gimnaziji teh tekmovanj ni nihče udeleževal. Matematika mi je bila všeč, imel sem tudi dobrega učitelja (prof. Avsca) in ves čas je bila matematika tudi resna opcija, ko sem razmišljal o študiju. Na fakulteti pa me je res močno pritegnila. Na začetku nisem imel kake pretirane samozavesti, menda zato, ker se nisem udeleževal nobenih tekmovanj. Potreboval sem kakega pol leta, da sem ugotovil, da sem kar dober." Lahko rečete, da ste matematični genij? "Ne, kje pa. Ta beseda je vendarle premočna. Talent nedvomno, genij pa ne. Poleg talenta je potrebno tudi delo, poleg tega dvojega pa še nekaj, kar te žene, da razmišljaš o problemih. Lahko imaš talent, pa ti brez te močne želje, skorajda obsedenosti, nič ne pomaga. O matematičnem problemu je treba zelo dolgo premišljevati, mesece, časih leta. Pred petnajstimi leti si tudi jaz nisem predstavljal, kako je to videti. Da človek vztraja toliko časa na enem problemu, ne zadošča le pridnost, obstajati mora še nekaj, kar te potegne. Problem te tako obsede, da o njem moraš razmišljati. Govorim o obsedenosti in beseda ni nič pretirana." Koliko pri matematiki odtehta bistrost in koliko delo, garanje? "Upal bi si trditi, da talent mora biti. Potrebno pa je seveda tudi delo, a to delo je tudi užitek. Mnogi ljudje delo povezujejo z muko in trpljenjem, zame pa moje delo pomeni tudi užitek. Je pa treba o problemih razmišljati ure in ure, tudi mesece... V obrazložitvi k moji letošnji znanstveni nagradi je pisalo, da sem dokončno rešil dva matematična problema, enega, ki je bil odprt petdeset let in drugi trideset let. Do dokončne rešitve slednjega sem denimo prišel po sedmih letih, vmes pa sem dosegel nekatere delne rešitve. Te sem sicer objavil, vesel, da sem prišel vsaj do delnih rešitev, misleč, da jih ne bom nikoli dokončno razvozljal. Po sedmih letih pa se je šele izkazalo, da lahko zadevo dokončno rešim. Ne bom trdil, da sem sedem let razmišljal le o tem, pač pa sem se ves čas k temu vračal. Ce se s stvarjo ukvarjaš sedem let, potem to že pove, da ne gre ravno za šalo." Imate trenutno odprt še kak večji matematični problem, ki bo terjal dolgotrajno mozganje? "Seveda. Ravno problem, ki je bil petdeset let odprt in sva ga s kolegom Omladičem (prej mojim mentorjem) dokončno rešila, se je izkazal za takega, pri katerem bo treba razmišljati še v drugi smeri. Pričakujem, da mi bo to vzelo še nekaj let. Imam cel kup problemov, ki bi se jih še rad lotil, a omenjeni problem bo imel prednost." Ali znanstveno delo, kakršno je vaše, terja veliko samodiscipline? Ste zelo disciplinirani? "Naj odgovorim s primerjavo. Denimo da se nam v nedeljo zjutraj nič kaj ne ljubi vstati, potem pa se s težavo pripravimo in odidemo v hribe. Tako težko je včasih začeti, toda že po desetih minutah neznansko uživamo. Hodimo navkreber, iz megle se dvignemo na sonce, na lepem postanemo krasne volje. Potreeb-nih je bilo le deset minut discipline, da smo začeli. Enako je tudi pri matematiki. Včasih se človeku ne da, kajti delo zahteva veliko energije, težko se je lotiti. Potrebnih je nemara le deset minut, potem pa te zadeva prevzame in steče sama od sebe." V desetih letih ste na akademski ravni dosegli zavidljive uspehe. Bi lahko rekli, da ste temu podredili ves svoj način življenja? "Zame je poklic ena najpomembnejših stvari v življenju. Brez svojega dela si ne predstavljam, kako bi živel. Vsaj upam pa, da sem ob tem ostal tudi normalen človek, ki ima čas še za vse druge stvari, predvsem za družino, šport, zabavo... Moj glavni hobi je sedaj družina, z ženo imava dva majhna otroka, ki me zahtevata zase." Ste se kdaj ukvarjali denimo z glasbo? "V kranjsko glasbeno šolo sem hodil zelo dolgo, do svojega enaindvajsetega leta. Moram kar priznati, če sem za matematiko talent, sem žal za glasbo popoln antitalent. Kljub temu pa sem v glasbi vselej tudi neznansko užival. Ob tistem, s čimer se človek v življenju ukvarja, je pomembno tudi veselje, ne le da je uspešen. Igral sem klavir. Take dopolnilne stvari, kot je bila zame glasbena šola, so v življenju potrebne tudi zato, da ti razširijo obzorje, te oplemenitijo. Razviješ si odnos do glasbe in to je vrednota, ki ti ostane za vse življenje." Matematika je zadeva, do katere ljudje običajno čutimo ne- kakšno strahospoštovanje. Zakaj mislite, da je tako? "Prvič sem zaradi tega dejstva žalosten. Ker se to vprašanje stalno pojavlja v intervjujih, sem o tem razmišljal na takle način: spet lahko potegnemo vzporednico z glasbo. Ljudje, ki se ukvarjajo z glasbo, so navadno veliko bolj zadovoljni z odnosom drugih do njihovega dela. Vsi ljudje imamo glasbo radi na tak ali drugačen način. Skoraj vsi ljudje pa imajo radi tudi miselne probleme, o čemer denimo govori tudi priljubljenost raznih ugankarskih revij. Do reševanja miselnih problemov imajo ljudje torej dokaj pozitiven odnos. Problem z matematiko, ki tudi ni nič drugega kot ukvarjanje z miselnimi vozli, pa je ta, da danes vsakogar spremlja v osnovni in večinoma v srednji šoli. Šola pa je, kakršna je, v njej so ocene, tekmovalnost, nekateri so boljši, drugi slabši in to potem kvari veselje do matematike in zbuja odpor. Pomagati se da z dobrimi učitelji in dobrimi učbeniki, čisto do dna pa temu problemu vendarle ne moremo." Ste kdaj študirali ali delali v tujini? "Študiral ne, pač pa veliko potujem. Samo v zadnjih letih sem bil vabljen na tuje univerze v Chichago, Montreal, Toronto, Budimpešto, poleg tega pa sem se vsako leto udeležil Še štirih, petih konferenc na tujem. Tudi moji soavtorji so iz Amerike, Kanade, Nemčije, Grčije, Poljske, Madžarske, Indije..." današnji tehnologiji, ko je komunikacija možna prek elektronske pošte." Zaposleni ste na mariborski univerzi, do tja pa je iz Kranja vendarle kar dolga vožnja. Kako obvladujete ta banalni problem? "Na fakulteti imam le nekajurno pedagoško obveznost, kar pomeni, da sem tam dvakrat tedensko, medtem ko enkrat tedensko odhajam v Ljubljano, v knjižnico, ki je, kakor pravimo, matematikov laboratorij. Cesta med Kranjem in Mariborom je slaba in če hočem preživeti, je najbolje, da sledim kakemu tovornjaku in z 80 kilometri na uro počasi, pa zanesljivo pripeljem v Maribor. Potem čas vožnje ni izgubljen, imam Čas premišljevati. Ljudje si nemara predstavljajo, da matematik ves čas sedi za računalnikom in besno piše, v resnici pa vsaj zame to ne velja. Večino problema rešim v glavi in šele na koncu to zapišem, torej lahko na ta način delam tudi v avtomobilu ali pa na sprehodu." Pa vam misel tudi uide od matematike? "Seveda, saj si možgani zaželijo sprostitve in se na ta način branijo." Imate nemara ambicije priti na ljubljansko univerzo, saj v teh krogih pogosto slišimo, da Maribor ne šteje toliko kot Ljubljana? "Na ljubljanski sem v resnici že bil, potem pa sem se zaposlil na mariborski univerzi. Ne čutim razlike. Pravzaprav nisem občutljiv za takšne vrste razmišljanja." Torej Maribor v strokovnem pogledu ni provinca? Včasih imam občutek, da cenimo le aplikativno znanost. Vendar sta potrebni tako ta kot čista znanost, ena brez druge ne moreta. Prvič je znanost pomembna, ker ima veliko aplikacij, ki družbo bogatijo, po drugi pa znanost družbo bogati tudi drugače, tako kot kultura, umetnost... To je del nacionalne substance. Narod si ne more privoščiti, da ne bi imel svojih pesnikov, pisateljev, glasbenikov... Ne more pa si tudi privoščiti, da ne bi imel predstavnikov prav vseh vej znanosti. To bi bil narod invalid. Skratka pisana mednarodna druščina. Bi lahko tekli, da je jezik matematike univerzalen? "Obstajajo znanstvene panoge, ki so nacionalno vezane, matematika pa to ni. Pri matematiki je delo večidel individualno in če se že dela v soavtorstvu, se dela z enim, morda dvema kolegoma, kar se razlikuje od nekaterih znanstvenih panog, kjer veliko večji teami prispevajo znanstveni prispevek. V majhnih skupinicah je prijetno delati, potreben je oseben stik, potovanje v tujino ali pa tuji kolegi pridejo k nam. Ljudje pri nas velikokrat cenijo le potovanje na tuje, lahko pa bi imeli več samozavesti in si rekli, zakaj ne bi tujci prišli k nam in se od nas česa naučili. No, ravno letos se mi je primerilo, da sem vso jesen od začetka akademskega leta gostil dva kolega, enega iz Amerike in dragega z Madžarske. V znanosti je svet majhen, zlasti še ob "Moje strokovno okolje ni ne mariborsko ne ljubljansko, temveč je moje strokovno okolje slovenska matematika. V resnici nas matematikov sploh ni veliko in smo tako mariborski kot ljubljanski med seboj v tako dobrih odnosih, da lahko zgledno sodelujemo in se dogovarjamo o skupnih zadevah, kot je denimo edina matematična knjižnica v Ljubljani ali pa inštitut za matematiko. Med matematiki ni rivalstva te vrste." Kakšne ambicije še gojite na svojem znanstvenem področju? "V zadnjih letih opažam, da mi uspeva reševati vse težavnejše probleme in da so rezultati, ki jih dosegam, čedalje boljši. Moja želja je, da bi smer mojega razvoja navzgor držala, kolikor bo le mogoče dolgo. Ko človek doseže strokovni vrhunec, ga želi kar najdlje držati. Ali mu to uspe, je odvisno tudi od osebnostnih lastnosti." • D.Z.ŽIebir Poskusimo še mi Silvestrska miza Seveda naj bo na njej najlepše, kar premoremo v hiši: pogrni-mo jo z najlepšim prtom, okrasimo z novoletnim aranžmajem in obložimo z najboljšim, kar smo zmogli za praznike. Za ta večer sodi na mizo tudi najlepši porcelan, svetleči se korazci, najlepši servieti. Morda bomo slednje povezali z zlato vrvico. Čim več svetlečega naj bo na mizi, v prostoru, da odseva od luči. Pa saj to že veste. Jedi pripravite take, kot jih že znate, da ne boste zadnji dan eksperimentirali, nazadnje bi se vam pa še kaj "sfižilo" in bi vam še ta slaba volja pokvarila večer. Mladi se najraje odločajo za hladni bife, starejši smo za tople jedi, vsaj juha mora biti vroča, pa tudi iz pečice mora dišati Icakšna dobra pečenka. Nekaj predlogov za silvestrsko večerjo smo vam vseeno pripravili, če se le še niste dokončno odločili. Pravijo, da poleg svinjskega mora biti ta večer na mizi tudi nekaj, kar ima peruti, Če ne puran pa vsaj večji piščanec... No, naši recepti so takšni, da boste zmetali v Pekač, porinili v pečico, da se samo peklo, mi bomo imeli pa Čas še za kaj drugega. In ko bo Silvestrovo mimo, nam bo še vedno kaj ostalo za ostale praznične dni. Nadevan puran Za 4 osebe potrebujemo purana, približno 3,5 kg težkega, Pripravljenega za peko, sol, Poper, mleto sladko papriko, majaron, 3 do 4 jabolka, 1 Žlico sesekljanih orehov, 1 žlico rozin, 2 žlici masla ali margarine, 1/2 litra kokošje juhe iz kocke, 2 žlici' kisle smetane. Purana operemo in obrišemo do suhega. Z zunanje in notranje strani ga natremo s soljo, Poprom in papriko. V trebušno votlino mu natresemo majaron. Jabolka olupimo in narežemo Qa krhlje, peščišča odstranimo. v trebušno votlino purana damo rozine, orehe in jabolka. Odprtino zapremo z zobotrebcem. V pekaču segrejemo maslo ali margarino. Na pekač damo Purana, potisnemo ga v ogreto Pf-Čico in pečemo pri 200 stopinjah 30 minut, da se zapeče. Nato zmanjšamo temperaturo °a 180 stopinj in pečemo pečenko še 60 do 90 minut. Puran je Pečen, ko se kosti nožnih sklepov zlahka ločijo. Purana vzamemo iz pekača. V pekač 2Jijemo vročo kokošjo juho, pus^ tirno, da omaka in sok od Pečenja prevreta, nato primešajo kislo smetano. Omako lahko zgostimo tudi z malo moke. Če Polnimo piščanca, ga seveda Pečemo krajši čas. Pripravimo se na najdaljšo noč v letu Sarme Za 10 oseb potrebujemo: 150 g bbule, 6 žlic olja, 4 žlice sladke mlete paprike, 600 g mešanega petega mesa, 2 stroka česna, 1 ..Ü.JJ»««WIIMil«í Na ginekološko - porodniškem oddelku jeseniške bolnišnice umi imvm - srno mrnui) (mi oo mmca Prenehajmo že razmišljati o ginekološko - porodniškem oddelku kot o številu porodov, saj ženska ne pride na oddelek samo tedaj, ko rodi! Odlični uspehi laparoskopije. Room - ing ali oskrba dojenčkov v sobi. Tudi v svetu je vedno več očetov, ki želijo biti pri porodu. Ko smo želeli predstaviti ginekološko - porodniški oddelek jeseniške bolnišnice, smo naleteli na zanimive zgodovinske podatke: bolnišnico na Plavžu je začela graditi Bratovska skladnica Kranjske industrijske družbe, 27. julija 1940 je bil položen temeljni kamen, leta 1948 je bila svečana otvoritev, porodniški oddelekpa je začel delati leto dni kasneje. Ze po prvem letu od otvoritve se je obisk v bolnišnici za desetkrat povečal, predvsem zaradi železnice, saj so v bolnišnico prihajali bolniki iz Bohinja, Primorske, Zgornjesavske doline. Leta 1962 je imela 63 postelj. Ginekološko - porodniški oddelek pa se je razvijal tako, kot so narekovale okoliščine. Primarij dr. Branislav Vladikovič Oddelek vodi primarij dr. Branislav Vladikovič, ki sicer dela v jeseniški bolnišnici že 32 let. Pravi: "V zadnjih desetih.letih oddelek pridobiva na pomenu. Jeseniški ginekološko • porodniški na Jesenicah sodi med najbolj sodobne v Sloveniji, saj smo poskrbeli za vso prenovo in rekonstrukcijo oddelka. Poudarek je na operativni dejavnosti, pri nas pa niso pacientke le iz neposredne okolice, ampak tudi iz Kranja, Škofje Loke, s Primorske. Bili smo prvi na področju laparoskopske tehnike, imamo izredno sodobno opremo in v naši operativi enostavno ni napak. Zanimivo je, da s kadrom nimamo takih problemov kot drugje. Naš ginekološko • porodniški oddelek ni zapustila niti ena medicinska sestra." 12 tisoč ambulantnih pregledov Od 40 zaposlenih na oddelku je pet specialistov, 2 specializanta, tri višje medicinske sestre, pet instru-mentark, devet babic, ostale so srednje medicinske sestre. Število porodov v Sloveniji strmo pada. V zadnjih desetih letih se je število rojstev v Sloveniji zmanjšalo od 34 tisoč na 18 tisoč letno, v jeseniški bolnišnici Število porodov spremljajo od leta 1966 - od 1.100 jih je zdaj letno 500 oziroma 600. Čeprav so tik pred božičem presegli lansko število in jih bo letos 30 več kot lani, je pač dejstvo, da se nataliteta zmanjšuje. Od tega podatka pa do razmišljanj, da bi ukinjali porodniške oddelke, seveda ni daleč. Kaj o tem mislijo na Jesenicah? "Ostro nasprotujem preštevanju porodov in številkam!" pravi primarij Vladikovič. "Preneha naj se že razmišljati o ginekologiji in porodništvu kot o številu! Imejmo pred očmi žensko, ki ne le rodi, ampak tudi po porodu živi še desetletja in ima vso pravico do vseh ginekoloških storitev. Naj naštejem nekaj naših dejavnosti: zgodnja detekcija karcinoma, vsi operativni posegi ginekoloških bolezni, kompleten pregled in operativa dojk, kompletna zaščita nosečnice med porodom, oskrba zdravih in bolnih novorojenčkov, preventivne dejavnosti, ultrazvočna diagnostika. V povprečju imamo 12 tisoč ambulantnih pregledov letno, omejeni pa smo na 8 tisoč. Kaj to pomeni? Pri nas so v mamografski ordinaciji čakalne dobe izjemno dolge. Zaradi nas zanesljivo ne, le pregledov nad odkupljenim programom nam zavarovalnica ne plača. V Sloveniji je 11 aparatur za pregled dojk, najbolj sodobna je naša, a niti ena v Sloveniji ni stoodstotno izkoriščena prav zaradi tega, ker bolnišnice za večje število pregledov ne dobijo plačila. Opravimo lahko le dvakrat tedensko po dvajset pregledov. Resnica je žalostna, vendar smo v bolnišnicah nemočni. Dejstvo je, da nikoli nismo bili tako dobro opremljeni, tako strokovno usposobljeni in nikoli nam ni bilo dovoljeno tako malo narediti kot zdaj!" Ob vsaki sobi je kopalnica Oddelek, ki je tudi v evropskem merilu znan po uspehih laparoskopske kirurgije, ima še eno prednost: v bolnišnici je, ki ima tudi vse druge oddelke in se pri pacientkah lahko takoj opravijo različne preiskave. Oddelek pa ima tudi srečo, da ima glavno sestro, višjo medicinsko sestro Sonjo Gjerkeš, ki je v 23 letih delala že na vseh oddelkih v bolnišnici in delo povsod dobro pozna. "Na oddelku je 46 postelj, vsaka soba ima kopalnico, 20 postelj je v nadstandardu," pravi Sonja. "V zadnjem času prihaja veliko pacientk tudi iz Kranja, Primorske, Škofje Loke. Ležalna doba je kratka • povprečna znaša pet dni, uvedli pa smo delni rooming sistem, kar pomeni, da imajo mamice dojenčka od 8. ure zjutraj do 22. ure pri sebi v sobi. Jutranjo nego opravijo sestre, čez dan pa so novorojenci pri mamicah in zanje skrbijo same. Zato tudi ne dovolimo obiska po sobah, obiski pa so dovoljeni vsak dan med 14. in 17. uro, pacientke so vedno dosegljive po telefonu. Nikogar tudi nismo odslovili, če je prišel izven časa, določenega za obiske." Erika Kocjan Ena izmed babic je tudi Erika Kocjan, medicinska sestra, ki je že trinajst let na oddelku. "Če bi se še enkrat odločala za tate Glavna sestra Sonja Gjerkeš pri mamici Brigiti Gašperin z Rodin in njeni punčki Kristini. Nataša Kelvišar iz Podkorena s sinčkom Markom, ki je privekal na svet pred letošnjim novim letom.. poklic, bi se zanesljivo spet za babiškega. Meni se zdi neznansko lepo, da pomagam. Zdaj imamo okoli 40 odstotkov porodov, ko je zraven tudi oče novorojenca -sama to odobravam, seveda pa bi svetovala, da bi bodoči očetje prej skupaj z mamico obiskovali materinsko šolo in vsaj nekaj vedeli, kako bo porod potekal. Izkušnje z bodočimi očeti pa so dokaj različne, večinoma pa zalo dobre, saj mislim, da marsikateri mamici psihološko pomaga prisotnost očeta." Eh, najbrž me bo Luna vzela Ko smo se s tremi našimi sogovorniki pogovarjali o tem, kakšne so njihove izkušnje o prisotnosti očkov ali atekov pri porodih, se je izkazalo, da so pač že taki svetovni porodniški trendi, da je v porodni sobi tudi mladi očka. Svetovni trendi so svetovni trendi. Kot je denimo za nekatere zanimivo, da bi rodile - v vodi. V Postojni imajo porodniški center, kjer ženske rojevajo v vodi. To metodo so pred 25 leti razvili Rusi in danes navdušuje vse tiste, ki.se odločijo za Postojno. Včasih si še zamišljati ni bilo mogoče, da bi pripravil moškega, da bi stal poleg porodnice v porodni sobi. Na Jesenicah imajo poleg porodne sobe še sobo za očete in če so pripravljeni čakati tudi vso noč, so na toplem in varnem, lahko popijejo čaj ali kavo. Če očetje čakajo na srečni dogodek doma, jih na njihovo željo ob pravem trenutku domov tudi pokličejo. • Saj so korajžni in vzdržijo -kakšnega bolj rahločutnega pa tudi tako vrže, da ne vzdrži in uide ali pa mu porodna soba preprosto zapleše pred očmi. Izkušene babice so pronicljive in takojci doumejo, kakšen karakter je trenutno v porodni sobi. Če kaže, da bo stres le prehud in bi bodoči očka v pričakovanju velike sreče omedlel, potem ga obzirno in v njegovo olajšanje spravijo na varno. Prirotnost očetov ne škoduje -pomaga pa... No - ne smemoječi, da so pri porodu le blažev žegen, saj bomo pri priči starokopitni in nazadnjaški. Nekaj psihološko spodbudnega je za žensko najbrž res v tem, da ima ob sebi nekoga, ki mu zaupa, drugače pa mora sama preboleti bolečino, ki je, kot pravi babica Erika, edina bolečina na svetu, ki je v tistem trenutku pozabljena. In kako vpliva Luna na čas poroda? Po Erikinih besedah ne prav veliko. A kljub temu: po njenih izkušnjah sta bolj "usodna" en dan pred polno Luno in dan po njej. Mnoge porodnice pa verjamejo in pogledujejo na koledar: "Eh, najbrž me bo Luna vzela..." Poštarji z medvedki Rojstvo je nekaj skrivnostnega, edinstvenega, nihče ne ve, kdaj bo. Dneva in ure ne pove nobena prat'ka. In če je srečni dogodek tako skrivnosten, zakaj ne bi verjeli tudi v Luno? Navsezadnje se je vsesplošnega veselja sorodnikov, znancev in prijateljev ob rojstvu novorojenčkov zavedela tudi slovenska pošta. Mlade mamice v zadnjih nekaj letih zaradi naše iznajdljive pošte kar najhitreje dobivajo k porodniški postelji razna darila, medvedke in drugo. Poštarji so seveda zelo zaposleni, ko v bolnišnico lastnoročno prinašajo voščila in telegrame s simpatičnimi verzi. Če ne veste prav, kako bi še drugače kot z "iskrenimi čestita-mi" voščili mamici in otročku, lahko zaprosite za pomoč tudi na pošti. Tam vam bodo pokazali simpatične verze, primerne za deklico ali dečka. In v teh verzih ima tudi Luna svojo rimo, tako, da lahko mladi mamici zaželite: "Bila je prava Lunca, mislili smo, da bo - punca; čeprav na puncah svet stoji, tvojega sinčka veseli smo prav vsi..." • D.Sedej - Foto: J. Pelko Trideset let po smrti se someščani še radi spominjajo priljubljenega zdravnika i\ MmJm ?§<%a - legenda starega Ik Prisrčno robat, redkobeseden, odrezav, a srčno dober človek, odličen zdravnik, pozoren mož in oče, navdušen lovec, večno v pumparicah, tak je bil na kratko dr. Božidar Fajdiga, kije umrl pred tridesetimi leti, 20. decembra 1966. Kranjčani zrelih in nekoliko poznejših let se ga še vedno radi spominjajo, saj je bil, kot pravijo, legenda starega Kranja. O njem krožijo tudi številne anekdote. Nekatere smo zbrali in vam jih na tej strani ponujamo v novoletno branje. Ne le za boljše razpoloženje, predvsem zato, da velikega kranjskega moža približamo tudi tistim, ki ga niso poznali. Morda bo na koncu marsikdo zavzdihnil: škoda, ker takih zdravnikov ni več... Dr. Božidar Fajdiga je bil rojen 23. decembra 1887. leta v Ljubljani. Njegov oče je bil Ignac Fajdiga, profesor matematike in fizike, kasneje ravnatelj kranjske gimnazije. Ljudsko šolo je obiskoval v Novem mestu, gimnazijo pa v Ljubljani. Medicino je študiral prvo leto v Innsbrucku, nato nadaljeval in končal na dunajski univerzi. Le dve leti je utegnil utrjevati znanje na tamkajšnjih klinikah, kjer se je posebno izuril v porodništvu pri prof. Halbanu. Vpoklican v avstrijsko vojsko, se je boril na vzhodni fronti. Že leta 1915 se je znašel v ruskem ujetništvu. Ko je izbruhnila oktobrska revolucija, se je želel pridružiti "Jugoslovanskemu dobrovoljskemu korpusu" v Odesi. Zaradi razmer, ki so tam vladale, se je raje pridružil češkemu polku in kot zdravstveni vodja sanitetnega vlaka spremljal transport čez Sibirijo v Vladivostok. Potovali so sedem mesecev. Ko je zmanjkalo drv, so se ustavili, jih nasekali - vsak vagon je imel peč. Topili so led in z menažkami nosili vodo v lokomotivo. Z dr. Fajdigo sta prek Sibirije potovala še dva Kranjčana, gospod Strupi z Rupe in Bruno Ovsenek iz Kranja, ki sta mu bila asistenta. Veliko je pomagal ljudem, vojakom. V Vladivostoku so se vkrcali na ladjo in nato mimo Singapurja, po Sueškem prekopu pripluli do Dubrovnika. Na ladji so bili 60 dni. J ^ ■ MED^UN IV. ^ ^ Napisna tabla na njegovi hiši v Kranju (zdaj v hrambi v Gorenjskem muzeju) Šele poleti 1920 se je dr. Božidar Fajdiga vrnil domov, pa takoj odšel na Koroško v pomoč Maistrovim borcem. Potem je tri leta delal kot zdravnik v Škof ji Loki, 1925. leta pa je prišel za sanitetnega referenta okrajnega glavarstva in obenem zdravnika splošne prakse v Kranj. Že 1941. leta se je dr. Fajdiga pridružil odporu proti okupatorju in pomagal ranjenim partizanom. Poleti 1942 so ga za dva meseca zaprli v Begunjah in nato konfinir-ali v bližino Berlina. Ko se je vrnil, je v Kranju nadaljeval zdravniško prakso kot okrajni in kasneje mestni zdravnik. Ambulanto je imel doma, v hiši na Glavnem (prej Titovem) trgu, nasproti kranjske župne cerkve. Tudi potem, ko je bil uradno že upokojen, je še zdravil. Zdravila so po njegovih receptih delali pri Šinkovcu. Vsak obisk pet kovačev Kranjčani, ki se dr. Fajdige spominjajo, še danes vedo povedati, da je vsak obisk v njegovi ambulanti stal pet kovačev. Včasih je računal samo dva, če je videl, da je bolnik v stiski, pa je pomagal tudi zastonj. Ena od okoličank se takole spominja srečanja z njim: "Sin je imel šum na srcu. Svetovali so mi, naj ga peljem k dr. Fajdigi. Peljala sem ga z vozičkom. Voziček sem pustila pred hišo, tudi mož je [>očakal zunaj. Dr. Fajdiga je preg-edal otroka in rekel: "Desc doma smrči, žena pa dela na tri šihte! Od Dr. Božidar Fajdiga kod ste?" "Z Orehka," odvrnem. "Kako si otroka pripeljala sem?" "Z vozičkom." Pogledal je skozi okno. "A mož stoji ob vozičku?" Rekla sem, da. Otroka je pregledal in vprašala sem ga, koliko sem dolžna. "Nič," odvrne. Ponujanega denarja nikakor ni hotel sprejeti. Ko sem prišla ven, je ob vozičku stal pijanec. Dr. Fajdiga je mislil, da imam pijanca za moža, zato ni nič računal. Moj mož pa je medtem odšel po mestu. Dr. Fajdiga je bil proti temu, da so ženske delale v treh izmenah in zelo hudo mu je bilo, če je imela žena moža pijanca." Dr. Fajdiga je znal biti tudi dokaj grob, čeprav v srcu ni bil tak. Bil je ravno pri kosilu, ko je prišla neka ženska prosit, naj gre čim prej k možu, ki da je hudo bolan. On Ženska jokaje pa: "Crkne naj! odide, brž za njo pa vstane tudi dr. Fajdiga. "Ne boš pojedel do konca?" vpraša žena. "Ne, kaj, če bo res umrl?" Če je šla bolezen predaleč, tudi zdravila dr. Fajdige niso mogla več pomagati. Takole je dejal sinu, katerega mati je imela hudo pljučnico. "Pojdi po duhovnika. Umrla bo." Po nekaj dneh je mati res umrla. Seveda pa vedno ni bilo tako resno. Nekoč je prišla k dr. Fajdigi ženska, ki je tožila, da jo strašno boli želodec. "Kaj si jedla?" "Kumare," je odvrnila. "Drugič jih pripravi, pa brž vrzi v stranišče," ji je svetoval. Jože Dvoršak nam je poslal tole simpatično anekdoto. Nekje sta se stepla dva fanta. Enega, s hujšimi poškodbami, so odpeljali v bolnišnico v Ljubljano, drugega, z lažjo rano, pa k dr. Fajdigi. Pa pravi ta zdravniku, ko mu je začel šivati rano: "Gospod doktor, ali mi ne boste dali nič injekcije proti bolečinam?" "Ali si ti onemu, ki si ga mahnil po glavi, dal prej injekcijo?!" Vselej v pumparicah Žena dr. Fajdige je bila Olga, zelo lepa ženska, se spominjajo starejši Kranjčani. Ko se je sprehajala po mestu, so se vsi ozirali za njo. Rodila je dve hčeri, Nadjo, ki je bila po značaju precej podobna očetu. Po vojni je študirala na elektrotehnični fakulteti. Bila je predana goram, navdušena alpinist -ka. Žal je že pokojna. Druga hči, ki se je po očetovem zgledu posvetila zdravniškemu poklicu, živi v Ljubljani. Pravijo, da je bil dr. Fajdiga zelo pozoren mož in oče. Najbolje se je počutil v pumparicah, dolgih nogavicah in visokih čevljih. Hodil je s hitrimi, drobnimi koraki. "Kdo se ne spominja Človeka, ki je v večini v lovski obleki z ovojkami (komašnami) in veliko torbo tekal po Kranju ali se vozil z motornim kolesom po bližnjih in daljnih vaseh ter pomagal bolnikom?" med drugim preberemo v 42. letniku Zgodovinskega časopisa. Med eno od voženj z motorjem, namenjen je bil k bolniku v Šenčur, je na cesto pritekel otrok. Da ga ne bi povozil, je dr. Fajdiga zavil s ceste. Takrat si je poškodoval koleno, tako da je težko hodil. Med vojno je motor skril v seniku, da ga Nemci ne bi našli. Še po vojni se je vozil z njim, po upokojitvi pa so pogosto prišli ponj z avtom in ga peljali k bolnikom. Med zdravnikoma Ko smo poizvedovali o življenju dr. Fajdige, nam je prišla na uho tudi anekdota, v kateri je njegov sobesednik znani živinozdravnik Bedenka. Fajdiga in Bedenka sta se menda rada prerekala, kdo ima težje oziroma lažje delo. "Tebi je lahko, človek ti pove, kaj ga boli, meni pa žival ne more," je trdil Bedenka. Fajdiga pa: "Lažje je tebi, če ne pozdraviš, pa zakoljejo," je bil neomajen Fajdiga. Nekoč je Bedenka zbolel in Fajdiga je odšel k njemu. "Kje te boli?" je vprašal Fajdiga. "Muuu," je odgovoril Bedenka. "Dobro, jutri ga zakoljite," je bila Fajdigova diagnoza. Znal pa se je pošaliti tudi na svoj račun. Ko so ga pred smrtjo poslali na Golnik, mu je EKG naredila Desa Pavlin. "Gospod doktor, imate slabo srce." On pa je zagodrnjal: "Mene bo že gveral." Kritičen do oblasti Dr. Fajdiga je bil menda precej kritičen, tudi do oblasti, posebno mu je šla na živce birokracija. Po vojni so otroške čevlje dajali na nakaznice, ki so se dobile pri dr. Fajdigi. "Hudič, hudič, zakaj pa hodite vsi k meni?" je zarobantil. "Pojdite na okraj, tam v drugem nadstropju so Šuštarji!" Dr. Fajdigo je to stalo dva dni zapora. Mož, ki je po partizanski funkciji postal referent za socialno skrbstvo (določal je količino bonov, ki jih je dobila posamezna družina), je bil v resnici čevljar... Z vsemi na "ti" Dr. Fajdiga je bil znan po tem, da je vsakogar tikal. Vikal je le tiste ljudi, ki se jih je bal. Nekoč pride v njegovo čakalnico Pctrovčev Miha iz Stražišča. Vstopi v ordinacijo. Zdravnik mu reče: "Sleci se do pasu!" "Nič me ne boli," menca pacient. "Sleci se!" ponovi dr. Fajdiga, potem pa se obrne in vpraša: "Kaj te boli?" "Nič, drva sem vam pripeljal." Znana je tudi naslednja anekdota: Pride k dr. Fajdigi bolnik, ki je bil operiran na želodcu. "Kako je s teboj?" ga vpraša dr. Fajdiga. "Še kar, še kar, le fižol bi rad jedel." "Ti kar fižol jej, prdel boš pa na drugem svetu," ga je postavil na trdna tla dr. Fajdiga. Sicer pa je bil dr. Fajdiga znan kot odličen diagnostik. Znaljeprav uganiti bolezen, tudi če je poslušal skozi plašč. Kadar pa ni bil povsem prepričan, da bo bolniku lahko sam pomagal, ga je nemudoma poslal k specialistu. Tako je rešil marsikoga. DttuUf t Junl IODONE ROBIN ;*0f tnjakUontn; i i ci-.n inotrtuui ti stundin. 4€ Recept, pisan z roko dr. Fajdige Ženske, ženske Zlasti veliko anekdot povezuje dr. Fajdigo z bolnicami. Do nekaterih se ni obnašal prav nič gentlemansko. K dr. Fajdigi pride fina gospa. "Kaj vas boli?" vpraša dr. Fajdiga. "Mehur," odvrne gospa. "Slecite se!" ukaže zdravnik, takoj zatem pa: "Oblečite se!" Napiše recept, gospa gre v lekarno in ga izroči iarmacevtki. "Tega nimamo," pravi farmacevtka, "mogoče imajo pri Savniku." "Zakaj pa naj grem k Savniku, saj mi je dr. Fajdiga napisal recept?" se čudi gospa. Mladi zgodovinarji o dr. Fajdigi Življenje in delo dr. Božidarja Fajdige zanimata tudi člane zgodovinskega krožka iz osnovne šole Staneta Žagarja na Planini. Krožkarji, ki jih vodi mentorica, učiteljica Katica Kalan, so tudi v tem letu sprejeli izziv Zveze prijateljev mladine. Letošnja tema raziskovalne naloge je Kako smo se zdravili pri nas. Grè za Široko zastavljeno nalogo, v kateri nameravajo Šolarji zbrati Čim več podatkov o babicah, osebni higieni, zdravilnih zeliščih, zdravnikih in padarjih, na priprošnjo iz Gorenjskega muzeja pa so v nalogo vključili tudi posebno poglavje o dr. Fajdigi. O njem so zbrali Že precej gradiva, ki so ga prijazno posodili tudi nam, pričakujejo pa, da bodo do konca marca, ko morajo raziskovalno nalogo oddati, dobili še več informacij in jih s tem oteli pozabi. Sami namreč ugotavljajo, da so se naloge lotili vsaj deset let prepozno. Veliko Fajdigovih sodobnikov je namreč že pomrlo, veliko je Že pozabljenega in izgubljenega. Zato prosijo, hkrati z njimi pa tudi mi, naj se njim ali našemu uredništvu oglase tisti, ki so dr. Fajdigo poznali in bi o njem lahko posredovali verodostojne podatke. Ne nazadnje dr. Fajdiga zasluži primernejšo oddolžitevj kot mu jo Kranj daje za zdaj. Farmacevtka ji razloži, kaj piše na receptu: dvoje toplih hlačk in dvoje volnenih nogavic. K dr. Fajdigi je namreč prišla v svilenih hlačkah in tankih najlonkah... Pa še ena podobna, mogoče kar Preveč robata, vendar po njej dr. ajdigo ljudje še danes naibolj pomnijo. In se še vedno nasmihajo. Pride k dr. Fajdigi na ginekološki pregled ženska, ki se je poprej doma temeljito umila in nadišavila, tudi po najbolj občutljivem delu telesa. "Kaj je zdaj to? Pojdi domov in se umij!" je zarobantil dr. Fajdiga. "Rit mora po riti smrdet!" Znal pa je biti dr. Fajdiga do žena tudi robato prijazen. Ko je šla nekoč ena zaradi težav v meni k njemu po nasvet, jo je najprej nadrl: "Preklete stare babe ohrne, k meni hodijo, namesto da bi zjutraj in zvečer spile po en brinovček!" Ženska je nasvet ubogala in njene težave so res izginile. Navdušen lovec, slab strelec Dr. Božidar Fajdiga je bil navdušen lovec. Največ je lovil na desnem bregu Save, v sedanjih revirjih družin Sorsko polje in Jošt, predvsem nizko divjaa: zajce, jerebice, fazane. A kot vedo njegovi lovski tovariši, je bil bolj slab strelec. Zlasti zadnja leta je menda streljal kar vprek, tako da so se ga vsi bali. Če ni zadel, se je jezil. Nekoč mu je uspelo ustreliti kljunača. Na to je bil zelo ponosen. Ko se je z njim vračal iz grmovja, se je kljunač zataknil in odtrgala se mu je odtrgala glava. "Lej, lej, hudiča, glavo sem mu odstrelil," se je pobahal dr. Fajdiga. Zadnjikrat je lovil 1964. leta, dve leti pred svojo smrtjo. Lovci so ga vselej vabili tudi na veselice. "Me ne bo!" je bil odločen. "Ne grem, me bodo prosile plesat!" Očitno za ples ni bil tako navdušen kot za lov. Fajdigova zdravila Slavne Fajdigove ordinacije na Glavnem trgu v Kranju že dolgo ni več. Večino zdravniških pripomočkov, ki jih je uporabljal, hranijo v Gorenjskem muzeju. V današnje dni so se ohranili tudi nekateri njegovi recepti; vodka za otroke proti črvičenju, prašek proti bolečinam pa znano Fajdigovo mazilo. Pripravljajo jih še v zasebni lekarni Burdych v starem delu Kranja, vendar pa so nekatere sestavine, ki dandanes niso več priporočljive (borovo kislino in aminopirin), nadomestili z manj škodljivimi. Oglejmo si najbolj znane recepte. Fajdigov čaj je sestavljen iz po 20 gramov zeli tavžentrože, zeli pre-slice, zeli pelina, zeli šentjanževke, listov žajblja, listov koprive, cvetov ognjiča m korenike angelike ter iz po 25 gramov brinjevih jagod, plodov koprca in cvetov kamilice. Slovito Fajdigovo mazilo je sestavljeno iz 3-odstotne raztopine borove kisline (40 gramov), lanolina (40 framov) in vazelina (20 gramov). V ajdigovi vodi pa je gram ammo-pirina, 5 gramov pomarančne tinkture, pol grama citronske kisline, 45,5 grama navadnega sirupa in 45,5 grama prečiščene vode. Dr. Božidar Fajdiga že trideset let počiva v starem delu kranjskega pokopališča. Veseli smo, če smo s pomočjo njegovih znancev, someščanov, uspeh vsaj v grobem pokazati, kako velik zdravnik in človek je bil dr. Fajdiga in kaj je v svojem času pomenil v Kranju. Hkrati se tudi opravičujemo, če karkoli od zapisanega ne drži. • H. Jelovčan Če bo predsednik vlade Podobnik ali kdo drug, ne bo zaželen. Kučan sploh ne bo kandidiral za predsednika republike, kandidirala pa bosta dva moška, eden debelejši, drugi gospodarsko zelo močan. Gorenjski glas se bo še naprej dobro razvijal, le direktorja bodo na stolčku ogrožale ženske. Ljudje, ki nosijo očala, običajno vidijo malo slabše od ostalih, Rinaldo Muzga iz Lesc, eden od približno stotih Sintijev, ki živijo na Gorenjskem, je v tem izjema, posebnež. On je jasnovidec, vede-ževalec, prerok, on vidi, kaj se bo v prihodnjem letu dogodilo na svetu, v Sloveniji, na Gorenjskem, v Gorenjskem glasu... Rinaldo, v vedeževalskih, krogih znan tudi z imenom Diricchardi, je samostojni podjetnik, ki s skupaj s svakinjo Piko nadaljuje stoletno, morda celo tisočletno tradicijo Sintijev. Ukvarja se predvsem z vedeževanjem prihodnosti, usod pogrešanih, z raziskovanjem nepojasnjenih umorov... Po rodu je Sinti, pripadnik skupine Romov, ki so k nam prišli iz nemškega konca. Na Gorenjskem jih je okoli sto, živijo v občinah Bled, Radovljica in Jesenice in so vsi med seboj v sorodstvu. V marsičem so podobni Židom: radi imajo svobodo in zlato, ukvarjajo se z vedeževanjem, s parapsihološkimi dejavnostmi. Verjamejo v dušo umrlih, v boga, v različne svetnike... .Rinaldova mama je prva Slovenka, ki se je poročila s Sintijem. Njen sin je med vsemi najbolj izobražen: je diplomirani teolog, profesor filozofije, specialist za parapsiholo-gijo. Z vedeževanjem se ukvarja od trinajstega leta dalje. S Piko, ki je bila nekdaj tudi artistka v Italiji, sta vrsto let hodila vedeževat po domovih ali so ljudje prihajali k njima, od letošnjega oktobra dalje imata "svojo" telefonsko linijo s številko 090 - 44 - 62. "Po telefonu je najtežje vedeževati: človeka ne vidiši, ga le čutiš... In če ga ne začutiš dovolj dobro, prekine pogovor, odloži slušalko," pravi Rinaldo in že naslednji trenutek vzame v roke karte (dvoje ima, ene so Crowleyjev, druge pa Hain-dlov tarot), jih premeša, razvrsti po mizi, jih odkriva... "Narod ima ljubezen, a je ne zna pokazati" * ...in vedežuje, kaj se bo v letu 1997 dogajalo na Slovenskem. Le kaj se bo zgodilo: bo vesoljni potop, bo mandatar dr. Drnovšek ali Podobnik, bo Kučan še enkrat kandidiral za predsednika države...? "Letos je bilo hudičevo leto, prihodnje leto bo na splošno 30 do 40 odstotkov boljše. Na gospodarskem in finančnem področju se nam obetajo podobne težave kot v letošnjem letu: inflacija, brezposelnost, nizke plače... Veliko izobražencev bo šlo "na svoje", v podjetništvo, nastala bo množica novih podjetij. Nasrkali bodo predvsem začetniki in ljudje, ki so zaposleni že dvajset, trideset let, a še naprej vztrajajo v slabih podjetjih. Inflacija bi lahko bila nekoliko manjša kot letos. Še vedno bo veliko netolerantnosti, nesporazumov, konfliktov. Malo bolje bo kot letos, veliko pa ne. Slovenci smo in ostajamo tudi v prihodnje prepirljiv narod. Manjka nam ljubezni, medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Pravzaprav: narod ima ljubezen, a je ne zna pokazati. Posledice so občutne in nas, žal, tepejo tudi na finančnem področju. Lahko bi bili bogatejši, če bi bilo v nas več harmonije..." Na političnem področju bodo problemi z vlado. Že pred držav-nozborskimi volitvami sem napovedal, da bo mandatar za sestavo vlade dr. Janez Drnovšek, pri tem vztrajam tudi sedaj. Po kartah je namreč mandatarstvo namenjeno Drnovšku, ne pa Marjanu Podobniku ali komu drugemu. Vsak drugi predsednik vlade bo nezaželen, sledilo bo obdobje nazadovanja. Drnovšek je zelo pameten, inteligenten človek, ima vse pogoje, da Slovenijo popelje v boljše čase. Gospodarsko je zelo močan. Če bi ga po tem ocenjevali od ena do deset, bi dobil devetko. V prihodnosti se mu, žal, lahko zgodi, tudi krivica, kaj nepoštenega, lahko bo predsednik republike naredil napako in bo za mandatarja predlagal koga drugega..." * Ali so v letu, ki prihaja, možne predčasne volitve? "Vsaj dve leti jih ne bo, bo pa veliko sprememb v vladi. Nekateri bodo prihajali, drugi odhajali. Na prepihu bosta predvsem ministrstvo za zunanje zadeve ter ministrstvo za delo, družino in socialne "Podobnik presenečenje, Peterle čuden ptič" Rinaldo Muzga je za Nedeljski dnevnik že sredi novembra napovedal razplet letošnjih državnozborskih volitev: "Zmagala bo LDS z majhno prednostjo pred SLS in SDS, šele na četrtem mestu bo SKD. Za njimi se najde Kocjančič s svojimi prenovitelji pa Jelinčič in demokrat Tone Peršak. Kljub hudim kritikam ostaja Janez Drnovšek vodilna slovenska politična osebnost. Veliko presenečenje pa je vsekakor Marjan Podobnik in SLS. Marjan Podobnik deluje umirjeno in dobrohotno. Prevzel bo socialno ministrstvo, njegov brat Janez pa ministrstvo za zdravstvo. Janez Janša, upornik, rojen v znamenju kozoroga, pa je trdoživ in uporen in bo Še naprej iskal resnico, kise ji je zavezal. Rad vlada in disciplinira ljudi in bo postal minister za vojsko ali policijo. Lojze Peterle pa je svojevrsten ptič. Zna koketirati z višjimi sloji in cerkvenimi dostojanstveniki, ob njem pa se dobro počutijo tudi preprosti ljudje. Spet mu prerokujem mesto zunanjega ministra. Zmago Jelinčič kljub vsem mogočim protislovjem, ki so značilna zanj, ne bo izpadel iz parlamenta." Noja! Precej tega, kar je napovedal Rinaldo, se je tudi uresničilo. Pravilno je napovedal vrstni red strank, tudi Podobnik in njegova SLS sta bila veliko presenečenje, Jelinčič se je res uspel obdržati v parlamentu, le Janezu Podobniku za zdaj bolj slabo kaže, da bi bil minister za zdravstvo, saj je Že postal predsednik državnega zbora. zadeve, zelo stabilne, trdne bodo razmere v gospodarskih ministrstvih, s financami bo tudi rado kaj narobe. Slovenija bo v dveh, treh letih veliko napredovala, postala gospodarsko precej močna država. In ko ji bo šlo najbolje, bo vlado padla, takrat bodo tudi predčasne volitve." "Kandidirala bosta dva moška. Eden je debelejši, star blizu petdeset let, svetlejših las in visok okoli 1,80 metra. Drugi se zelo dobro razume na gospodarstvo. Oba sta se že ukvarjala tudi s politiko." * Se kažejo tudi imena? "Ne, to pa ne!" "Slovenci bodo molzli Gorenjce" "Gorenjci bodo v prihodnjem letu bolj zadovoljni kot povprečni Slovenci. Spoznali so, kaj morajo narediti, da jim bo boljše, zato so se vzeli skupaj, premagali malodušje in se vneto vrgli na delo, rezultat bo gospodarska rast, razvoj turizma, vlaganja tujcev, dosežki, pomembni za vso Slovenijo... O, jojl Na kartah se jim kaže tudi egipčanski bog žrtovanja, bog Oziris, ki so ga razkosali To lahko pomeni, da bo Gorenjska postala regija irtvovanih ljudi in da bodo ostali Slovenci finančno molzli Gorenjsko in Gorenjce." "Kučan ne bo kandidiral za predsednika" * Ko smo se zadnjič mudili v Tržiču in smo se pogovarjali s tamkajšnjimi delavci Peka, jih je najbolj skrbelo, ali bodo v prihodnjem letu še imeli službo. Kako kaže z brezposelnostjo? To je problem številnih slovenskih, gorenjskih družin. "Če to področje ocenjujem od ena do deset, se mi pokaže štirica. To pomeni, da bo brezposelnost tudi v prihodnjem letu velik problem, premikov na boljše ne bo, veliko ljudi bo še odpuščenih... Poglejte karte: žalovanje, narobe obrnjena sedmica. Ljudje bodo delali, pa ne bodo vedeli, za kaj delajo. Slabo kaže, res slabo, vsega ne smem povedati, ker bomo s tem preveč prestrašili ljudi." * Prihodnje leto bodo tudi predsedniške volitve. Bo Kučan ponovno kandidiral? Bo tudi izvoljen, če bo kandidiral? "Ja, za to pa moram ponovno postaviti karte! Takole kažejo: Kučan sam ne bo hotel več biti predsednik in sploh ne bo kandidiral. Ne iz političnih nagibov, ampak predvsem zaradi osebnih razlogov." * In kdo bo potlej kandidiral oz. kdo bo izvoljen? "V Evropski skupnosti gre le za to, kdo bo zaslužil" * Če se iz Slovenije obrnemo v svet... "Slabo kaže za mater Terezijo, z zdravjem bodo imeli težave na angleškem dvoru, slabega zdravja bo tudi ruski predsednik Jelcin. V Rusiji bodo tudi sicer veliko problemov, morda bo celo nova vojna." * V svetu torej še ne bo miru? "Poglejte karte: sonce, ljubezen. V svetu ne bo vojn velikih razsežnosti. Vojskovala se bo ena zelo gospodarsko močna, bogata država, lahko bi bil to Irak, Iran ali celo Amerika. Balkan? Karte kažejo žalovanje, neoproščanje... Tu se bo vojna za kratek čas nadaljevala, potlej pa bo mir, ki bo bržkone trajal kar dolgo časa. Balkan se bo od vojn gospodarsko hitro opomogel, denarci bodo pritekali, tako da se posledice vojskovanja kmalu sploh ne bodo poznale. Drugod v Evropi vojne ne bo, bo pa veliko kraje, nepoštenja med državami. Ena država ali več držav skupaj bo fantastično zaslužilo na račun druge ali drugih. Nekateri se sploh še ne zavedajo, kakšna slabost je Evropska skupnost. Ta skupnost je umetna tvorba, v njej ni nobene medsebojne čustvene navezanosti, članice se sploh ne marajo, gre samo za vprašanje, kdo bo zaslužil in koliko. Evropski narodi, ki so se včlanili v to skupnost, bodo žalovali nad svojo odločitvijo in nad tem, da so nasedli lepim besedam." "Naravnih ujm ne bo, bo le hlad, hlad v srcih" * In če že ne bo vojne, bodo po Murphyjevem zakonu bržkone potresi, poplave, nove neozdravljive bolezni...? "Rak, aids... Za te bolezni še ne' bo zdravila, pojavila pa se bo nova bolezen, ki bo tudi ubijala. Zelo bo podobna aidsu, nekaj bo narobe s krvjo. To bo zastrupitev, paraliza ali kaj podobnega. Veliko bo tudi sladkornih in srčnih bolezni, krvnega raka in raka na dojkah, astme, bolezni na jajčnikih in prostati... Mladina se bo še bolj vdajala drogi. Število smrtnih primerov, še zlasti samomorov, bo naraslo. Vidite, poglejte karte! Ni zvezde vodnice, ki bi vodila mlade. V Sloveniji ne bo naravnih ujm. Niti enega meča ni na kartah. Ja, le mraz bo, hlad... Hlad v srcih Slovencev... Naša čustva so obrnjena narobe. Ko že hočemo narediti nekaj materialno dobrega, pridejo prepiri, vpitje, afere. Dokler se ne bomo čustveno odprli, toliko časa nam še ne bo šlo dobro. Harmonija in ljubezen naroda, to je pogoj za duhovno in materialno bogastvo." * Ali Sloveniji preti kaka huda nesreča? "Dve veliki politični osebnosti bosta umrli. Lahko bo to nesreča, morebiti celo atentat, ugrabitev z izsiljevanjem denarja... Aha, zdaj razumem! Izsiljevanje, pritiski na politične in druge znane osebnosti... Posamezniki bodo politikom grozili nekako takole: daj denar, sicer dam v javnost nekaj, kar dobro vem in vam bo škodovalo. To bo mafijsko delovanje, veliko bo afer in pranja umazanega perila. V Sloveniji se bo zrušila tudi neka večja stavba. Ni nujno, da bo to zgradba v zidarskem pomenu besede, lahko bi bila to tudi politična institucija, veliko podjetje..." Meč nad Gorenjskim glasom * Gorenjski glas - več kot časopis... Kaj mu napovedujete za leto 1997? "Propada se ni treba bati, je zelo razširjen in priljubljen, pameten in intelektualno močen, ljudje so od njega dobesedno odvisni. Poglejte karte! Meč! To pomeni, da bi vam bralci zelo zamerili, če bi ga prenehali izdajati. Znak, ki kaže čustva, je obrnjen narobe. Brez-čustvenost. Morda je za časopis takšno brezčustveno pisanje celo pravo. V prihodnjem letu boste več pisali o kulturi, umetnosti in podjetništvu, uvedli boste nove priloge. Mesto direktorja je vprašljivo, lahko bi prišlo do zamenjave z žensko. Finančno stojite dobro, imate zaloge in še bo prišlo." • C. Zaplotnik Evropa se združuje, Balkan ostaja zunaj /.(/// j U/%) l/l, i Poskus, da bi Združene države Evrope nastale z orožjem, je spodletel, tudi s kapitalom tega ni moč doseči, ideja o združeni Evropi bo uresničena s "poreklom blaga". Kranj, dec. - Z novim letom bo začela veljati "evropska diagonalna kumulacija porekla blaga", kakor se strokovno zapleteno reče gradnji kitajskega zidu, s katerim se bo obdalo 29 evropskih držav. Med njimi je tudi Slovenija, ni pa sosednje Hrvaške, zato lahko rečemo, da kitajski zid raste na Kolpi. Neuradno je moč slišati, da Madžarski in Romuniji ne bo uspelo sesti na evropski vlak, kar pomeni, da bosta čakali na jugovlak. Kdaj bo ta odpeljal v Bruselj, je zelo težko napovedati, saj na Balkanu zdaj poslušajo Clintona. Samo ugibamo torej lahko, kako visoko bo zrasel kitajski zid na Kolpi in kako hitro se bo zasukala Hrvaška, da ne bi postal previsok in bi ga bilo težko podreti. Slikovito prispodobo o kitajskem zidu je na nedavnem posvetu v Kranju izrekel Marjan Sterle, strokovnjak pri Carinski upravi Slovenije, zadolžen za poreklo blaga. Zategadelj v podrobnosti pozna problematiko in resno velja jemati njegovo oceno, da bodo problemi zelo veliki. Že pred devetimi meseci je v članku "Pogled z mojega okna" zapisal, da gre za vojno, ne več z orožjem, kakor je to poskušal Hitler, tudi s kapitalom tega ni moč doseči, ideja o Združenih državah Evrope (ZDE) se bo uresničila s poreklom blaga. Vseevropska pravila o poreklu blaga Evropa je bila leta 1993 videti kot napihnjen balon, v Bosni so poslušali Clintona, v Ameriki je nastala Nafta, hitro se je razvijala jugovzhodna Azija, katere motor je Japonska. Evropski politiki so se jeseni 1993 sestali na ministrskem svetu Evropske unije v Kopenhagnu in se odločili, da Evropo združijo gospodarsko. Tako je bila rojena zamisel o evropskem poreklu blaga oziroma t.i. evropski diagonalni kumulaciji. Potrjena je bila decembra 1994 na srečanju evropskih predsednikov v Essnu, ko so se odločili, da s pomočjo teh meril na EU navežejo države, ki se želijo vključiti vanjo. V EU je bilo tedaj dvanajst držav, z začetkom leta 1995 pa petnajst, saj so se pridružile Švedska, Finska in Avstrija. K sodelovanju je bila povabljena tudi Slovenija, ki je imela tedaj z EU kooperacijski sporazum, pogajala pa se je o pridružitvenem. Najbolj zajeten del tega sporazuma je prav poreklo blaga in pri nas so mnogi najprej mislili, da gre za napako. Kmalu pa je postalo jasno, da so v Bruslju že s tem nadeli Sloveniji vajeti. Dovolj jasno je to pokazal češki pridružitveni sporazum, ki je prav pri pravilih o poreklu blaga že veliko bolj jasen. K sodelovanju so bile povabljene tudi preostale članice Cefte - Slovaška, Madžarska, Poljska - kakor tudi članice Efte -Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein - baltske države - Estonija, Litva, Latvija - ter Romunija in Bolgarija. Skupaj se je torej 29 evropskih držav odločilo, da gredo v 'Evropo' po poti Bele knjige. V začetku 1995 je bila na evropski vlak povabljena še Hrvaška, drugi balkanski potniki pa ne. Združene države Evrope Definicija še ni povsem jasna, vendar lahko govorimo o nastajanju Združenih držav Evrope. Evropske države se bodo povezale prek porekla blaga, torej prek pravil, ki diktirajo predvsem gospodarski razvoj. Spodbujajo medsebojno trgovino, hkrati pa ustvarjajo kitajski zid proti tretjim državam. Vsi v Evropi in med seboj naj bi spoštovali enaka pravila, kar praktično pomeni, da bodo pravila o poreklu blaga vgrajena v obstoječe sporazume EU z drugimi državami. Sicer pa takšno nastajanje za Evropo po drugi svetovni vojni ni nič nenavadno, saj je tudi EU, katere predhodnica je bila EGS, nastala leta 1958 na temeljih Ev- Poleg evropskih pravil o poreklu blaga se tudi sicer s prihodnjim letom obeta doslej največja sprostitev zunanje trgovine. Pri uvozu iz EU za približno 40 odstotkov industrijskih izdelkov ne bo več treba plačevati carin, med njimi so tudi nekateri avtomobili (z bencinskim motorjem do tisoč in z dizelskim do 1.500 kubičnih centimetrov prostornine ter avtodomi z dizelskim s 1.500 do 2.500 kubičnih centimetrov prostornine). Za približno 30 odstotkov blaga (predvsem za široko potrošnjo) se bodo carine znižale za 45 odstotkov, za preostalih 30 odstotkov (predvsem industrijskega) blaga pa za 30 odstotkov, v zadnji skupini so tudi močnejši avtomobili. EU je za slovenske industrijske izdelke carine že odpravila, postopno pa bo zmanjšala količinske omejitve, ti. plafone. S prihodnjem letom jih bo odpravila za 20 skupin slovenskih izdelkov, za preostalih 24 skupin pa postopno do leta 2000. Pri Efti je Slovenija za približno polovico njenih industrijskih izdelkov carine že odpravila, medtem ko jih je Efta za slovenske že povsem. S prihodnjim letom se bodo carine za blago iz Efte, na katere je naša proizvodnja srednjeobčutljiva, znižala za 40 odstotkov, za bolj občutljive pa za 25 odstotkov. Pri uvozu s Češke in Slovaške je bilo že doslej treba plačati le carine za avtomobile, ki bodo s prihodnjim letom le 8- do 9-odsto.tne. Tudi za poljske izdelke ne bo več carine, razen za avtomobile in nekatere izdelke iz železa in jekla, zanje pa bodo carine 70-odstotno znižane, za avtomobile pa bodo carine 14- do 16-odstotne Sproščeno bo tudi trgovanje s tremi baltskimi državami, nekoliko počasneje z Litvo. Veljati bo začel tudi sporazum v prosti trgovini z Bolgarijo in s tem obojestransko odpravljene carine za industrijske izdelke, ki imajo približno 35-odstotni delež v menjavi; bolj občutljivim bodo carine znižati za polovico, najbolj občutljivim pa za petino. Slovenija je za makedonske industrijske izdelke že odpravila carine, Makedonija pa jih za slovenske odpravlja postopno. Tako so že odpravljene za manj občutljive izdelke, ki imajo 60-odstotni delež v menjavi, za bolj občutljive izdelke so Makedonci carine že znižali za polovico, s prihodnjim letom jih bodo Še za četrtino, za najbolj občutljive pa za polovico. Sporazum o prosti trgovini z Izraelom naj bi začel velja marca prihodnje leto, saj je že usklajen, podpisali naj bi ga januarja. Carine naj bi takoj odpravili za približno polovico industtijskih izdelkov, za bolj občutljive za 35 odstotkov in za najbolj občutljive za 34 odstotkov, za uvoz avtobusov pa naj bi carine ostale vse do začetka leta 2001. ropske skupnosti za jeklo in premog. Torej na gospodarski osnovi. Bistvo gospodarskega kitajskega zidu je v tem, da so se evropske države dogovorile, da bodo blagu, ki ga bodo iz teh držav uvažale, priznavale domači izvor za vse njegove sestavine, ki so bile izdelkom dodane v katerikoli državi znotraj kitajskega zidu. Glavni usk-lajevalec teh pravil pa je Bruselj, kjer ima sedež EU. Balkanska čakalnica Nova podoba Evropa ima potemtakem v središču petnajst držav EU, okrog tega jedra pa je štirinajst satelitov, ki jim je Bruselj nadel vajetih. Skupaj torej 29 držav, saj se Hrvaški, ki je bila povabljena naknadno, še ni uspelo usesti na evropski vlak. V Čakalnici je namreč ostala, ker 2. avgusta 1995 ni poslušala evropskih politikov, temveč je za nasvet vprašala Clintona in nato bliskovito zavzela Knin. Prav Hrvaška, ki tedaj ni poslušala evropskih politikov, naj z zavzetjem Knina še nekoliko počaka, je dober primer, kako sta prepletena politika in gospodarstvo, kako se prek gospodarstva uresničuje politika. Hrvaška je bo torej v Bruselj lahko pripeljala z balkanskim vlakom, kdaj, je seveda veliko vprašanje. V balkanski čakalnici so namreč še Bosna in Hercegovina, Zvezna republika Jugoslavija, Makedonija in Albanija. Težave Madžarske in Romunije Nekaj dvomov, če bo res vseh 29 držav s prihodnjim letom sedelo na evropskem vlaku, vendarle še obstajala, razblinila jih bo objava v uradnem listu EU tik pred novim letom. Vse države morajo imeti namreč sklenjene ustrezne sporazume z EU in med seboj oziroma vanje vgrajena evropska pravila o poreklu blaga. Slovenska vlada je pravočasno in dobro delala na teh sporazumih in s prihodnjim letom bo evropska pravila o poreklu blaga lahko uveljavljala po začasnem sporazumu z EU, sklenjen ima tudi sporazum z Efto, ki ima vgrajena evropska pravila o poreklu blaga. Sporazumi so bili sklenjeni tudi s Češko, Madžarsko in Slovaško, nekaj težav je moč pričakovati s Poljsko, uveljavljena bosta še z Estonijo in Bolgarijo. Ni pa uspel sporazum o prosti trgovini z Romunijo, čeprav je bilo zanj že vse pripravljeno, so Romuni v dogovarjanjih izrazili željo po članstvu v Cefti, ki ima prav tako vgrajena evropska pravila o poreklu blaga. Vključitvi Romunije v Cefto pa nasprotuje Madžarska, zaradi nerešenega vprašanja madžarske manjšine v Romunije. Drugačne težave pa ima Madžarska, saj je tam tovarno postavila japonska firma Suzuki, ki jo je sprva nameravala odprti v Kopru, kar pa se ni zgodilo. Če bi se, bi seveda sedaj imela Slovenija takšne zadržke, kot jih ima Madžarska, ki okleva med sodelovanjem z EU in Japonsko. Slovenija še nima podpisanega sporazuma z Litvo, vendar pa pri baltskih državah verjetno ne bo težav, čeprav nekaterih pravil zaradi revščine ne morejo spoštovati, vendar naj bi jim zaradi političnih interesov pogledali skozi prste. Tudi z Madžarsko in Poljsko jim nemara ne bo, saj sta nekako "v rezervi", najbolj na robu pa ostaja Romunija. Vendar pa je moč pričakovati odločitev o začasni čakalni listi, kar pomeni, da naj bi bila ovira kmalu odpravljena. S Hrvaško ne bo več uvoza zaradi izvoza Uvajanje evropskih pravil o poreklu blaga naj bi zelo spodbudilo trgovino v Evropi oziroma znotraj omenjenih 29 držav. Praktično to pomeni, da bi se trg surovin in izdelavnega materiala razširil na 29 držav, ki naj bi med seboj prosto trgovale, brez carinskih in drugih omejitev. Drugače povedano, za teh 29 držav naj bi po poslej veljala dosedanja formula uvoza zaradi izvoza. Druga plat medalje pa je, da to ne bo veljalo za tretje države, proti katerim Evropa postavlja kitajski zid. Gradi ga 15. člen pravil o Eoreklu blaga, ki ne dovoljuje vdora laga iz tretjih držav brez plačila carine. To je torej tisto strašno orožje, ki ga bo Evropa uporabljala v gospodarski vojni in ponovno se potrjuje, da se hudič skriva v podrobnostih. Za Slovenijo je to seveda boleče, saj se 15. člen glasi kot napotek: če želite v Evropo, prenehajte trgovati s Hrvati! Če 15. člen ne bo zadosti visok zid, se bodo v Bruslju izmislili neprijetnosti in težave, ki jih bodo morali cariniki povzročati na meji. Kako pisan je lahko izbor takšnih težav, nam ni treba brskati daleč nazaj po spominu, saj so bili včasih v Beogradu pri tem pravi mojstri. Beograd je preteklost, zdaj bomo morali poslušati Bruselj, kako strogi bodo pri postavljanju kitajskega zidu, ki bo zrastel tudi na slovensko hrvaški meji, bo seveda pokazal čas. Brez dvoma si bomo kmalu želeli, da bi v Bruselj kmalu odpeljal tudi balkanski vlak, saj so kljub sesutju nekdanjega jugoslovanskega trga ostale nekatere gospodarske vezi, spletajo pa se nove. Materiali brez porekla Informacija z naslovom "V pričakovanju začetka delovanja evropske diagonalne komulacije porekla blaga", ki jo je slovensko finančno ministrstvopred kratkim poslalo medijem v objavo, je napisana tako strokovno, da jo lahko razumejo le dobri poznavalci. Zategadelj je razumljivo, da ni prišla na časopisne strani, saj tudi strokovnjakom s tem ne bi kaj prida pomagali. Navsezadnje morajo brati Uradne liste, našega in evropskega, kjer so objavljeni vsi sporazumi, predpisi, uredbe itd., ki jim morajo spoštovati pri svojem delu. Vendar pa smo iz te informacije izluščili osvetlitev dveh vprašanj, ki se uvoznikom oziroma izvoznikom te dni verjetno najpogosteje zastavlja: kaj so materiali brez porekla in katere uvozne dajatve je treba plačati. Brez porekla so tisti materiali, ki v izvozno proizvodnjo pridejo iz tistih držav, ki niso uvedle evropskih pravil o poreklu blaga. To so lahko tudi materiali iz 29 držav, ki so uvedle omenjena pravila, če država izvoznica končnega izdelka nima ustreznega sporazuma z državo uvoznico, katere izdelke uporablja v izvozni proizvodnji. Stvar bo jasnejša, če to povemo na konkretnem primeru. Denimo izdelek, ki ga bo slovenski izvoznik prodal v Nemčijo, zanj pa bo pri izdelavi uporabil sestavine iz Romunije. Z njo namreč Slovenija s prihodnjim letom še ne bo imela sporazuma v prosti trgovini. Slovenski izvoznik zato teh izdelkov ne bo mogel izvoziti kot slovenske v okviru začasnega sporazuma med Slovenijo in EU, niti kot romunske, temveč jim bo lahko izvozil v Nemčijo z originalnimi romunskimi dokazili o poreklu ali pa brez njih. V obeh primerih kot izdelke brez ugodnost-nega porekla. Za materiale brez porekla bo treba plačati uvozno carino. Praktično to pomeni, da bo moral carinski zavezanec pred izvozom v Nemčijo plačati carino za tisti del uvožene pošiljke denimo z Japonske, ki jo je vključil v izvozno pošiljko in sicer po carinski tarifi, ki bo veljala na dan vložitve zahtevka za plačilo carine. • M. Volčjak GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak_ Kvaliteta delovnega življenja Zastarela organizacija dela in slabi medsebojni odnosi Drugod po svetu se veliko ukvarjajo s proizvodnjo, pri nas pa premetavamo denar. Kranj, dec. • Socialna slika Slovenije je ugodnejša, kot sami mislimo, precej je socialnih varovalk, kar je zelo pomembno, pravi prof. dr. Veljko Rus, ki je v klubu Dvor pred kratkim predstavil mednarodno sociološko raziskavo o kvaliteti delovnega življenja. V kolikšni meri bo pri nas upoštevana, je težko reči, saj ima profesor Rus že pri njenem publiciranju denarne zadrege, kar kaže, da družboslovnim raziskavam na ministrstvu za znanost in tehnologijo niso naklonjeni. Drugod po svetu jih ne samo vestno preberejo, temveč tudi upoštevajo, pri nas pa tako ali tako industrija ni v središču pozornosti, kdo bi se potemtakem še ukvarjal z navzkrižjem med delodajalci in delojemalci. V mednarodno raziskavo je bilo vključenih trinajst dežel, ki so bile izbrane tako, da omogočajo bogate primerjave: Češka, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Japonska, Poljska, Slovaška, Slovenija, J. Koreja, Kitajska, Španija in Finska. Vključenih je bilo nekaj zahodno in vzhodno evropskih držav ter azijskih. Raziskovalci so raziskavo izvedli v elektro elektronski industriji in sicer v lahki, zabavni elektroniki in v telekomunikacijah. Pri izbiri podjetij je bila primerjava zelo natančna, tako glede velikosti podjetij kot drugih značilnosti, raziskovalci so uporabili povsem istoveten instrument. Tako so bila v Sloveniji izbrana štiri podjetja, ki ustrezno zastopajo elektro elektronsko industrijo. Imena podjetij so seveda skrivnost, povemo pa lahko, da je bilo eno tudi z Gorenjskega. Veljavnost podatkov je dokaj velika, saj je bilo anketiranih 6.500 delavcev. Letošnja raziskava je že druga po vrsti, saj je bila prva izvedena leta 1985, zato je moč potegniti tudi časovne primerjave. Pri nas toliko bolj zanimivo primerjavo s časom pred tranzicijo in ob koncu lastninjenja. Kakšen je položaj Slovenije danes v primerjavi z letom 1985, ko je bila izvedena prva raziskava? Profesor Rus pravi, da je Slovenija nekoliko zaostala za Evropo, ki vse bolj sprejema japonsko logiko produkcije in poslovanja. Natančneje, Evropa nas pušča vse bolj zadaj, razdalja z Vzhodno Evropo pa se ne povečuje. Socialne varovalke Zanimiva in razveseljiva je ugotovitev, da je socialna slika Slovenije ugodnejša kot sami običajno mislimo. Socialna varnost je dokaj ugodna in socialni razvoj dovolj razvejan. Socialna slika namreč vsebuje kar nekaj pomembnih varovalk, kar vse navaja k sklepu, da ji ne bi bilo treba dajati tolikšne teže, kot ji jo dajemo pri nas. V Sloveniji je samo 14 odstotkov zaposlenih iz družin, ki imajo samo enega zaposlenega. Večinoma sta zaposlena dva ali več, kar zagotavlja sorazmerno visoko socialno varnost oziroma povzroča manjše Šoke pri prezaposlovanju oziroma odpuščanju. Sociologi pravijo: če imaš hišo ali stanovanje, lahko preživiš s še enkrat nižjo vsoto od meje revščine. Toliko lažje seveda, če živiš na deželi. V Sloveniji ima lastno stanovanje ali hišo kar 69 odstotkov ljudi, podatek pa se seveda nanaša na industrijo, kar je toliko bolje. V zadnjih desetih letih se je ta delež podvojil, saj je prva raziskava leta 1985 pokazala, da irna lastno stanovanje ali hišo 35 odstotkov zaposlenih v industriji. Veliko socialno rezervo predstavljajo nadure, ki jih je v naših Podjetjih zelo veliko, kar 22,8 odstotka. Pri nadurah Slovenijo Prekaša le Južna Koreja, kjer jih je kar 46,1 odstotka. Vse druge države so daleč zadaj, saj jih ima Japonska 15 odstotkov, vse dmge drŽave pa jih imajo še manj. Po izobrazbi je Slovenija v zlati sredini med zahodnoevropskimi in vzhodnoevropskimi državami. V Sloveniji je namreč delež visokoi-zobraženih 22,2-odstoten, na Češkem 6-odstoten in v Nemčiji celo 61,9-odstoten. Razlike so tolikšne, ker ima v Nemčiji ta veja industrije veliko inženirskih firm. V naših podjetjih manj zadovoljnih delavcev Osnovni strateški vir je optimalna izkoriščenost delovne sile, groba delitev dela dokaj jasno pokaže, kaj se v podjetjih dogaja. Pri nas v neposredni proizvodnji dela 47,7 odstotka delavcev, na Češkem 60,1 odstotka, na Madžarskem 76,9 odstotka, v Evropi v povprečju približno 60 odstotkov, na Japonskem pa le 20 odstotkov. Zelo zanimive so razlike med gibljivostjo v podjetjih. V povprečju je 55,4 odstotka zaposlenih ob vstopu v podjetje delalo v proizvodnji, kasneje pa se je skrčilo na 38 odstotkov, torej za dobro tretjino, kar je zmerno povišanje. Na Japonskem pa se je s 33,9 odstotka skrčilo na 17 odstotkov, torej kar za polovico. S pomočjo izobraževanja seveda, saj je za japonska podjetja značilno, da zelo skrbijo za izobraževanje. Kvaliteto delovnega življenja zanimivo predstavlja zbirni pokazatelj o (ne)zadovoljstvu na delu. V povprečju je z delom zadovoljnih 45 odstotkov, v Sloveniji le 35 odstotkov; nezadovoljnih pa je v povprečju 23 odstotkov, v Sloveniji 24 odstotkov. V povprečju 55 odstotkov zaposlenih sodi, da se lahko pri delu naučijo kaj novega, v Sloveniji 48 odstotkov. Zastarela organizacija, ki ni v soglasju s prilagodljivo tehnologijo Nenavadne rezultate je dalo vprašanje, ali se med delom lahko pogovarjajo. V povprečju jih je namreč 72 odstotkov odgovorilo, da se med delom lahko pogovarjajo, kar navsezadnje sodobni način dela tudi zahteva. V Sloveniji pa jih je le 47 odstotkov odgovorilo, da se med delom lahko pogovarjajo. Veliko odstopanje navzdol kaže na disciplino, ki ni potrebna in sklepamo lahko, da je organizacija dela pri nas zaostala, da gre za tradicionalne sisteme, za močne ostanke tejlorizma', čepav imamo po drugi strani prilagodljivo tehnologijo, ki tega ne narekuje. Nemara je tudi zategadelj v Sloveniji zadovoljstvo z delovnimi pogoji še enkrat slabše kot drugod. Slovenija potemtakem pri tem ne sledi razvitim državam. službe, kar bi se vendar moralo poznati. Nadpovprečno veliko zaposlenih v Sloveniji sodi, da imajo pri nas moški in ženske enake možnosti. Odnosi med sodelavci so pri nas ocenjeni sorazmerno ugodno, prav tako zanimivost dela, konflikt med delavci in vodstvom pa je v Sloveniji večji kot drugod. Zelo pomemben pokazatelj zadovoljstva je razmišljanje, da bi zapustili podjetje. V povprečju o tem razmišlja 8,4 odstotka zaposlenih. V Sloveniji bistveno pa več, kar 16,5 odstotka, kar je najvišji Pri nas največ zaposlenih razmišlja, da bi zapustili podjetje Medosebni odnosi so pri delu seveda zelo pomembni, žal pa se tega pri nas ne zavedamo dovolj. Slovenija je namreč po zadovoljstvu z medosebnimi odnosi na delu v spodnji tretjini lestvice. Zanimivo pri tem pa je, da je nezadovoljstvo s plačo bistveno manjše. Ugotovitev je pravzaprav presenetljiva, nedvomno pa dokazuje, da na delu ni pomembna samo plača, temveč tudi marsikaj drugega, denimo odnosi med zaposlenimi, z vodilnimi itd. Kritično je ocenjeno zaupanje med vodilnimi in delavci. Sposobnost managementa je nizko ocen-jenja. Preseneča pa, da pri možnostih napredovanja razlike z državami Vzhodne Evrope niso velike. Pričakovali bi jih namreč, da so pri nas možnosti večje, saj že tri, štiri desetletja delujejo kadrovske Drugod po svetu zelo resno jemljejo sociološke raziskave v industriji. Tako je bila leta 1990 opravljena v avtomobilski industriji v sedemnajstih državah po svetu. Pokazala je, da v japonskem podjetju avto sestavijo v 16,8 urah, v japonskem podjetju na amerékih tleh v 21,2 urah, v ameriškem podjetju v 25,1 urah in v evropskem podjetju v 36,2 urah. Poleg te$a so imela evropska podjetja trikrat več popravil. Na Japonskem so imeli zaloge le za 0,2 odstotka dneva, v Evropi za dva dneva in v ZDA za 2,9 dneva. Na Japonskem so bili delavci 69,3-odstotno vključeni v skupinsko delo, v ZDA 17* odstotno in v Evropi 0,6-odstotno. Zelo zanimivi so tudi podatki o izobraŽevanju, saj se japonski delavec izobražuje kar 380 ur letno, v japonskem podjetju v ZDA 370 ur letno, v ameriškem podjetju 46 ur in v evropskem 173,3 ure letno. Kako pomembna je socialna organizacija dela, pove podatek, da pri avtomatizaciji proizvodnje med Evropo in Japonsko ni bistvene razlike, saj je bila na Japonskem 86,2-odstotna, v Evropi pa 76,6-odstotna. V zadnjih petih petih Evropa pospešeno dohiteva Japonsko, saj so v evropski avtomobilski industriji raziskavo vzeli zelo resno. odstotek. Na Poljskem denimo 10,5 odstotka in v Južni Koreji (vrata v pekel!) 10,7 odstotka. Vsekakor je to problem, o katem bi morali naši managerji krepko razmisliti. Najvišji vodilni kot sindikalni voditelji Zelo ugodno za vodstva je poistovetenje zaposlenih s podjetjem, kar je pri nas nemara ostanek samoupravljanja ali pa sedanjega lastninjenja. V Sloveniji jih namreč kar 70,9 odstotka pravi, da imajo podobne interese kot nadrejeni, v povprečju je ta interesna podobnost 62,1-odstotna. V Sloveniji izrazito navzgor izstopa zavezništvo med delavci in najvišjimi vodilnimi. Zaposleni celo ocenjujejo, da so sindikalni voditelji bolj odtujeni. Sklepamo lahko, da so sindikalni voditelji izgubili moč, ker ne morejo poskrbeti za zaposlenost. Poistovetenje zaposlenih s podjetjem je v povprečju 36,5-odstot-no. V Sloveniji je 43,8-odstotno, le v Nemčiji je odstotek višji, pri nas pa je dosti višji kot v Vzhodni Evropi. Zanimiv je podatek, da se je na Japonskem najmanj zaposlenih odločilo za odgovor: "Z vsemi močmi si prizadevam za napredek podjetja, ne glede na dohodek". Takšnih je tam le 19,4 odstotka, povsod drugod jih je več. Zato pa se je 54,2 odstotka Japoncem odločilo za odogovor: "Prizadevam si, kolikor podjetje meni daje." V povprečju se je za takšen odgovor odločilo 45,2 odstotka zaposlenih, v Sloveniji 49,6 odstotka, kar kaže na normalno ekonomijo. Duh enakosti zelo močan pri nas in na Poljskem Zanimivo je, kako socialne razlike dojemajo delavci, saj Slovenija pri tem zelo izstopa. Pri nas jih namreč kar 61,6 odstotka meni, da so socialne razlike zelo velike, v povprečju pa jih tako sodi 35,7 odstotka. Tako letos kot pred desetimi leti sta bili na vrhu lestvice Slovenija in Poljska, razlika je le v tem, da je bila leta 1985 prva Poljska in Slovenija druga, letos pa se je vrstni red na vrhu zasukal in prva je Slovenija, druga pa Poljska. Duh enakosti je tako pri nas kot na Poljskem zelo razvit. K temu brez dvoma prispevajo managerske plače, ki sicer v podjetjih ne poberejo toliko denarja, vendar pa so v dojemanju zaposlenih razlike zelo velike, kar poraja nezadovoljstvo. Morda bi si mislili, da so managerske plače najvišje na Japonskem, toda temu ni tako, saj so kar 40 odstotkov nižje kot v ZDA. Znano pa je, da se naši managerji zelo radi zgledujejo prav po ameriških. Več naj dobi tisti, ki več dela V Sloveniji je materializem manj razvit kot drugod, predvsem pa manj kot na Zahodu. Težnja po sodelovanju je povprečna, verjetno je deloma ostanek socializma. Izrazita je težnja po enakosti, kar je pogosto značilno tudi za stabilno družbo na višji ravni, saj tisti, ki imajo veliko, pravijo, da od tega nimajo nič, če tudi drugi nimajo veliko. V Sloveniji so težje po liberalni organizacije manj izrazite kot drugod. V zatonu pa so tipične socialne vrednote, vse bolj jih določajo elementi, ki so stran od ideologije. V tem smislu, da naj več pač dobi tisti, ki več dela. Pomembna socialna varovalka v Sloveniji so nadure, ki predstavljajo veliko socialno rezervo. Po nadurah se namreč Slovenija uvršča na drugo mesto, pred njo je le Južna Koreja, kjer pa so razmere po oceni profesorja Rusa zelo nevarne, poimenoval jih je kar "vrata v pekel". Hitro se lahko spremenijo, če bodo tako kot seulski študentje Šli na cesto delavci, med njimi je namreč največ takšnih, ki so se priselili iz vasi in so na začetku Zelo potrpežljivi. Sodoben odnos do lastnine Pri nas v odnosu do lastnine prevladuje zdravi liberalizem, saj skoraj 70 odstotkov zaposlenih sodi, da je privatna lastnina predvsem vir osebne samostojnosti. Le dobrih 10 odstotkov jih lastnino enači z izkoriščanjem. Zdrav liberalizem je najbolj izrazit pri mladih in pri izobraženih, kar je za družbo seveda zelo pozitivno, bolje pravzaprav sploh ne bi moglo biti. Delo je še vedno pomembna vrednota Zanimivo je, da je pri nas delo Še vedno zelo pomembna vrednota, kljub vsemu dosedanjemu poniževanju dela. V povprečju je namreč za 27,7 odstotka zaposlenih delo ena najpomembnejših stvari. V Sloveniji pa tako sodi 37,2 odstotka zaposlenih. Na Japonskem le 4,7 odstotka! Slovenci se torej Še vedno zelo istovetimo z delom. Pri nas se delo kot vrednota ni tako osula, kot bi pričakovali. • M. Volčjak POSLI IN FINANCI UREJA: Marija Volčjak _ <*fc NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: OPEL OMEGA CARAVAN MV6 PRESTIŽ IN UPORABNOST Nemški Opel sodi med tiste avtomobilske proizvajalce, ki imajo svoje avtomobile v skoraj vseh razredih. Največji model ornega je star slaba tri leta, kar je pri avtomobilih številka za srednja leta. Ta se omegi zaenkrat še niti malo ne poznajo, saj je avtomobil uspel ohranili skoraj vso svežino, ki jo je imel ob nastanku. Opel ornega je velik avtomobil in njegove mere nedvomno sodijo v višji razred. Kombijevska različica je sicer vsega tri centimetre daljša od limuzinske, toda na pogled je mer z zajetnimi bočnimi letvami, ki so podaljšane tudi v oba odbijača, s spretno prirezani-ma dodanima stekloma na zadnjem delu, na strehi pa z vzdolžnima nosilcema prtljaž- avtomobil opazno daljš i. Kljub nika, kar je skoraj obvezen del 482-centimetrski dolžini je ob- vsakega lepo oblikovanega likovalcem uspelo učinkovito kombija. Prtljažna vrata z razčleniti velike pločevinaste velikim steklom, ki pomaga in steklene površine. Na pri- pri boljši preglednosti z voznikovega delovnega prostora, se odpirajo povsem do odbijača, tako da tudi z natovarjanjem težjih in večjih kosov prtljage ni težav. Že pri običajno postavljeni zadnji klopi je prostora celih 540 litrov, s postopnim zlaganjem naslonov in se-dalnih delov deljive zadnje klopi pa se poveča na celih 1.800 litrov. +++oblika ++pros-tornost +oprema I— poraba goriva -visoka cena -stikala za pomik stekel Prostoren in temeljito obdelan prtljažnik Če so na omeginih prtljažnih in sprednjih bočnih vratih kromirani GORENJSKI AVTO LETA 1996 Z današnjo glasovnico pri Gorenjskem glasu zaključujemo izbor za Gorenjski avto leta 1996, ki je prepuščen zgolj presoji -bralcev. V uredništvu smo do konca prejšnjega tedna prešteli natanko 811 glasovnic, nekaj pa jih pričakujemo še prihodnji teden. Rezultate akcije bomo uradno razglasili v 2. številki Gorenjskega glasa, 7. januarja 1997, teden dni zatem pa bomo izžrebali tudi nagrade, ki čakajo tudi tiste, ki boste še glasovali z današnjo glasovnico. Glavna nagrada je tudi letos avtoradio, vse ostale bodo prav tako v korist vsem lastnikom avtomobilov. Svoj glas lahko namenite enemu od 15 kandidatov. AUDI A3, CITROEN SAXO, FIAT MAREA, FORD FIESTA, HYUNDAI COUPE, KIA CLARUS, VOLVO S 40, MERCEDES-BENZ SLK, RENAULT MEGANE, VOLKSWAGEN SHARAN, NISSAN PRIMERA, NISSAN ALMERA, BMW SERIJA 5, ROVER 200 in SUZUKI X-90 Tisti avtomobil, ki bo prejel najvišje število glasov, bo razglašen za Gorenjski avto leta 1996. Glasovnico, izpolnjeno nalepite na dopisnico in jo skupaj z vašim naslovom pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. GLASOVNICA 7 Glasujem za:................................................................. Ime in priimek:.............................................................. Naslov:.......................................................................... Opel omega MV6 caravan združuje prestiž in uporabnost uporaben tudi takrat, ko je na cesti poledica ali kakšen centimeter snega. Če je snega več so v prtljažnem prostoru vseeno dobrodošle verige. CENA do reg.: 73.851 DEM (Opel Avtotehna VIS, Ljubljana) Udobna notranjost in veliko opreme Opel omega MV6 sodi med tiste avtom-bile, ki zahtevne voznike razvajajo tudi z bogato serijsko opremo, kamor sodi vse od osrednje ključavnice in elektrificira- napisi MV6, to pomeni luksuz- nega pomika sprednjih no opremo in najmočnejši sedežev do samodejne kli-motor. Za pogon torej služi matske naprave in dveh var-3,0 litrski šestvaljnik, ki je nostnih zračnih vreč. Skratka, nameščen spredaj, po hišni opel ornega caravan MV6 je tradiciji pa tako kot pri pre- avtomobil, namenjen vozni-jšnji omegi, poganja zadnji kom s prefinjenim okusom in kolesni par. Motor ima kar željami po večstranski uporab-211 konjskih moči in nima nosti, zanj pa je seveda po-pretirano zahtevnega dela, če- trebno imeti kar zajeten šop prav je res, da mora poganjati bankovcev, več kot poldrugo tono težko vozilo. Motor ima značilno rezek šestvaljniški zvok, pri prostem teku in nižjih vrtljajih je izpod motornega pokrova slišati le pritajeno pihanje, zmerno hrupen pa je motor tudi v območju srednjih in višjih vrtljajev. Tako vozniku ni potrebno prepogosto posegati po prestavni ročici, čeprav je ornega s petstopenjskim ročnim menjalnikom mnogo bolj dinamična kot s samodejnim. Motorna moč se preko menjalnika in kardanske gredi prenaša na zadnji kolesni par, kar je po volji predvsem tistim voznikom, ki pravijo, da to pomeni več udobja kot pri sprednjem pogonu. Sistem _ nadzora in preprečevanja * Gregonč zdrsavanja pogonskih koles je TEHNIČNI PODATKI: kom-bi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: šestvaljni, štiritaktni, z valji na V, postavljen spredaj, poganja zadnji kolesi, 2962 ccm, 155 kW/211 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4820 mm, š. 1790 mm, v. 1500 mm, medosna razdalja 2730 mm, prostornina prtljažnika 540/1800 I. Najvišja hitrost: 240 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h: 8,8 s. Poraba goriva po ECE: 7,2/8,8/12,8 I 95 okt. neosvinčenega bencina. Poraba na testu: 13,11. AVTOŠOLA ing. HUMAR HAJUSrTŠNEjsA S 311-035 Možnost osebnega obism 090/41-29 090/42-38 MESETAR Cene vrtov na Gorenjskem Prodajate ali kupujete vrt? Informativne oz. izhodiščne cene, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec za gradbeno in obrtno stroko ter za kmetije in kmetijska zemljišča ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so vam lahko pri sklepanju kupčije koristen pripomoček. Cene so v tolarjih za kvadratni meter. Bonitetni Območje upravnih enot: razred *Kranj,Šk.Loka *Radovljica * Jesenice *Tržič 1. 896,00 830,00 684,80 699,20 2. 806,00 747,00 616,00 628,00 3 717,00 664,00 547,00 559,00 4. 627,00 581,00 479,00 489,00 5. 538,00 498,00 410,00 419,00 6. 448,00 415,00 342,00 349,00 7. 358,00 332,00 274,00 279,00 8. 269,00 249,00 205,00 209,00 Odkup mleka Zdaj so znani že tudi podatki Poslovnega združenja prehrane Slovenije o odkupu mleka v letošnjih enajstih mesecih. V Sloveniji je bil v tem času odkup za 1,2 odstotka manjši kot v enakem lanskem obdobju, na Gorenjskem pa je bil še zmeraj večji od lanskega. Gorenjska mlekarna je do konca novembra od kmetij in posestev odkupila 32,1 milijona litrov mleka, kar je približno 1,3 milijona litrov ali dobre štiri odstotke več kot lani. V bohinjski zadrugi je bil letošnji enajstmesečni odkup za 3,7 odstotka večji od lanskega, večji je bil tudi v škofjeloški zadrugi, kjer pa so v lastni mlekarni v tem času predelali skoraj četrtino manj mleka kot v enakem lanskem obdobju. Letošnji novembrski odkup mleka je bil v kranjski mlekarni za 1,8 odstotka večji od lanskega.. Prvič priporočena sortna lista za krompir Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije so v sodelovanju s Skupino za poljedelstvo prvič pripravili priporočeno sortno listo krompirja za leto 1997. Lista, na kateri je devetnajst sort krompirja, naj bi pridelovalcem pomagala pri odločitvi za nakup najprimernejše, domačim rastnim razmeram prilagojene sorte. Med zgodnjimi sortami priporočajo sorte kresnik, maris bard, primura, ulster sceptre in vesna, med srednjezgodnimi sorte arinda, concorde, jaerla in jana, med srednjepoznimi sorte carlingford, cvetnik, desiree, frisia, romano in sante, med poznimi pa sorte agria, cornado, fianna in kennebec. Vse sorte so uporabne kot jedilni krompir, le agria je primerna za predelavo v pomfrit in čips, sorta sante pa tudi za biološko pridelovanje. RAD I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure za omejeno količino vozil MEGANE COUPE in MEGANE BERLINE s pravočasnim nakupom najbolj iskanega avtomobila prihranek SOOO - 3000 DEM AVTOMURKA LESCE, tel. 064/718-100 INTEGRA^ OBVESTILO Obveščamo uporabnike naših avtobusnih storitev, da bodo od 1.1.1997 dalje v veljavi nove cene avtobusnih prevozov po naslednji tarifni lestvici: kilometri SIT kilometri SIT 0 - 5 150,00 76 - 80 820,00 6 - 10 180.00 81 - 85 860,00 11 - 15 210,00 86 - 90 910,00 16-20 240,00 91 - 85 980,00 21 - 25 280,00 96- 100 1.020,00 26 - 30 340,00 101 - 105 1.070,00 31 - 35 390,00 106 - 110 1.100,00 36 - 40 460,00 111 - 115 1.170,00 41 - 45 520,00 116 - 120 1.210,00 46 - 50 560,00 121 - 125 1.260,00 51 - 55 590,00 126 - 130 1.290,00 56 - 60 650,00 131 - 135 1.320,00 61 - 65 700,00 136 - 140 * 1.360,00 66 - 70 730,00 141 - 145 1.410,00 71 - 75 780,00 146 - 150 1.470,00 Vsem uporabnikom naših prevoznih storitev želimo veliko sreče in zdravja v letu 1997! Kolektiv INTEGRAL Tržič Za danes nam vremenoslovci napovedujejo zmerno do pretežno oblačno vreme z nizkimi temperaturami Jutri in v sredo bo oblačno in hladno, v noči na sredo bo snežilo. LUNINE SPREMEMBE Ker je v torek polna luna nastopila ob 21.41, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež in sneg ob Jugu ali zahodnlku. Zadnji krajec bo nastopil v četrtek ob 2.45, kar pa nam po Herschlovem vremenskem ključu obeta sneg in vihar. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR 4 FUN ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili starejšo razglenico Kranjske Gore, danes svetovno znanega smučarskega centra, ki v začetku novega leta pričakuje svetovno smučarsko elito. Tekmovanje za pokal Vitranca je že kar tradicionalno, zanimivo pa je tudi po tem, da se takrat zbere nepregledna množica gledalcev, ki pridejo bodrit predvsem naše odlične smučarje. No, tako, prav veliko vaše pošte tokrat kljub dokaj lahki nalogi nismo prejeli. Verjetno ste raje lepo praznovali, kar je tudi prav. Toliko vaši dopisnic pa je le prišlo, da smo žrebali in naslednjih pet bo prejelo nagrade: T. Brane Mur-giČ, Kovorska 23, Tržič; 2. Štefanija Tršan, Valburga 42, Smlednik; 3. Marjan Trškan, Jaka Platiše 3, Kranj; 4. Iva Legat, Gorenjska 22, Radovljica; 5. Mira Jen-kole, Kovorska 55, Tržič. Čestitamo! Ta čas si drug drugemu pošiljamo najrazličnejše voščilnice, da si voščimo kar največ srečnih trenutkov v novem letu. Mnoge voščilnice so narejene iz reprodukcij slik naših znamenitih slikarjev. Ena takšnih je tudi tale, ki je bila poslana leta 1965, in ki jo objavljamo danes, kdo je slikar, pa morate odgovoriti vi in nam odgovore poslati do ponedeljka, 6. januarja 1997. Pet izžrebancev bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Pa srečno v novem letu! Je že tako, da se vsaka reč enkrat konča. Prej ali slej se konča mesec, s koncem meseca pa se poslovijo tudi glasbeniki meseca. Tokrat smo na našem časopisnem prostorčku predstavljali skupino 4 FUN in njun novi album KAMA-DERO. Prejšnji teden smo (no ja, sem) razvozljal skriti pomen naslova albuma, ki v sebi nosi štiri najpomembnejše ljudi, ki so botrovali izidu nove plošče. In če smo čisto natančni: za zabavo skrbijo pevka Karmen, komponist Martin, pevec in klaviaturist Dejan ter producent Roman. V minulih tednih pa ste v naših predstavitvah lahko spoznali, da je pri rojstvu Kama-dera sodelovalo precej večja skupina takšnih in drugačnih profesionalcev. Kot ste lahko prebrali, so skušali prav vsi sodelujoči slovenskemu občistvu predstaviti sodobno in pa profesionalno narejeno dance glasbo. Pesmi z zadnje plošče se ukvarjajo z našimi vsakdanjimi temami - med temi prevladuje ljubezen. Med ravno pravo mero sodobnih ritmov in zvokov te začetnih rap vložkov, za katere poskrbi Dejan, nas Karmen s svojim vokalom ponese v dogajanje, zgodbo. Če sprem-lajte njun nastop v živo vas bosta prijetno presenetila dva profesionalna plesalca in pa povsem nova koreografija. Z zadnje njune plošče se je kot prva na vrhove lestvic povzpela prva, pravzaprav druga pesem s plošče - Prazna postelja. Zakaj je postelja prazna in kdo pri tem najbolj trpi zveste tudi v njunem videu. Da boste za 4 fun tudi v prihodnje še slišali, ne dbvomimo, saj smo ob poslušanju Kamadera našli kar nekaj morebitnih hitov, za konec meseca in pa leta pa vam Karmen, Dejan, Martin in pa vsi iz založbe BRS ter studia Akademik želijo srečno in plesa polno novo leto! GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za 4 FUN: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124,4001 Kranj Vseeno ali Botiček ali dedek Mraz - letos sta bila možička radodarna, saj sta večini Slovencev prinesla kar štirinajstdnevni hožični ali novoletni dopust. Malo lastnega dopusta, malo kolektivnega odmora • pa smo vsi skoraj dva tedna lepo doma in na toplem. In kdo v teh dneh dela? Tisti, ki mora? Ni rečeno. Beremo, kako so si vzeli kolektivni dopust elektrikarji in glej ga, šmenta/ Ravno med kolektivnim dopustom ti zagode taka zmrzal, da drevje poka in ravno med kolektivnim dopustom so telefoni na njihovih upravah gluhi. Seveda se znajo hitro in učinkovito organizirati, saj imajo dežurne, ampak podatki o tem, kje vse ljudje prelivljajo praznike ob svečah, ostanejo novinarjem nedosegljive. So pa dosegljivi tam, kjer bi najmanj pričakovali: po občinah. Vsi uradi po občinah in po upravnih enotah poslujejo ob delavnikih med prazniki normalno. Nobenih zaprtih vrat, nobenega godrnjanja ne bo, češ saj smo vedeli: občinarji pa fletno na dopust! Zlobni kolega je sicer pripomnil, da bi bilo manj škode, če bi birokracija za štirinajst dni zabunkala svoje kanclije in nasploh kar ostala doma, saj, če dela, tako oli tako dela samo zmedo, ampak on jih ima pač v Želodcu - konkretno in nasploh. A te dni bo le malokdo po opravkih tekal po uradih. Bodo pa zato uradniki lepo in v miru podelali kakšno zakasnelo zadevo in se zabavali s tistimi redkimi strankami, ki bodo kljub vsemu prazničnemu vzdušju sitnarile po občinah. Vendar pa: kar je res, je res. Nihče ne more reči, da je skupaj z župani kolektivno odkorakala na dopust vsa občina. Kakor se sleherni tako dolgih praznikov raduje, je obe- traja štirinajst dni, potem švigajo jurčki iz denarnice, da je veselje. Ne vem, od kod jemlje ta naša vlada podatke o nizki inflaciji. Ni treba poslušati nobenih nergačev, ki so venomer nezadovoljni z vsem, da bi spoznali, kako se potihem vse draži. Vzemite nakupovalno košarico aH pa kar v eni roki prinesite kaj h blagajni v Glosa Tema tedna Skok v Novo leto Ob božičnih in novoletnih nakupih se izkaže, kakšna je resnična kupna moč prebivalstva. Trgovci pravijo: slabo, da slabše ne more biti. nem tudi res, da sta Božiček in dedek Mraz že pošteno izprosila prenekatero denarnico, v teh dneh bosta pa še pokojnino. Kaj najraje delajo dedki in babice? Darila kupujejo, kaj pa drugega! Pa kaj dobrega skuhajo in spečejo - in če to samopostrežni trgovini - pa boste videli, kako divje poskakujejo cene artiklom, ki so nujne za življenje. Zadnji čas bi vendarle le bil, da bi rekli bobu bob in cenam -cene. Danes upokojena babica pomaranče vnukom ne more kupiti, kaj šele, da bi pod božičnim dreveščkom ali novoletno jelko čakal paket igrač, čokolade in bonbonov. Se ne izide - pa obračaj kolikor hočeš. Kaj šele, da bi si povprečna slovenska družina privoščila smučarijo ali pa dopust v italijanskih Alpah! Pretiravamo? Ne. Vprašali smo tiste, ki na lastni koži občutijo kupno moč prebivalstva. Trgovce. Ti vsè vidijo in vse vedo. O nakupovalni mrzlici pred prazniki so rekli samo: kakšni božični nakupi, dajte no! Kje pa vi živite? Ljudje še za hrano nimajo... Dopovej to oblastem, če moreš. Najbrž naša oblast verjame, da smo kot v Ameriki, kjer trgovci za božične praznike pokasirajo več kot domala vse leto. Saj so nekateri res v Ameriki in danes na Karibskem morju, ampak večina Slovencev je za silo na toplem, prebira televizijske sporede in se boji, kaj bo. Trenutek, ko se poslavlja staro leto in je treba nekako optimistično zreti v novo koledarsko leto, morda ni ravno pravi za črnoglede napovedi. A res je, da ■ nas čaka malo dobrega. Kljub temu si je ob slovesu starega leta treba zaleleti kaj spodbudnega. Če že nič drugega ne, se je iztekla dirka za novega mandatarja in upajmo, da bo vsaj ena politična stran dobro spala. Vsaj tistih nekaj prazničnih dni, nato pa bo, saj vemo... Spet vse na staro vižo. Pa srečno. • D. Sedej ŠIFRA: POT Ker igram igre na srečo, vas prosim, da mi poveste, kako mi kaj kaže. Prosim vas tudi, da mi napišete, kako bo z mojim potovanjem. Hvala in pozdravljeni! ARION: Ne bi vam mogla reči, da boste obogateli z igrami na srečo, čeprav vidim, da vam na tem področju sreča lahko dobro služi. Vsekakor pa ne računajte na ta denar, vzemite to zgolj za zabavo. Potovanj se vedno veselite, tudi zdaj bo tako. Imeli se boste lahko lepo, vendar pod pogojem, da pustite resnično vse skrbi in pretekla razočaranja doma. Na čustvenem področju so bih v obdobju, ki je za vami, veliki pretresi. Vzemite vse slabo tudi za dobro, čeprav je to zelo težko. Naj vas izkušnje nekaj naučijo. Predvsem morate vedeti, kaj želite in potrudite se, da vso svojo celotno energijo usmerite v to smer, uspelo vam bo. V kratkem lahko računate na spremembe v partnerstvu, to področje boste hoteli imeti urejeno. V obdobju, ki je pred vami, boste tudi spoznali, komu ste v korist in komu v breme. Dobro boste znali premisliti in se tudi odločiti, v katere odnose se boste usmerjali. Možno je tudi, da boste določena prijateljstva prekinili, saj vaših prijateljev nikjer takrat, ko jih vi potrebujete, ko pa je obratno, ste vi vedno na razpolago. Prihodnje leto ne bo nobenih posebnih pretresov, bolj se boste posvetili ljubezni. Bolj morate zaupati samemu sebi in se ceniti, le tako boste na pravi poti, da bodo vaše kvalitete cenili tudi drugi. Ne bodite pretirano strogi do sebe, naučite se resnično sprostiti. Želim vam vse dobro. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-64 I 090-42-66 ARION LTP, CANKARJEVA 8, CELJE a: 063/481-891 f> CENA 1 MIN • 156 SIT ARION UD, CANKARJEVA 8. CELJE 8: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM DOBROVOLJC Marko in ŠTRUMEU TATJANA, Borovnica, Gradišnikova ul. 2 SIRC Peter in BIZJAK Melita, Visoko 72 a Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporoča le upravna enota Kranj. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, in podarja polletno naročnino časopisa. Mojca Žibert iz Mengša končna zmagovalka Karaok 96 S Sanjami do zmage Mengeš, 28. decembra - V vedno bolj popularnih Karaokah v produkciji TV Koper so njeni gledalci in bralci revije As izbrali najboljšega nastopajočega v letu 96. To je postala 12-letna Mojca Zibert iz Mengša, ki je za njeno interpretacijo Sanjam skupine Ptujskih pet prejela okoli 3200 glasov. Mojčina zmaga je bila prepričljiva, saj je njen prvi zasledovalec zbral manj kot 2000 glasov. Zmagovalno pesem je zapela februarja v Logatcu. Že pred tem je na Karaokah nekajkrat nastopila, tako da je že dobro poznala vso mašinerijo take prireditve. In ta je kar utrujajoča. Predvsem avdicija, na katero pride na stotine mladih, nadebudnih pevcev, zato se le-ta vleče po sedem, osem ur. Ob taki množici pevcev se prerado zgodi, da tudi dobri ne pridejo v oddajo. Toda z veseljem do petja se da vse potrpeti. In Mojca ga ima zvrhan koš. Njene sanje postati pevka se lahko kaj kmalu uresničijo, saj se njena mami danica o snemanju kasete že dogovarja z Marto Zore. Glede na to, da je zmagala s pesmijo Sanjam, se kaj kmalu lahko uresničijo tudi njene sanje. "Občutek na Karaokah je edinstven, številno občinstvo te spodbuja, tako da svojega petja med nastopom sploh ne slišiš. Zato šele ob gledanju oddaje na televiziji vidim, kako sem odpela," se svojih nastopov na Karaokah spominja zgovorna učenka 6. razreda OŠ Mengeš, ki obiskuje tudi glasbeno Šolo, kjer se uči igranja kitare. "Za nagrado bom prejela vozilo fiat punto ali pa citroen AX, kakor sedaj omenjajo," je še povedala Mojca, ki najraje poje pesmi skupin Backstreet boys in The Kelly family. • S. Subic SREDA, 1. JANUARJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Karaoke 10.25 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 11.15 Novoletni koncert z Dunaja 13.30 Poročila 13.35 Kolo sreče, ponovitev 14.05 Rudi Rilec - dirkalni pujsk, nemški barvni film 15.45 Po domač, ponovitev novoletne oddaje 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Silvestrovalnica pri Mariu in Desi, ponovitev razvedrilne oddaje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.00 Svet v letu 1996, pregled svetovnih dogodkov 21.10 Toti band 22.10 Dnevnik 22.30 Boter I, ameriški barvni film 1.25 Caroline v mestu, ameriška humoristična nanizanka 1.50 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.00 Homo turisti-cus, ponovitev 10.30 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 10.50 Policijska akademija III, ponovitev ameriškega barvnega film f 12.10 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 13.00 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 13.25 Interšport turneja v smučarskih skokih 16.00 Dan v dlani 16.15 Slovenski utrinki 16.40 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.10 Pod klobukom 17.35 Praznične zgodbe iz školjke 18.15 Skrivnosti kapitanove-ga dnevnika, ponovitev glasbene pravljice 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Športni utrinki 20.20 Paralelni slalom 21.30 Traviata, posnetek londonske Kraljeve opere Covent Garden 23.45 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanke 10.40 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Oprah show 14.50 Drzni in lepi, ponovitev 33. dela ameriške nadaljevanka 15.15 Drzni in lepi, 34. del ameriška nadaljevanka 15.45 Rajska obala, 33. del avstralske nadaljevanke 16.10 Očka major, 33. del ameriške humoristične nanizanke 16.40 Nora hiša, 33. del ameriške humoristične nanizanke 17.05 Družinske zadeve, 33. del ameriške humoristične nanizanke 17.35 Cooperjeva druščina, 33. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 Princ z Bel Aira, 33. del ameriške humoristične nanizanke 18.30 Novoletni program, ponovitev 20.30 Osumljeni, 7. del ameriške nadaljevanke 21.15 Klic nedolžnosti, 6. del ameriške nanizanke 22.10 Smith in Jones, 13. de! ameriške nanizanke 22.45 'Alo 'aio, angleška humoristična nanizanka 23.10 Vojak naj bo, 7. del angleške nadaljevanke 0.10 Samotne Sledi, dokumentarna oddaja 0.55 TV prodaja 1.15 Video strani POPTV 7.00 Terminator, ponovitev ameriškega barvnega filma 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Pavarotti '93, koncert 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Radovedna Nancy, ponovitev 13.30 Newyorska policija, ameriška nanizanka 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, amenška nanizan-ka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Air America, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 23.30 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Marianne 9.30 Prenos iz Vatikana 13.00 Novi starši, film 14.30 Družinski studio 16.30 Živali, ponovitev 17.00 Orfejčkova parada 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 20.00 Zlati tjulenj, ameriški barvni film 21.35 Iskanje čudežev, film 23.10 Dnevnik 23.25 Skrivnosti, 4. del 0.55 Video kolaž HTV1 8.45 TV koledar 9.00 Poročila 9.30 Ninja želve, ameriški barvni film 11.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.30 Hatari!, ameriški barvni film 16.10 Poročila 16.15 Bogovi so padli na glavo, ameriški barvni film 18.40 Pozabljene igrače, risanka 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Begunec, ameriški barvni film 22.30 Poročila 23.10 Nori Max III, avstralski barvni film 1.00 Poročila HTV2 9.35 TV koledar 9.45 Očarljiva narava, dokumentarni film 11.20 Kralji mamba, ponovitev ameriškega filma 13.05 V pričakovanju Novega leta, ponovitev 17.35 Masada, nanizanka 18.30 Hugo, tv igrica 19.05 Divje srce, mehiška nanizanka 19,30 Dnevnik 20.15 Flamenco, posnetek iz dvorane Vatroslav Lisinski 21.50 Ograje našega mesta, 1. del ameriške nanizanke 22.35 Carrotov reklamni polom, zadnji dei angleške nanizanke 23.25 Glasbena oddaja AVSTRIJA 1 8.00 Vojna snežnih kep, kanadski otroški film 9.35 Confett Club 9.35 Disnevjev festival 10.30 Matilda, ameriški film 11.45 Palača vetra -Potovanje v Eihitrtior, ameriško-an-gleški film 13.30 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos novoletne turneje štirih skakalnic 15.30 Hokus pokus, ameriška komedija 17.00 Winetou 1, nemško-francosko-jugo-slovanski film 18.30 Gospod Bean, humoristična oddaja 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Novoletni nagovor zveznega predsednika 20.00 šport 20.Ï5 Nune pojejo 2 - Na božjem poslanstvu, ameriška komedija 21.45 Terminator 2 - Dan obračuna, ameriški akcijski film 3.35 V čaru strasti, ameriški film 5.10 A-Team, ponovitev AVSTRIJA 2 9.05 Johann Strauss: Kralj brez krone, avstrijsko-nemško-francoski biografski film 11.00 Novoletni koncert - priprave 11.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov 13.30 Čas v sliki 13.35 Schwarzwaldska melodija, nemški film 15.25 Mama Mia - Samo brez panike, nemška komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.20 Nabode-no v Avstriji, kuharski magazin 18.50 Beseda ob Npvom letu 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Novoletni nagovor zveznega predsednika 20.00 Pogledi od strani 20.15 Anna Maria - Ženska gre svojo pot, nemški film 21.50 Making of 22.10 Prizorišče - Posebna oddaja 22.55 Čas v sliki 23.00 V čaru strasti, ameriški film 0.30 New York, New York, ameriški film 2.40 Pogledi od strani 2.45 Mrtvi ne spijo, ameriška kriminalka 4.35 Testament dr. Mabu-sa, nemška kriminalka Tudi drugje je lepo POKROVITELJ DANAŠNJE ODDAJE FOTO ČEBRON Mlada Slovenija: stare kulture z bogato naravo in raznovrstnimi ljudmi. To je kratek opis za našo deželo, po kateri potujemo - jo raziskujemo že eno leto. Ali ni prekrasna? Le z našo pomočjo jo morate še bolj spoznati. Zato poslušajte RADIO TRŽIČ VSAK ČETRTEK OB 14.40 in prebirajte torkov GORENJSKI GLAS. Do četrtka sprejemamo glasove za naslednje kraje: Napišite kraj in koliko točk mu prištejete po vasem okusu: Radlje ob Dravi, Ptuj, Jeruzalem, Bohor, PodljubeH, topolšlca, Mežica, Borovnica, Olimje, koča na Gozdu, Kranjska Gora, Snežnik, Škocjanske jame, Škofja Loka, Tržič, Begunje. Dopisnice bomo prešteli in nagradili s TORTO Iz Slaščičarne Bistrica. Foto Cebron Trg svobod« 24, 4290 Tržič tel.: 064/50-295 FOTO ČEBRON Je za vas pripravil veliko novosti. Prva je ta, da jih morate rta TRGU SVOBODE 24 ob KAVARNI FONTANA v Tržiču. Vabijo vas v novo trgovino polno presenečenj. Razvijanje filma v manj kot eni uri je hitrost, čas čakanja na slike pa boste lahko preživeli v Kavarni Fontana, kjer brezplačno popijete kavo. Ker »lika ne rata brez fotoaparata" pa vam nudijo večjo Izbiro fotoaparatov, različnih aibumov, video in avdio kaset, torbic... Vse to - prepričajte se FOTO ČEBRON, odprto imajo v ponedeljek od 9. do 19. ure, od torka do petka od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Svojo trgovino pa Imajo tudi v TRGOVSKEM CENTRU NA DETELJICI (za trgovino PEKO), tudi v tej trgovini lahko kupite zanimivosti, Delovni čas vsak dan od 9. do 11. in od 15. do 19. ure, v sobotah od 9. do 12. ure. FOTO ČEBRON vam želi SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1997.1 Janja Budič TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika, TV napovednik TELE-TV 9.00 Silvestrski novoletni TV kažipot 9.02 TOP spot, EPP blok 1 9.10 Novoletne čestitke 9.20 Novoletni Miha Pavlina, otroška oddaja 9.55 Glasbeni spot 10.00 Koledniki folklorne skupine Ozara Primskovo 10.15 Napoved leta 1997 10.40 EPP blok 2 10.45 Novoletne čestitke 10.55 Narodnozabavni spot 11.00 Novoletne poslanice 11.25 Glasbeni spot 11.30 2. Božično-novoletni koncert Big banda Ota Vrhovnika v Slovenj Gradcu 13.10 4. Novoletni gala operni koncert na Bledu 14.40 Z glasbo v novo leto 1997 - koncert na Vrhniki 15.35 Video strani 18.45 Test slika, TV napovednik TELE-TV 19.00 Silvestrski novletni TV kažipot 19.02 TOP spot, EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjska 384. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas 19.30 Novoletne čestitke 19.40 Glasbeni spot 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Silvestrski novoletni TV kažipot 20.02 TOP spot, EPP blok 2 20.10 Novoletne čestitke 20.20 Sindikalisti za novo leto 1997 20.35 Glasbni spoti 20.40 Novoletne poslanice 21.10 Novoietni videomeh 22.55 EPP blok 3 23.00 Novoletne čestitke 23.10 Novoietni Videoboom 40 0.40 Z vami smo bili... nasvidenje 0.41 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 0.42 Vključujemo: Nočni zabavno-erotični program; Erotični film: Vroči cirkus; distribucija Alteka d.o.o. 2.13 Videostrani LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Ponovitev silvestrskega programa ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.25 Kronika tedna, ponovitev 19.16 Osrednja prireditev občine Jesenice ob dnevu samostojnosti 19.51 Risanka 20.00 Novoletni Lepo je biti muzikant (ponovitev) 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 18.25 Ponovitve novoletnega programa 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgododvina, kultura in mi 21.10 Ponovitve novoletnega programa 22.00 Film 23.20 Top spot 23.35 TV prodaja 23.40 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.00 Novoletna voščila 10.50 EPP 11.00 Novoletna voščila 11.50 EPP 12.00 Novoletna voščila 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novoletna voščila 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.30 Novoletna voščila 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Parnas z Markom Črtali-čem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Ob 13.30 vam bomo pomagali prebuditi se ob prijetni glasbi in nagradnimi igrami, R TRIGLAV 8.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice; Deutsche Welle 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 8.00 Napoved programa - servisne informacije 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Novoletna voščila, vmes servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Novoletne želje 13.00 Novoletna voščila 15.30 RA Slovenija 16.30 Novoletna vošči-Ia18.00 Leto 1996 skozi čas 19.30 Novoletna voščiia 20.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Praznični jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Kontakt s poslušalci 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Dve tri o zdravstvu 11.00 Opoldanski program 11.15 Tema dopoldneva 12.30 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 18.00 Popoldanski program 16.20 Spoznaj- So se + uganka za poslušalce 16.40 rna kronika 17.30 Popoldanski pogovor 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 RGL-ov odsev dneva, osr. informatvina oddaja 19.25 Vreme 19.55 Slovo ekipe 21.00 Novi svet -f založba Quatro, pripravlja M. Jeršek 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Camera Obscura, Zlato Kreč R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vuk dan od 19.00 do 23.00 ura ob nodoljah od 9.00 do 14.00 ur« TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Na frekvenci 88,9 in 95,0 Mhz vsako soboto ob pol treh Leto se izteka, dragi prijatelji, za nami je zadnja oddaja Ta dobr'h 10. Zahvaljujemo se vam za pozornost in sodelovanje, ki ste ga nam izkazali tekom leta in upamo, da bo naše sodelovanje in prijateljstvo še trdnejše v novem letu. To naj vam prinese zdravja, veselja in osebne sreče! Pred vami je nova lestvica z novim izborom naj glasbe po vašem okusu. Izberite kar vam je najbolj všeč in nam pišite do 4. januarja 1997 na naslov: Radio Tržič, Baios 4, 4290 Tržič. Lestvica Ta dobr'h 10 1. Simona Weiss in Werner - Ostala bova skupaj (3) 2. Darko Kegl - Zvezda moje sreče (2) 3. Adi Smolar - Jaz sem nor (2) 4. Napoleon - Bodi moja (3) 5. Leteči potepuhi - Ko ti vse narobe gre (2) 6. Andrej Šifrer - Življenje je drag šport (novost) 7. Irena Vrčkovnik - tisto noč (novost) 8. Avia band - Rdeči šal (novost) 9. Lintvern - Ali bi ljubila me (novost) 10. Ivan Hudnik - Tanja (novost) Lep pozdrav od Dušana in Mojce KUPON TA DOBR'H 10 Glasujem za: Mol predlog: Moj naslov: KINO KINO CENTER ameriško znanst. fantastični film KOSEC 2 ob 17. uri; premiera amer. akcijskega filma BLISK SMERI ob 19. in 21 url STORŽiČ ameriški družinski Igrani film OSTRŽEK ob 16. uri; francoska humoristična drama OSMI DAN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR JESENICE amer. Walt Disneyjeva risanka POCAHONTAS ob 16. uri; ameriška komedija NORI BOŽIČ ob 18. in 20. uri TRŽIČ Walt Disneyjeva celov. risanka NOTREDAMSKI ZVONAR ob 16. uri; ameriška komedija NEVARNA SRČECA ob 18. in 20. uri KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA risanka NOTREDAMSKI ZVONAR ob 18. uri; ameriška drama ALCATRAZ ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški akcijski film POBEG IZ LOS ANGELESA ob 18. in 20. url ČETRTEK, 2. JANUARJA 1997 TVS 1 7.30 Videostrani 8.30 Včeraj, danes, jutri 8.35 Sedem frkolinov med nami, tv predstava 9.10 S Kazino do novih plesnih korakov, 6. oddaja 9.35 Risank 9.55 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 10.40 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 11.10 Zimska Marjanca, ponovitev 12.30 Slovenski muzikantje, ponovitev 13.00 Poročila 13.35 Videostrani 14.15 Svet v letu 1996, ponovitev 15.15 Willy II, ameriški barvni film 17.00 Tv dnevnik 17.10 Kolaž dogodkov iz sveta razvedrila v Sloveniji v letu 1996, ponovitev 18.00 Hugo, TV igrica 18.25 Risanka 18.50 Kolo sreče, igrica 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 22.10 Dnevnik 3 22.40 Misijon. ameriški barvni film 0.40 Ellen Cleghorne, ponovitev 7. dela ameriške humoristične nanizanke 1.05 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.50 Sherlock Holmes in sedem palčkov, nemški barvni film 12.30 Toti bend 13.20 Spomini nevidnega človeka, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.00 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 15.25 Ameriška praviljica, ponovitev musicala 16.10 Mala lokomotiva 16.40 Sodnikova žena, ponovitev 4. dela španske nadaljevanke 17.30 Korenine slovenske lipe 18.00 Žrebanje štartnih številk za Zlato lisico, prenos iz Maribora 19.00 Ellen Cleghorne, ameriška humoristična nanizanka 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Angel, varuh moj, 5. del ameriške nanizanke 20.45 Oblegani, ameriški barvni film 22.25 Italijanska noč v Waldbuehnu, koncert berlinskih filharmonikov 0.10 Euronews KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanka 10.40 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Novoletni pro- ?ram, ponovitev 16.00 Oprah show 6.50 Drzni In lepi, ponovitev 34. dela 17.15 Drzni in lepi, 35. del ameriške nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Roka pravice, 6. del nanizanke 21.15 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.20 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.50 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.15 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.05 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.05 TV prodaja 1.25 Video strani POPTV 7.00 Air America, ponovitev ameriškega barvnega filma 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Nevarni Havaji, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Rock'n'roll skating championship 13.30 Življenje se začenja, ameriški barvni film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Družinski hlevček, 10. del ameriške nanizanke 21.00 Gorski zdravnik. 10/19 del nemške nanizanke 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 23.30 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 0.30 24 ur 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Marianne 9.30 Dnevnik 9.45 Klicaj dneva 10.00 Rudolf, ponovitev 11.00 Staro za novo, ponovitev 15.00 Orfejčkova parada 16.00 Ta nora leta 17.30 Poročila 17.35 Gimnazija v Alpah 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 20.00 Most, ameriški barvni film 21.40 TV noč: Slo 15 22.40 TV dnevnik 22.55 Skrivnosti, 5 del 0.25 Video kolaž HTV1 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Dokumentarni film 15.15 Kjer padajo zvezde, češka nadaljevanka 15.40 Oddaja za otroke 16.15 Ponovitev 16.15 Literarna dediščina 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Kulturna krajina: Želj-ka Ogresta in gostje 22.15 Opazovalnice 22.50 Filmska noč z Genom Hackmanom: Prisluškovanje, ameriški barvni film 0.45 Poročila HTV2 ir 1£ > a T- S E o o "O ■ T- o o h lil S 1 CO n c "c ra ■c tO c o D_ Ú3 CD > O > •ç: ~ 'c ca 11 5 ra z j: ^t- OOCOt- O) OI 05 LO TttCOCOCOCVJCVjT-O < z D o S (D* O lO ro° 2a> >co ~ D_ !<<2 ro c . co SSP o ra |q « co a: ^ ~ o) T- .2. E-2 ■* a _ll Pl S co" ro ra > < >N C C k. >o>o ra £S>1o o o ra Q.Q.0Q jp tj o- O .0. c . ra o « ra £ra S2 O Li_<0 •f-cvico^iocoh-oocn co r- T- ii SI ra K/} Q 5 y 5 t* 2 l£J-S S'l ra- 8 s"™ ra ra 5 ^.S «= silil "D d >č7 ra g) Z cd aO a. > ra ra-o P ra o ra .o >o okra ra 13 o ra C7· , N ro jo I tj-ra«o o © ra a) 2 £ ra -3 "* .n. ra >w _ >~ ro Lf> 00" .£ .£ 3 gf SI A T > ra 12 č r>-ju m co CD cm cvï n- ra .= >W ra ra _ —~r\\ >o>o c ro™ ;çfl >« >o.9 b -g ^co 0 o-ra ra£ c c •— <1) := > > O C ' ra ra ç ,{j o) ra iS — ■a 7= *i ra _ ro i? co to c -0 t-' Z 3-3 Z) O cm O a 10 T- 3 O Í m o|js 9II o|J e| w > >s < LU I CD > ii o ra tj "* o ra > 3 ro N lli ffi o o o LU Z 2 0. (A ro to c ra 'JE ra^ra ra .JÜ 3 ■> ro o o 5 13 ro > Vi O 3 TJ /5 TJ U- cu ro E c -3 ~ 1 • =i,TJ w. g - C tj c 2 2 ro ro ro .Ç c >o c ro si i ra .E cB « ro «II ra t; ra o > C/3 N .2,'iJ 1 2 ta o x: tj ra c co co 3 cd cd ra eí tO j^j ro ro o o w

k ra ro ^fls 0 o a g) -.o. > $ 1 9 > 0 =5 ra'1? .sč ±£ c ro. e ra ra ^ c ra tj "o ro r^. -> cd > . .S9.t- c 2 ora-S ■ tIR ra e > Os •81 c r->0 Ò t3° c- ra ro ro c c N 3 <*= ro»o o c ra C 3 o ra>o g ro ro o. N tj p ra S 0 !0£5 9 ™>ra >o c ra >(/) j > d en o 3 cd ^ 5 cd iS >._ > ra o o o f c ro > ro o ra 'ra iu : > ra . .ro 3 N 3cr III °tj e CD N 3& ra-= !=■ ra ^ g"°i3 -gora i« ra ra ISe 2 > ra z" o ^ Crac ca°c 2 N d) O čE O >>o ra xi ro o c o ra ra > o°2 O TJ c ra ra iS *" "s ra e~ 3 ra ro ' ra -g sss £2ro cm iS o ^-Q ra ra^^ tj— c 2 iS. ro cd ro-J ^2 c cd I'č3 as« 3 > ^ o tj uo ro 03 •5.cm »co -c Z > o _xi ra > ra>o c ra lili E o O'C0 ra-Sl c c »o 2 S o No ^ -1 U (0 ^rora iS ro i £ > Ž-p-a js co ro <0Q(C Jubileji gorskega reševanja v Planinskem društvu Kranj nas sldrri alinnizma Gorska reševalna služba PZS Kranj je letos beležila 50 let delovanja, predsednik PD Kranj Franc Ekar pa 35 let članstva v njej. V Sloveniji je gorsko reševanje drugačno kot drugje v svetu, pravi predsednik PD Kranj Franc Ekar, ki je letos zaokrožil 35 let članstva v 50 let stari Gorski reševalni službi Kranj. Reševalci so bili že od nekdaj pri nas pripravljeni opravljati še kakšna druga udarniška dela, pa naj je šlo za urejanje poti ali gradnjo planinskih postojank, zavetišč ipd. Danes je v Sloveniji okrog 500 gorskih reševalcev, skupaj s tistimi, ki sodelujejo z opremo, zvezami in drugo operati-vo pri reševanjih, pa okrog 800. Posebnost našega gorskega reševanja v primerjavi s svetom pa je tudi, da ga imata pri nas finančno na skrbi kar dve ministrstvi: za zdravstvo in za notranje zadeve. "Tu so tudi mogoči prihranki," pravi Franc Ekar, ki se spominja, da mu je pred 35 leti dal znak in knjižico gorskega reševalca s šte- vilko 196 takratni tajnik oziroma starešina Franc Gašperlin. "Sodeloval sem nazadnje pri opredeljevanju, kako zmanjšati stroške reševanja in predlagal, da bi zavarovalnice morale izoblikovati fond za pokrivanje tako imenovanih lastnih stroškov reševanja. Učnih ur za varno pot v gore in nazaj tudi ni moč enačiti s šolami plavanja. Planinska šola in vzgoja trajata veliko dlje. Spominjam se tudi, da sem že pred dvajsetimi leti predlagal, da bi bilo treba gorsko oziroma planinsko vodništvo organizirati podobno kot gorsko reševanje. Do danes se na tem področju ni nič zgodilo, spremenilo. V Kranju imamo na tem področju precej izkušenj, saj imamo zabeleženih že okrog sto tisoč pohodnikov brez omembe vrednih nesreč. Naša šola vodništva in pohodništva vsekakor ima nekaj zglednih in predvsem širše uporabmh izkušenj." Franc Ekar, ki je tudi lovec in starešina v Lovski družini Jezersko, se zelo spoštljivo spominja začetkov gorskega reševalca in njegovih vzornikov na njej. Pravi, da je bilo včasih osnovno, da je vsakdo postal lahko gorski reševalec na podlagi lastne odločitve in seveda ob obveznih alpinističnih izkušanjah. Brez slednjih kljub želji ni šlo. "Učili so nas stebri slovenskega alpinizma in gorništva, kot so pokojni Stane Kobler, Andrej Robič, Jože Žvokeij, Emil Herlec, dr. Ivo Valič... Imeli smo tudi to prednost, da smo se zaradi volje in prvih izkušenj lahko srečevali z Jožetom Čopom, Janezom Poldo, Miho Potočnikom. Tudi v upravni odbor so nas takrat sprejeli kot mlade in vnete planince, alpiniste. To so bila leta, ko so bili prvič preplezani Montblanski greben VI. stopnje. Bili smo prva alpinistična odprava v Kavkazu in od takrat (1964. leta) Kolektiv GRS Kranj danes šteje 80 reševalcev. Pred nedavnim so se zbrali ob 50-letnici, njihovo delo in pot ter izkušnje z uspehi in telavami pa je orisal načelnik GRS Mitja Drajnik. Na sliki gorski reševalci med decembrskim preizkusom znanja na Krvavcu. Franc Ekar, 35 let gorski reševalec, vrhunski alpinist in državni prvak z aki čolni: "Učili só nas stebri alpinizma." ie pridobljena kvalifikacija za gorskega vodnika pod številko 188." V 35 letih je bilo kar nekaj reševanj. Nepozabni ostajata dve tragični: Zelenica, ko je Franc Ekar našel, svojega učitelja Povše-ta in zrušenje helikopterja 1975. leta na Ledinah, ko so reševalca in ponesrečenec izgubili življenje. Iz sedemdesetih let ima ozebline, ki so spomin na reševanje v pakistanskem Hindukušu na 7000 m nadmorske višine. "Delo v planinstvu, kjer se izteka 25-letno obdobje predsednikovan-ja, je bilo vedno brezplačno. Čas je, da mladi nadaljujejo. Res pa je, da je danes med upokojenimi člani še vedno veliko vitalnih, ki jim mladi niso kos« Celo oskrbnika planinskega doma na Gorenjskem težko dobiš. Takšnih kot je Andrej Kar-ničar, ki je oskrbniska legenda, pa sploh na Gorenjskem ne najdeš." Za lovstvo pravi, da mu je dopolnilo k alpinizmu in obratno. Divji lovci na primer so bili včasih pravzaprav prvi alpinisti - plezalci. Sicer pa se bogastvo lova odraža v pričakovanju, upanju in nenazadnje tudi v pripravi na samoto. Najbrž ni naključje, da je med lovci kar nekaj Poznanih imen; na primer dr. Miha otočnik, dr. France Avčin. Za lov oziroma za sprejem med zeleno bratovščino v Lovsko družino Jezersko pa se zanima tudi mladi vrhunski športnik Davo Karničar. Ob ocenjevanju in aliziranju gorskega reševanja pri nas Franc Ekar ugotavlja v vrstah PD Kranj zanimivo posebnost: "Po večini se novi reševalci formirajo iz klasičnega alpinizma in poznajo njegove veščine. Tehnologija reševanja pa je danes zares dovršena in pri nas v Sloveniji tudi mednarodno primerljiva. Marsikaj pa bo vendarle treba na gori še narediti. Zveze z dolino, kadar gre za obveščane o nesrečah in reševan- Jih, so še vedno preslabe. V mislih mam opremo z mobitelom in tranzitnimi repetitorji v planinskih postojankah, kjer teh naprav še ni." • A. Žalar Na Bledu in v Vodicah Veselo po domače v Novo leto Gorenjska glasbena agencija Antonič, Založba Zlati zvoki Zagorje in Gorenjski glas smo skupaj z glavnini pokroviteljem Žito Gorenjka Lesce in sponzorji pripravili vesel in domač konec leta z narodnozabavnimi ansambli. Bled, Vodice, 30. decembra -Poleti je Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje skupaj z Gorenjskim glasom vsako sredo pripravila na Bledu večer narodnozabavne glasbe z različnimi ansambli pod naslovom Veselo po domače. Priljubljena srečanja so takrat bila zelo odmevna med domačini in gosti na Bledu in še posebej tudi onkraj Karavank. In zakaj ne bi veselo po domače sklenili še leto, ki si ga bomo zapomnili tako ali drugače, se je na srečanju z Gorenjskim glasom v Gorenji vasi vprašal vodja agencije in Alpskega kvinteta Jože Antonič. In tako smo začeli pripravljati prireditev na Bledu in, za spremembo, tudi na spodnjem koncu Gorenjske. In ker so v občini Vodice člani Prosvetnega društva s predsednikom Damjanom Sta-nonikom ob podpori občine Vodice in s prostovoljnim delom obnovi že skoraj odpisano dvorano v kulturnem domu, je bilo odločeno, da bo prireditev v Vodicah. Vest, da bo Veselo pod domače v Novo leto z več ansambli in napovedovalcema ter humoristoma Strašnima Jožetoma se je razvedela tako rekoč čez noč in v trenutku so na spodnjem koncu Gorenjske v Vodicah pošle tudi vstopnice. Večer je bil potem v petek, 27. decembra, nepozaben. Za to so Eoskrbeli Igor in Zlati zvoki, tirje kovači, družina Galič, ansambel Braneta Klavžarja, Gorenjski muzikantje, Vesele Štajerke in Jože Bohorč s prijatelji. Ljubitelji narodnozabavne gasbe pa so napolnili tudi Festivalno dvorano na Bledu v soboto, 28. decembra, zvečer. Da je bilo veselo, sta tudi na Bledu poskrbela Strašna Jožeta, po domače pa so se predstavili Igor in Zlati zvoku, ansambel Braneta Klavžarja, Vesele Štajerke, svetovni prvak na igranju frajtonarice Denis Novato iz Trsta in Oktet Lip Bled. Za razpoloženje pa sta pred koncertom skrbeli letošnji državni prvakinji na citrah Tanja in Katja Kokalj z Ovsiš pri Podnartu. Zahvala pa gre tudi glavnemu pokrovitelju Goreniki Lesce, ki je tako v Vodicah kot na Bledu s čokolado za vsakega obiskovalca poskrbela za sladek konec starega in začetek novega leta. Bilo je zares veselo in domače. Z Jožetom Antont-čem pa si bomo v Gorenjskem glasu prizadevali, da bo tako tudi v letu 1997. Srečno! A. Žalar Franc Kompare - z dušo in srcem zvest trobenti Glasba, ki pomiri dušo in ozdravi telo Franc Kompare iz Mengša je talent podedoval po očetu in očetovem stricu Antonu Šublju, ki je trinajst let pel v Metropolitanski operi v New Yorku in postal kasneje direktor Glasbene matice v Clevelandu. - Profesor Trstenjak mu je svetoval, naj se loti nečesa resnejšega, ker Evropa potrebuje Claydermana na trobenti. - Spoštuje načelo, daje glasba turizem, gostinstvo in slovenski adut. Ni še dolgo tega, ko je srečal Abrahama. Letos jeseni je bilo. Takrat je zabeležil tudi 37 let glasbenega ustvarjanja. Sicer pa ga je za trobento navdušil današnji mengeški župan Janez Per, ko sta v šestem razredu osnovne šole skupaj vozila les za mengeško igrišče. Prvi nastop ie imel za dan žena 8. marca i 959, naslednje leto 1. maja pa je z ansamblom Vandrovčki že igral na veselici pri Matičku v Mengšu. Znali so šestnajst skladb. Ljudje so bili navdušeni, čeprav so celotni repertoar preigrali tisto noč kar devetkrat. "Osem otrok nas je bilo v družini. Dva sta postala župnika, eden mizar, jaz pa sem začel kot avtomehanik. Sestre so uspele kot medicinska sestra, šivilja, fotografinja in trgovka. Vsi pa smo glasbeno nadarjeni. Poleg moje trobente v družini igramo še bobne, klavir, angleški rog in zapojemo tudi." Pravi, da je bil osrednja osebnost v njegovem življenju oče, ki je že zelo mlad zbolel za hudo boleznijo. Zato je France, ko je bil star trinajst let, že vozil pesek iz domače jame za hiše v Mengšu. Ustvarjalni duh pa je prepričan, da je podedoval Njegova najnovejša zgoščenka in kaseta, ki ima poleg znamenite Larine pesmi Še Tišino, Naš naj-boljši brat je Jezus, Prišel je čas slovesa in druge je izdana na ieljd južnokor-ejske firme Daewo. Franc Kompare po stari materi. Ob inovacijah na tehničnem področju pa se je vedno ukvarjal z glasbo in trobenti je ostal, kot pravi, zvest z dušo in srcem. "Glasbeni talent sem podedoval po očetu in očetovem stricu Antonu Šublju, ki je več kot trinajst let pel v Metropolitanski operi v New Yorku in postal kasneje tudi direktor Glasbene matice v Clevelandu." Je pa tudi Franc Kompare ustanovil mladinski pevski zbor. Sestavljali so ga mladi od 14 do 22 let, peli pa so cerkvene popevke. Glasbo za zbor je pisal župnik Gačnik, ki je imel enak zbor v Stranjah. Kasneje pa je Franc ustanovil tudi Planinski kvintet in z njim nekaj let igral v tujini. Rad pa pove, da se je veliko domače glasbe naučil pri Vitu Muženiču. "V narodni glasbi sem se čutil nekako neizpet in ko sem nekoč peljal prof. Trsten-jaka v Logatec na neko pre- davanje, mi je svetoval, naj mladim pustim, da bodo zabavali ljudi, sam pa naj se lotim česa resnejšega. Spominjam se, kako je rekel, da Evropa potrebuje Claydermana na trobenti. Ubogal sem ga in naslednje leto (1995) stopil na solistično pot s trobento. Ustvarjali sem začel glasbo, za katero pravi Vilko Avsenik, da pomirja dušo in ozdravi telo. Tako sem že izdal kaseti Trobenta poje Ave Marija in Trobenta poje za praznike in istoimensko zgoščenko. Prijatelj jo je ocenil: To so znane stvari za neznance in neznane za znance.'To Komparetovo je največja potrditev glasbenika, če na inštrument izvaja cerkveno, klasično, domačo in moderno glasbo s spremljavo, ki ne moti, ampak inštrument samo poudarja. To lahko doseže človek z močno osebnostjo in in svojim stilom. Takšno moč Franc Kompare črpa od svojega očeta, ki ie sedel v vozičku in govoril o doživljajih ne Tradicija se nadaljuje. Štiri otroke ima Franc Kompare. Sinu Mateju je predal obrt, ki jo uspešno vodi z mamo. Starejša hči Petra študira turizem na Ekonomski fakulteti, Nina pa grščino in latinščino na Filozofski fakul-teti ter petje in klavir. Najmlajši sin Aljaž pa igra trobento ie od osmega leta. Eno leto pa ima svoj ansambel Moreta. To Je ansambel, ki je prevzel ime po uspešnem ansamblu, ki ga je Franc Kompare ustanovil pred enajstimi led. Prva kaseta, ki je izšla, ima naslov; Bojan, Rok, Mateja z Marelo. Njeno sporočilo je Izredni Slovenci, naprej. Naslov druge je: Lipica in govori o turizmu, konjih. Izšla je ob 400-letnici Lipice. Tretja: Aljažu v spomin, govori o zanimivih Slovencih. Četrta pa je posvečena trem pomembnim slovenskim misionarjem in ponovno poudarja tradicijo slovenstva. ravno z rožicami postlanimi. Rad pa citira prijatelja, ki je velik Slovenec po duši, m trdi, da imamo Slovenci veliko srečo: Imamo slovansko dušo in zahodno kulturo. To dokazujejo tudi današnji veliki glasbeniki, kot so Irena Grafenauer, Vinko Globo-kar, pevci klasiki in instru-mentalisti in med njimi tudi Matej Šurc iz Mengša. Franc Kompare je velik ljubitelj živali. Najraje ima konje. O tej njegovi ljubezni je poznana anekdota, ko je očetu rekel, da çre le konja napojit. Šel pa je z njim v Komendo na dirke. Tam je rekel, da bo plačal prijav nino, ko bo zmagal. In res je zmagal. Okrog deset let mu je bilo takrat. Sicer pa je njegovo življenjsko sporočilo: "Naključja ni. Uspeh je vedno le posledica trdega dela!" • A. Žalar Slovesnost v Mengšu Novoletni koncert in priznanja Člani Mengeške godbe so pripravili tradicionalni koncert pred novim letom, Turistično dništvo pa je podelilo priznanja. Mengeš, 29. decembra - Na večer dneva samostojnosti je bil v dvorani kulturnega doma v Mengšu tradicionalni novoletni koncert mengeških godbenikov pod vodstvom prof. Franca Gornika. Turistično društvo pa je podelilo priznanja za najlepše urejena pročelja in okolico hiš za letos v Mengšu. Na koncertu so bili solisti Špela Gregorc (flavta), Andreja Marin (piecolo), Gor-azd Majdič, Robi Požar (klarinet), Damjan Budja (saxofon), Boštjan Per (pozavna), Ladko Korošec (tuba) in Jože Per, Franc Stopar. Aljaž Komšare in Franc Žun (trobenta). Priznanja pa so dobili: Lojzka in Slavko Pišek iz Murnove 15 v Mengšu za lepo urejeno okolico hiše ter obilico cvetja; Minka VI-demšek z Gasilke 15 Loka za originalno obnovo stare hiše ter ocvetličenost; Mirni Jaklič z Gasilske 35 Loka za lepe okenske in balkonske rože ter okolico hiše; Slavka in Franc Podgoršek Zorani- na 10 v Mengšu za ocvetli-čenje oken ter balkonov ter izjemno lepo urejeno okolico hiše; Jožice in Peter Kimovec z Gorenjske 17 v Mengšu za obilico Čudovitih okenskih in balkonskih rože ter urejenost okolice hiše; družini Osolin in Štele z Ropretove 24 v Mengšu za obilico rož, vzorno urejeno okolico obeh hiš ter dolgoletno vestno in požrtvovalno skrb za lep izgled znamenja; Ida in Peter Janežič z Murnove 27 v Mengšu za ocvetličenost oken in balkonov ter urejeno okolico hiše; Nika in Janez Habjan trgovina Ha-Ni z Grobeljske 8/a v Mengšu za lep izgled ter ocvetličenost stavbe, posebno pa za urejenost okolice lokala; Minka in Franc Pavrič z Rašiške 3 v Mengšu za lepe' okenske in balkonske rože ter okolico hiše: Občina Mengeš za urejeno fasado, ocvetličenje oken, kar vse deluje lepo in vzpodbudno na krajane. Priznanje pa zasluži tudi zaradi skrbi za javne površine, ocvetličenost vhodov v občino, ocve-tličen most itd. • A. Žalar Jubilejni koncert . Resnica, 29. decembra - Moški pevski zbor K UD Jote Papler iz Besnice je v četrtek, na dan samostojnosti, v osnovni šoli v Besnici imel slovesen koncert ob desetletnici delovanja zbora. Pevci pod vodstvom Petra Bogataja so se predstavili s spletom narodnih in umetnih pesmi, nastopili pa sta tudi Beti Bogataj s harmoniko in Tanja Deriič s ciframi. Ob desetletnici so se zahvalili vsem, ki so v desetih letih kakorkoli sodelovali z zborom in še posebej TD Besnica in Zvezi kulturnih organizacij Kranj. • A. Ž. Predsednik in njegov maraton AlarJco Jenšterle, zunanji sodelavec PREJEU SMO Slovenski predsednik Milan Kučan se je odločil, da se po pogovorih s predstavniki parlamentarnih strank in njihovimi predsedniki glede bodočega mandatarja pogovori še z uglednimi slovenskimi osebnostmi. Gre za tako imenovani tretji krog njegovih pogovorov, v njem pa se je med drugimi sestal z guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem, dr. Francetom Bučarjem, s predsednikom ustavnega sodišča dr. Tonetom Jerovškom ter tudi z nekdanjimi člani predsedstva Republike Slovenije dr. Matjažem Kmeclom, Ivanom Omanom, dr. Dušanom Plutom ter Cirilom Zlobcem. Kot sporočajo iz urada predsednika republike, so bili vsi ti posveti namenjeni prizadevanjem, da bi Slovenija čim prej dobila trdno in sposobno vlado, ki bi predvsem imela zadostno podporo v državnem zboru. Predsednik vlade Milan Kučan je v svojih nastopih pred javnostjo govoril tudi o tem, da slovenske razmere pozorno opazuje tujina, ki si prav tako želi ustoličenja naše nove vlade. Očitno se je odločil za taktiko zavlačevanja, saj je rezultat volitev preveč izenačen. To pomeni, da bo svojo odločitev sprejel po dolgem premisleku, nikakor pa ne v okviru sedanjih Želja obeh neposrednih kandidatov za mandatarja dr. Janeza Drnovška in Marjana Podobnika. Ker sta v svojih ambicijah neomajna, se je v njunih podobah s koncentrirala vsa politična energija povolilne Slovenije. Dr. Drnovšek je s svojo dolgoletno dejavnostjo v jugoslovanski, neuvrščeni in slovenski politiki vsekakor veliko bolj izkušen od Podobnika, vendar za slednjim stoji Janez Janša, katerega politična zgodovina prav tako ni zanemarljiva. Čeprav je znano rivalstvo med dr. Drnovškom in predsednikom Kučanom, bi slednjemu glede na njegov politični profil vsekakor bolj ustrezal dosedanji premier, vendar mora upoštevati dejanske volilne rezulate, predvsem pa novorojeno politično zavezništvo pomladnih strank, ki je bilo sklenjeno po volitvah. Prepirati se o tem, zakaj te stranke sporazuma niso podpisale že pred volitvami, je v tem trenutku brezpredmetno, saj so se očitno za skupen nastop odločile šele tedaj, ko so videle, da z dobljenimi rezultati lahko osvojijo tudi oblast. Neizpodbitno je dejstvo, da je s to koalicijo zdaj treba računati, povsem drugačno vprašanje pa je, koliko je v resnici trdna in dolgoročna. In verjetno je to tudi eden od razlogov za Kučanov maratonski tek, saj upa, da bodo pomladnikom počasi začeli popuščati živci in se bodo začeli zapletati v drobne (kasneje pa večje) medsebojne spopade. Bližina oblasti deluje kot zelo močna droga, pri upiranju slednji pa je od nekdaj pomembna človekova trdnost. Imeti formalno vse možnosti za prevzem oblasti, hkrati pa zaradi višjih interesov odstopiti mesto nekomu drugemu, je hud pritisk, ki ga zdržijo le najmočnejši politiki. Oblast pač zelo redko pade z neba. Največkrat si jo je treba krvavo priboriti, zato tudi ni čudno, da jo ljudje tako neradi zapuščajo. Čeprav so v tem času vse oči uprte v predsednika Kučana, je vendarle treba reči, da bo imel na koncu precej lahko delo. Izbral bo najbolj trdnega in vztrajnega kandidata, če pa bo spopad še naprej neodločen, se bo lahko odločil za nekoga tretjega, ki morda že zdaj previdno čaka v ozadju. MHE Bistrica * Veliko je bilo izrečenega in napisanega o gradnji elektrarne na potoku Bistrica v Bohinjski Bistrici, v občini Bohinj. Premalo pa je bilo napisanih še pravih dejstev. Za začetek si lahko sposodimo znane verze: "Kaj pa je tebe treba bilo..." V INVENTARJU najpomembnejših naravnih dediščin osrednje Slovenije na strani 66 namreč piše: "BISTRICA (BOHINJSKA): Potok s kraškimi izviri pod Spodnjimi bohinjskimi gorami in izlivom v Savo Bohinjko. STANJE: Pri izviru je vodno zajetje, po spodnjem delu doline je spremljana gozdna cesta; predvidena je izgradnja pretočne male HE. OVREDNOTENJE: Zgornja dolina (Bistrica o.p.) je izjemno naravno ohranjena. VARSTVENI REŽIM: Za hidrološko in geomorfološko površinsko naravno dediščino. VARSTVENA NAMEMBNOST: Spomeniška, rekreacijska. " Pretočna mala HE je v spodnjem delu že izgrajena. Kdo ve, zakaj se v zgornjem izjemno naravnem delu rojeva velika HE (1,8 MW)? Varstvo naravne in kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o naravni in kulturni dediščini. V 9. členu teha zakona je zapisano, da nosilci družbenega načrtovanja določajo in usmerjajo varstvo naravne in kulturne dediščine v planskih aktih. Tako je v družbenem načrtovanju naravna in kulturna dediščina obvezen planski dokument. Zato so naravne GLASOV KAŽIPOT 3 Izleti Novoletni pohod na Kum Kranj - Tradicionalni^ novoletni pohod na Kum bo 2. ja'nuarja. Na pot se bomo podali ob 6. uri z železniške postaje v Kranju. Tod poteka slovenska planinska pot -razširjeni del in Zasavska transverza-la. Hoje bo za 6 ur. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj. Na Šmarjetno goro Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj vabi na pohod na šmarjett-no goro. Pohod bo v četrtek, 9. januarja. Pohodniki se zberejo ob 9. url na kranjski avtobusni postaji. Sta na Šmarjetno goro je vzdrževana. Pohodi bodo vsak drugi četrtek čez vse leto. Pridružite se nam. Prireditve Predstava na Kokrici Kokrica - Turistično društvo Kok-rlca vabi v soboto, 4. Januarja, v kulturni dom na Kokrico. Ob 19.30 pa bo gostovala s komedijo Moja je lepša kot tvoja igralska skupina iz Preddvora. Obisk dedka Mraza Bled - Vabljeni danes, v ponedeljek, 30. decembra, ob 12.30 pred Kulturni dom v Zasipu, kjer vas bo obiskal dedek Mraz z veselim spremstvom. Ob 14.30 bo dedek Mraz pred Gorjanskim domom V torek, 31. decembra, bo od 10. ure dalje obisk dedka Mraza z veselim spremstvom In godbo na pihala Gorje po blejskih hotelih in trgovskem centru Bled. Sijem Bled • Do srede, 1. januarja, bo v trgovskem centru na Bledu božično-novoletni sejem s praznično prodajnim programom in gostinsko ponudbo. Vabljeni! Silvestrovanje' 97 Radovljica - Klub Večno mladih fantov Iz Radovljice bo jutri, v torek, 31. decembra, in v sredo, 1. januarja, priredil v prireditvenem šotoru javno prireditev Silvestrovanje '97. Pokrovitelj prireditve je občina Radovljica, šotor bo postavljen na športnem Igrišču pri osnovni šoli v Radovljici. Vabljeni! Ziv zav Radovljica - Danes, v ponedeljek 30. decembra, bo ob 14. uri prireditev za otroke. Organizator je Turistično društvo v prireditvenem šotoru. Nastopili bodo Pihalni orkester Lesce, lutkovno gledališče Jesenice s predstavo Trije snežaki. Otroke bo obiskal tudi dedek Mraz. Med posameznimi predstavami bo otroke zabaval čarovnik. Lutkovna igrica škofja Loka - Danes, 30. decembra, bodo ob 16.30 na Mestnem trgu v Škofji Loki nastopili učenci OŠ Peter Kavčič in vrtec Škofja Loka. Na Mestni trg bo prišel tudi dedek Mraz. Ogledali si boste lahko tudi lutkovno Igrico Janko in Metka v izvedbi Cveta Severja. Novoletni ples škofja Loka • V sredo, 1. januarja, bo v restavraciji hotela Transturist z začetkom ob 20. uri tradicionalni novoletni ples. V koncertni plesni dvorani Super star pa bo plesni večer z glasbeno skupino. Vabljen« Koncerti a Koledniki v mesariji Arvaj Kranj, 30. decembra - V soboto je bilo v mesariji Arvaj v Britofu pri Kranju spet veselo. Marsikateri nakupovalec je bil prijetno presenečen, ko je ob nakupih lanko slišal prelepo pesem. Folklorna skupina Primskovo je namreč pri Arvajevih letos koledovala že tretjič. Stari slovenski običaj, ki se ga spominjajo le najstarejši, se ponovno obuja. Pevci v hišo prinašajo dobre želje, zdravje in vse dobro družini ter zdravo živino v hlevu. Ob veseli pesmi in besedi se kolednikom družina zahvali z dobrotami. Pri Arvajevih je bila košara kolednikov dobro napolnjena z izdelki, po katerih je mesarija Arvaj dobro znana na Gorenjskem. - Tekst in foto: G. Šinik Bled • V sredo, 1. januarja, vabljeni ob 18. uri v Festivalno dvorano na tradicionalni gala koncert. Nastopili bodo Simfonični orkester HRT Zagreb in solisti ljubljanske opere. Obvestila M Občni zbor Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke vabi na redni letni zbor društva, ki bo v petek, 10. januarja, ob 19. uri v Martinovi hiši. Mestni trg 26, kjer vam bodo člani predstavili dosedanje delo in načrte za naprej, hkrati pa boste imeli priložnost, da se tudi sami vključite v programe in delo društva. Krvodajalska akcija Ljubljana • Rdeči križ Slovenije obvožča, da bo 9. januarja krvodajalska akcija na Jesenicah. Postanite tudi vi krvodajalec - krvodajalka. Darovana kri pomeni tudi lepši in varnejši dani Nov turistični lokal Turistično društvo Škofja Loka je v soboto, 21. decembra, odprlo nov turistični lokal na Mestnem trgu v Škofji Loki. Prenovljen lokal je namenjen informiranju gostov in promociji mesta, obiskovalcem pa je na voljo tudi bogata izbira loških in slovenskih izdelkov - spominkov domače in umetne obrti. Turistično društvo Škofja Loka je v tem letu izdalo in ponatisnilo nove turistične publikacije, organiziralo številne prireditve in skrbelo za urejenost kraja. Na otvoritvi, ki je potekala v okviru Veselega decembra, se je predstavil kmečki turizem Pri Marku iz Crngroba, FS Tehnik iz Škofje Loke ter lajnar Zdravko iz Železnikov. Novo turistično pridobitev mesta je Çohvalil tudi predsednik ZS, g. Marjan Rožič. M.P. in kulturne dediščine (obstoječe ali predvidene) določene kot obvezno izhodišče za pripravo družbenih planov. Kako je to upoštevala bivša SO Radovljica in vsi soglasodajalci? Kako to upošteva sedanja Občina Bohinj (župan in občinski svet)? Cenjenemu bralcu tega zapisa naj takoj povem, da me k nasprotovanju gradnje te MHE vodi investitorjev neustrezen odnos do narave oz. njenega oskrunjenja. Že Indijanci, ki so bili v mnogih stvareh kulturnejši od ponorelih evropskih osvajalcev Amerike, so govorili, da se zrak, zemlja in voda ne dajo kupiti, saj so last prihodnjih generacij. Investitorji tega projekta niso občinski reveži ali kako drugače pomoči potrebni ljudje in se morajo zavedati svojih dejanj! Bivša J A je v svojem strateškem konceptu sklenila, da se bo v primeru napada agresorja oskrbovala z energijo iz malih elektrarn (MHE). Tako je v letih 1988 nastal koncept MHE 936 na potoku Bistrica. V projektu je bilo predvideno zajetje nižje od izvira potoka, nato 600 m predora in 220 m tlačnih cevi. Moč elektrarne naj bi bila 1,3 MW, izraba potoka z biološkim minimumom pretoka pa v dolžini 900 m. Elektro Gorenjske ni dobilo ustreznih posojil in do uresničitve ni prišlo. Nastopili so posamezniki, ki so bili oziroma so še sedaj zaposleni v omenjenem -javnem podjetju. Združijo se z bohinjskimi lokalnimi politiki. Naredijo nekaj podobnega, vendar katastrofalnega za potok Bistrica za kmetijsko zemljišče I. kategorije na Dobravi. Varnost najbližjih prebivalcev in njihovih domov (Zoisova ulica) jih pa nič ne briga. Investitorji MHE Bistrica (Bistrica d.0.0.) v letošnjem letu izgradijo podobno zajetje s 640 m predora, sledi pa (to se že izvaja) še 1500 m tlačnih cevi po omenjenem zemljišču. Med te unikatne elektrarne naj bi bila 1,8 MW. Izraba potoka Bistrica pa, kar v vsej dolžini oz. 2 km. Zavod za kulturno in naravno dediščino RD v svojem INVENTARJU omenja ta del kot "hidrološko in geomorfološko naravno dediščino. Zanimivo, da je minister Gantar po intervenciji dr. Bučarja spomladi letošnjega leta obljubil vso pomoč za ureditev tega problema. Inšpekcijske službe, ki so si po naročilu ministra ogledale prizorišče predvidene gradnje MHE, so ugotovile, da je investitor v letošnjem letu le čistil sneg na svojem gradbišču. Sprašujem ministra in inšpekcijske službe: Ali se še vedno čisti sneg na predvideni MHE Bistrica? Ali bo potok še hidrološka naravna dediščina, ko bo pretok vode (razen v poplavah) na biološkem minimumu oz. ga sploh ne bo? Ali se soglasodajalci investicije zavedajo, da bo dovodna cev več kot 3000 n%3 vode predstavljala potencialno "vodno bombo" za bližnjo okolico? Zanimivo je, da si pri vsej problematiki zatiskajo oči tako občina Bohinj, Upravna enota Radovljica, Ministrstvo za okolje in prostor, predvsem pa Inšpekcijske službe. Te pa do sedaj niso nič videle in slišale, čeprav so v upravnem postopku ter med projektom in dejanskim stanjem never- Nadaljevanje na 27. strani Ministrov odprti telefon: 080-22-22 Danes, v ponedeljek, 30. decembra, od 15. do 18. ure bo na Ministrstvu za šolstvo in šport zadnjič v tem letu deloval odprti telefon. Številka 080-22-22. Na vprašanja in pobude v zvezi s šolstvom v Republiki Sloveniji bo, skupaj z državnima sekretarjema, odgovarjal minister ža šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. jÍUmsmMoÚÍ f */ /Ï.IW,Vf,, i L o. o. TRGOVINA RAČUNALNIKI* TISKALNIKI PC CD ROM • MUL TI M EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME tv, video, zvočne, MPEG kartice. CD P.OM bralne in zapisovalne enote, mrežni in IS DN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potroSni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj WZ^l rr nCAn hewlett iWffJWW $»CS*^«Er ^ > * broON packaro u^A-uiJ ^sZsJt \mim Nadaljevanje s 26. strani jetna odstopanja. Vse skupaj je prava nesreča, je ena velika lat, projekt sam pa prava poslastica vredna celo Julesa Verna. Tudi uničenje potoka z vsemi poslednjimi raki na Dobravi, podiranje dreves, miniranje, izvajanje del na vodozbirnem področju, odlaganje izkopanega materiala kar na licu mesta, vgrajevanje kar 13-krat večje cevi, kot je bilo rečeno ob pridobivanju nekaterih soglasij, in nato vgradnja za 35 odstotkov večje cevi, kot je bilo to zapisano v projektu in s tem uničevanje za kmetijstvo namenjenih in pred kratkim agromelioriranih površin in cest, inšpektorje in sodobne Slovence nič ne moti. S preprostim in bogaboječim občanom se radi kaj hitro obračuna, politično podprti in subvencionirani občani pa so nedotakljivi. In kaj sedaj? Ali ne bi omenjeni driavni organi zaustavili gradnjo in določili za ta trenutek ustrezno rešitev v smislu varovanja objekta in izgradnje optimalne elektrarne, ker so stvari šle že tako daleč? Alt bodo čakali do konca in šele potem ustavili projekt, ko ho narejena ekološka Škoda in potrošena sredstva investitorjev?Slovenija, moja dežela, od kod lepote tvoje? Ivo J. Cundrič, občinski svetnik SDS Do nove lekarne po zakoniti poti Gorenjski glas, 13. decembra 1996, št. 98 Ker je v omenjenem članku veliko neresnic, prosimo uredništvo Gorenjskega glasa, da objavi naš odgovor novinarju, za katerega menimo, da bi se moral pred objavo pozanimati pri javnem zavodu Gorenjske lekarne in pridobiti mnenje tudi z naše strani. Javni zavod Gorenjska lekarna je že v začetku leta 1993 posredoval občini Jesenice svojo željo, da odpre še eno lekarno na Jesenicah in sicer v zdravstvenem domu ali njegovi neposredni okolici. Takratni izvršni svet je našo željo podprl, vendar pa tedaj ni bilo na razpolago primernega prostora. Leta 1994 smo obnovili našo željo, prav tako tudi v začetku leta 1995, ko se je za to zavzel tudi župan gospod Božidar Brudar in tudi sam iskal primeren prostor v zdravstvenem domu ali v prostorih občine. Ena od zamisli je bila nadzidava občinskega dela vhoda, kjer naj bi pri sami investiciji sodelovala tudi Gorenjska lekarna. Marca letos nam je Zdravstxeni dom dal na razpolago prostore. O tem smo tako obvestili Občino Jesenice in zaprosili za njihovo mnenje. Ker nam občina na naš dopis ni odgovorila več kot dva meseca, smo menili, da se strinja in zaprosili za soglasje Lekarniško zbornico in zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po pridobitvi soglasij smo Občino Jesenice obvestili, da imamo vsa potrebna soglasja in da bomo lekarno v zdravstvenem domu odprli predvidoma v jeseni 1996. Tudi na ta dopis nismo dobili nobenega odgovora. Ker je prostor, v katerem naj bi Gorenjska lekarna odprla novo lekarno, v zdravstvenem domu, je bilo potrebno pridobiti še soglasje za spremembo namembnosti in adaptacijo prostorov. V oktobru smo pridobili tudi omenjeno soglasje. Občina Jesenice je razpisala koncesijo v mesecu avgustu. Javni zavod se na razpisano koncesijo ni javil. Razlog pa ni v tem, da nima interesa, pač pa v tem, da se na razpisano koncesijo javni zavod ne more javiti. Koncesijo za opravljanje lekarniške deja-nosti za območje Jesenic javni zavod že ima. Dobil jo je z Zakonom o zavodih in ustanovitvenim aktom Občine Jesenice ter kasnejšim soglasjem na statutarni sklep in statut jasvnega zavoda Gorenjske lekarne. Tudi Zakon o lekarniški dejavnosti nedvoumno razlikuje koncesio-narje in javne zavode. Zato je trditev novinarja neresnična. To dokazujejo tudi postopki, ki jih javni zavod vodi. Strategija razvoja zdravstva do leta 2000 na Gorenjskem, ki je bila letos podpisana s strani Ministrstva za zdravstvo, Občine Jesenice in Gorenjske lekarne, daje prednost pri odpiranju še ene lekarne na Jesenicah, javnemu zavodu. V primeru, da se občina odloči za zasebno lekarno, pa ima prednost farmacevt, ki je zaposlen v javnem zavodu in je v mreži- Iz navedenega sledi, da so mnoge trditve v omenjenem članku neresnične. Javni zavod Gorenjska lekarna ima interes za še eno lekarno in tudi dela na tem. O vsem je obveščen tudi Občinski svet Občine Jesenice. Direktorica Gorenjske lekarne Kranj Breda Kosirnik Povejmo resnico! Prebral sem več člankov, ki pišejo na temo blejske obvoznice. Strinjam se z avtorji, da bi bil omenjeni projekt grob poseg v naSo Kulturno krajino in kulturno dediščino. Menim tudi, da občani, ki bi jih omenjena cesta prizadela, lahko zaprosijo za varstvo pravic, saj nam 1. člen ustave zagotavlja zdravo in varno življenje, ki ga ob omenjeni cesti zagotovo ne bi več imeli! Opažam, da premnoge pisce skrbi usoda Blejskega jezera. Skrb je upravičena. Res je to, da kot vse žive stvari, umre tudi jezero. Enako res je pa tudi dejstvo in to v tujini vse bolj ugotavljajo, da je prav turizem neposredno in posredno glavni onesnaževalec narave! Kar spomnimo se, kam so šle vse odplake in še kaj in to že pred II. svetovno vojno in po njej -v jezero. Vprašajte kakega potapljača, kaj vse se najde na jezerskem dnu! Drugi dejavnik, tudi posredno povezan s turizmom je avtomobil oz. njegov motor z notranjim izgorevanjem. Tako posebno mestni ljudje, ki svoje bivalno okolje čez teden z izpušnimi plini dodobra onesnažijo, v imenu turizma in čistega zraka čez konec tedna onesnažujejo še ostalo Slovenijo ter dobesedno ropajo po gozdovih! Poleti, posebno ko je sezona gob in drugih gozdnih sadežev, pelje na Pokljuko tudi do 5000 "modernih nomadov". Če primerjamo Pokljuko z nacionalnimi parki po svetu, denimo v Kanadi, ki so nekateri veliki kot Slovenija, vendar obiskovalci iz njih ne smejo vzeti ničesar! Ne tako, kakor pri nas, kjer se seka les in počne, kar se komu ravno zahoče! To zame ni noben park, to je navadna farsa! Farsa je tudi sekanje božičnih ali novoletnih jelk. Čeprav Jezus Kristus kaj takega ni nikdar učil, zakaj tega škodl- jivega dejanja ne obsodijo cerkveni dostojanstveniki??! Menim, da bo nekoč zgodovina obsodila našo civilizacijo za barbarsko in uničevalno! Rešitev mnogih problemov, tako obvoznic kot tudi premnogih zdravstvenih težav bi se znebili, če bi zamenjali motor z notranjim ogrevanjem z bolj humanim pogojem. Doma in po svetu imamo premnogo strokovnjakov in managerjev, ki znajo vleči plače, od sebe pa ne dajo nobene fige! Najbrž posnemajo naše poslance, ki že en mesec "razpravljajo", kdo bo mandatar, namesto da bi denar davkoplačevalcev bolje izrabili v dobro vseh. Dobra rešitev bi bila, če bi jih brez hrane in vode zazidali v parlament. V enem tednu bi bil mandatar zanesljivo izvoljen! Jože Kogoj, Sp. Gorje 76 Glasov januarski izlet V Zdravilišče Radenci Celodnevni Glasov izlet v termalno Zdravilišče Radenci -zdraviliški kompleks ob izvirih termalne vode v Radencih smo podrobno predstavili pred kratkimv Gorenjskem glasu in v barvni prilogi Slovenske zimske počitnice 96/97- bo v soboto, 18. januarja 1997. Rajžali bomo z udobnim avtobusom podjetja ROZMAN BUS Radovljica, si ogledali zdravilišče in muzej Radenska, se kopali v termah. Zvečer bo prijetno z zabavnim programom, v katerem bo Gorenjski glas pripravil tudi presenečenje za ostale goste Zdravilišča Radenci. Pridružite se nam 18. januarja v Radencih, prispevek k stroškom izleta je 3.300 tolarjev (samo za naročnike in družinske člane), za mlade bralce do 15 let pa 1.000 SIT manj. V soboto, 18. januarja, bo Janez Rozman peljal na relaciji Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Komenda - Mengeš (in obratno pozno zvečer na povratku). Vse dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet tudi v letu 1997: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 -111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov posebej priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ne bo potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. Tudi v letu 1997 veseljem pričakujemo Vaš klic in prijavo za Glasov izlet. Pokrovitelja Glasovih izletov v letu 1996 in v letu 1997: ARVAJ N I K O K A V Č I Č Začetek razpleta Kmalu po odhodu Staneta Kavčiča so mi na pristojnem mestu povedali, da bo prišlo do zamenjave tudi v banki, ker je tudi na tem mojem delovnem mestu prišlo do deformacije. Zato mi je začel z januarjem leta 1973 teči zasluženi pokoj. Ker je v obstoječem sistemu brezhibno delovala nikjer napisana in javno opredeljena družbena izolacija, mi je odslej ostajalo časa na pretek. Tako izpeljana izolacija je trajala polnih osemnajst let, vse do leta 1990, do spremembe oblasti. Poleg časopisja so bili varnostni organi, sodišča in Pokojninski zavod edini javni inštituti, s katerimi sem mogel komunicirati. Razen zelo redkih častnih izjem so bili znanci in sodelavci dosledni pri spoštovanju teh zakonitosti. Zaradi privzgojenih vrednot, discipliniranega življenja, želje po branju in nazorskih opredelitvah mi nova prisilna oblika Življenja ni delala težav. V mojem in tudi v drugih primerih namreč ni šlo za spor z enim ali več ljudmi, ampak za širša, globlja doktrinama vprašanja, ki jih na primer jaz in nekateri na izpostavljenih mestih nismo razumeli. Še manj pa znali spreminjati v prakso. V tem času smo celo brali Kardeljevo oceno, da ima partija še največ težav z nekaterimi partizanskimi kadri, in jih je treba zamenjati, ker niso dovolj kooperativni. Da bi po ustvarjalni metodi rešili vprašanje osebne fizične sprostitve, se je bilo treba priučiti mnogim ročnim veščinam. Lopata, kramp, žaga, sekira, samokolnica so mi postali odslej nepogrešljivo orodje. Vodovodar, elektrikar, mehanik in mizar so bili poklici, kijih je bilo treba do neke mere udomačiti. Kljub občasnim neprijaznim uradnim pozdravom, obiskom, fizičnih in kabelskih spremljanj je ostalo v duši in zavesti še dovolj moči in razpoloženja za osebnega konjička po spremljanju gospodarskih in splošnih družbenih dogajanj. Vsa sprotna dogajanja sem rad preverjal s svojimi Od Kavčiča prek Bavčarja in Janše v osamosvojitev (odlomki iz knjige Pot v osamosvojitev) življenjskimi opredelitvami do ekonomskega družbenega razvoja. Vse bolj sem bil prepričan, da se družbeni sistem socialističnega samoupravnega pluralizma ne bo izšel. V preteklih desetletjih so se novitete v procesu reševanja družbenega sistema že tako izčrpale, da je bilo pričakovati zaključek samo še skozi biološke zakonitosti. Trdno sem bil prepričan, da se je začel klopčič jugoslovanskih povojnih razmer odvijati. Ko gledam iz današnje časovne razdalje in presojam preživela povojna leta, moram le pribiti, da bi se počutil osebno zelo nesrečnega, Če se v življenju ne bi odločil tako, kot sem se. Najprej v uporu proti okupatorju in drugič z nerazpoloženjem do samoupravno dirigiranega razvoja slovenske družbe. Že od partizanov naprej sem se lahko neštetokrat prepričal, da je bil človek najbolj ustvarjalen in sam s seboj zadovoljen, Če je lahko maksimalno uveljavljal svojo pobudo in sposobnosti. Prav milo se mi stori, ko danes poslušam in berem te bedne konvertitske stremuhe. Kljub temu pa obstajajo nekateri zgodovinski razlogi, v katerih bi našli odgovore za širše razumevanje tudi za nekatere politične poteze v povojnem obdobju. Zdaj, ko smo zlasti Slovenci lahko samo spremljali vsa grozovita razdejanja po nekdanji Jugoslaviji in vso zgodovinsko tragičnost prizadetih ljudi, je to trenutek za nova razmišljanja. V luči teh dogodkov bi se mi zdelo glasno in javno razpihovati še zdaj naše človeške osebne usode, zelo neresno in bedno. Najprej menim, da polom, ki ga je doživela Jugoslavija, ni bil prvenstveno posledica Titove komunistične vladavine, ampak vsiljene versajske Jugoslavije. To sta osebno oblikovala prestolonaslednik Aleksander Karad-jordjevič in Nikola Pašič. Vseh dvajset let med obema vojnama je visel v zraku obračim med Srbi in Hrvati. Z nastopom vojne in ustanovitvijo hrvaške države NDH, se je začel ustaški eksodus nad hrvaškimi Srbi. Mnogo pobitih Srbov je odnesla Sava. Veliko se jih je rešilo z odhodom v partizane in mnogi so končali v Jasenovcu. Vse to in še marsikaj je čakalo na obračun. Povojni odnosi med Hrvati in Srbi so bili taki, da so se v letu 1970 zaključili z Maspokom - Hrvaška programira izstop iz Jugoslavije. Kardelj še enkrat in znova dokazuje s svojim ideološkim samoupravnim pluralizmom, da Jugoslavija lahko obstoji samo v socialističnem družbenem sistemu, kjer imajo oblast komunisti. Jugoslovanski komunisti, ti so že od decembrske obznane leta 1920 predstavljali politično skupino državljanov zunaj zakona, so okupacijo sprejeli in doživljali kot edinstveno priložnost, da bi svoj revolucionarni značaj povezali in organizirali v vsenarodni upor. Kdo jim je torej lahko branil, da so svoje razredne ideale v dneh življenjske usode slovenskega naroda povezovali z ljudmi, prežetimi s slovensko patriotsko zavestjo v obrambo za golo preživetje? V tem skupnem zavezništvu je večinski in napredni del Slovencev opravil svojo zgodovinsko vlogo. Še več, narod- noosvobodilni boj je bil deležen zgodovinskega priznanja vsega svetovnega antifašističnega zavezniškega tabora. To, da so vojno zavezništvo v ožjem zemljepisnem obsegu množično podprli Slovenci, je Churchill storil v svetovnem merilu. Po vseh preživetih desetletjih smo zlasti Slovenci v položaju, da lažje presojamo, kako je bilo s to "železno" dobo. Ali je bila zares samo škodljiva ali pa nam je pustila tudi posebne koristi? Ih, ali lahko prenisli-mo, kakšna bi bila druga oblika mednacionalnega sožitja, po kateri bi se mogle uresničevati tisočletne sanje Slovencev po njeni samostojnosti? Naj poudarim: samo in edino v narodnoosvobodilni vojni so bili postavljeni njeni temelji. Prav v naravi, oblikah in vsebini upora proti okupatorjem moramo iskati odgovor, da se v Jugoslaviji nikoli ni mogla razviti komunistična revolucionarna zasnova tako, kakor so jo doživljale države na Vzhodu. Nobena skrivnost ni, da nista bila Hrvat Josip Broz - Tito in Slovenec Edvard Kardelj - Krištof vselej najboljša prijatelja. Vendar sta v neki nujni koeksistenci na skupnem imenovalcu družbenih lastninskih odnosov vodila svojevrstni jugoslovanski komunizem. Ideologijo sta povezala s pragmatizmom, da bi podaljševala mir in primerno socialno stanje v Jugoslaviji. Seveda je bilo tudi pod temi pogoji preuranjeno pričakovati, da bi vsem narodom v Jugoslaviji ponudili novo, zahtevnejšo družbeno vrednoto - demokratični nazorski pluralizem. Namreč, samo Jugoslovanska armada in varnostne službe so bile še zanesljiva hrbtenica obstoječega sistema. Za radikalne spremembe še ni bilo časa, saj je na primer Stane Kavčič padel že tako rekoč ob idejah. Še deset let po Titovem odhodu je bilo potrebnih, da so notranje razmere dozorele do te stopnje, ko smo Slovenci ustvarili pogoje za izdajo nove ustave, ki vzpostavlja nov ustavni družbeni sistem, prilagojen evropskim demokratičnim državam. Kako sem bil za nekaj ur pomožni poštar in pomagal raznašati letopise VosiarsJui jc icMa, oralu va zachvalmi Naši naročniki doma zagotovo že imate vsak svoj letopis Gorenjska, Verjetno ste ga že vsaj enkrat prelistali in v njem našli tudi kaj zanimivega. Pa vendar, ste se kdaj vprašali, kako tako debela knjiga pravzaprav pride v vaše domove? Urednica mi je nekega dne rekla: "Jutri pa se odpelji v Podnart, na pošto, poišči poštarja Lojzeta in mu pomagaj raznesti letopis. In spotoma povpraša] naše naročnike, kako jim je vseč." Hja prav. Naslednjega dne sem se, kot mi je bilo naročeno, odpeljal do pošte, vstopil in skorajda izpahnil čeljust od presenečenja. Na tleh je zraven poštarja stal kar precej visok kup letopisov. Tistih, ki jih je Lojze Brzuhalski že razporedil v pre-dlačke sprva nisem opazil. Na srečo, pravi, sodi med tiste poštarje, ki imajo službeni avto, tako da je delo nekoliko lažje. Ampak s poštarjem Lojzetom sva se dogovorila, da ga spremljam samo del njegove poti. V nasprotnem primeru bi se mu delovnik zagotovo potegnil v popoldanske, če že ne kar v večerne ure. Torej, v avto sva odnesla pošto za prvo območje in se odpravila. Prvi letošnji letopis v Podnartu prejela Marija Janežič. Sama sicer ni naročnica Gorenjskega glasa, naročujejo ga 'ta mladi', kljub temu pa ga zelo rada bere. Konec koncev pa je en časopis na hišo čisto zadosti. In ko sem jo povprašal, kako se ji zdi naš najdebeleiši izdelek, je vidno zadovoljno rekla: Poštar Lojze Brzuhalski Marija Janežič "Všeč mi je." Tistih nekaj minut, kolikor jih ie imela na voljo za hiter pregled vsebine, pač ne more pustiti kakšnega večjega vtisa. Ker je bilo dopoldne in še delovni dan povrhu, sva pri kar nekaj hišah letopis skupaj z drugo pošto samo zataknila za vrata. Vrata pa nama je odprla Mirni Zupan. "Olala! A Almanah sta mi prinesla." Svoje zadovoljstvo je podkrepila s tem, da ni všeč samo njej, amapk celi družini. In prav vsi ga radi berejo, saj v njem najdejo zares veliko zanimivega, in če mora sin, ki obiskuje šolo napisati kakšno nalogo, mu je letopis v precejšnjo pomoč. Med tistimi, ki sva jim s poštarjem Lojzetom letopis izročila osebno, je bil tudi Franc Janže-vec. Franc se je takoj spomnil lanske izdaje letopisa in ugotovil, da mu je tudi letošnji vsaj na prvi pogled tako všeč, kot mu je bil prejšnji. V njem, pravi, najde precej takih podatkov, ki jih drugje sicer ne more najti. Letopis je bil zelo všeč tudi Ivanki Kalan, njej predvsem, ker predstavlja življenje v minulem letu na Gorenjskem. In ker je tudi sama prava Gorenjka, je njena želja po spoznavanju dežele seveda sama po sebi razumljiva. Zanimiv in pa uporaben je po njenem mnenju tudi za šolarje, saj je v njem moč najti precej zanimivos-ti.Pa naj bo tokrat dovolj mnenj bralcev. To, da so vsa pozitivna je naključje, saj v resnici nismo niti od enega naročnika slišali negativne kritike. Pa bi bili tudi v našem uredništvu vsake prave kritike zelo veseli. Saj veste, da bi tisto, kar vam morebiti ni všeč v prihodnje spremenili. Ko sva se ob koncu mojega vajeništva pogovarjala s poštarjem Lojzetom, mi je dejal, da je pri dostavi takšnih pošiljk v tolikšnem številu največja poštarjeva težava skupna teža. Tisti poštarji, ki svoje vsakodnevno delo opravljajo peš ali pa s kolesi preprosto ne zmorejo raznesti celotnega letopisa v enem dnevu. Delo si razporedijo na več dni, kar pa pravzaprav niti ni taka ^Iiiii........gpr~"^™ir~i Ivanka Kalan katastrofa, saj letopis izide enkrat letno. Tisti z avtomobili so seveda na boljšem, sicer pa sama dostava ne vzame pretirano več časa kot ob običajnih delovnih dneh. Nekoliko več se zamudi le ob sortiranju pošte. Kakorkoli, letopisi so zagotovo že prispeli do vseh naročnikov, tisti, ki Gorenjski glas kupujete v kioskih, prav tam lahko kupite tudi letopis, kot rečeno pa smo ob vseh pohvalah in dobrih mislih pripravljeni slišati tudi kakšen dobronameren nasvet. Saj veste, da vam bo prihodnje leto letopis še bolj všeč. • U. Špehar Žled povsod po Gorenjskem trgal kable, podiral drevje in drogove oo not mHH) gospoavysm V minulem tednu, od 23. do 26. decembra 1996, je žled poškodoval visokonapetostne daljnovode in nizkonapetostno omrežje Elektro Gorenjske. Brez električne energije je bilo več kot 5000 gospodinjstev. Ocenjena škoda je najmanj 70 milijonov tolarjev. Delavci so v izjemno nevarnih, težkih in neugodnih vremenskih razmerah opravili težaško delo. Po prehodu dežja v sneg se je ob nizkih temperaturah povsod po Gorenjskem pojavil žled na drevju in okrog vodnikov ter kablov prostoz-račnih električnih vodov. Zaradi loma drevja in dodatne teže na vodnikih je prišlo do pretrganja le-tega. Marsikje je pihal močan veter, ki je trgal kable in podiral drogove. Obseg izpadov prostozračnega srednjenapetostnega omrežja, ki poteka v nižinskem in srednjegorskem območju po gozdnatih površinah, je prerasel zmožnosti dežurnih ekip, zato se je začela dodatna mobilizacija delovnih ekip. S stikalnimi manipulacijami so ekipe Elektro Gorenjske locirale okvare na prizadetih območjih. Za čim hitrejše vzpostavljanje normalnega stanja so napake reševali s provizoriji, kjer to drugače ni bilo mogoče z lokalizacijami in prenapa-janji. Poškodbe elektro omrežja so bile v občinah Škofja Loka in Gorenja vas -Poljane na večini odcepov v Poljanski dolini, na območju Selške doline v občini Železniki in občine Kranj proti Nemiljam in Jamniku, območju Jošta in od Visokega do Jezerskega. Za najnujnejše popravilo so prejšnji teden v Elektru Gorenjske opravili več kot 1000 rednih delovnih ur in več kot 2000 nadur zaradi dela v praznikih. V konicah je na opisanih delih neposredno delalo več kot 80 delav- Popravilo poškodovanega 20-kilometrskega daljnovoda Nemilje - Lajše, ki povezuje Besniško dolino s Selško dolino, je terjalo precej naporov. cev. Pri odpravi okvar so sodelovali tudi drugi izvajalci, ki so strokovno usposobljeni za tovrstna dela. Stroški za zagotovitev ponovnega napajanja vključno s provizoriji zaradi žledu presegajo 10 milijonov tolarjev, končna sanacija obnove uničenih 5 kilometrov visokonapetostnih daljnovodov in 10 kilometrov nizkonapetostnega omrežja ter številnih drugih poškodb zaradi pretrganja vodnikov, poravnave drogov, zamenjave konzol m izolatorjev pa bo zahtevala še vsaj 60 milijonov tolarjev. Po prvih ocenah znaša skupna škoda zaradi žledu na elektroenergetskih napravah zgolj na območju Gorenjske Poslovne enote Kranj 70 milijonov tolarjev, na celotnem Gorenjskem pa več kot 90 milijonov tolarjev oz. milijon mark. Na območju zgornje Gorenjske, kjer z elektroenergetskimi napravami upravlja Elektro Gorenjska Poslovna enota Žirovnica, so bili izpadi daljnovoda za napajanje Zatrnika in daljnovoda za napajanje Bohinjske Bele in Obrn. Oba izpada sta bila sanirana. Prva faza je bila opravljena takoj, druga faza pa bo zaradi velikega števila in obsega del, pa tudi težav zaradi dostopnosti do posameznih naprav, opravljena v prihodnjem letu. * Drago Papler Žled trgal tudi telefonske zveze 10 íÉPiSfï? Največ škode na telefonskem omrežju na Gorenjskem je bilo spet na škofjeloškem, predvsem v Selški dolini. V poslovni enoti Telekoma Slovenije v Kranju še vedno naprošajo vse, ki so zaradi žleda še brez telefonske zveze, in da jim z najbližjega telefona ali kako drugače na 977 sporočijo okvaro. Kranj, 30. decembra - Žled je tokrat trgal telefonske linije zaradi lomljenja drevja predvsem na Škofjeloškem. Franc Krajnik, vodja službe Prijava in odstranjevanje okvar v Poslovni enoti Telekoma Slovenije v Kranju nam je povedal, da so ekipe, ki odpravljajo okvare, še vedno na terenu. Več sto (popolnih podatkov pa niti še nimajo) prekinitev oziroma okvar je na območju končnih telefonskih central Bukovica, Železniki, Sorica in Davča. Sicer pa je žled tokrat lomil drevje in trgal kable in zveze predvsem v pasu 450 do 800 metrov nadmorske višine. Podlubnik na primer ni bil prizadet, na Križni Gori pa so bile zveze pretrgane. Sicer pa je bila Selška dolina precej bolj prizadeta kot Poljanska, čeprav je bilo nekaj okvar na omrežju na območju central Poljane, Javorje, Gorenja vas, Sovodenj in Žiri. Težave so bile toliko večje, ker so centrale tako v Selški kot v Poljanski dolini zaradi električnih okvar ostale tudi brez elektrike in so delovanje morali zagotavljati s prenosnimi električnimi agregati. Ekipe za odstranjevanje napak in okvar, ki so začele delati že v torek, bile potem ves dan na terenu v sredo in tudi v naslednjih dneh, delajo tudi še danes, je povedal Franc Krajnik. "Natančnih podatkov še nimamo, ker so ponekod območja še nedostopna. Zato še vedno prosimo lastnike telefonskih priključkov, če nas še niso obvestili oziroma še nismo bili na njihovem območju, da nas t najbližjega telefona ali kako drugače obvestijo na 977 o okvari na njihovem območju. Skrbijo nas tudi morebitne nove padavine, saj bi to Škodo in težave lahko še povečalo. Sicer pa bomo zaradi posodobljene opreme v vseh rajonih (radovljiški, kranjski in škofjeloški), ce se bodo vremenske razmere stabilizirale, laže in hitreje odpravili okvare in napake kot v prejšnjih letih ob podobnih primerih." Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da je bilo predvsem na škofjeloškem območju na delu okrog 30 delavcev kranjske poslovne enote Telekoma Slovenije. Koliko bo znašala materialna škoda na telefoniji zaradi žleda, se še ne ve, vsekakor pa ne bo majhna. • A. Žaiar Kranjsko županstvo se z Gorenjskim glasom pogovarja le prek sodišča Odgovori na "polresnice" da, na novinarska vprašanja ne Ni vse, kar se zdi, in prihaja na uredniško mizo, popravek oziroma odgovor na objavljeno informacijo, očitno pa tudi prvostopno sodišče pri tožbah te vrste še nima veliko prakse. Kranj, 30. decembra - Kot kažejo tožbe iz letošnjega poletja in jeseni, pa bojazni, da bi se praksa kranjskih ; sodnikov ne bogatila tudi v tej smeri, ni. Za to uspešno skrbi kranjsko županstvo oziroma njegovi uradni zastopniki prek pooblaščenega odvetnika Igorja Beleta, tudi člana občinskega sveta in predsednika statutarno-pravne komisije. Može iz kranjskega županstva pogosto zbodejo "polresnice" v objavljenih novinarskih poročilih in čeprav pri oblikovanju le-teh nočejo sodelovati, z '• vnemo pišejo odgovore in popravke. Večino le-teh odgovorna urednica objavi, kar pozornemu bralcu • zlasti rubrik "Odmevi" in "Prejeli smo" - ne more uiti, nekatera pisma pa končajo tudi v , zajetni mapi neobjavljenih. ' In prav ta pisma so jabolko spora med uredništvom in županstvom, ki jih je na zahtevo županstva prisiljeno reševati okrožno sodišče v Kranju. A oglejmo si , najprej nekatera pravila, zaobjeta v členih Zakona o javnih glasilih. V 9. Členu zakona izrecno piše, da lahko vsakdo zahteva od odgovornega uredni- ' ka javnega glasila brezplačno objavo odgovora na objavljeno informacijo ter ! Popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes, in sicer v 30 dneh od objave oziroma od dneva, ko je zanjo zvedel. V i istem členu tudi piše, da mora popravek j vsebovati samo dejstva in okoliščine, s j katerimi se spodbijajo navedbe v ob- ' javljeni informaciji. Zakon določa tudi dolžnosti odgovor- j nega urednika. Urednik mora objaviti ; odgovor oziroma popravek informacije I (13. člen zakona), razen če se le-ta ne nanaša na objavljeno informacijo, če odgovora oziroma popravka ni podpisala pooblaščena oseba, kadar gre za organ ali pravno osebo, če je odgovor oziroma popravek napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, če je nesorazmerno daljši od objavljene informacije m Je v nekaterih drugih primerih. Ce odgovorni urednik zavrne objavo ali ne objavi odgovora oziroma poprav- i ka, ki ustreza zakonskim določilom, ima tisti, ki zahteva objavo odgovora oziroma popravka, pravico na sodišču tožiti Urednika za objavo. Tako je imela odgovorna urednica Gorenjskega glasa Leopoldina Bogataj niinulo poletje in jesen kar nekaj potov v stavbo Pravice na drugi strani ceste, saj ugovori na tožbe po presoji sodišča očitno niso bili zadosti argumentirani, da bi tožbe enostavno zavrglo kot neutemeljene. Po obravnavah je sodišče v nekaj primerih dalo prav urednici v nekaj pa tožnikom iz kranjskega županstva. Posteljne zadeve v odgovor ne sodijo Med tožbami je zanimiva zlasti tožba Franca Goloreja, tedaj še pomočnika kranjskega župana (zdaj načelnika oddelka za gospodarske javne službe), s katero je zahteval objavo popravka na novinarski članek "Na licitacijo za 0rjČinsko stanovanje?" Popravek, pra-v«lneje odgovor, je bil v Gorenjskem glasu sicer objavljen, vendar v rubriki Prejeli smo" in ne na 25. strani časopisa, kjer je bil objavljen članek in ne v enaki obliki kot- članek, kar je na s°dišču Franc Golorej tudi zahteval. Okrožno sodišče v Kranju je 18. septembra njegovo zahtevo zavrnilo, in to iz povsem drugih razlogov. Po presoji senata je namreč tekst odgovora Franca Goloreja deloma žaljiv, saj se, poenostavljeno povedano, spušča v t.i. posteljne zadeve (urnik uporabe spalnice po ločitvi) najemnice občinskega stanovanja, sogovornice v članku "Na licitacijo za občinsko stanovanje?" in ga zatorej uredniku sploh ne bi bilo treba objaviti. No, z rezultatom sodbe Franc Golorej očitno ni bil zadovoljen in se je pritožil na Višje sodišče v Ljubljano. Tu pa so bili še temeljitejši. Pritrdili so sodbi prvostopnega sodišča, da je odgovor Žaljiv in zatorej pritožba neutemeljena, dodali pa tudi, da odgovor ne predstavlja samo dejstev in okoliščin, s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljenem članku, pač pa tudi dodatne informacije, ki niso v nobeni zvezi s člankom. Torej bi odgovorni urednik, če bi hotel objaviti samo "dejstva in okoliščine", moral poseči v vsebino odgovora, do česar pa nima zakonske pravice, zato bi objavo odgovora lahko odklonil. Župnijska zemlja in kavbojski članki Bržčas bi Višje sodišče podobno razsodilo tudi v drugi tožbi Franca Goloreja proti urednici Leopoldini Bogataj, če bi seveda imelo priložnost razsojati. Golorej je namreč tožbo, v kateri je zahteval objavo odgovora na novinarski članek "Župan bi župnijstvu zemljo podaril", na okrožnem sodišču v Kranju dobil. Odgovor je bil nato tudi objavljen. Pa čeprav vsebuje uvod odvečno (žaljivo) razmišljanje o novinarki, ki je Članek - poročilo s seje občinskega sveta - napisala in čeprav dodaja tudi nekatere informacije, ki s poročilom s seje nimajo nobene zveze. Ne nazadnje bi se lahko tudi vprašali, ali ima Franc Golorej sploh pravico presojati, kaj "bi morala" novinarka v poročilu s seje sveta napisati. Na morebitne netočnosti v poročilu (namesto "župnijstvo je spomenik pripravljeno vzdrževati", pravilno "se spomeniku dovoli trajna služnost obstoja in vzdrževanja) bi verjetno lahko opozorila le Eredsednik občinskega sveta ali župan, i je je bil na seji prisoten in v poročilu tudi omenjan, ali kdo od svetnikov. Vendar se urednica na sodbo ni pritožila. Enak epilog je na okrožnem sodišču v Kranju doživela tudi tožba Franca Goloreja za objavo odgovora na novinarski Članek "Kranjsko županstvo spet po kavbojsko", ki obravnava rušenje nemškega bunkerja na Planini in izganjanje trgovca z živili iz obnovljenega kioska na Gosposvetski cesti. Tudi v tem primeru se odgovorna urednica Gorenjskega glasa na sodbo ni pritožila, pač pa odgovor s predigro o kavboj skih člankih novinarke objavila. Očitno se bo uredniška politika v zadevah te vrste morala spremeniti, postati odločnejša, navkljub neprijetnostim, ki jih povzroča že sama misel na sodišče. Ne nazadnje gre za obrambo ugleda novinarske hiše. Da tisti, ki pišejo odgovore, nimajo vselej prav, namreč dokazuje druga pritožba, ki jo te v imenu Iris Tatjane Prešeren iz :ranjske občinske uprave naslovil odvetnik Igor Bele na Višje sodišče. Že kranjsko sodišče je v primeru njenega obvestila uredništvu Gorenjskega glasa o tožbi zaradi novinarskega članka "Trgovci odhajajo iz Kranja" presodilo, da ne gre za zahtevo po objavi odgovora na članek, pač pa zgolj za obvestilo o vloženi tožbi, ki z ničimer ne spodbija navedb iz članka. Razen tega je Višje sodišče v Ljubljani tudi ugotovilo, da Iris Tatjana Prešeren, čeprav zaposlena v upravi mestne občine Kranj, ni oseba, ki bi bila zaradi članka prizadeta v svojih pravicah oziroma interesu. Z drugimi besedami: ni legitimna tožnica. No, stvar se bo na sodišču odvijala naprej po drugi plati; z županovo tožbo proti novinarki po Kazenskem zakoniku Slovenije oziroma njegovem poglavju Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Sicer pa povod za tožbe kranjskega županstva proti odgovorni urednici Gorenjskega glasa niso samo novinarski članki. Dvakrat so bili predmet sojenja tudi odgovori na pisanje predsednika sveta mestne občine Kranj Branka Grimsa oziroma (drugič) njegovih staršev. V primeru "Prodaje stanovanj" je bil tožnik župan Vitomir Gros, ki je terjal objavo celotnega svojega odgovora (tožbo je dobil), v primeru "Ne pristajam na blatenje kot politično metodo" pa je tožnik Franc Golorej tožbo izgubil, ker je sodišče tudi po drugi obravnavi presodilo, da v drugem neobjavljeni odgovoru tožnik ni navedel vsebinsko nič novega. Če bi tožbo dobil, to pomeni, da bi se replike na repliko vlekle po časopisu v nedogled in polagoma zasedle vse strani. Kaj pa javnost dela? V kranjskem županstvu očitno pogosto prebirajo Pravice in odgovornosti odgovornega urednika, uredništva in novinarjev, zapisane v Zakonu o javnih glasilih. Včasih pač z več, drugič z manj sreče. Samo en list pred temi "pravicami" pa je neko drugo, tudi zelo zanimivo poglavje, ki se mu reče Javnost dela in dostop do informacij. V izvodu zakona, ki ga imajo v županstvu, to poglavje, kot kaže, po čudežu manjka. Kaj je v njem tako zanimivega? V prvem odstavku 24. člena piše takole: Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja ter druge osebe, ki opravljajo javno službo, morajo zagotoviti javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja. In v tretjem odstavku še: Novinarji imajo pod enakimi pogoji pravico dostopa do informacij... V kranjskem županstvu za to zakonsko določilo, hote ali ne, ne vedo. Župan na vprašanja novinarjev Gorenjskega glasa ne odgovarja, vsa se že drugo leto ustavljajo pri tajnici, zakaj tako, pa nam do danes še ni uspelo zvedeti. Za obveščanje javnosti o delu občinske uprave je po županovem pristojen samo župan, nikakor ne kdo od vodij posameznih resorjev. Županu je torej dovoljeno kršiti zakon, v nipu, ko mu nekaj v nekem članku ni všeč, pa je pripravljen sam ali s svojimi izvoljenci novinarski "grdobi" skočiti za vrat. In da mu je stvar še bolj v prid, sodišče obravnava le konkretne sporne zadeve, ne pa tudi širših okoliščin in dejstev, v kakršnih nastajajo novinarski članki. H. Jelovčan S 1. januarjem 1997 bo spremenjena telefonska številka 92. POKLIČITE 113 S 1. januarjem 1997 bodo telefonske številke 93 - gasilci 94 - reševalci 985 - center za obveščanje ZDRUŽENE V ENOTNO ŠTEVILKO POKLIČITE 112 Brez hujših prometnih nesreč Kranj, 28. decembra - Čeprav v minulih dneh ni snežilo, pa mraz ne dopušča, da bi se ceste docela osušile. Med vikendom je sicer sol že kar dovolj postorila, toda predvsem lokalne ceste, kjer promet ni tako gost, so še vedno spolzke. Take razmere na cestah pa povzročajo pravo verigo nesreč, v katerih pa se na srečo ni nihče huje poškodoval. Tako je v petek m soboto policija na Gorenjskem evidentirala dvajset prometnih nesreč z materialno škodo, včeraj, v nedeljo do zaključka redakcije pa sta bili dve prometni nesreči. Po podatkih sodeč, se gorenjski vozniki zavedajo nevarnih razmer in vozijo previdno, tako da do hujih nesreč ni prišlo. Previdnost je namreč mati modrosti. • S. Š. Rave brez ekcesov Pred minulim četrtkom se je na vse pretege ugibalo, kaj vse bo Brilly's rave prinesel Tržiču. Se bo pojavil val nasilja, alkohola, ecstasya ali česa podobnega. Nekateri so s strahom pogledovali proti nekdanjemu skladišču bombažne predilnice in se spraševali, ali bo streha stala tudi v petek tam, kjer je stala prejšnjih nekaj deset let. Pa se je zgodilo, da je v Tržič res prišlo nekaj sto plesa željnih osebkov. In ti so ob sedemnajst ali koliko že KILOVATIH muzike veselo rajali vse do jutra. In to je bilo tudi vse. Celotna prireditev se je odvijala po najbolj milem predvidenem scenariju, nihče od pristojnih menda ni zavohal niti ene samcate tabletke, no saj veste česa, predvsem pa se plesalci med seboj niti enkrat niso pošteno steph. Ampak, konec koncev sta na Ravu motili dve stvari. Prva: stanovalce je motilo sedemnajst ali koliko kilovatov muzike. Druga: obiskovalce peklenski mraz. In za konec se mi kot skorajda povsem naključnemu obiskovalcu rajanja poraja naslednja misel: Staro skladišče še stoji. Omenjeno skladišče bo stalo še vsaj do takrat, ko ga bodo dosedanji lastniki demolirali z gradbenimi stroji. In zato, ker je vse skupaj minilo v tako lepem miru bi bilo morda sprejemljivo, če bi organizatorji začeli razmišljati o poslovilni zabavi za skladišče v pomladanskem času. Kakšen teden, dva ali tri pred dokončnim rušenjem skladišča. Kajti če je brez kakršne koli policijske akcije in nasilja obiskovalcev uspelo prvič, ni vrag, da ne bi uspelo še drugič v bolj topli sezoni. Ampak nekaj zlobnih tržiških jezikov kljub vsemu pravi, da je za tako miroljubnost kljub vsemu kriva temperaturna otrplost... • U.Š. Po domače na kranjskem radiu uspel Kranj - Že šesta prireditev Po domače na kranjskem radiu v tivo je spet dokazala, da Gorenjci brez narodnozabavne glasbe ne moremo živeti. Kranjski radijci so organizirali v petek kar dve prireditvi, a je bila dvorana kina Center v Kranju obakrat razprodana in to te pred tedni. Vsai toliko ljudi, kot si je prireditvi ogledalo, pa je še ostalo brez vstopnic. V kinu Center se je predstavilo 10 ansamblov, med njimi tudi avstrijski Heimatland Echo, največ aplavza pa je ie po tradiciji poželo Štajerskih sedem. Med prireditvijo je za vse prisotne, med katerimi je bilo kar nekaj gorenjskih županov, od mrtvih vstal maršal Tito. • S. Š., slika: T. D. a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Narolllo xa objavo ipre|emamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 1230. ure dlan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B Vam želi sreie v letu 97 Bi m D Kranj - tečaj se začne 6. januarja dopoldne ob 9. uri in popoldne AA II 4| A lil D ob 18. uri. Radovljica - tečaj CCP se začne 20. januarja AAm99mmA NAKUPOVALNI IZLETI SREČE, ZDRAVJA NA PRETEK TER PONOVNIH SNIDENJ V NOVEM LETU 1997 VAM ŽELI ROZMAN BUS Tet. 715-249, 411-887 AVTOBUSNI PREVOZI 1.2. Munchen - nakup DRINO VEC, 731-050 SUZUKI BOGATAJ Zvlrie30/a, Triič Tel.: 58-850, 57-208 '■''fi: :'*í-''íí;-:.;:S:íï.í-ík:;;;:' TERME LENDAVA HOTEL LIPA TEL. 069/75-720 75-721, 75-208 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Neverjetni NOVOLETNI POPUSTI za vse modele SUZUKIJAI Suzuki Swift 1.3 GLS servo volan za samo 14.990 DEM, Suzuki Alto za samo 12.990 DEM, Suzuki Baleno 1.6 GL 19.990 DEM. Se priporočamol POPUSTI v terminih 1. - 26.12.96 in 3.1. -15.2. 96 (7 dni - 9 %, 10 dni - 12 %, 14 dni - 20 %) 7 polpenzionov že za 39.165 sit, UPOKOJENCI ŠE 10 % pop. 5 dnevno SILVESTROVANJE že za 39.500 sit, 5 dnevni BOŽIČNI PROGRAM ŽE ZA 30.300 SIT. AVTO ŠOLA NIKOLOV TEČAJ CPP SE ZAČNE V PETEK, 10. 1. 1997, OB 17. URI LJUBNO 105, TEL: 731-519 NOVOLETNI POPUST POSEBEN POPUST ZA ŠTUDENTE OTROŠKA TRGOVINA PIA GASSER AVTOBUSNI PREVOZI SP. SORCA 5 Frizerski salon Nataša Ostriienl Nace RAČUNOVODSKI SERVIS KRANJ Oblačila od 4 do 14 let. Ponudba tedna: jeans hlače, podložene, od 3.675 dalje, Kidričeva 12, Kranj NAKUPOVALNI IZLET MUNCHEN 1.2.1997 UGODNE CENE • INFORMACIJE na tel.: 064/697-058 Moško striženje samo 800 SIT (pod Mohorjevim klancem), tel.: 227-014 Samostojni podjetniki, lastniki d.o.o., pokličite 0609 641-277 ali 064 228-162 in nam zaupajte vodenje poslovnih knjig. V TRŽIČU Na tržiškem drsališču za Virjem je drsanje od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, sobota, nedelja NAJ CENEJŠE ,n prazniki od 15. do 17. ure in od 18. do 20. ure. V času drsanja je odprta okrepčevalnica v Brunarici DRSANJE tržiškega hokejskega kluba. Cene: otroci do 15 let 200 SIT, odrasli 250 SIT. * * PRAZNIČNI HALO - HALO & * esele praznike Vam želijo Trgovina GREDELJ Cerklje, 421-397 Trgovina SVEČAN Jezerska c. 93, Kranj Trgovina PAJER Beleharjeva 61 a, Šenčur Trgovina JELKA Boh. Bistrica Market URŠKA Jezerska c. 63/a Trgovina HLEBČEK Mlaka pri Kranju Trgovina KAŠČA C. Staneta Žagarja 47 Trgovina PRINC Zalog 22 odprto od 8. do 19. ure; sobota od 8. do 12. ure Po 20. 1. 97 velika razprodaja} 31. 12. odprto od 8. do 17.; 2. 1. 97 odprto od 8. do 11.30 31. 12. od 7. do 14. ure, 1. 1. zaprto, 2. 1. od 8. do 12. ure 29. 12. od 8. do 12., 31. 12. od 8. do 20., 1. 1. zaprto, 2. 1. od 8. do 14. 31. 12. od 7. do 18. ure, 1. 1. zaprto, 2. 1. od 8. do 12. ure. TeL:242646 Trgovina PRI MIHU Tenetiše 30. in 31. 12. od 7. do 17. ure, 1. 1. zaprto, 2. 1. 97 od 8. do 11. un Tel: 245-515 Odprto 31. 12. od 7. do 15. ure; 1. in 2. 1. od 8. do 12. ure. Tel: 242-178 1. 1. zaprto, 2. 1. od 8. do 12. ure. Tel: 421 003 jgwmnaftteMHnnnsninn^ torek, 31. 12., odprto od 8. do 15; sreda, 1. 1. zaprto; četrtek, 2. L, odprto od 8. do 12. TeL: 461181. © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 faks: 064/223-534 Prodaja In rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) vsak delavnik od 10.00 do 12 00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.00 ure, ter uro pred začetkom predstav, telefonska številka blagajne 064/222-681. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred začetkom predstave! SILVESTRSKA PREDSTAVA Evald Risar JUTRI BO LEPŠE TOREK, 31. 12. 1996, ob 20. uri, za IZVEN Pokroviteljstvo uprizoritve: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., Območna enota Kranj PONEDELJEK, 6. 1. 1997, ob 19. uri, Jean Genet: SLUŽKINJI, za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto TOREK, 7. 1. 1997, ob 19.30 uri, Jean Genet: SLUŽKINJI, za abonma RDEČI, IZVEN in konto Napovedujemo: Ray Cooney TO IMAMO V DRUŽINI komedija ČETRTEK, 9. 1. 1997, ob 19.30 uri, za IZVEN in konto ATEJA Kranj PIZZE SOLATE ZREZKI PIŠČANEC ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22.30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00 PALAČINKE OSLIČ GIBANICA HRAMISU KALAMARI OCVRTI SIR KANELONI POSTRV PECENICA PIJAČA TEL..*222-800 DOSTAVA HRANE HITRO IN POCENI! DISCOTEKA Od dANES dAlJE odpRTO vsaIí večer. Jutri (v torek) po 22. uri NORO SILVESTROVANJE MALI OGLASI m 223-444~ APARATI STROJI Prodam starinski šivalni STROJ in likalni STROJ na valj. ©421-481 38963 Prodam BAZEN za mleko 200 litrov. Sr. vas 108, Šenčur 36974 PEČ na olje GIBO 8500 in ŠTEDILNIK 30 cm, prodam. ©76-100 38981 Prodam novi mali električni pisalni stroj Trijmpf in centralno PEČ kup-persbusch. ©715-821 38994 GLASBILA KITARO ugodno prodam. ©66-469 KUPIM HLODOVINO SMREKE večje koli-čine, E klasa, odkupujemo, cena 15500, I. klasa cena 13500 SIT, fco kamionska cesta. ©061/864-071 ali 061/864-070 27819 SdVNfS m SOlflRI) 064/221133 25.12. ZAPRTO 26.12 - 30.12. odprto 9h - 22.30h| 31.12 in 1.1. ZAPRTO ENERGIJSKI NAPITKI iTV-VÍDÉO«ÀÜblb-HI-FI i ZASTOPSTVO IN PRODAJA fiD pionoer 8Sherw[HHÍ NA.'CENEJŠI DOLBY SURHOUNO PflO-LOG/C RECENER 49.900 IN KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV $ SUBWOOFERJEM 32.900 GSM ERICSSON j 69,900 «-« i \?m NAS JE DENAR VREDEN, VEDNO VEC CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 LOKALI KRANJ POSLOVNO HIŠO v centru in posl. stan. hišo ob vpadnici, MEDVODE okolica samopostrežno trgovino z živili, bife, restavracijo, parkirišča, PREDDVOR Kokra DOBRO OHRANJEN LOVSKI DVOREC, 400 m2 v etaži x3, primeren za gostinsko, turistično ali zdravstveno dejavnost, PREDDVOR okolica 7 m vilo ob gorskem ptoku, 800m2bivalne površine na parceli 1100 m2, JESENICE center poslovni prostor 127 m2 v pritličju, 2500 DEM/ m2, KRANJ okolica 5 km: skladiščne prostore 2 x 380 m2, ŠKOFJA LOKA pizzerijo, bife in trgovino, KRANJ prodamo trgovski lokal ob vpadnici v mesto, 149 m2, živislka ali druga dejavnost, ŠKOFJA LOKA prodamo trgovski lokal (živila) 213 m2, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 _35151 Vpeljano živilsko trgovino z mešanim blagom oddamo z dokupom inventarja. ©623-090 38918 I AVTO S0LA ing. HUMAR i NAJUSPEŠNEJŠA / AVTOŠoU VOŽNJA V OSFDNih: vozilih POLO, GOLF, FI EST A, SUZUKI... i'n z motorním kol r som YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9 popoldne in ob 18 popoldne 1^311-0351 Za vas bomo vedno našli pravi nasvet in pravo glasbilo. m mm «tu*****? Vse, ki ste in bi radi postali glasbeniki, vas vabimo v novo trgovino z glasbili in opremo na Koroški 29 v Kranju. 064/211-924 GR. MATERIAL Poceni prodam SMREKOVE DESKE. ©227-112, popoldan 38967 !» $ ilf © 0 m O il5 $ $ :li ;i; LeKerO, d.o.o., Kranj CESTA NA RUPO 45 KOKRICA PRI KRANJU Tel./íax: 245-124, 245-125 Našim cenjenim kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem se zahvaljujemo za Izkazano zaupanje In vsem skupaj želimo v novem letu 1997 obilo zdravja, sreče in uspešnih poslovnih rezultatov in se še naprej priporočamo za nakup našega prodajnega programa: - keramične ploščice vseh vrst - sanitarna oprema in dodatki - kopalniško pohištvo - stavbno pohištvo, lesne obloge vseh vrst in okenska senčila cSDEČNO! 064 - 212-535)] IkiiUstični pregledi Koittakne teče KOLESA Prodam TOMOS AVTOMATI K brez mašine. ©331-316 38964 OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO TERAN Trstenik obvešča, da ima novo telefonsko številko. ©460-024 38957 VABIMO VAS NA ZIMSKE POČITNICE OB BOHINJSKEM JEZERU. VEGETARIJANSKA KUHINJA. ©411-211 38960 PREROČISČE DELFI 090 41 30 OBLAČILA JEANS -MUSTANG, LEVIŠ, VER-SACHE BLEIFREI, NAF-NAF in usnjene jakne v prodajalni PARIS Kranj center. 38968 S'i liRCO RAÍ'!'.) SORA VSEM POSLUŠALCEM ŽELIMO SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO 1997 RAMO ŽIR1 PO NOVEM LETU V NOVI PODOKI ODEJE, SPALNE VREČE SPREJEMA V ČIŠČENJE PRALNICA PERILA GftBOR tel.:310-678 OSTALO Prodam dva večja HRASTOVA SODA. O 78-879_38953 Poceni prodam 45 I AKVARIJ z vso opremo (brez rib). ©330-314 38962 ODDAMO KRANJ 2 ss, 50 m2, neopremljeno, 400 DEM/mes., enoletno predplačilo, KRANJ Planina 2+2, 100 m2, opremljeno, 700 DEM/ mes, brez predplačila, KRANJ Planina I 1 ss, 45 m2, delno opremljeno, t00 DEM/mes, letno predplačilo, KOFJA LOKA Hafnarjevo nas. stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, OTOČE stanovanje v hiši 1 s ali 2 ss, samostojni vhod, 300 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 VEDEŽEVAhJE-SVtTOVAhJE 090 M 893: PRIDELKI Prodam jedilni KROMPIR beli, gnojen samo s hlevskim gnojem. ©328-858_38972 Prodam dobro DOMAČE ŽGANJE. ©312-187 38987 BALONI reklamno-dekorativni potiskani po vaši želji. OSKRBA, d.0.0., tel./fax:062/35-304 STAN. OPREMA Prodam novo JAVORJEVO KMEČKO MIZO. ©67-294 38982 RAZNO PRODAM Prodam dobro ohranjeno GEPAR-DOVO KOŽO z glavo in meter velik MROŽEV ZOB. Cena 1500 DEM. ©471-583 36989 ŠPORT SMUČI, PANCARJI, DRSALKE in drugo rabljeno, prodamo. RUBIN KOKRICA, 245-478 38951 POSESTI PRODAMO BLED-ZASIP dvostano-vanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, KRANJ BITNJE novo dvostano-vanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, KRANJ Primskovo NA PARCELI 450 M2 del dvojčka, 160 m2površine, garaža in vrt, KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo z Žaražo na parceli 510 m2, 170.000 >EM, KRANJ Drulovka vrstno hišo v IV. gr. fazi, 160.000 DEM, In dokončano dvostanovanjsko hišo, Kranj Center poslovno stanovanjsko hišo. KRANJ Mlaka: stanovanjsko hišo v III. gr.fazi na parceli 500 m2, POD-ČRETREK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na Izredno lepi lokaciji, 2000 m2, PREDDVOR okolica manjši vikend 300 m2, 88000 DEM. DOM NEPREMIČINE, 22-33-00, 0609/650- 123 34193 KUPIMO za znane kupce enodružinske hiše na Gorenjskem, KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KOVOR pri Tržiču travnik ali njivo KUPIMO KRANJ z okolico kupimo starejšo hišo potreb-m?.,P°Pravila- D0M NEPREMIČNINE, ©22-33-00, 0609/650-123 ŠKOFJA LOKA prodamo lepo, cca 700 m2 zazidljivo parcelo , 90 DEM/ m2, KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2, pod Dobrčo zazidljivo parcelo z lepi razgledom, 1000 m2, 50.000 DEM, SENIČNO 1300 m2 na hribčku, OTOCE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/659-123_38292 TRŽIČ prodamo gostinski lokal 113 m2 na parceli 384 m2, možna tudi druga dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 38294 Kranj - prodamo novejšo HIŠO na obrobju mesta, 400.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, ©22-33-00, 0609/ 650-123 38970 STORITVE Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem In samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o.. Kranj, ©222-754 31700 IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY-jogijev. ©064/411-808 35414 IH:IU/ IHAN JL 0f)0 4102~& HIŠA, stanovanje od A do Ž -izdelava, storitve, usluge. ©332-260 36726_ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, av-tomatike, dobava od peči do cisterne, meritve. BETA-S d.o.o. ®/fax 874-059 37402 TV, VIDEO, stolp, CD in ostalo zabavno elektroniko vam hitro in kakovostno popravimo! PROTON SERVIS, Bleiweisova 2 (kino Center zadaj). ©222-004 38sn K N ALi F, RIGIPS. ARMSTRONG, MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, UGODNO. Mobitel: 0609/649-PSfi Vedežujem in gledam v karte po dogovoru. ©332-722 36856 Kvalitetno izdelujem močne CIN-KANE SMETNJAKE«vel. 240 I, 500 I, 7001, 9001. Jenkole, Prebačevo 32 a, ©326-426 38986 WDEZEVANJE-SVETOVANJE 0904490 Dobavim in polagam laminat talne obloge, zelo ugodno. ©58-854 38997 STANOVANJA KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJE-MAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 090 42 65sžSš KRANJ PLANINA III 2 ss, 62 m2/l 108.000 DEM, KRANJ Center 1 ss, 43/V, brez balkona, CK, 73000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss, 63 m2 /II., preurejeno v 2 ss + k, 1650 DEM/m2, KRANJ Planina I 1ss/ll, 39,5 m2, 75000 DEM opremljena kuhinja upoštevana v ceni, TRŽIČ Deteljica 1 ss, 38 m2/l!l., nizek blok, obnovljeno, 60.000 DEM, ŠKOFJA LOKA PO-DLUBNIK 1 3 ss, 75 m2 /VII, obnovljeno. DOM NEPREMIČNINE, ©22-33-00, 0609/650-123 35113 KUPIMO ŠKOFJA LOKA 3 ss ali 4 ss, selitev po dogovoru, KRANJ v S delu mesta kupimo 3 ss, Kranj Zlato polje kupimo 2 ss starejše stnao-vanje.KRANJ KUPIMO VEČ MAN-JŠIH STANOVANJ. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/ 650-123 37007 KRANJ In ŠKOFJA LOKA Kupimo 3-sobno ali 4-sobno stanovanje in več enosobnih. DOM, tel.:22-33-00 Fant išče SOBO s kopalnico v Kranju ali okolici s 15. januarjem. Ponudbe na ©0608-33-076 ali pod šifra: MIRAN_38846 1 ss v Kranju kupim, ponudbe s ceno. ©212-181_38936 SOBO išče starejši moški v Kranju in okolici kot reden mesečni predplač-nik. ©061/727-947 38965 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 VOZILA DELI Prodam TORZIJSKO OSOVINO za avtomobilsko prikolico. ©681-086 38954 Po delih prodam Z 101, z 750 in 126 P ter vlečno kljuko za Golfa II. ©53- 176 38958 Prodam VERIGE za JUGO 101, nove za 6000 SIT ©78-606 ' 38959 ZAHVALA Svet brezskrbnosti, svet usode, le kje sreča mi leži. Nje pa ni, le kje mi blodi, v svetu tem zame je ni. Ob nenadni izgubi naše drage KLAVDIJE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, za izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogreb, g. za zaigrano Tišino. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju dežurne ambulante Kranj in zdravnikom UKC oddelkov IPP ter CHM, sošolcem, pogrebnima zavodoma Akris in Kranj, sodelavcem Periteksa in Cankarjevega doma. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in jo imeli radi. Ohranimo jo v lepem spominu. Vedno smo te in te bomo imeli radi. Tvoji najdražji. Kranj, 27. decembra 1996 SWIFT 1.0 prodam za dele, komplet zadnji del, menjalnik. ©431-247 38990 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno Mercedes 220 D ugodno prodam ali zamenjam za starine. ©431-247 38991_■ Odkup - prodaja rabljenih vozil -konkurenčne cene. ©323-298, 0609/643-202 38995 090-41-43 ITALONUo.o. BREZPOSELNE ŠTUDENTKE, UPOKOJENKE! Komunikativnim osebam nudimo dobro plačano delo v Kranju - telefonska prodaja. Ponudbe pod Kranj - CL VOZILA Prodam 126 P, letnik 1987, reg. do 10/97. ©806-182_38721 Prodam JUGO 45, letnik 1986. ©633-294 38876 Prodam R 4 GTL, I. 87, reg. do decembra 1997. 0 064/328-088 dopoldne GfïNTfïR ■ vi BratovPraprotnik 10.NAKLO ^^■J Tel./fax:064/471-035" PRODAjA IN MONTAŽA IZPUŠNIH v SISTEMOV TER i'-CI^I^kO AVTOMOBILSKIH i^^tas? BIAZ1LCEV =MONROE= amortizerji Prodam GOLF diesel, I.90, rdeče barve. Sp. Brnik 34, ogled popoldan 36916_ LIVADA.d.o.0„ AVTOINTEX proda več vozil: ALFA ROMEO 75 1.6 letnik 1986, RITMO 60 I. 82, VEC-TRA2.0 IGT, letnik 1990, GOLF, letnik 1981, 1987, AX I. 89, 91, CÓRDOBA 1.4, GLX, I. 94. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. VSEM STRANKAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO. ©224-029 38971_ Prodam GOLF bencin 1.3, letnik 1987. © 719-118, Avto Lesce 38975 Prodam KOM BI RIVAL, letnik 1987. ©861-662 38976 Zgornje Bitnje 32 tel.:064/311 032 Strankam in poslovnim partnerjem 0 želimo $ vesel božič ' # in 0 srečno novo leto ZAPOSLITVE Bistro DAMA zapsoli dekle v strežbi. Vloge pisno ali osebno. BISTRO DAMA, Nikola Tesla 1, Kranj ©331- 206 38752 Prijazno TRGOVKO v živilski trgovini zaposlimo v Šk. Loki. ©623-090 38917 ŽIVALI Ribiška družina Kranj Stritarjeva 5, Kranj tel.:211-878 vabi k sodelovanju dva delavca na področju gostinske dejavnosti. Pogoji: poklicna gostinska šola - smer kuhar, natakar, zaželene del. izkušnje. Zaposlitev je za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave pošljite na gornji naslov vključno do 10. januarja 1997. PProdam polovico KRAVE (meso). ©697-061 38681 Prodam OČIŠČENE PIŠČANCE, domača krma. ©738-194 ssoso Zelo ugodno prodam PSiČKO z dvema mladičema, pasme SIBIRSKI HUSKY. »723-750 38952 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. ©686-260 38961 Prodam MESO od polovice telice. Jenko, ©632-067 38966 Prodam prašiča za zakol, domače krmljen. ©471-318 38973 Kupim kletke za KOKOŠI. ©471- 053 38978 BIKCA simentalca meseca, prodam. Prašt 38983 Prodam BIKE 400 simentalko in bikca ? ©491-153 jrega dva Mavčiče Prodam MESO od polovice bika. ©491-153 38985 Prodam mlado KRAVO in TELICO brejo 7 mesecev. Oblak Joža, Zalog 11, GoriČe 38992 Prodam 8 tednov stare KUŽKE(mešanci -z ovčjakom), za 5000 SIT. ©061/811-213 38993 Zamenjam ali prodam 14 dni staro TELIČKO sim. za bikca, m 731-280 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje kraj in čas! Mila Kačič Veliko prezgodaj je kruta bolezen pretrgala življenjsko pot PAVLE URBANC iz Stražišča pri Kranju, roj. 7. 7.1932 - 22.12.1996 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku iz Stražišča pri Kranju za lepo opravljen obred. Prav lepa hvala tudi pevcem Društva upokojencev Kranj za zapete žalostinke. Podjetju Navček za lepo pripravljeni zadnji počitek. Žalujoči: mož Tone, sinova Tone in Vili z družinami Kranj, 27. decembra 1996 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl VINKO LEBEN upravnik pošte Škofja Loka Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v četrtek, 26. decembra 1996, v njegovih rodnih Selcih. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Delavci Pošte Slovenije, PE Kranj ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽA RAKOVCA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vikendašem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala dr. Terčonu za dolgoletno zdravljenje in osebju Bolnišnice Jesenice. Žalujoči: žena Pavla, hči in sin z družinama VENCELJ - OMAN Sponzor današnje križanke je Trgovina Vencelj iz Preddvora, kjer vam poleg dnevno svežih de-likates, domačega peciva in gospodinjske galanterije nudijo tudi celo paleto svežega sadja in zelenjave. - Odprto imajo vsak dan od 8. do 19.30 ure, v soboto od 8. do 18. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure. Za pravilno rešeno križanko so pripravili nagrade: pet nagrajencev dobi prte visoke kvalitete BPT iz Tržiča, ki jih imajo odslej vedno v zalogi, peterica pa dobi bon v vrednosti po 1.000 SIT, ki ga vnov-čite v njihovi trgovini na Belski cesti v Preddvoru. Rešitev križanke pošljite na dopisnicah na naslov Trgovina Vencelj, Belska c. 15, 4205 Preddvor ali Trgovina Oman, Zg. Duplje 95, 4203 Duplje najkasneje do srede, 15. januarja 1997. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 SKUPINA PTIC V LETU AKCIJA GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV IN GORENJSKEGA GLASi Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA* Presenetiti želim: Ime in priimek:.............................................................................................. j Naslov:.................................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:..................................................................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon:........................................... Opis presenečenja:.................................................................................................................. j Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisi 91.3 Fn V NOVO LETO Z RADIOM KRANJ