PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 198 (13.429)
Trst, petek, 25. avgusta 1989
Tadeusz Mazowiecki je bil potrjen za šefa vlade z večino glasov
»Poljska se bo prenovila samo če si to resnično vsi želijo«
Čudežnega recepta za izhod iz krize še nima, ima pa veliko načrtov in dobrih namenov - Nova vlada bo ostala zvesta načelom Varšavskega pakta - Seznam ministrov še pred kocem meseca
VARŠAVA - Katoliški intelektualec in novinar Tadeusz Mazowiecki je novi šef poljske vlade. Parlament ga je izvolil s 378 glasovi (skupno je glasovalo 423 poslancev), 41 vzdržanimi in 4 nasprotnimi glasovi, medtem ko je bil potrebni kvorum 212 glasov. Zmaga Mazowieckega je torej gladka, saj je zanj glasovala tudi večina komunistov: 128 na 163 prisotnih poslancev PZDP.
Takoj po imenovanju se je novi ministrski predsednik sestal s predsednikom Jaruzelskim, nato pa je na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so za to priložnost prišli v Varšavo domala z vsega sveta. Ma-zowiecki je takoj dejal, da nima pravega recepta za izhod iz hude gospodarske krize, v katero je zašla Poljska, ima pa veliko načrtov in dobrih namenov. Predvsem bo skušal odpraviti vse odvečne birokratske ovire, ki preprečujejo razmah zasebne pobude in omejujejo proizvodnjo. »Poljaki so spoznali okus svobode, čas je, da dobijo tudi kruh in priboljšek,« je poudaril Mazowiecki. Napovedal je tudi nekakšen dogovor s sindikati, da vsaj v doglednem času ne bi prišlo do stavk, ki bi delo ministrskega predsednika in
nove vlade samo ovirale. Iz Šlezije pa so medtem že prišle vesti, da so rudarji prekinili stavke in se obvezali, da jih ne bodo oklicali vsaj do zadnjega oktobra. Njihovemu vzoru so sledili tudi avtoprevozniki.
Največje zanimanje seveda velja za novo vlado, ki jo bo moral sestaviti Mazowiecki. Na ta vprašanja pa ni bilo jasnih odgovorov, razen že zastarelih napovedi, da bo nova poljska vlada zastopala vsa demokratična politična gibanja, ki so nastala iz ljudstva. Mazowiecki se je vsekakor obvezal, da se bo takoj lotil dela, tako da bo novi vladni kabinet sestavljen najkasneje do konca tega meseca. Napovedal pa je še, da bo prva naloga novoimenovane vlade ta, da bo posredovala pri svetovnem denarnem skladu, naj prestavi rok, v teku katerega bi morala Poljska predstaviti gospodras-ki stabilizacijski načrt, na podlagi katerega bo deležna potrebnih sredstev. Kar se tiče Varšavskega pakta in pa je Tadeusz Mazovviecki napovedal, da mu bo ostal zvest, v odnosih s predsednikom Jaruzelskim pa si želi vzajemno spoštovanje pristojnosti in odločanja.
Francoske ladje dodatno zapletle položaj v Bejrutu
BEJRUT — Medtem ko v Bejrutu topovi stalno bruhajo ogenj, se je pred libanonsko obalo zasidrala francoska vojna flota, ki ni mogla do konca izpeljati svoje misije. Sidra so morale francoske ladje vreči še v mednarodnih vodah, saj so Sirija in njeni šiitski zavezniki zagrozili, da bodo francoske ladje pozdravili z granatami, če bodo zaplule v libanonske teritorialne vode.
Položaj postaja tako vedno bolj zapleten, pa čeprav Pariz še vedno trdi, da mu gre le za miroljubno rešitev libanonske krize. Zato predvidevajo, da bo Francija skušala s Sirijo doseči kompromis, da bi na kakršen koli način, brez prihoda v libanonske vode, oddala živila ter zdravila obema sprtima stranema in eventuelno evakuirala sedem tisoč Libanoncev s francoskim potnim listom.
Pri tem bi kot posrednik lahko služil pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Genadij Tarasov, ki je včeraj preko Damaska prispel v Bejrut, svoj prispevek pa bi lahko dala tudi posebna komisija ES, ki je včeraj iz Pariza odpotovala v libanonsko prestolnico. Komisijo vodi francoski veleposlanik v Libanonu, njena glavna naloga pa naj bi bila v tem, da nudi pomoč vsem stranem v Libanonu in ugotovi najnujnejše potrebe tamkajšnjega prebivalstva.
^°ljski parlament je včeraj Izvolil Tadeusza Mazowleckega za novega ministrskega predsednika. Mazowiecki je dobil veliko večino glasov, zanj pa je Slasovala večina komunistov. Takoj po izvolitvi je šef vlade menda telefoniji papežu Janez Pavlu II.	(Telefoto AP)
Po nekaterih ocenah v verigi od Tallina do Vilniusa 3 milijone ljudi
Velik odmev protesta na Baltiku Moskva zagovarja kritičen pristop
MOSKVA — Več kot 2 milijona ljudi se je v sredo ob 6. uri popoldne odzvalo pozivu Ljudske fronte v Latviji, Litvi in Estoniji in se povsod po teh treh republikah združilo v dolge žive verige, kjer je vsak stisnil roko bližnjemu. Na ta način so prebivalci baltiških republik protestirali proti posledicam pakta Ribbentrop-Molotov, ki je imel za posledico tudi priključitev teh do takrat neodvisnih republik k Sovjetski zvezi. Z živo verigo pa so tudi na svojstven način zahtevali, da se sporazum med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinom ne prizna, trem baltiškim republikam pa vrne neodvisnost.
Ta protest, ki pa v sredo ni bil edini, saj so v podporo prebivalcem baltiških republik manifestirali tudi v Moskvi, pa je našel izredno širok odmev v tisku. Medtem ko na zahodu v glavnem z naklonjenostjo poročajo o zahtevah Latvije, Litve in Estonije, pa je dopisnik Pravde iz Tallina glasne zahteve po ponovni neodvisnosti baltiških republik ocenil kot »nepremišljene« in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Simboličen stisk rok je pomenil svojevrstno zahtevo po neodvisnosti
(AP)
V Pragi izpustili in izgnali vseh 8 Italijanov
s *^AGA — Češkoslovaške oblasti ja yčeraj izpustile vseh osem itali-v «$kih državljanov, ki so jih priprli cjP^Hsdeljek v Pragi med manifesta-šaJ ob 21. obletnici vdora sil Var-Pov 6®a sporazuma v ČSSR. Kot so it,e(,e<la.li nekateri izmed njih, jih Hih. lridnevnim priporom fizično ni Čutiv mučil. zato pa naj bi bilo bolj n 1 Psihično maltretiranje. Š6eqmerica ni bi*8 obtožena nikakr-le ?a kaznivega dejanja, morali so kole I^^iti češkoslovaško ozemlje, tiij ? ‘ialijanov naj bi včeraj izpus-žaV|- o* vse ostale priprte tuje dr-•hatl ne> kakor tudi vse zaprte do-Sovj®- Od tujcev gre za Poljake, strij e' Vzhodne Nemce in dva Av-ve$tei.' y zaporu naj bi po nekaterih dtžavl. °siala le še dva madžarska 'Jana.
Napad na Muževiča bo preiskala posebna komisija
Muierič Primorskemu dnevniku
LJUBLJANA Član predsedstva centralnega komiteja ZKJ Boris Muževič se je včeraj prisrčno razgo-varjal s časnikarjema Primorskega dnevnika dopisnikom Bogumilom Samso in urednikom zunanje politične redakcije Ivanom Fischerjem. Prosil ju je, da posredujeta preko dnevnika prisrčne pozdrave vsem čitate-ljem Primorskega dnevnika, istočasno pa tudi prosil za razumevanje, ker ne želi dati nobene posebne izjave kakršnemukoli sredstvu množičnega obveščanja, ki ne izhaja v Jugoslaviji. Pri tem je tudi opozoril na obsežno izjavo, ki jo je dal agenciji Tanjug, v kateri je podrobneje opisal celotni dogodek.
V izjavi Boris Muževič neposredno, v prvi osebi, podrobno brez olepševanj, preprosto in jasno opisuje dogodek z vsemi podrobnostmi. V bistvu je verzija skoro enaka, oni, ki smo jo že objavili pred dnevi. Vendar pa je izredno zanimiva, neposredna, pretresljiva in prepričjiva, zato jo objavljamo skoro v celoti na 2. strani.
BOGO SAMSA
BEOGRAD Zasedanje predsestva centralnega komiteta ZKJ in njegovo uradno sporočilo o pretepanju slovenskega člana Borisa Muževiča je v ospredju zanimanja celotne jugoslovanske javnosti. Pri tem se še zlasti poudarja, da se je prvič zgodilo, da je osrednji jugoslovanski partijski organ direktno, ostro in jasno kritiziral beograjsko partijsko organizacijo in da srbskim članom predsedstva te obsodbe ni uspelo preprečiti. Očitno tudi to dejstvo odraža zanimivo razmerje sil, ki se je med jugoslovanskimi komunisti oblikovalo v tem primeru in o katerem smo podrobneje že poročali včeraj. Poudariti je tudi treba pomembno vlogo partijske organizacije Jugoslovanske ljudske armade, katere vodilni prestav-nik je zavzel zelo jasno in načelno stališče in s tem bistveno prispeval, da je prišlo do jasne in nedvoumne obsodbe nasilja.
Včeraj so tudi sporočili, da je zvezni sekretar-jat za notranje zadeve zahteval podrobno poročilo o primeru in da je srbsko notranje ministrstvo
ustanovilo preiskovalno komisijo, v kateri naj bi bil tudi funkcionar zveznega tajništva za notranje zadeve.
Kakšna bo srbska reakcija? Treba bo počakati na jutrišnja sporočila srbskega tiska, vendar vse kaže, da nameravajo vztrajati na svoji verziji, da ni nihče pretepal Muževiča, da to sploh ni važno, ker je Muževič takšen in drugačen, ker slovenski komunisti blatijo in žalijo srbsko vodstvo in s tem žalijo srbski narod. V takem stilu so objavili v včerjašnji Politiki pismo uredništvu in torej, ko so se stvari že razjasnile.
Zasedanje predsedstva ZKJ je bilo posvečeno predvsem pretepanju svojega člana in policijskemu nasilju, vendar so prvi dan razpravljali tudi o izredno težavnem gospodarskem položaju. Uradno sporočilo je do kraja dvoumno in kompromisno. Na dolgo in široko namreč hvali vlado in vladne ukrepe, češ da so na liniji stabilizacije, utrjevanja gospodarstva, ustvarjanja tržnega gospodarstva. Skratka vlada ravna vse prav in lepo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Član predsedstva CK ZKJ Boris Muževič podrobno
opisal četrtkov incident z beograjsko policijo
e Posebna preiskovalna komisija
NADALJEVANJE S 1. STRANI in zasluži polno podporo. Nato pa sledi nelogičen zaokret, ko se zahteva poseben antiinflacijski in socialni program, češ da visoka inflacija vzbuja socialne napetosti in da brez konsenza ni mogoče voditi reformno politiko. Na tej osnovi naj bi torej jeseni v skupščini razpravljali o protiinflacijskem programu, katerega pa se vlada na vso silo otepa, saj zamrznitev cen in plač ne vodi nikamor, razen k še hujši inflaciji in k dokončnem gospodarskem propadu Jugoslavije.
Razlage so dvojne, po eni plati menijo, da se je tudi s tem stališčem utrdil položaj predsednika Markoviča, po drugi pa naj bi vsaj verbalno ustregli Srbiji in Črni gori, katerih gospodarstvi sta do kraja na psu. Vendar pa prevladuje mnenje, da vlada ni na prepihu, čeprav se nadaljuje stalen pritisk srbskega vodstva in poskus, kako bi jo odstranili, vendar brez nobene konkretne perspektive ali konstruktivnega predloga.
LJUBLJANA — »"Videl boš svojega Boga, polomil ti bom vse kosti," mi je velik, močan miličnik grozil, medtem ko me je tepel... Pri vsem incidentu ostaja dejstvo, da sem naredil prekrška, da pa nisem nikogar žalil ali psoval. Ob dokumentih, ki so ju miličniki imeli - potni nalog in prometno dovoljenje - sem trdil, da sem član predsedstva CK ZKJ, navzoč je bil moj kolega iz službe, pa so me vseeno pretepli,« je za jugoslovansko javnost prek uredništva Tanjuga v Ljubljani Boris Muževič dal svoje poročilo o incidentu 17. avgusta ob 19.20 v Ulici Mladinskih brigad v Beogradu.
Boris Muževič je podrobno opisal, kaj se je dogajalo, ko so ga miličniki ustavili na poti k večernemu dogovoru s sodelavci (pripravlja gradivo za sejo CK ZKJ o političnem pluralizmu - op.ur.). Kako je ustavil avto, kako se je ravnal po navodilih prometnih miličnikov, kako je prosil, naj ga identificirajo, ker ni imel s seboj nobenega osebnega dokumenta. Miličnik je Borisu Muževiču rekel, da ga to ne zanima in da vsak lahko reče, da je član predsedstva CK ZKJ. Miličnik je poklical patruljo, zahteval je, da se Muževič podvrže alkotestu, kar je ta odklonil. Ves čas je pa zahteval, naj preverijo njegovo identiteto pri dežurni službi CK ZKJ. Medtem je prišel mimo najprej Muževičev kolega, zaposlen v CK ZKJ, s katerim se je Muževič pogovarjal, potem pa se je pripeljala - po 20 minutah - še patrulja milice.
»Tedaj se je začelo nasilje, za katero nisem mogel verjeti, da je možno; verujem v pravno državo, do tega dne sem popolnoma zaupal milici, tudi ko sem kdaj prej naredil prometne prekrške - naredil pa sem jih v svojem življenju -sem zmeraj ravnal kot tisti, ki je kriv, dolžnost milice pa je, da opravlja svoje delo - po zakonu!« je izjavil Boris Muževič.
V svojem sporočilu Boris Muževič ne navaja imen, govori o močnem, velikem miličniku, ki ga je z udarcem vrgel v miličniško vozilo, potem ga je trikrat udaril z roko. Po tem so sledili udarci z gumijevko, ob nenehnih grožnjah, »da glavno še pride«. »Prosil sem miličnika, naj me neha tepsti. Po udarcih, ki sem jih dobil, to pretepanje pa so videli vsi navzoči miličniki in mimoidoči, sva se vrnila do drugih miličnikov. Tu je bil tudi neki tovariš v civilu, za katerega je miličnik, ki me je bil tepel, rekel, da je njegov šef. Ko je miličnik povedal šefu, kar mu je hotel povedati, sem zbral toliko moči, da sem šefa prosil, naj mojo identiteto preveri v dežurni službi CK ZKJ in naj mi dovoli telefonirati - pred nadaljnjim pretepanjem, ki mi je bilo obljubljeno. Šefov odgovor je bil, da bi me moralo biti sram, da se tako obnašam, če sem res član predsedstva, da sem predrzen. Na koncu je rekel: "Odpeljite ga in mu vzemite kri." Potem je poklical miličnika, ki me je bil pretepal in sta se nekaj pogovarjala. Pozneje sem zvedel, da je moj kolega, ko je videl, da me pretepajo, rekel miličnikom, da sem res član predsedstva CK ZKJ, vendar so mu odvrnili, naj se v to ne meša! Kakih sedem miličnikov je gledalo, kako eden od njih pretepa državljana te države, ki poleg tega še trdi, da je član predsedstva CK ZKJ, pa nihče od njih ni reagiral. V tem trenutku me je tisti, ki me je pretepal, vprašal, če hočem pihati v balonček. Odgovoriti sem mogel le z da ali ne, odgovoril sem z da. Naprava je pokazala 0,0, torej brez kapljice alkohola.«
Boris Muževič je tudi pojasnil, kaj se je dogajalo potem, ko so ga pripeljali pred stavbo CK ZKJ, kako so ga z milič-niškim vozilom odpeljali domov po dokumente. Ko se je iz stanovanja vrnil v policijsko vozilo in miličniku, ki ga je bil pretepal, izročil dokumente, mu je ta rekel: »Zdajveste, tudi to je življenje!«
Na Kosovu še potrebni izredni ukrepi
BEOGRAD — Srbsko predsedstvo je včeraj ocenilo varnostno politični položaj na Kosovu in je bilo mnenja, da je še vedno »zapleten« zaradi česar »je potrebno, da ostanejo v veljavi obstoječi izredni ukrepi, ki jih je proglasilo predsedstvo SFRJ«. Kot je znano, je predsedstvo Jugoslavije večkrat napovedalo, da bo pred zasedanjem neuvrščenih ukinilo izredne ukrepe na Kosovu, s čimer bi za stanje v tej pokrajini postala v celoti odgovorna republika Srbija. Srbsko predsedstvo pa je torej včeraj pod predsedstvom Slobodana Miloševiča zahtevalo ohranitev izrednih ukrepov s prisotnostjo tankov, posebnih odredov milice in vsem drugim kar sodi k izrednemu stanju.
Iz Prištine pa poročajo, da so pričeli vpisovati v srednje šole. Letos so prvič rezervirali veliko število mest za srednješolce srbske narodnosti in je trenutno za Srbe še prostih 8.184 mest. (bs)
Tudi Italijanka med žrtvami
LONDON — V brodolomu Marchi-onessa na Temzi je življenje izgubila tudi mlada Italijanka. Gre za 19-letno plesalko Francesco Dallaglio. Njeno ime je na seznamu žrtev, vendar pa njenega trupla za zdaj še niso našli.
# Protest v baltiških republikah odmeval v mednarodni javnosti
V Kinshasi pogovori o pomiritvi v Angoli
KINSHASA — V Pretorii in v Kinshasi so sporočili, da bo začasni južnoafriški predsednik De Klerk jutri obiskal zairsko glavno mesto, kjer se bo s predsednikom Mobutujem pogovarjal o reformah oziroma o ukinjanju apartheidskega sistema in o mirovnem procesu v Angoli, ki je zašel v resne težave. Bivši predsednik Botha se je z Mobutujem sestal lani in s tem začel južnoafriško diplomatsko ofenzivo v širšem afriškem političnem prostoru.
Videti je, da so se v Pretorii odločili za hiter odgovor po sestanku trinajstih afriških držav v Harareju (članic ad hoc odbora pod vodstvom predsednika Vseafriške organizacije egiptovskega predsednika Mubaraka) in po vrhunskem sestanku predsednikov osmih držav. Prvi je bil namenjen podpori Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) in drugih emancipacijskih organizacij glede njihovih predlogov za pogajanja s Pretorio, drugi pa podpori 22. junija sklenjenemu sporazumu o prekinitvi ognja v Angoli in pogajanjem med angolsko vlado in uporniškim gibanjem Vnita Jonasa Savimbija.
Če k temu dodamo še za ponedeljek napovedane pogovore Kaunda -De Klerk, je očitno, da so v Pretorii pohiteli s prizadevanji, da bi nevtralizirali kritike, ki jih je bilo na rovaš Južne Afrike slišati v zimbabvejskem glavnem mestu. Iz Južne Afrike so že sporočili, da njihova stališča do afriškega kongresa in do njegovih pogajalskih pogojev ostajajo nespremenjena kljub podpori, ki jih je ANC dobil od afriških držav. Po drugi strani je De Klerkovo potovanje v Kinshaso treba razumeti tudi kot odgovor na kritike, ki jih je v Harareju izrekel an-
golski predsednik Dos Santos, ki je Južno Afriko in ZDA obtožil, češ da še naprej vojaško podpirata Unita, s čimer je po njegovem mnenju ogrožen mirovni sporazum, ki so ga Angola, Južna Afrika in Kuba podpisale lani decembra v New Yorku.
Voditelji osmih afriških držav (Angole, Gabona, Konga, Mozambika, Sao Tomeja in Principa, Zaira, Zambije in Zimbabveja) so v Harareju izjavili, da je angolski mirovni proces mogoč le, če bodo vse strani spoštovale sporazum v šestih točkah, ki sta ga 22. junija v zairskem Gbadoliteju podpisala Dos Santos in Savimbi. V tem sporazumu so naštete naslednje točke: prekinitev ognja, začasen in prostovoljen umik Savimbija s političnega prizorišča, spoštovanje sedanje angolske ustavne ureditve in zakonov, vključitev pripadnikov Unita v angolske inštitucije, konec vmešavanja tujih sil v angolske notranje zadeve in Mobutujeva posredovalna vloga v angolskih mirovnih pogajanjih.
Uporniški voditelj Savimbi trdi, da Unita tega sporazuma ni podpisala, marveč le načelen sporazum o prekinitvi ognja in o ustanovitvi skupne komisije za nacionalno spravo. Po teh trditvah je v dobrih dveh mesecih po zgodovinskem sestanku v Gbadoliteju prišlo do kršitev sporazuma o prekinitvi ognja ravno zaradi njegove splošnosti in nedorečenosti, zaradi česar bi ga morali konkretizirati in mu dodati mehanizme, ki bi natančno določali, kaj vse predstavlja kršenje tega sporazuma. V Luandi menijo drugače in zatrjujejo, da odgovornost za kršitev sporazuma nosi Unita, posredno pa tudi Južna Afrika in ZDA, ker da še naprej podpirata angolske upornike.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kot alternativo tem zahtevam ponudil »združitev vseh razpoložljivih moči za uresničenje perestrojke«. O človeški verigi v baltiških republikah pa dopisnik Komsomolskaje pravde poroča, da je med udeleženci te verige od ust do ust krožila beseda »svoboda«, pri tem pa dopisnik glasila mladih sovjetskih komunistov dodaja, da si najbrž to besedo vsak po svoje razlaga.
Dogodke ob Baltiku pa je komentiral tudi glasnik osrednjih moskovskih oblasti Jurij Gremickin. Ta je dejal, da so bile ocene o teh dogodkih tako v Sovjetski zvezi kot po svetu izredno različne, da pa je treba k vsemu temu pristopiti zelo kritično. Gremickin je opozoril, da je bilo slišati tudi nekatera »ekstremistična gesla, ki v medsebojno tako odvisnem svetu, v katerem živimo, najbrž niso najbolj primerna in bi bilo zato bolj pametno, da se celoten položaj v baltiških republikah ocenjuje z večjim političnim občutkom.« Sovjetski glasnik je še povedal, da je sovjetski tisk dovolj obširno in objektivno poročal o dogodkih v Litvi, Latviji in Estoniji, razlikovale naj bi se le ocene o številu udeležencev v živi verigi.
Na slikah AP: v nepregledni verigi ljudi, ki se je vila od Vilniusa preko Rige do Tallina, je sodelovalo preko dva milijona ljudi (levo). Na sliki desno eden od bolj provokativnih letakov, s katerimi so se pojavili nekateri udeleženci verige.
Formigonijevo gibanje se je maščevati De Miti
RIMINI — De Mita je »katoframa-zon« in tudi malo »katokomunist«. Pečat je nanj krepko pritisnilo gibanje Comunione e Liberazione z belo knjigo, ki so jo predstavili včeraj na min-tingu prijateljstva. Napad CL na De Mito je popoln, polemika zadušljiva, obsodbe, ki bi jih bilo treba vsekakor preveriti, pa ostre in težke.
Zakaj so si »ciellini« privoščili tako knjigo? Giancarlo Česana, politična glava gibanja, je na vprašanje odgovoril mimogrede rekoč, da je CL zadovoljna zaradi De Mitovega poraza, ni pa še popolnoma zadoščena. Knjiga naj bi bila milostni udarec za bivšega tajnika KD in politika iz Irpinije. Prav slednji vzdevek se v knjigi stalno ponavlja, vselej z ironičnim prizvokom. Poglavje bele knjige, ki je povzročilo največ spotikanja, v bistvu obnavlja dogodke v zvezi z zakupom rimskih šolskih menz zadrugi La Cascina, ki jo je ustanovilo gibanje CL. Zakup so neposredno kritizirali komunisti, zadevo je nato prevzelo sodstvo, afera pa se je končala s krizo rimske občinske uprave in odstopom župana Giubila.
CL ni De Miti nikoli odpustilo, da se ni postavil na županovo stran, ki je med drugim velik simpatizer gibanja
Miting prijateljstva sta obiskala tudi »najbolj ljubljeni« Giulio Andreotti in Muccioli	(TelefotoAP)
in andreottijevec. »Irpinskega politika nasprotovanja, obtožbe in neutemeljene ugotovitve KPI niso niti malo brigali,« piše v knjigi, po tej utemeljitvi
pa kar dežujejo očitki. CL ga obtožuje, da si je med uglednimi podjetniki s severa našel sponzorje, med katere sodi prostozidar Armando Corona; oči-
r mu, da je ustvaril mogočno koali-), v katero je vključil komuniste, nitovce in scalfarijevce. »V času De tove vlade so se dogajale čudne
:i, kot na primer preusmeritev
omnih denarnih vsot v Irpinijo ali lojmljivi zaslužki nekaterih sever-podjetnikov,« menijo »ciellini« igi. A še ni vse, očitki letijo tudi na ria Agnesa, ki vodi vatikansko gla-> L'Osservatore romano in ki je tu it generalnega direktorja R" ' rosti pa je deležen tudi tednik F jlia cristiana in še marsikdo.
)e Mitovi možje so besni: Clement stella meni, da je vse velika laz, lelji na starih nesporazumih in KD; podtajnik KD Bodrato p da gre za »hard politiko ob r i«; Beniamino Brocca se sp ra __
«; Beniamino rsrocca == -i--, s_ vendar prebiva krščanski du ;. Andreotti, velik prijate! ° ija in njegovih, skuša gasiti P ^ Mita ni framazon, zadeva o s0, et zah pa se vleče že najmanj ^ rav zaradi finančnih interese> , ^ zbuja. CL pa se že otepa: »s J -selej molčati«. V tem vzd
ho v torek začel vsedrza
G m o vs_~j----
>a se bo v torek začel vse
G. B-
Za rešitev deželne krize
Danes sestanek KD-PSI
TRST — V okviru posvetovanj za rešitev deželne krize bo danes na sporedu sestanek med delegacijama KD in PSI, ki bo po vsej verjetnosti v veliki meri odločal o sestavi nove koalicije. Stališči glavnih partnerjev dosedanje večine o tej rešitvi sta sicer zelo različni. KD vztraja na zahtevi, da je treba obnoviti dosedanjo šeststrankarsko večino, medtem ko so socialisti mnenja, da je taka oblika sodelovanja že preživela in jo je zato treba zamenjati.
Kakšna bo rešitev je težko reči tudi zaradi obnovljene razpoložljivosti dveh avtonomističnih gibanj, Liste za Trst (za njen vstop v večino se zavzemajo socialisti) in Furlanskega gibanja (ob podpori de-
mokristjanov), ki sta na dosedanjih srečanjih v veliki meri omilili svoja stališča do deželne politike. Odprto je tudi vprašanje odnosov med PSI in PSDI, čeprav kaže, da je prišlo med strankama do določenega zbli-žanja po »aferi« Gonano, ki je zapustil socialdemokratsko stranko.
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo vsekakor sestal v torek, 5. septembra: na dnevnem redu ima izvolitev novega predsednika in celotnega odbora.
Stranke imajo torej še deset dni časa za premostitev težav, sicer bo potrebna odložitev seje. Dežela bo tako še naprej brez vlade, kar bo še otežkočilo reševanje odprtih problemov.
V nedeljo, 10. septembra, v Postojni
Prvo srečanje brigadinev
News Nebvork poroča iz Kopra
KOPER — Sedež dopisništva britanske televizijske agencije New Network iz Jugoslavije je že nekaj tednov v Kopru. Doslej so gostovali v prostorih časopisnega podjetja Primorske novice, jutri pa bodo dobili svoje prostore na Titovem trgu (bivše sodišče) v Kopru. Ostane jim samo še skrb za čimprejšnjo pridobitev telefonskega priključka.
News Network dela za vrsto ameriških in britanskih televizijskih družb (najbolj za WTN - Worldwide Television News, CBS in SKY News...), ki jih po svetu spremlja kakih 800 milijonov gledalcev iz kakih 160 držav. Dopisništvo v Kopru vodita tukajšnji svobodni novinar Eros Bičič in Arlene Lovrečič, ki skrbita za to, da usklajujeta delo še šestih drugih dopisnikov (rečejo jim "stringerji") iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Prištine, Titograda in Ljubljane. To so seveda domači novinarji, saj pri News Networku menijo, da so domačini veliko večji poznavalci utripa v lastnih deželah, kot bi bili tuji dopisniki, zato so sodelavci te britanske agencije v glavnem prebivalci tistih dežel, iz katerih poročajo.
Za sedež jugoslovanskega dopisništva v Kopru so se odločili zato, ker je po izjavi Dan Damona (glavnega urednika agencije News Network) za Primorske novice, Koper najbolj primerno mesto. Deloma zaradi koprske televizije, ki jim omogoča vso potrebno tehnično opremo in drugo infrastrukturo, delno tudi zato, ker je Koper na določenem informacijskem prepihu, kjer je, kljub oddaljenosti, mogoče veliko zvedeti o dogajanjih v Jugoslaviji.
Brigadirje je večkrat obiskal tudi tovariš Tito
POSTOJNA — Takoj po osvoboditvi je bilo treba v Jugoslaviji visoko zavihati rokave in krepko prijeti za krampe in lopate, oboroženi z veliko mero dobre volje, požrtvovalno in nesebično delati pri obnovi svobodne, a porušene domovine. V tistih časih so se formirale Mladinske delovne brigade, ki so se vključile v številna gradbišča širom po Jugoslaviji, tako pri gradnji železnic, cest, mest in še kaj. Takrat se je tudi mladina Primorske, Notranjske in Istre masovno vključila v ta pokret in v potu svojega obraza pomagala spreminjati lice svoje domovine. Ta oblika prostovoljnega dela, sicer ne več tako masovno, je še vedno prisotna med mladimi.
Da ne bi zamrla tradicija prostovoljnega dela, predvsem pa, da bi se obujali spomini na tiste težke, a slavne čase, se je pred letom dni ustanovil v Kopru Klub birgadirjev, pozneje so se formirali še klubi oz. sekcije v Postojni, Novi Gorici. V teku formiranja je še v Ilirski Bistrici in Sežani. Po vzgledu Kopra so se formirali podobni klubi tudi v drugih krajih Slovenije. Pred nekaj meseci pa je bil v Mariboru ustanovni zbor Zveze klubov brigadirjev Slovenije, ki naj bi v bodoče koordiniral delo takih klubov po občinah.
Na pobudo kluba brigadirjev iz Kopra bo letos, in sicer 10. septembra, organizirano I. srečanje brigadirjev Primorske, Istre, Notranjske in zamejstva, ki so v prvih povojnih letih pa do danes kjerkoli sodelovali na mladinskem prostovoljnem delu. Na to srečanje so vabljeni tudi vsi mladinski aktivisti, ki so bili vključeni v razne odbore, konference in komisije in to od povojnih let pa do danes. To prvo srečanje bo v Postojni, ker v tem kraju so se formirale prve mladinske delovne brigade, od tu so odhajale na razna gradbišča in tu so se, po končanem delu, tudi razformirale.
ŠTEFAN BRATINA
i v e rri ve v
Gradez m Trzic bosta gostovala mladinske igre treh dežel
TRST — Lahka atletika (moška in ženska), moška košarka, tenis in namizni tenis (ženski in moški): te so športne discipline, v katerih se bodo tekmovalci spoprijeli na 16. mladinskih igrah treh dežel, ki bodo v Grade-žu in Tržiču 15. in 16. septembra.
Tekmovanje je že tradicionalno za mlade atlete Furlanije-Ju-lijske krajine. Koroške in Slovenije, ki še niso dosegli 15. leta starosti, in ki se vsako leto v imenu prijateljstva in idealov delovne skupnosti Alpe-Jadran srečujejo na tekmovalnih stezah in športnih igriščih.
Športne igre, na katerih bo sodelovalo okrog 180 mladih, bodo uradno odprli v petek (15. septembra) popoldne, zaključili pa jih naslednejga dne v dopoldanskih urah.
V Gradežu bodo tekmovanja v košarki, tenisu in namiznem tenisu, strukture Fincantierija v Tržiču pa bodo uporabili za atletska tekmovanja.
V 200 menjalnicah koprske banke doslej odkupili približno 64 milijonov dolarjev
PORTOROŽ — Prav imajo tisti, ki trdijo, da ni vse v številkah o turističnih prenočitvah in da je veliko pomembneje, koliko zaslužka bo pravzaprav prinesla turistična sezona. Vendar bi bilo za marsikatero potezo prepozno, če bi turistično sezono ocenili šele na koncu leta, ko bi preštevali denarce. Ne bi se znali tržno obnašati - povečati propagandno dejavnost, znižati cene, vložiti več truda v delo, skratka - reagirati podjetno. Zato so tudi številke o turističnem obisku za turistično gospodarstvo in vse ostale s turizmom povezane dejavnosti izredno pomembne.
Za letošnjo sezono lahko, vsaj po obisku sodeč, trdimo, da ne bo rekordna in da bo gostov vsaj nekaj odstotkov manj. Zdaj to niti ni več nič čudnega, saj so vzroke že zdavnaj razčlenili tudi vrabci na vejah.
Po podatkih piranske občinske statistične službe so v tej turistično najbolj razviti slovenski občini, ki premore 19.133 turističnih ležišč, v sedmih mesecih letos ustvarili za 2,6 odstotka manj turističnih prenočitev kot lani (v celoti so jih 931 tisoč), od tega je bilo prenočitev domačih gostov za 11,4 odstotka manj, prenočitev tujih gostov pa za 1,8 odstotka več. Podatki samo za julij so še manj ugodni, saj so v tem mesecu ustvarili za deset odstotkov manj prenočitev in tudi tujih je bilo v tem mesecu za skoraj šest odstotkov manj. Medtem ko so v hotelih v sedmih mesecih ustvarili celo za 2,8 odstotka več prenočitev, so v zasebnih sobah v tem obdobju za en odstotek manj, v počitniških domovih za 18 odstotkov manj (cene v teh res niso visoke) in v kampih kar 25 odstotkov manj. Gledano samo v juliju so imeli celo (sorazmerno uspešni) hoteli 5,4 odstotka manj prenočitev kot v istem lanskem mesecu.
Avgust bo po vsej verjetnosti še pokvaril podobo, saj je trenutno na Obali in Krasu 10.654 gostov, kar je 18 odstot-
kov manj kot lani, manj je gostov v hotelih in zasebnih sobah, kampi pa so zdaj nekje na istem, kar pomeni, da tudi vreme nekaj pomeni.
V hrvaškem delu Istre, kjer imajo v povprečju pri vseh turističnih storitvah kakih 20 odstotkov nižje cene kot na slovenski obali, kljub nižjim cenam niso prav nič na boljšem. Samo v sedmih letošnjih mesecih so izgubili kakih 700 tisoč prenočitev, od tega kar 650 tisoč na račun slabšega obiska v kampih. In vendar - kampi prve kategorije v slovenskem delu Istre (Lucija, Ankaran) stanejo tujca 14 nemških mark na dan, medtem ko so kampi umaškega Istratu-rista (resda druge in tretje kategorije) po osebi približno 50 odstotkov cenejši. Zakaj je prav v kampih tak osip? Cene niso vse! Gosta gotovo zanima, kaj za določeno ceno dobi. Če za te cene ne dobi tople vode, primernega prostora za prikolico ali šotor, čistoče, urejenosti in drugih ugodnosti, si bo pač mislil, da je kamp predrag. Priznati pa bodo morali vsi, da veliko ljudi letos ni odšlo v kampe tudi zaradi slabega vremena in alg. V drugi polovici avgusta, ko se je vreme izboljšalo, je zasedenost v številnih istrskih kampih precej podobna lanski.
Kljub po obisku sodeč ne tako uspešni turistični sezoni, so v več kot 200 menjalnicah Splošne banke Koper v sedmih mesecih odkupili za približno 64 milijonov dolarjev deviz, to je 23 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Če k temu dodamo še devize, ki so jih dobili s prodajo bencinskih bonov - je znašala vsa menjava 74 milijonov dolarjev, kar pa je v celoti le en odstotek več kot lani. To pomeni, da se je količina deviz iz naslova tujcem prodanega bencina, bistveno znižala, kar je bilo po uvedbi nižje cene bencina v tržaški pokrajini tudi pričakovati.
Srednje šole v Kopru: premalo denarja
za vzdrževalna dela
KOPER — Še nekaj dni, pa se bodo šolska vrata ponovno odprla. S septembrom prihajajo tudi stare težave, med katerimi so letos v ospredju dotrajane šolske stavbe.
Znano je, da v izobraževanju in vzgoji komaj krpajo konec s koncem, tako da nimajo denarja za redna vzdrževalna dela svojih prostorov. Prej ali slej pa takemu ravnanju, brez krivde šolskih delavcev, sledijo najrazličnejše težave. Prav vse srednje šole v Kopru jih imajo, nekatere večje, druge take, da bodo morale s popravili še počakati na boljše čase.
Izobraževalna skupnost Slovenije namenja šolam v republiki enkrat v letu denarno pomoč za nujna vzdrževalna dela šolskih stavb. V koprsko občino je letos prišlo dobrih 400 milijonov dinarjev, kar je daleč premalo za vse potrebe. Dogovorili so se, da jih bodo razdelili trem šolam: Srednja kovinarska in prometna bo s 150 milijoni popravila streho telovadnice; 80 milijonov bodo v Družboslovno ekonomski šoli porabili za obnovo centralne kurjave, prav te dni pa v Srednji pedagoški in naravoslovno matematični šoli prekrivajo del stare šolske strehe, pod katero je zamakalo učilnice in stopnišče. Za to delo so iz republiških sredstev prejeli 190 milijonov dinarjev.
Kljub tokratnim, res najnujnejšim vzdrževalnim delom, ostaja še veliko potreb. V kovinarski in prometni šoli, kjer so v preteklem letu s pomočjo denarja republiške izobraževalne skupnosti popravili okna, bi nujno morali obnoviti kanalizacijo, vse instalacije, popraviti streho in pročelje hiše. Hudo je tudi v koprski srednji šoli z italijanskim učnim jezikom, kjer se bojijo, da se jim bo zrušila streha nad glavo.
Predstavljenemu navkljub bodo prvega septembra v šole sprejeli večje število učencev. Upajo le, da bodo še lahko organizirali pouk le v eni šolski izmeni. Koliko časa še?
MIRJAM MUŽENIČ
Momjan
MOMJAN — Ste vedeli, da potrebujete en kilometer blaga balonarske svile, če hočete sešiti ttiajhen, vendar pravi balon? In potem bi najbrž Potrebovali še nekaj sto metrov šibja, da bi splet-I košarko, pa desetine metrov jeklene žice, jek-Gnke, gorilec, primeren kroj za balon in... vsaj •tekaj temperamenta.
O vsem tem nisem imel pojma, ko sem se Zapenjal proti Momjanu - istrski vasici, ki je bila Pfed 400 leti zelenjavarsko središče severne Is-Zcf’ -Prec* nekaj deset leti je bila bogu za hrbtom, Paj pa postaja najlepša istrska vas, vse bližje ^°fju in vse globje v istrskem raju. Tako me ton- PrePričujejo naši balonarski velemojstri, ki k,i°, da bodo iz Momjana naredili naše glavno tolarsko mesto. Zakaj ravno Momjan? »Ker je
yisoki
najlepše mesto na svetu, ker je ravno prav
tu -*o, ker so tukaj zmeraj ugodni vetrovi, ker
ju — *-uka Vidmar in Tomaž Pipp, dva od redkih Soslovanov, ki so sami leteli z balonom. b6n . ka Vidmar ima edini v naši državi potresel za letenje z balonom, saj je pozimi pri-stVa lz ZDA, kjer se je štiri mesece učil balonarski' Z-Paj je verjetno tudi edini, ki ve, kaj bi se turjz° v naslednjih desetih letih dalo z baloni (v Pavli*11 v' na primer) narediti. V Momjanu usta-Zengj balonarski klub MOM Terra bianca (bela kih vTZat.0' ker je predel ob Momjanu eden red-
br “* letalskih koridorjev, ker je Istra pravi raj, Va?Z OV*r' ker so Momjanci pravi ljudje...«, našte-> Luka Virlmar in Tnmaž Pinn. dva od redkih
turIstri z belo zemljo). Sam je dolgo delal v°dii tU *.n Pozna Momjan še iz časov, ko je sem Prhn turistične skupine, zdaj skuša v tej vasici rn° razviti turistično ponudbo. Najprej ho-
- jugoslovansko balonarsko središče
čejo ustanoviti turistično društvo in organizirati oddajanje zasebnih sob. Teh imajo zdaj kakih 50 ali 60, v nekaj letih jih bo 200, morda 300, je prepričan Luka Vidmar.
Balon je razgrnjen po travniku pred Konobo. Vanj s propelerjem pihajo zrak, ob zidku pa se že počasi zbirajo radovedneži - turisti in vaščani. Momjanci so navdušeni nad načrti, ki jih ima Luka Vidmar. Vsak trenutek so pripravljeni sodelovati, pomagati po svojih močeh. Čeprav bi se vas, oziroma krajevna skupnost s kakimi 1800 prebivalci lahko zdela tako razdeljena (v-njej že desetletja in stoletja živijo pripadniki različnih narodnosti) in vase zaprta, je v resnici vse kaj drugega - složna in odprta do vsega novega.
Komaj se balon malce napne in začne dvigovati trebuh, Tomaž prižge gorilec in vroč zrak bruhne naravnost v vse bolj razpeto kupolo. Vročina naredi svoje. V minuti ali dveh se balon, kot komaj rojeno žrebe, postavi pokonci. Zdaj ga je že treba zadrževati, da ne pobegne. Na njem nas visi pet ali šest in čakamo na »kapitana«, da bo nared. Spodnji del balonske kupole je iz debelejšega platna, ki vzdrži (ne zagori), če ga plamen za kratek hip oplazi, preostali del balonarske svile pa mora zdržati toploto 400 stopinj Celzija. To je eden od petih ali šestih balonov, ki vzleta ali pristaja v Sloveniji in Istri. Kupola je visoka kakih 20 metrov, v njej je 4200 kubičnih metrov prostornine, doseže lahko 5600 metrov višine, ponavadi leti s hitrostjo 4 metre na sekundo, lahko pa tudi hitreje, seveda. Sicer pa je smer letenja odvisna le od smeri vetra, dviganje in spuščanje
pa od razlike v temperaturi zraka zunaj in znotraj balona. Že samo temperatura ozračja v okolju zelo niha, zato je balonarsko lebdenje sestavljeno iz počasnih dvigov in spustov. Če pa je sila, se lahko v slabi minuti spusti k tlom, saj ima na vrhu posebno loputo (padalo, mu pravijo), s pomočjo katerega spušča topel zrak iz balona. Edini sovražnik balonarjev je vreme, mi je zagotovil Tomaž Pipp. Ozrem se in vidim, da je vreme na Momjanu idealno. Z morja pihlja pojemajoči maestral.
Pride Luka, stopiva v košaro. Od nekod se prikaže Andraž Šalamun, vskoči še on. Gorilec zabobni in kot zmaj bruha ogenj v veliko rdečo svileno kupolo nad nami. Še malce in povsem mirno, brez najmanjšega sunka, se kot milni mehurček odlepimo od tal. Vaščani in turisti so vse manjši, vas se uleže pod balon in se preda popoldanskemu soncu. Mi pa tiho drsimo nekaj deset metrov nad starimi istrskimi hišami, ki se zdaj balonu ne čudijo več. »Ciao, Luka!«, slišim z vsakega dvorišča pozdrave (Luka je njihov, začutim). »Viva, Piemonte!«, odvrne vaščanu, ki je prišel v to vas iz te italijanske dežele. Vas je vse dlje in vse nižje. Blizu je Monte Grande, zraven Monte Piccolo. Istra, v vsej svoji popolnosti, je na dlani. Prav sem imel - Istra je iz balona taka, kot sem zmeraj sanjal, da je. Zdaj razumem Luko. Vinogradi in koruza, vse bolj obdelane njivice, zeleni pašniki, gmajna in naš rdeč balon, pod katerim šviga ogenj... V košari pa umetnik, ki išče inspiracijo, novinar, ki ga vleče avantura in izkušen pilot, ki se najinemu odkritemu navdušenju samo smeji.
Zdaj razumem, zakaj plačajo v Nemčiji za uro takega letenja 350 mark in zakaj snuje Luka, da bi popeljal še več turistov (kot jih je, namreč -šest) za 200 mark skozi istrsko »divjino«. Zdaj vem, zakaj ga je lahko zasvojilo srečanje stotin takih kupol pri Albuguergueu (Rio Grande, New Mexico). Balon ni poceni - stane 30 tisoč nemških mark, z njim pa je mogoče varno leteti le kakih 700 ur, potem se material iztroši.
S košaro oplazimo vejevje prvega drevesa, balon se skoraj ujame v akacijevo trnje, potem mehko pristanemo na sredo ceste, nekaj kilometrov stran, od koder smo vzleteli. Še sreča, da so istrske ceste v notranjosti tega polotoka tako prazne. »Veš, kakšna je razlika med Momjanom in Ljubljano? Ko sem zadnjič pristal na nekem travniku v Ljubljani, sem moral lastniku za nastalo "škodo" odšteti 500 tisoč dinarjev. Če pa tu pristanem na njivi kakega kmeta, moram z njim v klet na pokušino njegove najboljše kapljice...«
Polet je trajal občutno premalo. Zdelo se mi je vsega nekaj minut, a je bilo skoraj pol ure. Sledi še naporno zlaganje balona na bližnjem strnišču. Pot nas obliva, ker je avgustovska vročina pač pokazala zobe. V začetku novembra bo v Momjanu tridnevni mednarodni balonarski festival, nanj so povabili 14 balonov. Luko pa bom v Momjanu zagotovo ponovno obiskal še prej. Vsak dan, če je le vreme primerno, se tam vzpenja v nebo. In Momjanci verjamejo njegovim načrtom.
BORIS ŠULIGOJ
Ob kroničnem pomanjkanju osebja in novih nalogah
Slovenščina v občinskih izpostavah je le dediščina pretekle odprtosti
Pred dvajsetimi leti, ko je osrednji občinski urad edini izdajal takratnim tristotisočim Tržačanom anagrafska in druga potrdila, je bilo treba čakati pred okenci uro in še več. Isto se še vedno dogaja tudi danes v nekaterih občinskih izpostavah, kot je denimo ona v Ulici Battisti. V drugih, bolj perifernih je brez dvoma bolje, vsaj za porabnike, ne pa za uradnike.
V leteči anketi smo lahko ugotovili, da se vsi pritožujejo nad kroničnim pomanjkanjem števila osebja, ki je za te decentralizirane urade značilno že od njihove ustanovitve. V dvanajstih izpostavah (v bistvu pa jih je petnajst zaradi treh ločenih sedežev v Križu, na Proseku in na Opčinah) je tako bilo včeraj prisotnih 42 uslužbencev, čeprav bi jih bilo za nemoteno poslovanje potrebnih 60. Sami odgovorni priznavajo, da je v primerih, ko je uslužbencev manj kot 48, delovanje izpostav odvisno le od dobre volje in požrtvovalnosti uradnikov. Nič čudnega torej, če bo katera od izpostav danes zjutraj ostala za eno uro zaprta: edini uradnik je namreč odšel po plačo.
Razlogov za tak položaj je več in nekateri koreninijo v začetni fazi odpiranja izpostav, ko je Občina »črpala« osebje iz različnih oddelkov. V tem je treba iskati tudi izvirni greh, da so še danes velike razlike v kvalifikaciji uslužbencev in v njihovih pristojnostih. Nezadovoljstvo zaradi opravljanja višje funkcije, za katero pa niso prejeli ustreznega priznanja, se je z notranjimi natečaji nekoliko pomirilo, vendar ne pri vseh. K temu pa je treba prišteti nove naloge, ki so bile dodeljene izpostavam. To je izdajanje potrdil za oprostitev plačevanja davkov na zdravila in za zdravstvene storitve ter izdajanje bencinskih bonov. Kdor je ob teh dveh priložnostih imel opravka v občinskih izpostavah, dobro ve, v kakšnih pogojih so občinski uslužbenci delali. Uprava je sicer okrepila periferne urade z začasnim osebjem, ki je delo opravljalo po svoji moči, vendar brez izkušenj in ustrezne priprave. »Ti mladi imajo dvomesečno
mi
9
CGMUNE Di TRIESTE
CIRCOSCRIZIONE ADMINISTRATIVA
ALTIPIANO ESI
CONSISLIO RIONALE CENTRO CIVICO "


OBČINA TRST
UPRAVNO OKROŽIE
ZA VZHODNI KRAS
RAJONSKI SVET KRAJEVNI URAD
pogodbo in v tem času ni mogoče pričakovati, da bodo delali kot mi, ki imamo večletne izkušnje z računalniki, potrdili, stiki z ljudmi, itd. Največkrat se je zgodilo, da smo morali popravljati njihove napake,« nam je povedala uradnica neke mestne izpostave.
Pristojni funkcionarji in odbornica so trenutno na dopustu, zato smo se morali zadovoljiti z odgovori, ki so jih svoj čas dali uslužbencem. Osnovni problem je pač širšega značaja zaradi nemoči javnih uprav, da bi namestile nove uslužbence. V tržaški občinski upravi je več sto nekritih mest in to dobro vedo tudi mestni redarji, ki se že nekaj let pritožujejo nad pomanjkanjem osebja. Če za izpostave dodamo, da bi morale pomagati tudi rajonskim svetom, je lahko vsakomur jasno, kakšen je položaj. Za rajonske svete pa sploh velja ocena zase, saj se je njihov pomen, mimo volje posameznih svetov, izkazal za malenkostnega. Glede na leta - konec šestdesetih - ko so bili ustanovljeni, se utrjuje domneva, da jih je takratna politična uprava uvedla s prvenstvenim namenom, da bi preprečila nastajanje odborov, za katere je kazala nevarnost, da postanejo preveč vplivni na javno mnenje posamezne četrti. Kot primer naj nevedimo odbor za Sv. Svoboto.
S takšnim trendom še posebno ne moremo biti zadovoljni z vidika naše narodnostne skupnosti. Za rajonske svete so zgovorni dogodki v Skednju, za izpostave pa lahko ugotovimo, da so v njih ostali le trije slovenski uradniki. Zgodilo se je namreč, da so se Slovenci upokojili, a jih niso zamenjali ljudje, ki bi obvladali slovenščino. Na slovensko govorečega uradnika ne naletimo ne v Skednju, ne v Rojanu, ne pri Sv. Ani, ne pri Sv. Jakobu. A kaj bi naštevali, kje vse jih ni: bolje bo povedati, da so le trije, in to v izpostavah na Opčinah in pri Sv. Ivanu. Izpostave so taki uradi, kjer imajo prvenstveno vlogo stiki s prebivalci. Kako naj to razumejo slovenski prebivalci, ki niti v Križu, na Proseku in Kontovelu nimajo možnosti, da bi številne birokratske in včasih tudi zapletene zadeve (saj ne gre le za izdajo rojstnega lista) opravljali v njim bolj dostopni in psihološko razbremenjujoči slovenščini? Kako daleč smo od programskih izjav, ki so jih leta 1967 ob levo-sredinski upravi podpisali socialisti, demokristjani, republikanci in Slovenska skupnost, ko so poudarili, da »bo Občina z ustanovitvijo rajonskih konzuli in občinskih izpostav zajamčila tesnejši in stalen stik z občani in različnimi rajonskimi stvarnostmi« in še dalje, da »se bo Občina - zato da v okviru institucionalnih nalog zajamči najbolj neposreden odnos med upravo in občani - kjer bo to potrebno, posluževala osebja z ustreznim znanjem slovenščine. To osebje naj bi izbrala med že zaposlenim občinskim osebjem ali z javnimi natečaji«.
Sedanji politiki in funkcionarji kajpak poudarjajo, da so ti politični dogovori davno preživeli in da v občinskih pravilnikih nikjer ne piše, da bi v izpostavah, ki so na teritoriju, kjer živijo tudi Slovenci, morali biti slovensko govoreči uradniki. Sploh pa je odbornica Pittonijeva s škedenjskim primerom pokazala, da ima čisto poseben kriterij za ugotavljanje slovenske prisotnosti. Vtis imamo, da je slovenska beseda tako v rajonskih svetih kot izpostavah ostala le še nekakšna dediščina pretekle politične odprtosti. Dediščina, ki jo je treba ob vsaki priložnosti izničiti. Ob pasivnem sprejemanju in v pričakovanju zakonske zaščite se tako dogaja, da izgubljamo že pridobljene pravice in uveljavne-ne navade. Ugotavljanje, da občinska uprava nima politične volje, da bi njeni periferni uradi nemoteno delovali, pa je pravzaprav odveč.
N. F.
Na sliki (foto Križmančič) dvojezična tabla na občinski izpostavi na Opčinah: redek ostanek nekdanje politične odprtosti.
Jutri se v Lonjerju konča še zadnji poletni center
S hitrimi koraki se bliža novo šolsko leto - za nekatere s prehitrimi, za druge pa ne. Povsem razumljivo je zato, da se v tem času zaključujejo poletni centri, ki so tudi letos našim otrokom omogočili preživeti delček njihovih počitnic na nekoliko drugačen način.
Eden takšnih zaključnih poletnih centrov poteka v teh dneh v Lonjerju. Pripravilo ga je domače kulturno društvo, poteka pa v njegovem sedežu, kjer je tudi društvena gostilna.
Obiskali smo center in sami ugotovili, da se imajo otroci dobro, da se zabavajo in da jim ni prav nič dolg čas. Center vodita animatorki Darja in Jasna. Obe smo že srečali na drugih letošnjih poletnih centrih, Jasno na poletnem živžavu v Nabrežini, Darjo pa v poletnem centru v Zgoniku.
»Približno 20 otrok se je prijavilo v naš center, ki poteka letos že drugič. Na voljo imamo lepo senčno dvorišče, kjer se lahko otroci po mili volji naig-rajo. Prihajajo okrog 8. ure in ostajajo do 13. ure. Center se je začel v ponedeljek in bo trajal do vključno jutrišnjega dne,« sta nam povedali.
Otroci se v centru zabavajo z raznimi skupinskimi igrami, igrajo odbojko, pa še druge igre z žogo. Predvsem pa veliko rišejo, barvajo ter izdelujejo iz lepenke razne predmete.
»Izbrali smo si posebno temo za izdelavo predmetov, ki smo ji dali naslov Čudežne živali. Iz lepenke, papirnatih škatel in podobnega odpadnega materiala, ki ga otroci sami prinašajo v center, so v teh dneh že izdelali zmaje, letala, hiško, avto, možičke in druge živali. Radi rišejo, radi lepijo in ko je predmet končan, so zelo veseli.«
Ko smo se tako pogovarjali z Darjo in Jasno, so se okrog nas zbrali otroci - nekateri bolj glasni, drugi v strahu,
da jih ne bomo kaj preveč spraševali. Na vsak način smo dobili vtis, da se dobro počutijo, da imajo dovolj družbe in prijateljev in da jim bo verjetno jutri žal, ko se bo center končal.
»Pripravljamo se že, da se bomo od otrok in staršev poslovili. Dogovorili smo se, da bomo dali vse predmete, ki so jih otroci v tem času izdelali na dražbo in da jih prodamo staršem. Ne seveda za pravi denar, temveč za denar, ki ga bomo tudi sami napravili.«
Tudi člani društva pridno pomagajo animatorkama: pripravljajo malice ter skrbijo za čistočo in za vse, kar pač k takšnemu centru še spada.
Vsi so torej dobre volje; vreme jim je bilo ves čas naklonjeno, tako da se bodo jutri prav gotovo poslovili z željo, da bi se prihodnje leto ponovno srečali.
Darja in Jasna bosta z začetkom novega šolskega leta nadaljevali s študijem. Darja obiskuje višjo šolo za socialno delo in bo med letom delala v vrtcu v Gabrovcu. Jasna pa bo letos hodila v peti razred učiteljišča. Potem pa se namerava vpisati na fakulteto za psihologijo ali psihomotoriko. Med letom bo delala v laboratoriju za animacijo. »Obe spadava v skupino animatork, ki delujejo v okviru ZSKD. Seveda imava otroke radi in upava, da tudi oni nas; sicer bi si takšnega poklica ne izbrali.«
Ko smo jih zapuščali, so bili otroci že pri raznih igrah, tako da so nas kar na hitro pozdravili. Pa saj je prav tako; saj so v tem poletnem centru vendar zato, da se nazabavajo in naigrajo...
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) vsi udeleženci poletnega centra v Lonjerju.
Mnoge listine in potrdila bi lahko že zdavnaj nadomestili s preprosto izjavo
Nerazumljivo neizvajanje zakona, ki bi lahko zelo izboljšal odnos med državljani in javnimi upravami
Zakon številka 15 iz leta 1968, ki urejuje upravno dokumentacijo ter legaliziranje in overovljanje podpisov, ima brez dvoma močan demokratični pomen. Omogoča nam, da v odnosih z javnimi upravami in ustanovami nastopamo z dostojanstvom državljanov, in ne kot podložniki. Poleg tega pa nam kakor tudi samim javnim upravam in ustanovam omogoča, da se v dobršni meri otresemo najbolj nadležnega birokratskega dela, se pravi zbiranja dokumentov po kapljicah in romanja od Poncija do Pilata za dosego tudi najbolj preprostih upravnih ukrepov in aktov. Kljub temu pa smo pri izvajanju zakona po več kot dvajsetih letih, žal, še vedno na začetku.«
Tako nam je povedala načelnica tržaškega občinskega anagrafskega urada dr. Flavia Taddeo, ko smo jo vprašali, v kolikšni meri se Tržačani ter tržaške javne uprave in ustanove dejansko poslužujejo pravic in ugodnosti, ki jih nudi zakon 15/1968, še zlasti po novnih prizadevanjih osrednjih državnih oblasti, da bi zakon ne ostal še naprej mrtva črka. Spričo splošnega neizvajanja njegovih določil je namreč lanskega decembra tedanji minister za javne službe Paolo Cirino Pomicino (ki je z novo Andreottijevo vlado medtem presedlal na ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje) izdal okrožnico, ki bi po pričakovanju oziroma upanju nekaterih lahko stvari končno premaknila z mrtve točke. Okrožnica je javnim upravam in ustanovam določala vrsto nalog in rokov za njihovo izpolnjevanje, a preden se tega dotaknemo, naj v glavnih obrisih spomnimo, kaj zakon štev. 15/1968 ter njegovi poznejši popravki in dopolnila pravzaprav predvidevajo, saj je vse to za marsokoga — kot rečeno še vedno bolj ali manj španska vas.
OSNOVNA DOLOČILA
ZAKONA ŠTEV. 15/1968
Zakon številka 15/1968 daje državljanom pravico, da pri upravnih zadevah lahko potrdijo nekatere svoje anagrafske podatke, kot so datum in kraj rojstva, bivališče, stan itd., preprosto s tem, da zadevnemu javnemu funkcionarju pokažejo osebne dokumente, kot so osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list itd. Funkcionar ima nalogo, da si te podatke po potrebi sam izpiše. Ob tem zakon poudarja, da javnim upravam in ustanovam nismo dolžni predstavljati potrdil s podatki in informacijami, ki jih te uprave in ustanove same že poznajo.
Mimo tega nam zakon omogoča, da namesto običajnih uradnih potrdil' in listin o lastnem položaju, stanju in kvalifikacijah javnim upravam in ustanovam v mnogih primerih predložimo izjavo, ki jo sami sestavimo in podpišemo pred javnim funkcionarjem, ki sprejema našo dokumentacijo. Po zakonu ima tako vsak polnoletni državljan pravico, da »sa-mopotrdi« (kot bi lahko prevedli italijanski izraz »autocertifica«) podatke o lastnem rojstvu, bivališču, stanu, državljanstvu, bivanju, kakor tudi o stanju lastne družine, o rojstvu otrok, o svojem položaju glede na vojaško obveznost, o smrti soproga ter prednikov in naslednikov, o uživanju političnih pravic ter o članstvu v raznih javnih poklicnih združenjih in seznamih. Podpis takšnih izjav lahko overovi sam javni funcionar, ki sprejema dokumentacijo, kakor tudi notar, kancler, občinski tajnik ali kak drug občinski funkcionar, ki ga je za to pooblastil župan. Seveda je državljan kazensko odgovoren za vsebino svojih izjav in tvega dokajšnje kazni, če se ne drži resnice.
TEŽAVE IN ZAMUDE V IZVAJANJU ZAKONA Ni si težko predstavljati, koliko bi si olajšali življenje, ko bi zakon 15/1968 polno izvajali. Verjetno je že vsakdo izmed nas kdaj izkusil, kaj pomeni romanje od Poncija do Pilata in čakanje v vrstah za dosego potnega lista ali vozniškega dovoljenja, za vložitev prošenj za sodelovanje na javnih natečajih ali za razne javne prispevke in posojila, za vpis v šolo ali na univerzo itd. Vse to bi po zakonu lahko bilo veliko enostavnejše in manj naporno, tako za nas kot za javne urade. S površnim pregledom smo ugotovili, da na Tržaškem kolikor toliko izvajajo zakon na Univerzi, v zavodu INPS in v raznih občinskih službah, medtem ko ga skoraj povsod drugje komajda poznajo. To so nam posredno potrdili tudi v samem tržaškem občinskem anagrafskem uradu, kjer še vedno na polno paro izdajajo razne potrdila in liste. Toda zakaj zakon ostaja še vedno v glavnem zgolj na papirju?
»Prepričana sem, da je glavne vzroke treba iskati v nepripravljenosti samih javnih uradnikov,« odgovarja dr. Taddeo. »Težko si je predstavljati, da bodo le-ti sami spremenili svoje delovne navade in začeli uvajati norme, ki v marsikaterem primeru postavljajo dobesedno na glavo njihovo tradicionalno organizacijo dela. Dobiti morajo jasna navodila od svojih
nadrejenih in biti za to usposobljeni. Sicer pa bi poudarila, da ne gre za kdove kako težke stvari. Mnogi uradniki preprosto ne vedo, da bi lahko izvajali stvari, ki jih sicer dobro obvladajo, na veliko bolj enostaven način.«
Po zakonu bi morala vsaka javna uprava in ustanova imeti svoj pravilnik, ki bi natančno določal, v katerih dodatnih primerih (se pravi poleg tistih, ki so že jasno opredeljeni v samem zakonu) državljan lahko izvaja svojo pravico »samopotrjevanja«. Minister Cirino Pomicino je v svoji okrožnici iz lanskega decembra določil 31. maj 1989 kot rok, v katerem javne uprave in ustanove lahko same za to poskrbijo (v nasprotnem primeru bi to naredila vlada). In dejansko so se pri nas nekatere javne uprave tega roka držale. To velja npr. za deželno upravo ali za nekatere občinske, kot je miljska. Podobno kot nekatere druge uprave, je tudi Občina Trst sicer svoj pravilnik že izdelala, vendar ga še ne more izvajati, ker ga ni potrdil občinski svet. Precej pa je seveda tudi takšnih uprav in ustanov, ki pravilnika sploh še niso začele pripravljati.
Že omenjena ministrska okrožnica nadalje določa, naj javne uprave in ustanove posamezno ali združeno priredijo tečaje, na katerih bi se njihovi uslužbenci usposobili za izvajanje zakona 15/1968. Kot nam je povedala dr. Taddeo, je to tržaška občinska uprava storila, in ne prvič, saj si dejansko že od daljnjega leta 1968 precej prizadeva, da bi zakon izvajali. To ni čudno. Upoštevati je namreč treba, da bi izvajanje teh zakonskih določil v prvi vrsti razbremenilo same občinske anagrafske urade in službe, ki pač izdajajo najobičajnejše liste in potrdila.
Že večkrat omenjena ministrska okrožnica tudi določa, naj posamezne javne uprave in ustanove pripravijo obrazce, da bi državljanom olajšali sestavljanje »samopotrditvenih« izjav. Tudi to ministrsko navodilo je ponekod ostalo mrtva točka, poleg tega pa ni rečeno, da se tam, kjer so ga izpolnili, obrazcev tudi poslužujejo. Ponekod se namreč zadovoljijo s formalnim spoštovanjem navodil, medtem ko praksa še naprej teče po starem.
»Po mojem bi bilo treba tudi upoštevati, da so ljudje na splošno premalo ozaveščeni in pripravljeni,« je pripomnila Esterina Nieddu iz tržaškega anagrafskega urada. »Motili bi se, ko bi mislili, da bo vsakdo takoj razumel, kaj mora izjaviti, in še prej, da je vsakdo zmožen materialno sestaviti izjavo. Pomislimo samo na ostarele in še prej na številne druge, ki so prav malo vajeni sukati pero.« (M.B.)
Po informacijah Laure Abrami
Prof. Nada Pertot bo ravnateljica liceja Prešeren
V včerajšnji številki smo objavili daljši članek o vprašanju, kako je z imenovanjem novega ravnatelja na znanstvenem liceju France Prešeren, ki skupaj s klasičnim šteje okrog 300 dijakov. Vprašanje je nadvse aktualno in je tik pred začetkom šolskega leta zbudilo kopico govoric ter domnev, ker dosedanja ravnateljica Laura Abrami odhaja s 1. septembrom v pokoj, po objavi lestvice (prošnjo za imenovanje sta oddala le dva kandidata: prof. Pertotova in prof. Pahor) pa je Pahor vložil priziv na šolsko skrbništvo. Prof. Abramijevo smo pred objavo članka mrzlično iskali, a nam dopustniški čas ni omogočil stika z njo. No, včeraj se je vrnila v Trst in nam sama telefonirala v uredništvo, da bi nam posredovala nekatere informacije.
Preden je šla na dopust, je g°" vorila z odgovornim za vse tržaške višje srednje šole dr. <-»r* ecom, kateremu je izrazila z skrbljenost zaradi zapletov zvezi z imenovanjem noveg ravnatelja, kateremu bi mora s 1. septembrom izročiti »Pos , ' Funkcionar Grieco ji je žago«! vil, da priziv ne ustvarja za? 0 za novo imenovanje. Na nj izrecno vprašanje je nato P dil, da bo za poverjenega ra telja imenovan kandidat, * prvi na lestvici. »Zato ni ,,reja da bo nova ravnateljica za Prešeren prof. Nada ^ert°/,na-katero vem, da bo dobro ^ jz.
Tv d ICl VI VClllf	lotil IZ*
teljevala, saj ima dolga 1 bj. kušenj s šolo in jo zelo Jzelo Prof. Pertotova je po naraJ riča-skromna, sama pa sem Pr jj bra
__	i__l___n, HvnmOV u
ra^naLlfca^kokoUe0^^ d°'
bra profesorica«.
Priprave na nedeljsko Kraško ohcet v Repnu
Zanimivi razstavi umetne obrti in lepih zgodovinskih fotografij
Na dvorišču Kraške hiše v Repnu so sinoči s kratko slovesnostjo odprli razstavo umetne obrti in fotografsko razstavo "Trenutek v spomin". V imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je razstavo umetne obrti predstavil Boris Siega, ki je posebej poudaril, da je Kraška ohcet edinstvena priložnost, da se umetna obrt predstavi občinstvu, kajti izvor in ustvarjalnost naših obrtnikov izhajata prav iz ljubezni do tradicije tudi tam, kjer je ta ubrala drugačno pot v osebni interpretaciji teh nagnjenj. Pomen in namen fotografske razstave pa je v imenu odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice prikazala Kristina Kovačič. Fotografije razstavljene v kašči Kraške hiše se tematsko vežejo na Kraško ohcet, saj prikazujejo poročni obred in slavje v naših krajih vse od konca prejšnjega do prvih desetletij našega stoletja. Preko 40 črnobelih ali že orumenelih slik, ki so jih sodelavci odseka potrpežljivo zbirali po Tržaškem, so dokumenti časov, v katerem je bilo slikanje še izjema, saj je bila dostopna le posameznikom. Iz posnetkov je razvidno spreminjanje oblačenja domačih parov, ki so težili k posnemanju mestne mode in polagoma opuščali svoje noše, čeprav so na večini slik vidni simboli slovenske ohceti.
Medtem, ko je v Kraški hiši potekalo odprtje razstav so se v gostilnah pod Tabrom in Škabar začeli zbirati dekleta in fantje na dekliščini oziroma fantovščini. Petje, vriskanje in veselje ni zmanjkalo pri dekletih ne pri fantih. Dekleta so Dunji priskrbela okrašeno metlo, s katero je večkrat zaplesala v splošnem rajanju. Fantje so se medtem, vsaj navidezno držali bolj resno. Kraška zaročenca sta se nato srečala na repenskem Trgu in se s plesom poslovila od "letih stanu".
Sinoči so se že v poznih popoldanskih urah številni obiskovalci začeli polniti osmice, ki jih je letos kar sedem. Da bi se kdo pri svojemu vnetem iskanju osmič ne izgubil, so prireditelji poskrbeli za informativni prospekt, kjer so na tlorisu vasi označene osmice z odgovrjaj očimi domačimi poimenovanji posameznih domačih skupno z drugimi koristinimi informacijami.
Drevi ob 22. uri bo ženin Davorin napel svoje glasilke in s pomočjo pevskega zbora Valentin Vodnik svoji izvoljenki Dunji zapel podoknico na repenskem trgu, sledil bo ples z ansamblom Zveze. (L. G.)
Na gornji sliki (foto Križmančič)
odprtje razstave umetne obrti, na spodnji pa prizor s fantovščine.
' 2
I X '*
	- , H * \lnf! jU . M» *		Hi
	SfpgJ	illRisr e ■	jif
	fflr zMl	ffh -Mili 1 *	* W	
Večer o noši
V okviru prireditev Kraške ohceti bo drevi ob 20. uri v Kraški hiši večer o ljudski noši, ki ga prirejata Odsek za zgodovino pri NSK in TFS Stu ledi. Gost bo etnolog Janez Bogataj, docent na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, sodelovala pa bo tudi izvedenka Nadja Kriščak. Med drugim bo govor tudi o »ljudski« oziroma »narodni« noši.
Še dve darili za kraški par
Sedaj že dolgemu seznamu daril za kraški poročni par (popolni seznam bomo objavili jutri) sta se včeraj pridružili še dve, in sicer:
-	umetniški leseni krožnik, ki ga je darovala Zveza slovenskih kulturnih društev;
-	otroška zibelka, dar trgovine s pohištvom Koršič od Sv. Ivana.
V Miljah bodo 22. oktobra predčasne občinske volitve
Predčasne občinske volitve v miljski občini bodo v nedeljo, 22., in v ponedeljek, 23. oktobra. Tako je določil prefekt De Felice po neformalnem posvetovanju s krajevnimi političnimi silami, ki so brez težav pristale na ta datum. Miljsko občinsko upravo bo do izvolitve župana in novega odbora vodil izredni vladni komisar Vergone, ki se v skladu z zakonom omejuje le na vodenje tekočih upravnih zadev. Začetek miljske volilne kampanje je torej za vogalom.
SSk odločno proti stalnemu kratenju
•V»	1 »1	•
manjšinskih pravic
Izvršni pokrajinski odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v luči pritiskov in stalnega kratenja manjšinskih pravic. Pred bližnjim srečanjem prvih ministrov Italije in Jugoslavije Andreottija in Markoviča, piše v tiskovni izjavi SSk, Italija še ni izpolnila svojih ustavno in mednarodno zajamčenih obveznosti do slovenske manjšine, »obe državi pa nimata manjšine za subjekt dogovarjanja«. Slovenska skupnost, piše nadalje v izjavi, je vedno izražala globoko sočustvovanje za vse žrtve predvojnih, vojnih in povojnih dogodkov, obsoja pa »vse primere oportunizma in izkoriščanja tragičnih dogodkov v volilne namene«. SSk meni, da je slovenska manjšina bila sama prva žrtev fašističnega preganjanja in je trpela za posledicami ideoloških izbir ob koncu vojne in leta 1948, zato »zavrača kriminalizacijo Slovencev in osvobodilnega boja«.
Izvršni odbor SSk je spet izrekel odločno nasprotovanje napovedanemu razlaščanju slovenske zemlje v Bazovici in na Kolonkovcu, proti kateremu se bo SSk z vsemi močmi upirala, »saj gre za nadute in neutemeljene izbire z vrha«. Na sestanku pa je tekla beseda tudi o bližnjih upravnih volitvah v miljski občini in o političnem položaju v tržaških upravah, pri čemer je prišla spet do izraza zahteva, da se SSk zopet vključi v osrednje krajevne uprave ter ustanove in to na enakopravni ravni kot bistveni subjekt razvoja celotne skupnosti. SSk je mnenja, da je pri izvolitvi pokrajinskega in občinskega odbora prišlo do »normalizacijskega načrta, ki je odstranil slovensko zastopstvo v osrednjih upravah na Tržaškem«. Strankino vodstvo je nadalje izrazilo nujnost preverjanja, odprtja in demokratične preosnove manjšinskih struktur. Ob koncu pa je razpravljal o pripravah na Naša praznika, ki bosta v prvi polovici septembra v Boljuncu in v Zgoniku.
t
Dne 22. t. m. nas je zapustila naša draga mama
Gizela Košula vd. Maganja
Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na kriško pokopališče.
Žalujoči hčerki Loredana s sinom Maurom in Dina z družino, sestra, brat, svakinje in vsi nečaki.
Trst, Tirana, 25. avgusta 1989
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Pepi Zerjul
Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šentjakobsko cerkev.
Žalujoči hči Adriana in sin Franko z družinama ter ostalo sorodstvo.
Trst, 25. avgusta 1989
Žalovanju se pridružujejo Marija Glavič ter družini Pahor in Petaros.
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole I. Cankar izreka iskre-
Nočni rop v baru sredi Barkovelj
Včeraj v katinarski bolnišnici
no sožalje Franku Žerjulu ob bridki izgubi dragega očeta.
Napadel ga je s steklenico in mu ukradel dnevni inkaso
70-letna ženska umrla za posledicami nesreče
Za 33-letnega lastnika bara Pineta v “arkovljah Danieleja Dagrija iz Križa Se je delovni dan v sredo končal skrajno slabo. Ko je zapiral lokal, da bi se Odpravil na zasluženi počitek, ga je ^atnreč napadel še neidentificiran ro-Tar in mu ukradel dnevni inkaso, in Slcer okrog tri milijone lir.
Dagri se je začel odpravljati domov i.o®i P° 1- uri- Potem ko je pospravil denar iz blagajne spravil
- Vx 1 /-* y—v i n	1 r 1 ■ . . X M 1
I°kal, je-------
^cno torbico in poiskal ključe, da bi
^aklenil. Ko je začel spuščati vratne avojnice, pa ga je izza hrbta napadel
Potovalni urad AURORA
vabi na
križarjenje z m/l "ISTRA" od 2. do 11. oktobra 1989 . Obiskali bomo KORČULO, KRF, i80, PIREJ (ATENE), SANTORINI 'nKATAKOLON.
Cene od 750.000 lir dalje!
Od 25. septembra do 5. oktobra -°vanie po TURČIJI (ISTAMBUL,
pokara kapadokija, efes, fcRGAMON, BURSA).
Ue°a 1.190.000 lir;
P0*;., do 10. oktobra - potovanje
Cena 785.000 lir;
do 20. oktobra - v MOS-t6rG ‘n LENINGRAD s hoteli 1. kakije.
p6na 1.295.000 lir.
lAM?!lAnice na KRETI, RODOSU, v ha ^AMETU, na SANTORINIJU,
„>r«ametu;
°A' ibizi' na PALMI DE mallor-
*e|Q i01^1 in na COSTI BRAVI po
u9°dnih cenah.
,Oka/°r,77ac,ye in vpisovanja pri po-'a0o uradu AURORA - Ul. Mi-20’ tel. 60261.
neznani moški. Ta ga je s prazno steklenico piva udaril po glavi in ga na ta način omrtvičil ter mu iztrgal torbico z denarjem. Ropar je nato na vrat na nos skočil v avtomobil, v katerem ga je čakal pajdaš, in se odpeljal. Po pričanju očividcev, naj bi roparja imela avtomobil višjega razreda rdeče ali zlate barve. Registracije pa mimoidoči niso uspeli ugotoviti.
Lastnik bližnjega lokala La Rambla je takoj poklical agente letečega oddelka, ki pa niso mogli storiti drugega, kot da so poskrbeli za Dagrijev prevoz v glavno bolnišnico. Tu so ranjenemu in okradenemu moškemu nudili prvo pomoč ter mu napovedali sedem dni zdravljenja.
Preiskave letečega oddelka in karabinjerjev doslej še niso obrodile sadov. Na cesti med Križem in Prosekom so agenti letečega oddelka včeraj sicer našli Dagrijevo čekovno knjižico, ki so jo roparji odvrgli, ko so prebrskali Dagrijevo torbico, drugih sledov pa niso našli. Sumijo vsekakor, da gre za Tržačana.
V katinarski bolnišnici je včeraj za posledicami prometne nesreče umrla 70-letna upokojenka Stefania Vigini, ki je stanovala v Ul. Flumia-ni 6. Nesrečno žensko je v nedeljo zjutraj med prečkanjem Ul. Revol-tella z avtom ford escort povozila 23-letna Rita Bergamo, doma v Ul. Gortan 8. Kot so na podlagi prvih izsledkov ugotovili mestni redarji je Bergamova prihajala iz Ul. Rossetti in je tudi zaradi rahle strmine vozila precej počasi, vseeno pa se ni mogla izogniti upokojenki, ki je baje naenkrat, vsekakor na prehodu za pešce, prečkala Ulico Revoltella.
Trčenje torej ni bilo silovito, Vi-ginijeva pa je močno udarila z glavo na asfalt in takoj padla v globoko nezavest, iz katere se žal ni več opomogla. Na kraj nesreče je nekaj minut kasneje prišel rešilec Rdečega križa, dežurni zdravnik je takoj ugotovil, da je zdravstveno stanje upokojenke zelo resno. Pripeljali so jo na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice, kjer je Staiania Vigini včeraj izdihnila. Preiskavo o nesreči.
kot že omenjeno, vodijo tržaški mestni redarji.
Uspeh tekmovanja v dobroti do živali
Na tržaški dnevnik II Piccolo, ki je pobudnik pete izdaje vsedržavnega tekmovanja v dobroti do zapuščenih živali, je že prispelo večje število sporočil, s katerimi ljudje opozarjajo na primere dobrosrčnosti. Iz teh prijav je mogoče sklepati, da se v vseh italijanskih deželah najdejo ljudje, ki rešijo hujšega mačke, pse, ptiče in druge domače živali, ki jih lastniki brezvestno zavržejo. Poročila o teh malih, a globoko človeških zgodbah, bodo v dnevniku zbirali do 10. septembra.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo še jutri na ogled skupinska razstava MATE RIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bo še jutri na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA. Urnik: 9.00-13.00, 16.00-19.00.
V	umetnostni galeriji S. Michele -
Ul. S. Michele 8 - bo še jutri odprta razstava sovjetske slikarke TATJANE MO-ROZOVE.
V	palači Costanzi bo do 5. septembra na ogled razstava štirih avstrijskih umetnikov pod naslovom »IV Dimensione«.
V Beneški hiši v Miljah bo do nedelje odprta razstava o morju, ki jo je organizirala Lega per 1'ambiente v sodelovanju s Fameia muiesana in z M. Marzarijem. Urnik: danes od 19. do 22. ure, jutri in v nedeljo od 10.00 do 13.00.
Na državni cesti proti Bazovici
Zaradi trčenja zastoj v prometu
Lažja prometna nesreča, ki je terjala veliko gmotno škodo, a ni imela hujših posledic za ljudi, je včeraj popoldne povzročila daljši zastoj v prometu na državni cesti, ki iz Trsta pelje v Bazovico. Koprčan Jožko Štefančič se je z jugom 45 okrog 16. ure peljal po državni cesti v smeri proti Bazovici. Ko je pripeljal mimo križišča s Trbiško cesto, pa se je nenadoma zavedel, da je zgrešil cesto in je hipoma pritisnil na zavore, da bi zapeljal na Trbiško cesto. Za njim pa se je za volanom fiata uno peljala Tržačanka Rosalia Zelčič, kateri ni uspelo pravočasno zaustaviti avtomobila in je silovito trčila v sprednji avtomobil. V trčenju sta bila oba avtomobila hudo poškodovana, voznika in Štefančičev sopotnik pa si niso storili hudega, tako da niso potrebovali niti prve pomoči. Ker sta pri trčenju avtomobila obstala na sredi ceste, pa se je promet skoraj popolnoma ustavil za več kot pol ure, dokler niso prispeli gasilci, ki so počistili cestni tlak, in reševalci ACI, ki so odpeljali vozili.
Ob smrti Pepija Žerjula izreka vsem svojcem iskreno sožalje družina Zobec.
Ob smrti svojega dolgoletnega sodelavca in dobrotnika Pepija Žerjula izreka hčeri Adriani, sinu Franku in sorodnikom najgloblje sožalje
šentjakobsko kulturno društvo
1969	1989
Ob obletnici smrti dragega moža
Franca Štoke
se ga spominja
Slavka z družino
Ljubljana, Kontovel, 25. avgusta
Ob 1. obletnici smrti
Vladimira Rebule
se ga z žalostjo spominja
DRUŽINA
Nabrežina, 25. avgusta 1989
Po podatkih iz pogovora z dr. Ticalijem
V FJK ogroža alkoholizem neposredno ali posredno skoraj vse prebivalstvo
Naša družba je kljub velikemu napredku znanosti in tehnike tudi družba zasvojenosti. Zasvojena je s tobakom, psihofarmaki, mamili in predvsem z alkoholom. Veliko govorimo o ekologiji in naravi, zanemarjamo pa ekologijo svojega telesa in duševnosti.
Znano je, da je naša dežela na čelu italijanske lestvice porabe alkoholnih pijač. Dr. Salvatore Tičali, koordinator službe za alkoholike na oddelku za kronične bolnike v Ul. S. Cilino 14, nam je posredoval nekaj podatkov o alkoholizmu v Furlaniji-Julijski krajini ter v Trstu. V naši deželi je danes približno 290 tisoč oseb, ki v prekomerni meri uživajo alkoholne pijače (predvsem vino), medtem ko je pravih alkoholikov 90 tisoč. Od teh jih je 74 tisoč moških in 18 tisooč žensk. Statistično vzeto, naj bi vsaka družina štela tri osebe. Če seštejemo prvi dve številki in ju pomnožimo s tri, dobimo vsoto 1.140.000. To je število oseb, ki jih alkohol posredno ali neposredno ogroža, in to v deželi, ki šteje komaj nekaj več kot 1.200.000 prebivalcev!
Povprečna starostna doba alkoholika je 43 let za moške in 47 let za ženske. Podatki v bolnišnicah pa kažejo, da poraba alkoholnih pijač izredno narašča tudi med mladimi. Dovolj je pomisliti, da so med otroki od 10. do 14. leta starosti, ki so bili sprejeti v bolnišnico Burlo Garofolo, na prvem mestu zastrupitve zaradi prekomerne zaužitve alkohola. Med sprejetimi pa je zlasti veliko število deklic. Pri otrocih, ki so mlajši od deset let, pa so zastrupitve z alkoholom na drugem mestu. Na prvem mestu so pri njih zastrupitve zaradi uživanja zdravil, to pa seveda v večini primerov po nesreči.
Razloge za prekomerno popivanje lahko zasledimo že v naši družbeni strpnosti do alkohola, v pomanjkanju ustreznih pravil (predvsem v zvezi s prometom), v cenenosti in dostopnosti alkoholnih pijač. V Furlaniji-Julijski krajini najdemo gostinski ali podoben obrat na vsakih 300 prebivalcev, Svetovna organizacija za zdravstvo pa priporoča največ enega na vsakih 3000 prebivalcev. Uživanje alkohola je že zakoreninjeno v našem slogu življenja, pravi dr. Tičali. V naši in v bližnjih deželah se pije predvsem zaradi družabnosti. Rojstva, smrti, poroke in podobno se »zalivajo« z alkoholom, popivanje je tudi nekako merilo odraslosti, kdor ne pije je večkrat tudi zasmehovan. Vse to prej ali slej pripelje do zastrupitve. V Furlaniji-Julijski krajini umre zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač vsako leto približno 92 oseb na vsakih 100 tisoč prebivalcev. V letu 1985 je na primer v tržaški pokrajini umrlo za posledicami alkoholizma 259 oseb, v videmski 553, na Goriškem 103, v pokrajini Pordenon pa 237 oseb. (Vir: Alcolismo - dati Mo-nodutti 1985).
V večini primerov se alkoholik odloči za zdravljenje pod pritiskom družine, sorodnikov ali pa delodajalca, in to največkrat šele takrat, ko se že pojavijo zdravstvene komplikacije ali problemi v družinskem življenju in v službi. Leta 1988 se je na tržaški alkohološki oddelek prostovoljno prijavilo 125 oseb na skupnih 306. Toda v oddelku sprejemajo na zdravljenje le hujše primere, druge pa zdravijo ambulantno (day hospital) v dispanzerjih in v klubih za alkoholike na zdravljenju (CAT - Club alcolisti in tratta-mento). Na alkohološkem oddelku je občutno pomanjkanje prostorov, saj je na razpolago samo 15 do 16 ležišč, večkrat pa morajo sprejeti na zdravljenje tudi 22 oseb. Zdravljenje traja štiri do pet tednov in je skupinsko in globalno, saj bolnika ne obravnava samo z medicinskega ali psihopato-loškega vidika, kot je to bilo v praksi v preteklosti. Sodobno zdravljenje je socio-psihoterapevtsko medicinsko zdravljenje in ne skrbi le za medicinsko plat, ampak zdravi tudi duševne vzroke ter pri tem upošteva celotno družbeno okolje v katerem bolnik živi, predvsem pa družino. Terapija temelji na izredno uspešnih načelih in delovnih izkušnjah svetovno priznanega zagrebškega strokovnjaka dr. Vladi-mira Hudolina, ki tudi tesno sodeluje s tržaškimi zdravniki, čeprav je že v pokoju. Bolniki, ki se zdravijo na oddelku, se srečujejo vsak dan pod vodstvom terapevta ter obravnavajo svoje probleme. Zraven pa imajo še eno uro zdravstvenega pouka. Terapevti skušajo bolnike čim bolj aktivno vključiti v zdravstveni proces. Sodelovati morajo ne samo pri terapi-
ji, ampak se morajo aktivno vključiti v vsakodnevno delo v bolnišnici, in to od čiščenja prostorov do vodenja raznovrstnih dejavnosti. Glavni namen takega zdravljenja je, da sam bolnik spozna svojo »resnico«, da se ozavesti in da postane odgovoren do samega sebe, do drugih bolnikov in s tem seveda tudi do družine in družbe. Pri takem načinu zdravljenja mora biti svoj najboljši zdravnik sam bolnik-al-koholik, saj alkoholizem ni le navadna bolezen, ampak predstavlja napačen pogled na svet in še zlasti napačen način urejevanja lastnega življenja.
Zdravljenje pa se ne zaključi, ko bolnik zapusti bolnišnico, ampak se nadaljuje v okolju, v katerem živi in dela, predvsem pa v klubih za zdravljenje alkoholikov. Teh je v Trstu in okolici že 40, v Furlaniji-Julijski krajini pa nekaj čez 300. Ustanovljeni so bili leta 1979. Njihovo delovanje usklajuje Združenje klubov, ki ima svoj sedež v Trstu, v Ul. Abro 11 (tel. 040/774702) in je odprto javnosti vsak dan od 16. do 19. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Svoje dejavnosti izvajajo klubi z rednim terapevtskim delom v glavnem dvakrat tedensko ob sodelovanju družine in strokovnjakov, z društvenim programom ter predvsem z razvijanjem pozitivnih medsebojnih odnosov. V štirih letih zdravljenja ozdravi tako približno 65 odstotkov bolnikov. »Alkoholska služba se ukvarja tudi s preventivo,« je povedal dr. Ticoli. »Že nekaj let prirejamo po šolah tržaške pokrajine predavanja o nevarnosti alkohola. Pred dvema letoma smo npr. predavali na slovenskem učiteljišču Slomšek. S sodelovanjem Zavoda za higieno prirejamo tečaje za profesorje nižjih in višjih srednjih šol, ker želimo, da javnost in predvsem mladostniki spoznajo, da je alkohol strup, saj so najnovejše raziskave pokazale, da je za zdravje odraslega moža škodljivo preseči že dve osminki vina dnevno, za ženske eno osminko, medtem ko mladostnikom škodujejo tudi manjše količine. (St. Sa.)
Naraščajoč pomen zavoda IRFoP
Poklicno usposabljanje kot odgovor na izziv časa
Med poklicne zavode, ki imajo pri nas čedalje večjo vlogo, štejemo zadnje čase tudi Deželni Inštitut za poklicno usposabljanje IRFoP. Tečaje tega zavoda je v preteklem šolskem letu obiskovalo 952 oseb, od tega največ v industrijskem in obrtniškem sektorju (593). Po številu obiskovalcev tečajev sledijo trgovinski in servisni sektor (275), hotelirski sektor (64) in končno sektor za avdiovizualno tehniko (20). Tečaji so v glavnem potekali na sedežu IRFoP v Ulici Capitolina, prostorih v Ulici Valmaura in v hotelu Europa pod Nabrežino.
Obiskovalci tečajev so lahko izbirali med različnimi učnimi smermi. V industrijskem in obrtniškem sektorju je teh bilo 26 (od mikroelektronike do elektromehanike itd.), v trgovinskem in servisnem 14 (strojepisje, računovodstvo, tečaji za telefoniste itd.), v hotelirskem 3 in v sektorju za avdiovizualno tehniko eden. Tečaji so trajali skupno 31.920 ur in so bili različne narave: izpopolnjevalni, specializacijski, kvalifikacijski, med drugim tudi taki za vključevanje handikapiranih oseb v delovne procese.
Tečajniki so bili v glavnem mladi, bodisi taki, ki so diplomirali kot taki, ki so imeli spričevalo obvezne šole. Več je bilo tudi oseb zrele starosti: takih, ki so jih na izpopolnjevanje poslala podjetja, takih, ki so tečaje obiskovali na lastno pobudo, vzporedno s službo, in takih, ki so brezposelni.
Namen inštituta je ta, da bi ponudil tisto, česar ne zagotavlja šola druge stopnje, to pa je predvsem praktično usposabljanje za poklic. To naj bi dopolnilo splošno pripravo, ki jo dijak
asimilira v višjih srednjih šolah. V dobi splošnega obiskovanja višjih srednjih šol (vanje se v Italiji in v naši deželi vpiše povprečno 80 odstotkov mladih, vendar jih šolanje konča znatno manj) je to nujno potrebno, poklicno usposabljanje je poleg tega tudi odgovor na proces prestrukturiranja v proizvodnem sektorju oziroma na vse tiste novejše izzive, ki so se začeli v tem desetletju.
V Nabrežini prepovedali odlaganje nezaščitenih bioloških odpadkov
Devinsko-nabrežinski župan je odredil, da morajo vsi občani, predvsem pa upravitelji gostiln, restavracij in drugih javnih obratov odlagati biološke odpadke v odporne in dobro zaprte plastične vrečke, da bi tako preprečili smrad, razmnoževanje mrčesa in širjenje stekline. Spoštovanje te odredbe bodo nadzorovali občinski redarji, ki se bodo v primeru kršitev ravnali po zakonskih predpisih.
Županov odlok sledi nedavnemu pregledu zbiralnikov smeti v devinsko-nabrežinski občini, ki so ga izvedli funkcionarji tržaške KZE v bližini restavracij, gostiln, ribarnic in čistilnih naprav družbe SIDAM oziroma povsod tam, kjer se odlagajo smeti brez potrebnih varnostnih ukrepov. To pa zlasti v tem vročem obdobju povzroča gnitje odpadkov in torej smrad, ki onesnažuje okolje in omogoča širjenje stekline in drugih okužb.
razne prireditve
Bazovski dom prireja 26. in 27. t. m. VAŠKO ŠAGRO na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bosta poskrbe-laansambla Big Bolero Band in KRT.
Župnijska skupnost iz Mačkolj vabi na PRAZNOVANJE svojega župnijskega zavetnika SV. JERNEJA. V nedeljo, 27. t. m., bo ob 10.30 slovesna maša s petjem. Popoldne ob 17. uri pa bo maša na prostem (na prostoru praznika češenj). Maševal in govoril bo g. Andrej Vouk, župnik iz Kubeda. Tradicionalen blagoslov vozil bo opravil misijonar g. Ivo Miklavc iz Ankarana. Sledilo bo bratsko srečanje. Igral bo narodnozabavni ansambel trio Stefano iz Postojne. V primeru slabega vremena bo isti program v domači cerkvi in bližnji srenjski hiši.
Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi na slovesno praznovanje svojega zavetnika SV. JERNEJA v nedeljo, 27. t. m., ob 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna sveta maša - ob lepem vremenu procesija okrog cerkve, ob 20. uri glasbeni večer: Janez Majcenovič - bariton, Rok Lap - bas in Tomaž Plahutnik - citre. Prisrčno vabljeni!
SKD Vigred iz Šempolaja prireja v petek, 1. septembra, ob 21. uri na šolskem dvorišču v Šempolaju KONCERT ANSAMBLA OTTA VIA BRAJKA iz Izole. Vstop prost. Vljudno vabljeni!
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
gledališča
včeraj - danes
MIRAMARSKI PARK -
LUČI IN ZVOKI
Jutri ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA - »Cortile delle Milizie«
Nocoj ob 21.00 bo nastopil na Gradu sv. Justa MANHATTAN BALLET iz New Yorka. Koreografije Roberta Northa z glasbeno spremljavo Gershvvina, Schuberta in Paca De Lucie.
kino
ARISTON - 21.00 II piccolo diavolo, r.
Roberto Benigni, i. Roberto Benigni, VValter Matthau, Nicoletta Braschi. EKCELSIOR - 20.15, 22.15 Ore 10: calma piatta, srh.
EKCELSIOR AZZURRA - 20.15, 21.45 Amori in corso, r. Giuseppe Bertoluc-ci, i. Amanda Sandrelli.
LJUDSKI VRT - 21.00 II dittatore del Parador, in arte Jack.
NAZIONALE I - 16.30 Umida e bionda,
pom., □□
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Cioccolato bollente, kom.
NAZIONALE III - 17.00, 22.10 I morti viventi sono tra noi, □
NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'ultima Salomč, r. Ken Russel, i. Glenda Jackson, □ □
GRATTACIELO - 15.30, 22.15 La časa 4 MIGNON - 17.00, 22.15 Kansas.
EDEN - 16.00, 22.00 Bestialitš bi-transe-xual gay, pom., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Le relazioni pe-ricolose, i. G len Close, John Malko-vich, □
LUMIERE FIGE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La ragazza del sexy shop, pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Cappella civica
Jutri ob 12. uri bodo na sedežu Leto-viščarske ustanove v Trstu predstavili ciklus koncertov, ki jih bo organizirala ustanova Cappella civica in Promusica v katedrali pri Sv. Justu.
Trg Barbacan - Rihardov slavolok
V nedeljo, 27. t. m., ob 21.00 večer z naslovom »Sera del dl di festa«, v organizaciji Krožka Maritain. Na sporedu bo koncert dua Stecchina-Bartolomai, inter-mezzo, katerega bosta podala Gabriella di Mauro in Riccardo Battilana ter gledališka predstava SIORA ROSETA E LA MAMA DEI G ATI v izvedbi Teatrocome.
WALTSRJU STARCU in njegovi bodoči ženi MANUELI MURI
vse najboljše na njuni skupni poti jima želijo
člani in vodstvo Shinkai Karate Cluba
JUSTA BIZJAK, dolgo let vzorna in narodno zavedna učiteljica na slovenski šoli ter odbornica Sindikata slovenske šole
praznuje danes, 25. t. m., svoj 90. rojstni dan.
Družina Škerlj ter Marko Bizjak z mamo ji prisrčno čestitata
Dobrodošla, JANA ZUPANČIČ! Magdi, Davoru in Sari pa čestit-
ke!
Bratrančki in ostali sorodniki veje Jevnikar
razna obvestila
Danes, PETEK, 25. avgusta 1989
DRAGORAD
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.39 - Luna vzide ob
24.40	in zatone ob 16.41.
Jutri, SOBOTA, 26. avgusta 1989
PERUNIKA
PLIMOVANJE DANES: ob 00.02 najnižje -28 cm, ob 17.10 najvišje 21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1015,9 mb ustaljen, veter 14 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Ciriello, Maria Stanovich, Simone Zetto, Federica Coslovich, Luca Sancin.
UMRLI SO: 82-letni Roberto Vaia, 79-letna Ginevra Fabjan, 77-letna Gisella Košuta, 61-letna Fortunata Notaro, 69-letna Stefania Vigini, 42-letni Stanko Stepančič, 85-letna Margherita Zupan-cich, 76-letni Giovanni Cociancich, 78-letni Giuseppe Zerjul, 73-letna Alma Bi-anchi, 75-letna Gabriella Salvini, 75-letni Antonio Zorovich, 62-letna Paola Škamperle.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. avgusta 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočny>služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
GOSTILNA NA KRASU išče natakarico. Tel. 229168 vsak dan, razen ob torkih in sredah.
STAREJŠA UPOKOJENKA, Slovenka, išče žensko za pomoč v gospodinjstvu in družbo. Tel. 828603.
V DOLINI št. 363 pri Križcu prodaja Čelo domače slive.
PRODAM opel kadett GSI 2000, letnik 1987, 50.000 km, v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174.
FIAT panda 45, avgust 1982, prevoženih
95.000	km za 3.500.000 lir prodam. Tel. 228352.
PRODAM prikolico za frezo 1,50 m x
1.10	m, nosilnost 8 q. Tel. 228352.
DOBRO ZALOGO domače svinjine in kraškega vina lastne proizvodnje dobite v osmici pri Drejčetu v Vrtni ul. v Doberdobu.
IŠČEM knjige za 2. razred učiteljišča. Tel. na št. 382022 v večernih urah.
IŠČEM primeren prostor, približno 50 kv. m, z električno napeljavo za obrtno dejavnost, po možnosti v dolinski ali milj ski občini, pri Domju ali industrijski coni. Tel. ob uri obedov na št. 231037 ali 232149.
IŠČEMO kuharico s prakso. Tel. 226112-
UNIVERZITETNI ŠTUDENT išče sobo ali stanovanje v bližini nove univerze v Trstu. Tel. na št. (0481)882174.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole posluje s sledečim urnikom: vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure ter vsako sredo od 16. d° 17. ure.
Glasbena matica obvešča vse tiste, k’ niso še potrdili vpisa za šolsko let0 1989/90 naj to storijo do petka, 1- se"
dobili vabila za pristop k Mladinskemu zboru in tiste ostale, ki jih zanima petje, da sporočijo svojo odločitev glede pristopa k zboru v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605, v jutranjih urah danes, 25. t. m.	Obvestilo Občine Dolina Uprava Občine Dolina vabi vaščane Mačkolj, Prebenega i® Križpota, naj zaradi nezadostne razpoložljivosti vode v občih" skem vodovodnem omrežj omejijo njeno porabo vse dotlej dokler se položaj ne bo norma ziral.
izleti	
SK Devin, planinski odsek ŠZ Sloga in SPDT Trst obveščajo, da bo odhod avtobusa za izlet ob priliki odkritja spomenika J. Aljaža v nedeljo, 27. t. m., ob 7. uri iz Trsta (foro Ulpiano) in ob 7.15 izpred Prosvetnega doma na Opčinah.	
menjalnica	24. s. l^J	
TUJE VALUTE
Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona Grška drahma_____
fixing :	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING i MILAN
1408,000	1395.—	Japonski jen 		9,814
717,490	715,—	Švicarski frank		832,200
212,730	210.—	Avstrijski šiling —	.	101,963
636,470	633,—	Norveška krona ....	197,070
34,325	34,—	Švedska krona		212,400
2203,650	2180,	Portugalski eskudo	8,591 11,468 . 1072,300
1916,000	1900.—	Španska peseta —	
184,750	182,—	Avstralski dolar —	
8,346	8,—	Jugoslov. dinar ....	1490,000
1195,000	1160,—	ECU		
trst 9,5° 828 -I0l.3° 194--" 209-^ 8,1° 11,2°
102°-;
0,04
Tokrat avtorska pesem le v ženski preobleki
V veronskem gledališču Romano bo prihodnji teden, 30. in 31. avgusta, že drugič glasbena revije z naslovom Zenska avtorska pesem, ki jo ob sodelovanju s Klubom Tenco prirejajo v okviru Veronskega gledališkega poletja. Prvi večer bodo nastopale Rossana Casale, Mariella Nava, Paola Turci in Ornella Vanoni, drugi večer pa Giovanna Marini, Mia Martini, Lucia Poli in Aida Satta Flores. Napovedana je bila tudi Patty Pravo (na sliki), ki je zaradi snemanja odpovedala sodelovanje. Namesto nje so organizatorji povabili drugo plavolasko - Rossano Casale in tako razveselili kar precejšnje število njenih fansov in ljubiteljev dobre italijanske popevke.
_______________filmske premiere____eya fomazanč
Poletne ponovitve za zamudnike
Sedež kinodvorane Alcione v Ul. Madonizza
V poletnem času najbrž res ne gre brez filmov, čeprav moramo priznati, da si distribucija kar pošteno prizadeva, da bi nam pokazala, kako naj nam ne bi bilo treba v kino, saj se prav sredi avgusta vsi trudijo, da bi vrteli čim manj novih del.
Če resnici pogledamo naravnost v oči, potem moramo priznati tudi, da je naša dežela sirota med sirotami, saj ne razpolaga z nikakršnim poštenim polnilom avgustovskih filmskih platen. Seveda obstajajo častne izjeme (glej na primer pregled, ki ga v Gorici ponuja priložnost nagrade posvečene Sergiu Amideiu), vendar je to odločno premalo. Le bežno listanje po dnevnikih nam razkrije sicer že znano resnico, da so že zdavnaj mimo časi, ko so kinodvorane dobro služile tudi v poletnih mesecih. Filmska ponudba je skromna, na ekranih pa se pojavljajo pretežno ponovitve uspešnic minule sezone.
Samo v Trstu lahko v tem tednu izbiramo med kakimi sedmimi ponovitvami. Vam je ušel Rogger Rabit? Še ste v času, da ga ulovite za rep. Se vam je izmuznila Riba Vanda? Tudi tej boste lahko prišli na sled.
Edina prava novost je predstavitev Russellove Salome, ki si jo kot žogo podajajo tržaške kinodvorane, čeprav bi morali delu britanskega mojstra gotovo posvetiti nekaj dni nepretrgane pozornosti. V tolikšnem mrtvilu ima tudi rubrika filmskih premier svoje poštene težave. Zato najbrž ne kaže posvečati prevelike pozornosti premieram, ki jih ni, pač pa lahko izkoristimo tedensko okence za sporočilo, ki bo morda le razveselilo kakega filmskega gledalca. Gre za obnovljeno kinodvorano Alcione, ki so jo pred nekaj meseci ponovno odprli - že to je svojevrsten čudež, saj so lastniki razmišljali, da bi strukturo prodali kakemu trgovcu jestvin - in jo bo sedaj v kratkem vzel v svojo režijo mlad par filmskih zaljubljencev. Kinodvorana Alcione bi morala pristopiti k verigi kinodvoran D essai in sicer v svojstvu
kina, v katerem naj bi predvajali prve ponovitve ali tiste premiere, ki jih zaradi posebno uspešnega in navadno nepričakovanega ali vsekakor nenačrtovanega uspeha kakega filma že na programu ne morejo pravočasno vključiti v premierski program. »Novi« kinodvorani lahko želimo le
srečno pot, pa ne samo zaradi razumljivega zadovoljstva, da je naša dežela ohranila eno svojih že itak redkih kinodvoran, ampak tudi zaradi tega, ker se je nov načrt rodil prav sredi avgusta, ko menda nihče ne razmišlja o filmu, še manj pa je takih, ki se jim zahoče v kinodvorano.

IIII
M
današnji televizijski in radijski sporedi
j*
'
,


nj ram
9.00	Dokumentarec: Čudoviti Disneyejev svet
9.45	Aktualno: Sonda Voya-ger 2 na Neptunu
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nad.: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Srečno poletje!
14.10	Film: La vita e meravi-gliosa (fant., ZDA 1946, r. Frank Capra, i. James Stewart)
16.15	Mladinska oddaja: Big
17.15	Nanizanka: I racconti di Padre Brown
18.15	Dokumentarna oddaja: 30 let naše zgodovine
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Tuareg, il guerrie-ro del deserto (pust., It. 1984, r. Enzo Castellari, i. Mark Harmon)
22.05	Dnevnik
22.15	Rossinijeve skladbe: La gazza ladra (2. del)
24.00	Jahanje (prenos iz Mon-tegiorgia)
0.20 Nočni dnevnik
0.30 Mezzanotte e dintorni
0.50 Atletika (iz Bruslja)
C RAI2__________________
9.00	Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo,
10.00	Monopoli
11.00	Dok. o rastlinah
11.25	Iz DOC Cluba: Franco Battiato
12.05	Nan.: Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.40	Voyager 2 na Neptunu
13.50	Nadaljevanka: Capitol
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti
15.25	Nanizanka: Lassie
15.50	Risanka
16.20 Film: Frou, Frou (dram., It. 1955, r. Augusto Ge-nina, i. Dany Robin, Gino Cervi)
18.10	Videocomic
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Poletni variete: Cocco
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.45	Nočni dnevnik
23.55	Film: La guerra segreta di Suor Kathrin (dram., ZDA 1960, r. Ralph Thomas, i. Lilly Palmer, Syl-via Syms)
RAI 3	|
14.00	Deželne vesti
14.10	Tenis: Grand Prix (prenos iz San Marina)
18.00	Dokumentarna oddaja: Drobci
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dokumentarna oddaja: Geo Estate (ured. Luigi Villa in Gigi Grillo, vodi Caterina Vertova)
20.30	Film: Gran premio (kom., ZDA 1944, r. Cla-rence Brown, i. Mickey Rooney, Elisabeth Tay-lor, 1. del)
21.30	Dnevnik - nocoj
21.35	Film: Gran premio (2. del)
22.35	Dokumentarna oddaja: 25 agosto 1939 - Sta ar-rivando la bufera
23.30	Aktualna oddaja: Volta pagina
0.10 Nočni dnevnik
0.25 Nočna glasba: Bachov Koncert v E-duru BWV 1042 z violinistom Utom Ughijem
0.40 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
^ RTV Ljubljana 1
16.20 Video strani
16.30	Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno,
17.25	Leteči cirkus Monthyja Pythona
17.55	Video strani
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Spored za otroke in
mlade: nanizanka Delfin Flipper - Nova prijatelja, 18.35 Glasbena oddaja Državni ansambel gruzinske folklore
19.00	Risanka, 19.15 TV Okno 19.19 Informativna oddaja za
goste iz tujine
19.30	Dnevnik in vreme
20.15	Dok. serija: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (7. del)
20.55	Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 11. del)
21.40	Dnevnik in vreme
22.00	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.05	Poletna noč, vmes nan. Delo na črno (4. del)
24.00	Film: Trgovina s smrtjo (krim., ZDA 1986, r. John Korty, i. Alan Ar-kin, Armand Assante)
1.30	Video strani
(jj) TV Koper_____________
13.30	TVD Novice
13.40	Dok. oddaja: Čampo base (pon.)
14.10	Nogomet: Bayern Mun-chen-Koln (pon.)
16.00	Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	Boks: Holyfield-Rodri-guez, Rosario-Jones
21.30	TVD Novice
21.45	Tenis: moški finale turnirja Roland Garros 1989 (pon.)
RTV Ljubljana 2
15.50	EP v atletiki za mladince (iz Varaždina)
18.45	Piknik v Rogaški Slatini
19.30	Dnevnik
20.00	Oddaje neuvrščenih: dok. Karavana kulture (Egipt)
20.35	Kronika struških večerov poezije
21.05	Poročila
21.10	En avtor, en film
21.30	Film: Film pred filmom (ZRN)
22.50	Kitarijada (iz Zaječarja)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Potovanje v Liliput (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 13.20 Poletni mozaik: 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z zabavnimi orkestri; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana
11-15 Rubrika: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
12.00	Kviza: Doppio slalom,
12.30	OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli . (vodi Fiorella Pierobon)
14.30	Nanizanka: Love Boat -Le tre facce dellamore Film: La donna e un male necessario (kom., VB 1955, r. Henry Cornelius,
i.	Julia Harris, Lawrence Harvey)
Nanizanke: Hotel - Rec-riminazioni, 17.45 Mai dire si - Indice d'ascolto,
18.45	Top Secret - Un Ig uomo nellarmadio 2o' n Kviz: Čari genitori
0 Variete: Una rotonda sul 22 5o mare
23Kviz: Il gioco dei nove 5 variete: Maurizio Co-0.45 ltanzo Show E state
Film: Il caso Venere prišla (krim., Fr.-It. 1969, r. ^ves Boisset, i. Bruno Urerner, Agostina Belli, Raffaella Carra)
15.30
16.50
8.10	Nanizanka: In časa Law-rence
9.00	Film: La furia dei barbari (pust., It. 1960, r. Guido Malatesta, i. Edmund Purdon)
10.45	Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California -Silenzio stampa
15.40	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.35	Nanizanka: Storie di vita - Coma profondo
17.00	Film: Scapolo in rodag-gio (kom., ZDA 1971, r. Jud Taylor, i. Hall Holbrook, Barbara Rush)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by, 19.30 Baretta - L'in-cendiario
20.30	Film: La bambola di pez-za (krim., ZDA 1966, r. Bert Gordon, i. Zsa-Zsa Gabor, Don Ameche)
22.10	Film: Adieu Bonaparte (zgod., Fr.-Egipt 1985, r. Joussef Chahine, i. Patri-ce Chereau)
0.20 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.20Ironside
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon -Affari che scottano
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishow
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide -Solo per te, Sheila
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.30	Film: Una ragione per vivere e una per morire (vestern, It.-Fr.-ZRN-Šp. 1972, r. Tonino Valerii, i. Bud Spencer, James Co-burn)
22.35	Rubrika: Calciomania
23.35	Šport: Grand Prix
0.35 Nanizanki: Starman, 1.35 Taxi - La vecchia amica di Elaine
9.30	Nanizanki: SOS sguadra speciale, 10.00 Ouattro in amore
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nanizanka: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Colorina
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall
19.30	Risanke
20.30	Boks: srečanja Sebief-Sherman, Jekorov-Ran-dal, Alexandrov-Hajes, Migliaccio-VVelles
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Nanizanka: Foxfire
TMC__________________
11.00	Nanizanka: Ai confini delLArizona
12.00	Dokumentarec o Afriki
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec: Narava prijateljica
15.00	Nanizanka: Viaggiatori nel tempo
16.00	Film: Mani sulla luna (kom., VB 1963, r. R. Les-ter, i. RonMoody)
18.00	Nan.: Flamingo Road,
19.00	Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Atletika: Gran Prix (iz Bruslja)
23.30	Vesti in šport
24.00	Film: La bataglia del Mediterraneo (vojni, Fr. 1968, r. Alexandre As-truc, i. Claudine Auger, Gerard Barray)
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanka: Medusa
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: La Me-dea di Porta Medina
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nad.: Molly O (4. del)
22.00	Nanizanki:	Medusa,
22.30	Angoscia
23.00	Dnevnik, nato dražba
24.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik;
17.00	Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
20.00	Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val.
V ta namen je odkupila stavbo v Ul. Vittorio Veneto
KZE bo odprla Center za umsko zdravje
V tem poslopju bo deloval Center za umsko zdravje	(Foto Marinčič)
Gorica bo dobila Center za umsko zdravje v poslopju v Ul. Vittorio Veneto 162. Zdravstveno-socialna struktura, ki jo je predvidel že zakon štev. 180 o reformi psihiatrije iz daljnega leta 1978, bo torej kot kaže končno začela delovati, pa čeprav bo do njenega odprtja preteklo še nekaj časa. Goriška Krajevna zdravstvena ustanova je namreč pred kratkim odkupila za 225 milijonov lir omenjeno poslopje, ki je bilo last goriške pokrajinske uprave. V njem bo deloval center, ki bo v pomoč umsko prizadetim tako čez dan kot tudi ponoči.
V sredo zvečer so predstavniki KZE uradno predstavili stavbo, ki jo je treba seveda še preurediti za specifične potrebe centra. Prva dela naj bi stekla že na jesen. Ogleda poslopja so se tudi udeležili številni člani prejšnjo jesen ustanovljenega Združenja svojcev, uporabnikov in občanov za umsko zdravje. Član Združenja svojcev Max Kramar je orisal podpredsedniku KZE Erminiu Tuzziju in zdravstvenemu koordinatorju dr. Brunu Gregorigu težave in bojazni glede uspeha tega projekta. Kramar je dejal, da bi KZE morala skušati nekoliko skrajšati birokratsko pot kar zadeva začetek preure-ditvenih del in odprtje centra. Normalni postopek naj bi namreč tra-
jal skoraj dve leti, tako dolgo časovno obdobje pa je popolnoma nesprejemljivo. Tuzzi je skušal pomiriti duhove in je odločno dejal, da se bodo že prihodnji teden sestali, da bi čimprej lahko pričeli z načrtovanjem bodočega delovanja centra. Kar zadeva preure-ditvena dela, je menil Tuzzi, je poslopje v zadovoljivem stanju, saj bo
treba predelati le električno napeljavo in opraviti nekatera manjša vzdrževalna dela. Kramar je med drugim izrazil bojazen, da ne bi bilo poslopje v celoti namenjeno Centru za umsko zdravje. Gorico namreč pesti problem nove bolnišnice. V daljnoročnem programu namerava KZE preseliti vse svoje ambulante, ki so sedaj v Ul. della Bona, v
prostore nekdanje psihiatrične bolnišnice. Takrat bodo morali med drugim preseliti tudi ravnateljstvo oddelka za umske bolezni nekam drugam. S tem v zvezi so se širile govorice, da bi bila stavba Centra za umsko zdravje ena možnih rešitev. Dr. Gregorig in Tuzzi sta odločno zanikala te namene in sta potrdila, da bo poslopje v celoti namenjeno Centru. Ta naj bi postal nekak vezni člen med goriško bolnišnico in družinami. Bolnikom bodo v njem nudili vso potrebno zdravniško pomoč, poskrbeli pa bodo tudi za preživljanje prostega časa. Umsko prizadeti bodo tu lahko dobile tudi priložnost zaposlitve. Tuzzi je še dejal, da bo KZE v kratkem poskrbela za odkup še enega poslopja v Podgori, kjer bodo uredili podoben center namenjen umsko prizadetim osebam.
Uresničitev Centra za umsko zdravje je nedvomno hvalevredna pobuda, ki bo končno nudila umskim bolnikom primernejšo obliko pomoči ali tudi samo dobro besedo in nasvet v težkih trenutkih. Potem ko je dr. Ba-saglia v šestdesetih letih odprl vrata umobolnice, je veliko število umsko prizadetih oseb ostalo brez prave pomoči, ker niso bile uresničene alternative zaprtemu tipu bolnišnice. Odprtje Centra bo prvi korak v tej smeri.
Z avtom zgrmela z nadvoza avtocestnega odseka pri Fari
Ponarejeni 50-tisočaki: aretirana dva Goričana
Včeraj zjutraj se je pri Fari pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala 29-letna lekarnarica Maria Gabbi iz Gorice, Ul. Žara 7. Ženska se je vozila v lastnem fiatu 128 po avtocestnem odseku Gorica-Vileš v smeri iz Gorice proti Gradišču. Ko je privozila v bližino nadvoza, ki pelje čez državno cesto štev. 55 pri Fari, je iz še nepojasnjenih vzrokov, morda zaradi trenutne slabosti, zavozila v desno. Po približno 40 metrov dolgi vožnji po cestnem robu je zgrmela z nadvoza na 5 metrov nižje polje.
Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Gradišča in osebje zelenega križa, ki je žensko z rešilcem prepeljalo v goriško splošno bolnišnico. Zdraviti se bo morala dva meseca, saj si je v nesreči zmečkala dve vretenci.
V drugi prometni nesreči okrog 11.30 v bližini krožnega križišča pri mejnem prehodu pri Vrtojbi, se je lažje poškodoval 57-letni Giorgio Trom-bini, Ul. Pasubio 11. Mož je zaradi padca z motornega kolesa dobil lažji pretres možganov in več udarcev in ran po celem telesu. Zdravi se v ne-
vrološkem oddelku splošne bolnišnice, okreval bo v desetih dneh.
V petih dneh bo okrevala 29-letna Clara Codermaz, ki se je ponesrečila predsinoči na križišču med Ul. Brass in Ul. Seminario.
Ženska pri Ronkah skočila pod vlak
Včeraj okrog 17.45 si je ženska pri Ronkah vzela življenje, tako da je skočila pod vlak, ki je drvel iz Trsta proti Portogruaru. Za tragično dejanje je izbrala kraj, ki je le kakih 200 metrov oddaljen od letališča. Strojevodji Graziano Macovazzi in Mauri-zio Latin nista mogla preprečiti tragedije saj je vlak takrat vozil s hitrostjo 140 km/h. Ko poročamo njene istovetnoti še niso ugotovili: nedaleč so sicer našli avto, toda železniška policija ni še preverila, ali pripada žrtvi. Znano je le, da je ženska bila temnolasa in stara okrog 40 let. Na železniški progi je bil promet precej časa ustavljen.
Osebje letečega oddelka goriške kvesture je v oviru preiskave o razpečevanju ponarejenih 50 tisoč lirskih bankovcev, ki so jo vodili kolegi iz Vidma, aretiralo dva Goričana. V zaporu sta se znašla 26-letni bivši lastnik bara v Ul. Brig. Pavia Clau-dio Paoluzzi iz Ul. Tuma 8 in 44-let-ni upravitelj telovadnice v Lečniku Roberto Chiarion iz Ul. Rocca 25. Prvemu so na domu našli 62 ponarejenih bankovcev v skupni vrednosti 3 milijonov 100 tisoč lir, drugega pa so prijeli na osnovi Paoluzzijevih izjav. Izvedli so hišne preiskave še pri treh osumljenih v Gorici in dveh v Vidmu. Vseh pet so prijavili sodni oblasti.
Kot smo v našem dnevniku poročali že pred časom, je bilo v zadnjem času v obtoku vse več ponarejenih bankovcev. Milica v Umagu je julija zaplenila Videmčanu 8 takih bankovcev po 50 tisoč lir. Kasneje je prometna policija v Milanu zaplenila tak bankovec Goričanu, še en bankovec pa so odkrili v Meranu. Preiskava, pri kateri je sodeloavla tudi finančna straža v Trstu, se je osredotočila na našo deželo in speci-
Claudio Paoluzzi
fično na Videm in Gorico, kjer je prišlo do hišnih preiskav in zaplembe ponarejenih bankovcev na Pao-luzzijevem domu.
Preiskava se seveda nadaljuje, da bi izsledili še druge člane razpeče-valske mreže in morebiti tiskarno. Domnevajo, da bankovcev niso tiskali v naših krajih, razpečevali pa so jih pretežno tukaj in v Jugoslaviji.
Vinogradniki polemični zaradi pomanjkanja obrambnih sistemov
Toča ponekod uničila tretjino pridelka
Nekatera zrna toče so bila debela kot orehi...	(foto Pavšič)
Neurje, ki je v sredo pozno popoldne zajelo mesto in bližnjo okolico, je res prineslo začasno ohladitev, toda povzročilo je tudi precej škode. Pisali smo že o nevšečnostih, ki so nastale zaradi dežja, vetra in toče in o številnih posegih gasilcev, ki so morali odstraniti veliko odlomljenih vej, ki so ovirale promet. Debela zrna toče, ki so klestila vsepovsod, so povzročila precej škode tudi našim vinogradnikom.
V pogovoru s prizadetimi smo izvedeli, da je toča najhujše zlo opravila na goriškem delu Brd, od Pevme do spodnjega Oslavja, kjer je uničenega pridelka za okoli 30-40 odstotokov. Nekoliko več sreče pa so imeli vinogradniki zgornjega Oslavja in Števerja-na, kjer je po prvih ocenah škode za kakih deset odstotkov.
Velika večina naših vinogradnikov je zavarovana, kar pomeni, da za škodo, ki so jo utrpeli, dobijo primerno odškodnino. To pa jih v celoti ne za-
dovoljuje, saj tretjina odstotka manj pridelka pomeni, da bodo s težavo zadovoljili vse odjemalce. Gostilničarje in trgovce v Milanu ali Rimu pa ne zanima, kaj je povzročila toča, zanima jih, da število naročenih steklenic dobijo v dogovorjenem roku. Če je pridelka manj, bo tudi steklenic manj in to vsekakor otežuje gospodarske načrte naših vinogradnikov.
S tem v zvezi so se nekateri zelo kritično izrekli o skupni obrambi pred točo, ki se je o njej veliko let govorilo in načrtovalo na obmejnem področju. Vse kaže, da je stvar ostala le v načrtih, saj v sredo niso izstrelili niti ene rakete, ki bi lahko preprečila najhujše. Povejmo še, da na Krminskem imajo urejene naprave zoper točo, ki jih upravlja poseben konzorcij, v Števerjanu in na Oslavju pa takih topov ni.
Sicer v Brdih upajo, da se do prve polovice septembra, ko bo trgatev, vremenske nevšečnosti ne ponovijo.
SDAG prevzela novo delavnico
Na avtoportu je bila včeraj slovesnost ob predaji nove delavnice za tovornjake družbi SDAG. Objekt na 6 tisoč metrih pokrite površine je Občino stal skoraj 6 milijard lir. Pričakujejo, da bo bistveno prispeval k povečanju blagovnega prometa skozi Gorico, saj bodo tovornjaki imeli tu eno najsodobnejših servisnih središč v Evropi. O slovesnosti bomo še podrobneje poročali.
Ob današnjem odprtju novega sedeža čestita
TISKARNI
GRAFICA GORIZIANA
Kmečka banka Gorica
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča udeležence izleta v Dovje-Mojstrano na Gorenjskem, kjer bo v nedeljo, 27. t. m., slovesnost ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu, da bo avtobus odšel s Koma v nedeljo ob 7. uri. Potreben je potni list. Hrana iz nahrbtnika.
Društvo slovenskih upokojencev Gorica obvešča, da bo za dvodnevni izlet v Prekmurje 26. in 27. t. m. avtobus odpeljal ob 5. uri s Travnika in nato mimo gostilne Primožič, Oslavja, Števerjana, Podgore, Štandreža in Sovodenj.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Un grido nella not-te«.
VERDI 18.00-22.00 »Ho sposato un alie-
VITTORIA 17.30-22.00 »Ogni volta di piu«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Hiša II«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Umri pokončno«, 22.30 »Desert s metano«. DESKLE 19.30 »Noč in dan Makroa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlVorso bianco - Korzo Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Giuseppe Cris-mani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Andrea Dalla Rosa iz Lorenzaga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.30 Val-chiria Zanuso vd. Ferrin iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na glavno pokopališče, ob 13.45 Ludvika Masten vd. Cijak iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah.
_L V 74. letu starosti je umrla
' Ludvika (Vika) Masten vd. Cijak
Pogreb bo danes ob 13.45 iz splošne bolnišnice, ob 14. uri v cerkvi v Sovodnjah.
Žalostno vest sporočajo sin Lado, snaha Elda, vnukinja Eleonora z možem Rodolfom ter ostalo sorodstvo.
Gorica, Sovodnje, 25. avgusta 1989
Pogrebno podjetje Preschern
t
Zapustil nas je naš dragi
Orfeo Peruch
66 let
Pogreb bo jutri, 26. avgusta, ob 12.30 iz splošne bolnišnice, kjer bo tudi verski obred.
SVOJCI
Gorica, 25. avgusta 1989 Pogrebno podjetje Preschern
Vljudno Vas vabimo na otvoritev novih prostorov tiskarne, ki bo danes, v petek, 25. avgusta 1989, ob 19.30.
GRAFICA GORIZIANA S.N.C.
TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET
Ul. A. Gregorčič 18, Gorica (Štandrež), tel. (0481) 22116
Danes podelitev nagrad na Festivalu jugoslovanskega filma
Kuduz, Zbirni center in Donator kandidati za puljsko zlato areno
Letošnji 36. Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju se po osmih dneh predvajanj poslavlja in nocoj bodo jugoslovanske filmske stvaritve končno ovenčane. Velika zlata arena, velika srebrna in bronasta arena bodo nagradile filme kot celoto, to je dosežke cele filmske ekipe, poleg njih pa bodo podeljene med filmske delavce še zlate arene za posamezne filmske stroke. Do trenutka, ko se pričujoči dopis steka v uredništvo, se Orličev Hudičev Raj in Balkan Express II Dordeviča, Antonijeviča ter Radoviča nista še zasvetila na ekranih in lahko skrivata zato še presenečenje, sicer pa zgleda, da je igra nekako že odločena. Prvi kandidat za veliko zlato areno je seveda Kuduz Ademira Kenoviča, če pa bo Markovičevemu Zbirnemu centru ušlo najvišje odličje za film, bo verjetno njegova nagrada za režijo. Uspeh same Kavarne Astorie Jožeta Pogačnika pa ne dosega gledljivega Bulajičevega Donatorja.
Dogajanje se razpira od 20. let pa do druge svetovne vojne. Donator je Ambroise Vollard, slaven pariški zbiratelj slikarstva, pri katerem se zglasi mladi srbski Zid Erih Šlomo-vič, ki so ga v domovini Vollardovi spisi očarali in vzpodbudili k izobrazbi. On postane namreč njegov duhovni in gmotni naslednik. Umetniški zaklad pa zamiče tudi nemško državo, ki v začetku vojne vihre odpošlje svojega majorja za Šlomovi-čevimi sledovi - zbirka je sedaj v Narodnem muzeju v Beogradu. Časovni in geografski razpon od Jugoslavije do Nemčije, Francije in Švice daje širok predah filmu, tekoči, vendar utečeni filmski jezik pa vsekakor razlikuje Bulajičev film od ostalih. Sposoben je komuniciranja širšemu mednarodnemu občinstvu zaradi svoje uglajene narativnosti, čeprav po drugi strani ne dosega poglobljene izraznosti.
Nikakor ni presunil Nikoličev film Skušanje hudiča. Zlo se skriva v vsakem izmed nas, posebej pa priganja h kršitvi božje zapovedi ob poželenju drugega žene ali moža in k odtujevanju imperativu tradicije. Klic k avtentičnosti človeka v spo-
štovanju izročila preteklosti, ki se v lepi fotografiji vključuje v sistem Nikoličevih filmov na črnogorsko tematiko.
Precej je nadalje razočaral festivalskega gledalca zadnji proizvod Vibe filma, Coprnica Zofka. V mo-raliteti Svetlane Makarovič in režiserja Matije Milčinskega ni fabula-tivno-lutkovna plat organsko spojena z oklepajočo poanto dela, ki je v bistvu kritika našega časa (proč od njega v 12. stoletje!) in tudi kritika dvodimenzionalnosti našega doživljanja, ki je zgubilo dimenzijo pravljičnosti. Vsekakor pa je treba podčrtati, da je to »pionirski« poskus ig-rano-lutkovnega filma, o sami uspešnosti oz. neuspešnosti dela pa bo itak odločalo občinstvo malčkov, kateremu je film posebej namenjen.
Zadnji slovenski film v programu je bil Remington Damjana Kozoleta. Kljub režijskim naivnostim in raznim pomanjkljivostim v grajenju vzročno-posledičnega filmskega dejanja je to delo potrdilo, da res odraža novo občutljivost. Klasični motiv bega zaradi »drugačnosti« doži-
vi svoj vrhunec v zadnji sekvenci, pri vkrcanju Oskarja Kosa (Mario Šelih) na ladjo. Močna glasbena podlaga še podkrepi nujnost - fatalnost njegovega dejanja. Film je bil narejen, predstavljen, kakšna pa bo distribucija, to je resno vprašanje, na katero je publika v areni odgovorila z iztisnjenim ploskanjem.
S tem, da je programski svet festivala določil vrstni red projekcij in njihov urnik ter izbrance za Areno vključil v boljši urnik, tudi v festivalskem centru, je izvedel že vnaprejšnjo (in verjetno nepredvideno selekcijo). Da se torej reči, da nista bila Krvosesi in Najboljši Deana Šoraka, filma za prijetno gledanje, namenjena nagradi, sploh pa je bila vsem »drugorazrednim« filmom odvzeta možnost častne predstave. Tako tudi perli puljskega festivala, 14 let staremu, vendar premierskemu delu pokojnega Ivice Matiča Ženska s pokrajino, kateremu bi lahko pripadlo (če je še čas nagrajevanja umetniških dosežkov) najvišje odličje »in memoriam«.
ALEŠ DOKTORIČ
Posnetek iz Markovičevega filma Zbirni center
Posnetek iz filma Donator Veljka Bulajiča
Izšel je več kot pol stoletja po prvi izdaji
»Novo mesto« - roman prozaista Mirana Jarca
Založba Obzorja Maribor se je nedvomno odločila pravilno, da je v svoji zbirki iz slovenske kulturne zakladnice št. 24 ponatisnila roman Novo mesto, ki ga je pesnik in prozaist Miran Jarc v nadaljevanjih objavljal leta 1930 v Ljubljanskem zvonu, da bi knjiga ugledala luč sveta dve leti kasneje. Bralca namreč preveva svetel občutek, da imamo v svoji literarni zakladnici še eno stvaritev, ki se ni dokopala do tiste pozornosti, ki jo zasluži, pri čemer velja pohvaliti tudi obširno spremno študijo, ki jo je Jarčevi stvaritvi namenil Igor Gedrih. Zanimivost knjige je nedvomno še grafična oprema Božidarja Jakca, Jarčevega osebnega prijatelja in ravno tako zapisovalca in ohranjevalca tega posebnega mesta ob Krki, od koder je tudi zgodba obravnavanega romana.
Smo v novembru »tonečega« leta 1914, v Novem mestu, sredi družbe nadebudnih gimnazijcev, sredi slutenega in kasneje vse bolj razvidnega »somračja«, ki ga bo s seboj prinesla prva vojna, kataklizma najnovejšega stoletja, na žalost mlajša sestra še krutejše druge kataklizme nedolgo zatem. Smo v Novem mestu, daleč od Evrope, pa vendar mladi hlastno iščejo stika z vsem, kar bi jih moglo močneje uvesti v spoznanja življenja, življenja, ki se prebuja. Osrednja oseba je Danijel Bohorič, občutljiva narava, ki kar vročično doživlja svoje dozorevanje, kasneje pa tudi neposredne grozote zahrbtne in uničevalske vojne. Piše dnevnik, piše pesmi, išče sorodno dušo, bega od enega prijatelja in sošolca do drugega, se zapleta v prve ljubezenske iskre, kot njegov avtor Miran Jarc bere Voltaira, Tolstoja, Darwina, Strinberga, Zolaja, se spoprijemlje s starši, čeprav živi čimdlje od stvarnosti. Kot vsak pravi mladostnik tistega časa doživlja samotnost, izobčenstvo, duši ga malomeščanstvo, pravzaprav povprečniš-tvo, ki se ne meni za nič razen za uhojene poti življenja, poglablja se v zakone umetnosti, razmišlja o veri, nekaj tudi o politiki, navezuje prve stike z dekleti in ženskami, jih doživlja kot lepoto in razočaranje hkrati, istočasno pa še nima pred seboj pojasnjene orientacije, čustva so močnejša od razuma, kar pa je v bistvu tista srečna sestavina mladosti, ki je odrasli žal več nimajo, ali pa le malokdo med njimi.
Knjiga pravzaprav usmerja vso svojo pozornost v prvi vrsti v rahlo in neučakano rast mladostnikov, navidez je nekam ohlapna, kot da noče povedati nič dorečenega, doumljenega — to pa je ravno kvaliteta, ki je sodobniki prav gotovo niso dojeli v odgovarjajoči meri. Da je temu res tako in da je Jarc premišljeno gradil zgradbo, ne da bi o tem vsiljivo pripovedoval, govori prehod v drugi del knjige, ko najprej z rahlimi, komaj slišnimi odmevi, kasneje pa vse bolj drastično, prodira v mladostne atmosfere, v prelivajoče barve čustev in bolečine, sreče in novega nastajanja, vojna z vsemi dobe-
Mfran Jarc
mi in pojavnostmi. Prehajanje iz prvga v drugi del je nedvomno mojstrsko izpeljano, roman je s poudarkom na opisovanju notranjosti dokazljivo umetniško koncipiran, zaradi tega nevsiljiv, nedeklarativen, življenjski in ohranjajoč človeški zorni kot od pričetka do konca.
Umrl je cesar Franc Jožef L, Danijelovi prijatelji morajo na fronto, za življenje dozorevanja je vse manj časa in prostora, uničujoči zunanji dogodki ga preplavljajo brez milosti, kot je pač to lastno za vsako in vsakršno vojno: da pač ubija tudi življenje preživelih. Eden od prijateljev konča v umobolnici, že so tu prvi utrinki jugoslovanstva, razmišljanja o prihodnosti, Danijelu umre oče, kmalu zatem konča maturo, da bi nekaj kasneje »umrla« še Avstrija in bi pred ljudmi zazevala praznina nejasne prihodnosti. Za Danijela je mladost praktično končana, v večji meri so zunanji dogodki razdrli njeno rahlo tkanje kot pa da bi se mladost izpolnila v sami sebi; Novo mesto kot prizorišče rojevanja se izprazni, se odmakne, in v njem ni več čarobnih skrivnosti, od katerih živi in se z njimi napaja dozorevajoča duševnost. Danijel bo odšel v Ljubljano, zaposlil se bo v zavarovalnici, izgubljal se bo v številkah, nemara tudi v velikem in tujem mestu, Novega mesta pa več ni ali pa je ostalo v njegovem spominu: obujal ga bo lahko mnogo kasneje, ko se bo življenje umirilo, ko bo notranjost spet dohitela ali prehitela zunanjost, do tedaj pa je še daleč, neskončno daleč. Nikakršne lažne iluzije, plehkega zanosa, pred prezgodaj dozorelo ali dokončano mladostjo je molk, je resnica, ki pa bo verjetno še dolgo mrka, nepojasnjena, ali kakor bi rekel Jarc, »somračna«.
JANEZ POVŠE
Na septembrsko prireditev se je prijavilo 80 mladih izvajalcev
Mladi violinisti v Gorici na natečaju R. Lipizer
V Gorici bo od 10. do 17. septembra na sporedu mednarodni violinski natečaj Rodolfo Lipizer, ki ga prireja istoimensko kulturno združenje. Tokrat bo že osmi po vrsti in bo, vsaj po napovedih organizatorjev, na zelo visokem nivoju.
Na natečaj se je vpisalo kar 80 violinistov iz 29 držav. Prvič se bodo letos Soriškemu občinstvu predstavili violinisti iz kube, Venezuele, Mehike in “fazilije. Prav iz te države je najmlajši tetošnji tekmovalec, 17-letni Jose Ma-nricio Aguiar Santos. Ob novih bodo etos tekmovali tudi nekateri violinis-t’ ki so že v preteklih letih zabeležili ?? natečaju Lipizer dobre uvrstitve.
,* ed temi so Nemka Franziska Pietsch J^sta lani), Gyula Stuller (tretja na-9fada leta 1985), Iranec Khachik Bahanj111' Jugoslovan Miran Kolbl, Japonka j/jnriko Komuro, Jugoslovanka Mateja 'jnrinkovič (finalista leta 1986) in dru-yi' Kot zanimivost gre omeniti, da bo
Ameriški Godot Draga Jančarja
,.V začetku avgusta so v VVas-lngtonu uprizorili dramo Dra-3a Jančarja Zalezujoč Godota.
®lo so postavili na odru Scena »neatre, režiral pa ga je Robert ^ cNamara. VVashingtonski fes-alski časopis Source je dramo v *ačil kot »metafizični triler«, ena Theatre bo z Jančarjevim °dotom gostovala na bližnji r°Pski turneji.
v Gorici igral tudi iraški predstavnik Aram Artin Zarasian, in to bo sploh prvi violinist, ki bo lahko zapustil domovino po koncu iraško-iranskega konflikta.
Ocenjevalna komisija je bila letos skoraj popolnoma prenovljena. Vodi jo italijanski skladatelj svetovnega slovesa Roberto Hazon (njemu so poverili nalogo naj ob 200-letnici ustanovitve avstralske države uglasbi operno delo, ki so ga nato lani tudi uprizorili v Perthu - Eurek's Stockade je naslov tej njegovi operi v treh dejanjih). Drugi člani žirije so Ismin Carter (Grčija) Jean Fournier (Francija), Renato Gian-grandi (Italija), Vladimir Landsam (Kanada), Franz Samohyl (Avstrija) in Igor Ozim (Jugoslavija).
Ob natečaju bo v Gorici potekalo tudi dvodnevno študijsko srečanje na temo Metodologija, didaktika in učni načrti za poučevanje violine. Srečanje bo 15. in 16. septembra v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici.
Odprtje 8. mednarodnega violinskega natečaja bo v nedeljo, 10. septembra, ob 10.30 v goriškem Avditoriju. V nedeljo zvečer, ponedeljek in torek bo na sporedu izločilni del, v sredo in četrtek tako imenovani polfinale, na katerem bodo violinisti nastopili ob spremljavi klavirja, v petek in soboto pa bo na vrsti finalna preizkušnja. Mladi izvajalci bodo tedaj zaigrali s Sudetskim simfoničnim orkestrom iz Walbrzycha, ki ga vodi Jožef Milko-mirski.
V nedeljo, 17. septembra, bodo razglasili izid natečaja, podelitvi nagrad pa bo sledil koncert uzmagovalca in najbolje uvrščenih violinistov.
Kulmerjeva Velika Iza
V piranski Mestni galeriji in v koprskih galerijah Loža in Meduza so do 4. septembra na ogled platna znanega hrvaškega slikarja Ferdinanda Kulmerja. Na sliki: Ferdinand Kulmer: Velika Iza (diptih), 1988
Pred nedeljsko dirko profesionalcev za SP
Tudi Bugno med favoriti
CHAMBERV — Italijanska reprezentanca poklicnih kolesarjev je včeraj dopotovala v Francijo, kjer bo v nedeljo na težki krožni progi v Cha-beryju (262,5 km) dirka za naslov svetovnega prvaka. Selektor Martini, ki vodi ekipo že petnajst let, je s sabo pripeljal 15 tekmovalcev, od teh bosta dva rezervi, določil pa ju bo danes.
Italijanom v zadnjih letih primanjkuje velikih kolesarskih asov, a reprezentanca se je na SP zmeraj obnesla odlično, tako da bosta v letošnji ekipi nastopila kar dva svetovna prvaka, to sta Argentin in Fondriest. Njima je Martini poveril tudi vlogo nosilcev ekipe, vendar sta v tejle kombinaciji tudi Bugno in Giupponi. Za slednjega velja, da je zdaj v zelo slabi formi, zato je celo vprašljiv njegov nastop, Bugno pa je nasprotno odlično pripravljen in v taboru azzurrov ga prištevajo med absolutne favorite za zmago skupaj s Francozoma Figno-nom in Mottetom. Ostalim članom ekipe (Amadori, Chioccioli, Ballerini, Bombini, Cassani, Cesarini, Chiappuc-
ci, Colage, Moro, Passera in Vitali) je namenjena vloga pomočnikov in prav požrtvovalnosti mož v senci je treba pripisati mnoge uspehe Italijanov.
Selektor Martini je z zadovoljstvom izjavil, da se vsi v ekipi zavedajo trenutne premoči Bugna in so mu pripravljeni pomagati, če se bo izkazalo, da lahko zmaga.
Povsem nasprotno je ozračje v francoskem taboru. Kolesar Martial Ga-yant je že izjavil, da nikakor ne namerava pomagati Fignonu, ki pripada drugemu klubu, polemik pa je še in še.
Treba je sicer omeniti oceno mnogih strokovnjakov, po katerih naj bi bila krožna proga po Chamberyju zelo selektivna, tako da kandidati za zmago naj ne bi mogli preveč računati na pomoč ekipe.
Praznih rok pa sta že pred samim nastopom na SP ostala edina jugoslovanska poklica kolesarja Čerin in Pavlič. Njun klub Carrera je bil pripravljen finansirati nastop v Chaberyju,
vendar pa je prav letos stopil v veljavo nov pravilnik, po katerem morajo ekipo sestavljati najmanj štirje kolesarji, vrh tega pa Jugoslavija ni član poklicne kolesarske zveze.
Pred profesionalci bodo jutri na isti, vendar skrajšani progi, nastopili amaterji, vendar o tem podrobneje jutri.
Zaenkrat so še v ospredju reakcije po preizkušnji na kronometer, na kateri so bodisi Italijani bodisi Jugoslovani razočarali. Predsednik italijanske kolesarske zveze Omini je ožigosal kritike novega selektorja Zenonija, ki se je po dirki pritožil nad opremo azzurrov in govoril o neorganiziranosti zveze. Zavrnil mu je, da sedem minut, kolikor je znašal zaostanek azzurrov za zmagovalci, ni mogoče upravičiti s kakovostjo sašij koles.
Petnajsto mesto ni najslabša uvrstitev Jugoslovanov na SP, a zaostanek 9 52" je rekorden. Vsi pa soglašajo, da so temu krive prekratke priprave zaradi pomanjkanja denarja in brezbrižnosti v vodstvih društev in kolesarske zveze.
Na univeniadi v zahodnonemškem Duisburgu
Uspeha madžarskih sabljačev
DUISBURG Na univerziadi v ZRN zaenkrat še vedno podeljujejo kolajne le na sabljaškem tekmovanju, včeraj pa so bili najuspešnejši Madžari.
Med moškimi je namreč v meču zlato kolajno osvojil Madžar Szabo, ki je v finalu z 10:5 premagal Italijana Te-renzija, ki je torej dobil srebro. Bron je pripadel Poljaku Kisielu.
V ženski sablji je zmagala Madžarka Eoery pred Kubanko Valladaresovo in Kitajko Wen Dong. Italijanka Coltorti-jeva je bila šesta.
Dobro so se v prvem dnevu veslaškega tekmovanja odrezali Italijani. Četverec brez krmarja (lahka kategorija) in dvojni dvojec sta se neposredno uvrstila v finale, osmerec pa celo z drugim najboljšim časom.
Danes se bo začel tudi boj za kolajne v atletiki. Spored je ohlapen, saj bosta v prvem dnevu finala le v maratonu in v ženski krogli. Veliko neznank je okrog kakovosti udeležbe. Tekmovalci grand prixa se v teh dneh mudijo v ZRN, saj je bil v sredo miting v Koblenzu, prihodnji petek pa bo finale v Bruslju. Nekaj (tisti, ki imajo pač v žepu študentovsko izkaznico) jih bo zanesljivo nastopilo v Duisburgu. Prireditelji iger zagotavljajo, da bosta med temi svetovna prvaka na 100 m z ovirami Roger Kingdom in v višini Javier Sotomayor.
Jugoslovanski košarkarji so s 105:102 premagali Kitajsko.
Italijanski nogometni pokal
Pro Gorizia zaskrblja
MONFALCONE - PRO GORIZIA	1:0 (0:0)
STRELEC: Ciani v 56. minuti.
MONFALCONE: Sorči, Da Dalt, Marinig, Cald, Satumo, Fi-erro, Passoni, P. Brugnolo, Severini, M. Brugnolo, Ciani. (Dal Cin, Perco, Vrech, Piani, Fadi).
PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul, Tallandini (Menegaldo), Ur-dich, Cotterle, Giacometti, Juculano, Della Valentina, Sartore (Mucin), De Zotti, Giacomin. (Russo, Trevisan, Cabas).
SODNIK: Damello iz Trsta. GLEDALCEV: 800.
TRŽIČ V goriškem derbiju, ki je bil obenem prvo srečanje italijanskega pokala, je Monfalcone zasluženo premagal Pro Gorizio. Igra Goričanov je bila dokaj zaskrbljujoča, če je že res, da v prvenstvu štartajo z namenom, da si zagotovijo napredovanje. Predvsem v vezni vrsti ni igralca, ki bi znal povezovati igro in primerno izkoriščati hitrost napadalca Juculana. Sicer ne gre pozabiti, da ima Pozzova postava na razpolago Janjani-na, ki pa naj bi bil nared šele oktobra. Po izjavi tehničnega direktorja Camillottija, mora bivši igralec Crvene zvezde preživeti pet mesecev v Italiji, preden lahko igra v meddeželni ligi. O srečanju velja povedati, da so Tržičani bili vseskozi boljši, še posebno v prvem polčasu. V drugem polčasu je neznosna vročina opravila svoje in igra se je precej umirila. Kljub temu pa so domači pokazali večjo voljo do zmage in s Cianijem tudi kronali svoje prizadevanje, (ik)
Žreb parov 2. kola italijanskega pokala
RIM — Včeraj zjutraj so na sedežu združenja nogometnih društev izžrebali igrišča za drugo kolo italijanskega pokala, v katerem bodo na sporedu tudi štirje derbiji med prvoligaši.
Izid žreba je sledeč (prva ekipa igra doma): Cosenza - Inter, Lazio - Bologna; Palermo - Roma; Genoa - Sampdoria; Pescara - Lecce; Juventus - Taranto; Cre-monese - Milan; Cesena - Messina; Atalanta - Bari; Fiorentina - Como; Ascoli -Barletta; Napoli - Reggina.
Tekme drugega kola bodo v sredo, 30. avgusta.
Na slikah (AP): (zgoraj) prizor v kazenskem prostoru Cagliarija med pokalno tekmo z Juventusom; (spodaj) Zahodni Nemec Klinsmann je znova navdušil Interjeve navijače in tudi dosegel odločilni zadetek proti Spezii
Mladinsko atletsko EP
V Varaždinu že štirje prvaki
VARAŽDIN V prvem dnevu mladinskega atletskega evropskega prvenstva so podelili štiri naslove, Italijanki Vigati (100 m) in Ozeze (daljina) pa le za las nista stopili na zmagovalni oder.
100 m moški: 1. Kriškov (SZ) 10 48; 2. Zalewski (Polj.) 10"52; 3. Livingston (VB) 10"57.
Disk moški: 1. Seeling (NDR) 59,10 m; 2. Oprea (Rom.) 54,72 m; 3. Pronko (SZ) 54,22 m; 9. Urlando (It.) 50,32; 10. Nikolič (Jug.) 48,54 m.
100 m ženske: 1. Sidibe (Fr.) 11"41;
2.	Taurin (SZ) 11"48; 3. Derr (NDR) 11"51; 4. Vigati (It.) 11"59.
Daljina ženske: 1. Belu (Rom.) 6,58 m; 2. Johansson (Šve.) 6,50 m; 3. Galj-kina (SZ) 6,44 m; 5. Ozoeze (It.) 6,35 m.
Danes bodo podelili deset kompletov kolajn.
Maradona se vrača?
BUENOS AIRES — Morda bo zabave in počitnic za Maradono kmalu konec, po pisanju agencije »Noticias ar-gentinas« bo že v nedeljo spet v Neaplju, na igrišču seveda. Kaj se pravzaprav dogaja? Kot v vsaki »telenoveli«, preobratov ne manjka. Sedaj je stopil v ospredje manažer Maradone. Kaže, da se je sestal z igralcem (kaj naj bi si povedala, ni znano), vso zadevo pa je skušal zdramatizirati. Za TG3 je izjavil, da Maradona ne zahteva nobenih garancij za svoj povratek in tudi ne postavlja nobenih pogojev. Kako je z domnevnimi grožnjami neapeljskega podzemlja, ni znano. Nekateri domnevajo, da Maradona sploh nič ne ve o dolgem komunikeju, o katerem se je govorilo prejšnje dni in ki naj bi ga izdal argentinski as. To sklepajo iz dejstva, da je igralec te dni križaril po reki Parana in lovil ribe. V hotelu naj bi povedali, da sploh ni poslušal radia ali gledal televizije in bral časopisov. Pravijo, da verjetno sploh ne ve, kaj se je v tem času o njem pisalo...
Trombetta podpisal
TRST - Tudi Maurizio Trombetta, 24-letni napadalec, je s Triestino našel skupni jezik. S tržaškim drugoligašem je namreč podpisal pogodbo za sezono 1989/90.
Pri vrhunskih tekmovalcih gre skoraj za anti-atletiko
Možnosti napredka na 110 m ovire so tesne
Eden zadnjih svetovnih atletskih rekordov je čas 12"92, katerega je na progi llOm čez ovire dosegel Roger Kingdom. Znamko je dosegel v Ziirichu na progi, ki je pred uvedbo plastičnih mas veljala za čudežno, je pa tudi v teh letih ohranila svoj sloves, čeprav v znatni meri zaradi bogatih nagrad in... potrebe, da se status magičnosti ohrani.
Kingdom je dosegel rekord v disciplini, v kateri so možnosti napredka dejansko v silno tesnem okviru. Telesne sposobnosti današnjih vrhunskih atletov so namreč take, da jih postavitev ovir (9,14 m druga od druge) očitno zavira. V teku let se je celo spremenila tehnika prehoda ovir, ki je najprej težila k daljšemu poletu, sedaj pa je usmerjena v čimprejšnji dotik nog s tli, ker bi sicer ostalo med ovirama premalo prostora za razvoj tekaške brzine. Pri najvišji kakovostni stopnji atletike je torej tek na 110 m čez ovire že podoben proti-atletiki, kjer se mora atlet truditi, da bi tekel počasneje. Ključ uspeha je torej v največji natančnosti izvajanja gibov in v izredno hitrih frekvencah nekoliko utesnjenega izvajanja.
V zadnjih letih bi najboljši z največjo lahkoto pri reorganizaciji discipline dosegli relativno precej boljše čase. Za se-
daj se razdalja ne more spreminjati glede dolžine, ker je vezana na strukturo stadionov. Poseglo bi se lahko pri številu ovir z zmanjšanjem od sedanjih 10 na 9, kar bi znatno povečalo možnosti za višje večje hitrosti. Prav zaradi tesnega tehničnega okvira je bil v zadnjih letih napredek bolj skromen.
V zgodovini atletike so prvi neuradni svetovni rekord na tej razdalji zabeležili leta 1865, ko je v Oxfordu neki Clement Jackson na enakovredni razdalji 120 jardov dosegel čas 160. Prvi uradno priznani rekord je iz leta 1908. Čas 15"0 je dosegel Forrest Smithson ob priliki OI v Londonu. Prvič so pod 15 sekundami tekli leta 1916 in prehod od 15"0 do 14"6 je bil izredno kakovosten. Novo mejo 14 sekund so presegli leta 1936 takoj po OI v Berlinu. Na njih je Američan Towns izenačil svetovni rekord s časom 14T, nekaj dni kasneje pa je v Oslu dosegel izrednih 13"7.
Med velike izvajalce te težke panoge lahko prištevamo v prvih povojnih letih Harrisona Dillarda (13"6) in Richarda At-tleseya (13"5). Zanimivo je, da se prvi ni uspel kvalificirati za OI v Londonu, kjer pa je v zameno zmagal v teku na 100 m.
Na način, ki je bil vedno zavit v tančico dvomov, je leta 1959 v Ziirichu Martin
Lauer (ZRN) dosegel čas 13"2. Veter mu je pihal v hrbet s hitrostjo 1,9 m na sekundo in kljub temu, da so vse ročne ure pokazale 13"2, je električna naprava (sistem delovanja pa ni znan) pokazala 13"56. Drugouvrščeni Američan May je zaostal za približno meter, namerili pa so mu kar 13"6. V tem rekordnem teku sta nastopila tudi Italijana. Giorgio Mazza, danes prestižni zdravnik v Trstu, je bil četrti, rodni Tržačan Nereo Švara pa šesti. V tistih letih je imela elitnega tekača tudi Jugoslavija. Celjan Stanko Lorger je bil finalist na OI v Melbournu in Rimu ter trikrat na EP. Leta 1958 je bil celo drugi za Lauerjem. Rekord Lorgerja 13"8 je kot najboljša jugoslovanska znamka dolgo vrsto let.
Svetovni rekord Lauerja 13"2 je postal skoraj nepremagljiv. Izenačilo ga je kar 6 atletov. Uvedba elektronskega načina merjenja časov je končno ustvarila malenkostne razlike. Američan Milburn je sicer tekel 13"1 in nato na jardski razdalji tudi 13"0, prvi 'elektronski" rekord pa je bil s časom 13"28 Francoza Druta. Za njim je nastopil Kubanec Casanas (13 "21), nato pa je Nehemiah (ZDA) trikrat popravil rekord do 12"93.
BRUNO KRIŽMAN
Prijateljska odbojkarska tekma
Jugoslavija zmagala s težavo
Jugoslavija - ZRN	3:2
(4:15, 15:4, 7:15, 15:10, 15:13)
NOVA GORICA — Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca je še drugič premagala zahodnonemško reprezentanco, vendar tokrat težje kot je bilo pričakovati. Jugoslovanskim igralcem ni šlo kaj posebno od rok, zlasti veliko napak so naredili pri servisih. Zahodnonemški odbojkarji so bili že povsem blizu zmage, saj so vodili z 2:1 v nizih in v četrtem že s 7:1 ter z 10:7, toda Jugoslovanom je le uspel preobrat. V petem, odločilnem setu, so spet bolje začeli gostje, toda v končnici so ob ogorčenem boju za vsako točko jugoslovanski odbojkarji bili spretnejši in srečnejši. Za najboljšega igralca sta bila izbrana Velibor Ivanovič v jugoslovanski in Mihael Dornheim v zahodnonemški reprezentanci. Srečanje si je v veliko premajhni novogoriški dvorani ogledalo več kot 600 ljubiteljev odbojke, ki pa so bili morda nekoliko razočarani, saj so bržkone pričakovali še več atraktivnih potez, vendar je treba povedati, da so igralci obeh reprezentanc v polnem treningu in zelo utrujeni, poleg tega pa je bilo v dvorani zelo soparno in brezzračno. (E.Č.)
konjske dirke - konjske dirke
Bruno Križman
Ascoli - Napoli	1	
Atalanta - Verona	1	X
Bari - Fiorentina	X	
Cesena - Milan	2	X
Genoa - Lecce	1	X
Inter - Cremonese	1	
Juventus - Bologna	1	
Lazio - Sampdoria	1	X
Udinese - Roma	2	
Como - Foggia	1	X
Pescara - Barletta	1	
Piša - Monza	1	
Reggiana - Torino	1	2
Bruno Križman (letnik 1942) je v zamejskih športnih krogih znano Ime. Bil je dolga leta pri Boru. Zažel je kot tekmovalec (met kopja) in nadaljeval kot predsednik atletske sekcije (tri leta je bil tudi blagajnik). Aktivno je sodeloval pri organizaciji športnih iger. Delovanje je pri Boru je opustil leta 1983, vendar je ostal vnet borovec. Bil je tajnik deželne atletske zveze, pri kateri je sedaj odgovoren za statiko. Rad potuje, ogledal si je tudi vrsto vrhunskih športnih prireditev po svetu.
Prva kasaška dirka v Rimu bo na dobri kakovostni ravni. Po našem mnenju je Filogamo (X) nekoliko boljši od ostalih. Omenimo naj regularnega Exstra FC (2), od skupine 1 pa kobilo Estevo.
V	drugi rimski dirki je favorit Glauco Ferm (2). Po nekaterih govoricah naj bi si opomogel tudi Guar-diacaccia (X). Preseneti lahko regularni Educ di Alba.
Če ne bo zagalopirai pred Sprintom, je favorit tretje rimske dirke Dupino (X). S številko ena bo štartal Flic Striry (2). Slab ni niti Dosso (1), ki je v zadnjih dirkah vedno dosegel dobro uvrstitev.
V	Neaplju bi lahko zmagal Fres-cobaldi (2), nedavni zmagovalec dirk. Emilio Lav (X) je že nastopal v višjih kategorijah. Omembo si zasluži tudi Fly Effe (1), čeprav bo štartal iz druge vrste.
Če se bo takoj postavil na čelo skupine, bi lahko v Trevisu zmagal konj Fuart (1). Dober nastop pričakujemo od Federaleja LG (X). Fila-vio (2) naglo napreduje.
Ervigio (X) je na podobni dirk* zmagal že v nedeljo, zato je favori1 tudi v Montegiorgiu. Omenimo konja Fenlimut (2), ki zna krožiti tud* na zunanji progi in se ne boji napornih dirk. Za dobro uvrstitev se o° gotovo potegoval tudi Dali (1).
DIRKA TRIS
šeni (tri vrste) bo nastopilo * laši favoriti: 19 Duilio Red; * eorge; 16 Giava Red. Za sist 5 Grido Ferm; 3 CibifrizZ0 )elivery.
3
totip
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
1
2
X
X
1
2
1
1
X
X
1
2
1
2
X
2
2
Mladi rolkar Mladine na Madžarskem
Erik Tence jutri na EP
Erik Tence bo med našimi rolkarji prvi, ki bo nastopal na evropskem prvenstvu. Kot član državne reprezentance je že včeraj odpotoval v Budimpešto, kjer se bo jutri v kategoriji naraščajnikov udeležil tekmovanja za naslov celinskega prvaka med posamezniki, mogoče pa bo v nedeljo nastopil še v štafeti.
Tence, član Športnega društva Mladina iz Križa, je že stalni član državne vrste naraščajnikov, čeprav je še zelo mlad (letnik 1975) in se meri tudi z dve leti starejšimi tekmeci. Tudi zaradi tega ni mogoče natačno vedeti, s kakšnimi izgledi bo naš rolkar nastopal na Madžarskem, vendar pa bo seveda že sam nastop zanj in za njegovega spremljevalca na tej poti, Borisa Bogatca, veliko doživetje.
Mladi Erik Tence bo jutri meril moči z vsemi najboljšimi evropskimi rolkarji, še zlasti huda pa je konkurenca iz Nizozemske, Francije, Švedske, Norveške in vseh vzhodnoevropskih držav.
V Budimpešti bodo merili moči tudi
Erik Tence
člani in mladinci, v Tencejevi kategoriji pa bosta od Italijanov nastopila še Omar Peruzzo in Glauco Maffei.
V ponedeljek začetek nogometnega turnirja Primorja
Vdrugič za memorial »M. Strekelj«
Po zdaj že uveljavljeni večletni tradiciji prireja FC Primorje tudi letos predprvenstveni večerni nogometni turnir, ki se bo pričel v ponedeljek, 28. t. m., in bo trajal do petka, 8. septembra, ko bo finalna tekma za prvo mesto.
Na drugi izvedbi memoriala »M. Štrekelj«, poimenovanega po nepozabnem dolgoletnem predsedniku proseš-kega društva, nastopa osem ekip in sicer: Breg, Gaja, Kras, Primorec, S. Marco Sistiana, Vesna, Zarja in Primorje.
Turnir se odvija po izločilnem sistemu. Med raznimi členi pravilnika je pomembno omeniti tistega, ki predvideva, da bo lahko vsaka ekipa nastopala s tremi izposojenimi igralci in da bo lahko med tekmo zamenjala kar štiri igralce. Vse tekme se bodo pričele ob 20.30. Pokal si bo v trajno last zagotovilo društvo, ki bo dvakrat zapored zmagalo na turnirju. S tem v zvezi spomnimo, da je lanski zmagovalec ekipa San Marca, ki je v finalni tekmi premagala trebenski Primorec.
V primeru ponovnega uspeha bi tako pokal dokončno osvojilo društvo iz Sesljana.
Kot je razvidno iz zgornjega seznama, na turnirju nastopa vseh sedem slovenskih ekip s Tržaškega, ki bodo letos igrale v drugi oziroma tretji amaterski ligi. Čeprav bo večina enajsteric v nepopolni postavi, a še zlasti kondicija ne bo še na višku kondicije, bomo že po teh prvih zahtevnejših tekmah lahko začeli razpravljati o možnostih vsakega moštva v prvenstvu ter o novostih, ki jih je vsako društvo pripravilo v teh tednih z upanjem, da bodo rezultati za vse čim boljši.
Podrobnejši spored memoriala bomo še objavili. (Š. M.)
Na turnirju v Fari
Juventini pošle moči
JUVENTINA - CORMONESE 0:2 (0:0)
JUVENTINA: Andreoli (Molinari),
Travagin, Di Lorenzo (Fedon), Trevi-san, Chizzolini (Krpan), Venturini (Bressan), Andaloro, Bastiani, Tabaj, Cingerli, Furlan.
Juventini ni uspelo, da bi na prvem srečanju nogometnega turnirja v Fari premagala bolj kotiranega Cormone-seja, ki nastopa v promocijski ligi. Resnici na ljubo je sicer treba povedati, da so bili Štandrežci v prvem polčasu povsem enakovredni nasprotniku.
V nadaljevanju pa so »belo-rdečim« pošle moči in Krminčani so to izkoristili na najboljši način in dosegli dva zadetka.
Nastop v Fari pa je Juventini služil predvsem kot priprava na bližnje uradne nastope. Že v nedeljo bodo Štandrežci igrali za deželni pokal. Ob
16.30	se bodo namreč na Baiamontiju srečali z Audaxom. Povejmo, da v isti skupini nastopata še Sovodnje in Pog-gio.
Tudi to srečanje bodo odigrali v nedeljo. (ik)
Jadranovi košarkarji so se vrnili s kondicijskih priprav
Z vzdušjem in delom zadovoljni
Priprave na žensko odbojkarsko C~2 ligo
Na delu tudi Agorest
S pripravami v Kranjski gori, ali bolje v Gozdu Martuljku, so bili v Jadranovem taboru vsi (oba trenerja in igralci) več kot zadovoljni.
»Program priprav smo izpeljali v celoti. Treningi so potekali trikrat dnevno: dve uri zjutraj, eno uro popoldne, proti večeru pa smo pilili fizično pripravo, in sicer moč, hitrost ter vzdržljivost,« nam je dejal Jadra-nov pomožni trener Jure Krečič.
»Z intenzivnostjo dela na treningih tako članov kot mladincev sva bila s trenerjem Vatovcem povsem zadovoljna. Fantje so marljivo in požrtvovalno delali. Veliko pozornost smo skušali na teh pripravah dati predvsem vajam za hitrost in obrambo, kar naj bi bila tudi značilnost naše igre med prvenstvom. Poudarim naj še, da se je na teh pripravah ustvarila »klapa«, kar je za nas zelo važno, saj nas čaka izredno težko in naporno prvenstvo,« je sklenil svojo kratko izjavo Jure Krečič.
Nedvomno bo prav vzdušje v ekipi izredno pomembno za to prvenstvo, ki bo, kot kaže, izredno izenačeno in
še kar kakovostno. Le s pravo »kla-po«, z najboljšim vzdušjem v moštvu se bo nadoknadilo veliko vrzel, ki sta jo letos pustila doslej stebra Jadrano-ve ekipe, Marko Ban in Klavdij Starc.
Naj omenimo še, da so jadranovci ob povratku iz Kranjske gore v Tolminu odigrali trening tekmo z ljubljanskim Slovanom in zmagali s 94:89. Slovanove! so igrali v okrnjeni postavi.
Jadranovi mladinci pa so se v trening tekmi pomerili s kadeti Slovana in zmagali s 63:54.
Že dan po povrtku so Jadranovi člani in mladinci nadaljevali z vsakodnevno vadbo v repenski telovadnici. Prvi uradni nastop Jadranove ekipe pa bo že v petek, 1. septembra, ko bo v Repnu mednarodni turnir Alpe Adria v organizaciji ŠZ Jadran in na katerem bodo nastopile, poleg naše, še ekipe Ital Monfalcone Sol-vay, Poreča in Servolane.
Jadranovci se bodo v petek v prvem srečanju ob 21. uri pomerili s Servolano. (Jan)
Kmalu Jadranov kamp minibasketa
Pod pokroviteljstvom ŠZ Jadran in v organizaciji njegovih matičnih društev bo od petka, 1., do nedelje, 10. septembra 1989 Kamp minibaskega, in sicer po naslednje razporedu pri Boru: na odprtem igrišču KD Barkovlje od 15. do 18. ure;
pri Bregu: v dolinski občinski telovadnici od 9. do 12. ure;
pri Domu: odprto igrišče Dijaškega doma v Gorici od 17. do 18.30;
pri Kontovelu: odprto igriške ŠD Kontovel od 15. do 18. ure.
pri Poletu: odprto igrišče Prosvetnega doma na Opčinah od 15. do 18. ure;
pri Sokolu: odprto igrišče ŠD Sokol v Nabrežini od 15. do 18. ure.
Interesenti naj se predstavijo kar pred začetkom kampa pri raznih društvih, kjer bodo tudi dobili vse informacije. Informacije bodo dobili tudi na sedežu ŠZ Jadran na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1, in to vsak dan (razen sobote in nedelje) od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (tel. 213403).
Po odhodu kakih tridesetih mladink na enotedenske priprave v Tolmin, so se v začetku tedna začeli treningi tudi za člansko postavo Agoresta, ki bo tudi v novi sezoni preizkusila srečo v ženskem odbojkarskem prvenstvu C-2 lige.
V letošnji sestavi šesterke je prišlo do nekaterih novosti, najpomembnejša pa se tiče trenerja. Dosedanjega vodjo članske postave Leotto je namreč zamenjal Miran Strgar, ki je pri Agores-tu dobro znan. Štrgar, bivši Domov trener in igralec, je namreč svojo trenersko pot pri Agorestu začel kot vodja članske postave, zatem pa se je nekaj let posvetil mladinskemu sektorju. Lanska ne najbolj uspešna prvenstvena pot ekipe (7. mesto) pa je vodstvu Agoresta narekovala, da se je odločilo za zamenjavo trenerja. Povedati je namreč treba, da so dekleta v nekaterih srečanjih igrala na višini najboljših, to se pravi, da so bila kos tudi ekipama Ottica Tommasini in Villacher Bier, ki sta napredovali v višjo ligo.
Zamenjava trenerja pa ni edina novost letošnje postave. Ekipo sta na-
mreč zapustili Scozzierova in Rupilo-va, ki sta bili na posodo in sta pri Agorestu igrali s spremenljivo srečo. Od »starejših« igralk pa so ostale vse (Klemše?), v ekipo pa je trener vključil še štiri mlajše odbojkarice, ki so do lanske^ sezone nastopale v mladinskih ligah. To so Barbara Pavšič, Morena Krašček, Maša Braini in Katja Flore-nin. Miran Strgar bo imel na razpolago še Ne vij o Černič, Laro Vižintin, Svetlano Primožič, Majo Petarin, Ivano Roner, Raffaelo Zavadlav, Loretto Marassi in Barbaro Lovisutti.
Dekleta Agoresta trenirajo v Sovod-njah oziroma v telovadnici Kulturnega doma. S pripravami bodo nadaljevala do 9. septembra, ko bodo v Novi Gorici odigrala prvo prijateljsko srečanje.
Desetega septembra se bodo udeležila turnirja Bazoviških žrtev, ki ga prireja ŠZ Sloga; od 15. do 17. septembra pa bodo odšla na krajše priprave v Tolmin. Ob povratku se bo začel že uradni del nastopov za deželni pokal.
(ik)
Povratek prve izmene košarkarjev iz Pulja
Program v celoti izpeljali
»Bilo je zares lepo, skoraj nepozabno!«
Tako so izjavili vsi tečajniki in njihovi trenerji, ki so se udeležili prve, '-dnevne izmene košarkarskega tabora v Pulju, ki ga je organiziralo ZSŠDI. 36 tečajnikov je vadilo v treh skupi* nah pod strokovnim vodstvom Braneta Dežmana, ki je do potankosti pripravil Program, ki so ga udeleženci tudi v celoti izpeljali.
Organizacijski vodja tabora je bil peter Brumen, ki je kajpak tudi poma-9al pri treniranju. Ob ameriškem tre-Psrju, ki je v glavnem vodil starejšo Jhupino, so bili tu še trije naši trenerji, i^avid Čok, Leonard Koren in Adriano
Kovačič.
Dnevni red je bil kar pester in naporen. Po zajtrku je bil prvi trening, •edilo je kopanje v prekrasnem zalivu platnih stijen. Kosilo je bilo ob 13.30. , 0 drugega treninga (ob 18. uri) so J®eli tečajniki na voljo počitek ali ko-Panje. p0 večerji pa še nekaj zabave.
n° popoldne so izkoristili za ogled s e$ta Pulja in slavne arene, tečaj pa sklenili z raznimi igrami in kvizi.
Srti Si skupaj, trenerji in tečajniki, p/° se na tem taboru dosti naučili, fa U?arrl pa bi še zlasti to, da so se s3e raznih društev bolje spoznali in Sq sproprijateljili. Nekateri izmed njih (j . hili tudi prvič brez staršev tako Pov ° oc* doma. Zanje je bila to seveda sem nova izkušnja. Taki tabori so (je,° koristni tudi zardi tega,« nam je hor najmlajši izmed trenrjev v Pulju, °Vec Adriano Kovačič, ijjjd srede pa se v Pulju mudi druga in j|ba naših košarkarjev (letniki 1973
Hep° betonu smo se pogovarjali s tre-ie i61?1 Stojanom Corbattijem, ki nam redi a*' da poteka vse v najboljšem u- (Jan)
^ontovelovi kadeti T pa v Idriji...
Nj.jA® treningi dnevno in pet prijaviti s]/1 tekem: to je obračun 5-dnev-uPnih priprav Kontovelovih kali/ Idriji.
9oje Qriji smo zares imeli idealne po-a treniranje. Na voljo smo imeli
celo veliko halo. Spali smo v Dijaškem domu. S pripravami in s požrtvovalnostjo svojih fantov sem zares zadovoljen. Kot naš gost na teh pripravah je sodeloval tudi Andrej Pavlica, o katerem sem prepričan, da bo še naprej udarna moč pri Boru, saj je tudi na teh pripravah pokazal veliko resnost in požrtvovalnost,« nam je ob povratku dejal Igor Meden, trener in organizacijski vodja Kontovelove odprave v Idriji.
Kot rečeno, so Kontovelci odigrali tudi več prijateljskih tekem, že prvi dan so se pomerili z veterani domače ekipe Idrije in zmagali s 63:57. Mlajše Kontovelovo moštvo je nato odigralo dve tekmi proti vrstnikom Iskre Idrije. V prvem srečanju so naši zmagali s 46:35 (24:20). Najboljši strelec je bil Ban (16 točk). V drugi tekmi so bili domačini boljši z 49:43 (17:22), najboljši strelec pa je bil 1. Emili (15 točk).
Tudi starejše Kontovelovo moštvo je odigralo dve tekmi in proti mladincem Iskre Idrije tudi obakrat izgubilo s 56:62 (29:32) in z 59:63 (30:32). Na obeh tekmah je bil najboljši strelec Rebula s 15 oz. 17 točkami.
Naj omenimo, da je naše društvo navezalo z domačim klubom Iskra Idrija odlične prijateljske stike in ga je že povabilo na mednarodni kadetski turnir, ki bo 16. in 17. septembra na Kontovelu in na katerem naj bi nastopil tudi beograjski Partizan. (Jan)
Bregovi nogometaši vadijo v Kočevju
Kot po navadi se tudi letos nogometaši mladinskih ekip ŠD Breg mudijo na 8-dnevnih pripravah za bližajočo se sezono 89/90. Priprave se odvijajo v Kočevju, mestecu, ki je pobrateno z dolinsko občino. Dvaintrideset nogometašev, razdeljenih v tri skupine, trenira pod vodstvom dolinskim športnikom že znanih trenerjev Hafnerja ter Sluge, katerim se je letos pridružil še strokovnjak Valdrih, bivši igralec Kopra ter Maribora in dosedanji pomožni trener članov koprske ekipe.
Povratek mladincev bo v nedeljo popoldan.
Jugoslovansko motociklistično prvenstvo
Robi Hmeljak za naslov
Repenski motorist Robi Hmeljak je po dveh letih nekakšnega počitka letos ponovno intenzivno poprijel s tekmovanji. Kot že v prejšnjih letih, nastopa pod pokroviteljstvom jugoslovanskega kluba in je na nedavnih dirkah, veljavnih za jugoslovansko državno prvenstvo v Slavonski Požegi, osvojil prvi mesti tako v razredu 125 ccm kot z motorjem do 175 ccm.
Tekme v Slavonski Požegi so bile tretja preizkušnja za državni naslov. Iz prvih dveh ima Hmeljak v razredu do 125 ccm eno drugo in eno tretje mesto. Do odločitve manjkata še dve dirki in sicer 17. septembra v Banja Luki in teden dni kasneje na G robniku. Hmeljak bi moral za osvojitev naslova v obeh dirkah zmagati, ker ima prvouvrščeni na začasni lestvici, Gregor Gorenc iz Domžal, 5 točk naskoka. Hmeljak meni, da je s svojo hondo na približno enakem nivoju kot nasprotnik in z realističnim optimizmom pričakuje obe odločitvi.
V razredu do 175 ccm je Hmeljak nastopil samo dvakrat in obakrat zmagal. Samo dva nastopa ga na lestvici precej obremenjujeta in zaostanek znaša 13 točk. V športu, ki terja velike materialne izdatke, je Hmeljak popoln amater. Motorja pripravlja skupaj z Mariom Rapotcem in ima resne načrte, da bi v prihodnji sezoni nastopal še bolj intenzivno kot v letošnji. Letos je med drugim opravil tudi dve gostovanji v NDR in na Češkoslovaškem. (K. B.)
Državno prvenstvo optimistov v Tržiču
Nimajo sreče z vetrom
V Tržiču je te dni zbranih kar 117 mladih jadralcev, ki se potegujejo za italijanski naslov v razredu optimist. Žal z vremenom nimajo dosti sreče, saj vetra ni od nikoder. V sredo je bila na vrsti prva preizkušnja, ki pa so jo začeli z veliko zamudo in je tudi niso izpeljali prav do konca, tako de je bolj bila podobna mini-regati. Svojega predstavnika na tem prvenstvu ima tudi Sirena, in sicer Nevia Sabadina, ki je regato izpeljal s spremenljivo srečo, saj je pristal na 80. mestu.
Včeraj je bila v programu druga regata, vendar primernega vetra vse do poznih popoldanskih ur ni bilo od nikoder.
Na tem prvenstvu je bil za trenerja tekmovalcev iz 11. cone izbran član Sirene Lorenco Bogateč, kar je lepo priznanje tako zanj kot tudi za to naše društvo.
Mladi jadralci Sirene in Čupe pa so se konec tedna udeležili conskega tekmovanja v razredu optimit. V konkurenci 27 tekmovalcev se je uveljavil član društva iz S. Gior-gia, naši pa so se takole uvrstili:
4. Alenka Pertot (Sirena); 5. Ivan Zidarič (Čupa); 8. Andrej Močilnik (Sirena); 9. Andrej Petaros (Čupa); 12. Aleš Omari; 19. Katerina Macho; 20. Danjel Leone; 21. Nastja Milič; 22. Ksenija Brecelj; 23. Marco Settimi; 24. Dario Košuta; 25. Andrej Kocman; 26. Katja Omari (vsi Sirena).
Kljub letom še polni moči
Konec tedna so člani Sindikata upokojencev CGIL dva dni praznovali v Ljudskem domu pri Korošcih. Srečali so se z delavci in mladino ter imeli zelo bogat kulturno-športni in zabavni spored. Organizirali so tudi tekme v balinanju in v »briškoli-tresete«, katerih se je udeležilo lepo število članov sindikata, kot vidimo na sliki, ki jo je Mario Magajna posnel po nagrajevanju.
obvestila
ŠPORTNI ODSEK KD DANICA organizira 4. teniški turnir za posameznike, ki se bo začel 1. septembra. Vpisovanje (do 29. t. m.) sprejema Boris Cotič (tel. 882380).
KOŠARKARSKE SEKCIJE
ŠD KONTOVEL, ŠD POLET
IN ŠD SOKOL
vabijo na sestanek vse kadete (letniki 1973 in 1974) in njihove starše za sestavo ekipe, ki bo nastopila na deželnem prvenstvu. Sestanek bo v ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Kontovel.
KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi igralce letnika 1975 (naraščajniki) na prvi trening, ki bo danes, 25. avgusta, ob 16.30 v Borovem športnem centru. Morebitni novinci tega letnika, ki bi želeli začeti s košarko, naj predhodno telefonirajo trenerju Luki Furlanu (tel. 734344).
FC PRIMORJE
obvešča člane mladinskih nogometnih ekip, da se treningi vršijo vsak dan na igrišču od 17. ure dalje.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
m.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

član italijanske
založnikov FIEG
25. avgusta 1989
V univerzitetnih središčih se bo v kratkem začelo novo akademsko leto
Kitajski študenti ne bodo kaznovani zaradi sodelovanja na demonstracijah
PEKING — Kitajski študentje, ki so sodelovali v demonstracijah na Tienanmenu ne bodo kaznovani, prav tako pa kitajske sodne oblasti nimajo nobenega namena, da bi te študente pošiljale na »posebno prevzgojo z delom«. Te trditve prinaša včerajšnji uvodnik v osrednjem kitajskem dnevniku Ren Min Ribao, ki skuša odpra-
12 let zapora za protirevolucionarja
PEKING — Čeprav kitajski tisk že več kot mesec dni ne poroča o aretacijah proti-revolucionarjev in kaznih, je dnevnik iz Oinghaja objavil vest o obsodbi Yu Zhen-gwuja. Zhengv/u je bil obsojen na 12 let zapora pod obtožbo, da je sodeloval in delno organiziral demonstracije v deželi Qin-ghaj ter da je ščuval prebivalstvo k protestu.
Yu Zhengwu je star 23 let, do aretacije pa je bil zaposlen v arhivu dežele Jiangxi. Med spomladanskimi demonstracijami je policija menda aretirala na tisoče oseb, večina pa jih je še v zaporih. V Pekingu pa je končalo v zaporu kakih 5 tisoč oseb, ki so osumljene, da so tako ali drugače podprle ali spodbudile študentski upor.
viti strah študentov, ki so se pred kratkim počasi že začeli vračati v pekinška študentska naselja.
Pekinški časopis nadalje piše, da je treba z razumevanjem sprejeti vse probleme, s katerimi se starši in študentje srečujejo ob začetku novega akademskega leta. Pri tem pa pisec uvodnika poudarja, da naj bi univerzitetni centri postali »vrtovi, kjer mladi pridobijo vso kulturo, nikakor pa ne smejo postati centri upora.« Člankar še piše, da kitajska vlada ni nikoli trdila, da so bili študenti tisti, ki so zanetili upor na Tienanmenu, »temveč so bili le orodje v rokah oseb, ki so pripravljale zaroto proti obstoječemu redu na Kitajskem.
Zato vsi tisti, zagotavlja časopis, ki so sodelovali v demonstracijah in v gladovni stavki, ne bodo kaznovani. Osrednji pekinški dnevnik tudi trdi, da se morajo študenti otresti strahu, da bi jih skušali »ideološko prevzgajati.« Vendar pa so v uvodniku ponovljene vse že pred časom izrečene kritike na račun študentov, ki so obtoženi, da ne razumejo kitajske stvarnosti, da ignorirajo marksizem in da precenjujejo svoje sposobnosti.
V članku študentom tudi svetujejo, da naj »tesneje sodelujejo v družbenem življenju države, predvsem pa naj se spoznajo z življenjem delavcev in kmetov.« Svoje napake naj bi študenti razumeli tudi, če bi brali dela Deng Xiao-pinga. Za konec članka je prihranjeno še opozorilo, da je mesto na univerzi namenjeno le tistim, ki so pripravljeni študirati in da bodo univerzitetne oblasti izključile vsakogar, ki bi sku-
šal trmasto vztrajati pri kakršni koli ilegalni dejavnosti.
Študentov v naseljih res nihče ne preganja. Zato pa morajo obvezno hoditi na politična predavanja in kot se je izvedelo iz uradnih kitajskih virov, bo ideološka usmeritev pri študiju že v naslednjih mesecih spet pridobila na pomenu. To pomeni, da bo spet v ospredju stari koncept študija, ki je dejal prednost ideologiji pred strokovnostjo in ki ga je leta 1978 ob svojem prihodu na oblast ovrgel Deng Kiaoping.
Kitajska vlada je tudi sklenila, da bodo morali vsi tisti, ki so diplomirali v zadnjih letih (to velja tudi za že zaposlene), na eno ali dvoletno delo na deželo. Za bruce pekinške univerze Bei-da pa so oblasti sklenile, da bodo morali naprej odslužiti 12-mesečni vojaški rok, šele nato pa se bodo lahko posvetili izbranemu študiju.
Beida je najbolj cenjena kitajska univerza in že po tradiciji tudi politično najbolj aktivna. To se je pokazalo tudi v zadnjih študentskih manifestacijah in zato ni čudno, če so prav za Beido oblasti sprejele posebne ukrepe. Tako so tudi liberalnega rektorja Ding Shisuna zamenjali z Wu Shugingom, ki je znan zaradi svojih ortodoksnih stališč. Predavanja na Beidi se bodo letos začela šele sredi oktobra, kar je šest tednov kasneje kot v drugih univerzitetnih središčih. Kot poročajo kitajski viri, je zamudo treba pripisati dejstvu, da morajo profesorji (mnogi od njih so se med demonstracijami odločno postavili na stran študentov) najprej opraviti posebne politične tečaje.
Jeremija nadzoruje
Petletna gorila Jeremija skupaj s paznikom »ocenjuje«, če gradbeni delavci dobro opravljajo dela v bristolskem živalskem vrtu	(Telefoto AP)
Aretirana bivša policaja zaradi prodaje orožja
NOVI SAD — Zaradi zlorabe službenega položaja in utaje so sprožili postopek proti bivšemu namestniku sekretarja mestne uprave za notranje zadeve v Novem Sadu Žiki Vuliču. Postopek so sprožili tudi proti Marinku Petrovu, ki je Vuliču pomagal pri prodaji in poklanjanju orožja, ki so ga odvzeli občanom.
Vulič in Petrov, ki sta zdaj upokojena, sta od leta 1983 prodajala in poklanjala odvzeto orožje. Vulič je kot namestnik sekretarja mestne UNZ Novi Sad kupcem preskrbel tudi uradna dovoljenja za nakup in nošenje orožja.
Oba obtožena so aretirali in danes ju bodo prepeljali v preiskovalni zapor.
Triton z Voyagerja 2
Tako zgleda Neptunova luna Triton, kot jo je z razdalje 2,7 milijona km posnel ameriški satelit Voyager 2	(Telefoto AP)
Kamora je na jugu spet poskrbela za krvavi dan
SALERNO, BRINDISI — Organizirani kriminal, v tem primeru gre za kamoro, se je včeraj ponovno razbesnel. V nekaj urah so pod streli umrle tri osebe, ena žrtev je nedolžen otrok, drugi otrok pa se še bori s smrtjo.
V letoviščarskem kraju Agropoli pri Salernu so neznanci v zasedi pričakali 32-letnega Giuseppa Pannoneja. Mož je z dvema nečakoma, 5-letno Carme-lo in 8-letnim Luigijem, čakal ženo, ki je šla nakupovat v neko veleblagovnico. Trojica je sedela v avtomobilu, ko so se nenadoma približali vsaj trije neznanci in začeli slepo streljati. Panno-ne je bil pri priči mrtev, hudo ranjena otroka pa so sprejeli v bolnišnico. Mala Carmela, ki je hčerka enega od Pannonejevih bratov, je podlegla ranam, Luigi pa je še vedno v smrtni nevarnosti. Giuseppe Pannone je pred kratkim prišel iz zapora, kjer je prese-
del šest let zaradi sodelovanja s kamo-rističnimi organizacijami.
Druga žrtev kriminalnega obračunavanja je Giuseppe Ancona, ki je že imel opraviti s policijo zaradi uživanja in razpečevanja mamil. Neznanci so mu sledili do samega mestnega središča v Brindisiju, kjer so ga pred nekim barom ustrelili. Preiskovalci še raziskujejo, ali je Ancona res imel kako zvezo s kamoro, kajti doslej so ga poznali le kot zasvojenca z mamilom. Način umora pa je na las podoben mafijskemu oziroma kamorističnemu maščevanju.
V neposredni bližini zapora v Brindisiju pa je le nekaj ur po prvem zločinu prišlo do novega poskusa umora. Morilci so pred zaporom pričakali 52-letnega Benita Nisija in ga hudo obdelali s strelnim orožjem. Nisi prestaja zaporno kazen zaradi nedovoljene posesti orožja in prekupčevanja z eksplozivom, vendar uživa delno prostost.
Ob avstrijsko-madžarski meji cvete donosna kupčija na ramenih Vzhodnih Nemcev, ki bežijo na zahod
mirt
:■ ' %
, » ifi *%*>
|	’ 4
Vzhodnonemškim beguncem kažejo pot iz Madžarske v Avstrijo tudi take table
DUNAJ Pomoč prebivalcev avstrijskih obmejnih vasi vzhodnonemškim beguncem (po zadnjih podatkih jih je od začetka julija iz Madžarske v Avstrijo pribežalo več kot 3300), ki ilegalno prestopajo madžarsko mejo, je le eden od vidikov sedanje svojevrstne drame na madžarsko-avstrijski meji. Odločitev tisočih Vzhodnih Nemcev, ki letujejo na Madžarskem in žele preiti v Avstrijo, pomeni namreč cvetoč posel za profesionalne tihotapce, ki za masten zaslužek ponujajo varen prehod v Avstrijo, pereč problem pa je tudi lastnina - še posebej avtomobili -, ki jo ubežniki puščajo za seboj.
Prebivalci Mdrbischa in ostalih gradiščanskih krajev obmejnega področja, kjer Vzhodni Nemci najpogosteje prestopajo mejo, so pomagali pri postavitvi treh provizoričnih taborišč avstrijskega Rdečega križa. Prostovoljci s terenskimi vozili krožijo ob meji, pobirajo onemogle begunce in jim nudijo prvo pomoč, nekateri pa se v nočnih urah podajo na madžarsko stran in vodijo zbegane begunce po varnih tihotapskih stezicah in skozi močvirja ob Nežiderskem jezeru na drugo stran. Profesionalni tihotapci z obeh strani pa ponujajo svoje usluge v kampih na madžarski strani, kjer Vzhodni Nemci letujejo. Cena za varen prehod meje po osebi niha med 1000-2000 (seveda zahodnih) nemških mark, neredko plačilo madžarskim vodičem za prehod cele družine pa je bodisi družinski trabant, vvartburg ali lada. Na Madžarskem, kjer imajo podoben vozni park, je spričo pomanjkanja rezervnih delov avto mogoče prodati po delih. Sicer pa vzhodnonemški ubežniki poročajo, da so si nekateri posamezni sonarodnjaki, ki ne nameravajo na Zahod pa tudi posamezni lokalni prebivalci začeli prilaščati lastnino tistih, ki so prešli na avstrijsko stran.
Vzhodnonemški ubežniki so pustili za seboj več kot 300 vozil in avtomobilskih prikolic, ki so večinoma parkirani na ogromnem parkirišču v bližini obmejnega madžarskega mesteca Soprana. Z nekaterih počasi izginjajo posamezni deli, zapuščena vzhodnonemška vozila pa so pravtako priljubljene "igrače" okoliških madžarskih otrok. Poizkusi, da bi se ubežniki dokopali do svojih avtomobilov, odražajo absurdnost mednemških odnosov. Ubežniku, ki se vrne na Madžarsko z zahodnonemškim potnim listom, s katerim ga opremi zahodnonemško konzularno-diplomatsko predstavništvo na Dunaju, madžarske oblasti seveda ne ovirajo prihoda in odhoda, saj je zanje odslej zahodnonemški državljan, ki je legalno pripotoval na Madžarsko. Avtomo-
bila, ki ga je (hipotetično morda le dan prej) zapustil na Madžarskem pa z za-hodnonemškimi dokumenti ne more odpeljati iz države, saj je to uradno lastnina vzhodnonemškega državljana, njegovi vzhodnonemški dokumenti pa itak niso veljavni za legalen prehod madžarsko-avstrijske meje. Sicer pa se Madžarski spričo množičnih pobegov Vzhodnih Nemcev obetajo dodatni glavoboli: sklicujoč se na bilateralni sporazum z Madžarsko oblasti NDR imetje vzhodnonemških ubežnikov zahtevajo zase, ZRN Pa bo na temelju argumenta, da so to nov* državljani ZRN" in zato, da bi ubežnik* prišli vsaj do svojih avtomobilov, madžarskim oblastem po vsej verjetnosti postavila isto zahtevo.
BOJAN GROBOVŠEK