V Gorici, 18. aprila 1884. „Snea" izhaja vsak petok in veljft po po&ti preinnana nii v Gorici »in (lorn po&iljaiia : Vac Wo.....f. 4.40 i let. Cfttvrt >ta ......l.i.i Pri ozuanilih in iaK., tudi |-i-i ..po-glnnt'cah" st? placuje za iiiivadnu irtstop ur> vrsto: 8 kr. fie se riska I krat 7 „ „ „ ., 2 „ 6 „ ,, „ '., 3 „ Za vnV drk<' po prostnit; Tecaj XIV. Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakamicHh v gosposki ulici l»li?u „iivh kron", na starem trgu in v iiunski ulici iev v Trstu, via Ca-seraa, 3. Iiopisi naj se lilagovoljno poSiljajo urudiiisivti .,Soce" v Gorici na Travniku 10,1., nai-ootiiim paopmvniStvu „Soco".... Via della Croce St 4. II. Rokopisi se na vracajo; dopisi naj se lilagovoljno frankujcjo. — Dolalcem in drugi m noproniofcnim so narocniua zuizit, akoiie oglusc pri opiavui»tvu, Nova knjiga. Po nasvetu Njegove ccsarske Visokosti ecsarjc-vica Rudolfa in pod Njegovim pokroviteljstvom zacne izhajati v nemSkvtu jeziku nova knjiga: „Avstrijsko-ogerska monarhija v besedi in slikt", ki bo za vse avstrijske dciele in narode velikc va2uosti. Namen Njegove Visokosti jo tt. da bi se popisiric vse avstrij-ske dezxde v vseh ozirih take, kakorSne so v rosuici. Vsein avstrijsk'uu drzavljanom je dana prilika, da so-delujcjo [ni tern velikein in znameuitem delu t«r da podajejo uredokUvu natanftnc date (Stevilke, podatke) o avojt ozji domovini. Tudi Slovenci tie smemo v tern zaostajati, tiinvec nioramo objaviti, da 2ivimo in kako je uase imiogosti'«n§ko Zivljeuje, da bo Avstrija ve-dela za iias, da n'js tie bodo naLi narodni nasprotuiki prodajali za Nemce ali za Italijane, da,bomo znani kot zvesti Slovani pod avstrijskim 2ezIom. Knjiga bo Stem naslednjc dido. 1. Vvod v u-nero zvezku bo obscgul namen knjigi, kratek popis gorskih, vodnib, poduobuih in nuravoslovskili razmer, zgodovinski razvitck, ustavno uredbo in upravo. 2. Prvi otIileli>k v vtd zwzkili bo opisuval kralje-stva in dezele, ki so zasiopane v drzavucm zboru : Niije Avstrijako, Gorenje Avstrijsko, SolnngraSko, Sta-jersko, Korosko. Kraujsko, Trst, Gorisko in Gradifiko, Istra, Tit'olsko, VorarlberSko, CeSko, jMoiavsko, Sl«z-ko, Gaiicija, Bukovina, Dahnacija. 3. Orugi oddele k v ve6 zvrzkili bo obsogal dvtute ogvrskc krone: Ogcrsko, Reka, IlivaSko in Slavonsko. 4. Trctji o d d e \ e k v en an zvczku opise okupirane dc2clc (Bosno iu llercegovino). Z a d n j i z v c z e k priuuse imena sodelovalcev; vire, ki so su za to knjigo ia-bili; mcdscbojno uplivanje posamezuih dr^avnih udov v zadevi prosvetc in narodnega gospodarstva; kako se med seboj dopolnujfjo; vezi drzavac ediuosti: cesar-ska hi§a, vojska, skupue zadeve; tialoga avstro-oger-ske monarhije na znotre in na zuuaj; ujeu pomen v svetovoi zgodovini. Posamezni narodi, ki stanujejo po raznik dezeiah, se bodo opisovali: 1. po jcziku: kako mesto zavzema njih jezik mod vseini jeziki na svetu, kako se ioCi v narcCja; 2. po zgodovini: pr-votna stanovaiiSia, prihod v sedanja bivaliSCa, zdru-ienje z avstrijsko dr2avo; 3. po duSnera razvoji: ve-da in umctnost, pesniStvo, posebuo narodno pesuistvo, narodna gotlba, itoeuitne stavbe; 4. po narodnih po-sebnostib, praznikih, plesih, ienitovaajskih iupogrcb-uih uavadah; 5. po narodnein gospodarstvu: kmetij-stvo, 2ivtnoreja, lov, ribarenje, gozdnarstvo, rudokop- LISTEK. Vedavstvo na Ce?kljanskem. Kakor vemo iz zgodovine, stvarjali so si stari Slovani in drugi narodi svoje krive bogove in so jim pripisovali boije lastnosti. V poznejgih letih, ko se je prava vera med narodi razSirila in utrdila, so krivi bogovi zgubili svojo veljavo in njih ieSdenje je pone-halo. Nekaki ostanki nckdanjih bozanstuv so se ven-dar §e do novojSih Casov ohranili. Ljudska domi§ljija si je tudi v poznejsih letih stvarila neka bitja, kate-rih sicer ne pobo^uje, a pripisuje jiui veudar neke Ceznaravne mofii in zmoznosti. Tudi Slovenci ne de-lajo v tern obziiu izjerae. Dasiravno so bajkeo vilah, rojenieah, vedavkth, volkodlaku itd. lastne Slovanora in Slovencem sploh. si vendar razlifini kraji samo ne-nekatera teh izmiSljeuih bitij bolj zivo prei'stiivljajo in to dostikrat glede na lego kraja. Po uekaterih krajih je bolj raz§irjena prazna vera o volkodlaku in njegovi kervoloeuosti, po drugih zopet o vilah in ro-jenicah; a na Cerkljauskem si je ljudska domiSljija najbolj ^ivo opisala vedavke in njih ceznaravne mo5i. Po ljudski domiSljiji ali prazni veii nas:opi ne-sreCna usoda, katura je dolocena kakemu filoveku, da bo moral zraven od Boga danega mu 2ivljenja pre-pa^ati se zivljenje vedavka, Zq z njegovim yojstvora. stvo, rokodolstvo, obrtnija, trgovina, domaCa obrtnija, Btauovanja. KatanCncji podatki o sestavi vsoga dela so ob-javijo pozneje; a Za danes pozdiavljamo to podjetje kot prcinienitno in veleslavno, vredno bodoCega vla-darja avstrijskih narodov. Kar pride iz cesarske hifie, more le resuieo in praviuo inieti kot podlago; zato se veselimo, da bomo v tern velikanskon delu opisani kot Slovcnci in ne kot Nemci ali Italijani, kar se je pogosto godilo celo od takih nioz, katerih dol2nost bi bila drugace pisati, Ob enum pozivljemo vse blo-veuske rodoljube, naj pripravljajo tvarino po zgore opisauem pregledu, da jo o svojeiu 6asu izrocijo od-born, ki bo v to sestavljen. Dezelna blagajnica gori^ka naj se opusti. Finanfini ods«;k de^elnega zbura jo sklonil pre-teklo jcacn na pmllog slovenskega dt^elnega poslan-ca, naj se opusti dezelna blagajnica in naj m i/.rofiijo njena opravila c. k. glavni davkariji v Gorici. Ta sklep finaucncga odseka pa ni pri^el tedaj v dc2elnem zboru v razpravo, ker de^elui poslanci so se bali, da bi razpiavljenje o tej zadevi pouzrodlo sinrt taeas bolnega deielnega blagajnika, ki je v rcsntci kinalu po-tcm uinrl. Kljubu toinu sklopujede2eliiiodborposmrti de-ZL'lm^ii. deuarniCarja skieui), ohraniti dc2elno blagaj-nico tor razpisati mesto de^elnega denarnifiarja. Go-vorilo se je baje tudi o tem, da bi so uamestil pri dc2elui denarnici Se drug uradnik, nainree kontrolor. Uzroki tega postopanja pisatelju niso zuaui, a sklep liuaitcnega odseka, da bi sc dezelna blagajnica opusti la. zdi se mu krcpko podprt z dokazom, da po-sebna deMna blagajnica je nepotrebna. Ako se preu-stioji deZeluo ra^unovodstvo, je mogoee opustiti dc-zchw blagajnico ter iziociti njena opravila kaki c. k. dena*inici. Obstoj denarnic ni odvisen samo od denarniciiega prometa, tj. od iniio2ine deuara, ki se vplaCujo in iz-plafcuje, ti.nvefi uajlk'] od nmoftue strank, katere obfiu-jejo z denamico. P r o in e t d e 2 e 1 n e b 1 a g a j n i-ce presega na podlagi racunov za leto 1882. po od-Stetein zuesku, ki ga tirjajo ali izplafiujejo c. k. dav-karije, svoto 600.000 gld., ali ta promet ni zdru^en z innogobrojuim obCevaujem strank. Dokaz, Ta ialostna usoda vedav§tva mu je namenjena za celo Zivljenje, ako ga poseber* slu<5aj te uadloge ne oprosti. Pravijo, da ljudje svoje duSne in telesne darove in prednosti 2e seboj na svet prinesejo. Tudi vcdavki prinesejo po ljudski pravljici Zq z rojstvom svojo ve-davSko prednost ua svet, ali bolje receno ueko zna-menje, katero kaze, da jim je doloCeu vedavski delokrog in kijih razlikuje od druzih navadnih ljudi. To zna-menjeje neki Cuden zob, v kalerem tifii vedavSka mo6. Ako bi clovek ta Cudodelui zob Intro pri rojstvu zgu-bil, to je ako bi mu ga kdo odvzel, odvzeta bi mu bila s tem tudi vedavska mofi in postal bi navaden Clovek. Zato priporoCajo nekateri babjeverci, naj bode prva skrb vsaki mated in vsaki babici, da novorojeucu v usta pogieda, ter da mu hitio z»b izdere, ako mu ga je narava podelila; s tem je re§en po njih mislih vseh nadlog in te^av, katere bi ga pricakovale. Ta nauk se po mnenji babjevercev preve6 zauemarja, zato menijo, da imamo Se vedno toliko vedavkov. Mladi vedavk ostane, kakor gerSki mladenic, do sedmega leta doma, pri svojih starisdi, brez vsakega znamenja glede doloceuega mu prihodnjega poklica. Vedavfike zmoznosti, katerim daje moc cudodelni zob, najbr^e niso Se razvite, so Se slabe. S sedmim letoin pa je koncana doba vsakdanjega navadnega 2ivljenja; zana-prcj je odloceno takemu Cloveku tudi drugo Zivljenje, katero ga tira pod jarem drugih moci. Stari vedavki vedo po ljudski pravljici dobro za vsakega svojega sobmta in kedaj ima Zft<5eti syoje 4elovanje. temu je naslednjc. C.|k. davkarije v pokne^eni groftji goriSki iu gradilianaki iztirjujejo vse doklade na davko za dezclni in za zemljiSko odvezni zalog. To iztirjevanje je zdru^eno z mnogobrojniui ob5evanjem strank. Omenjeue c. k. drzavnc davkarije izpla^Sujejo vse BtroSkc strankam, katere ne bivajo v gori§kem mcBtu, DezL'Ini denarnici ne ostaja tedaj nego iztir-jevanje obresti od drzavnih obligucij, iztirjevanje povraCila stroSkov za bolniSnice, iztirjevanje dohod-kov, kateri izvirajo iz nepremakljivega delelnega pre-mo^enja, izplagevanjo de^elnih uradnikov, izpladevanje boliiiSiiiCuih stroSkov tiiaSkemu in goriSkomu magi-stratu ter milosrLuim bratom i. t. d., izplacevanje ietrtletnih stroSkov gluhonemnici, sploh onih stro-Skov, kteri pripadujo v Gorici 8tanujo6im strankam. Slednjifi ima de^clna denarnica nalogo cnkrat v mo-seci realizimti (doplafiati ali prejeti) svoto, katera prcoatane po raCnnu, ki ae pri delolnoin rafiunovod-stvu djloci (likvi.Hia) a tda»ko iinancno direkcijo. Dezelna blagajnica mora tudi ugotoviti (likvidiroti) vse dohodka in stroSke, katere iztirja ali izplaca. Iz navcdcnih podatkov je razvidno, da donar-nicni promet obstaja vecniom v velikih avo-tah, katere pouzrofiujejo biagajniku le malo truda. Razvidi se, da obcevanje a strankami je pri d(-zelni denaruici uavezauo le na me a to goriS-k o, da je to obfievanje le p e r i j o d i 6 n o (ob do-locenih casih) in zelo piclo. Razvidi se tudi, da nmLsikatera opravila bi so v bodoCo Se lehko izrocila cT"k. davkarijam raztresenim po goriSki giofiji, po-sebno iztirjeanje povrafiila atroskov za bolniSnice, kar bi marsikateremu 2upanu ugajalo. Lehko bi se tudi vpeljal pravilnejsi red pri izpiacevauji dezeluih uradnikov, pri izplafievanji obresti od obligacij zemljiSko odveznega zaloga, ter bi se na tak uacm olajSala opravila dezeluega blagajnika. Ta olajSava bi se pa le tedaj mogla uvesti, ako bi de2eluo raCunovodstvo sprejelo ugotovljenje vssh dohodkov in stroSkov, katere tirja ali izplaCuje sedanja dezelna blagajnica, katere bo v bodoce tirjala ali izpla^evala ona c. k. denarnica, kateri bi se iz-ro&la opravila dezeke blagajnice. Potrcba dczelne denarnice ni dokazana; doka-zano pa je, da promet de2elne denarnice oskrbuje lehko katerikoli c. k. denarnicar pri eni ali drugi c. k. denarnici v Gorici zraven svojih uradnih oprayii in sicer zato, ker promet de2elne denarnice v goriS-kem raestu obstoji veemom iz velikih svot, in ni Pivi sveti veCer po dopolnenem acdmem letu pridejo ti zastareli vedavki na novincev dom in ga vzamejo prvic seboj, pa na tako Cudcn natin, da ga nobedeu domaiSih. ne pogreSi. S tem je kakor srednjeveSki vi-te^ki raladeniC sprejet v druibo svojih soyrstnikov. KakoSno opravilo in kake zmoznosti pa imajo vedavki ? Dolocena jim je teZka in neprijetna naloga. Med tem, ko drugi ljudje po kondanem dnevnem opravilu lahko brez skrbi pofiivajo, morajo oni, kakor ljudstvo pripoveduje, Se svoje drugo, vedavSko Zivljenje nada-ljevati in sicer tako, c?a se po kri2-potih med seboj hudo pretepajo. Navadno se togodi, pravijo, v advea-tnem casu, a najveco mofi da ima kvaterne sobote vefier. Veliko pravljic nahaja se med ljudstvom, katere nam to njih trpljeuje popisujejo. Veemom so si sliCne, ker nam pripovedujejo le eno in isto stvar. Za ta slucaj navedem sledefii pravljici. Neki gospodar je imel mladega hlapca, kateri je od dne do dne videzno bolj slaboten postajal. Go-spodarju se je to Suduo zdelo. Nekcga dne sta na polji orala. Pri tej priliki ga gospodar popraSa, kako je to, da se od dne do dne bolj suSi, dasiravno ne dobiva tako slabe hraue in tudi z delom ni preoblo-Zm. HIapec se izgovarja, da mu tako ne more poma-gati, in ako bi mu raogel, bi mu gotovo ne hotel. Gospodar ga sili, naj mu uzrok suSenja razodene, in obljubi, da je pripravljen pomagati mu po svoji mo-fii. HIapec se sicer brani, a slednji6 mu vendar razodene uwak ?eko odarite z vsemi trerni miadikanii in, ako se vam po-sreer, sem reSen.* Gospodar ma obljubi, da hoCe posknsiti. ?,veder se poda na dolofieuo mesto. Dogodilo in posrecilo se ma je vse prav tako, kakor mu je Mapec naroSI — in Mapec je bil reSen. Drugi dan sta zopet orala. Naenkrat ga biapec popra§a, ali sU§t kako zvonenje. Gospodar posing^ a ne sli§i niCesa. Hiapec mn veli. „Posiosajte bez mojo ramoltt Gospodar ga uboga in res mn neko oddaljeno zvonenje na nfco prihaja. Hlapec mu to razlo^i in reCe: „Glejtc;, to zvonenje pnhaja iz devete dezele. Sedaj zvoni gospi, katero ste vi ubili, ko ste mene reSill Ako bi me ne bih vi vCeraj reSili, bi me bila ta gospa v iril»A\ riski veterani z godbo in zastavo; predsednik draStva §el je za sv. R. T. — Ob 10. uri je bila v veliki cerkvi slovesna ma§a, po katen je podelil milostljivi knezooadSkof priLujocim vernikoni papelev blagoslov. Pred blagosk foin je raziozil stolnl vikar d. g. Anton Grusovin v italijanskem in slovenskem jezika, kaj se bo godiio. Tako je tudi po datiem blagoslova povedal v obfth jezikih, kaj naj veroiki moslijo, da dobijo po-polni sad danega bl.kgoslava. V p;medeljck popoludne natriviti so bili na Il.jjicah koiijsko dtrko. katero smo bili munaniti. Pri- prave so se dolale velilce vi Iju.btva se je bila zbrulo sihio mnogo (pravijo nd 12 do 18 tisot), ali gledatct niso bili zadov»>ljni, ktir ^e jim nt moglo pt.muditi vse to, knr so pticakovait. Na Etujicah je bii prostor pti- nuMUO ograjen iu ozaljaan. Plapdali? !if> mestne in define zastavc, duav.te pa niMiio vid«»li. Doticni o g. Avg. 21. Gironcoli, ' dve Odkar baron Hitter. Sku^iii .so se tudi goriSki : kocijazi med seboj, ki so dobiii darila v dunaru. Pri [ prvib treh dttkah so sineli tekati le taki kouji, ki so i iz naSc deiele; pri ietrti in pcti smeli so se udele* ! ziti tudi drugi. Nfkateri gospodje so se bili oglasili ; za udelezitev, ali kasnejc so odpowriali. V potdiugi ; nri (od 4 do 51.2) jt^ bilo dnjanj.t kom-e in v^e se' ¦ je vrnilo v mesto, kjcr je od (>. do h. ui« zvecer : svirala vojuska godb.i na Travniku. l'odj«tniki dirii se tolazijo s tern, da skusnja jfli je zmodrtla in da k letu jun piijde stvar lazy od rok, Tudi mi biim I toga prepricama, da se jiai to posreci; ali tjud-stvo \ bo tezko zopet tako navduSiti, kakor je bilo letos. 1 K letu bo dirjaio najbrze vec konj, a giedalo bo iih.nj i Ijudij, ker letos so se prevarili. Iz goriSke okofice, due lo. apriia isbi. V ncki prejsuji stevilki sir draga ^Suca", opisala slo-vesnust, ki se je vrsila v Kronburgu pri blagjsluvlje-nji nove sole. Vwselilo me je to citati, kajti lazviilel Sum, da 'una oiui vas za napredek vuete pirbivalco. Zelel sem viditi novo Solsko poslupji: l»v scin «e v ta namen ncdavuo podal na spieiiud v Kronberg. V istini zacudil sem se, ko zagledam prekrasno cerkev, na levej prclcpo stanovanje c. g. vikarja, na desnej pa Iepo Solsko poslopje. A obzalovati scin mural ob-cino vidcC, da niina za vzdrzevanje obcinsk:h p:»ti vnutih nioz. Cesta, ki polje iz Gorice skozi Kronberg do drzavue ceste pod Ajst-vico, je od sv. Trojice ua-prej tako zancmarjena, tako razoraua. da obzalujein slehernega, ki mora po njcj hoditi, 5e bolj pa oiiega. ki se vozi. Pri vsem tern pa tamosnji kinefje pridao vozijo kaiueuje v Gorico, no zmeuo se velika za sltbo pot, kajti ce ne morejo izleci tezko nalozenega voza Stiri voli, naprezejo jih 6 ali 8, pa takih, da bi lah-ko pod vsako pazdiiho euega nesel. Mozje obcinski! priskrbeli ste si lepo cerkev, farovz in Solo, skrbtte tudi za dobio cesto, ker tndi ta Vam bode gotovo v korist. kratkem mcorila*, (Konec pride.) Iz gori§kega okraja, 10. apriia. — v n. Stevilki ^tSoce" popisujeta dop^.t t/ gonske, in dru-i iz renske okoliee naslcdke, ki izvirajo iz p.itovanj'.i nasib zen in deklet v Aleksaudnjo, te.- pri!)or«Cata naj bi v pivi viv.i zupaustva jvazda pri izpuiCinp ljudi iz zupanije, ozuoma pri podelj -vauji dovoljenja za potm list. Popolnoma se vjeniain z izjavami g. dnpisnikov in tudi vecina zupaustev se je ze prepnCala o na-sledkih aleksaudrovanja, zato tirjajo raztia stareSwi-stva za slucaj bolezm ueko kavcijo, k-itaro moiajo poloziti pri zupaostvn one os«be, ki odpotujejo. A zenske so zvh>; zacele so odpotovati bivz potnih listov, i« znmio mi je, da jih je G iz edne vasi pied kratkim odpiulo s pamikoin v Aleksiadrsja brez potnih hstov. Ko dospejo v AU-ksandrijo se *m> jejo v pest, da so zupanstvo prevarile. Doticuo zu-panstvo je zvedelo, kaj te zenske naiueravajo, za tega »lel ie to Se o pravein casu naznanilo c. k. okrajtiemu giavarstvu iu c. k. policijskemu vodstvu v Tr3tu s proSnjo, da bi odpotujoOim odhod zabranile __ pa bre? uspeha. Ako nas visje obla&tnije ne podpirai >, zgub6 staresiustveni sklepi pti ijudstva vso veljavo,' obcini pa se uabirajo ogromni stroski. S Krasa, ll. apr. — Veliki petck je dan?s, Ko to piSein, dan zalosti, dau spozuauja in nokore. Obleko zalosti oblekli so duhovni, ne sliSi se veselo perje, ui radostna glasba. Pa veliki petek je le en dan y cerkvi, za njim pride kmala velika no5, dan veselja m radosti. 0 doinovina, domoviua, keda« se bo Tebi nagnol dan veltkiga petka, kedaj i^ledeS Ti obleko svojo fcilnot Da bi bil veliki piiek nam Slo-vepcem vaaj dan spozaaoja, da bi spoznali in razyi- 4eli, kako grde so osebnosti, kolika Skoda zarad nepotrebnih, neplodnih domaCih prepirov, kako gnjus-| no staro umazano perilo v easopisih razkazovati in « prodajati. Kar se je godiio v domafii sobi, kar se je | govorilo v prijateljsk' druzbi, vse se privlece na dan, t kakor bi bilo to Bog v6 kako zaniraivo za obSinstvo, j kako pripravno za tisek politiCnim fiasopisom. Tu 1 uianjka takta, prave izobrazenosti, ki se nikdar ne zgublja v takih malenkostih in Se ravna zmirom po zlatih AvguStinovih besedah: In omnibus cbaritas (v vsem Ijnbezen). Tu liberalec, td klerikalec, se Se ni nebalo kricati v naSih pokrajinah, Cftravno bi morali ze ilfivuo spoznati, da je ta razlocck, posebno pri nas Slove'icih siluo nepotrebeu. Sij smo vsi katolicani iu kdjr bi hotel uapadatt versid cut, ne bi le poka-za!, da uima srea za svoj narod, ampak pokazal bi tudi. da nima prave panieti, prave omike, da ni spo-Si>ben za javno 2ivljenje. Hkiivati se pa o vsaki pri-loznosti pod piasc ven* in kliciti vsak"mu, ki ima le uekoliko drngacno mnenje vzadevah, ki oiso nikakor stntg-» vurnktf^n znacaja, iu ki si ui»a tako svoje mne-nie tudi izrcc';i, takt'inu kar klicati: preklinjal je, kri-z.ijte ga -~ tudi ui prav. — iSpozrnjmo vendar en-krat, da se s tikimi prepiri cas trati, iu da kakor v na'.ori ni ob-.tiuka, tako tudi v razvijnnji narodov nc; kjer si! ne napredujc, se za>taj:i. A kixk napredek je pri na*! Pomnozilo se je pafi Slevilo naSili caso-piaov, kakor gobe po dezji. (lUvno damn sem dobil najnovijSi slovenski casopis v roke. Xe raznmem, kako more eden nasih duevuikov pisuti tako, kakor bi innd svoje dopadajenje nad ujim.) Ni ctulo, Ce se nam nasi nasprutuiki po-ituehujejo iu pri vsaki pri* loz!u»sti trde, da nismo zreli za drugo, tiego za pre-pir. — T.ik vidtki petek, dun spozoanja'uamrec, po-ttvben bi bil nam Sluveueeiu; npanje bi potem imeli, da nastopi kmalu tudi nam „ustajenja dan". V Sebreljah, 13. aprila. Ker si, draga BSocatt, vsak cas pnpravljeua, dajati dobre iu koristne svete, upain da tudi mojeiuu dopisu ne odreccS prostorckn, dasi je slabo zlozeu. Vsak pravi naroilnjak, kateremu je narod Cez vse drag, goji muogo zelja v svojfin srei, uadejuje se, da mi uresnieijo v prid iu korist uarod.i. Tudi v mo-jem sai naliaja so mii)go /elj, a kaj pomaga, ko ne upim, da se vse ur.'snicsjf). Vendar dr/.iuMn se, euo teh ztlj lanes razudeti, da bi »e b.dj navduAii one, kt se z iiit'iioj v tern sinujajo, in da l)i uasprotuu ii»i-.lct*e presrbrnil. Moja 2eija je: napredovati v petji. V krajih, kjer pravo cericvi'no ah uaroduo petje ni znano, in.'iiijo. da *>>, a pt-tji'm le cas Uati iu xaatue-hujtyo prijat* ije potja. A ja/. drugaCe mi.-dim o petji in uictiKii, da uiiu priuasa prav veliko IturiMi. Lepo petje puvzdiguje prvifi naSa srea pri sluzbi bozjt proti uebeskiiii visivam ter iiam poinaga, da bo»j /.brauega duii.i ui>hin.i. — Quo nas tudi budi k narodnemu m:sljenju. Pn bhodili iu lju.lskili slovesno-stui prcinue tun m^jiiuo puvsko drustvo poslusalce bolj prijetno, nego iie tuliko piskacev, ki ob takih priio2uostih razkazujejo svojo uconost. — Petje to-lazi zalostjh'ga. Poglejaio nesrecueza, ki ztvi v tuji dezeli, dateC od ljube domovine, k.tteretna morda ni upanja ua vmdev, kako rad prcpevu dotnae- pesmi in si s tern iajsa svoj zaSostni stan. — Fantje gredo iz doniaee vast u t v-»j^,i; za l.ij.c .-ju poslavsj-yo. ;biC poci in voz oddrdia. Ivkkjr bi sii ua svatbs.». pVejievajo krepki juimii _ in v.cuosi stem dobivajo'. Z.leti bi bilo, da oi tantj.-, tud; ko g:,-du k nabai, ubrauu ua-toduo pi'suii pn-p v.iii m in se pokazah s tcui zveste in i/obiMzeu..' s.no majKe Slave. Do.-.dj o tv-iu. AUo in hotel vs.* powdati, bi ne uilo piM^tura v niem ii-t:L nS>\!4. 3.u >,Lvr nisetn pevet, in tu i: k p.-tjii i:;.,e;us: u:fi pnp mi »gel; a te visiice sem spisal zato, kor pjzuara kjnsi p-tja. — Z'.ditu, di bi v?actga te vrstice navdusiie k lepemu petju. Kaj je petje vredeo. pozaamj dubrn Sebreljci, udr;ar inumo tako lzvrafju pevski ^bor. Kolikj lepih m- nam uawravlja ta zbjr prepevaj*} p:> tuisi zemlji krasue slovci^ke pesmi. Petje pouiaga k teinu, da msi vas di-ii ;m-.i 2e tako iog,), d.i n:kje: v goiah take nt, je S3 lepsa, maogj L*pSi. Zvesto posiusamo ubrane giasove v posttui druzbi, kv> se okrepCnjemo i>d tezkega tedeuskega dfia. Po\cem ni mar za trud, vnetL so in vedno di lavui. Da, muogo lepega in hva-levrednega bi nw.il pisati o nasih pevcih; pa dobro vem, da ue uiarajo za hvalo, poaebuo ue za ono pri-javljeno v casaikih. II honuu klice.n rodoljubom: popriiuite se petja, petje je piumeu natodaega iivijeuja. V sebreijail, 15. apr. — Spomhija se kak bra-lec ceujeaega iista, da 16. uovembra 1882. je bila streia udarda v zvouik naie fame cerkve sv. Jurija la da je bila mnogo skode napravila cerkvi in neka-terim posestnikom. Ni bilo yd tega Se euo leto, ko je hotela strela zopet pri nas svojo moe pokazati. Dae 30. sept, ptetekega ieta prav na dan bkgoslov-Ijenja aovega oltarja v farm cerkvi na zveeer udarila je strela v zvontk uiaajse cer'ive Sv. Ivaua Kistuika, fcier je zopet mnogo Skode napravila. Hvala Bogu, a tem ju bila za lansko ietc strela konMa svojo delo, Mislili sino, zdaj preneha^razsajati, saj jeze dostijSko-de naredila; a motili suib se. Tudi letos je i& poka-zala, kako ljub joj je na§ kraj. Na veliki petek o polu-dne prestralil nas je naenkrat laocen strel, Ki je vse stresel, potem je, pa zopet vse potilmilo. Zastonj smo popraSevali, kje je strela letos najprej obiskala. §e le zvecer smo zwleli, da ]¦; zopet tre§Lilo v zvcmik cerkvice sv. Ivana. Skode je zdaj naredila §.? veS ne-go v je«eni. L« maio je manjkalo, pa bi bila §la streha z zvonika eoz grid; stpe v oknih so skoro vse pobite, oltar je mocno poskodovanfin zid okolo ccrkve razdrt. Ati iii Luduo, da je streia pri tej cerkvi kon-Cala la«sko leto svoje delo in da jc letos prav tarn zaCela zopet delati. Morda bi ne bila naredila take Skode. ako bi ne bili mislili, da tako zgodaj se ne treska, Strelovoda namreL, ki smo ga popravili, ni bilo Se na strehi, B>g nas re§i strele itt hudega vremena, ___™___™__ \z lepe stajerske de2ele, ir>. apiiia. omi- lujem juzne brate naPiimorskem, kateru spiavlja Lah v svoj nenasitljivi cevelj; a tudi nam Stajercem se no godi bolje. Gladuvno gertuaustvo hoc'ie sloveuski 7\-velj na Stajerekem zadus-ti, pa kljubu sulvereinu itt veslnemu (V!) prizadevanju nekih ucenih gospodov ne gre, kakor so tiaSi sovruzmki pricakovali, kajti nasi Slovenci so v/bujeui in tudi prosto ljudstvosezaveda svoje narodnosti. Najvec je k tcuiu pripomogel mis vrh „Slovenski liospodar*, katerega potuje 2200 izt'.sov i>o juzticm Stojerji. Tega listu se nem-hkulaiji bojijo, kakor hudie krifri, tor mu uagajajo, kolikor morcjo. Pozitovalui gospod urednik se pa ne BtraSi bojev in preganjanj, timvec krepko budi svoj narod k dusevueinu in gmotnenui narodnemu delu, Slava inul Ko njega ne bo, se bo Se veduo poznal blagodejen upliv iezavnega njegovega delovanja. In brez dvutna bi bili v nurodiium ozini se na boljem, ko bi imtrli kako zaslombo. Ali nam be godi, kakor Vam Priuiorceni. T o t i a e a r e t n i K r a n j c i « Bog mi grchc odpusti! — s s v o j i m i r a z p r t i-j a m i r u ft i j o v z a j e in u o s t in z a d r z u j e j o s a v o j o s e b i c n o s t j o in v u d n i in s t r a u k a r* s t v o in n a r o d n i r a z v o j v s o s e d n i U U r o n o-vi uuh. K Coiiiu tioje dnt'Viiikov •¦- s eolo razliti* nimi nafieli; k Ceiim tioje s.'ljivih listov, k iVmucela tropa tednikov in vet zuaiistveiiih lislov, ¦— sploh k fcetim tohko ne bodi ga treba slvari V Le da se inofii cepijy in tilabijo. Koliko bi se dosvglo /. ztlruzeuimi inociui, ko bi v^i brt*z ozira na staa in rojstni kraj zdinzili fee pod za^tavo: Vse za vero, doni, eesarja in bi si v bratov.ski Jjubi-zui roke podali, naj je tudi e-ncga zibka tekla ua Gorenjskein aii Dolenj^kem, Go-riskein ati Koruskem. Mem vsaj ono ne.sreCuo stran-kasstv(», ki se mcd Slovenci kosato sopiri, nze toliko prcbedu, da sem politiko ua kliu obesil in se raju pe-6am z gospodarskimi prasauji.< vercem nado lep§e bodofinosti. Tola^i nas pri tem to, da ^idi na§ih zvonov in zvoncnja ne ra-zumejo. V zvezt s temi dogodki se ponavlja govo-rica, da postane grof Coronini ministerski pred-sednik, Na Ogerskera so se velikono&ii prazniki porabili za voltlne agitacije. Veliki shod oger-skih Srbov sprejel je program, katerega je se-stavila srbska konferenca v Budape§tiT in je s tern priznal dualizem kot driavnopravno obliko. Tudi Rumuni so se zbrali v posvetovanje v Te-mesvaru ter sklenili opustiti pasivno politiko. Sklenjcno je bilo tudi tn in tain, da imajo za-stopniki naroda v drzavncm zboru zahtevati po-polno ravnoprnvnost vseh narodnostij. Po praznikih pri6akoval se je IirvaSki ban grof Khucn v Budape§ti, kjer se ima konefino doloditi, kedaj se zopet odpre hrvaiki sabor, in kako se ima viada vesti nasproti opozieiji. V poncdcljek so v Gahorsu postavili Gam-betti spomcuik. Svefianosti udele^ilo se je mnogo ljudstva, ministerski predsednik Ferry je hnel slavnostni govor. Srbija je slovesno praznovala spomin na o-svobojenjc Srbije po knczti MiloSi Obrcnovidi; neredov ni bilo. Prihodnjo leto priredi gospo-darsko drustvo v Topdideru dc^elno razstavo v dokaz, da Srbija podpira gmotno blagostanje svojih ilr^avijanov. PoMtidiii pregled. Ka velikono6ni ponedcljek posloviia sta se cesarjevifi ^Rudolf in Njegova prevzvisena so-proga Stefanija od eesarske druzine ter sta na-stopila pozno v nod pot v jutrove dezele, V Varni sta se ukrcala visoka gosta s spremstvom na parobrod ter sta odplula v Carigrad, kjerse je prifiakoval Njijia prihod dne 17. t. m. Pov-sod, zlasti pa v Carigradu delajo se velike pri-prave za sijajen vsprejem cesarjevifia. Pravijo, da to potovanje nima politifincga pomena, ven-dar brez upliva ne ostane. Cesarjevie mo6ne Avstrije bo osebno obdeval z balkanskimi vla-darji ter si osebno ogleda zdravi, krepki, po-gunini slovanski narod na balkanskem poiotoku, kar staluo pomnozi simpatije nasega bodoftega vladarja do onih narodov in vsled tega bo tudi pospesevalo dusevni in gmotni razvoj nasih ja-goslovanskib bratov. Do 29. aprila priCakujeta se visoka potnika zopet na Dunaji. Volovska borba, ki je trpela med naso in ogersko \lado, je koncana. 0 izidu natanko po-rofiati, ni se mogo6e. Vidi se, da je na§a vlada premagana, a ogerska se ne more zmage vese-liti, ako ozir jemljemo na njeno casopisje. Res-nica je, da je nasa vlada preklieala naredbo nizje-avstrijskega namestnistva, a kako misli brez one naredbe svoj namen dosefii, ni znano. Ne verujemo, da bi odstopila od svojega prvotnega Cilja, da se mesu cena zniza. Ta navidezni poraz nase vlade pouzroCii je dunajskim zldovskiia li-stom za veliko noc mnogo veselja. Njih prvo glasilo culo je celo, da so prinesli zvonovi vr-nivsi se iz Rima (pravijOj da veliki teden gredo zvonovi v Riin) grofa Taaffe-ju in njegovemu ministerstvu mrtvaski list, zidoin pa in ustavo- Domade in raasne vesti „SlovGiisko bralno in podpomo drustvo" se jc pied dvemi lull usttinovilo v Gorici z namenom, da svoje drnstvenike ilusovno in gmotno podpira, to je, da Siri mcd njjmi omiko in da jih v fiasu, bolezni zdravni^ko in dcnarno podpira. To drusivo, katcro je razSirjeno po vsej goriS-ki sloveuski de^eli, §teje do zdaj &e nad 050 udov in daje porostvo za k»p uapredek goriskih Slovencev. Kakor imajo vefiinbma vsa drttstva svojo zasta-vo, tako zeli tudi ta drustvo priskrbeti si svojo nu-rodno zastavo, kalera se bo razvijala o vseh veclh nnrodnih in patrijotidiiih praznikih, s katero bu sprem-ljalo svoje ude k veCnemu poiitku. Odbor tega drufitva nabral je med gotiskimi ro-doljubi ze lepo svoto radodamih doneskov za to zastavo, ki bo blagoslovljena meseea julija t. 1. Take zastave kineajo navudno lepi trakovi, ki so precej dragi. Kcr se odbor boji, da bi ne mogel vseh ten stroSkov pokriti z nabranimi novel, domislil si je, da bi bilo jako lepo, ako bi na§e slovenske gospodiftue in gospe bile tako radodarnega srca, da bi po mogoSnosti zlo^ile za en trak, ki bi kincal drustveno zastavo, kakor se je to posrefiilo tudi de-lavskemu podpornemu druStvu v Trstu. Velika radost bi bila za slovenske gospodifiue in gospe, ako bi tisti dan, ko se bo zastava bla-goslavljala, videle svoj trak krasiti uarodno zastavo, ko bodo gospodiCne in gospe vezale vence zastavara, katere pocastijo drustvo pri blagoslovljenji. Iz tega uzroka jo odbor imenovanega dru§tva razposlal pisma slovcnskim gospem in gospodicnam, v katerem jih prosi, da bi odprle svoje narodno sree ter darovale po mogoCnosti za trak, ki bo kinfial zastavo podpor-nega druitva. Odbor je trdno preprican, da dobi od castitih gospej in gospodicia v ta namen radodarne podpore, in se jim ie naprej najtopleje zahvaljuje. Iiadodarni doueski naj se blagovole odposlati osebno ali po posti iraenovanemu odboru. Toplo pri-poroCamo odborovo prosnjo ter smo prepdeani, da trak slovenskih gospej in gospodicia bo prav ukusno difiil narodno zastavo podpornega drtistva, ki je 2e pri muogih prilikah pokazalo, da Cvrsto uapreduje domovini v Cast in ponos. Komisija zarad ribarenja v jadraoskcm morji, o kateri smo in porocali, sesla se je veera, 17. t. m., v Goriei ter ima svoje seje po dolocilu avstrijske vlade v poslopji c. k. okrajaega glavarstva. Za prihodnjo nedeljo se napravlja slovesna predstava v gle-di§Ci ua fiast udom te mesane komisije. Po koaCanem posvetovanji namerava mesto naprayiti jim sijajen obed (banket). Za jPivdev spomenik so dalje darovali: ro-doljub s atajerskega majinlMv kupou za 2 gl. 10 kr. — Stefan Marinic, vikar v Podgori, 1 gl. — Anton Pahor, kaplan v Komnu, 1 gl. — odbor drn2be sv. Mohora 20 gl, znasa 24 «1. 10 kr. — preuesek 74 gl., vkup 98 gl. 10 kr. Ouravuistvo »SoCea se pre-sreno zahvaljuje slavnemu odboru dru^be sv. Mohora in vsem drugim gospodom davoyateljem za radodarne doaeske v omenjeni uamen ter prosi, naj bi se naSel iQ kateri domol|ubett SloveaqC| ki bi uodal? kar JP&j* ka, da bi znasala zbirka- za1 Pirfiev spomenik 100 gld. Raujki gospod Matevz" je zasMil spomenik za 1000 gl.; ali kar maiijka do te vsote, naj porabijo Slovetiei v to da se vpigejo v druzbo sv. Mohora in da si nakupijo lepih slovenskih kiijig, katere je ranj-ki rad knpoval in §e raj§i izposojeval. Spomenik je, kakor smo drug krat porofiali, le v deln pri g. Bi-tezmku, via Dogana, in bo v primeri z nabrano vsoto jako lep. PoSteno ime g. kamnoseka nam je za to porok. Qgenj se je bil vnel v Ra§telji v §tacuiio pre-divom, ker je neki Slovek vrgel med predivo Se go-refio 2veplenko. Ogenj so kmalu zadulili, vendar je §koda precejSnja. . ,, Umrtiso: C. g. JoM Durjava, vikar v pokoji, v Jamljah; — 6. o. Ambro2 Ivanec, klorik reda sv. Franfii§ka, na poti v fcjubljani; — & br. Salvator Gogola, klerik, na Kostanjevici. Naj v miru poCivajo. V Prvadini praznovuli so pretekl! torek b!o« vesen dan zarad prihoda miloatljivega gospoda kno-zonadSkofa AJojzija, ki je bil obiskal svojo rojstno hi§o. Gospod PodkraSbogorski je tudi pri tej priliki napisal nekaj lepih vrstic, — Prihodnjo nedeljo so umesti (inStalira) novoitnenovaiii ^upnik za PrvaCino, prefi. g, Sold Poljiak. Cestitamo. V eerkev D. M. vOberHaJnu blizuKomna so bili ulomilt tatovi po noCi od 31. marca do 1. n-prila ter so polomili, kar jim je priito pod roke, in so odncsli, kar so mogli. Glavni tat, neki delavec iz Trsta, je mislil, da ga je ^ena sodniji ovadiia; isato jo je poklieai k sebi na Opfttne, kjer ji je vrat pre-rezal in jo tako umoril. Sam jo §ei naprej in so je obesil blizu Zgonika na posestvn knoginje Hohenlohe. Ljudstvo jo bi'.o zarad tega brezbo^nega dina hudo u^aljeuo. m dolgo ni bilo o velikonoCnih praznikih toliko naroda v tej nekdaj romarski cerkvi ko lotos. Na velikonofino nedeljo popoludne "biskftlo jo to cer-kev nad R000 Ijudij iz raznih kia§kih vanij; mnogo vcrnikov je bilo h tdasko'okoltco. V^novedan je bil „oferB (darovaoju) v popravo narejene . .code; nabralo se je okolo 170 gld. Tudi volikonodni ponedoljek obi-skalo je mnogo tujeev to cerkev ter so oddali svojo darove, da es poravna storjena Skoda. Ponarejen. denar m je videval na Kanalskem in Cerkljanskem u2e nukaj fiasa. Mnogo ponarejenih dvajsetic je piiSlo mod ljudstvo, pa tudi ponarejeni sreberni goldinarji so se videli. Zendamieriji se je posreLilo, da je dobilavroko ponarejalca in pripravc, katerih se jc poslu^eval pri svojeni poslu. Not jo do-ma iz Biteia za Sv. Goro. Pevski zbor delalskega podpornega druStva v Trstu priredi v nedeljo 20 t. in. ob 6Va uri zvefier v zgornji dvorani gostilne pri „zcletietn hribu" koncert z jako bogatim programom. Cisti dohodek uamenjeu je zalogu za pevski zbor. Huda zver ki je v Trnovskem gozdu trgala srne, je ubita in srne imajo zopet mir. Ta nista bila dva r i s a, kakor so mislili logarji in lovci in kakor je po njih tudi nSouau porocala, niti eden ni bil am-pak bila je same lisica. Pa pravijo, da je bila ne-navadno velika. Ko bio zveri ne pricalo toliko raz-trganih srn, bila bi vsa sivar nekoliko podobaa znani pravljici o pastirji, ki je videl deset votkov, na zaduje je pa sanio nekaj 5 u ni e 1 o. Belanskega plemeaa janoek, §est tednov star, jepo navadni mesarski ceni na prodaj na kmetijski Soli. Z majhnim denarjem more torej tudi revni gospodar pridobiti cistokrvuega Zlahnega junca za pleme. — Kmetysko posvetovanje o kme5kih raz-merah na Kranjskem vrsijo se 17. 18. in 19. aprila t. 1. v Ljubljaui. Predmeti, okolo katerih ss sudejo pogovori, so jako vaLni in sicer sledefc: 1. o dednem pravu na kmetih, 2. o kmeckih demovih, 3. o hipo-tekaroih dolgovih na kmefikih posestvih, 4. kako naj se skrbi za povzdigo kmetijstva? 5. kje in kako naj se pospe§uje doinaca obrtnija ? 6. kako naj se posto-pa proti 2gaojcpivstvu ? 7. o raznih nasvetih glede: priklad na direktne davke, — pristojbin ali desetka pri izrofiitvi kmetij, — prostega ^enitovanja, — stro-gejse obCiuske policije, — naprave domafib ali mi-rovuih sodisS, — postavljanja varubov zapravljivim gospodatjem po nasvetu obCiae, — odprave male lo-terije, — odpravljenja porotnih sodnij za navadne zlocine, — odstranjenja davkarskih eksekutorjev, — ceneje soli za iiivino itd. — Vsako teh praSanj je vredno, da bi se na dolgo ia §koko o njem govorilo. Prijatelji ljudstva!: tu imate obilno tofiek, o katerih se da lepo in po potrebi govoriti. Ako imate v res-nici sree za narod, ^primite za pero pa spiSite o ten rceeh lepih razprav, ki gotovo pripomorejo po svoje k zboljSanju gmotnega stanja na§ega ljudstva. BVenec dveteroglasaih pesni*. Zlosil Hra-broslav Volaric, uCitelj v Koboridu. Delo I. Cena 50 kr. Izdal in zaloiii skladatelj. Natisnila Klein in Ko-va6 ^Epr) v I4ubl|aui. 1884, ^ak jlt«d r.idodaruih doneskov Se pridobiia, tako da je twigoic z ozirom tudi na do-ttfne prostore priskrboti vso npravo Se za 50 raujeu-cev, dasi so stroski za o>krb:»vanje bolnisuice v casu poslovaitia pritucruo veliki. Ker pa ni biio megofie vsled izteka triletue dobe te ugoiluu okotscine izko-ristiti, usoja si predsKdui^tvo svoje tiaslednike posebno na to tofiko opozarjati. KoneSoo spolnnje jpredseduik le prijetno dolz-nost, ako izreka vscm onim, ki so » toltko marlji^o-stjo in patrijotsko poz>tovalnostjo za prospeh drustva sodelovali, najtoplojSo iu najsrdiejSo zahvalo; posebej pase zahvaljuje prevzviseuoum kuezo nadSkofu goris-kerau, ki je preprijazno sctneniSko posiopje za bojiils-niene namenc prepustil, dalje siuvuemu de^eluemu odboru, pomoCnemu druStvu goriSkih gospa, katero si je pridobilu velike zasiuge pri upravi resefvne bol-uiSuice s temt da je prostovoljno pripravilo potrebno peiilo za bolnisuieo, isfo tako e. kr. iuajorju v p. vit. Catineliiju kot predaedniku primorskega veteranskega drustva in gospodom ozjega odbora, v prvi vrsti pa drn§tvenemu deitarniearju g, Ruggiern Kitruer-ju to liko kot udu imenovanega o«iseka kakor tudi kot dru&venemu deuavui^ai ju in posebtto pa za pro^tovolj-ni odstop svoje lekaruice f\ potrebe drustvene re-scrvne boIniSnke. — Bnttje, dru4i»feniki, uadaljujmo radi lega s podvojeno tuofijo delo, zaceto s tako ugud-nimi znamenji. NaSe gesio naj bode: BNaprej!tt, nasega srea krepko doneci klic : „S 1 a v a c e sarj u!" Javna zahvala. Ki2e podpisani so s tern javno zahvuljujcm go-spodu Audreju dr. Ltsjak-u, zdravniku v Kanalu, kteri me je v prav kratkem Casu, niojo boiiizen koj pri zacetka spoztnivSi, ozdravil nevarne zapljueuice, ktera me je ob Casu mojega postauka v K.uiaiu prijula, ter ga s tern kot spretuega iir izvrstnega zdravnika vsa-cemu prav toplo priporocam. V Sisku na HrvaSkeut, 17. aprila 1884. GREGOR VELUSSIG, trgovec. Oznanilo. Naznanjam slavncmn obcinstvu, da g. Jozef Modolo, stacunar v Magistratskih ulicah v Gorki, prodaj a moj briski burgunder v boteljah, pristno in dobro blago, po primerno nizkih cenah. T Podgori, 10. aprila 1884. Andre) Koeijaneiiv Kar ne pristuje, radi zamenimo. SAMO pri Ignaciji Steinerji v (>oriei, nasproti nadikofijski palaci, moreg si priskrbeti po ceni trdno in lepo oble-ko narejeuo ali po meri. Za pomladanski eas dobiva se tarn : 1000 celih oblek z volne po gl. 8 do 30 750 povrhnih sukenj z volne „ gl. 8 n 22 2000 volnenih hiac „ gl. 2.75 „ 8 1500 volnenih jop „ gl. 5 n 15 800 oblek z volne za deeke in otroke „ gU 2.50 „ 8 Ogromna zaloga tkauiti za obleko po meri. Blago na ogled dobi na dezelo, kdor se oglasi, brezplacuo in postnine prosto. Ima svojokrojacnico. Kar ne pristuje, radi zamenimo." zdravnik-ranocelnik- porodnicar siauuje v nllcl sv. Ant on a | h. St. 1. prvo nadstropje | v Gorici. \ K Sejein v Tomiiiii za zivino, pofjskc pridclke, gospodarsko in kme-tij>ko orodjc stacunsko blago itd. bode na Sv. tliirja dan 23. aprilja in na 8v. Matevia dan 21. septcmbra vsako leto. Zupanstio v Toininu, 31. inarca 1884. r a n c um\ uu pi- sun bi iu$ F Jr\ rw Ck'f r\ Trne uzr°kujenikakihteiSav U Z UIU Y Um gl. umm a| tojj( Gf r g 11 k i ndela bolJ usPestto, ko drage grenke vode." Studenec Mm went u 1*4 Zahteva naj se vedno in razloCno: FRANC-JOZEFOV GRENKI STUDENEC. Zaloge povsotl. V Gorici: lekarja gg. Crlstofoietti in Pontoni ter A. Seppenhofer. Razposiija se iz Budapegta- CTIT ItPII llfiilJl po dr. Maiieu -. ju odluL-no uajlioljie ztlnivilo zojkt protill tor / reviunti/eiii, trr^anj** po ndih, boloeine v kri-- zi ter /ivcih, ott'klino, otrpiu'lo tule m kite itd., malo r.a-u cu ko mbi, jm imi\f po polnctii tr-yuijjc, kar iloiiti/.tiji* uMiuo /alival. /ulittjva uuj hw mmio „cvet zoper tr^anje po dr. Muliiu" h zraven stojeciiu ziiainviijeui; l «te.-,lcim-u 50 kr. Zahvala. JSt^ntjmftrfr. Goipotlu pi. Trnkuczy-jU, lekurju t Ljubljani. M«ja rnati t» "<* proliuskej bolezui na nogi silno trpeli in ruzaa tlomuca /.