GOSPODARSTVO KRONIKA SPORTi V Etri razvijajo sodelujoče robote str. 4 Odmevni primeri po koncu sodnih počitnic str. 16 »Petarda« v Domžalah pred štajerskim derbijem str. 18 ■o len ■ (Л i m !o Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 33/ Leto 74 / 14. avgust 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Ne stavite vsega le na letni dopust! Ste dočakali svoj težko pričakovani dopust in ga dobro izkoristili? Kaj pa ob vrnitvi v službo, kako hitro bodo izpuhtele vse pozitivne pridobitve teh dni? Bolje se je zato naučiti uživati v vsakdanjih drobnih trenutkih, sami ali v družbi. Le tako boste ostali zdravi, opozarjamo v tokratni Naši temi. str. 12-13 Ф 4 „i iS*^!' iSfllra /i Foto: Pixabay INTERVJU1 IZ NASIH KRAJEV Boštjan Štrajhar, novi direktor ZKŠT Žalec str. 26-27 Dan hmeljarjev mimo, obirali bodo kasneje str. 8 ODMISLITE LUKNJASTO CESTO CITROEN C4 CACTUS Feel PureTech 110 S & S BVM6 7" zaslon na dotik + Bluetooth® Klimatska naprava Električni sekvenčni pomik prednjih stekel Led dnevne luči s samodejnim vklopom -Parkirni senzorji zadaj y П. . lin I j ШЛ^ Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje ф 03 42 44 005 ф info-ce@selmar.si 2 AKTUALNO ZADETKI »Lahko rečem, da smo zdaj strokovnjaki za področje kolaborativne robotike. Upam, da se bomo v prihodnosti vse več pogovarjali o sodelujočih robotih.« Matjaž Preložnik, vodja robotike v Etri »Naučiti se moram jesti, ko smo lačni, dihati, ko potrebujemo sprostitev, počivati, ko smo utrujeni. Ne odlagajmo stvari na pozneje.« Ana Miletić Herič, psihologinja in psihote-rapevtka »Vse, kar počnem v življenju, delam predano in s srcem, saj je življenje prekratko, da bi zapravljal čas z nečim, v čemer ne vidim (več) smisla.« Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec »Če si vzgojen v družbi, kjer se ti ni treba ves čas dokazovati, si lahko tudi tiho in tišina ne pomeni hladnosti, ampak sprejemanje sočloveka kot sebi enakega.« Zala Pezdir, plesalka, o življenju na Švedskem »Prav neverjetno je, kako se lahko tekma zaplete pri 4:0. Ob koncu smo trpeli.« Mitja Lotrič, igralec NK Celje SREDA ČETRTEK 26 13 PETEK SOBOTA ŠENTJUR, ROGATEC - Težka tovorna vozila spet obremenjujejo regionalne in lokalne ceste Izjeme izničile ves napredek Na začetku junija je država končno ugodila številnim občinam, ki si že dolgo prizadevajo omejiti vožnjo težkega tovornega prometa po svojih lokalnih cestah. Dva meseca pozneje je brez soglasja uvedla izjeme v tej uredbi. Župani protestirajo. SAŠKA T. OCVIRK Eden slednjih je tudi šentjurski župan Marko Diaci. V javnem dopisu se je obrnil na republiško direkcijo za infrastrukturo. Tranzitni promet uničuje ceste, povzroča hrup, onesnažuje okolje. Lokalno infrastrukturo obremenjuje tudi stoječ promet. Od Družbe za avtoceste RS je zato že pred časom zahteval postavitev ustrezne signalizacije pri avtocestnem izvozu Dramlje za prepoved izvoza tovornih vozil, težjih od 7,5 tone. Glede na širšo problematiko in vsestransko namero, da bi tovorni promet obdržali na avtocestnem križu, so marca na sestanku predstavnikov pristojnih državnih služb, Darsa, policije in vodij nekaterih medobčinskih redarstev ter inšpektoratov predlagali sprejetje odredbe o omejitvi prepovedan. »Učinki prepovedi, ki so jo državni organi ustrezno nadzirali in sankcionirali, so bili nemudoma vidni in v dveh mesecih se je stanje na lokalnih in regionalnih cestah umirilo,« je zapisal Diaci. V prvih dneh avgusta so težka tovorna vozila spet pogosteje vozila skozi šentjursko mestno jedro. Pred gospodarsko krizo je dnevno skozi mejni prehod Dobovec zapeljalo tudi do 800 tovornih vozil. Dolge zastoje so reševali z gradnjo tretjega pasu za tovornjake. Po letu 2008 se je tovorni promet skoraj prepolovil. Danes dnevno naštejejo do 500 tovornjakov, omejitev, sprejeta 1. junija, je to število zmanjšala za 100 do 150 tovornjakov na dan. tranzitnega prometa. Težkim tovornjakom je bil po prvem juniju prevoz z avtoceste A1 proti mejnima prehodoma Dobovec in Bistrica ob Sotli V Rogatcu večja težava turisti Direkcija RS za infrastrukturo je za mejna prehoda Dobovec in Bistrica ob Sotli namreč naknadno sprejela dopolnitve. Kot izjemo je po 1. avgustu dovolila promet tistih težkih tovornih vozil, ki natovarjajo ali raztovarjajo v Krapinsko-zagorski županiji. »Občina Šentjur o spremembi predhodno ni bila obveščena, prav tako direkcija ni predstavila argumentov za takšen ukrep,« je bil ogorčen Diaci. »Nedvomno bodo pojasnila terjali tudi naše občanke in občani, ki so po kratkem pre-dahu ponovno izpostavljeni gostemu tovornemu prometu, izpustom in obremenitvi okolja - še posebej v času poletne vročine - zastojem in uničevanju cestne infrastrukture,« je še dodal. V Rogatcu so letos s prometnim stanjem nekoliko bolj zadovoljni. V središču kraja in pred mejnim prehodom je domačinom življenje še bolj grenil osebni tranzitni prevoz na vrhuncu turistične sezone. »Letos večjih težav ob koncih tedna ni. To smo rešili z novo prometno signalizacijo in dejavnejšim vključevanjem policije.« A to ne pomeni, da jih tovornjaki ne motijo. »Na zadnji izredni seji smo med drugim sprejeli pobudo, naj država stanje uredi drugače. Zagorsko-krapinska županija namreč sega vse do Zagreba, kar pomeni, da omejitev skoraj ni,« je dejal župan Rogatca Martin Mikolič. Foto: arhiv NT (SHERPA) Razhajanja glede zakona o financiranju občin Minister za javno upravo Rudi Medved je zavrnil očitke nekaterih občin, da spremembe zakona o financiranju občin oziroma nova formula za izračun primerne porabe jemlje enim občinam na račun drugih. Predvsem naj bi bile na udaru demografsko ogrožene občine z veliko površino in razvejano cestno infrastrukturo. Najbolj neposredno so v minulih dneh te očitek izrazili župani občin iz zahodnega dela Slovenije, saj naj bi z no- vim zakonom na letni ravni izgubile 1,8 milijonov evrov. Kot je v odzivu povedal minister, je razlog za nezadovoljstvo v tem, da so občinska združenja predlagala, da je treba z novo formulo za izračun povprečnine nadomestiti primanjkljaj denarja za občine. Primanjkljaj je nastal zaradi dogovora vlade s sindikati o dvigu plač v javnem sektorju. »V tem trenutku na ministrstvu od vseh treh združenj občin pričakujemo, da se bodo okrog sprememb formule poenotila in podala skupen ter usklajen predlog. Tak predlog pa bo potem vsekakor sprejemljiv tudi za vladno stran,« je poudaril Medved, ki spreminjanju formule menda ni najbolj naklonjen, češ da je zaenkrat prezahteven zalogaj. Prav tako je znova zavrnil miselnost, da sta vlada, ministrstvo in občine na dveh bregovih, ko gre za financiranje občin. Na ministrstvu za javno upravo sicer v sodelovanju z finančnim ministrstvom želijo tudi izpeljati paket ukrepov, ki bi občinam prinesli znižanje stroškov pri opravljanju obveznih nalog, kar bi tudi olajšalo delovanje občin. Kot je slišati, tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), katerega članic je največ občin iz naše regije, sprememb po principu, da enemu vzameš, da drugemu daš, ne sprejemajo in si ne želijo, da bi zakonski predlog sprl občine. Po koncu dopustov je predvideno novo srečanje vladnih predstavnikov s predstavniki občin in takrat bolj jasno, kakšni predlogi bodo na mizi. RG Praznovanje in promocija albuma REŠIMO TA SVET AVE . PRIZMA . SAN DI EGO • POWER ŠOK TUMBLING DICE /Italija/ The Rolling Stones Show u o o < > o AKTUALNO 3 Avgustovska izplačila socialnih transferjev višja Vloge nujne za bruce in novince v šolah ter vrtcih Družinski prejemki, ki se po varčevalnem zakonu iz leta 2012 niso usklajevali z rastjo življenjskih stroškov, so od 1. julija višji. Povišanje je bilo opravljeno pri avgustovskih izplačilih in velja za vse pravice, pridobljene v mesecu pred tem. Do konca avgusta je vloge treba vlagati samo v primeru, ko gre za pridobivanje novih ali spremenjenih pravic. SAŠKA T. OCVIRK Osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma denarna socialna pomoč za eno osebo zdaj znaša 402,18 evra, medtem ko je bil prejšnji znesek 392,75 evra. Varstveni dodatek je 591,20 evra, prej 577,34 evra. Otroški dodatek za prvega otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta, ki je uvrščen v prvi dohodkovni razred, v katerem povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 188,02 evra, po novem znaša 117,05 evra. To je 2,74 evra več od prejšnjega zneska. Dodatek za nego otroka je po novem 102,40 evra, za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali za gibalno oviranega otroka pa 204,80 evra. Dodatek za veliko družino s Za otroka, ki je že v vrtcu, ni treba spet vlagati vloge za subvencijo. To velja tudi za otroški dodatek, šolsko prehrano in državne štipendije, če ste te pravice doslej že imeli. tremi otroki znaša 404,48 evra in dodatek za veliko družino s štirimi ali več otroki 491,52 evra. Pomoč ob rojstvu otroka je 286,72 evra, starševski dodatek 258,09, materialni stroški za otroka v rejništvu 298,26, plačilo dela rejniku pa 135,68 evra. Podaljševanje pravic večinoma samodejno Od 1. decembra 2018 sicer velja, da vloge za podaljševanje že pridobljenih pravic ni treba vlagati. »Centri za socialno delo o nadaljevanju upravičenosti do pravice odločamo po uradni dolžnosti,« je pojasnila v. d. direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. »To velja za otroški dodatek, subvencijo vrtca, šolsko prehrano in državne štipendije.« Posebej pa poudarjamo, da je na centrih še vedno treba vložiti vlogo za uveljavljanje novih pravic. »Vloge je treba oddati, če prvič uveljavljamo otroški dodatek in pravice ob rojstvu otroka, če prvič uveljavljamo subvencijo vrtca in prvič zaprošamo za državno štipendijo ter prvič za subvencioniranje šolske prehrane. To velja tudi v primeru, če upravičenec pred tem nima že priznane pravice do otroškega dodatka ali državne štipendije.« Na pristojno enoto CSD tako nujno javljamo vsako spremembo v družinskih razmerjih ali stanjih. Če že imajo starši otroka v vrtcu, za katerega so doslej uredili subven- cijo za znižanje plačila, to ne velja za drugega otroka, ki bo 1. septembra na primer prvič vstopil v vrtec. Zanj morajo podati vlogo, ker gre za prvo uveljavljanje pravice. »Podaljševanje pravice po uradni dolžnosti se namreč veže na že pridobljene pravice in pri subvenciji vrtca gre za posameznega otroka,« pravi Bezenšek Lalićeva. Novo vlogo morajo starši oddati tudi za otroka, ki vstopa v osnovno šolo. Državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred po novem znaša za tiste iz prvega dohodkovnega razreda, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 313,37 evra, 97,28 evra, če so stari do 18 let. Če so starejši, je 194,56 evra. Višja je tudi Zoisova štipendija, ki za dijaka mesečno znaša 122,88 evra in za študenta 143,36 evra. Subvencija za obrok študentske prehrane je po novem 2,69 evra. Tudi pri spremembah izobraževalnih stopenj in programov je do konca avgusta nujno treba vložiti novo vlogo za državno štipendijo. Na prehodu iz programa tri plus dva je po zaključku prve stopnje treba ponovno vložiti vlogo za štipendijo, ker gre za novo štipendijsko razmerje. Enako velja za študente, ki so končali štiriletni program in študij na fakulteti nadaljujejo. Slednji lahko vloge oddajo od 1. do 30. septembra. Foto: Pixabay f j AGER CENTER CELJE, Ipavčeva ulica 25, 3000 Celje, 03 896 41 36, zivila.celje@trgovinejager.com Na avtocesti manj delovišč Na štajerski avtocesti, kjer je bilo na našem območju več delovišč, se razmere izboljšujejo. Izjema je odsek pri Tepanju, kjer je v prometni konici mogoče pričakovati zastoje. Gre za preurejanje območja cestninske postaje Tepanje, kjer naj bi bila dela končana do ponedeljka, 19. avgusta. Najprej, pred nekaj dnevi, so bila na avtocestni končana dela na dveh viaduktih med Celjem in predorom Pletovarje. Tudi tam je prihajalo občasno do zastojev. Od nedelje je spet mogoč promet po obeh polovicah avtoceste med Šentrupertom in Vranskim, in sicer po obeh pasovih. V tem tednu ostaja torej le še avtocestno gradbišče v Tepanju, kjer je priključek za Slovenske Konjice. »V konicah je mogoče pričakovati zastoje predvsem v smeri, kjer je promet po enem pasu,« nam je odgovoril Marjan Koler iz Darsa. Na dvokilometrski razdalji je namreč promet speljan le po polovici avtoceste, tako da so na voljo dva pasova v eno smer vožnje in en pas v obratno smer. »Do predvidoma 15. avgusta bo zaprt izvoz z avtoceste iz smeri Maribora, medtem ko bosta predvidoma do 19. avgusta zaprta izvoz z avtoceste iz Celja proti Mariboru in uvoz na avtocesto v tej smeri,« je povedal Koler. Obvoz bo mogoč tako, da bodo vozniki uporabili priključek Slovenska Bistrica - jug, priključek Dramlje ali staro glavno cesto skozi Vojnik. BJ, foto: arhiv (SHERPA) garantirano NAJCENEJŠE BANANE U MESTU ZA CENTER JAGER ШЈЕ Ш ИЕ^ ^^ ZA GOSPODINJSTVO. Na štajerski avtocesti je tudi delovišče v Kompoljah, med Blagovico in Lukovico, kjer je na vrsti preureditev območja čelne cestninske postaje. Tam bodo dela trajala do 25. oktobra. Prva dela so bila opravljena v začetku julija. 4 GOSPODARSTVO Dobre izkušnje kompetenčnega centra Roboflex s kolaborativnimi roboti Človekovi sodelavci, nikakor sovražniki leta 2018 je bilo aktivnih 30 proizvajalcev. Med njimi je danski Universal Robots, ki je med prvimi leta 2008 začel tržiti kolaborativne robote, med pomembnimi je tudi nemško podjetje Kuka. Njegovi roboti so sicer precej dragi in morda je ravno to razlog, da jih na trgu ni veliko, so pa zagotovo eni najboljših, je prepričan Preložnik. Kuki- Kolaborativni ali sodelujoči roboti bodo postali pomemben del robotike, napovedujejo poznavalci tega področja. Za razliko od velikih industrijskih robotov, ki potrebujejo posebne varnostne ukrepe in so pogosto ograjeni s kletkami, s človekom delajo »z ramo ob rami«. Lahko jih učiš po svoje, lahko jih primeš in ustaviš, primerni so tako za velike tovarne kot za obrtne delavnice. Kolaborativni roboti prihajajo tudi že k nam, s tem, kakšnih opravil so zmožni, se lahko slovenska podjetja ter znanstvene in izobraževalne ustanove seznanjajo že dobri dve leti v kompetenč-nem centru Roboflex v celjskem podjetju Etra. JANJA INTIHAR Roboflex je del evropske mreže regionalnih kompe-tenčnih centrov, ki delujejo pod okriljem evropskega projekta Horse, v katerega so med drugim vključene še Španija, Francija in Nizozemska. Namen projekta je spodbuditi širšo uporabo sodelujočih robotov predvsem v malih in srednje velikih podjetjih. Z znanjem ne samo slovenskih partnerjev, ampak vseh, ki delujejo v okviru projekta, lahko iščejo rešitve za svoje konkretne probleme in razmišljajo, kako novo robotsko tehnologijo vključiti v svojo proizvodnjo. Ustanovitelji kompetenč-nega centra v Celju so Zavod C-TCS - Slovenski orodjarski grozd, mednarodna razisko-valno-inovacijska mreža Lens Living Lab in podjetje Etra. Da je Etra partner projekta in je v njenih prostorih tudi demonstracijski del centra, ni slučajno. Podjetje je namreč eno najbolj uspešnih v Sloveniji za avtomatizacijo industrijskih procesov in robotizacijo. »V Etri je veliko inženirjev, ki obvladajo ele- V kompetenčnem centru Roboflex so doslej s kolaborativnim robotom opravili že veliko testov in naredili veliko programov, za predstavitve so ga posodili tudi ustanovam, ki so njihove partnerice v projektu Horse Robot je bil med drugim že na dveh sejmih, kamor ga je »peljala« Fakulteta za logistiko, lani je bil celo na otvoritvi neke vinske kleti v Kutjevu na Hrvaškem, kjer je stregel vino. Center bo v drugi polovici septembra sodeloval tudi na festivalu menedžmenta znanja KM Fest, kjer bodo podjetja in ustanove iz Slovenije ter Južne Afrike, Indije in ZDA predstavljale svoje izkušnje. ktro in strojno avtomatizacijo, imamo torej veliko znanja in lahko podjetjem ponudimo nasvet, informacije pa tudi konkretno celostno rešitev, kako naj sodelujočega robota uvedejo v proizvodnjo,« pravi vodja robotike v Etri in koordinator demonstracijskega centra Matjaž Preložnik. Projekt za poljsko livarno Ker vsi, ki so vključeni v projekt Horse, sodelujejo, lahko rešitev neke težave pride tudi iz drugih držav in drugih pomembnih podjetij ali znanstvenih ustanov, ali jo poiščejo skupaj. Pod okriljem projekta izvajajo tri industrijske pilotske aplikacije te nove generacije robotov. Z 4- . . ie«V I njimi, na primer, iščejo rešitev za špansko tovarno avtomobilskih brisalcev, celjski kompetenčni center sodeluje pri reševanju dela proizvodnega procesa v podjetju na Poljskem. »Gre za pilotni projekt, v okviru katerega smo robota naučili zelo enostavnega rezanja odlitkov, ki nastajajo v eni od livarn. Tehnologijo so razvili v pariškem inštitutu CEA, robota smo za zahtevani nalogi prilagodili pri nas in novembra »Upam, da se bomo v priho-> dnosti vse več pogovarjali o "" sodelujočih robotih,« pravi Matjaž Preložnik, vodja robotike v celjski Etri in koordinator demonstracijskega centra Roboflex. Da imajo prav kolaborativne aplikacije, pa jih je še manj. Takšnega robota je namreč mogoče uporabiti na različne načine. Lahko je kolabo-rativen, lahko pa deluje kot standardni robot. Trg kola-borativnih robotov naj bi bil tranutno vreden 700 milijonov dolarjev, v naslednjih nekaj letih naj bi se njegova vrednost povečala na 12,3 milijarde dolarjev. Kaj pa v Sloveniji? »Tudi pri nas se bo njihovo število povečalo. Zdaj je omejitev predvsem cena. Najcenejši evropski sodelujoči roboti stanejo 20 tisoč evrov, Kukin Iiwa, ki ga imamo v našem centru, je vreden 100 tisoč evrov. Če je robot mobilni, je njegova cena še za 50 tisočakov višja,« pravi Preložnik. S centrom veliko pridobila tudi Etra S postavitvijo kompetenčnega centra Roboflex v Etri je veliko pridobilo tudi podjetje samo, priznava Matjaž Preložnik. Doma in v svetu je postalo še bolj prepoznavno, predvsem pa je pridobilo veliko novih znanj s področij, ki jih je sicer že poznalo, a ne tako podrobno. »Lahko rečem, da VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO Mariborska cesta 2, Celje Postani diplomirani inženir strojništva Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo (izredni študij) _ m \ Znanje, ki ga boste / \ lahko uporabili! Informativna dneva: • četrtek, 22. 8. 2019, ob 16. uri, • četrtek, 12. 9. 2019, ob 16. uri, I v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje ] Prednosti študija na VŠPI preveri na www.vspi.si • info@vspi.si ga bomo preselili na Poljsko. Delal bo tako, da mu bo operater samo s pomočjo gibov pokazal oziroma ga naučil, kje mora začeti rezati in kje končati ter kako globoko naj reže. Robot se bo tega naučil v nekaj sekundah. Gre za tako imenovano programiranje z demonstracijo, ki je bilo doslej prilagojeno za industrijske robote, zdaj ga bo s pomočjo tega pilotnega projekta lahko izvajal tudi kolaborativni robot. To pa je tudi eden od ciljev projekta Horse,« pojasnjuje Matjaž Preložnik. Trg se hitro razvija Kolaborativne robote lahko podjetja uvedejo v najrazličnejše proizvodne procese, vendar mora biti okolje temu primerno. Preložnik pravi, da so odlični za različna vijačenja, saj jih tega ni težko naučiti, primerni so za sestavljanje izdelkov ali za manipulacijo materialov. Zanje tudi velja, da so samostojni in ne potrebuje- jo nobene varnostne ograje, ki jo je treba postaviti okrog standardnega industrijskega robota. »Kolaborativni robot lahko sodelujejo tudi v proizvodnem procesu, ki ga je prej opravljal en delavec, potem so ga razširili s še eno operacijo, česar pa ta delavec ne zmore več sam. V takšnih primerih se del procesa lahko prenese na robota, s čimer lahko v podjetjih rešujejo tudi prostorsko stisko. »To je zelo značilen primer uporabe tovrstnih robotov v industriji. Poleg tega, seveda, da so enostavni za učenje. Tudi programiranje je postalo že zelo poenostavljeno, del aplikacij oziroma nabor znanj je v programsko okolje že mogoče prenesti oziroma jih kupiti kar s spletnih strani,« pojasnjuje Preložnik. Kot pravi, se trg sodelujočih robotov zelo hitro razvija. Po letu 2015 so veliki igralci, ki so prej delovali samo na področju velikih industrijskih robotov, začeli izdelovati tudi kolaborativne robote. Konec nega robota imajo tudi v celjskem kompetenčnem centru. Med vodilnimi proizvajalci sta tudi Fanuc, ki ima izredno dobre robote, ter ameriško podjetje ABB, ki je sicer še vedno zelo veliko predvsem pri industrijskih robotih, pri sodelujočih še ne. »Treba je vedeti, da mora biti kolabo-rativna aplikacija usklajena, robot mora biti certificiran in vsa okolica mora biti primerna za sodelovanje s človekom. Tudi programiran mora biti pravilno, da gibi niso v višini človekove glave ali so čim bolj odmaknjeni. Roboti torej morajo biti sodelavci človeka in ne njegovi sovražniki.« V Sloveniji še malo sodelujočih robotov Natančnega podatka, koliko sodelujočih robotov v svojem proizvodnem procesu že uporabljajo slovenska podjetja, Matjaž Preložnik ne pozna. Po nekaterih informacijah naj bi jih bilo približno petdeset, kar je zelo malo. strokovnjaki za to področje robotike. Podjetja in ustanove vedo, česa smo sposobni, zaradi pilotnega projekta za poljsko livarno nas vključujejo tudi v naslednje projekte pod okriljem evropskega Horsa. Zelo pomembno pa je tudi, da lahko zdaj dijakom in študentom, ki prihajajo k nam, nudimo boljša praktična izobraževanja, z boljšimi napravami in jim nalagamo zelo zanimive izzive,« naštevava Preložnik. Zaradi znanj, ki so jih razvili sami ali so jih prenesli iz ostalih evropskih kompetenč-nih centrov, so v Etri pridobili tudi projekt Robotool, vreden 2,8 milijona evrov. Naročnik projekta je ministrstvo za znanost, v njem sodelujejo še Emo orodjarna ter mariborska fakulteta za elektrotehniko in celjska za logistiko. Namen naloge je razviti hibridno robotsko delovno mesto v orodjarstvu, kjer bo robot pomagal delavcu, in bo sestavni del pametne tovarne. Foto: arhiv NT (SHERPA) GOSPODARSTVO 5 Škoti bodo kljub zamudi gradili 40-milijonski projekt po letu dni še vedno v obdobju načrtovanja Škotska družba BSW Timber je sicer že za lansko jesen napovedala začetek gradnje največje žage pri nas, a je projekt še vedno v fazi načrtovanja. Kot je povedal braslovški župan Tomaž Žohar, občina pripravlja dokumentacijo za spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN), trenutno pa v prostor umešča tudi navezovalno cesto od lesnopredelovalnega centra Gomilsko do avtocestnega uvoza in izvoza v Šentrupertu. LEA KOMERIČKI KOTNIK, JANJA INTIHAR »Na območju, kjer je načrtovana postavitev žage, so trenutno na delu zaposleni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj mora zavod k spremembi občinskega prostorskega načrta podati svoje mnenje,« pojasnjuje Tomaž Žohar in nadaljuje, da bosta morala tako občina kot investitor slediti morebitnim predpisom in navodilom. Braslovška občina je sicer lani sprejela občinski prostorski načrt, a ta ni zajemal območja Gomilskega, saj še ni bilo jasno, ali se lahko območje žage načrtuje samo z občinskim prostorskim načrtom ali je treba sprejeti tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Žohar ocenjuje, da kljub zamudam občina postopek vodi skladno s predpisano zakonodajo in predvideva, da bi bil spremenjen dokument lahko sprejet še letos, če seveda ne bi prišlo do nepričakovanih zapletov. 170 delovnih mest ni ogroženih Škotsko družinsko podjetje BSW Timber naj bi po prvotnih načrtih žago začelo graditi že septembra lani, odprli pa bi jo maja prihodnje leto. Glede na že skoraj enoletni zamik pri urejanju dokumentacije, bo žaga najverjetneje zaživele nekoliko kasneje. A kot zagotavlja župan, je projekt še kako »živ«, tujega investitorja, ki je v tem času napovedan začetek gradnje že enkrat prestavil, pa čakanje ni odvrnilo od naložbe. Na območju propadlega podjetja Biva hiše naj bi Škoti postavili najsodobnejšo žago v Sloveniji. Da jih pri nameri le ne bi ustavilo (pre)dolgo birokratsko urejanje dokumentacije. Vrednost visokotehnolo-škega lesnopredelovalnega center, ki bo zrasel na Gomil-skem oziroma v Šmatevžu, na območju propadlega pod- jetja Biva hiše, je ocenjena na okoli 40 milijonov evrov. Do največ 8 milijonov evrov bo v obliki subvencije prispevala država. Investicija, ki vklju- čuje največjo žago v Sloveniji z zmogljivostjo razreza 300.000 kubičnih metrov lesa letno, bo po napovedih prinesla skupno 170 novih delov- nih mest. Škoti napovedujejo še postavitev peletarne v Šoštanju in proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu. Foto: arhiv NT (SHERPA) Švedska Ikea dobila zeleno luč Ikea je od ministrstva za okolje in prostor končno pridobila gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da bo v ljubljanskem BTC-ju lahko kmalu začela graditi svojo prvo trgovino v Sloveniji. Med izvajalci del bo tudi celjsko podjetje KM Inštalacije. Švedski ponudnik izdelkov za opremo doma, ki ima trgovine po vsem svetu, bo v slovenski gradbeni projekt vložil približno 90 milijonov evrov, zaposliti namerava do 300 ljudi. Trgovino, ki naj bi se razprostirala na približno 30 tisoč kvadratnih metrih površin, naj bi po napovedih odprli eno leto po začetku gradnje. Ikea je vse izvajalce gradbenih del izbrala že septembra 2017, med njimi je tudi celjsko podjetje KM Inštalacije. Tako kot ostale izvajalce je Ikea tudi KM Inštalacije povabila k oddaji ponudbe. Odzvalo se je 30 podjetij, izbranih je bilo sedem slovenskih, eno v mešani lasti in eno tuje. Celjsko podjetje, ki bo v ljubljanski Ikei gradilo strojne in vodovodne inštalacije, je edino izbrano z našega območja. KM Inštalacije imajo z gradnjo strojne in vodovodne napeljave v velikih trgovskih centrih že veliko izkušenj. Med drugim so sodelovale pri gradnji centrov Bauhaus v Ljubljani in Mariboru ter Qlandie v Mariboru, Kranju in Novi Gorici. JI Nekdanji Božičnikov kompleks spet na dražbi Stečajni upravitelj celjske družbe SGP Nova, ki je bila pred propadom v lasti Stanka Božičnika, bo ta mesec na dražbi znova prodajal poslovni kompleks na Ljubečni. Izklicna cena bo tokrat znašala nekaj več kot 1,5 milijona evrov. Poslovni kompleks meri 28 tisoč kvadratnih metrov, na njem je šest proizvodnih hal, vendar ima le ena od njih gradbeno dovoljenje, uporabnega dovoljenja nima nobena. Stečajni upravitelj Boris Kastivnik je nepremičnino na Ljubečni doslej prodajal že trikrat. Prvič avgusta lani z zbiranjem ponudb. Izhodiščna cena je takrat znašala malo manj kot 2,2 milijona evrov. V stečaju SGP Nove je bila doslej od nepremičnin prodana le stavba v Stanetovi ulici v središču Celja. Za razliko od kompleksa na Ljubečni je bilo zanimanje za njen nakup zelo veliko, vendar je Mestna občina Celje uveljavila predkupno pravico. Stavbo, za katero je plačala 163 tisoč evrov, je prevzela v last februarja letos. Stavba je še vedno prazna in prav nič še ni videti, da bi se z njo kmalu začelo kaj dogajati. Kot je znano, je v zelo slabem stanju in bo v njeno obnovo treba vložiti zelo veliko denarja, JI Nakelsko podjetje v celjsko-dolenjski lasti Z vpisom v sodni register kranjskega okrožnega sodišča je podjetje Mersteel SSC iz Naklega dokončno prešlo v last celjske družbe SPV Mersteel. Njen 100-odstotni lastnik je bil Inpos, ki pa je polovico družbe že prodal dolenjskemu poslovnežu Francu Gregorčiču oziroma njegovemu podjetju G4 Group. Tudi Gregorčič je bil med tistimi, ki so se potegovali za nakup Mersteela SSC. Celjski tehnični trgovec Inpos je 100-odsto-tni poslovni delež podjetja Mersteel SSC ki trguje z metalurškimi izdelki, kupil na dražbi marca letos. Prodaja nakelskega podjetja, ki je nastalo iz metalurške divizije propadlega Merkurja, je trajala zelo dolgo. Pa ne zato, ker zanimanja za nakup ne bi bilo, ampak ker upniki niso bili zadovoljni s ponujeno ceno. Tako je na koncu ostal le Inpos, ki je za Mersteel SSC plačal pet milijonov evrov, kolikor je znašala tudi izklicna cena. V Inposu so očitno zelo resno računali na uspeh, saj so že pred dražbo ustanovili družbo SPV Mersteel. Direktor in solastnik Ivan Pfajfar je po dražbi povedal, da se je za nakup nakelskega podjetja odločili, ker se tudi Inpos ukvarja s prodajo metalurških izdelkov in želi to dejavnost razširiti. Mersteel SSC, ki po javno dostopnih podatkih zaposluje 113 ljudi, je lani ustvaril 63,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter nekaj sto tisoč evrov dobička. Inpos pa je skupaj s svojim podjetjem Leso-produkt, ki trguje na debelo z lesom, imel 67,6 milijona evrov prihodkov od prodaje ter nekaj več kot tri milijone evrov čistega dobička. Pfajfarjevi podjetji skupaj zaposlujeta 250 ljudi. Podjetje Inpos je pred dvema letoma kupilo tudi nekdanje obrate murskosoboške AHA Mure, od lani je lastnik večjega zemljišča na Ljubečni, kjer gradi logistični center. JI £ II 1 II VISOKA ŠOLA 1 1 za varstvo okolja RfSlffllWdHIHBh dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije i drugi prijavni rok: 22. do 29. avgust 2019 i ■ i »RENOVLJEN PROGRAM magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2019 POGLEJTE PODROBNF IF NA- ШЖ www.vsvo.si I Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 6410 | info@vsvo.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Usoda umetniške konstelacije Borija Zupančiča v rokah prihodnjega lastnika stavbe Se bo z Leonardom poslovila tudi angelska Madona? Pred šestnajstimi leti, ko sta zakonca Borštner odprla svojo novo celjsko trgovino Leonardo, ki sta jo iz družinske hiše preselila v nekdanjo stavbo Slo-venijalesa, je bila v Gosposki ulici v središču mesta velika gneča. Ponudba v papirnici je bila odlična, za kupce, vajene celjskega povprečja, kar malce »nobl«, takšna je bila tudi kavarna v pritličju stavbe. Veliko pozornosti je takrat vzbudil - in jo vzbuja še danes - velik triptih celjskega umetnika Borija Zupančiča, nameščen na južnem in severnem pročelju stavbe ter na stropu podhoda. Podjetje Leonardo je lani propadlo, ko bo končan stečajni postopek, bo njegovo ime izbrisano iz vseh registrov in bo poslano na smetišče zgodovine. Bo na smetišču, vendar pravem, končal tudi Zupančičev triptih? JANJA INTIHAR Kolikokrat se bo Bori Zupančič še lahko tako sprehodil pod delom triptiha Angelska Madona s prividi, ki je nameščen na stavbi Leonarda? V prvih dneh avgusta, ko je sodišče začelo postopek prodaje Leonardove trgovsko-po-slovno stavbe, o čemer smo obširneje poročali v prejšnji številki Novega tednika, se je na družbenih omrežjih oglasil Bori Zupančič in se vprašal, ali se bo res moral dokončno posloviti od svoje Angelske Madone s prividi. Celje krasi vrsta vizualnih umetnin javnega značaja, ki dajejo mestu obogaten kulturni pečat, navaja Zupančič, ki ni docela prepričan, ali bi med tovrstna dela mogoče uvrstiti tudi triptih. Njegova Madona je namreč luč sveta ugledala drugače kot umetnine, ki so status »javne« pridobile preko javnih razpisov oziroma s prilagajanjem naročniških usmeritev. Zupančič pojasnjuje, da je ideja za triptih »padla ob pivu«. Iz že obstoječega ci- klusa Leonardo after Leonardo, ki ga je posvetil velikemu renesančnemu umetniku, je izbral nekaj del in jih preoblikoval v vizualno podobo, primerno novim razmeram, lastniki podjetja Leonardo pa so poskrbeli za tehnično izpeljavo. »In smo to - več kot 20 metrov v dolžino in več kot štiri metre v širino -vizualno upodobitev namestili na stavbo. Maja 2003 je bilo,« se spominja Zupančič, ki sicer priznava, da so ga ob »takšnih ogromnih obči javnosti na vpogled plastičnih plahtah vztrajno prevevali mešani občutki«. Veliko bližje so mu namreč originalna dela - na papirju, v tušu in akvarelu in v dimenzijah, ki so namenjene zasebnosti. Kljub temu mu ni vseeno, kaj se bo zgodilo s triptihom, ki ga je v preteklih letih že načel zob časa. Je del stečajne mase ali ni? O tem, kakšna bo usoda »angelske Madone«, je zato vprašal tudi Anito Kadba, stečajno upraviteljico Leonarda, ki mu je odgovorila, da je triptih del nepremičnine in tisti, ki jo bo kupil, bo tudi novi lastnik umetniškega dela na fasadi in bo z njim lahko naredil, kar bo pač želel. O triptihu se bo torej lahko pogovarjal z novim lastnikom, je dejala stečajna upraviteljica, ki je tudi navedla, da v stečajnem postopku ni denarja za vzdrževanje tega umetniškega dela, sploh pa vzdrževanje ne bi bilo ekonomsko upravičeno. Da to ne drži povsem, da je namreč triptih del nepremičnine, meni eden od celjskih sodnih cenilcev. Kot pravi, je triptih s stavbe mogoče odstraniti, zato ni njen del, ampak sodi med opremo. In kaj bi po njegovem mnenju lahko storil Zupančič, da bi obvaroval svoje delo? Če je triptih nekdanjim lastnikom Leonadra dal le v uporabo in torej stavba služi le kot nekakšen stalni razstavni prostor, bi po mnenju cenilca lahko uveljavljal tako imenovano izločitveno pravico in bi bil triptih izločen iz stečajne mase. Če pa ni bilo tako in so lastniki triptih plačali, torej so ga vpisali v svoje poslovne knjige, potem je del stečajne mase in bo res novi lastnik odločal, ali bo Celju vzel Angelsko Madono s prividi ali mu jo bo pustil. Foto: SHERPA V kartuziji nadaljevanje obnove SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji, ki je delno že obnovljena, so nujna še obsežna obnovitvena dela. V tem mesecu se bo začela letošnja nadaljnja obnova zgornjega gospodarskega poslopja. Lani je bil namreč dokončan njen prvi del. Celotna dela obsegajo med drugim prenovo strehe, fasade, stavbnega pohištva ter kamnoseškega okrasja. Letošnja dela bodo stala 156 tisoč evrov, kar bosta plačali Občina Slovenske Konjice in ministrstvo za kulturo. Po strokovni plati bo obnovo spremljal zavod za varstvo kulturne dediščine. Ko bodo dela končana, bo zgornje gospodarsko poslopje obnovljeno v celoti. Obnova mora biti zaključena maja prihodnje leto. Upravljavka Zičke kartuzije je Splošna knjižnica Slovenske Konjice. Vsebina še ni znana V prihodnjih letih naj bi bila obnovljena še notranjost zgornjega gospodarskega poslopja. To, kakšna bo njegova prihodnja notranja vsebina, zaenkrat še ni določeno. To bo določeno s konservatorskim načrtom, ki ga bo izdelal zavod za varstvo kulturne dediščine. Trenutno služi del notranjosti kot lapidarij nekaterih kamnoseških del z območja kartuzije. Kot smo že poročali, predstavljajo največji problem ostanki nekdanje kartuzijanske cerkve, ki grozijo, da se bo stavba porušila. Gre za mogočno cerkev iz časa romanike, ki je bila pozneje prezidana v gotskem slogu. Ministrstvo za kulturo je s slabim stanjem tisočletne cerkve sv. Janeza Krstnika seznanjeno. Zgolj za njeno osnovno prenovo bo treba nameniti 1,5 milijona evrov. »Zaenkrat imamo v hiši konservatorski načrt ter grobo oceno del. Jasno je, da občina tega sama ne more financirati, zato čakamo na možnosti sofinanciranja iz kakršnihkoli virov,« je povedala direktorica občinske uprave Breda Obrez Preskar. Pojavlja se tudi vprašanje, na kakšen način naj bi bila kartuzijanska cerkev ohranjena oziroma obnovljena. »Odprtih je več možnosti. Med njimi je ta, da bi bila cerkev ohranjena kot ruševina. Prav tako obstajata možnosti, da bi lahko prišlo do historičnega ali sodobnega načina obnove,« je še povedala Obrez Preskarjeva. Zička kartuzija je bila pred štirimi leti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Kartuzija sameva že zelo dolgo časa. Avstrijski cesar Jožef II. jo je namreč v 18. stoletju ukinil. Konec 18. stoletja je bil del samostanskih poslopij podrt, gradbeni material pa je bil porabljen za stavbe v Slovenskih Konjicah. Kljub temu daje Zička kartuzija še vedno veličastno podobo ter je zato postala turistična znamenitost. BJ Varneje za kolesarje in pešce VELENJE - Približno 300 metrov Vodnikove ceste v mestni občini bo dočakalo obnovo. Na tem odseku bodo med drugim uredili dvosmerno kolesarsko stezo in ločeno površino za pešce. Po obnovi bo motorni promet na tem delu Vodnikove ceste v celoti prepovedan. Občina sprehajalce in kolesarje prosi, naj med obnovo uporabljajo pločnik ob Prešernovi cesti ali poti mimo Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega proti velenjski promenadi. Izvajalec del, podjetje Andrejc, naj bi gradnjo površin za kolesarje in pešce, ki je vredna približno 124 tisoč evrov, končal do konca tega meseca. TS Dva milijona za šolske prevoze ŠOŠTANJ - Občina je poskrbela za štiriletni okvirni sporazum za izvajanje šolskih prevozov, ki jih bo izvajalo podjetje APS s partnerjem Nomago in podizvajalci. 60 odstotkov učencev Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha je vozačev. Ker je šoštanjska občina zelo razvejana, je tudi prog šolskih prevozov precej. In sicer vodijo po 13 različnih relacijah, vozniki dnevno opravijo 710 kilometrov. Precejšen je tudi strošek tovrstnega prevoza učencev. V prihodnjih štirih letih bo občina zanj okvirno odštela 2,1 milijona evrov z DDV. Nova pogodba bo začela veljati že na začetku novega šolskega leta. TS Za poslovno cono Vrbje evropski denar ŽALEC - Občina bo za projekt ureditve poslovne cone Vrbje, katerega vrednost je ocenjena na 1,5 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prejela dobrih 620 tisočakov. Namen projekta je infrastrukturna ureditev in dograditev gospodarske javne infrastrukture, potrebne za nemoteno delovanje že obstoječe poslovne cone. Tako bo zagotovljena ustrezna infrastruktura za hitrejšo rast in razvoj malih in srednjih podjetij ter za ustvarjanje novih delovnih mest. Naložba zajema izgradnjo dveh cest, razširitev in rekonstrukcijo obstoječe ceste, obnovo vodovoda ter izgradnjo kanalizacije, pločnikov in javne razsvetljave. LKK IZ NAŠIH KRAJEV 7 LAŠKO - Večji naložbi v Rimskih Toplicah Tic kmalu, prizidek k vrtcu kasneje Rimske Toplice bodo v prihodnji mesecih bogatejše za dve večji naložbi, na kateri v tem kraju že dolgo čakajo. Občina Laško bo v teh dneh začela gradnjo turistično-informacijskega centra (Tic), predvidena pa je tudi gradnja prizidka k vrtcu, za katerega imajo na občini že vse pripravljeno, a še iščejo dodatne vire financiranja. ROBERT GORJANC Za gradnjo Tica v Rimskih Toplicah je Občina Laško pred časom na ponovljenem razpisu za izvajalca del med dvema ponudnikoma izbrala podjetje AGM Nemec iz Se-draža pri Laškem. Pogodbena vrednost del znaša nekaj več kot 152 tisoč evrov. Ob prvem razpisu na občini niso izbrali nobenega izvajalca, saj so njihove ponudbe bistveno presegale finančne zmožnosti občine, zato so na občini tudi nekoliko spremenili projekt, a brez večjih posegov v zunanjost stavbe. »Šlo je predvsem za racionalizacijo projekta, tako so v novi v stavbi predvidena ce- nejša tla, ni več balkona, manj je zasteklitev ipd. Občutnejše spremembe so bile pri sistemu ogrevanja, ki je tudi cenejši,« je povedal mag. Andrej Flis, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Laško. Občina Laško bo naložbo sofinancirala tudi z evropskimi denarjem, in sicer iz EU sklada za regionalni razvoj v višini 49 tisoč evrov Gradnja novega turistično-informa-cijskega centra v Rimskih Toplicah mora biti po pogodbi končana v dveh mesecih, torej predvidoma oktobra. Ničenergijski vrtec Gradnja prizidka k vrtcu v Rimskih Toplicah, stavbe, ki jo zaradi prostorske stiske v tem v kraju starši majhnih otrok zelo nestrpno pričakujejo, se letos najverjetneje še ne bo začela. Na Občini Laško imajo za naložbo, vredno približno 200 tisoč evrov, sicer projekte že pripravljene, prav tako pridobljeno gradbeno dovoljenje. A so gradnjo predvidene ni-čenergijske stavbe prijavili na razpis Eko sklada za sofinanciranje, zato bo treba na izvedbo še nekaj časa počakati. »Gradnja vrtca bi se lahko začela takrat, ko bomo od Eko sklada prejeli odločbo o dodelitvi sredstev, pričakovati je, da bo to šele prihodnje leto. Od odločitve Eko sklada bo tudi odvisen čas objave razpisa za izvajalca del,« je še pojasnil Andrej Flis. Prostorska stiska v Vrtcu Rimske Toplice je res izrazita in jo bodo v veliki meri rešili z novimi prostori, ki bodo merili skoraj dvesto kvadratnih metrov. »V prizidku bosta dve novi igralnici, veliki približno 57 kvadratnih metrov, uredili bomo pokri- to zunanjo teraso, prostor za nego otrok, garderobo in sanitarije ter prehod iz starega v novi del vrtca.« V večjem vrtcu, ko bo končan prizidek, bodo lahko sprejeli predvidoma za dva oddelka več otrok drugega starostnega obdobja. Foto: Občina Laško Avgusta na Roglo brezplačno SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - Konec tedna je na Roglo začel voziti brezplačni avtobus, ki bo vozil vse do zadnje avgustovske nedelje. Potnike prevaža ob sobotah in nedeljah, in to na razdalji Slovenske Konjice-Zreče-Rogla-Pesek. Avtobus odpelje iz Slovenskih Konjic ob 8. in 13. uri ter se vrača s Peska (preko Rogle) ob 10 in 14. uri. Gre za projekt občin Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče, ki so povezane v Turistično destinacijo Rogla-Pohorje. »Ob koncih tedna je Rogla izjemno obiskana in vozil, ki onesnažujejo naravo, je takrat tako največ. Zato smo ljudem omogočili pobeg iz vročine z brezplačnim avtobusom,« je povedala Tjaša Kangler, ki je vodja konjiškega Tica. Pripominja, da gre za korak na poti v zeleno prihodnost. Kanglerjeva ocenjuje lansko izkušnjo z brezplačnim avtobusom kot zelo ugodno, to pa je tudi omogočilo letošnje nadaljevanje projekta. BJ Košnja zgolj enkrat letno CELJE - Za ureditev nabrežja Savinje je zadolžena državna direkcija za vode. Ta območje ob vodi kosi zgolj enkrat letno z namenom vzdrževanje vodnega režima. Trava in grmovje se v letu dni dodobra razrasteta in ker gre delno tudi za območje ob naselju, predvsem pa ob priljubljeni sprehajalni poti, so mnogi prepričani, da bi bilo treba nabrežje bolj redno kositi. V prvih avgustovskih dneh so delavci del nabrežja res pokosili, del pa še naprej ostaja neurejen. Sprehajalci, tekači, predvsem pa stanovalci naselja Lisce so že večkrat po-tarnali, da je nabrežje Savinje zelo slabo vzdrževano, zaraščeno in da se je tam namnožilo veliko živali, ki ponekod prihajajo tudi že na dvorišča stanovanjskih hiš in v hiše. Na težave in zanemarjenost so občani opozorili tudi Mestno občino Celje. Ta je na to opozorila direkcijo za vode, ki je pristojna za košnjo in splošno urejanje rečnega nabrežja. V prvih avgustovskih dneh je kon-cesionar, podjetje Nivo Eko, že pokosil precej površin na desnem in levem bregu Savinje, kljub temu pa so zelenice ob sprehajalnih poteh marsikje še vedno neurejene. Na direkciji ob tem pojasnjujejo, da travo na tem območju kosijo enkrat ali največ dvakrat letno, in sicer za vzdrževanje vodnega režima. Kot so še zapisali, je za košnje brežin Savinje v Celju, od Čistilne naprave Celje do visečega mostu nad Špico, direkcija letos namenila 53.300 evrov. Premalo denarja in premalo rok Ob priljubljeni pešpoti ob Savinji je marsikje ena stran sveže pokošena, druga pa popolnoma zaraščena. Za del ob vodi skrbi direkcija za vode, za drugi del ob poti pa občina. Kot so pojasnili na MOC, za urejenost javnih zelenih površin skrbita njen režijski obrat in podjetje Simbio. V režijskem obratu je zaposlenih 14 ljudi, ki so zadolženi za košnjo trave na 76 hektarov velikem območju, za obrezovanje žive meje, odstranjevanje zeli ob drevoredih, postavljanje urbane opreme, za opravljanje vzdrževalnih del na športnih in otroških igriščih ter na Mestnem pokopališču Celje. Ob Šmar-tinskem jezeru praznijo koše za smeti, opravljajo različna vzdrževalna dela in čistijo okolico sprehajalnih poti. Travo kosijo tudi v Spominskem parku Teharje in na brežinah manjših vodotokov, ki so v pristojnosti v države. Šest zaposlenih pri Simbiu pa je zadolženo za košnjo trave na območju, velikem 280.000 kvadratnih metrov, za obrezovanje žive meje, sajenje in zalivanje cvetja ter med drugim za urejanja zasaditev v krožiščih. Iz občine odgovarjajo še, da zaposleni v režijskem obratu in pri Simbiu zaradi finančnih in kadrovskih omejitev v teh dneh ne morejo kositi trave na obrežju reke Savinje. LKK Zeleno površino ob vodi so delavci Nivo Eka pred dnevi pokosili, zelenica na drugi strani priljubljene sprehajalne poti še ostaja zaraščena. 8 IZ NAŠIH KRAJEV BRASLOVCE - 57. Dan hmeljarjev Obirali bodo kasneje V Braslovčah so minulo nedeljo obeležili največji hmeljarski praznik, Dan hmeljarjev, s katerim hmeljarji že 57 let simbolično naznanijo začetek obiranja hmelja. Dopoldne so se v tamkajšnjem domu kulture zbrali na slavnostni seji, popoldne pa so organizatorji, Turistično društvo Braslovče in Združenje hmeljarjev Slovenije, znova pripravili tradicionalne etnološko--družabne igre s povorko in slavnostno razglasitvijo novega hmeljarskega starešine in nove princese. LEA KOMERIČKI KOTNIK Nova hmeljarska princesa Klavdija Basti Enci in novi starešina Anton Grobler Prikaz hmeljarskega dela, kakršno je bilo nekoč. V turističnem društvu in hmeljarskem združenju so veseli, da se mladi vsako leto prireditve množično udeležijo in tudi na ta način ohranjajo vsaj del nekdanjih običajev. Tradicijo največjega hmeljarskega praznika so pred 57 leti začeli v Preboldu, a se je dogajanje po treh letih zaradi pomanjkanja prostora preselilo na prireditveni prostor v Braslovče, kjer je še danes. »Danes se tradicionalno zberejo hmeljarski starešine in naredijo načrt obiranja, ki bo trajalo do konca septembra, ko se bo s Hmeljarskim likofom sezona tudi končala,« je pomen dneva strnil Branko Ribizel, predsednik Turističnega društva Braslov-če. Poleg tega ima prireditev širši družbeni pomen tako za občino kot celotno dolino. V turističnem društvu se na največje hmeljarsko druženje pripravljajo že nekaj mesecev prej, na dan prireditve pa se skupaj s hmeljarskimi družinami veselijo domala vsi občani. Da Braslovče dihajo s tem praznikom, dokazuje tudi dejstvo, da so osrednji trg že kar nekaj dni prej odeli v hmeljske barve. Prevladuje aurora Nedeljsko dopoldne je bilo že tradicionalno rezervirano za svečano sejo in predstavitev zbranih številk, s katerimi vselej postreže ena največjih poznavalk hmelja pri nas, Irena Friškovec iz celjske enote kmetijsko-gozdarskega zavoda. Kot je povedala, letos 121 hmeljarje v Sloveniji obdeluje 1.596 hektarjev hmeljskih nasadov, kar je nekoliko manj kot lani. Na to pa je vplivala tudi bolezen hmelja v zgodnji pomladi. »Večina hmeljišč je v Savinjski dolini, nekaj jih je še tudi na Koroškem in v okolici Ptuja ter Ormoža.« Po besedah Friškovčeve je v naših hmeljiščih tudi letos prevladala sorta aurora, ki je posejana na približno 35 odstotkih hmeljišč. »33 odstotkov je sorte celeia, sledita bobek in golding z 10 odstotki, nato sledijo vse ostale. Približno 8 odstotkov je novih sort, ki so bile zadnja leta vzgojene v žalskem inštitutu. Gre za sorte s sadnimi in cvetličnimi aromami,« je še pojasnila Friškovčeva. Letina bi lahko bila povprečna Vreme letos hmeljarjem kot tudi ostalim kmetom ni bilo naklonjeno. Količina in kakovost hmeljske letine bosta tako močno odvisni od vremena. »Trenutne vremenske razmere so za razvoj hmelja sicer zelo ugodne,« pravi Irena Friškovec, a ob tem dodaja, da so vremenske razmere v preteklih mesecih močno krojile razvoj rastline. »Hladen maj je že na začetku močno upočasnil rast hmelja in ponekod je rast, glede na povprečna leta, zaostajala tudi za tri tedne.« Veliko škode je letos v hmeljiščih naredila tudi toča. »Nekateri nasadi so bili res močno prizadeti, približno 400 hektarov je bilo takih, kjer so bili odbiti vsi vrhovi rastlin.« Vse to bo gotovo močno vplivalo na končno oceno letine. »Čeprav imajo sedaj nekatere rastline že lepe nastavke in so si marsikje lepo opomogle, bo pridelek v hmeljiščih, ki jih je poškodovala toča, zmanjšan vsaj za polovico.« Tudi v nasadih, ki jih toča ni prizadela bo, kot kaže, letina nekoliko skromnejša. »Gre predvsem za nasade s sorto aurora. V večini je rastlina prišla do vrha postavljenih hmeljevk, a je precej ozka, ima obliko stožčastega valja, kar pomeni, da ima krajše stranske poganke. Kljub temu ima precej gost nastavek in če bodo imeli v naslednjih dneh ti stožci ugodne razmere, potem še lahko pričakujemo, da bomo imeli letos povprečno letino, približno 2500 ton,« razlaga Friškovčeva in dodaja, da bi lahko bila tudi kakovost dobra, sploh če bodo vztrajale podobne vremenske razmere, kot so sedaj, ne prevroče in dovolj vlažno. Hmelj bo dozorel kasneje Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) so že začeli meriti in spremljati parametre dozorevanja hmelja, in sicer pri sorti savinjski golding, ki je tudi najzgodnejša sorta. »Dejstvo je, da savinjskega goldinga ne bomo obirali pred 15. avgustom. Računamo, da bo pri večini nasadov najprimernejši čas okoli 20. avgusta,« je dejala Friškovčeva. V nasadih, ki jih je prizadela toča, so razmere nekoliko drugačne, dozorevanje hmelja bodo tako spremljali individualno in ko bo rastlina primerna za obiranje, jo bodo tudi obrali. Nova glavna Kredstavnika meljarstva Na tradicionalni popoldanski povorki so tudi letos okronali novo hmeljarsko princeso in razglasili novega hmeljarskega starešino. Njuna glavna naloga je, da zastopata in promovirata hmeljarstvo tako doma kot po svetu. Hmeljar Andrej Kramer in njegova hči Mateja iz Zaloške Gorice pri Petrovčah, ki sta zadnje leto aktivno skrbela za promocijo slovenskega hmeljarstva, sta tituli predala naslednikoma. Za novega hmeljarskega starešino je bil izbran Anton Grobler, za princeso pa je združenje razglasilo 22 letno študentko razrednega pouka Klavdijo Bastl Enci, oba prihajata iz občine Tabor. Foto: TONE TAVČAR Podeželska tržnica se vrača domov ŽALEC - Minulo soboto je bila na prenovljeni in pokriti tržnici v Žalcu znova organizirana sobotna podeželska tržnica. V okviru prvega letošnjega srečanja je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil tudi delavnico z naslovom Ustvarimo svoje plačilno sredstvo - baleta. Po več mesecih čakanja in negotovosti so se ponudniki lokalnih dobrot znova predstavili v središču Žalca. Tokrat na prenovljeni, posodobljeni in pokriti tržnici. Da je bil povratek še toliko lepši in prijetnejši, je poskrbelo tudi sončno vreme Baleta - novo plačilno sredstvo Za še boljši in bolj povezan nastop na trgu so v Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec že leta 2012 razvili in leto kasneje tudi zaščitili blagovno znamko Zeleno zlato. Z namenom, da bi blagovna znamka ustrezno odražala skupno identiteto območja in ljudi ter učinkovito prenašala sporočilo vsem obiskovalcem doline, so začeli v zavodu razmišljati o njeni nadgradnji in morebitni vpeljavi novega plačilnega sredstva. Idejo so predstavili na sobotni delavnici, namenjeni vsem ponudnikom, ki svoje izdelke predstavljajo in prodajajo pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato. »Na delavnici smo predstavili vsebine, povezane z uvedbo komplementarne valute, ki smo jo poimenovali baleta. Gre za lokalno plačilno sredstvo, s katerim bi spodbudili nakupovanje lokalno pridelane hrane in lokalnih turističnih produktov,« je pojasnila Sabina Palir, vodja programa turizem pri ZKŠT Žalec. Cilj delavnice, ki jo je vodil Tomislav Jurman iz podjetja Solido, ki se ukvarja z nedenarnim trgovanjem, je bil prepoznati uporabno vrednost »lokalnega plačilnega sredstva«. Podeželska tržnica se je po več mesecih znova vrnila na staro mesto. Ponudnikov in obiskovalcev je bilo veliko. Sončno vreme je poskrbelo, da so ostali na suhem. Kot še pojasnjujejo pri ZKŠT Žalec, bodo poskusno izvedbo plačevanja z baleta- mi izvedli na dogodku Pohod po hmeljski poti, ko bodo udeleženci za svoj denar prejeli balete, s katerimi bodo trgovali na samem dogodku. LKK, foto: TT IZ NAŠIH KRAJEV 9 V Nomagu zadovoljni z izvajanjem koncesije za potniški promet v Celju Z eno vozovnico na vlak in avtobus V podjetju Nomago so v začetku avgusta začeli prodajati kombinirane enkratne, dnevne in tedenske vozovnice (IJPP), kar bo potnikom, ki za prevoz v službo ali dnevne opravke uporabljajo javni potniški promet, precej olajšalo mobilnost. Kombinirano vozovnico bodo potniki namreč lahko uporabljali tako za vožnjo z vlakom kot z avtobusom. Vozovnice je mogoče kupiti na spletni strani, v okviru mobilne aplikacije ali na prodajnih mestih družbe. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomaga ROBERT GORJANC Število voženj pri dnevnih in tedenskih vozovnicah IJPP je neomejeno, vozovnice so neimenske in prenosljive, kar pomeni, da jih lahko uporablja več potnikov, na primer več družinskih članov. Od začetka avgusta lahko potniki na spletni strani ali prek mobilne aplikacije Nomago kupijo tudi vozovnice za nedavno uvedene hitre linije vseh slovenskih prevoznikov. »Z uvedbo enotne vozovnice in hitrih linij v Sloveniji orjemo ledino in potrebe ter želje potnikov postavljamo na prvo mesto. Javni potniški promet z vsako novo rešitvijo stopa korak bližje potnikom, ki imajo danes vedno manj razlogov, da bi se v službo ali šolo peljali z osebnim vozilom. S kombiniranimi vozovnicami IJPP lahko denimo potnik iz Nove Gorice do Ljubljane potuje z avtobusom, pot do Celja nadaljuje z vlakom, pri tem pa mu ni več treba kupovati različnih vozovnic pri različnih ponudnikih,« je povedal mag. San- di Brataševec, glavni izvršni direktor Nomaga. Z enotno vozovnico lahko potniki v Laškem in Celju uporabljajo tudi javni sistem izposoje koles - Kolesce. Enkratne, dnevne, tedenske, mesečne in letne vozovnice IJPP lahko potniki kupijo na spletni strani nomago.si/ terminske, kjer si lahko izberejo želeno linijo ter opravijo nakup. Ce nimajo kartice IJPP, jo lahko na istem mestu tudi pridobijo. Glede Celebusov pričakovanja izpolnjena Nomago je sicer tudi izvajalec linijskih mestnih avtobusnih prevozov v Celju - voženj s Celebusi. Koncesijo je družbi, ki se je edina prijavila na razpis, za pol leta podelila Mestna občina Celje (MOC). V Nomagu so po zaključku tega obdobja z upravljanjem koncesije zadovoljni in ocenjujejo, da so bila vsa njihova pričakovanja v celoti izpolnjena in celo presežena. Kot so navedli v podjetju, je uvedba javnega mestnega potniškega prometa za vsako občino precejšen podvig. Po njihovih izkušnjah mora namreč preteči nekaj časa, preden meščani nov način mobilnosti sprejmejo za svojega, se nanj navadijo ter prilagodijo svoje dnevne migracije. S celjsko občino so se projekta lotili celovito in premišljeno, pravijo, saj so linije uskladili z dnevnimi migracijami v občini in tudi s sistemom javne izposoje koles Kolesce, ki ga prav tako upravlja Nomago. Za izvajanje nove storitve jim je uspelo zagotoviti zadostno število izkušenih voznikov, zadovoljni so tudi z zasedenostjo avtobusov, saj so v prvega pol leta na petih linijah v povprečju mesečno prepeljali 20 tisoč potnikov. Za pozitivno plat nove storitve štejejo tudi to, da Celebuse poganja zemeljski plin. V Nomagu, ki jim je celjska občina koncesijo podaljšala še za tri mesece, so si v naslednjem obdobju za enega od ciljev zadali povečanje nakupa vozovnic na prodajnem mestu ter v okviru spletne in mobilne aplikacije, kar naj bi dodatno prispevalo k večji uporabi Celebusov. Še vedno namreč večino vozovnic prodajo na avtobusu, čeprav so te enkratne vozovnice najdražje. V Nomagu se tako vsekakor nameravajo prijaviti na nov razpis, saj želijo z Mestno občino Celje dolgoročno razvijati strategijo za trajnostni razvoj mobilnosti, kar vključuje tako Celebuse kot sistem Kolesce. Foto: SHERPA Naokoli s kolesi za izposojo V občinskem središču bodo štiri postaje javne izposoje koles. Javna kolesa tudi za Konjičane SLOVENSKE KONJICE - Občina vzpostavlja v mestu omrežje izposoje javnih koles, ki ga ponekod v drugih krajih že imajo. Dela so začeli konec prejšnjega meseca. Priprave na vzpostavitev omrežja bodo predvidoma zaključene do začetka septembra. Postaje javne izposoje bodo pri avtobusni postaji, na križišču Mizarske in Tovarniške ceste, za gimnazijo ter ob vhodu v poslovno-trgovsko središče Lip. Na vsaki postaji bodo lahko uporabniki izbirali med ponujenimi običajnimi ter električnimi kolesi. »S tem projektom bomo našim občanom omogočili sodoben sistem trajnostne mobilnosti v mestu ter širše v regiji,« poudarja župan Darko Ratajc. Vrednost naložbe znaša 104 tisoč evrov, od tega je 65 tisoč evropskih sredstev. BJ novi tednik I radio celie ŠENTJUR - Ljubitelji kolesarjenja se bodo kmalu lahko peljali po podaljšani kolesarski povezavi ob potoku Pešni-ca. Prihodnje leto se bodo po opravkih najverjetneje že lahko podali s kolesom, ki bo na štirih mestih na voljo za izposojo. V občini je trenutno približno pet kilometrov kolesarskih povezav. Izvajalci del v teh dneh gradijo kolesarsko stezo ob potoku Pešnica. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Šentjur Mateja Berglez je povedala, da gre za naložbo, ki bo povezala mestno središče - od blokov na Cesti Miloša Zidanška do novega parkirišča pri zdravstvenem domu. Občina je za projekt pridobila sofinanciranje države in evropskega kohezijskega sklada. Sogovornica je dodala, da je gradnja kolesarskih povezav tudi eden ključnih ukrepov v okviru dogovora za razvoj regij. »V sodelovanju z državo in s sosednjimi občinami načrtujemo gradnjo kolesarskih povezav med Celjem, Štorami in Šentjurjem. Predvideno je tudi nadaljevanje te kolesarske povezave iz Šentjurja vse do Rogatca. Tako bo naša občina povezana z vsemi občinami v regiji.« V občini je tudi precej kolesarskih poti, ki ne vodijo po kolesarskih stezah. Turistič- na kolesarska pot na primer vodi okoli Slivniškega jezera. Številne zanimive poti lahko kolesarji najdejo v kolesarskem zemljevidu občine, ki je nastal pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko. Željni adrenalina se lahko podajo tudi po kateri od kolesarskih prog, ki jih člani Planinskega društva Dramlje predlagajo za turno ali treking kolesarjenje po občini. Na voljo bodo električna in navadna kolesa Občina načrtuje, da bo že prihodnje leto svojim občanom in obiskovalcem ponudila tudi možnost izposoje koles, ki jo že poznajo v številnih občinah na Celjskem. V Velenju in Šoštanju na primer odlično deluje sistem Bicy, v številnih drugih občinah pa sistem Kolesce. Berglezova je pojasnila, da bo v Šentjurju zaživel sistem, ki bo skladen s tistimi v občinah Celje, Štore, Laško, Žalec, Zreče, Slovenske Konjice in Polzela. Najprej bodo navadna in električna kolesa na voljo na štirih postajah, in sicer pri Osnovni šoli Hruševec, na parkirišču pri zdravstvenem domu, na Mestnem trgu in na obračališču avtobusov pri vrtcu na Pešnici. Zaradi zanimanja občanov bo občina uredila tudi nove točke za izposojo koles, in to ne le v mestnem središču, temveč tudi drugod po šentjurski občini. TS Foto: arhiv NT (SHERPA) V šentjurski občini se zavedajo, da je prav gradnja kolesarskih stez eden od načinov za izboljšanje trajnostne mobilnosti in zmanjševanje negativnih vplivov prometa. Vse to so si med drugim začrtali v celostni prometni strategiji, ki so jo sprejeli leta 2017. 10 KULTURA Živ skozi pekel Nova knjiga Lojzeta Seliča opisuje pekel vojne in povojnega življenja Ljubiteljski pisatelj Lojze Selič je izdal novo knjigo. Tokrat je vanjo zapisal zgodbo domačina, kako se je kot nemški vojak znašel na ruski fronti ter kako je po prvem peklu vojne moral v domovini premagati še novega. Naslov knjige je Živ skozi pekel. Lojze Selič je napisal že štirinajsto knjigo. BARBARA GRADIČ OSET Lojze Selič je neumoren ljubiteljski pisatelj, ki vsako leto napiše novo knjigo in njegov opus šteje že štirinajst obširnih romanov. Tokrat mu je sosed, ki je redni bralec njegovih knjig, namignil, da ima sokrajan Anton Pušnik življenjsko zgodbo, ki je vredna pisane besede. V času druge svetovne vojne je bil namreč vpoklican v nemško vojsko in kot nemški vojak se je udeležil strašnih bojev na ruski fronti. »To zgodbo sem želel zapisati tudi zato, ker je nekaj podobnega doživelo vsaj tisočih slovenskih fantov in njihovi spomini niso nikjer zapisani. Poleg tega so prisilno mobilizirane vojake po vrnitvi v domovino gledali postrani, češ da so sodelovali z okupatorjem, kar seveda ni držalo. Dolgo časa je trajalo, da so ti vojaki prišli do svojih pravic. Eden izmed njih je bil tudi Pušnik in prav se mi je zdelo, da bi mladi in tisti, ki takšnih zgodb niso poznali, zvedeli, kakšne krivice so se dogajale ljudem v času vojne,« je razložil Lojze Selič. Anton Pušnik je bil zelo navdušen, da se je Selič odločil za zapis, a preden je bila knjiga natisnjena, je žal umrl. Vojni pekel po koncu vojne Anton je bil fant, ki je živel v revnem okolju okolice Gorice pri Slivnici. S pomočjo matere se mu je uspelo izučiti za mizarja. Najprej se je zaposlil kot vzdrževalec v slivniškem rudniku. A v času druge svetovne vojne ga je nemška vojska vpoklicala v svoje vrste. »Takrat se je začela njegova kalvarija. Uporabil sem njegove zapiske, v katerih je zapisal, kako strahotne stvari so se dogajale tam. Zato sem tudi dal knjigi naslov Živ skozi pekel, ker je bil to dejansko pekel. Anton je bil nekajkrat ranjen, enkrat težje. Zdelo se mi je vredno zapisati, kako so za te ranjence dobro poskrbeli in jih oskrbeli, da niso postali pohabljenci, temveč so tudi po koncu vojne bili zmožni za delo. Njegove nove težave so se pojavile, ko se je vrnil v domovino.« Kot nemški vojak je bil po mnenju tedanjih vladajočih drugorazredni človek. »Prvi hladen tuš je doživel na Jesenicah, kjer so ga sprejeli vojaki jugoslovanske vojske. Z njim in njegovimi sovojaki so ravnali kot z zaporniki. Kasneje je imel težave, kako se vključiti v življenje v kraju in družini. Začela se je borba za vsakdanji kruh. Naletel je na niz neprijetnih dogodkov. Na koncu je s pomočjo prijatelja in po zaslugi svoje strokovnosti dobil službo v celjskem mizarskem podjetju.« Človečnost v času krize Poleg te strašljive zgodbe je Lojzeta Seliča zanimala tudi organizacija v nemški vojski. »Na fronti je Anton redno dobival domača pisma in tudi doma so redno prejemali njegova razmišljanja. Pošta je kljub izrednim razmeram dobro delovala. Oskrba z orožjem in živežem je bila >tekoče< nemško organizirana. Pritegnila me je tudi Antonova človeška plat. Ko so mi pričevalci pripovedovali o strahotah v času vojne na ruski fronti, sem bil vedno znova šokiran nad grozotami. S takimi izkušnjami ni mogoče normalno življenje. Anton je kljub vsemu ohranil svojo človečnost in dostojanstvo. To me je presenetilo, da človek v divjih časih in nemogočih razmerah ohrani svojo človečnost in kulturo.« Nastaja nova knjiga Lojze Selič je knjigo pisal dve leti, saj je vanjo vključil pogovore z drugimi udeleženci ruske fronte. Tudi to knjigo je napisal z roko, nato jo je njegova sorodnica prepisala v računalniško obliko. Selič vabi na oktobrsko predstavitev knjige. Kljub osemdesetim letom je še zelo dejaven. »Pišem že novo knjigo, za katero iščem primeren naslov. Napisanih imam že pet zvezkov.« Foto: SHERPA Čas tudi za lokalne zgodbe Poleti ima marsikdo več časa, da poseže po priljubljeni knjigi. V Knjižnici Šentjur poudarek namenjajo tudi avtorjem, ki se dotikajo lokalnega okolja in ljudi našega časa in prostora. Šentjurčani so še posebej ponosni na družino skladateljev in domoljubov Ipavcev. Morda je poletni čas pravi, da omenjeno družino spoznamo med platnicami knjig, pravi direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. Za tiste, ki jih zanima meščansko življenje v Šentjurju, je predlagala delo ddr. Igorja Grdine z naslovom Ipavci, zgodovina slovenske meščanske dinastije. Glede na to, da bo leta 2021 minilo sto let od smrti Josipa Ipavca, Osetova v branje priporoča še delo Josip Ipavec in njegov čas. Na policah šentjurske knjižnice lahko bralci najdejo tudi dela o borcu Franju Malgaju, čigar leto obeležujejo v občini. Pomembna oseba za Šentjur je bil v preteklosti za gotovo Josip Čretnik, pozabljen šentjurski rodoljub. O njem je pred tremi leti izšla monografija izpod peresa Zdenke Plavsteiner. Romani podeželskega življenja Precejšen je tudi nabor romanov, ki se ukvarjajo s podeželskim življenjem. Nedavno je izšla knjiga Slivniško jezero 1972-2018, ki jo je napisal Milan Štraus. Ta dolgoletni član Ribiške družine Voglajna je zbiral prispevke, ki so o jezeru izšli do danes, in tako skrbel za sistematično zbiranje gradiva. V jezeru vidi priložnost za podjetnike in tiste, ki želijo svoj prosti čas preživljati v naravi in ob vodi. O omenjenem jezeru je pisal tudi Danijel Artiček, med drugim v svoji trilogiji Kozjansko morje in v delu Kalna voda Slivniškega jezera. »Gre za zanimive podeželske povesti, glede na to, da poznamo Hiša kulture Celje ima novo vodstvo V zavodu Hiša kulture Celje je nedavno prišlo do kadrovske menjave. Vodenje je prevzel Miha Firšt. »Ob deseti obletnici delovanja zavoda smo posodobili akt delovanja predvsem zato, da sledimo novostim na področju zakonodaje o nevladnih organizacijah in ob tem smo imenovali novega direktorja. Ta funkcija pri nas nima takšnega pomena, kot jo ima ponavadi v javnih zavodih. V Hiši kulture Celje vse odločitve sprejemamo skupaj in tudi zato delamo dobro in uspešno,« je razložil novi direktor zavoda Miha Firšt, ki je član kolektiva že ves čas od ustanovitve. Tudi po menjavi vodstva bosta način in potek dela ostala enaka. Za prihodnjo sezono, ki bo jubilejna deseta, so v zavodu že pripravili orise. Posebej se bodo člani kolektiva potrudili, da bi svoje zveste obiskovalce nagradili z novostmi. »Ponudili bomo izboljšane tri programske cikle. V sezoni bomo pripravili dve gledališki premieri. Kitarist Aljaž Cvirn in igralec Renato Jen-ček bosta premierno v Sloveniji predstavila sonet Sivček in jaz Nobelovega nagrajenca Juana Ramona Jimeneza. Druga premiera bo avtorska predstava Komedija o artu, ki bo naša prva predstava v sezoni.« Festival Celjski grad bo zaključil koncertno sezono. Hišo kulture Celje je do zdaj vodil Gregor Deleja. LŽ, BGO, foto: GrupA Direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset Slivniškega jezera so se doslej lotevali številni avtorji. Zdaj mu je knjižno delo posvetil še Milan Štraus. opisane kraje. Nekateri poznajo tudi ljudi, ki nastopajo v teh zgodbah,« je poudarila Tatjana Oset. Med zanimivejšimi literarnimi deli, ki se dotikajo lokalnega okolja, je tudi nekaj takšnih, namenjenih otrokom. Gre na primer za slikanico Zvezdane Majhen z naslovom Hiša glasbe in za slikanico z naslovom Učilnica pod orehi, v kateri je avtorica Maja Furman predstavila Antona Martina Slomška. Kdo bo domov odnesel mačka v žaklju? Poleti je v knjižnicah precejšnja vrsta za najbolj priljubljeno gradivo. Tudi v Knjižnici Šentjur je podobno kot v drugih knjižnicah na Celjskem največ zanimanja za roman Belo se pere na devetdeset, ki ga je napisala Bronja Žakelj. So pa v tej javni ustanovi našli še eno obliko, da bralce opozarjajo na druga zanimiva dela, ki ostajajo na policah. Gre za vrečo, ki nosi ime Maček v žaklju. V njej je zbrano čtivo za različne starostne skupine. Izboru del za vso družino je dodana tudi poezija. »Poudarek je na nekoliko zahtevnejšem branju in na pestrosti vsebin. To je način, da bralcem predlagamo gradivo, ki je manj izposojano, vendar neupravičeno zapostavljeno,« je pojasnila sogovornica. TS Hišo kulture Celje odslej vodi Miha Firšt. KULTURA 11 Marija Artiček - Marjana z novo pesniško zbirko in novo razstavo Spomin, ki še vedno živi SPOMIN Mrzli zimski dnevi, topla peč, nasekani leseni zobje za grablje, kijih ni več. Sestavljeni leseni gradovi na peči, temnivečeri (ob sveči, toje spomin, ki še vedno živi. »Danes imamo ceste, nekoč smo imeli shojene poti. Ko sem bila otrok, sem največkratbosa hodila po dobro shojenih poteh, ki so vodile med kraji, od soseda do soseda ...V mojo dolino so vodili iz vseh kincev.« To so uvodne b esede v novo pesniško zbirko Sop otniki moje doline upokojene profesorice likovne umetnosii Marije Artiček. V Galeriji Zgornji trg Šentjur Artičk-ova razstavlja svoje zadnje sliki. BARBARA GRADIČ OSET Mag. Marija Artiček oziroma Marjana Artiček, kot jo pozna večina domačinov,je bila v Osnovni šoli Slivnica pri Celju likovna pedagoginja in knjižničarka do svoje upokojitve leta 2012. Njeno delo je bilo povezano z neprestanim raziskovanjem in iskanjem novih likovnih idej. Po upokojitvi se je posvetila tudi poeziji. Svoje zadnjo pesniško zbirko je posaetila ljudem, ki so zaznamovali njeno otroštvo in je po besedah Erne Ferjančič, ki je napisala spremno besedo, spominska knjiga njene mladosti. Njena dolina se nahaja pod znamenito šentjursko cerkvijo sv. Rozalija. »Rodila sem se v Dolnji vasi. Od tu se je navkreber prišlo v Gornjo vas, na drugo stran v oba Repna in v nasprotno stran je pot vodila v Šentjur. Pesmi sem nameni-lp ljudem,kijih danesni več in sozaznamovali življenj ev tistem času. To so bili ljudje, s katerimi je naša družina veliko sodelovala. Ponosna sem naaolino,v kateri sta vladala mir in zadovoljstvo.« Srečevanja z ljudmi V knjigi je veliko nostalgije za preteklostjo m veliko opazovanj ljudi, ki so živeli in ustvarjali v njeni bližini. »Spominjam se treh ženic, ki so živele v majhni hiši in so spletale vence iz krep papirja. Izdelovale so enkratne kreacije, ki so me noro vabile. Zelo rada sem opazovala ljudi. Sosed, ki je bil velik kmet, je stalno pulil travo, ki je živali niso pojedle. Na vrhu Predstavitev nave pesniške zbi-ke Marije Artiček se poslušalo eeliko število l-udi. pri cerkvi je živela družina brez očeta. Ženska je bila dobra kot kruh in tam smo se ob nedeljskih popoldnevih igrali. Imela je čudovite rože po vseh oknih,« je Artičkova omenila le nekaj ljudeh, ki so živeli v njeni bližini. V knjigi je veliko pesmi namenjenih tudi živalim in rastlinam. Posebno mesto ima žareči mak. »Mak sem vedno iskala med našimi žitnimi polji. Ko je zažarel, je samo eden cvet napolnildolino s svojo barvo. Rdečo barvo sem imela vedno rada.« Osat ostaja zvesti spremljevalec V Galeriji Zgornji trg v Šentjurju so razstavljeni Marja-nine zadnje slike, na njih so osati in temne ulice. Osati ostajajo že vrsto let glavne rastline na njenih slikah. »Prvi osati so bili v naslikani v akvarelni tehniki. Nikoli ni bilo veliko časa in ko sem začutila potrebo po slikanju, srm vzela papir, ga namočila v vodo, vzela barve in slikala. Ta način slikanja ju bil n eke vrste tudi moja terapija pri prebolovanju epilepsija. Moja zdravnica se je vedno čutila, da je moj način razvoja bolezni popolnoma drugačen kot pridrugih bolnikih. Slikanje je bila moja teoapija. Zdaj sem akrarel opuotila in se posvetila akrilu na platno.« V knjigi je uporabila tudi številne grafike. »Največ sem jih naredila v pasu, kosem odhajala iz službe. Takratsem čutila tesnobo, saj sem se težko poslovila od dela in oirok.« Študij je ponudil dodatni polet Vse slike na razstavi in vse pesmi v njenih knjigah so nastale po letu 2015. V prvo pesniško zbirko Jutranje impresije je Marija ujele svoja občutenja med sprehodi na bližnji hrib Peseke. Pesmi v Meglice iz jezera in morja so nastale ob Slivniške jezeru in na obali Paga, Izpovedi so nastale kot zapis težkih tre- nutkov v njenem življenju. Po zdravljenju v Topolšici se odločila, da bo nadaljevala študijsko pot na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki ja js končala z zagovorom magistrske naloge. »Ob vsem delu sem se sproščala in čistila vseh nevšečnosti, ki so napadale moj dihalni sistem. To mi je dalo poletza nadaljnjo uotmarjanje.« Njen način izpovedovan ja Vsestranska ustvarjalka priznava, da z velikim zadovoljstvom pogl edana ovoj slikarski opus in knjige, ki so pred njo. »Ustvarjati je moj način sproščanja in izpovedovanja, a vTsela sem, ko vidim, da moje pisanje tudi pri drugih sprošča poizvedovanje. Pišem in slikam takrat, ko imam navdih. Trenutno sem popolnoma prazna in utrujena od priprav na razstavo in predstavitve knjige.« Marija Artiček že ima pripravljene pesmi za novo pesniško zbirko, tudi slikarski nrvdih se bo vrnil po krajšem premoru. Foto: Vid Palčnik Razstava o Vodniku in Knobleharju v cerkvi sv. Duha V dvorani cerkve sv. Duha v Celju je še do sobote na ogled razstava o Valentinu Vodniku in Ignaciju Knobleharju, ki jo je pripravilo društvo Mala pot Celje. Razstava je posvečena tridesetletnici delovanja Župnije sv. Duha ter letu dveh pomembnih slovenskih mož. Valentin Vodnik je bil pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, Ignacij Knoblehar pa raziskovalec, popotnik in misijonar. Oba sta bila tudi duhovnika, povezuje pa ju leto 1819. »To je bilo namreč leto smrti Valentina Vodnika in letov rojstva Ignacija Knobleharja, zato je bila razstava priložnost, da združimo dva jubileja v skupni dogodek,« je povedala Majda Smrkolj, ustanoviteljica in predsednica društva Mala pot, kjer si vsako leto prizadevajo pripraviti eno razstavo. Na razstavi si je mogoče ogledati plakate in knjige o Vodniku in Knobleharju ter dela, ki sta jih napisala.V okviru razstave so v društvu pripravili tudi mini antikvariat. Razstava je na ogled med 17. in 20. uro. RG, foto: SHERPA Prijetna temperatura,dopust, mir Knjige za poletno branje po izboru Bojane Potočnik Paula McLain: Pariška žena Če bi lahko potovala v času, bi šla v 20. leta 20. stoletja, kjer bi se z izgubljeno generacijo zgubila po pariških ulicah. »Hotel je imeti vse, kar se je dalo imeti, in še vem« zapiše Hadley Richardson, prsa Hemingwayeva žeoa,kianistka,kise je iz čiste ljubezni popolnsma predala vzhajajoči pisateljski zvezdi Eanestu Hemingwayu. Boštjan Narat: Podaja v prazno Njegova razmišljanja so miblizu in še njegove eseje o športu preberem z največjim užitkom, če-poav o šports n« vem ničesar, niti me ne zanima. Všeč mi je, ker vedno šzhajv ie intimne izkušnje in šele nato zdrsne v temo, kjer razvije teorije, ki se nas dotaknejo, odpro obzorja, čeprav se nikoli nismo znašli vpvdobni situaciji. Ko na začetku zbirke rrzmišlja, koga se bodo sjegovi zapisi dotakaili in zakaj to počne, se spotakne ob npčimrneot, Iii ni najbolj laskava lastnorO,zaio potrebuje korokti«. In ta korektiv najde v odgosornorti, zato,dragi bralci, prevzemam popolno odgovornost za tele bralne zapise. Uživajte v braoju. BGO, ioto: arhiv NT (SHERPA) Majda Smrkolj, predsednica društva Mala pot, na razstavi o Valentinu Vodniku in Ignaciju Knobleharju v cerkvi Sv. Duha v Celju. ,.. in knjige ^ Z j* Če nimate idej, kaj bi brali v času dopusta, vam tokrat ponujamo pet knjig po izboru dobre bralke, učiteljice slovenščine Bojane Potočnik. Jerneja Ferlež, Peter Rezman: Maribor paralalesa Mariborparalaksa je poklon Mariboru in starim fotografijam. Vsako novelo usaja fotografija, ki jo najprej »beremo« skoziočietnologinje Jerneje Ferlež. Fotografije pr-dstavljaz detajli, ki jih opaža in analizira njeno etnološko oko,jih povezuje s kulturo časa in bivanja. Dejansko ne ve, kdo so ljudje na fotografijah, in proti koncu zgodbe že drsi vfiktivni svet literaturo. Meje ne presto-pi,a številnimi namivi pa pot široko odpre Petru Rezmanu. Ta ljudem s fotografij da imena, spusti kri po žilah, jih vrže v vrtinec življenja, prestopi meje Maribora v širši slovenski in evroprki aro-stou ... nas naomeji in pretreae v dno duše. Anita Nair: Vaje v pozabljanju IndijsPa pisateljica Anita Naio romanu zepiše: »Če je kje bog, bo pazil nanjo. Ampak vedela je, da bog, kadar gre za ženske,včadih zamiži.« Pa ne le b«g, mižimo tudimi in si zakrivamo ooi pred neprijetnimi zgodbami. Še lažje je, če so zgodbe geografsko daleč od našega sveta. Zgodbe mnogih Indijk so vse prej kot prijetne. Smritin oče na vsak način želi odkriti, kaj se je zgodilo z njegovo hčerjo, preden je prestopila tanke mejo, dokatere žeeska v Indiji sme. Evropejke prevečkrat pozabljamo, kaj so nam izborile naše prednice. Iva Prochazkova: nebesa Miši gredo v To je ena izmed tisaih anjigi kijo je treba brati na glas celi družini. Odrasli in otroci se smejimo na istih mestih, vendar smeh odraslih včasih zagreni. Miška Smukica šele v nebesih spozva, keko lepo je rssnici življsnje nv Zemlji.Čeprav nas to preizkuša, se igra z nami, poraja dvome, pusti no cediku je neprimerljivo zabavnejše in oUaoljivejše od nebes,kjor niiakote, strohu, nevarnosti in je trava večno zejena. Smukica šele p nebesih spozna, kako sta si z zemeljskim sovražnikom lisjakom Belobuacem vreonici ponobna in postaneta nerazdružljive prijatelja,zato sine-kaj goreče zaželi. In saj veste - goreče želje se uresnkčijo, zato je treba biti z njimi še posebno previden. 12 NAŠA TEMA Vzdrževanje dobre psihofizične kondicije je veščina, ki se je je treba učiti Kako preživeti z enim dopustom na leto in z eno nedeljo na teden? Na vreme se zadnje čase ne gre zanašati, ampak koledarsko je dopustniška sezona še vedno v polnem zagonu. Večina komaj čaka na svoja dva tedna prostosti. Le redki si lahko v kosu privoščijo tri ali štiri tedne dolgo odsotnost z delovnega mesta. Najbolj žalostno pa je, da mnogi že nekaj dni po vrnitvi v ustaljene tirnice nimajo občutka, da so sploh bili na dopustu. SASKA T. OCVIRK Glede na pomen dopusta oziroma prekinitve rednih delovnih obveznosti je pravica delavca do plačane odsotnosti za počitek, rekreacijo in regeneracijo zapisana v Zakon o delovnih razmerjih. V okvir teh pravic spada tudi regres za letni dopust oziroma za kritje stroškov oddiha. Izraba te pravice je tudi v interesu delodajalca. V resnici se marsikdo odpove počitnicam in letovanju tudi zato, da lahko z regresom v družinskem proračunu zamaši luknje visokih življenjskih stroškov. A če se človek med enim in drugim delovnikom ne spočije in ne razbremeni nakopičenega stresa, sta njegovo zdravje in blagostanje dolgoročno resno ogrožena. Nizozemska študija je pokazala, da se delavcem zdravje pogosto poslabša zadnji teden pred dopustom. Razlog je v tem, da se jim delovna obremenitev v tem času zviša. Pojav je še poudarjen pri ženskah, ki se jim v istem času povišajo tudi obremenitve doma. Da dopust v resnici doseže svoj namen, je pomembno, da lahko človek gladko in umirjeno stopi v dopustniški čas. Da se lahko v celoti umakne od vsakodnevnih skrbi ter da občuti zadovoljstvo in avtonomijo. Občutek, da moramo pred dopustom delati z dvojno močjo in da nas po dopustu vse počaka, regeneracijo skoraj povsem onemogoči. Posledica nerazumevanja pomena počitka in temeljnega koncepta dopusta pa je tudi sodobna epidemija izgorelosti in nezadovoljstva na delovnem mestu. Foto: PIXABAY Po dopustu se ljudem poveča zadovoljstvo z življenjem. Pozitivni občutki se razgubijo že v prvem tednu vrnitve na delovno mesto in povsem izzvenijo v dveh do štirih tednih. Maja Golob, avtorica knjige Ne čakaj na vikend Umirjeno ni enako kot lenobno in neambiciozno Je ena izmed nas. Ena od mnogih žensk, ki iz dneva v dan usklajujemo vlogo mame, žene, gospodinje, uslužbenke in še desetine drugih. Ne glede na uspešnost žongliranja se vedno znova zaletavamo v svoje lastne fizične ali psihične omejitve. Pri tem pa nas kot sitna muha obletava občutek krivde. O svojih izkušnjah, mitih in prepričanjih je Maja Golob napisala knjigo, ki je celo v ponatisu že skoraj razprodana. Mama dveh otrok in žena je že 18 let tudi uspešna podjetnica. Pred tem je bila deset let zaposlena v velikem mednarodnem podjetju. »Hrepenela sem po novih izzivih, in rada rečem, da sem od tam uspešno pobegnila, prepričana, da grem na boljše. Potem pa sem se srečala z izzivi podjetništva. Podjetje je hitro raslo, predajala sem se projektom in naročnikom, pri tem pa sem povsem pozabila nase. Znašla sem se na robu izgorelosti.« Izkušnja je bila povod za nastanek knjige. »Svoje napake in zgrešena prepričanja sem želela deliti z drugimi. Predvsem z ženskami, ambicioznimi zaposlenimi mamami, ki so prepričane, da morajo biti vedno popolne na vseh področjih in da morajo same obvladovati vse zahteve in obveznosti.« Danes na to temo predava povsod po Sloveniji. Ravnokar je zaključila pisanje svoje druge knjige. Del njene nove filozofije je tudi spoznanje, da za nove izzive nikoli ni prepozno. Vaša zgodba ni tako redka. Ljudi, ki jih k spremembam prisili bolezen, ni malo. Smo se sploh sposobni izviti iz primeža rutine brez tako radikalnih opomnikov? Družba je o tem vedno bolj osveščena. Veliko knjig je napisanih na to temo. Ljudje se odpirajo in govorijo o svojih stiskah. Na poti vsakdo dobi dovolj opozorilnih znakov. Seveda pa se mora vsak vprašati, kaj se z menoj dogaja, kako se lahko pravočasno ustavim, kako naj upočasnim. Vsak Maja Golob zase si mora poiskati odgovor na vprašanje, kje je moje mesto in kako naj v tem življenju najdem več radosti zase. Govoriva o razsvetljenih ljudeh, ki posledično ubere-jo drugačne poti. Večina pa je še vedno ujeta v ekonomske valje, ki jim je za posameznika pogosto malo mar. Pa vendar je vedno več podjetij, ki se zavedajo, kako pomembno je imeti zadovoljne, izpolnjene zaposlene. Ti so bolj zavzeti, bolj pripravljeni uresničevati skupne poslovne cilje in posledično več doprine- sejo k dosežkom ekipe oziroma podjetja. Če je v ekipi nekdo, ki je preutrujen, nezadovoljen in nemotiviran, slabo vpliva na celotno vzdušje. Odgovorni vodje se tega zavedajo. Kot se zavedajo, da princip korenčka in palice ne deluje. Novodobni vodje svojim zaposlenim postajajo mentorji in osebnostni trenerji. Pravočasno skušajo prepoznati njihove izzive in stiske ter jih opolnomočiti za soočanje z njimi. Pomembno je znati prepoznati potenciale svojih ljudi in tudi trenutke, ko morajo le-ti izpreči, zadihati in najti čas zase. Česa sami ne odlagate več na konec tedna? Predvsem tega, da bi si vzela čas zase in za stvari, ki jih rada počnem. Vsak dan. Vsa- ko jutro vstanem pred ostalimi, si vzamem čas za pisanje in meditacijo. Postavila sem mejo med delom in zasebnim življenjem - po 16. uri me ne dobite več. Živim bolj umirjeno. Ne načrtujem več toliko, predvsem jemljem življenje bolj spontano. Se to zrcali tudi na ostalih članih družine? Prav gotovo. Način, kako delujemo, odseva tudi na odnosih z našimi bližnjimi. Družina od nas dobi najboljše, kar premoremo, a tudi najslabše, ko smo pod pritiski in stresom. Lahko rečem, da vsi skupaj zdaj plujemo bolj mirno in harmonično. Se je vaš krog prijateljev zelo spremenil? Obstajajo namreč ljudje, ki imajo mantro »nimam časa« za statusni simbol. Najožji prijatelji ostajajo z mano že vse življenje. Sicer pa se je krog ljudi okrog mene res precej spremenil, so pa med njimi še vedno taki, ki ostajajo v adrenalinskem tempu. Ljudi ne moremo spreminjati. Vsak sam oceni, kdaj je čas za spremembo. To sprejemam. Večina ljudi, s katerimi se družim, pa je na podobni valovni dolžini kot jaz. Vsi smo bolj umirjeni. To ne pomeni, da smo manj delovni ali manj ambiciozni. Preprosto drugače sprejemamo izzive in se učimo uživati v tem procesu. Mora človek za kaj takega priti v določena leta, dozore-ti, da lahko dojame, kaj je v življenju zares pomembno? Gotovo. Sicer pa je življenje samo po sebi nenehen proces osebnega zorenja. Nikoli se ne konča, razen če se zadovoljiš s položajem, kjer si. In potem se lahko po mili volji pritožu-ješ, kako je vse narobe, kako je hudo in kako se nič ne da. Ampak to je vedno odločitev vsakega človeka posebej. »V življenju se je pametno malo prepustiti. Vsaka stvar se zgodi z razlogom in tudi če se nam zdi v tistem trenutku še tako negativna, pogosto s seboj prinese nepričakovane priložnosti. Sprejeti je treba vse, kar pride na pot, in iz tega potegniti najboljše.« NAŠA TEMA 13 Ana Miletić Herič, psihologinja in psihoterapevtka Življenje smo si dolžni narediti lepo Življenje je težko. In prav je, da si ga ves čas delamo lepega. Svoje duševno zdravje ohranjamo tudi tako, da si vsak dan večkrat vzamemo čas, se pretegne-mo kot mačka, naredimo eno ali dve vaji za mišično moč, da umirimo dihanje. »Naša dolžnost je, da si vzamemo trenutek in opazimo lepoto lista na drevesu, neponovljivost sončnega vzhoda ali zahode. Da se nekomu zazremo v oči, koga objamemo. To so vsakdanji drobni užitki. Dolžni smo si jih, če hočemo ostati dolgoročno zdravi,« pravi sogovornica. Bistvo je v uravnoteženem bomo doma ali v službi. Zato življenju. To seveda ne pomeni, da osem ali celo deset ur delamo brez predaha in počitek prelagamo na čas, ko bomo prišli domov. Skoraj gotovo bomo preutrujeni, da bi lahko še v čemerkoli uživali. Podobno je z dopustom. Večina ljudi gre na počitnice tako izžetih, se je treba naučiti uživati ob vsaki priložnosti vmes. Ampak potrošniška družba ne spodbuja ravno kulture drobnih zastonj skih užitkov. Človeku, ki zna v pisarni vstati izza mize, se pretegniti kot mačka, se nastaviti soncu, »Naučiti se moram jesti, ko smo lačni, dihati, ko potrebujemo sprostitev, počivati ko smo utrujeni. Ne odlagajmo stvari na • k i «v« a • v pozneje. Ne prepričujmo se, da ni važno, da bomo že potrpeli. Izzivov in težav ne bo nikoli zmanjkalo.« da se vse do konca ne uspejo sprostiti. Mnoge družine se prve dni na počitnicah samo prepirajo, ker so tako nenava-jene skupnega sobivanja. V dopust in počitnice vsi vlagamo tako velike upe in visoka pričakovanja, da je razočaranje neizogibno. Iskanje drobnih užitkov, ki nam osmislijo bivanje tukaj in zdaj, je v bistvu recept za srečo v vseh okoliščinah, ne samo za dopust. V življenju težav nikoli ne zmanjka, pa naj zaliti svojo najljubšo rožo, si sam zmasirati ramena in potem delati naprej, je težko prodati kup drage pisarniške opreme, programov za dobro počutje, kozmetičnih in zdravstvenih preparatov, oblačil, avtomobilov in kdove česa še vse. Kako se upreti vsakdanji rutini, ki te mimogrede posrka vase? To je trdo delo in veščina, ki se je je treba naučiti. Po- Ana Miletić Herič trebujemo opomnike. Težava pa je v tem, da ima večina Slovencev notranjega priga-njalca, ki kar naprej govori »pohiti«. Vse so nas vzgajali s to mantro. Eno ali dve generacije nazaj vsi izhajamo s podeželja, kjer je bilo življenje vedno trdo. Vedno je bilo treba zelo delati. Naši stari starši so preživeli dve vojni, veliko so trpeli in zavedali so se, da brez trdega dela ne bodo preživeli. Danes nas ne priganjata slabo vreme in lakota, a vendar v sebi še nosimo ta glas. To je medgene-racijska dediščina kmečkega dela. Naučiti se moramo, kako tega notranjega priga-njalca objeti, mu povedati, da so zdaj drugi časi, da se lahko ustavi za pet minut in da bo zvečer vseeno lahko ponosen nase, da je dovolj opravil. Opomnike moramo imeti pred očmi. Lahko si jih kam napišemo, še bolje pa je, če imamo dogovor s kom bližnjim. Naj nas opomni, da zadihamo, ko nas bo spet videl hiteti. Ne bomo se takoj spremenili. Morda bo dolgo trajalo, vendar se je vredno potruditi. Dopust se včasih zdi pa-vza na ukaz, ki pa ne prinese želenih učinkov. To je pomembna tema. Zahteva namreč, da se dovolj poznamo, da vemo, kaj je za nas dopust. Za nekoga je dopust letovanje v hotelu s petimi zvezdicami, kjer ga strežejo spredaj in zadaj, za drugega ležanje na skali in lahek obrok v naravi, za tretjega kolesarjenje čez polovico države. Različni smo si in to je treba upoštevati. Predvsem pa ni dobro preveč načrtovati. Saj smo vendar na dopustu, mar ne? Tudi če nam ne uspe videti vsake znamenitosti, tudi če nismo prišli do začrtanega cilja, pomembno je, da se imamo lepo. Tudi če se otroci ne obnašajo idealno in bivališče ni po naših načrtih, imejmo pred očmi, da je dopust namenjen počitku in sprostitvi. Tudi če nam gredo ljudje okrog nas na živce? Zavedajmo se, da ogromno ljudi okrog nas nima teh drugih, ki bi jim lahko šli na živce. Kot je - po Sartru - lahko pekel imeti ljudi okrog sebe, je pekel tudi, če nimamo nikogar. Bodimo hvaležni za tiste, ki nam skačejo po glavi. To pomeni, da smo jim pomembni in da nas imajo radi. Namigi za drobne užitke in mala zadovoljstva Zaplešite Poiščite in izkoristite prilo žnost za ples s svojim partnerjem. Razmislita o vpisu v plesni tečaj. Obstaja cela vrsta plesnih možnosti, tudi če nimate plesnega partnerja. Če vam nič od tega ne ustreza, se zaprite v sobo, glasno navijte svojo najljubšo glasbo, zaprite oči in se prepustite ritmu. Pojdite na kavo Se s prijateljico že celo večnost dogovarjata za kavo? Zakaj ne bi šli danes? Določita vsaj kraj in uro. Se še spomnite časov, ko smo se z desetimi grami kave in napolitankami lahko kadarkoli naslikali pred vrati nam dragih ljudi? Obudite to lepo tradicijo. Skuhajte nekaj dobrega Ze dolgo niste delali polnjenih paprik? Morda bi otrokom zadišala lazanja. Z malo načrtovanja in zavestne predanosti je lahko tudi kuhanje užitek. Obrok z družino ali s prijatelji pa je praznično srečanje tudi brez praznika. Pojdite na piknik Zakaj bi kosilo vsak dan na hitro pojedli za kuhinjsko mizo? Zložite ga v košarico, vzemite s seboj odejo in se napotite v gozd ali bližnji park. Mimogrede boste deležni še gozdne kopeli in kosilo bo teknilo kot še nikoli. Pospravite omaro ali nekaj predalov Morda se ne zdi ravno kot poseben užitek, a včasih, ko se nam zdi, da imamo v glavi kaos, pomaga, če se ga znebimo okrog sebe % * ^^ 4 (k. V.« Pospravljeno stanovanje ali vsaj kakšen predal lahko prinese veliko zadovoljstva in precej bolj jasne misli. S pecivom obiščite prijatelje Včasih je torta brez razloga najbolj nepozabna. Piškoti ali pladenj peciva pa kar kličejo po družbi. Če se tako opremljeni prikažete na vratih prijateljev, vam ne bodo zamerili, ker se niste napovedali en teden vnaprej. Kozarec vina, dobra knjiga in vi Sliši se kot popoln scenarij za nedeljo popoldne ali dolge dneve na verandi počitniške hišice. Je kak poseben razlog, da bi bil na sredo popoldne po naporni službi prepovedan? Naredite 30 korakov Sprehodi, tek in kolesarjenje so najboljša možnost za dvig razpoloženja in izboljšanje zdravja. A kaj, ko je pogosto najlažje ostati doma. Ko se je tako težko odlepiti s kavča. Odločite se za samo trideset korakov. 31. bo sledil, ker si boste to preprosto želeli. Turnir družabnih iger Morda ste pripravljeni preučiti tudi ^ navodila kakšne od novih bolj zahtevnih iger. Vedno več ljudi navdušujejo. A že čisto navadna igra s kartami, kot je na primer Enka, mimogrede zasvoji staro in mlado. Obiščite koncert ali razstavo Koledar dogodkov ponuja celo vrsto brezplačnih prireditev, ki obogatijo duha in popestrijo poletni večer. Organizirajte koktajl zabavo na domačem vrtu Eksperimentirajte, veliko se smejte in uživajte. Potrebujete mešalnik, nekaj sadja in sokov. Z alkoholom pa po pameti seveda. SASKA T. OCVIRK OB ROBU Vse v življenju je krhko, samo službe so gumijaste Če vržete pogled na svoje delovno okolje, boste verjetno ugotovili, da se ljudje v glavnem delimo v dve skupini. Za ene se zdi, da jim nič ne pride do živega. Šefovo nerganje gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven, zjutraj se prikažejo ob uri in natančno čez osem ur spustijo vse iz rok. Do nadaljnjega zanje služba ne obstaja. Na drugi strani so tisti, ki ves čas čutijo, da nikoli ne naredijo dovolj in nobene stvari dovolj dobro. Delo nosijo domov, težko izklopijo in še težje rečejo ne. Posledično so ves čas nesrečni, kar naprej bolni in na robu zdrave pameti. Morda se vam zdi, da pretiravam, ampak večina se najdemo nekje na tej lestvici, eni bliže tej, drugi drugi skrajnosti. Službena sporočila s pričakovanjem takojšnjega odziva v popoldanskem času, ob koncih tedna in celo med dopustom so precej bolj pogosta, kot si predstavljamo. Osveščeni šefi, ki jih skrbi psihofizično zdravje njihovih zaposlenih, pa po kratki amaterski raziskavi očitno sodijo v skupino samorogov in morskih deklic. Legenda pravi, da je eden takih nekoč vseeno povedal naslednjo prispodobo: v življenju vsi žongliramo z različnimi žogicami. Ena predstavlja dom, druga družino, tretja zdravje, četrta prijatelje, peta službo in še kakšna je verjetno vmes. Vse so steklene. Če nam katera pade na tla, nikoli več ne bo enaka. Edina, ki je gumijasta, je žogica z napisom služba. Vedno se odbije nazaj. Če smo prepričani, da se bo v podjetju brez nas podrl svet... Če nas - bog ne daj - jutri povozi avtobus, bo čez teden dni na delovnem mestu komaj kdo še vedel, da smo nekoč bili del kolektiva. Če zbolimo ali nam razpade družina, pa se svet res podre. Nam. V deželi razbitega stekla pa prav nikomur ne bo znosno, kaj šele prijetno. Čarobna moč gozda Z Japonske se je po svetu razširila filozofija shirin-yo-ku ali gozdna kopel. Gre za spoznanje, da meditativni sprehod po gozdu, tako imenovano kopanje v gozdu, učinkovito zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in dviguje splošno telesno odpornost. Obkroženost z naravnim zelenje tudi pri otrocih najhitreje in najučinkoviteje zniža raven stresnih hormonov. Terapevtska gozdna kopel je preprost sprehod v gozdu, kjer nas nič ne zmoti in kjer se nam ne mudi. Idealno traja vsaj dve uri. Strokovnjaki pri tem vzpodbujajo vpijanje gozdne atmosfere z vsemi čuti. Raziskave so namreč pokazale, da sprehodi po gozdu bistveno bolj pozitivno vplivajo na zdravje kot na primer hoja po urbanih območjih. Razlog naj bi tičal v vdihavanju fitoncidov, kemikalij, ki jih za zaščito pred škodljivci sproščajo rastline. Drevesa imajo tudi sicer izjemen vpliv na življenje ljudi. Menda naj bi bila umrljivost ljudi v soseski z veliko dreves za 16 odstotkov nižja od območij, kjer dreves ni. Prav tako naj bi življenje med drevesi dolgoročno bistveno bolj krepilo občutek sreče kot na primer povišica v službi ali celo zadetek na loteriji. 14 IZ NAŠIH KRAJEV Projekt LIFE BioTHOP sestavlja konzorcij sedmih projektnih partnerjev, ki prihajajo iz petih različnih članic EU, in sicer Slovenije, Portugalske, Nemčije, Češke in Španije. Poleg IHPS v projektu sodelujejo še podjetje Lankhorst Euronete s Portugalske, ki bo hmeljarjem ponudilo izpopolnjeno hmeljarsko vrvico, izdelano na osnovi PLA, odporno proti vremenskim ujmam in primerno za domače kompostiranje, podjetje Zelfo Technology iz Nemčije, ki bo hmelje-vino pretvorilo v tehnična ojačitvena vlakna za izdelavo kompozitov, podjetje Tridas s Češke, ki bo iz vlaknine hmeljevine izdelalo popolnoma novo linijo embalaže za steklenice vina, medtem ko bo podjetje Tecnopackaging iz Španije odgovorno za zagon proizvodne linije ekstrudiranja za pripravo biokompozitnega materiala, osnovanega na polimerni matrici PLA in ojačitvenih vlaknih hmelja. Izhodni material podjetja Tecnopackaging bo Razvojni center orod-jarstva Slovenije - Tecos uporabil na svoji pilotni liniji brizganja za izdelavo rigidnih sadilnih lončkov. V projektu sodeluje tudi Razvojna agencija Savinja, ki je prevzela vlogo diseminacijskih projektnih dejavnosti in študije prenosljivosti. V hmeljiščih biorazgradljive vrvice Odpadna hmeljevina material za nove izdelke Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) kot vodilni partner sodeluje pri novem evropskem projektu, s pomočjo katerega bodo slovenska hmeljišča postala okolju bolj prijazna. Hmeljske vrvice bodo nadomestili z novimi bioplastičnimi vrvicami iz naravnih biopolimernih materialov. Gre za stoodstotno biorazgradljivo, reciklabilno in kompo-stabilno vrvico, ki predstavlja okolju prijaznejšo alternativo trenutno uporabljeni polipropilenski vrvici, ki se v okolju razkraja tudi do 450 let. Da bo zgodba zaokrožena, partnerji projekta stremijo k celovitem izkoristku hmeljevine za nove bioplastične proizvode v hortikulturnem, kmetijskem in plastičnoembala-žnem sektorju. LEA KOMERICKI KOTNIK V Evropski uniji hmeljarji na 26.500 hektarjih letno pridelajo 50 tisoč ton hmelja. Slovenija je ena od pomembnih proizvajalk hmelja v svetu, hmeljarstvo ostaja največja izvozna panoga v kmetijskem sektorju Slovenije in ima velik pomen tudi za prepoznavnost Slovenije v svetu. Vendar ostaja v pridelavi hmelja problem sintetična polipropilenska vrvica, ki jo uporabljajo kot oporo za hmelj v času rasti, po obiranju storžkov hmelja pa ostane prepletena s stebli. V inštitutu tako že več let iščejo nove tehnološke rešitve, izdelane imajo tudi že številne študije o primernem nadomestku plastične vrvice v hmeljiščih. Na problematiko neizkoriščenega potenciala dragocene biomase poljedelskih kultur, kakršna je hmeljevina, Slovenija zdaj odgovarja z novim evropskim projektom LIFE Bi-oTHOP. Po besedah koordina-torke projekta, višje znanstvene sodelavke v inštitutu, dr. Barbare Čeh je cilj projekta zamenjati hmeljarsko polipropi- lensko vrvico z vrvico iz naravnih biopolimernih materialov. Ta se pri kompostiranju razgradi na snovne monomerne gradnike, s čimer hmeljevina postane surovina za izdelavo komposta na kmetijah. Obenem hmeljevina, prepletena s to vrvico, postane surovina za vrsto biorazgradljivih izdelkov (biokompozitni materiali, sadilni lončki za vrtnarstvo in pakirni zabojčki/pladnji). Manj odpadkov, več prihodkov Projekt sledi modelu krožnega gospodarstva s ciljem stoodstotnega zvišanja stopnje predelanih odpadnih proizvodov iz hmeljarske panoge. Z zamenjavo nerazgradljive plastike z biopolimernimi alternativami naj bi se za 25 odstotkov izboljšala energetska učinkovitost, medtem ko bodo izpusti toplogrednih plinov zmanjšani za kar šestkrat. Z uporabo naravne vrvice bi se v Savinjski dolini bistveno zmanjšala količina hmeljarskih odpadkov, sočasno bi se po izračunih inštituta povečal prihodek. »Spodnja Savinjska dolina bo na ta način postala primer dobre prakse tudi za vsa ostala hmeljarska območja v svetu, sočasno se bo povečala njena dodana socialno-ekonomska vrednost, na primer zeleni turizem,« pojasnjuje Barbara Čeh. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! VSAK ČETRTEK od SEPTEMBRA 2019 za vse bralce Novega tednika popoln spored vseh TV programov z zanimivimi zgodbami sveta zabave in filma ,90 EUR RADIO CELJE 15 Matjaž Jelen in Štefan Šarkezi ob ustvarjanju radijskih elementov za Radio Celje. Štefan z Manco Špik »Samo najboljše za naše poslušalce« Radio Celje je v začetku avgusta zaživel v novi podobi. Svežo glasbeno podobo tega priljubljenega medija zdaj kroji nov glasbeni urednik Štefan Šarkezi. Štefan je eden najboljših glasbenikov v Sloveniji, saj sodeluje s samimi znanimi izvajalci na slovenski sceni. Za Radio Celje pa je zasnoval prav posebno glasbeno shemo. Štefan, kaj je bil največji izziv pri snovanju nove glasbene podobe za Radio Celje? Če sem popolnoma iskren, Radio Celje je imel že pred mojim prihodom »luštno« in prijetno glasbo, zato mi je bil največji izziv, kako nadgraditi dobro glasbeno shemo. Kakšne so bistvene glasbene novosti oziroma spremembe? Sprememba, ki jo je mogoče zaznati, je ta, da se predvajajo predvsem skladbe, ki so bile dejanske in ne samooklicane uspešnice svetovnega formata. Manj bo slišati novejše glasbe, kajti šele čas pokaže, ali bo neka skladba uspešna ali ne, in če se izkaže za uspešno, si bo zaslužila tudi mesto v bazi Radia Celje. Torej, samo najboljše za naše poslušalce. Glasba je glavni in najpomembnejši del programa neke radijske postaje. Kakšna glasba po tvoje doseže najširšo množico poslušalcev? Kaj ljudje dandanes sploh poslušamo? Danes imamo srečo, da si lahko v veliki meri ljudje sami izbiramo, kaj in kdaj bomo poslušali, saj nam tehnologija to omogoča. Naloga glasbenih urednikov danes pa je prepoznati skladbe, ki poslušalce spravijo v boljše razpoloženje in jim vzbudijo prijetne občutke ali spomine. Temu pravimo v našem žargonu, da so skladbe »radio friendly«, radiu prijazne. K sodelovanju si povabil tudi znane slo ven- glasbenike, ki so za Radio Celje posneli nove zvočne elemente, v katerih je tudi slogan Radia Celje Vedno z menoj. Koga si povabil k sodelovanju in kako je to potekalo? V novih odpetih zvočnih elementih lahko slišimo tri slovenske glasbenike; Matjaža Jelena (Sank rock), Tamaro Goričanec (Leni Kravac) ter mišljali o tem, kakšno no shemo bomo zasnovali, smo sočasno iskali različne vokale, ki bodo s svojimi glasovi dodali radiu piko na i. Naj povem, da so se vsi z največjim veseljem odzvali vabilu in smo kmalu prešli od besed k dejanju. Rezultate lahko slišimo vsak dan na radiu, ki je vedno z menoj. Radio Celje. Za konec se nam predstavi še na malo bolj osebni ravni. Kaj najraje počneš, kakšni so tvoji hobiji in kaj je tvoj največji cilj, ki si ga še želiš doseči oziroma če jih je več, kateri so? » Štefan Šarkezi Že vse življenje se pri meni vse vrti okoli glasbe, tako v kariernem smislu kot tudi, ko gre za hobi. Že kot otrok sem se zaljubil v radio in želel delati na njem. Kasneje se je izkazalo, da je moje poslanstvo glasba, saj sem se že kot mlad »mulc« odločil, da si bom kruh služil z bas kitaro. S trebuhom in kitaro sem šel za kruhom širom po naši ljubi deželici in zabaval ljudi skupaj z različnimi znanimi in manj znanimi skupinami. Nato sem ugotovil, da je Slovenija premajhna zame in da si želim več ter se odpravil muzicirat v tujino in tam nemalokrat ugriznil tudi v malce bolj suh kruh. Ko se danes ozrem nazaj, ne bi ničesar spremenil, saj sem se vrnil z mnogimi izkušnjami, ki sem jih pridobil, ko sem prečesal Evropo. Danes se še vedno potikam po odrih, največkrat z Markom Vo-zljem in Mojstri, kot tudi z Manco Špik in drugimi, a s to razliko, da je v moje življenje prišel radio, moja srčna želja iz otroštva, in s pomočjo katerega sem zopet začel spoznavati samega sebe. Pokazal mi je, da v sebi nosim še mnoge talente, za katere sam sploh nisem vedel, da jih imam. Če me vprašate, ali sem dosegel svoj cilj, ne vem. Vem pa, da imam srečo, da lahko v življenju počnem tisto, kar ljubim, to sta glasba in radio. 16 KRONIKA Š,. 33, ,4. avgus, 20,9 Konec sodnih počitnic spet odpira odmevne primere Jeseni tudi o prostituciji in drogah Petnajstega avgusta se bodo končale sodne počitnice. Sodno kolesje se bo tako znova zagnalo in na Celjskem bo moralo premleti še kar nekaj odmevnih sodnih primerov. Nekaj od teh se vleče že več let, tako da za določene sodne postopke ni pričakovati, da se bodo letos sploh končali. V Celje je na sodišče večkrat moral tudi odvetnik Miro Senica zaradi nepravilnosti pri poslovanju z delnicami Delamarisa. Vegrad naj bi pred leti 1,3 milijona evrov plačal direktorici kmetije Bužekijan Blanki Muster za svetovanje pri nakupu za 13 milijonov evrov delnic Delamarisa. Senici pa tožilstvo očita, da naj bi bil on tisti, ki naj bi denar prejel kot provizijo. Kaj je s tem primerom, ni jasno. Je pa znano, da je višje sodišče izločilo kar nekaj ključnih dokazov iz sodnega spisa. SIMONA ŠOLINIČ Med bolj odmevnimi primeri za lokalno okolje je zagotovo sojenje šestim obtoženim, ki jim tožilstvo očita odgovornost za tragično nesrečo, ki se je že julija leta 2009 zgodila na celjski tržnici. Med gradbenimi deli sta takrat umrla dva delavca, stara 35 in 51 let. Oba sta bila državljana Bosne in Hercegovine. Nihče od obtoženih krivde ni priznal. Poročali smo že, da sta delavca umrla, ko je upravljavec avtodvigala z nosilno verigo zadel v že postavljeno sosednjo prečno konstrukcijo, ki ni bila pravilno varovana in se je podrla. Delavca je pod seboj pokopal eden izmed stebrov. To je bila ena najhujših delovnih nesreč na Celjskem v zadnjih desetih letih. Čeprav je sodnik Zoran Lenovšek konec spomladi, ko je bila prva obravnava, dejal, da pričakuje, da bo sodni proces trajal do jesenskega obdobja, pa je skoraj zagotovo pričakovati, da se sojenje letos še ne bo končalo. Ne le za policijo, tudi za tožilstvo je ta proces, predvsem pa dokazovanje, velik zalogaj. Tudi za sodne izvedence, njihova mnenja bodo namreč za postopek ključnega pomena. Obtoženim očitajo povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti in ogrožanje varnosti pri delu, kar pomeni, da vsakemu grozi večletna zaporna kazen. Sodni mlini višjih sodišč To jesen bodo nekatere odločitve morala podati tudi višja sodišča. Višje delovno sodišče naj bi predvidoma jeseni odločilo v primeru pritožbe Splošne bolnišnice Celje na odločitev nižjega delovnega sodišča o tožbi Branka Gabrovca. Znano je, da je tožbo proti bolnišnici dobil in dokazal, da je bil sklep komisije sveta zavoda bol- nišnice, ki ga je iz izbora za poslovnega direktorja izločila, nezakonit. Zadevo obravnava Višje delovno sodišče v Ljubljani, kjer je primer še vedno v pritožbenem postopku in bo rešen po vrstnem redu prejema zadev, kar bo predvidoma septembra. Odločitev višjih sodnikov bo ne le težka, ampak tudi prelomna za celjsko bolnišnico. Delovno sodišče v Celju je namreč celo razveljavilo sklep sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje o imenovanju nove poslovne direktorice. Zatem ko je svet umaknil Gabrovčevo kandidaturo, je namreč za direktorico potrdil Margareto Guček Zakošek. Sodišče je tako naložilo bolnišnici, da izvede novo imenovanje vodstva. Če bo takšno odločitev potrdilo še višje sodišče, lahko to ponovno zamaje vodstvo bolnišnice. Delovno sodišče v Celju je pritrdilo tudi nekdanjemu poslovnemu direktorju Splošne bolnišnice Celje Marjanu Ferjancu, da je bil ta razrešen nezakonito. Svet zavoda bolnišnice je Ferjancu očital ne-sprejetje finančnega načrta za predlansko leto in nepravilne prevedbe plač ob prehodu na nov plačni sistem leta 2008. Ferjanc, ki je je ves čas očitke zavračal in poudarjal, da je šlo za politično razrešitev, je od bolnišnice s tožbo zahteval okrog 40 tisoč evrov, vendar pa je delovno sodišče to zahtevo zavrnilo. Splošna bolnišnica Celje se je nato na prvi del sodbe pritožila, tako da javnost čaka tudi na odločitev višjega delovnega sodišča v tem primeru. Eni obsojeni, drugi (še) ne Višji sodniki v Celju pa so med sodnimi počitnicami že obravnavali pritožbo na sod- bo Branku Mrkunu. Tega je celjsko okrožno sodišče pred časom obsodilo na dve leti in štiri mesece zapora zaradi ugrabitve nekdanje partnerice, sicer nekdanje direktorice enega izmed celjskih javnih zavodov. Zdaj je sodba razveljavljena zaradi kršitev v kazenskem postopku, postopek pa vrnjen v ponovno odločanje, kar pomeni, da se bo sojenje ponovno začelo na celjskem okrožnem sodišču. Domnevati je, da se bo sojenje začelo dokaj hitro v tem primeru. Tik pred sodnimi počitnicami so višji sodniki v Celju na mizi imeli tudi primer Muha Amidžića, ki ga je okrožno sodišče lani zaradi vpletenosti v preprodajo kokaina, obsodilo na tri leta zapora. Čeprav je Amidžić krivdo priznal, se je zoper sodbo vseeno pritožil zaradi domnevnih kršitev kazenskega postopka, v pritožbi je navedel tudi, da so mu bile kr- šene človekove pravice med sojenjem. Amidžić naj bi bil vpleten v delovanje združbe, v kateri je bil tudi Kristijan Kamenik. Droga, s katero so Kamenika že leta 2016 prijeli v Italiji in ga takrat že obsodili na zaporno kazen, naj bi bila namenjena v Slovenijo. V naši državi naj bi za preprodajo droge skrbela skupina, v kateri naj bi se znašli tudi Amidžić in še dva sostorilca, ki pa sta krivdo že priznala in bila tudi obsojena. O hudi obliki trgovine z ljudmi Sicer so ravno sodni postopki zaradi pečanja z dro-go na Celjskem najbolj dolgotrajni. Spomnimo, da se po več letih sploh še ni ponovno začelo sojenje za ene najhujših preprodajalcev drog na Celjskem, kar 12 jih je, vsi pa so na prostosti. Ravno zaradi tega, ker se je postopek tako dolgo vlekel, so jih morali izpustiti iz pripora. Okrožno sodišče že več let melje tudi primer Jake Ulčni-ka zaradi umora 37-letnega moškega v Bosni in Hercegovini. Čeprav Ulčnik že prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora svojega brata in poskusa umora bratovega dekleta in ga na sojenje vozijo iz zapora, pa trenutno še ni znano, ali bo za umor v Bosni in Hercegovini sploh obsojen. Obravnava pred poletjem je bila prekinjena in preložena na september. Tokrat predvsem zaradi nejasnega pričanja prometnega izvedenca. Ulčnik naj bi pred več kot 13 leti na območju Ljubuškega ustrelil svojega znanca. Eno izmed odmevnejših sojenj je zagotovo sojenje nekdanjemu direktorju Termoelektrarne Šoštanj Urošu Rotniku in hrvaškemu poslovnežu Alexandru Hrkaču. Poleg njiju je obtožena tudi Rotnikova odvetnica Varja Holec. Tožilstvo Rotniku očita preprečitev dokazovanja v postopku, v katerem je poskušal dokazati izvor premoženja in krivo ovadbo. Pred končno odločitvijo sodišča o krivdi pa bo preteklo očitno še kar nekaj vode, predvsem zaradi dokaznega postopka, saj je treba preučiti še kar nekaj dokazov, preden bo jasno, ali so obtoženi krivi ali ne. Kljub sodnim počitnicam pa je sredi julija celjsko sodišče razpisalo predobravnavni narok za združbo, ki naj bi se ukvarjala s trgovino z ljudmi in z zlorabo prostitucije. Del obtoženih, na zatožno klopi jih je sedlo več, je krivdo zanikal, del obtoženih pa se bo moral zagovarjati in se zjasniti o krivdi v drugi polovici avgusta. Obtoženim grozi do 15 let zapora. Gre za enega največjih tovrstnih primerov na Celjskem, kjer naj bi združba izkoriščala ženske, med njimi so bile tuje državljanke, da so spolne usluge nudile najmanj 700 strankam! Foto: SHERPA Zasegli so mu tudi droge Kriminalisti so pred dnevi pri moškem, sicer občanu Celja, opravili hišno preiskavo, saj so ga sumili več tatvin in posebej drznih tatvin. V preiskavi so našli in zasegli predmete, ki naj bi jih moški ukradel v dveh primerih, ki sta se zgodila v zadnjih dneh v Celju. Poleg tega so mu zasegli še manjšo količino prepovedanih drog ter več drugih stvari. Osumljenega so pridržali, grozi pa mu tudi zaporna kazen. Pijan, zadrogiran in divji V Šmarju pri Jelšah so te dni policisti zasegli avtomobil 38-letnemu vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Preizkus z alkotestom pa je pokazal, da je imel v krvi še dobrih 2,3 promila alkohola. Voznika so takoj pridržali. Podobno se je zgodilo tudi na območju Slovenskih Konjic, kjer je brez avtomobila ostal 22-letni voznik, ki je prav tako vozil brez vozniškega dovoljenja. Tako imenovani hitri test je pokazal, da je bil pod vplivom mamil. V Šoštanju so policisti ukrepali zoper 52-letnega voznika, ki je med vožnjo ogrožal sebe in ostale udeležence v prometu. Na Aškerčevi cesti v Šoštanju je namreč čez nogo zapeljal 26-letne-mu občanu, nato pa med vožnjo poškodoval več vozil. Na znake policistov ni ustavil, ustavili so ga šele z uporabo stingerja. Ko je voznik izstopal iz avtomobila, se je policistom uprl, zato so morali uporabiti tudi prisilna sredstva. 52-letnika bodo kazensko ovadili. Mladoletnik povzročil nesrečo Pred dnevi so se v prometni nesreči v Trnovljah pri Celju poškodovale kar tri osebe, med njimi ena huje. Nesreča se je zgodila v nočnem času, ko je 17-letni fant vozil osebni avto, kljub temu da nima nima vozniškega dovoljenja. 17-letnika je celjska policija do zdaj zaradi cestnih kršitev že večkrat obravnavala. Povzročitelj nesreče je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom med vožnjo skozi ovinek in zapeljal s ceste. Za volanom je bil pijan. Avtomobil je najprej trčil v manjše okrasno drevje ob hiši, nato pa z zadnjim levim delom še silovito v stanovanjsko hišo. V trčenju se je hudo poškodovala 19-letna sopotnica, 17-letni voznik in 17-letna druga sopotnica pa sta bila lažje poškodovana. V trgovini podtaknil požar Šentjurski policisti in kriminalisti iščejo neznanca, ki je v eni izmed trgovin v Šentjurju podtaknil požar. Po do zdaj znanih podatkih je namreč na pločevinke purpena stisnil tubo lepila in na tak način podtaknil ogenj. Dve pločevinki je razneslo. Ogenj so pravočasno pogasili zaposleni. Kljub temu da je bilo v času dogodka v trgovini več ljudi, nihče ni bil poškodovan. Povzročeno škodo ocenjujejo na najmanj 10 tisoč evrov. Preiskava okoliščin še ni končana. Izsledili več ilegalcev V noči na pretekli četrtek so policisti pri ilegalnem prestopu meje ne območju Rogatca zalotili 17 ilegalnih prebežnikov. Šlo je za državljane Iraka in Irana. V Sodni vasi pa so skoraj istočasno ustavili voznika avtomobila, sicer državljana Sirije, ki je v vozilu prevažal sedem ilegalnih prebežnikov. KRONIKA 17 Brez pomoči tudi družina Guzej ne bo zmogla Na pogorišču se je treba ponovno pobrati »Kot ste zagotovo že slišali, sta v Šmarju pri Jelšah pogoreli dve kmetiji. In sicer kmetija Guzej na Bre-cljevem in kmetija Škorjak v Korpulah. Gre za dve govedorejski kmetiji z rejo krav molznic. Na obeh kmetijah so v celoti pogoreli gospodarsko poslopje, krma in žito,« je sporočilo, ki v teh dneh kroži na družbenem profilu Govedorejskega društva Šentjur. SASKA T. OCVIRK Šentjurski kmetje so samo eni od mnogih, ki so se v teh dneh na ta način organizirali za zbiranje pomoči. Obe kmetiji v prvi vrsti namreč potrebujeta streho na svojih hlevih in hrano za živali. Prve bale in žito so na prizadeti domačiji že dostavili. Potem ko smo prejšnji teden po požaru obiskali družino Škorjak, smo stanje po tragediji preverili še pri družini Guzej. Potem ko se luči novinarskih kamer ugasnejo in prvi odmevi potihnejo, se najtežje za prizadete šele začne. Kot pravi hišni gospodar Jože Guzej, so hvaležni za vsako malenkost, a do obnove hleva je še zelo daleč. »Zdaj se šele kaže breme tega, da poslopje ni bilo zavarovano. Torej sem spet na začetku. Le da sva oba z ženo zdaj starejša in bolj bolehna.« Vsaka pomoč bo zato resnično dobrodošla. Zbirni podatki za nakazilo finančne pomoči družini Guzej: Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 6, 3240 Šmarje pri Jelšah, TRR: SI56 6100 0001 6073 732, sklic: SI00 10072019, BIC banke: HDELSI22, koda namena: CHAR, s pripisom »POŽAR GUZEJ«. Jože Guzej z vnukom Jako V Opekarniški zagorelo zaradi sveč Gasilci so zaradi požara morali v ponedeljek, nekaj minut pred 14. uro, iz stanovanjskega bloka na Opekarniški cesti v Celju evakuirati šest stanovalcev in dva psa. Poškodovan ni bil nihče, čeprav so nekaj oseb odpeljali v bolnišnico zaradi vdihavanja dima. Po do zdaj znanih podatkih je zagorelo v sobi enega izmed stanovanj v tretjem nadstropju, zaradi česar bodo celjski kriminalisti podali tudi kazensko ovadbo. Požar naj bi namreč povzročile sveče, ki so jih imeli stanovalci prižgane v stanovanju. Ogenj se je nato razširil še na hodnik in v kuhinjo. Stanovanje je v celoti uničeno, po prvih ocenah škoda znaša približno 40 tisoč evrov. Kriminalisti naj bi podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Ogenj se je namreč razširil še na zgornje stanovanje, kjer pa ni povzročil tolikšne škode. Požar so gasili pripadniki Poklicne gasilske enote Celje in gasilci iz gabrskega prostovoljnega gasilskega društva. Ti so po posredovanju stavbo po gašenju tudi prezračili in pregledali, da ne bi kje ponovno zatlelo. Na kraju so bili tudi reševalci Nujne medicinske pomoči Celje, ki so stanovalce pregledali, vendar nihče ni utrpel poškodb. Po podatkih policije naj bi reševalci pregledali 15 oseb zaradi suma vdihavanja dima, eno odraslo osebo in tri otroke pa so preventivno odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da poškodb niso dobili. SŠol, foto: DUŠAN BREZNIK Oborožena oropala gostinski lokal Policisti preiskujejo rop, ki se je zgodil v nedeljo v Celju v gostinskem lokalu v mestnem parku. Zamaskirana neznanca, ki sta govorila slovensko, sta vstopila v lokal. Eden je s pištolo zagrozil zaposleni in zahteval denar. Poškodovan ni bil nihče. Zaenkrat ni jasno, ali je ropar imel samo plašilko ali pravo orožje. Ko je zaposlena roparjema izročila denar, sta pobegnila. Policija ju še ni izsledila. Prehiteval in povzročil nesrečo Minuli konec tedna se je na območju Ljubnega zgodila huda prometna nesreča. Povzročil jo je 20-letni voznik, ki je vozil po regionalni cesti iz smeri Luč proti Ljubnemu. V dolgem desnem nepreglednem ovinku je začel prehitevati dve vozili. Takrat je po nasprotnem voznem pasu pravilno pripeljal 27-letni voznik avtomobila. Vozili sta čelno trčili. V nesreči se je huje poškodovala 26-letna sopotnica v vozilu 27-letnika. Nesreča se je zgodila tudi v Prihovi v občini Nazarje, vendar nihče ni bil poškodovan. Ukradel avto in odpeljal tujega otroka Policisti so na območju Radeč pretekli četrtek obravnavali primer, zaradi katerega bodo ovadili 53-letnega moškega za več kaznivih dejanj. 31-letna ženska se je ustavila na bencinskem servisu v Radečah. Ko je vstopila v servis, je v njeno vozilo vstopil 53-letni moški in začel brskati po osebnih stvareh. V vozilu sta bila otroka. Hči voznice je uspela pobegniti, mlajši otrok je ostal v avtomobilu. »Ko je ženska pritekla do vozila in se postavila predenj, da bi moškemu preprečila vožnjo, je spravil vozilo v pogon in se z otrokom, pripetem v otroškem sedežu, odpeljal v smeri proti Zidanemu Mostu. S sprednjim delom vozila je trčil v žensko, ki mu je poskusila preprečiti vožnjo, nato jo je nekaj časa, ko se je oklepala vozila, vlekel za seboj,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Moškega so policisti ustavili v Rimskih Toplicah, med vožnjo je povzročil tudi prometno nesrečo. 53-letnika z območja Laškega bodo ovadili zaradi roparske tatvine, povzročitve lažje poškodbe in zaradi odvzema mladoletne osebe. Nanj se je prevrnila kosilnica V soboto popoldne se je v Loki pri Zusmu zgodila huda delovna nesreča traktorista. Posredovali so celjski poklicni gasilci, ki so nudili pomoč pri oskrbi in prenosu poškodovanca s težko dostopnega terena. Šentjurski reševalci so nato moškega odpeljali v celjsko bolnišnico. Nesreča se je zgodila tudi v Trobnem Dolu v občini Laško. Pri košnji travnika se je na občana prevrnila kosilnica. Okradla zaposleno V Celju sta pred dnevi mlajša ženska in moški temnejše polti okradla zaposleno v eni od trgovin. Medtem ko je ženska izbirala oblačila, je moški iz pisarne delavki ukradel denarnico z bančnimi karticami in gotovino. Spet prijeli tujce Na območju Rogatca so policisti minuli teden ustavili 41-le-tnega državljana Slovenije, voznika osebnega vozila, ki je vozil štiri državljane Afganistana. Ti so v našo državo vstopili ilegalno. Voznika so pridržali in ga bodo kazensko ovadili. Vsi štirje tujci so zaprosili za azil. / So tudi vas poklicali goljufi? V teh dneh je bilo več poskusov goljufij strank Nove Ljubljanske banke. Neznanci naj bi stranke klicali z neznane telefonske številke in se predstavljali kot uslužbenci banke ter od prejemnikov klicev zahtevali številke osebnega računa ali številke kreditne kartice. Iz banke so sporočili, da tovrstnih podatkov nikoli ne pridobivajo po telefonu in da gre za poskus zlorabe. V primeru takšnega klica na banki svetujejo, naj ljudje podatkov ne posredujejo, dogodek pa naj prijavijo najbližji policijski postaji. Ce je kdo podatke že posredoval, naj takoj prekliče oziroma blokira plačilne in kreditne kartice. 18 ŠPORT Dvakrat so Celjani že prej nasuli pet golov v Domžalah. Najprej jim je to uspelo leta 2003 pod vodstvom Marijana Pušnika, ko je prav tako kot v nedeljo sodil Damir Skomina. Ponovno so s 5:1 v Domžalah zmagali pred približno desetletjem. Na fotografiji je zasedba, ki se je veselila v nedeljo. Pred sedmimi leti je Celje z 1:0 slavilo v Domžalah. Na sliki so tudi Nataša Potočnik, Sebastjan Gobec, Amel Mujčinović in Tadej Vidmajer, ki so še v klubu. Prva zmaga celjskih nogometašev v novi prvenstveni sezoni »Petarda« v Domžalah pred štajerskim derbijem Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 5 4 1 0 13: 4 13 ALUMINIJ 5 3 2 0 6: 2 11 MURA 4 2 2 0 10: 7 8 CEDE 5 1 3 1 9: 8 6 MARIBOR 5 1 3 1 7: 6 6 TRIGLAV 5 2 0 3 9:12 6 TABOR 5 2 0 3 5: 8 6 BRAV0 5 1 1 3 6: 9 4 RUDAR 5 0 3 2 6:10 3 DOMŽALE 4 0 1 3 8:13 1 S tekmama v Domžalah in Velenju se je končal peti krog v 1. slovenski nogometni ligi. Celjani so slavili s 5:3, potem ko so vodili s 4:0. Po dva gola sta dala Dario Vizinger in Luka Kerin, enega pa je dosegel Mitja Lotrič. Nogometaši Rudarja so gladko izgubili prvenstveni dvoboj, Olimpija je bila v Velenju boljša s 3:0. Celje ima po prvi zmagi šest točk in si deli četrto do sedmo mesto, tudi z Mariborom, ki bo v soboto (20.10) gostoval na štadionu Z'dežele. Pri NK Celje napovedujejo vrnitev navijaške skupine Celjski grofi. DEAN SUSTER Čeprav so le dvakrat gostovali, so zbrali toliko točk kot na (treh) domačih tekmah. Predvidevali smo, da bodo agresivni in predvsem sproščeni. In da jih ne bo preganjala slaba vest, če ne bodo narekovali ritma. Trener Dušan Kosič je po nemoči z Bra-vom odkrito priznal, da si želi preobrat. Četudi zmaga ne bo zaslužena. Naj se zgodi, pri čemer ni pomembno, kako. Da ne bo dvoma, tri točke so si povsem pošteno zaslužili. Drži tudi, da so z odprtimi rokami sprejeli domžalska darila. Mnogi niso verjeli - 0:3 Prvi poklon je prinesel najboljši igralec Domžal Senijad Ibričić, ki se je poigraval v lastnem kazenskem prostoru. »Deni, še nadaljuj! Deni, še!« je vpil trener Kosič. Deni Štraus je prisilil tekmeca v napako ob pomoči Daria Vizingerja, ki je nato iz bližine poslal žogo v mrežo. Trinajsta minuta je bila srečna. Čez deset minut je zadel še Mitja Lotrič, čeprav je najprej zgrešil žogo, a je nekaj desetink sekunde kasneje napako popravil. Sodnik Damir Skomina je igralce poslal ob rob igrišča na osvežitev. Bilo je prevroče za privlačno predstavo. A nogometaši se (na srečo) s tem niso strinjali. Domačini so pritiskali in za seboj pustili prazen prostor. Celotni obrambi je pobegnil Luka Kerin. Celje je prvi polčas dobilo s 3:0! Tisti, ki niso spremljali tekme in so šele tedaj pogledali na svoje telefone, so preverili, ali podatek drži. Še povišali vodstvo V domžalskem prostoru s hrano in pijačo, kjer se lahko okrepčamo tudi novinarji, je vrelo. Vsi so pozabili, da manjka Shamar Nicholson, ki ga bodo Domžale drago prodale. Kar naenkrat ni bil nihče več nič vreden, ne Ibričič, ne Gnezda Če-rin, ne Lazarević, kaj šele Dobrovoljc ali Repas. Nam pa se je zdelo, da je celjska obramba odlična, da ga še Dušan Stojinovič ne »lomi«. Dejansko sta bila zadnja zvezna igralca zanesljiva, Janez Pišek s svojo mirnostjo in natančnostjo pri podajah, Žan Benedičić z bo-jevitostjo na tleh in v zraku. Preostali, Dario Vizinger v konici napada ter Luka Ke-rin, Jakob Novak in Mitja Lotrič, so bili agresivni in tekaško razpoloženi. Morda so s pravočasnim pritiskom presenetili gostitelje. Tudi Dobrovoljca v 60. minuti, ki mu je žogo odvzel Vizinger in zaposlil Kerina - 0:4. Trpeli ob koncu Po uri igre se je ustavilo. Sodniki so avtogol pripisali Tadeju Vidmajerju, enajstmetrovko in kasneje strel z roba kazenskega prostora je izkoristil Ibričić (3:4) in v petnajstih minutah je bila ogrožena »zanesljiva« zmaga. Izkazal se je vratar Matjaž Rozman, globoko v sodniškem dodatku je Vizinger potrdil zmago. Po 91 dneh so končno osvojili tri točke. Dodana vrednost zmage je tudi, da si bo v soboto opomogla celjska blagajna; tokrat ne bodo vstopnic kupovali le gostujoči navijači. »Z zmago nam bo zrasla samozavest. Moramo ponoviti današnjo predstavo. Če nam bo uspelo, se bo vse postavilo na svoje mesto. Proti Mariboru nihče ni favorit, a to ne pomeni, da ne bomo zelo ambiciozni,« je povedal Dario Vizinger po poldrugem letu v celjskem dresu. V Celju se je odlično znašel tudi Mitja Lotrič: »Prav neverjetno je, kako se lahko tekma zaplete pri 4:0. Domžalčani so v trenutku oživeli in ob koncu smo trpeli.« Krivično bi bilo izpostavljati dogodke med 60. in 90. minuto. »Prav takrat smo med pritiskom domačih zapravili imenitni priložnosti. Naše vodstvo bi lahko bilo še višje,« je izpostavil Lotrič, ki sluti, da bo sobotna tekma podobna, torej zelo naporna. Ko ne gre ... »Včasih dobro igraš, a ne zmagaš, drugič po vsakem Deni Štraus se s svojo marljivostjo in zagnanostjo vedno bolj uveljavlja na mestu bočnega branilca. (Foto: SHERPA) strelu žoga konča v mreži. Danes smo imeli srečo z učinkovitostjo. Bili smo tudi agresivni in trdni. Ko smo mislili, da je že vse odločeno, smo trepetali za zmago. Celje (4-2-3-1): Rozman - Vidmajer, Stojinović, Zaletel, D. Štraus - Benedičič, Pišek - Kerin, Novak, Lotrič - Vizinger. Igrala sta še Božič, R. Štraus. Videli smo reklamo za nogomet. Eno uro smo bili pravi. V želenem stanju moramo biti vseh 90 minut,« je razpredal trener Dušan Kosič, dobro razpoložen, a daleč od vzhičenega stanja. To so potrdile naslednje misli: »Ko nizamo slabše rezultate, v našo ekipo nihče ne verjame. Kar naenkrat nimamo kakovosti, višine, hitrosti. Ko pride nenadejana zmaga, imamo kar naenkrat vse. To so naše velike težave. Seveda je na fante vplivalo to, da na osmih tekmah zapovrstjo niso zmagali. Menim, da jim bo zdaj precej lažje. Po mojem mnenju se bodo naši naslednji nasprotniki Mariborčani prej ali slej prebudili. Pričakujem podobno tekmo kot v Domžalah.« V pokalu NZS bo Celje danes gostovalo na Bledu, Šampi-on bo odpotoval v Tolmin. Zdaj dve zahtevni gostovanji Nogometaši Rudarja so gladko izgubili prvenstveni dvoboj, Olimpija je bila v Velenju boljša s 3:0. Celjan na velenjski klopi Jani Žilnik ni bil razočaran, saj se zaveda, da je nasproti stala trenutno najboljša slovenska zasedba: »Gostje so spretno prežali na naše slabše podaje, nato so spretno izpeljali akcije. Moram omeniti tudi svetli točki. 19-letni Cene Kitek in 18-letni Luka Lovenjak sta se na sredini igrišča dobro kosala z izkušenejšimi tekmeci. Žal je moči zmanjkalo Žigi Škofleku in Milanu Tučiću. Pogrešali smo poškodovana Elvedina Džinića in Leona Črnčiča.« Pred »knapi« sta zahtevni gostovanji, jutri v pokalu NZS v Ljubljani pri Bravu in nato v prvenstvu v Murski Soboti. Rudar je na lestvici predzadnji, za njim so le Domžale, ki so odigrale tekmo manj. DŠ ŠPORT 19 Potem ko je zadnjo sedemmetrovko zapravila Valentina Klemenčič, se je začelo slavje Črnogork. Obenem so tolažile našo krožno napadalko, nanjo so soigralke in vodstvo izbrane vrste namreč pozabili ... Slovenske rokometašice izgubile boj za deveto mesto s Črnogorkami Namesto veselice potoki solz S pravo dramo se je končal boj za deveto mesto na evropskem rokometnem prvenstvu za kadetinje v Celju. Črna gora je ugnala Slovenijo po sedemmetrovkah in si zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu na Kitajskem. Zlate medalje so domov odnesle Madžar-ke, Švedinje so srebrne, Francozinje bronaste. Četrta je Danska, peta Rusija. Prvenstvo je minilo v prijetnem vzdušju. Naslednje leto bo Celje še četrto leto zapovrstjo gostilo evropsko prvenstvo, in sicer za fante do 18 let. Predstavniki Evropske rokometne zveze so izrekli pohvalo organizatorjem. Reprezentance so resnično zelo zadovoljne z nastanitvijo in s hrano, kar ne preseneča glede na izkušnje z drugih prizorišč. DEAN ŠUSTER Razburljivih 60 minut boja med Slovenkami in Črnogorkami se je končal neodločeno, 23:23. Ne prvi (27:27) ne drugi podaljšek (29:29) nista dala zmagovalk, čeprav so gostje pred koncem prvih desetih minut dodatka menda dosegle veljaven gol. Nemška sodnika sta tedaj dosodila prestop. Večkrat se je po njunih odločitvah za glavo prijela NA KRATKO Uspelo jima je Varaždin: Slovenska atletska reprezentanca je z vsemi najboljšimi atletinjami in atleti nastopila v drugi ligi na 8. ekipnem evropskem prvenstvu. Skušala si je izboriti uvrstitev v prvo ligo, a ji ni uspelo. Zmagala je Estonija. Od predstavnikov celjskega Kladivarja je v soboto navdušila njegova članica Tina Šutej. Varovanka trenerja selektorica Črne gore Gabri-ella Markoč. Tudi Slovenke je vodila ženska, Pegi Berce, toda za izjave ni bila pristojna. Dober začetek trilerja Kar srce zaboli ljubitelja športa, ko v tako pomembni tekmi še nepolnoletnih igralk odločajo sedemmetrovke. Ber-cetova ali morda selektor Čuk Milana Kranjca je zmagala v skoku s palico in s 4,70 metra izboljšala svoj državni rekord na prostem ter izpolnila mednarodno normo za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu. S četrtega na prvo Chamonix: Na tekmi poletne velike nagrade v smučarskih skokih v Franciji je zmagal Timi Zajc. Po prvi seriji je bil četrti. Zelo vzpodbudno je, da je občutno popravil svojo uvrstitev, kar v prejšnji sezoni ni bilo v navadi. Z drugo zmago sta pred slovenska vrata postavila Velenjčanko Saro Meža. Ta je zaustavila prva strela! Ko se je zdela pot na SP odprta, se je vse zaustavilo. Zadnji strel je pri zaostanku za gol pripadel Valentini Klemenčič, ki je žogo vrgla v zgornje stičišče vratni-ce in prečke. Kar zgrudila se je, »kriva« za poraz prav tako kot vse ostale, ki pa so - najbrž v šoku - pozabile nanjo. Tolažile so jo Črnogorke, ki so še dolgo rajale in prepevale po dvorani. »Priložnost za rast« Na drugi strani igrišča je bilo celo grozljivo. Dekleta so ležala na tleh in drhtela od joka. Še dolgo so ihtela, tudi spodbudne besede strokovnega štaba niso veliko pomagale. Selektor Boris Čuk je podal oceno: »Mesec pred začetkom prvenstva smo si za cilj zadali obstanek med elito. Med pripravami smo opravili veliko dobrega dela in si dvignili samozavest. Zato smo dvignili letvico, ki je nad našimi objektivnimi zmožnostmi. Želeli smo se uvrstiti med najboljšo osmerico. Potiho smo ciljali predvsem na deveto mesto in na preboj na svetovno prvenstvo. Po uvodnih dveh porazih smo nanizali štiri zmage in imeli možnost za deveto mesto.« Da sta si nemška arbitra le malce preveč lastila »pravico«, so potrdile tudi Ču-kove besede: »Zasluženo smo izgubili. Igrali smo slabše od Črne gore.« Resnično je bilo težko opazovati njegove strte varovanke. »To je šport, enkrat si dol, drugič si gor. Če si pravi, se dvigneš, če se ne, nisi pravi. To je priložnost za rast. Treba se je zjokati in iti naprej,« je do- v tem tekmovanju je Zajc spet prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Sezona poletne velike nagrade se bo nadaljevala v poljskih Zakopanah. V soboto domača premiera Ilsenburg: Celjski rokome-taši so na drugem mestu končali močan turnir v Nemčiji. V finalu je bil z 32:21 uspešnejši Magdeburg. V soboto bo v Zlatorogu na prijateljski tekmi gostoval zvezdniški Ve-szprem. (DŠ) Ema Markovič: »Storile smo vse, kar je bilo v naši moči, a to žal ni bilo dovolj. Sreča se je obrnila na črnogorsko stran.« dal objektivni Čuk, ki so se mu mnogi (predvsem njegovim potezam) često čudili. Upa, da se bo katera od »eksotičnih« rokometnih držav odpovedala nastopu na SP, kar se sicer pogosto dogaja. Naše kadetinje so prve v čakalnici. »Zaslužila bi tudi Slovenija« V prvi postavi Slovenije je bila Celjanka Ema Markovič, desno krilo ŽRK Z'dežele: »Tekma se je dolgo vlekla. Storile smo vse, kar je bilo v naši moči, a to žal ni bilo dovolj. Sreča se je obrnila na črnogorsko stran. Če se ozrem na celotno prvenstvo, menim, da smo dekleta storila velik korak naprej. Na to smo ponosna.« Dijakinja srednje zdravstvene šole se je morala zbrati, da je potrdila svojo starost (16 let). Velenjska vratarka, 17-letna Sara Meža, se ni pridušala zaradi manjšega igralnega časa na tem EP: »Karin Kuralt je bila zelo razpoložena. Dejali so mi, da četudi sedim, me bodo potrebovali, morda celo v najtežjih trenutkih. In res se je to zgodilo. Žal nam je zmanjkal le en gol ...« Visoka selektorica Črnogork Gabriela Markoč se je na široko smejala, ko je gledala svoje igralke, ki so jo obkrožile med izjavo za Novi tednik: »Prvič smo na evropskem prvenstvu, za nas je to velik uspeh. In ogromna izkušnja. Za mano je najdaljša tekma v trenerski karieri. To radost bi si zaslužila tudi slovenska ekipa.« Flamingosi in Žalčanke V Celju se je končala poletna liga odbojke na mivki. Na igrišču ob letnem bazenu je sodelovalo deset moških in osem ženskih ekip. Pri moških so bili najboljši Flamingosi pred Žalcem in Zmagoslavci, pri ženskah je zmagala ekipa Žalca pred Marjeticami in Rečico. Že osmo sezono poteka tekmovanje v dvoranski odbojki za rekreativce. Ekip je osem in so mešane, s po tremi moškimi in ženskami. Po končanem spomladanskem delu lige so v vodstvu Biseri pred Društvom Vezalka Žalec in DOS Žalec. DŠ Levo in desno sta Ema Markovič in Nikita Mrdženović iz celjskega kluba, v sredini je vratarka velenjskega kluba Sara Meža. 20 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuD alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Optika Paka najbolj poznana po prodaji progresivnih očal Optiko Paka Velenje najdete v središCu Velenja ob hotelu Paka. Je pogodbeni partner ZZZS, kar pomeni, da vam v optiki nudijo tudi brezplačna očala na naročilnico oziroma recept. Pri očalih za daljavo ste upravičeni do naročilnice na vsaki dve leti. Pri očalih za bližino pa na vsaki dve leti, vendar šele z dopolnjenimi 63 leti. Pogoj je le urejeno zdravstveno zavarovanje. Optika Paka Velenje vam nudi več kot 3.000 različnih modelov kakovostnih korekcijskih in sončnih očal. V optiki boste lahko opravili brezplačno strokovno preverjanje vida. Postopek meritve je enostaven. Potreben je samo en obisk pri njih. Takrat vam bodo njihovi strokovnjaki izmerili dioptrijo, vidno polje, zenično razdaljo itd. Optika ima lasten laboratorij z najnovejšo tehnologijo za kakovostno merjenje očal. Vsi zaposleni so izobraženi tehnologi s področja kemije in medicine ter izkušeni na področju optike. Imajo razvit lasten logistični center, ki poleg prodaje nudi tudi servis korekcijskih in sončnih očal svetovno znanih blagovnih znamk. Optika Paka je med uporabniki najbolj poznana po prodaji progresivnih stekel (kombiniranih očal za bližino in daljavo v enem) blagovne znamke Essilor Slovenija iz Francije. Gre za enega največjih proizvajalcev industrijskih stekel v EU. Vsa stekla imajo na zalogi. Na vsa očala in storitve sta zagotovljeni 12-mesečna garancija in zlata garancija - v kolikor se kupec ne more navaditi progresivnih očal, mu po 30 dneh naredijo ločena očala za bližino in daljavo, in sicer brez doplačila. Vsa progresivna očala imajo tudi premium garancijo, kar pomeni, da v kolikor kupec sam poškoduje stekla, mu ob zamenjavi z novimi očali zaračunajo samo 20 odstotkov vrednosti. To velja v primeru, če so bila očala kupljena pri njih. Progresivna ali kombinirana stekla Essilor Progresivna ali kombinirana stekla Essilor so Varilux stekla. Gre za prva progresivna stekla na svetu, izumljena leta 1959. Od takrat Essilor nadaljuje z inovacijami in postavlja nove standarde zmogljivosti v skrbi za vid s stekli presbiopom. Vsak dizajn teh stekel prestane serijo zahtevnih uporabniških preizkusnih obdobij in kliničnih testiranj, da zagotovi optimalno zmogljivost in naraven vid. Stekla so popolnoma prilagojena vsakodnevnemu življenju uporabnika. Predvsem tistemu, ki je izpostavljen uporabi računalnika in vsakodnevni vožnji z avtomobilom ali drugimi prevoznimi sredstvi (kolo, motor ...). Prijazna so za pogled na ročno uro in na mobilni telefon Zakaj so Varilux stekla tako primerna za nošenje? Stekla Varilux Comfort New imajo mehek dizajn in širokovi-dno polje. S tem dosežejo enega izmed osnovnih ciljev - zmanjševanje neželenega astigmatiz-ma. Stekla Varilux Comfort imajo zmanjšan plavajoči učinek in optimiziran dinamičen vid. Zato jih predlagajo strankam kot prva progresivna stekla. Progresivna očala že za 200 eur Varilux Comfort New leče (clasicca 1,5): cena za par leč je 220 evrov. Od te cene se odšteje vrednost naročilnice, ki znaša približno 50 evrov. K ceni se doda vrednost okvirja, ki znaša od 30 evrov naprej. Essilor stekla imajo sedaj tudi novo blagovno znamko Kodak, ki je v povprečju cenejša za 20 odstotkov. Informativni izračun enoža-riščnih stekel: - Essilor 1,5 Crizal Alize: cena za par leč znaša 84 EUR. - Essilor Kodak 1,5 Clean: 58 EUR za par. Pri vseh lečah se odšteje vrednost naročilnice. V ceno so zajeti tudi vsi stroški: montaža, izmere, garancija itd. Omenjena stekla imajo serijsko zaščito, 100 % UV-zaščito in zaščito proti praskam in umazaniji. Za vse dodatne informacije jih lahko pokličete na tel. 03 588 30 91 ali jih obiščete na naslovu Rudarska cesta 1, Velenje. Servis: 031 494 700, prodaja: 040 555 999. ¥ OPTIKA PAKA VFI FN IF Rudarska cesta 1, Velenje TOVARNIŠKA PRODAJA OČAL BREZPLAČNI PREGLED DIOPTRIJE! VLA NA RECEPT (brez doplačila) / П31 AQA 7ПО _Relax Po poteh filmske uspešnice Mamma Mia VIS Odhod 9.10.2019 4 X polpenzion + avtobusni prevoz + obiranje oljk +glasba vsak večer + izlet že za 289 eur vVeč informacij in rezervacije Relax: 028723120 > www.aradbena-traovina.si т osi 612 ess. 070 96 ш 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI МДТГР1Д1 ZAPOSLOVANJE 21 TRGOTUR Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Laser operater m/ž (Žalec) Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, izpit za upravljanje viličarja (zaželen, ni pogoj), zaželene delovne izkušnje pri delu s strojem za laserski razrez (ni pogoj), zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizično moč, motiviranost za delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim preizkusnim obdobjem, urejeno delovno okolje, 3-iz-mensko delo od pon-pet, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, takojšen pričetek dela. Prijave zbiramo do 24. 8. 2019. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri; 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih; dobro znanje tujega jezika - angleščina; zelo dobro znanje MS office paketa; primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike; vozniški izpit B kategorije; odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo; zmožnost dela v timu in tolerantnost; veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. FBS elektronik d.o.o., Prešernova 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje pa samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbo - srednja poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniško pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCp. Prijave zbiramo do 25. 6. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Knjigovodja - administrator m/ž (Nova Cerkev) Od kandidata pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomsko-komercialne smeri, zaželene delovne izkušnje, znanje nemškega ali angleškega jezika. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi cer-tificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 6. 9. 2019. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. (3 MojeDelo.com Inženir energetike (Laško) Za opravljanje del delovnega mesta se zahteva: najmanj VI. stopnja izobrazbe tehnične (elektro ali strojne) smeri, znanje angleškega jezika, vsaj tri leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarni-ška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Dodelovalec m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: samostojno delo na dodelovalnih strojih (priprava, zagon ter nadzor delovanja stroja ...), kvalitetna priprava, izvedba in nadzor dodelave ter vodenje evidenc, kontrola in knjiženje porabljenega materiala ter priprava delovnih nalogov za zaključevanje ... Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvijalec elektronskih sklopov in naprav m/ž (Celje) Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri, industrijska elektronika, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno ... EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec - pomoč pri izvedbi projekta m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: izvajanje ročnih del - razrez materiala, označevanje materiala, pakiranje ..., skrb za čistočo in urejenost delov- ne površine, čiščenje in nadzor delovanja strojev in delovne opreme, pomoč na strojih in ostala enostavna dela v proizvodnji. Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja, prodajalec (Celje) Pričakujemo: prijaznost in ustre-žljivost do strank, komunikativnost, samostojnost, osebno urejenost ... Pami, d. o. o., Vipavska cesta 50, 5000 Nova Gorica. Prijave zbiramo do 7. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Diplomirani fizioterapevt -pripravnik m/ž (Laško) Iščemo fizioterapevta pripravnika, ki bo odgovoren za fizikalne terapije za bolnike in takojšnje obveščanje zdravnika ob zdravstvenih spremembah med potekom zdravljenja (rehabiltiacije), ob zaključku zdravljenja pisno podajanje meritev, testiranj in fizioterapevtskih ocen. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik B- ali C-kategorije/dostavljalec v poslovni enoti v Arnovski gozd - Žalec Pričakovanja: opravljen izpit za C-kategorijo (koda NPK 95 ni potrebna) ali opravljen izpit za B-ka-tegorijo in pripravljenost na opravljanje izpita C-kategorije, zelo dobra fizična pripravljenost, spo- sobnost za delo s strankami - komunikativnost in nekonfliktnost, občutek za odgovornost, sposobnost za ekipno in samostojno delo, natančnost, vestnost in poštenost, znanje slovenskega jezika. Davidov hram, d. o. o., Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 22. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev (m/ž) za področje varnostnih tiskovin na tujih trgih (Celje) Pričakujemo: zaključeno VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja prodaje na tujih trgih, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, zaželeno dobro znanje drugega tujega jezika (francoščina, španščina ...). Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni zastopniki (Štajerska, osrednjeslovenska regija ...) Pričakujemo: sposobnosti in veščine prodajne komunikacije, VI., V. stopnjo - ekonomske ali druge primerljive smeri, zaželeni 2 leti delovnih izkušenj v prodaji, niso pa pogoj, prednost bodo imeli kandidati s poznavanjem postopkov in pravilnikov izvoza blaga. Fructal, d. o. o., Tovarniška cesta 7, 5270 Ajdovščina. Prijave zbiramo do 28. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar m/ž (Laško) Pričakujemo: IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe, leto dni delovnih izkušenj, poskusno delo je 2 meseca. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 15. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomožni kovač m/ž (Zreče) Opis del in nalog: zalaganje kovaške peči, posluževanje utopnega kovanja, priučevanje dela na kovaških agregatih ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 5. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin III (m/ž), obdelovalec kovin II (m/ž), obdelovalec kovin I (m/ž), obdelovalec kovin, specialist (m/ž) (Zreče) Opis del: izvajanje nalog obdelave kovin, pripravljanje orodij za obdelavo, upravljanje dvigala in ročnih transportnih sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 5. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Reševalec iz vode m/ž (Laško) Nudimo: delo za določen čas z možnostjo za nedoločen čas, dobre delovne pogoje, možnost izobraževanja in napredovanja na delovnem mestu ... Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) za razvoj procesa in za podporo serijski proizvodnji pri montaži (Prebold) V luči novih izzivov v svoj kolektiv v Preboldu vabimo nove strokovnjake na prosto delovno mesto tehnologa za razvoj procesa in za podporo serijski proizvodnji pri montaži. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 27. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji m/ž (Celje) K sodelovanju v našem podjetju vabimo sodelavce v proizvodnji. Z veseljem pričakujemo vaše prijave za razpisano delovno mesto na portalu mojedelo.com ali na elektronsko pošto tadej.tusek@emo-fri-te.si. Emo frite, d. o. o., Bežigrajska cesta 18, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar II (Rimske Toplice) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe (gostinske), urejenost, zanesljivost, samostojnost pri delu, vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Rimske terme Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 25. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (Velenje) Imate radi izzive? Ste motivirani, polni energije in svežih idej? Vse to in veliko več pričakujemo od vas v zameno za spodbudno delovno okolje, v katerem boste lahko razvijali svoje talente in uresničevali cilje. Če ste pripravljeni na delo v našem kolektivu prodaje, vas vljudno vabimo, da pošljete svojo ponudbo z življenjepisom. Telemach, d. o. o., Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Žalec) Delo obsega: sortiranje in pakiranje gotovih izdelkov v ustrezne embalažne enote ter priprava le-teh za odpremo, količinski pregled blaga ... Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno? г штј! novi tednik Vcdw г штј! 2 MALI OGLASI / INFORMEACIJE S VISOKA /Dt»rt>vt>uj> T % Foto: osebni arhiv Plesalka Zalav Pezdir o Na Lovrenčevem v Z dvignjenim palcem življenju na Švedskem Podčetrtku str. 32-33 po Balkanu str. 34-35 26 INTERVJU Boštjan Štrajhar, novi direktor ZKŠT Žalec »Življenje je dosti bolj podobno skladbi kot matematični enačbi« Boštjan Štrajhar se je po študiju in diplomi iz wal-dorfske pedagogike v Angliji vrnil v Slovenijo, kjer se je lotil še znanstvenega magistrskega študija antropologije. Pri tem je poglabljal znanje s področja otrokovega razvoja. Teoretično in praktično se je ukvarjal s psihoanalizo ter preučeval zgodovino otroštva. Poleg raziskovanja otroštva ga je pritegnila tudi epistemo-logija, kjer je povezoval spoznanja kvantne fizike, psihoanalize in lastne izkušnje v zaključeno celoto. Skoraj dvajset let je bil vpet v poučevanje. Enajst let je kot učitelj in razrednik poučeval na Waldorfski šoli Ljubljana, leta 2011 je postavil temelje šole v Celju, dve leti kasneje se je šola, ki jo je do lani vodil kot ravnatelj, preselila v Žalec, kjer je odprla tudi vrtec. Po skoraj dvajsetih letih učitelj evanja se podaja na novo poslovno pot. Avgusta je prevzel vodenje javnega zavoda, ki v Savinjski dolini skrbi za razvoj in promocijo kulture, športa in turizma. Njegov moto pa ste prebrali že v naslovu. »V skladbi se matematična natančnost prepleta z umetnostjo, glasbo slišiš, enačba pa je bolj v domeni enostranskosti, torej samo inte-lekta. Zato je življenje bolj podobno skladbi,« pojasni. LEA KOMERICKI KOTNIK »S strokovnimi vodji bom najprej pregledal uresničene programe ter preveril, kaj je treba v tem letu še izpeljati. Zavod ima odlične programe, edina stalnica v vseh poslovnih procesih pa je sprememba, saj brez te ni razvoja. Tako kot sta pomembni odgovornost in samoiniciativnost zaposlenih, se mi zdi pomembno tudi njihovo zadovoljstvo,« je povedal ob vstopu v novo obdobje. A Štrajhar ni zgolj vodja, prej ravnatelj in danes direktor je predvsem človek. »Sem oče štirih otrok, harmonikar, navdušen >električni< gorski kolesar, rad imam dobro hrano in seveda kakovostno pivo. Vse, kar delam v življenju, delam predano in s srcem, saj je življenje prekratko, da bi zapravljal čas z nečim, v čemer ne vidim (več) smisla. Seveda pa to ne pomeni, da so moji cilji izključno hedonistični, še manj v nenehnem iskanju sreče. Sreča je danes napačno razumljena in kot taka zelo popačena in precenjena,« meni sogovornik. Nismo vam dali ravno veliko miru in časa za spoznavanje novega okolja. Kako se počutite po prvih dneh v novi službi? Že drugi dan sem kolegom, ko so me vprašali ravno to, povedal, da se počutim, kot bi bil od nekdaj tukaj, (smeh) Trenutno še spoznavam sodelavce, kolege. Veliko se pogovarjamo. Tako bom lažje spoznal njihove zadolžitve in ideje. Direktor brez dobrih sodelavcev ne more nič. Vse, kar lahko rečem, je, da so res dobri. Trenutno je sicer čas dopustov in se z vsemi še nisem uspel srečati, kar je na nek način tudi dobro. Tako lahko počasi spoznavam svoje kolege in si lahko res za vsakega vzamem dovolj časa. So dobra ekipa, ki se bo pustila tudi voditi, kar je zelo pomembno. Tako bomo lahko skupaj ustvarili še več. Meje navzgor ni. Kakšna je vaša vizija vodenja? Stvari so vedno lahko boljše. To pa ne pomeni, da so trenutno slabe. Vsaka sprememba lahko oziroma mora prinesti nekaj izven tistih okvirjev, ki si jih človek predstavlja. Kajti, če si predstavljaš kakšna naj bi sprememba bila, potem to ni več sprememba. Zase lahko rečem, da sem resnično stopil izven vseh okvirjev, ki sem jih do sedaj poznal. Verjamem, da bom lahko kot novinec na tem področju v zavod prinesel svež veter. Ker če že »vse veš« in delaš dokaj avtomatično, si ujet v svoje okvire, težko vidiš stvari izven tega. Otroci so na primer odličen pokazatelj, kako neobremenjeno gledati in videti stvari. Pri postavljanju vprašanj nimajo zavor. In svojim novim kolegom sem ob prvem srečanju povedal, da zame ni neumnih vprašanj. Omenili ste, da ste tudi vi, z nasto pom nove funkcije, stopili iz poznane cone ugodja. To pomeni, da ste imeli pred prvim delovnim dnem tremo? Seveda. Ampak malo treme je dobro imeti. Ce se vrneva še nekaj mesecev nazaj. Spomladi ste se prijavili na razpis za mesto direktorja ZKŠT. K vašemu imenovanju je kot zadnji dal soglasje še občinski svet in takrat je župan Janko Kos dejal, da ste pripravili enega boljših programov v zadnjem času. S čem ste komisijo in ustanovitelja prepričali? »Kakovosten program snujejo strokovnjaki in vizionarji, ki so v stiku z ljudmi. Nepovezanost z uporabniki katerihkoli storitev hitro pripelje do odtujitve med uporabniki in izvajalci. Ko pride do tega, je v očeh izvajalca, torej delavca, pomemben samo še on sam in ne več tisti, za katerega se dela.« Tu bi izpostavil predvsem dve točki. Prva stvar je, da moraš biti realen. Ne gre samo za program. Vsi lahko imamo čudovite ideje in ideale, ampak to je treba spraviti v življenje. Imeti program, ki bo iz Žalca naredil Las Vegas ali nekaj, kar Žalcu ne pristoji, se lahko dobro sliši oziroma se dobro bere, drugo pa je, ali je to primerno in ali je to sploh namen javne službe. To pa ne pomeni, kar bi lahko morda nekdo narobe razumel da prideš, se udobno namestiš in nič novega ne narediš. To nisem jaz, zato sem tudi pustil pot, ki sem jo pred 19 leti začel. Verjamem, da mi bodo tudi osebne izkušnje velikih sprememb, ki sem jih do- »Nobena skrajna pot ni dobra, in če govorimo o alternativi, torej o dveh izključujočih se možnostih, takšna izbira ni optimalna, saj alternativa že v izhodišču izključuje. Dobre odločitve povezujejo in vodijo po srednji poti, sicer lahko hitro pride do skrajnih oblik in strastne zavzetosti do neke ideje ter nestrpnosti do drugače mislečih. A na koncu se je vendar treba odločiti in pri odločitvah ne moreš upoštevati vseh, zato odločitve vodij tudi ne morejo biti zgolj všečne. Biti morajo prave. Ali so takšne, pa spoznamo šele čez čas, včasih traja celo več let, da se pokažejo rezultati neke odločitve.« živel v zadnjem letu - umrla je hčerka, preselili smo se in zamenjal sem službo - pomagale pri uspešnem delu. Zadnje leto ste doživeli res veliko pretresov. Res je. Ampak smisel življenja ni v iskanju nirvane in miru. Ko te v življenju nekaj dotolče, ko ne gre v skladu s tvojimi predvidevanji, s tvojimi načrti, je pomembno, da vsta-neš, se pobereš, se iz tega nekaj naučiš in rečeš: >Sedaj grem pa naprej.< Do kdaj? Dokler me spet ne potolče. Ker slej ali prej me bo. Lahko so manjše in večje stvari. V našem družinskem življenju so se v zadnjem letu zgodile res tri velike spremembe. Šele ko si pripravljen videti stvari drugače in to sprejeti, lahko začneš te spremembe tudi živeti. In v poslovnem svetu je popolnoma enako. Super je imeti krasne ideje, še bolj super pa je te ideje uresničiti. Pri tem pa je treba biti stvaren. Namen in poslanstvo javnega zavoda je javna služba. Najprej je treba videti, kaj Žalec ima in ima res ogromno. Z Žalcem sem vsakodnevno povezan od leta 2013 in že v tem času je opazen velik napredek - prenova mestnega jedra, priznanja za najlepše urejeno manjše mesto, fontana piva, svetovni hmeljarski kongres, štart kolesarske dirke - to so stvari, dogodki svetovnih razsežnosti. V Žalcu res vidim veliko možnosti za razvoj tudi v prihodnje. Z ekipo, ki je v ZKŠT in z ekipo na občini, ki je ustanoviteljica zavoda, mislim da so odprte res široke poti. Prepričan sem v nadaljnji razvoj in v to, da bomo skupaj spisali lepo zgodbo. ZKŠT zajema zelo široko področje delovanja: skrbi za področje turizma, ki zadnja leta resnično cveti, kot tudi za področji kulture in športa. Se boste kateremu področju še posebej posvetili, boste katerega spremenili, nadgradili? INTERVJU 27 Kultura je izjemno pomembno področje osebnega in družbenega razvoja, je prepričan novi direktor ZKŠT. Skupaj s sodelavci se bo trudil, da bo na prireditvah dvorana doma II. slovenskega tabora polna. T T T TT T Zavod ima tri osnovna področja delovanja - šport, kulturo in turizem - in je še četrto področje, ki je splošno in prav tako pomembno. Zagotovo je področje turizma izjemno močno, to pa nikakor ne po- duktom. V načrtu je tudi razvoj tako imenovanega razpršenega hotela oziroma razpršenih prenočišč v starem mestnem jedru. Trenutno imamo v Žalcu večinoma obiskovalce, želimo pa si več turistov. Tu- »Vse, kar počnem v življenju, delam predano in s srcem, saj je življenje prekratko, da bi zapravljal čas z nečim, v čemer ne vidim (več) smisla. Seveda pa to ne pomeni, da so moji cilji izključno ■ I • « • V • V • I • I • V M V • I hedonistični, se manj v nenehnem iskanju sreče. Sreča je danes napačno razumljena in kot taka zelo popačena in precenjena.« meni, da sta šport in kultura kakorkoli prikrajšana. V turizmu gre za idejo javno-zaseb-nega partnerstva z izvedbo Hopslandije, ki bo dopolnitev obstoječim turističnim pro- risti so tisti, ki prenočijo. Ponudimo lahko veliko. Žalec ima skoraj vse. Ima svetovni fenomen, fontano piva. Pred dnevi, ko smo gostili hmeljarski kongres, so bili predvsem temu je treba priključiti gastro-nomijo. Na tem področju je še veliko možnosti. V Žalcu imamo Galerijo okusov, ki je ga-stronomsko visoko ocenjena, dobrodošlo bi bilo odpreti še kakšno pravo pivnico z dobrim spremljevalnim programom. V občini in celotni dolini je mogoče videti in doživeti veliko zanimivih stvari: Jamo Pekel, ekomuzej, fontano piva, ribnik Vrbje, Dvorec Novo Celje, kjer pa se že začne prepletati kultura. In kultura je izjemno pomembno področje. Sem antropolog in če gledamo antropološko, kaj je tisto, kar je omogočilo razvoj neke družbe, zgodovinsko to ni bila ekonomija, ampak kultura. Bolj ko gremo v našo preteklost, pri-mitivnejša je kulture in več je surovega obnašanja. Bolj kot je nek narod razvit, več je em-patije, več je čutenja drugega in več je kulture. Pri razvoju javnega interesa je kultura res izjemno pomemben dejavnik. Javnosti je treba ponuditi tisto, kar je všečno, tisto kar pritegne in sprosti, pa tudi tisto, ki da nekaj več. Rabimo zabavo, sproščena druženja in take prireditve so. Ampak rabimo tudi prireditve, ki imajo dodano vrednost, ki odpirajo nove kulturne dimenzije. Kar se športa tiče - že stari rek pravi: zdrav duh v zdravem telesu. V zadnjih 19 letih sem bil v okviru različnih programov šol v naravi zelo športno aktiven. Preveslal sem reko sedmerih imen, Ljubljanico, prehodil sem pot od Soče do Save, hodili smo od Slavnika do Strunjana. Skratka sodeloval sem pri številnih športno--rekreativnih podvigih. Res pa je, da ne spremljam toliko športa na televiziji. Pa saj to ni šport. Šport je, da si aktiven. In v občini je ogromno možnosti za to. Veliko je različnih društev in človek je, če »Kot učitelj in ravnatelj sem 19 let predaval o pomembnosti novih izzivov, o tem, kako je današnji čas drugačen od preteklega, o tem, kako najti moč za nove življenjske poti. Če nekaj resno misliš, potem ni dovolj o tem samo govoriti, zato sem dal v šoli odpoved. Teorija je zame prazna, pomembna so dejanja in konkretni rezultati na vseh področjih. Šteje tisto, kar sem naredil, ne tisto, kar bi lahko naredil.« Nikakor ne. Še preden sem uradno nastopil funkcijo, sem govoril s številnimi ljudmi, ki skrbijo za dobrobit občanov v vseh okoliških občinah in izrazili so željo po tako dobrem ali še boljšem sodelovanju tudi v prihodnje. Sem vsekakor za to, saj je moč v sodelovanju. In ko meje, ki si jih ljudje postavljamo v glavah, odpremo, se rodijo dobri produkti. Kako sicer gledate na splošno družbeno dogajanje pri nas? Nenehno idealiziranje starih časov, češ, kako je bilo v času naših (starih) staršev boljše živeti, je znak potlačene travme. Prepričan sem, da živimo v obdobju, ki za veliko večino glede na katerokoli preteklo obdobje ponuja boljše okoliščine za razvoj posameznika na vseh ravneh. Živimo na način, ki si ga niso mogli predstavljati niti kralji, vprašanje pa je, ali to čutimo in ali smo s tem, kar imamo, zadovoljni. Kako ocenjujete utrip v občini ter v širši regiji? Z Žalcem sem vsakodnevno povezan od leta 2013 da- Žalec vsekakor je središče pivovarstva, saj ima več kot 150-letno tradicijo hmeljarstva, hmeljarski inštitut, sto hmeljarskih kmetij, Simona Kukca, očeta slovenskega pi-vovarstva, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, fontano piva, kjer lahko vsak mesec poskušamo nove, kvalitetne vrste piva. Vse vrste so izjemne, aromatične, z več okusa in vsebine, tudi zaradi vedno novih sort hmelja in postopkov varjenja. Pivo izdelujejo s srcem, kakovost pa govori sama zase. Ko enkrat poskusiš »craft« piva, hitro pozabiš na industrijska, ob tem pa skrbim za to, da ne pride do preobremenitve brbončic, saj bi te izgubile zmožnost kakovostnega, kulturnega okušanja. Kaj pa prireditve, teh je med letom res veliko, jih obiskujete oziroma jih boste? Kot dober vodja moraš vsekakor obdržati stik z ljudmi. Ne moreš biti zatopljen samo v program ali samo v številke. Za dobro vodenje je treba vse to nujno prepletati. Američani zelo prevzeti nad idejo, da lahko pivo kupijo in spijejo v parku. Hkrati je treba poudariti, da s tem nikakor ne spodbujamo alkoholizma, ampak zmerno in odgovorno, kulturno pitje. Gre za pokušino. K »Javni zavod pokriva zelo široko področje delovanja, poleg javne službe opravlja tudi tržno dejavnost. Poleg vseh programov, ki jih izvaja, je treba negovati dobre, uveljavljene dogodke, ne smemo pa se bati novih izzivov in izboljšav. Zagotovo bom potreboval nekaj časa, da bom v podrobnosti spoznal vsako celico zavoda in njegovo povezanost z okoljem,« pravi Boštjan Štrajhar, ki je avgusta prevzel vodenje žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem. želi, lahko aktiven. Seveda pa nas tudi na tem področju čakajo izzivi. Bazen? Ja, bazena v Žalcu še ni in projekt Hopslandija bo zagotovo močno obogatil tako turistično kot športno ponudbo. Sicer pa menim, da se bo v prihodnjih letih razmahnila tudi uporaba baterijskega oziroma električnega kolesarstva. Ko sem bil še malo mlajši, sem s prikolico zadaj po taborskih hribih vlekel dva otroka in ko sem prišel na vrh, sploh nisem uspel videti vseh lepot, ker sem imel jezik do tal. (smeh) Danes imam električno kolo in na vrhu lahko uživam v razgledu. ZKŠT Žalec je sicer javni zavod žalske občine, katerega usluge koristijo vsi Spo-dnjesavinjčani. Mej verjetno ne boste zapirali? lje, od tega meseca pa soustvarjam športno, kulturno in turistično podobo občine Žalec. Če pogledamo, kaj vse je bilo narejeno v občini samo v nekaj zadnjih letih, hitro ugotovimo, da je napredek ogromen tako na gospodarskem kot negospodarskem področju. Samo mesto Žalec kot središče Spodnje Savinjske doline je lepo in urejeno, ponuja glasbene in kulturne večere v sklopu festivala Zeleno zlato, razstave, predstave, predavanja, pohode, Odprto kuhno. Za vsakega se nekaj najde. Veselim se tudi sodelovanja s celo Savinjsko dolino, saj bomo le s povezovanjem naredili največ vsak za svoj kraj in skupaj za celo dolino. Žalec je v zadnjem času nekako postal pravo središče pivovarstva pri nas. Ste ljubitelj piva? Katerega? Obiskujem kar se da veliko prireditev. Pridem za pol ure, uro, vsaj toliko, da začutim utrip. Za kaj takega namreč ne zadostuje poročilo. Treba je med ljudi. Tako sem si tudi zastavil delo. Da grem med ljudi, ne zgolj med kolege, temveč med občane. Predvidevam, da bo prvo leto, da spoznam prireditve, res zelo intenzivno. Kakšen vodja ste? Zelo nehvaležno je ocenjevati samega sebe, saj imajo vsake oči svojega »malarja«. Sigurno sem do neke mere zahteven in želim, da so stvari narejene. Hkrati pa sem dostopen in razumevajoč. Idealen, a ne? (smeh) Sicer pa pravim, da je treba dobro delati, imeti najprej v mislih uporabnike, a se tudi dobro zabavati. To je ključno. Foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Šentjurski alpinisti po zasneženih vrhovih Peruja Gora bo počakala, cilj je že sama pot »V Himalaji je ogromno lepih vrhov, ki še vedno niso dostopni zaradi sporov Indije, Kitajske in Pakistana. Mimo tamkajšnje birokracije ne moreš. Glede odkrivanja šestti-sočakov tako ni bolj prijazne države, kot je Peru.« Tako pravijo člani Plezalnega kluba Rifnik Šentjur, ki so se nedavno vrnili s pettedenske odprave v tamkajšnjih Andih. Načrte glede prvenstvene smeri v gorovju Hualcan jim je prekrižalo vreme. Kljub temu so osvojili precej zavidljivih vrhov in na odpravi iskali predvsem pot do sebe. »Zaradi podnebnih sprememb je snega v gorah vedno manj. Ledeniki se topijo. V obdobju dveh let je razlika očitna. Čeprav je snega več, ne ostaja na hribih. Stene so vedno bolj gole. V obdobju dvajsetih let bo verjetno nekaj vrhov povsem kopnih,« je povedal Boštjan Dečman. TINA STRMČNIK Pogorje Cordillera Bianca v južnoameriških Andih s svojimi vrhovi alpinistom ponuja številne izzive. Tam je namreč več kot dvajset šesttisočakov. Šentjurčani jih osvajajo vse od leta 1979 in že dobro poznajo tamkajšnje razmere, okolico in ljudi. Kot je dejal vodja tokratne odprave Branko Vizjak, so sicer podnebne spremembe v zadnjih dvajsetih letih izjemno spremenile gore. »Nekatere stare smeri so neprehodne, pojavljajo se nove. Gore so iz leta v leto drugače. Izzivov je še vsaj za pet generacij.« Plezalni klub Rifnik Šentjur podobne odprave organizira na dve ali tri leta. Da bodo po vsej verjetnosti julija odrinili proti Peruju, so se člani kluba okvirno dogovorili pred letom. Ko so kupili letalske karte, so načrti postali bolj oprijemljivi. »Ce leto prej veš, da boš šel na odpravo, imaš v Sloveniji za priprave na voljo le še eno zimo. Tako pozimi kot poleti je treba veliko hoditi v gore. Glede na to, da sem se v gore tretje največje države Južne Amerike podal prvič, nisem imel prave predstave, kaj me čaka. Zame je bilo vse novo,« je pojasnil član odprave Tomaž Klajnšek, ki se z alpinizmom resneje ukvarja zadnja štiri leta. Deževnih dni niso več šteli Aklimatizacijo so začeli v mestu Huaraz na približno tri tisoč metrih nadmorske višine. Klajnšek je takrat opazil, da se kljub vsem opravljenim treningom zaradi višine hitreje utrudi, a je lahko nadaljeval naprej. Do pet tisoč metrov nadmorske višine ni imel nihče bistvenih težav. Ob vzponu na Vallunaraju (5.686 metrov) je njegovo telo z občasnimi glavoboli pokazalo, da vendarle ni navajeno takšnih razmer. »Ko sem se vrnil v dolino, sem težave premagal. Ko smo se za zaključek aklimatizacije odpravili na naslednji šesttisočak, nisem imel več težav. Pri takšnih višinah si ves čas zadihan, pri čemer je odlično, če te ob tem ne boli glava.« Po besedah Boštjana Dečmana je bila osnovna ideja, da bi splezali prvenstveno smer v gori Hualcan (6.122 metrov). A je bila ta za šentjurske ljubitelje strmin prevelik zalogaj, predvsem zaradi zelo slabih vremenskih pogojev in občasnih zdravstvenih težav. S tem, da bodo na osvajanje Hualcana morali še počakati, niso bili najbolj zadovoljni. Zato so srečo poskušali z osvajanjem Caraza (6.025 metrov). Tudi ta cilj so zaradi slabega vremena morali preložiti na prihodnja potovanja. »Že v prvih dnevih so nas spremljali oblačnost in padavine, vendar smo vmes naleteli na vremenska okna, da smo lahko uresničili načrtovane vzpone. Proti koncu odprave je bilo lepega vremena vedno manj, pravzaprav ga sploh nismo več dočakali. Tako nam je zmanjkalo časa za to, kar smo si zadali,« je povedal Dečman. So pa vseeno osvojili Tocl-laraju (6.032 metov) in Ne-vado Mateo (5.150 metrov). Nad smolo z vremenom je bil presenečen tudi Vizjak. »V Andih sem bil že štirikrat zapovrstjo, a česa takšnega še nisem doživel. V vseh prejšnjih odpravah, ko sem tam preživel precej časa, je bil le en deževen dan. Letos jih na koncu niti nisem več štel.« Pot do gore je pot do sebe Zahtevnejša kot je gora, manj je obljudena. Na vsaki vzpetini so šentjurski hribolazci srečali krave, ki so, kot so povedali, še posebej zabavne ponoči. »Dolgčas ti ni, prav tako nimaš občutka, da si sam. Kot pravi večina knjig, ki so napisane o alpinizmu, s takšnim načinom življenja večinoma spoznavaš samega sebe. Zame je odprava, ki je za nami, izjemna izkušnja, saj gre za razmere, ki jih v vsakdanjem življenju ne moreš izkusiti,« je pojasnil Dečman. Klajnšku se je vse skupaj zdelo še toliko bolj zanimivo, saj je bil doslej navajen enodnevnih izletov v gore, ko se je zjutraj odpravil proti vr- šacem in se za kosilo vrnil domov. Tokrat so se alpinisti z enim očakom spoznavali več dni. Ker so bili blizu ekvatorja, je bila tema med 18. in 6. uro. »Ko prideš v hribe, upaš, da bo še dovolj sonca, da boš postavil šotor. Ko ležeš, do jutra nimaš kaj početi. Ker je moj soplezalec hitro zaspal, mi je bilo včasih precej dolgčas,« je povedal Klajnšek v smehu. Sicer je bilo odkrivanje perujskih vrhov tudi zanj predvsem odkrivanje samega sebe. V drugem okolju in v petih tednih potovanja je podrobneje spoznaval soplezalce. Precej drugačna je bila tudi narava. »Sicer sem pričakoval, da nas bo še bolj zeblo, a kljub temu je bil sneg drugače mrzel kot v Sloveniji.« Clani odprave so bili dobro opremljeni za težke razmere, je povedal njen vodja Vizjak. Tokrat so bile temperature ob nenehnem sneženju in oblačnosti precej višje kot ponavadi. »Ne vem, če je bilo več kot minus sedem stopinj, proti jutru je bila morda kakšna stopinja manj. Glede na to, da sem na minulih odpravah doživel veter in minus 30 stopinj Celzija, se mi letos res ni zdelo mrzlo. Spal sem pri odprti spalni vreči.« Vsi skupaj so bili zelo pozorni na varnost. Naveza se je ves čas pogovarjala, člani so opazovali, kaj se je dogajalo drug z drugim. Višinska bolezen lahko namreč pride hitro, posameznik je ne opazi. Otekanje obraza lahko vidi samo kolega, ki je z njim. Pri znakih omenjene bolezni pomaga spust v dolino. »Težav nismo imeli, saj smo vzpone glede na pretekle izkušnje načrtovali zelo počasi. Ce delaš prav, ne potrebuješ niti tablete. Nima smisla tvegati. Tudi če se moraš vrniti na prejšnjo točko, te bo hrib počakal,« je poudaril Vizjak. Če bo volja, bodo šli spet Šentjurskih alpinistov to, da so kljub neosvojenemu Hualcanu osvojili vrhove, ki jih povprečni državljani vidimo le na fotografijah, prav nič ne tolaži. Tudi to, da jih zadana gora tokrat ni bila pripravljena sprejeti, kot večkrat slišimo v žargonu alpinistov, je po besedah Vizjaka predvsem sol na rano. »Glede na to, da sem bil že dvakrat pod goro Hualcan, imam vedno manj tolažbe. A gora ne gre nikamor, še vedno je tam. Ce bo volja, jo bomo morda skušali osvojiti še enkrat.« Dodal je, da je odprava vsakega stala približno 3.500 evrov. Članom, ki so dovolj dejavni pri opravljanju alpinističnih obveznosti, je stroške letalske karte kril plezalni klub. Veliko denarja je prispevala Občina Šentjur. Nekaj so primaknili gospodarstveniki, za opremo je poskrbel vsak alpinist sam. Ce klub ne bi že dobro poznal razmer v Peruju in se ne bi znal dobro dogovoriti za ugodnosti, bi bili izdatki po besedah Vizjaka najbrž precej višji. »Odkar obiskujem Južno Ameriko, se je marsikaj občutno podražilo. Kljub temu so takse in pristojbine minimalne v primerjavi s Himalajo. Medtem ko v Peruju mesečna karta za narodni park znaša 30 evrov, v Himalaji samo >za dober dan< odšteješ do dva tisoč evrov.« Kam naprej? Plezalni klub Rifnik ima v svoji beri vrsto podvigov. Predlani je minilo dvajset let, odkar je Aco Pepevnik kot prvi Slovenec po severni steni dosegel vrh Everesta. Najvišjo goro sveta je osvojil tudi Viktor Mlinar. Do danes nihče ni preplezal tudi prvenstvene smeri v gorovju Chacraraju, ki so jo leta 1996 preplezali Dušan Debeljak, Viktor Mlinar in Tomaž Žerovnik. In še bi lahko naštevali ... Tudi člani zadnje julijske odprave so zaznali kup novih izzivov, ki čakajo nanje. Glede na previdnost v strminah sten so enako previdni tudi pri razkrivanju svojih načrtov. »Z vsem, kar smo videli, smo dobili nove ideje. Ni pa o njih pametno govoriti na glas, saj terjajo precej priprav, da bodo zrele in da jih bomo pripravljeni uresničiti,« je zaključil Dečman. Foto: osebni arhiv alpinistov »Ljudje alpinizem dojemajo kot konjiček. Podjetjem težko pojasniš, da boš del njihovega denarja porabil za svoj konjiček. Zato smo še bolj hvaležni vsem tistim, ki te stvari razumejo. Plezanje, hoja v hribe in alpinizem so v Sloveniji v porastu. Zato imam občutek, da se bo sčasoma spremenilo razumevanje teh dejavnosti,« je poudaril Dečman. REPORTAŽA 29 Boštjan Dečman: »Alpinisti vedno sklepamo kompromise. Ker ima vsak rad samega sebe, kompromise pač obrne sebi v prid.« Šentjurskim alpinistom so na dostopu do nekaterih gora pomagali nosači, da se člani odprave niso preveč izčrpali in so svojo energijo prihranili za bele strmine. Tomaž Klajnšek, Boštjan Dečman in Branko Vizjak iz PK Rifnik Šentjur ter Ivan Pešl iz alpinističnega odseka Tam Maribor v kampu pod goro Vallunaraju. Istočasno so se v Peruju mudili še drugi slovenski alpinisti, ki so osvajali svoje cilje. Med drugim goro La Esfinge (5.325 metrov), do vrha katere vodi 750 metrov dolga skalnata stena. Spust z gore Nevado Mateo Branko Vizjak: »V našem klubu iščemo ljudi, ki imajo radi hribe. Ne pa ljudi, ki so pripravljeni plačati 200 evrov, da se naučijo osnov, nato pa delajo po svoje. Alpinistično šolo izvedemo na nekaj let, da klub živi naprej. Trenutno k vlada precejšnje zanimanje.« Tomaž Klajnšek se z alpinizmom resneje ukvarja zadnja štiri leta. Tako se je veselil vzpona na Nevado Mateo. »Vedno si moraš postaviti višji cilj, da preizkusiš samega sebe in da vidiš, kako se odzivaš v ekstremnih razmerah. Na takšnih odpravah tudi vidimo, kako se na takšnih višinah odrežejo mlajši alpinisti,« je dejal Branko Vizjak. Na vrhu gore Tocllaraju je zaplapolala zastava Občine Šentjur. »Uspešne vzpone smo proslavili z objemom, saj smo se zavedali, da smo šele na pol poti. Vse ostale stvari za zdravje so prišle na vrsto 3 v dolini,« je pojasnil Tomaž Klajnšek. 30 PORTRET Plesalka Zala Pezdir o življenju na Švedskem in plesni delavnici v Sloveniji Vesolje in ples sta jo zapeljala na Švedsko Zala Pezdir se je pred 12 leti preselila na Švedsko, kjer zdaj na plesni šoli v Uppsali poučuje ples. Te dni se mudi v Sloveniji in slovenski javnosti predstavlja plesni projekt Gibnoza. BARBARA GRADIČ OSET 38-letna Zala Pezdir je s plesom povezana vse svoje življenje. Njena mama Ana Vovk Pezdir je namreč plesna pedagoginja in ustanoviteljica plesne šole Harlekin. Ples ji je bil položen v zibelko, a četudi je mislila, da ne bo imel tolikšnega vpliva na njeno nadaljnjo profesionalno pot, se je obrnilo malce drugače. Prvi preobrat se je zgodil, ko se je Zala med študijem etnologije in kulturne antropologije odločila, da bo šla na študentsko izmenjavo. Izbrala je Švedsko. Tam je spoznala Petrusa. »Spoznala sva se na večeru ljudske glasbe. Ker je on vesoljski inženir, jaz pa plesalka, na prvi pogled nimava ravno veliko skupnega. A oba imava rada tudi glasbo, on igra v prostem času blok flavto, jaz violino in sva se ujela. Njegova družina je tudi glasbeno izobražena.« in v Sloveniji. »Ko mladi v Sloveniji končajo osnovno plesno izobraževanje, jih precej ta hobi opusti oziroma se z njim ukvarjajo le profesionalno. Na Švedskem plešejo tudi odrasli in jim je ples način življenja. Še po koncu izobraževanja hodijo na redne ure plesa. Ples ni samo rekreacija, temveč je tudi možgansko zahtevna dejavnost. Mislim, da ples dobi pravo mesto v družbi, ko ni postavljen v nek elitni kot, temveč preveva družbo. To se lahko zgodi le takrat, ko se z njim ukvarja več ljudi.« Projekt Gibnoza Zala organizira avgusta z društvom Harlekin projekt Gibnoza. Ta raziskovalni plesno--glasbeni projekt so pr- snih navdušencev tudi v Sloveniji. Ko sem jaz plesala, nas je bilo le nekaj, ki smo obiskovali plesno šolo, zdaj se zdi, da pleše prav vsak.« Na Švedskem je ljudski ples živ Glasba in ples imata v švedski ljudski tradiciji posebno mesto »V Sloveniji je folklora pred- stava o tem, kako je bilo nekdaj in je na odru vedno nekakšen gledališki spektakel. Na Švedskem je ljudski ples živ. Obstajajo plesne hiše, ki učijo tradicionalni švedski ples in poleti so številni festivali, kjer ljudje plešejo ob živi glasbi in improvizirajo. Vse je odprto. Ni pomembno, kakšna so oblačila in da bodo odplesani pravi koraki. Ker se družba spreminja, se spreminja tudi ples. Tam glasbeniki vedo, da igrajo za plesalce. Gre za drugačno komunikacijo in vrednotenje odnosa. Vsa instrumentalna ljudska glasba je plesna. Zgodovina glasbe je zelo povezana s plesom, a v današnjem času zelo izolirano gledamo na te stvari.« Severna hladnost? Stereotipi so zato, da se jih podira in eden o d njih je zagotovo ta, da so ljudje na jugu Ko pomisliš na Švedsko, se ponavadi najprej spomniš Ikee. »Kultura >naredi sam< je zagotovo njihova posebnost. Organizacija doma na praktičen način je seveda v različnih družbenih slojih drugačna, a temu res dajejo velik poudarek. Pri njih je lepo tisto, kar je funkcionalno. Njim je bolj všeč enostavno, medtem ko smo na jugu bolj nagnjeni k pretiravanju in dodatkom za dom.« Poučevanje plesa Ko je končala študij v Sloveniji, sta se odločila, da poskusita skupno življenje na Švedskem. Poskus traja že 12 let. Ko se je Zala preselila v Uppsalo, se je hkrati vpisala in bila sprejeta na DOCH (Dans och Cir-kushögskolan) v Stockholmu, kjer je nato zaključila programa baletne in sodobno-plesne pedagogike. V Sloveniji je namreč končala srednjo baletno šolo. Zdaj že deseto leto poučuje na plesni šoli, ki se imenuje Uppsala Dansakademi. »Poučujem klasični balet in sodobni ples. Učim tiste, ki jim je ples prostočasna dejavnost, kot tiste, ki jim je ples življenjski cilj, kariera. Moji učenci so vseh starosti, najstarejši so stari tudi čez petdeset let.« Zala je na Švedskem opazila, da je razlika med dojemanjem plesa tam vič organizirali pred desetimi leti, letos pa se je Gibnoza po daljšem premoru zopet vrnila v Celje. Letos je Zala k sodelovanju povabila tudi dva glasbenika švedske folk glasbe, Anno Gustavsson in Karla Erikssona. V soboto sta se predstavila v Mladinskem centru Celje s krajšim koncertom in z delavnico švedskih ljudskih plesov. Danes zvečer (sreda) ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje bosta glasbenika skupaj s tremi plesalkami, ki prihajajo s Švedske, Finske in iz Slovenije, skupaj predstavila del tega, s čimer so se ta teden ukvarjali v Gibnozi, 16. avgusta pa se bodo predstavili pred kavarno Miško Knjižko pri Osrednji knjižnici Celje, in sicer ob 11., 17. in 19. uri. »Vesela sem, da je čedalje več ple- Evrope bolj odprti, na severu pa tudi zaradi mrzlega podnebja bolj zaprti. »Seveda sem na ta način najprej tudi jaz dojemala Švede. Ko sva bila s Petrusom na kakšnem družabnem večeru, se je zgodilo, da je bilo veliko tišine v komunikaciji. To mi je bilo zelo čudno, kajti pri nas tišina vedno pomeni zelo nelagoden položaj. A če si vzgojen v družbi, kjer se ti ni treba ves čas dokazovati, si lahko tudi tiho in tišina ne pomeni hladnosti, ampak sprejemanja sočloveka kot sebi enakega. Ni se ti treba dokazovati, da bi te okolica sprejela. Na koncu naših plesnih produkcij v Uppsali lahko povem, da nisem samo jaz tista, ki joka. Stereotip o hladnih Švedih ne drži, »Če nisem povedala, od kod sem, so me vedno postavili na Finsko. Ne vem, ali zaradi naglasa ali videza.« drži pa, da je podnebje tam precej hladnejše.« Stereotipov o Švedih, ki seveda ne držijo, je še precej. Zala lahko potrdi, da ima vsaka kultura svoje pluse in minuse. »Vsi mislijo, kako Švedska skrbno ravna s smetmi. Veste kaj, tudi ta dežela izvaža nesnago v države tretjega sveta. Ni vse verodostojno, kar vidite na Facebooku. Na Švedskem imamo smeti, imamo veliko problemov, tudi šolstvo in sociala nista to, kar sta bili. A četudi gre marsikaj navzdol, je še vedno dobro.« Vseživljenjsko izobraževanje Na Švedskem jo je prevzel njihov pogled na vseživljenjsko izobraževanje. »Tam konec študija ni konec izobraževanja. Sama sem naredila še nekaj univerzitetnih predmetov ob delu, kar je bila precej zahtevna reč. Antropologija je zelo vplivala na moj pogled na svet, na ples. Antropologija je še vedno zelo z mano.« Po dvanajstih letih življenja v Skandinaviji že tekoče govori švedsko. »Pravijo, da mi gre zelo dobro, a še vedno imam težave pri izražanju tega, kar želim povedati. Mogoče imam zadnje čase večje težave s slovenščino.« Jezik je morala kmalu osvojiti, saj je študirala na šoli, kj er j e bilo vse v švedščini. »Na šoli so mi dovolili, da sem lahko teste pisala v angleščini, a vse ostalo je potekalo v švedščini. Četudi je bil to plesni študij, je bilo veliko teorije.« Kje je Slovenija? Veliko časa je potrebovala, da so sogovorniki prepoznali, kje so njene korenine. »Recimo ljudski glasbeniki poznajo Slovenijo in vedo, kje je to, PORTRET 31 »Kaj pa zagotovo drži? Plače so na Švedskem precej višje!« Vir: STAT, EIU, Factiva, februar 2019 Švedska Slovenija Povprečna bruto mesečna plača v letu 2018 v EUR 3.340 1.681,55 BDP na prebivalstva (2018) v eur 46.673 22.182 Slovenijo pa plesna scena zelo slabo pozna. Veliko ljudi ni vedelo, v kateri predal me naj dajo. Če nisem povedala, od kod sem, so me vedno postavili na Finsko. Ne vem, ali zaradi naglasa ali videza. Poleg tega je tako, da ima vsaka država svoj jug. Tisti s severa so vedno nekaj več. Če bi bila iz Velike Britanije, bi bilo drugače. Seveda je težje prodreti, kot če si rojen na Švedskem oziroma v ZDA ali Veliki Britaniji.« Domotožja vedno manj »Kadar nimam nečesa, kar me hrani, ko so recimo počitnice in če je stresna situacija, takrat se sproži domotožje. Najprej sem imela težave, ker nisem razumela določenih kod v pogovorih, ki jih, če nisi vzgojen v določeni kulturi, težje razumeš oziroma dekodiraš. Včasih sem se sama sebi zdela, da sem neumna. Enkrat sem imela večjo krizo in sem dlje ostala na počitnicah v Sloveniji. Ugotovila sem, da težav ni v meni. V komunikaciji sta vedno dva in meni se ni treba vedno ukloniti, včasih je treba razumeti tudi mene. Vse je odvisno od tega, kako nastopaš v komunikaciji.« Povezovanje po slovensko Skandinavija je povezana s kri-minalkami, ki Zalo ne navdušujejo. Zato tudi ne more dati odgovora, zakaj je ta svet tako kriminalno navdihnjen. »Poznam samo prevajalko, ki švedske kriminalke prevaja v slovenščino.« Ob tem Zala podre še en stereotip, da se Slovenci v tujini družijo med sabo. »Na Švedskem imamo veliko društev, ki se med sabo ne mešajo oziramo povezujejo. Imam občutek, da je to tako slovensko. Dejstvo pa je, da so eni na Švedsko prišli recimo v sedemdesetih in so popolnoma druga generacija od Ulična akcija v Uppsali z nas, ki smo prišli kasneje. Eni so bolj desno, drugi bolj levo usmerjeni. Zanimivo je to, da četudi se tam naučiš švedske kulture dialoga in sprejemaš drugačne poglede na svet, nam Slovencem to ni dovolj. Tam je še vedno pomembno, kako si politično opredeljen. To se nam pozna, zato se vsi ne družimo radi. Spoznala sem nekaj ljudi, s kateri sem se razumela in z njimi vzdržujem stike.« Bo ostala na Švedskem? »Na življenje gledam zelo odprto, nimam cilja, kje bom živela čez recimo deset let. Tam bom, dokler mi bo dobro. Vsako leto imam močnejše korenine. Potrebovala sem veliko več časa, da sem se dokazala in da sem dobila zaupanje za poučevanje določenih razredov. Zdaj imam to in lahko na tem gradim. Po drugi strani sem izgubila stike v Sloveniji, zato sem se tudi odločila za projekt Gibno-za. V umetnosti veliko temelji na poznanstvu, kar je popolnoma človeško. Komu boš zaupal, če ne temu, ki ga poznaš.« Zala tako zaključuje, da ni vse zlato, kar se sveti ter da življenje na Švedskem ni vedno lepo. A kot vsepovsod, ko si ga narediš po svoje, še tako drugačna kultura pride precej bližje. Foto: GrupA, osebni arhiv Zala na seminarju (Foto: Mark-R) V plesni predstavi Sneguljčica je bila Zala ena od treh koreografinj. 32 FOTOREPORTAŽA Obiskali smo Lovrenčevo v Podčetrtku Sejem, bučna juha in zvezdni dež pod kupolo Najbolj pester predpraznični konec tedna se je začel z omamnimi vonjavami. Krajevnemu imenu primerno je že v četrtek svoja vrata odprla Kuhinja pod gradom. Petkov večer so v dalmatinskem slogu zaznamovali tamburaši iz Rogatca. Tradicionalno Lovrenčevo so letos pripravili v soboto, prav na god sv. Lovrenca. pa na žareči rešetki mučiti do smrti. Tudi zato je sv. Lovrenc danes zavetnik ubogih, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev in drugih poklicev, ki imajo opraviti z ognjem. Varuje pred opeklinami, bolečinami v hrbtu in vročico. Priporočajo se mu tudi za dobro letino. V Sloveniji je temu svetniku posvečenih kar 50 cerkva. Ena izmed teh je tudi župnijska cerkev v Podčetrtku. Lovrenčevo je tako eden večjih krajevnih praznikov, ki je hkrati tudi SASKA T. OCVIRK Živel je v tretjem stoletju po Kristusu. V času papeža Siksta II. je bil eden od sedmih diakonov. Namesto da bi svoje premoženje prepu- stil cesarski zaplembi, ga je razdelil med siromake. Za kazen je umrl mučeniške smrti. Cesar Valerijan ga je dal leta 258 prebičati, nato Zvezdne utrinke oziroma utrinke perzeid, ki jih lahko opazujemo okrog 10. avgusta, so poimenovali tudi svetega Lovrenca solze. Nebo naj bi jih pretakalo zaradi strašne smrti mučenca. uvod v različne dogodke pred občinskim praznikom v septembru. Številni domači pridelovalci Za vse, ki so želeli v trgu zasesti svojo stojnico, je tudi letos zmanjkovalo prostora. Več kot 60 razstavljavcev, rokodelcev in domačih pridelovalcev je že od devetih dopoldne skrbelo za pester sejemski utrip. Na odru so za pravi ritem dopoldne skr- beli člani skupine Šani Šeni, popoldne ansambla Slovenski zvoki, vmes pa so zapeli še Fantje z Žusma ter pevci Turističnega društva Štaten-berg. Ves dan se je bilo mogoče podložiti z Lovrenčevo malico, ampak najtežje pričakovana specialiteta dneva je bila bučna juha z državno kolajno okrog lonca. Še posebej je teknila tistim, ki so se s člani Turističnega društva Podčetrtek napotili na novozgrajeni stolp Zdravje in veselja na Rudnici. Tudi otrokom ni bilo dolgčas. Otroške delavnice, poligon in skakači so jim bili na voljo od jutra do poznega popoldneva. In kdor nima sreče z opazovanjem zvezdnega dežja, je lahko na Lovrenčevo soboto poletel v nebo pod kupolo planetarija. Foto: GrupA novi tednik FOTOREPORTAŽA 33 34 REPORTAŽA Neobičajno potovanje Nika Skerbiša in Dominika Polanca palcem po Balkanu Z dvignjenim Nekoč so bile vrste avtoštoparjev ob cestah običajen pojav. Za premagovanje krajših ali daljših poti je bil to med mladimi priljubljen najcenejši način potovanja. Štoparski bonton je določal: tisti, ki je prišel zadnji, se je postavil na rep kolone mladih, ki so z dvignjenim palcem in mnogi tudi z izpisanim želenim ciljem na listu papirja čakali na usmiljenega voznika. Teh ni bilo tako malo, na daljše poti so radi ustavljali vozniki kamionov, ki so tako dobili družbo za pogovor. V zadnjih letih je ta pojav skoraj izginil z naših cest, zato je bila zamisel Nika Skerbiša in Dominika Polanca, da se med počitnicami z dvignjenim palcem odpravita proti Grčiji in po možnosti še naprej do Carigrada in Črnega morja, precej neobičajna. A dokazala sta, da so ljudje še vedno pripravljeni ustaviti in sta zato uresničila vse tri cilje. Nik in Dominik na začetku poti v Celju, za mostom čez Savinjo. Nik Skerbiš (levo) je tudi animator in fotograf pri eni od turističnih agencij. Za fotografijo se je navdušil v osnovni šoli, kjer se je vpisal v foto krožek tako kot sošolka, ki mu je bila všeč. »Ona se je izpisala po dveh tednih, meni pa je ta krožek spremenil življenje,« se spominja član Društva fotografov Svit, ki najraje fotografira koncerte. Lahko se pohvali, da je že imel samostojno razstavo v Narodnem domu kot zahvalo šole, Gimnazije Celje - Center, za štiri leta fotografiranja šolskih dogodkov. Dominik Polanc je v osnovnošolskih letih zajadral v snemalne vode in se nato vpisal na srednjo medijsko šolo. »Vse skupaj se je začelo kot šala in počasi postajalo vedno bolj izpopolnjeno. Zadnje čase delam bolj v digitalnem marketingu, kar je blizu snemanja. Rad bi več znanja s področja ekonomije, zato jo bom šel jeseni študirat.« TATJANA CVIRN V dobrih 14 dneh sta prepotovala več kot 2.550 km. Pot ju je vodila čez Hrvaško do Neuma v BiH in nato do Črne gore, naprej čez Albanijo do Grčije in v Turčijo. Ko v teh dneh prijateljem in znancem pripovedujeta o vseh dogodivščinah, jima mnogi zavidajo in si želijo izpeljati kaj podobnega, a jih je strah. Drugi so se že ponudili, da bi se jima prihodnje leto pridružili. Morda bi celo izvedli tekmovanje, kateri par bi prvi dosegel cilj. Odličen začetek Celjan Nik in Laščan Dominik sta se spoznala pri enem Nad Dubrovnikom izmed projektov, kjer je prvi sodeloval kot fotograf in drugi kot snemalec. Ker imata podobne cilje in želje, sta se hitro spoprijateljila. Prostoča-sni dejavnosti jima zapolnjujeta vse več časa in sta postali tudi del njunih poklicnih ciljev. Počitnice so bile priložnost, da preizkusita nekaj novega, adrenalinskega. Nik se spominja, da je že pred leti sanjal, da bi tudi sam šel z avtoštopom na pot, ko je kje ob cesti videl štoparja. »Na Instagramu sem objavil, če bi šel kdo z menoj in Dominik je bil takoj za.« »Nisva veliko načrtovala, zadala sva si tri cilje: da prideva do Grči- je, Carigrada ali Črnega morja,« je povedal Dominik. Z geslom, da bosta zadovoljna z vsakim prevozom, pa četudi ju bo cilju približal le za dva kilometra, sta se postavila ob cesto v Celju za mostom čez Savinjo proti Laškemu. Še preden je Dominik uspel posneti nekaj fotografij, kako čakata, sta že dobila prvi prevoz. »Bil je sicer samo do Laškega, a nisva mogla verjeti, da nama je nekdo ustavil že po nekaj sekundah. Podobno hitro sva prevoz dobila le še v Carigradu, ko sva želela do Črnega morja.« Najdlje sta čakala v Ljubljani, ko sta se vračala in sta šele po petih urah našla prevoz s postajališča na Barju proti Štajerski. Bila sta kar malo obupana in prijatelji ter celo taki, ki jih nista poznala, so se jima ponudili, da pridejo ponju. Svoje prigode sta namreč dnevno delila na Fa-cebooku in Instagramu, kjer so ju spremljali mnogi. Vmes sta se celo javila v program Radia Veseljak. A tik pred ciljem nista želela odnehati in sta vztrajala pri štopanju tudi pri vračanju domov, potem ko sta del poti od Carigrada do Benetk preletela z letalom. Na pivo in za volan Kaj jima bo posebej ostalo v spominu? Pravita, da ju je navdušilo že drugačno potovanje. Vmes sta spoznala veliko ljudi in začutila njihov način življenja. Ob tem ni manjkalo niti zanimivih prigod. Marsikje sta bila presenečena nad gostoljubnostjo in odprtostjo ljudi. »V Albaniji je bilo najlažje dobiti prevoz,« se spominja Dominik. »Bila sva presenečena, saj sva imela drugačne predstave o ljudeh. V Grčiji je bilo povsem drugače, sploh naju niso hoteli videti, ko sva stala ob cesti. Tam sva naredila le po 70 km na dan namesto načrtovanih 200,« se spominja Dominik. Kako sta se sporazumevala? Nik zna hrvaško, sicer pa je ponavadi šlo z angleščino ali pa s pomočjo rok. Gostoljubnosti ljudi ni manjkalo. »V Albaniji so vsi kadili v avtu Dominik: »Pomembno je mesto, kjer se postaviš za avtoštop. Velika razlika je, če to počneš v mestu ali izven njega. Že prvi dan sva ugotovila, da v mestu ne dobiš prevoza.« in nama je vsak ponudil cigareto. Ker je bilo toplo, so bila na srečo vsa okna avtov odprta,« razlaga Nik, ki pravi, da jima je v spominu ostal prevoz s štiričlansko družino, kjer sta otroka kar stala zadaj med sedežema in o kakšnih otroških sedežih ni bilo ne duha ne sluha. Ali pa prevoz z voznikom v Črni gori, ki ju je po malo daljši vožnji povabil na pivo. »Ker je bi utrujen, je vprašal, če ima kdo od naju izpit in je nato Nik vozil po Črni gori po vseh tistih grozljivih cestah,« se v smehu spominja Dominik. Strah med vožnjo Včasih ju je bilo tudi malo strah, saj so nekateri vozili kot norci. »V Črni gori je že sicer zmeda na cesti, v Albaniji pa je voznik ves čas je prehiteval v škarje. Vmes ga je celo ustavila policija in ga kaznovala, a to ga ni umirilo. V Turčiji sva dobila prevoz z malim avtobusom, s katerim se je voznik z družino vračal s plaže. Vozil je tako noro, da smo se v nekem trenutku peljali vštric še s tremi vozili,« se danes smejita sogovornika, ki ju je med takšno vožnjo gotovo oblival hladen znoj Spala sta v šotoru, ki sta ga imela s seboj, si vmes kaj skuhala, kosilo pa poiskala v gostilnah. Da sta se bolj spočila in si oprala perilo, sta občasno poiskala tudi kakšno prenočišče pod trdno streho. Računala sta, da bosta za sprotne izdatke porabila po deset evrov na osebo na dan, a se je izšlo še bolj ugodno, približno 250 evrov je za potovanje odštel vsak z letalskim prevozom vred. Nekaj REPORTAŽA 35 več ju je stal le Carigrad, saj sta tam ostala dlje časa in si ga ogledala kot prava turista, za kar drugje ni bilo veliko časa niti možnosti ob težkih nahrbtnikih, ki sta ju tovorila s seboj. Brez slabih izkušenj Kakšne zares slabe izkušnje na poti nista imela. Pobirali so ju tako mlajši kot starejši vozniki, zamenjala sta kar nekaj avtov, v spominu pa jima je ostal tisti, ki je zadaj prevažal sir in mlečne izdelke in je v njem neznosno smrdelo. Ker je imel spredaj prostor le še za enega sopotnika, je moral Nik v zadnji del avta ... Zanimivo je bilo tudi na gr-ško-turški meji, kamor sta se zadnje kilometre zaradi slabih izkušenj z avtoštopom v Grčiji odpravila kar peš. A ker je bila na drugi strani meje avtocesta, jima peš niso dovolili čez. »Kar s pomočjo Google prevajalnika sva v tur-ščini napisala, da potrebujeva prevoz čez mejo in ko sva to kazala šoferjem, se naju je eden usmilil,« se prigode Nik: »Eni veliko potujejo, drugi skoraj nič. Enkrat mi je kolega rekel, da mi zavida, ker vidim marsikaj, pa sem mu odgovoril, da bi tudi on lahko. Povedal je, da si ne upa.« Skadar v Albaniji Ob Ohridskem jezeru na albanski strani spominja Nik. Naprej je šlo brez težav. Kmalu sta prispela v Carigrad in nato želela še do Črnega morja. Na listek sta napisala cilj in k njima je pristopil moški ter ju odpeljal do lokalnega avtobusa, ki ju je zastonj odpeljal del poti. S šoferjem se je moški namreč zmenil, da lahko gresta zastonj. Nekaj grenkobe je bilo v zadnjih kilometrih, se spominja Nik: »Ko je bilo do morja še 17 km, sva dobila še en avtobusni prevoz, pri čemer sem videl, da je fant, ki nama ga je uredil, sam dal šoferju nekaj denarja za vožnjo. To mi je sicer nekoliko pokvarilo zadnje kilometre, ko bi se morala silno veseliti, da sva prišla do cilja.« Črno morje ju tudi sicer ni navdušilo, saj je umazano, gneča je velika. A pozornost sta zbujala povsod in vsi so hoteli poklepetati z njima. Domačim sta se javila vsak večer in presenetljivo, da njuni poti niso posebej nasprotovali. Zdaj, ko zbirata vtise in urejata misli, sta ponosna in vesela, da jima je uspelo. »Vsakomur, ki je malo bolj avanturističen, bi priporočila nekaj podobnega, saj znaš potem bolj ceniti nekatere stvari, ki jih imamo doma. Marsikaj drugače doživljaš, ko se vrneš,« pravita mlada popotnika, ki jima je uspešna pot dala polet za nadaljevanje. Foto: Nik Skerbiš Albanski prevoz Kdo bi vedel, kaj piše ... 36 REPORTAŽA Na poti na morje (ali domov) na ogled Reke, evropske prestolnice kulture 2020 Po krivici spregledano mesto Kadar potujemo proti otoku Krku ali drugim obmorskim krajem ob Kvarnerskem zalivu ali pa se od tam po počitnicah vračamo, v želji, da bi čimprej prispeli na cilj, pozabljamo, da je tudi na poti kakšna zanimiva turistična točka, vredna ogleda. To je prav gotovo Reka, tretje največje hrvaško mesto s približno 130 tisoč prebivalci, številnimi znamenitostmi in prizorišče živahnega dogajanja na različnih področjih. Prihodnje leto bo evropska prestolnica kulture. ROBERT GORJANC To mesto, ki se razprostira na strmem hribovju ob morju, mi je bilo vedno izjemno zanimivo in privlačno in sem si ga še kot otrok, ko smo se s starši vozili proti Šilu na otoku Krku, želel spoznati od blizu. Za razliko od mene, ki sem užival ob prvih pogledih na morje, velike ladje, vznikajoče stolpnice, živahen mestni vrvež, je bila za mojega očeta vožnja skozi Reko vedno svojevrsten izziv, pa čeprav je nekaj časa tudi delal v bližnji Kraljevici. To je bil seveda čas zgodnjih sedemdesetih let, ko na Reki še ni bilo zgrajene obvoznice, čas brez navigacijskih naprav, ko se je ob množični karavani turistov bilo treba prebijati skozi labirinte in prometne zamaške mestnega središča. Ko smo se uspešno prebili na magistralo, ki je vodila proti Krku, je očetu odleglo, jaz pa sem bil kar malo razočaran, da je Reka že za nami. Mnogo let pozneje sem se tudi sam soočil s takšnim vozniškim izzivom, seveda že ob bistveno bolj urejenih prometnicah, pa kljub temu zgrešil pravo smer. Kljub manjši napetosti in nervozi je bila to tudi dobra šola in priložnost za spoznavanje tega zanimivega mesta. Reka in nogomet Kot mlad nogometni navdušenec sem ob naši družinski vožnji s »fičkom« skozi Reko ves čas pogledoval naokoli, če bom kje ugledal kultni štadion Kantrida, ki leži pod skalnato steno. Čeprav nogometaši Rijeke že nekaj let ne igrajo na njem, je tudi v nekaterih turističnih vodnikih zabeležen kot ena večjih turističnih znamenitosti mesta. Ko smo se kdaj po naključju ali po načrtu, se niti ne spomnim več, res peljali mimo Kantride in sem ugledal delček štadiona, sem doživel tisto mladostniško prvinsko veselje. Nekoč na Šilu, na terasi počitniškega doma, ki ga je imela Tkanina Celje, kjer je bila zaposlena mama, sem starejše gospode, ki so bili tudi zagreti za nogomet, nagovarjal, da bi se s trajektom zapeljali do Crikvenice in potem do Reke na tekmo (takrat seveda še ni bilo mostu na Krk). Kajpak me ob poletni ležernosti niso jemali preveč resno in tako sem se moral zadovoljiti z radijskim prenosom tekme. Seveda je to bila še jugoslovanska liga. Takrat seveda niti v sanjah nisem mogel pomisliti, da bo nekoč Slovenec, kar se tiče najbolj pomembne postranske stvari na svetu, v tem mestu pustil tako velik in neizbrisljiv pečat. Mariborčan Matjaž Kek, nekdanji in sedanji selektor slovenske nogometne reprezentance, je zaenkrat edini trener, ki mu je z nogometaši Rijeke uspelo osvojiti naslov hrvaškega državnega prvaka. Zaradi tega bo za vedno ostal pomembna oseba tega mesta, hkrati po je povečal simpatije Rečanov do Slovencev. Reko sem sicer poznal še po kakšni športni panogi, še najbolj po motociklističnih dirkah za svetovno prvenstvo, ki so nekoč bile prav v mestu, kasneje pa na bližnjem dirkališču Grobnik. Žal pa jih na veliko žalost ljubiteljev tega športa iz Slovenije, ki so izgubili najbližje prizorišče, tudi že nekaj let ni več. Številne znamenitosti Seveda Reka ponuja še marsikaj zanimivega tudi za tiste, ki jim šport ni na prednostni listi ciljev, zaradi katerih bi se napotili v to središče Kvarnerja. Da bi se v to prepričali, pa tudi ne potrebujemo celega dneva, čeprav ne bo nič narobe, če bomo na Reki tudi prespali in si vzeli še kakšen dan za raziskovanje, morda udeležbo na kakšnem koncertu, ogled gledališke predstave ipd. Primerna iztočnica za turo po mestu je, da vozilo parkiramo na velikem parkirišču ob središču mesta, do katerega ob oznakah na obvoznici, sploh pa z navigacijsko napravo, ne bo težko najti. Potem pa pot pod noge: na poti do obale se lahko sprehodimo mimo mestne tržnice, kjer je mogoče spoznati ne le izjemno arhitekturo paviljona in bogato ponudbo hrane, marveč tudi živahen utrip mesta, ter mimo operne in gledališke hiše, ki ima pred stavbo lepo urejen park. Na obali se v nekdanjem »lukobranu«, danes pristanišču, ki je zaradi svoje dolžine (skoraj dva kilometra) dobil dobil ime »molo longo«, lahko nagledamo ogromnih jaht, turističnih križark in drugih ladij. Na tem mestu se ponuja tudi čudovit panoramski pogled na Reko in vsa slikovitost njene zanimive lege. Po sprehodu ob mestni »rivi« lahko pri eni od mestni palač zavijemo desno in se počasi vzpenjamo proti Kor-zu, ki je osrednja promena-dna ulica na Reki, družabno, poslovno in nenazadnje tudi nakupovalno središče mesta. Na Korzu vlada pravi mestni vrvež, še zlasti v večernih urah v poletnem času, ko ga zavzamejo tudi turisti. V tej ulici je tudi ena od glavnih znamenitosti Reke, mestni stolp, ki je nekoč kot del srednjeveškega obzidja predstavljal vrata utrjenega mesta. Stolp krasi skulptu-ra dvoglavega orla, ki ga je mestu leta 1659 podelil cesar Leopold I. Habsburški in od takrat je tudi grb mesta. Po prvi svetovni vojni so skulpturi italijanski vojaki odrezali eno glavo, da bi bila bolj podobna rimskem orlu, po drugi svetovni vojni pa je bila umaknjena s stolpa. Repliko, ki jo je oblikoval kipar Hrvoje Uremović, so oblasti na stolp ponovno namestile pred dvema letoma. Pri stolpu torej lahko zavijemo v stari del mesta, kjer nas pot vodi do reške katedrale sv. Vida, baročne mo-numentalne rotunde, edine tovrstne, ki je bila zgrajena na hrvaških tleh. Gradnja te cerkve se je začela leta 1638, po vzoru znamenite beneške cerkve svete Marije. Gradnja katedrale je bila velik zalogaj za lokalno okolje in je s prekinitvam trajala skoraj celo stoletje. Cerkev nosi ime po sv. Vidu, zavetniku mesta, srednjeveška Reka se je tako imenovala »Terra Fluminis sancti Viti«. Na Dan sv. Vida, 15. junija, Reka obeležuje dan mesta s prireditvami in z verskimi obredi. V galeriji katedrale je tudi bogata zbirka slik, grafik, knjig in drugih sakralnih umetnin, v njej pa je tudi portret Franje Ksa-verskega, zavetnika turistov. azkošna plovila v »molo longo« in na obalno veduto Reke. Mesto torej za velike barke ... REPORTAŽA 37 Katedrala sv. Vida, edina baročna rotunda na Hrvaškem Eden od osrednjih medijev, ki ima svoje prostore v središču mesta. Trg Ivana Koblera, nekdanje ožje mestno središče za obzidjem - Plaza s fontano in skulpturo, postavljeno leta 1974, ob 150-letnici tovarne papirja. Po osvežitev v podzemne hodnike Pri rotundi sv. Vida je tudi vhod v podzemni hodnik, katerega gradnja se je začela v tridesetih letih prejšnjega stoletja za obrambo mesta, ki je bilo v novejši zgodovini tarča osvajalskih ambicij in ozemeljskih zahtev, zato je spreminjalo meje in menjavalo države, ki jim je pripadalo (Banovina Hrvaška, Država SHS, Kraljevina Italija, Svobodna država Rijeka, Italija, Jugoslavija, Hrvaška). Hodnik v dolžini 330 metrov je v povprečju visok 2,5 in širok 4 metre in so ga skopali italijanski vojaki v letih 1939 do 1942. Služil je za potrebe protizračne obrambe pred bombardiranjem. Še zlasti ob zavezniških napadih proti koncu druge svetovne vojne, ko je bilo po kapitulaciji Italije mesto pod okupacijo Nemcev, prav tako pa so prebivalci Reke v hodnikih poiskali zaščito v času domovinske vojne. Če od katedrale sv. Vida nadaljujemo pot še nekoliko navkreber in na levo mimo sodne palače, prispemo do Muzejskega trga, kjer so v bližini kar trije muzeji: zgodovinski in pomorski, mestni ter naravoslovni muzej. V vseh treh se lahko temeljito seznanimo z zgodovino mesta, ki se je zaradi svoje lege preživljajo in razvijalo predvsem s pomorstvom, z ladjedelništvom, s trgovino, v modernejši dobi pa tudi z rafinerijo nafte, industrijo in drugim panogami. Sledi razgibane mestne zgodovine lahko dodobra spoznamo, če se povzpnemo še precej dlje in višje od središča mesta, do utrdbe Trsat v istoimenskem naselju, ki je bilo v preteklosti samostojen del Reke. Srednjeveška utrdba iz 13. stoletja je ena najstarejših v Hrvaškem Primorju, leži na 138 metrov visokem hribu, ki mogočno dominira nad Reko. Danes je utrdba turistična točka, ki ponuja čudovit razgled nad mestom, prav tako pa je prizorišče likovnih razstav, koncertov, gledaliških predstav na prostem, literarnih večerov ipd. Na EPK 2020 Naš program za nekaj ur je tako končan, vmes ne smemo pozabiti spiti kavice na Kor-zu in ob tem spoznati ritem reškega vsakdana. Prepričan sem, da je takšen hiter ogled Reke lahko le spodbuda, da jo spoznamo še podrobneje. Za to pa bo odlična priložnost prihodnje leto, ko bo Reka evropska prestolnica kulture, kot je bil naš Maribor leta 2012. Na to pomembno leto se na Reki že zelo dolgo vneto pripravljajo. Država, mesto in regija (žu-panija) bodo skupaj s pridobljenim EU- in sponzorskim denarjem v projekt vložili približno 30 milijonov evrov. V okviru teh sredstev bodo pomembnejše infrastruktur-ne pridobitve EPK izgradnja galerije sodobne umetnosti in mestne knjižnice v zapuščenem nekdanjem tovarniškem kompleksa Benčić (kjer je bila med drugim nekoč tovarna tobaka), novi prostori mestnega muzeja v nekdanji upravni stavbi tovarne sladkorja in nova namembnost legendarne ladje Galeb, s katero je na svojih potovanjih plul nekdanji jugoslovanski voditelj Tito. V tej ladji, ki bo tudi po EPK zasidrana v »molo longo«, bo stalna muzejska postavitev. Na Reki sicer v okviru EPK načrtujejo približno 1500 dogodkov, na ogled bo več kot sto turističnih atrakcij, organizatorji pričakujejo, da bo zaradi EPK mesto obiskalo 4 milijone ljudi. Dovolj razlogov za (ponoven) obisk Reke tudi zaradi bližine meje in ne le na poti na morje ali ob vračanju od tam, mar ne? Legendarna ladja Galeb, ki bo kot infrastrukturna pridobitev EPK 2020 postala stalni muzej na mestni »rivi«.(Foto: rijeka2020.eu) Štadion Kantrida pod skalnato steno čaka na prenovo. Na njem nogometaši Rijeke trenutno ne igrajo (Foto: rijekasport.hr) 38 REPORTAŽA Na nemirnem Bližnjem vzhodu je Sultanat Oman oaza miru in blagostanja Kot v Tisoč in eni noči V Omanu oziroma v njegovi prestolnici je imel več let pomembno zadolžitev Slovenec Aleš Drenik. Magister ekonomije ter profesor klarineta je bil namreč programski menedžer kraljevske opere v Muscatu. Izjemna stavba je bila zgrajena pred osmimi leti. V njej je nastopil tudi orkester Slovenske filharmonije. Redno beremo o napetostih med Iranom in Zahodom v Hormuški ožini. Ta pomembna svetovna morska naftna pot je stisnjena med Iran in Oman. O prvem slišimo veliko, o drugem - Zahodu naklonjenem - zelo malo. In kakšen je Oman, država, za katero precej ljudi niti ne ve, da obstaja? To sem letos ugotavljal in ugotovil na licu mesta. BRANEJERANKO Sultanat Oman je za turiste odprta država - ne predraga - vendar jo obišče zelo malo Slovencev. Po lepoti prekaša sosednje Združene arabske emirate, vendar je močno v njihovi senci. Oman se zdi od daleč kot nekakšna dežela iz Tisoč in ene noči. Njegova pokrajina je pravljično lepa, v državi, ki je obdana s kriznimi žarišči, pa vlada mir. Ne pozabite, da Oman meji na Jemen, kjer divja vojna ... Tudi druga mejaša, Saudska Arabija in Združeni arabski emirati, sta močno vpletena v različne politične krize. Skoraj pol stoletja, vse od leta 1970, vodi državo modri sultan Quaboos Bin Said Al Said. »Dubrovnik je na nogah,« so na primer poročali slovenski mediji o prihodu dveh ogromnih sultanovih jaht v dalmatinski »nadbiser«. »Omanski sultan je na Sardiniji zapravil dva milijona evrov,« so poročali ob drugi priložnosti. Danes 78-letni sultan, ki se bori z rakom, ima zadnje čase svoji razvpiti jahti privezani predvsem v pristanišču v prestolnici Omana, v Muscatu. Natančneje v predelu Mutrah. Tam sem ju tudi sam videl. Sultan, ki uživa po dveh porokah zadnja tri desetletja samski stan, je brez naslednikov. Svojega naslednika na vladarskem mestu je določil v tajni listini. Varna država Vizum za Oman, kamor sem prispel sredi noči iz avstrijskega Gradca - s prestopom v Carigradu, sem lahko kupil kar na letališču. Do hotela v prestolnici sem si ponoči seveda vzel taksi, vendar to ni država, kjer bi turistu grozilo, da bi ga lahko oropal celo taksist. To je nasploh zelo varna država. Oman pa ni varen po prometni plati. V Muscatu sem bil med redkimi pešci. Za voznice in voznike avtomobilov prehodi za pešce tako rekoč ne obstajajo in to, da prideš kot pešec čez cesto, meji na podvig. Ko si kot pešec že na zebri, drvijo avtomobili proti tebi seveda z nezmanjšano hitrostjo. Najhuje je prečkati šestpasovnico, ki je skozi vso prestolnico speljana blizu morske obale. Puščavska prestolnica je po zaslugi omanskega bogastva vsa v cvetju in zelenih tratah. Na njenih gredah raste podobno cvetje kot v naših krajih. Oman si to po gospodarski plati seveda lahko privošči, čeprav ni tako bajno bogat kot so sosednji emirati. Omanski življenjski standard bi recimo lahko primerjali s slovenskim. In nakupovalna središča Muscata niso niti približno tako zelo razkošna, kot so recimo dubajska. Sultanove palače Dolg poseljen pas prestolnice obdajajo z ene strani morje, to je Omanski zaliv, ter z druge strani gore. Oboje, morje in gore, povprečnega Slovenca seveda navdušujejo in lepota prestolnice me ni pustila ravnodušnega. Stari Muscat ima komaj 30 tisoč prebivalcev ter celotna prestolnica velikega Muscata več kot milijon. To pomeni kar eno četrtino od vsega omanskega prebivalstva, sultanovih podanikov. Današnji veliki Muscat je sestavljen iz več mest, na primer iz predelov Mutrah ali Ruwi. Po velemestu vozijo lokalni avtobusi. Pred sultanovo palačo v starem Muscatu, glavno od šestih, ki jih poseduje. Najbolj zanimiv del prestolnice je stari Muscat, tam pa sultanova palača Al Alam, najpomembnejša od vladarjevih šestih rezidenc. Ta palača je bila prezidana dve leti po sultanovem prevzemu oblasti, ko je med pučem odstranil s čela države svojega očeta. Na pročelju osrednje palače, ki je za širšo javnost zaprta, se prepletajo zlata, modra in bela barva. Navadni smrtniki se lahko pročelju le približajo ter palačo občudujejo skozi železna vrata. Do nje je mogoče čez velik trg ali po marmornih tleh pod veličastnimi sodobnimi arkadami. V starem Muscatu, prav tako stisnjenim med morjem in gorami, kjer so stare trdnjave, je mogoče videti še marsikaj. Med njegovimi muzeji je Narodni muzej Omana, ki je na ogled v veliki razkošni palači, ki je bila postavljena pred tremi leti. Razlage v muzeju so celo v arabski brajevi pisavi. Ne manjka niti opera Iz starega Muscata je čudovit sprehod ob morskem nabrežju vse do mestnega predela Mutrah. Tla so tlakovana z marmorjem, iz tega gradiva so tudi paviljoni za počitek med sprehodom ter klopce. Od tam je mogoče opazovati tudi zasidrani sultanovi »velejahti«. Tako stari Muscat kot Mutrah ohranjata vsak zase podobo majhnih mest. Največja znamenitost slednjega je suk - bolj po »naše« bazar, ki je v arabskem svetu med najstarejšimi. Tam prodajajo vse, kar na bazar spada, od začimb do turističnih spominkov. In ko sem ga obiskal, se je naenkrat ustvarila velika gneča. Trgovci, ki jih pogosto fotografirajo, so vzeli v svoje roke svoje telefone in začeli snemati nevsakdanje obiskovalke. Navdušile so jih Japonke v svojih narodnih nošah. Na Mutrah meji predel Ruwi, ki je moderna trgovska četrt. Tam je veliko Indijcev, ki jih je med tujimi delavci v Omanu zelo veliko. O tem, kako zelo Indijci in Omanci cenijo zlato, pričujejo številne zlatarne Ruwija. V tem predelu so tako mošeje kot krščanske cerkve in hindujski templji. Po prestolnici je še več ogleda vrednih zgradb. Med njimi je mogočna Kraljeva operna hiša Muscat, ki je bila zgrajena po sultanovem naročilu pred osemnajstimi leti. Sultan je namreč že od nekdaj velik ljubitelj klasične glasbe. V operi nastopajo tudi najbolj zveneča imena te glasbene zvrsti. Istega leta kot opera je bila odprta tudi veličastna Velika mošeja sultana Qaboosa, ki jo lahko kot edino v Omanu obiskujejo tudi tisti, ki niso muslimani. V mošeji, ki lahko hkrati sprejme dvajset tisoč v vernikov, je druga največja preproga na svetu. Objemi prepovedani V Omanu je vse nekako zmerno ali zmernejše in takšna je tudi omanska veja islama. V primerjavi s sosednjo Saudsko Arabijo seveda. Za prestolnico velja to bolj kot za druge dele države. V turistično zanimivem mestu Nizwa v notranjosti dr- žave Evropejce presenetijo za naše svobodomiselne pojme čudna opozorila: »Objemi in romantični poljubi so na tem območju strogo prepovedani«. Turiste pisno opozarjajo tudi na lokalni kulturi primerna oblačila, kar pomeni čim manj golote. Ob tem sem se spomnil na pripoved danes zelo starih ljudi, ki so mi povedali, da je nekoč tudi na vratih cerkva v Celju pisalo, da je ženskam v kratkih rokavih vstop prepovedan ... In po drugi strani videvaš na omanskih ulicah - sicer zelo redko - moške pare, ki se sprehajajo z roko v roki. To ni znamenje istospolne usmerjenosti, ki je tod seveda strogo prepovedana, temveč velikega prijateljstva. Drugi kraji, drugi običaji. Prepovedi iz Nizwe so mi ostale celo bolj v spominu kot njena tristo let stara trdnjava, ki je najbolj obiskana oman-ska turistična znamenitost. Mogočno trdnjavo so gradili delavci v 17. stoletju kar dvanajst let. Nizwa slovi tudi po svojem bazarju, kjer so med vso mogočo ponudbo tudi dateljni. Mesto s sedemdesetimi prebivalci, ki je nastalo v oazi, je namreč glavno središče gojenja dateljnov v državi. V raznolikem Omanu je seveda še zelo veliko zanimivega. Puščavska država je po površini večja od nekdanje Jugoslavije, na njenem območju pa živi komaj štiri milijone prebivalcev. Posebna je tudi po svojih eksklavah, ločenih kosih svojega ozemlja. Od njenega polotoka Musan-dam v Hormuški ožini jo na primer ločuje del ozemlja Združenih arabskih emira-tov. Svetovna posebnost je omanska eksklava Madha, ki ima 75 kvadratnih kilometrov ozemlja. In znotraj Madhe je še enklava Nahwa, to je ozemlje, ki spada k Združenim arabskim emiratom! To je tako, kot da bi bil znotraj Republike San Marino, z vseh strani obdane z Italijo, še kos italijanskega ozemlja . Povsod gore ... Po milijonski prestolnici Sultanata Oman vozijo mestni avtobusi. Na fotografiji je njihova glavna postaja v Ruwiju. REPORTAŽA 39 Z znamenitega bazarja v Mutrahu Pometanje ceste s palmovo vejo v modernem Omanu . Lepota omanske islamske arhitekture Ob obali v Mutrahu, na dolgi promenadi iz marmorja Najbolj obiskana znamenitost Omana je trdnjava v Nizwi. Moč nafte ... Gredice, gredice sredi puščave . »Objemi in romantični poljubi so na območju strogo prepovedani«. Drugi kraji, drugi običaji ... Razvpiti sultanovi jahti, zasidrani v domačem pristanišču Mutrah v prestolnici 40 NA POTEP Z DRUŽINO PEPERKO Unescov grad Malbork Ob Baltskem morju sta lahko otroka čofotala v vodi. Družina Peperko (Miha in Nuša z Bino Roso, 5 let in Jarošem, 2 leti in pol) se je po lanskoletni World clean up day odpravi do Črnega morja letos odpravila na Poljsko mimo letališča Leszno in če bo sreča, še do Baltskega morja in Mazurije ter mednarodnega vojaškega letališča Swidnik. Letošnja odprava je zelo intimne narave. Gredo namreč po poteh očeta, tasta, dedka Ferenca, mojstra jadralnega letenja, ki je pred skoraj pol stoletja prav na Poljskem opravil za Celje prvi 500-kilometrski prelet z jadralnim letalom. Po poteh Ferenca Peperka Med poljskimi Karibi in Baltskim morjem Težko je bilo s polnimi jadri odriniti z letališča Leszno, zato smo se po ulici Szybownikow (se še spomnite: Ulica jadralnih letal) z mirnim vetrom odpeljali še do samega mesta Leszno. Turistični vodnik Poljske o Lesznu ne piše nič pretresljivega, nas pa sta vseeno razveselila križišče z jadralnim letalom Jantar 2, ki je poljske izdelave, in odlično kosilo, ki smo ga pojedli z domačini. Tradicionalna poljska juha žurek je Miha obsijala s takšno milostjo, da je bil radosten do nebes. In točen lodi* (swiderki) je takisto naredil z Roso in Jarošem. Turkizno jezero, ki pa ni primerno za kopanje. NUŠA KOMPLET PEPERKO Turkizno Polnih trebuhov in sončne sreče smo se odpeljali proti Koninu, kjer nas je nos zapeljal do Turkiznega jezera. Tu se bomo kopali, tu bomo spali, tu bo čudovito. Poljski Karibi, pravijo neki zapisi, a bolj ko smo se približevali, bolj sumljivo je bilo vse skupaj. Zakaj ni nobenega kampa? Zakaj ni označene nobene plaže? Parkirali smo na zanemarjenem parkirišču, po makadamski poti prečili divji, trd, rumen in izjemno nenavaden travnik, potem se smo se znašli sredi visokega trstičja in tudi že pri smaragdno zeleni vodi. »Stop,« je kričal Miha in mahal s telefonom in z gospodom Googlom za nami, ki smo se že slačili. To jezero ima ph vrednost 12 in je nastalo kot vodno skladišče pepela iz bližnje termoelektrarne in nikakor ni primerno za kopanje. Nosovi so bili spet dolgi, a smo se hitro potolažili, ko smo zavili v naravni park Pustelnik. Na levi smo pozdravili ata Hrasta in se peljali skozi divji gozd do samostana, no, samostanskega parkirišča. Tam smo nameravali v miru preživeti noč, brez Mihovih černobilskih apokaliptičnih misli. Prijazna družina nas je napotila še na kratek sprehod do ribnika s cvetočimi lokvanji, kjer nas je pozdravila tudi elegantna gospodarica - bela čaplja, otroka pa sta potem do poznega večera na bližnjem travniku lovila kobilice. Misija: Nemogoče Naslednje dopoldne smo posvetili naši misiji: Nemogoče: iskanju jadralnega letala Mucha Standard z registrsko oznako 2268 na bližnjem letališču Kazimierz Bisku-pi. Letala nismo našli, pač pa smo naleteli na vadbeni kamp reprezentance jadralnih padalcev iz Katarja, ki uprizarjajo pravi padalski šov s formacijami v zraku. Jaroš in Rosa sta našla na letališču tudi svoje male Karibe v velikem bazenu z napihljivim sladoledom. Mestno Naslednja postaja in edino večje mesto na naši poti je bil Lodz, mesto, za katerega je iskrica preskočila že v Celju. V Lodzu smo za dve noči najeli stanovanje. Bolj po sreči kot po pameti nam je to uspelo v čudoviti zgradbi - največji prenovljeni tovarni v mestu iz sredine 19. stoletja - z vratarjem 24/7 in podzemno garažo, polno razkošnih avtomobilov. Sicer pa veliko sreče v Lodzu nismo imeli. V neposredni bližini urbanega naselja Ksi^zy Mlyn, kjer smo bivali, je botanični vrt (zaprt, ko smo ga želeli obiskati), muzej kinematografije (v prenovi, ko smo ga želeli obiskati) in znana Unescova filmska šola (seveda na počitnicah). Pa to še ni bilo vse, popoldanski spanec nam je odnesel muzej Kanalova, muzej v kanalu in o vodovodu ter kanalizaciji; pred nosom so nam zaklenili največje judovsko pokopališče v Evropi, vrtiljak, s katerim smo se želeli peljati, so že pred časom zaprli. Cisto zares pa nam ni bilo hudega. Veliko smo se vozili s tramvajem in iskali murale (ogromne poslikane stene svetovno znanih grafitarjev) in se ob večerih stiskali pod odejo ter gledali Medvedka Uhca, ki so ga posneli prav v Lodzu. Jedli smo piroge, seveda, tradicionalne poljske žepke, polnjene z nadevom. Prvič smo si jih nezaupljivo naročili osem, potem v drugem hodu še šest in v zadnjem (sladkem hodu) še sedem. En del sreče se vedno skriva tudi v polnih trebuščkih. Nadaljevanje Misije: Nemogoče Misija: Nemogoče se je nadaljevala na letališču Lisie Katy (v prevodu Lisičji kot) zraven mesta Grudziadz. Tekmovalce kluba z največ preletenimi urami med poljskimi aeroklubi smo ujeli prav v trenutku priprav na Leszno Cup 2019. Na odprti voz so ravno nalagali pirata, jantarja in juniorja pa so odpeljali naslednji dan. Hangarji so bili polni, kot se za poljski aeroklub spodobi: bocian, obvezen delovni konj puchacz in skoraj repertoarni jantarji v vseh mogočih verzijah. »Od kod,« se sprašuje Miha, »je na vsakem letališču vsaj po en Grobov astir?« Trenutno je v klubih, ki smo jih obiskali, zelo živahno, saj organizirajo jadralne kampe, na katerih tako inštruktorji kot učenci živijo na letališču. Opazili smo, kako gradijo širok nabor pilotov in potem z lahkoto pripravijo tekmovanje s po šestdesetimi tekmovalci vsake 14 dni na enem od letališč. Leti tudi ogromno deklet, na palec je Miha ocenil, da približno 30 odstotkov. Vsi so izjemno prijazni in ko Miha pove, da je pilot, običajno takoj sledi vprašanje: »Boš letel?« Morje Ceprav smo bili še pred dnevi pametni, da ne bomo šli v gnečo ob Baltskem morju, nas je nos seveda zapeljal točno do tja. In še mimo Unescovega gradu Malbork za povrhu. Zdaj smo v mirnem kampu pri strogemu dedku in še bolj strogi babici, ki sta sicer zelo prijazna, a skrbno nadzorujeta vsak naš korak. Takšen je za primer hišni red: če se odrasel človek tušira dlje časa, to stane 70 centov, če se tušira kratek čas, pa 50 centov. Stroga babica odklene vrata do nebes tuša in najprej sama pregleda, če je vse čisto kot iz škatlice, če je voda dovolj topla, potem se nasmehne in zaželi obilo užitkov. Kaj je zdaj na dolgo in na kratko, verjetno z Mihom ne bova nikoli izvedela (mogoče le pri končnem obračunu) in kaj bi bilo, če bi se šla tuširati skupaj ... Otroka imata tuširanje zastonj. Na rtu Mierzeja Helska smo, blizu mesteca Jastarina in zelo atraktivne poletne letališke steze (brez hangarjev), ki služi za skoke padalcev in panoramske polete. Trenutno piha in dežuje, na morju smo pa le, a ne? Na morju, ki mu Miha pravi: »Neslana šala.« Dneva pa kar ni in ni konec. Se mi zdi. * Se še spomnite? Lody je po poljsko sladoled. Mesto Leszno in križišče z jadralnim letalom Jantar 2 ZA ZDRAVJE 41 S kolesom osvešča o celiakiji Bolezen, pri kateri je dieta nujna Novomeški rekreativni kolesar Matjaž Golob ima v načrtu prekolesariti tri tisoč kilometrov po Sloveniji, pri tem obiskati vseh 212 občin in v tem času osveščati o celiakiji in o društvu Celiac - Življenje brez glutena. Celiakija je imunsko pogojena sistemska bolezen, ki je posledica uživanja glutena in sorodnih beljakovin v pšenici, rži, ječmenu in v nekaterih primerih tudi ovsu. Je ena najpogostejših kroničnih bolezni pri otrocih in odraslih. SIMONA SOLINIC Za celiakijo v Evropi zboli en odstotek prebivalcev. Veliko bolnikov pa še nima ugotovljene diagnoze. Edini način zdravljenja je stroga vseživljenjska brezglutenska dieta. Tovrstno osveščanje o celi-akiji mnogi pozdravljajo, saj gre za obolenje, za katerega je znano, da ima mnogo ljudi še vedno premalo informacij. Oseba, ki ji diagnosticirajo ce-liakijo, mora iz svoje prehrane izključiti gluten, saj s tem odstrani glavni dejavnik za škodljivo reakcijo imunskega Hranila, ki naravno vsebujejo gluten Le redka žita vsebujejo gluten, vendar jih zaradi njihovih lastnosti zelo množično gojijo povsod po svetu. Med pomembnimi lastnostmi žit je tudi vsebnost glutena, ki pomembno vpliva na kakovost pekovskih izdelkov. Žita, ki vsebujejo gluten, so med drugim pšenica in vse njene različice (pira, kamut, tritikala, bulgur ali njihove križane vrste), rž in ječmen. Bolniki s celiakijo se morajo izogibati vseh žit, ki vsebujejo gluten, in vseh iz njih narejenih izdelkov, npr. pekovskih izdelkov (kruh, sladice in pica), testenin, ocvrtih živil in piva. Živila, ki naravno ne vsebujejo glutena Število živil, ki naravno ne vsebujejo glutena, je mnogo večje od števila tistih, ki ga. Nekatera niso v sorodu z žiti, kot na primer sadje, zelenjava, živalski izdelki (meso, mleko in jajca), krompir in koreni. Ob teh obstajajo še žita, ki so naravno brez glutena, kot sta na primer riž in koruza. Število takšnih žit je večje, vendar nam marsikatero od njih ni dobro poznano. Z njimi se da v prehrani nadomestiti žita, ki vsebujejo gluten. sistema. Če bolnik natančno upošteva dieto, simptomi in znaki obolenja praviloma izzvenijo, kar pa ne pomeni, da je bolezen pozdravljena. Čeprav je za izvajanje stroge brezglutenske diete potrebna večja sprememba v življenjskem stilu, dieta ne prinaša negativnih stranskih učinkov. Treba jo je izvajati pozorno in najbolje pod nadzorom zdravnika ali dietetika. Za uspešno zagotavljanje diete je treba vedeti za sledeče skupine hranil. Predelana živila, ki niso iz žit Gluten lahko najdemo tudi v živilih, v katerih ga ne bi pričakovali (sir, sladkarije, sojina omaka in številni drugi). Gluten je v teh živilih kot dodatek, ki izboljša njihove lastnosti. Gluten se lahko nahaja tudi v izdelkih, ki niso hranila. Znana so zdravila, kozmetični izdelki in igrače, ki vsebujejo gluten. Najden pa je bil tudi v pisemskih ovojnicah in poštnih znamkah, uporaba katerih bi lahko vodila v poslabšanje obolenja pri bolniku s celiakijo. Sporno naj bi bilo le zaužitje, ne pa kožni stik. Vir: prehrana.si, foto: splet Matjaž Golob je svoje kolesarjenje namenil temu, da ljudje čim več izvedo o celiakiji in o izzivih bolnikov s to boleznijo pri vsakdanjem življenju brez glutena. Na pot je krenil že 5. avgusta izpred Ro-tovža v Novem mestu, konec preteklega tedna je kolesaril tudi preko Savinjske doline na Koroško, danes, v sredo, 14. avgusta, pa je 10. etapa predvidena tudi na poti od Vranskega, Tabora, Polzele in Braslovč, nato od Šoštanja in Velenja do Slovenj Gradca. Golob bo na Celjskem tudi jutri, v četrtek, ko bo kolesaril skozi Zreče in Slovenske Konjice ter v petek, ko se bo vozil skozi Šentjur, Kozje in Radeče. V soboto se bo ustavil tudi v Celju, Štorah, Vojniku, pa tudi na Dobrni, v Žalcu in Preboldu. Pozor! Če oseba s celiakijo ne poskrbi za ustrezno dieto oziroma zdravljenje bolezni, lahko pride do zapletov, ki prizadenejo prebavni trakt oziroma poškodujejo sluznico tankega črevesa. Med zapleti so možni tudi popuščanje delovanja trebušne slinavke, težave s plodnostjo, nevrološka obolenja in vnetje srčne mišice. Tudi sladkorna bolezen ali bolezen ščitnice sta pogostejši pri bolnikih s celiakijo. Največja poraba zdravil za bolezni srca in ožilja 90,6 95,1 95,9 100,3 novi tednik radio celie Vedm г n\mo?j / Vedno г штј I Spremljanje porabe zdravil je eno izmed pomembnih po dročij javnega zdravja ter prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil ter pripomore pri načrtovanju in spremljanju sistema zdravstvenega varstva. Podatki kažejo, da smo v Sloveniji dokaj veliki porabniki ambulantnih zdravil. Lani je bilo v Sloveniji izdanih 18,1 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 516,7 milijona evrov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,63 recepta s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 250 evrov. Največ receptov je bilo v letu 2018 predpisanih za bolezni srca in ožilja, sledijo zdravila z delovanjem na živčevje ter zdravila za bolezni prebavil in presnove. V Sloveniji izdajo zdravniki povprečno 8.673 receptov na tisoč prebivalcev. Največ receptov je bilo predpisanih v pomurski regiji, najmanj v osre-dnjeslovenski regiji. Pod slovenskim povprečjem po številu predpisanih receptov na tisoč prebivalcev so še gorenjska, goriška in obalno-kraška regija, ostale regije pa so nad povprečjem. Zanimivo je, da je zelo visoka poraba antidepresivov. Število teh receptov se je v primerjavi z letom prej povišalo za tri odstotke. Največkrat so antidepresive predpisovali v zasavski in goriški regiji, sledita koroška in pomurska regija. Povprečno je antidepresive prejemalo 7 odstotkov ljudi. 42 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci Sodni proces proti Westnom avgusta 1945 Sodni proces proti Avgustu Westnu, Adolfu Westnu in Maxu Adolfu Westnu je bil 22. in 23. avgusta 1945 pred Vojaškim sodiščem Ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani. Poleg njih je bil vanj vključen tudi Josef Pfeiffer, ki je bil upravni svetnik firme A. Westen, d. d., in član upravnega odbora Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d.. Ker sta Avgust in Adolf Westen že leta 1944 zapustila Celje in odšla živet v Švico oziroma Avstrijo, Pfeiffer pa je pobegnil neposredno pred kapitulacijo Nemčije, je bil na procesu od obtožencev prisoten samo Max Adolf Westen, ostalim trem pa je sodišče sodilo v njihovi odsotnosti. ГУЛГЛГ/Г muzejnovejšezgodovine|celje GIBNOZA POSLUŠA IN ČUTI CELJE V sredo, 14. avgusta 2019, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na plesno-raziskoval-no predstavitev Gibnoza, ki jo gostimo v okviru razstave Čutim Slovenijo, čutim Celje. Vabljeni, vstopnine ni! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si Sodišče je vse tri Westne spoznalo krive po vseh štirih točkah obtožnice in jih na podlagi 14., 16. in 17. člena Uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. maja 1944 in z uporabo Zakona o vrstah kazi z dne 5. julija 1945 obsodilo: 1. Avgusta Westna na smrtno kazen z ustrelitvijo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja; 2. Adolfa Westna na smrtno kazen z ustrelitvijo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja; 3. Maxa Adolfa Westna na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo petnaj- www.kamra.si kamra stih /15/ let, na kazen izgube državljanstva in na zaplembo premoženja. Ker sta bila Adolf in Avgust Westen za jugoslovanske oblasti nedosegljiva, smrtna kazen nad njima seveda ni mogla biti izvršena. Max Adolf Westen, ki je bil edini od obtoženih prisoten na sojenju, je 15-le-tno kazen odvzema prostosti s prisilnim delom prestajal v Kazenskem taborišču Kočevje, iz katerega pa mu je že 9. novembra 1945 uspelo pobegniti in ilegalno prestopiti jugoslo-vansko-avstrijsko mejo. Sodni proces proti Westnom je bil eden izmed mnogih sodnih procesov, ki jih je v prvih letih po drugi svetovni vojni proti podjetnikom organizirala tedanja oblast. Tako kot ostali tovrstni sodni procesi je tudi ta imel politično ozadje, saj je bil njegov glavni namen Westne prikazati kot vojne zločince in jim zapleniti vsa njihova podjetja in ostalo premoženje. Se nadaljuje ... Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Alojzija Hederih s Kozjanskega pri fotografu v Gradcu, približno leta 1910 Alojzija Hederih se je leta 1910 še ne osemnaj-stletna, noseča, odpravila od doma v Dekmanci na Kozjanskem v takratno prestolnico monarhije, na Dunaj, kjer se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica. Deklice, ki se je rodila kmalu po Alojziji-nem odhodu od doma, ni mogla obdržati pri sebi, zato je ta odraščala pri sorodnikih na Kozjanskem. Alojzija se ni nikoli poročila, vso odraslo dobo je preživela na Dunaju. Stara 42 let je ponovno rodila, tokrat dečka. Tudi on je odraščal pri sorodnikih na Kozjanskem, pri eni od maminih sestra. Kot otrok sploh ni vedel, da ne živi s svojimi biološkimi starši, saj mu tega dolgo niso povedali. Šele pozneje, ko je bila njegova prava mama že pokojna, so mu tete v spomin nanjo izročilo njeno sliko, ki je nastala v fotografskem ateljeju A. Seidal v Gradcu nekje na začetku stoletja. Vse življenje jo je hranil kot edini spomin nanjo. S sestro sta se spoznala šele kot odrasli osebi. Prispevala: Jerneja Ferlež Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Stephen Hawking: Kratki odgovori na temeljna vprašanja Branje za vse letne čase Najbrž si bo marsikdo mislil, da se je avtorici tega zapisa malce zmešalo, ker v času počitnic in dopustov, ko je treba dati možgane »na off«, v branje ponuja Stephe-na Hawkinga, enega največjih svetovnih teoretičnih fizikov. Ampak za razmišljanja o tem, kako je nastalo vesolje, ali bog obstaja, bo človeštvo preživelo na Zemlji, je čas vedno pravi. Torej? Delo Kratki odgovori na temeljna vprašanja je izšlo lani jeseni, nekaj mesecev po smrti Stephen Hawkinga, angleškega fizika in enega najbolj briljantnih umov vseh časov. Pol leta kasneje smo knjigo dobili tudi v slovenskem prevodu. Avtor je ni dokončal sam, žal ga je prehitela smrt, ampak so to na osnovi njegovih zapiskov in intervjujev storili njegovi sodelavci, sorodniki in skrbniki zapuščine. Knjiga je, kljub temu da govori o skoraj abstraktnih dimenzijah vesolja, napisana razumljivo in primerno za zelo širok krog bralstva. V njej je tudi veliko humorja, ki ga je Hawking zmogel kljub težki bolezni, zaradi katere je bil že od mladosti priklenjen na invalidski voziček in je s pomočjo zapletenih naprav z okolico komuniciral le s trzljaji nekaj obraznih mišic. Hawking nas v knjigi vodi skozi devet temeljnih vprašanj bivanja in z odgovori nanje pomaga pri razumevanju vesolja in razkrivanju njegovih največjih skrivnosti, ter podaja osebni pogled na izzive, s katerimi se sooča človeštvo. Začenja z vprašanjem Ali obstaja bog, kjer razpravlja o nastanku vesolja in med drugim pravi: »Verjetno ni nebes in ne posmrtnega življenja. Menim, da gre pri veri v posmrtno življenje le za pobožne želje. Nobenega zanesljivega dokaza ni zanj, je pa v nasprotju z vsem, kar pozna znanost.« Po vprašanju o bogu Hawking nadaljuje s pojasnjevanjem oziroma razmišljanjem o tem, kako se je vse začelo, sledijo vprašanja Bo človeštvo preživelo na Zemlji? Ali zunaj osončja obstaja inteligentno življenje? Bo umetna inteligenca kdaj pametnejša od nas? Je mogoče potovati skozi čas? Lahko napovemo prihodnost? Kaj je znotraj črne luknje? ter Ali naj poselimo vesolje? Stephen Hawking se torej v času, ko se človeštvo sooča z morda katastrofalnimi spremembami, od podnebnih sprememb do grožnje jedrske vojne, v svoji knjigi posveča zelo pomembnim vprašanjem. Prepričan je, da znanost igra ključno vlogo pri reševanju problemov na našem planetu. Med drugim pravi, kako bi rad videl, da bi razvili jedrsko zlitje, s čimer bi prišli do neomejenih količin čiste energije, rad pa bi tudi, še pravi, da bi povsem prešli na električne avtomobile. Knjigo Kratki odgovori na temeljna vprašanja bi lahko označili tudi kot testament velikega misleca, vsekakor pa si velja zapomniti tale njegov poziv: »Glejte, da se zazrete navzgor proti zvezdam in ne povešate pogleda v tla. Skušajte dojeti, kar vidite, in se sprašujte, kako je mogoče, da vesolje obstaja. Bodite vedoželjni. Če se življenje zdi še tako težavno, vedno je kaj, kar lahko počnete, in ste pri tem uspešni. Pomembno je, da ne obupate. Naj vam domišljija poleti. Oblikujte prihodnost.« Če tako pravi Stephen Hawking, ki se mu je v življenju zgodilo neprimerno več slabega, kot se lahko zgodi povprečnemu človeku, potem je njegove misli treba zares upoštevati. JI O avtorju: Stephen Hawking (1942-2018) je bil trideset let profesor na univerzi v Cambridgeu. Napisal je svetovno uspešnico Kratka zgodovina časa, med knjigami, namenjenimi splošnemu bralstvu, so še Krajša zgodovina časa, Vesolje v orehovi lupini in Na ramenih velikanov. S hčerko Lucy je napisal tudi več knjig za otroke. BRALCI POROČEVALCI 43 V Turčiji na spoznavanju šolskega sistema Na Osnovni šoli Podčetrtek smo se odločili pridobiti dodatna znanja in veščine s področja vključevanja otrok s posebni potrebami in priseljencev v večinsko osnovno šolo. Tako smo se prijavili na razpis Erasmus+ KA1 Staff mobility - Učna mobilnost posameznikov, kjer smo bili uspešni s projektom Izzivi inkluzije. V šolskem letu 2018/2019 je bilo tako v okviru projekta izvedeno tedensko sledenje pouku v šoli v Turčiji, ki sva se ga udeležila učitelj športne vzgoje Borut Pihlar in učitelj razrednega pouka David Ivačič. Pred odhodom je bilo tre- koordinator, se je zelo iz- talye, naju je pot vodila do ba urediti in uskladiti marsikatero podrobnost, povezano s potovanjem, bivanjem in delom na gostujoči šoli v Okurcalarju, ki leži na čudoviti obali Sredozemskega morja. Serkan Ersoy, turški kazal in s svojimi sodelavci poskrbel, da je med najinim obiskom vse potekalo brez težav. Po letu iz Gradca do razkošnega novega carigrajske-ga letališča in naprej do An- mesta Okurcalar, ki leži med Antalyo in Alanyo. Izrazito turistično mesto se ponaša s 35 hoteli s petimi zvezdicami, turistična sezona pa zaradi ugodne sredozemske klime traja skoraj vse leto. Ob prihodu so naju na šolskem igrišču pričakali prav vsi učenci šole, ki so veselo mahali s slovenskimi in turškimi zastavicami. Najprej naju je sprejel ravnatelj Doghan Kahveci, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da smo za gostujočo šolo izbrali ravno njihovo šolo. Sledil je ogled šole in spoznavanje z učitelji. Po izjemno okusnem tradicionalnem turškem kosilu je sledil obisk Alanye, kjer naju je sprejel regijski minister za šolstvo Hüsein Er. V pogovoru je izpostavil pomen evropskih projektov za približevanje Turčije in njene kulture evropskim državam. Povedal je še, da v tem letu v njihovi regiji poteka 14 tovrstnih izmenjav in izrazil upanje, da bo imel v naslednjih letih priložnost spoznati še več učiteljev in učencev iz Slovenije. Šola nima organizirane prehrane Pouk na šoli v Okurcalarju se prične ob osmi uri zjutraj. Prva ura traja 50 minut, od tega je 10 minut namenjenih tihemu branju poljubne literature, ostale ure pa trajajo 40 minut. Odmori trajajo 10 do 15 minut, ob 12. uri imajo vsi enourni odmor za kosilo. Šola nima organizirane prehrane, kot je to urejeno pri nas, si pa lahko učenci sami kupijo hrano v šolski kantini. Dostikrat starši prinesejo kosilo učencem v šolo in ga skupaj z njimi na šolskem dvorišču tudi pojedo. Kot častna gosta sva prisostvovala tudi na prireditvi ob dnevu otroka, ki ga v Turčiji praznujejo 23. aprila. Slišali smo recitatorje, ogledali smo si dramski prizor, najmlajši in malo večji so nas navdušili s plesom in ritmiko. Rdeča nit prireditve pa je bil lik prvega predsednika sodobne republike Turčije Atatürka. V živahni in svečani prireditvi so sodelovali prav vsi učenci šole, množično pa so jo obiskali tudi starši. Dopoldneve sva večino časa preživela pri pouku. Spoznavala sva metode in oblike dela ter učne pripomočke, ki jih uporabljajo pri delu z otroki s posebnimi potrebami in se tako izpopolnjevala in razširjala svoje znanje ter vpogled na šolsko delo v Turčiji. Predstavila sva slovenski šolski sistem, OŠ Podčetrtek in njeno okolico, šoli pa sva tudi podarila nekaj slovenskih otroških knjig v angleškem prevodu. Med učence pa sva razdelila promocijska darilca, ki nam jih je zagotovila Slovenska turistična organizacija in TIC Podčetrtek. Popoldnevi so bili namenjeni spoznavanju turške kulture in njenih znamenitosti. Predvsem pa sva spoznala veliko prijaznih, nasmejanih in ponosnih ljudi ter pridobila nekaj dobrih turških prijateljev. DAVID IVACIC Foto: Borut Pihlar Predstavitev OŠ Podčetrtek turškim gostiteljem Fotografija s turškim koordinatorjem projekta in z ministrom za šolstvo 1 "S? i K-S ■ cv. .„i S i 1--'* .■ i Ш E S »j/ ! v. .31 Л l'" 1 1 i J * B 1 "^r^ , ■K 44 BRALCI POROČEVALCI Na maratonu tudi 86-letni Franček na vozičku Konjiškega maratona, ki bo zadnjo septembrsko nedeljo, se bo v družbi svojega spremljevalca Marka Kovšeta, zaposlenega v konjiškem Lambrechtovem domu, udeležil tudi varovanec tega doma za ostarele, in sicer 86-letni Franc Kostanjšek, ki je občasno na vozičku. Na enak način sta se udeležila že Red Bullove tekaške prireditve Wings For Life. Franc Kostanjšek ali Fran- dil peš ali s kolesom, ki ga ček se je rodil na Starem Slemenu, varovanec Lam-brechtovega doma pa je od leta 2017. Ima tri sinove, ki jih kliče »moji pebi«, pred prihodom v dom pa je živel skupaj z enim od njih. Vsi trije so skrbni in očeta obiskujejo, on pa jih je vesel, saj je z vsakim povezan drugače. Zaposlen je bil v konjiškem Konusu, kamor je vselej ho- ima še danes izjemno rad v sklopu fizioterapije. Obožuje alpsko smučanje in nogomet, tudi tek mu ni tuj - skratka, je športnik po duši. Kot pravi avanturist je prepotoval velik del bivše Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, celo v Londonu se je mudil. »Njegovo zdravstveno stanje je stabilno. Predvsem dobra volja je tista, ki ga drži 86-letnik na fizioterapiji rad kolesari. (Foto: Marko Kovše) pokonci. Na invalidskem vozičku je naš Franček občasno. Zaradi nezmožnosti popolnoma samostojne hoje uporablja hoduljico, ob določenih dnevih, ko je stanje malce slabše, pa je na vozičku. Srce mu dela zelo dobro. Poskoči mu predvsem takrat, ko vidi kakšno lepo punco in ko sliši zvoke domače harmonike. Ob domskih slavjih rad zapleše z direktorico, pa čeprav zelo počasi,« v smehu pripoveduje Marko Kovše, ki v službi dobršen del časa preživi prav z njim. Zakaj pa prav Konjiški maraton? »Konjiški maraton je maraton z dušo, letos pa je še glasbeni maraton,« pravi Franček. »Ker sem ljubitelj dobre volje, glasbe in športa, sem torej pravšnji kandidat. To sicer ni edini razlog. Štart Konjiškega maratona je pred Domom kulture Slovenske Konjice. Pred mnogimi leti sem pomagal pri zidavi osrednje stavbe. Poseben čar ima tudi, da me bodo na 10 km poti spremljali naši domačini.« Beseda o udeležbi na Konjiškem maratonu je tekla že po udeležbi na mednarodnem dogodku Wings for Life v Zadru, ki sta se ga Franček in Marko udeležila z nekaj sodelavci. Takoj, ko sta uspela doseči 8 km, si je Marko sam pri sebi rekel, da bi zmogla konjiško desetko, ki pelje do njegovih domačih Zreč. Vsi so bili takoj za akcijo, v prvi vrsti direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič Stjepčević. Organizi- Franček in Marko, opremljena s slovenskimi in konjiškimi simboli v Zadru. (Foto: Irena Vozlič Stjepčević) rali so skupinsko prijavo za zaposlene in podprli idejo o udeležbi na Konjiškem maratonu. »Frančka nameravam potiskati na vozičku oziroma teči z njim, pravzaprav teči zanj. Na dobrodelnem dogodku v Zadru nama je uspelo preteči kilometer v dobrih šestih minutah. Zadala sva si cilj, da bova v domačih krajih ta čas še izboljšala. V pomoč nama bodo vsi tekači, zaposleni v Lambrechtovem domu, ki bodo tekli, in vsi ostali navijači,« je optimističen Marko. AG Tekmovanje s starimi brizgalnami PGD Braslovče je v soboto, 3. avgusta organiziralo 8. tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnam, ki je bilo hkrati predzadnje v letošnje ligi Savinjsko-Šaleške regije. Nastopilo je 11 ekip, najstarejša je bila ročna brizgalna iz leta 1886, najmlajša motorna iz leta 1929. Pri tekmovanju se točkujejo starost in avtentičnost brizgaln, originalnost tekmovalnega orodja, starost in izvirnost osebne opreme tekmovalcev ter hitrost zbijanja tarče. Brizgalna mora biti stara 50 let in več. Pri motornih brizgalnah z moškimi ekipami je zmagala ekipa PGD Topolšica pred Paško vasjo in ekipo PGD Kapla-Pondor. Pri ženskah je bila prav tako prva ekipa PGD Topolšica pred ekipo PGD Kapla-Pondor. Pri moških z ročnimi brizgalnami je največ znanja in hitrosti prikazala ekipa Požarne brambe Vransko, ki je nastopila z ročno bri-zgalno iz leta 1886, druga je bila ekipa PGD Braslovče, tretja Letuša. Pri ženskah z ročnimi brizgalnami je nastopila samo ena ekipa, in sicer iz PGD Braslovče. Pokale sta ob koncu tekmovanja podelila predsednik in poveljnik PGD Braslovče Primož Urbas in Danijel Pantner. Zbrane pa je med drugim nagovoril tudi braslovški župan Tomaž Žohar. TT Ekipa Požarne brambe Vransko, ki je zmagala v kategoriji ročnih brizgaln. Orientalski plesni večer V petek, 2. avgusta, so Celje napolnili orientalski ritmi. Plesna skupina Shekaya je skupaj s Celjskim mladinskim centrom organizirala orientalski večer, poln plesa in glasbe. Domače plesalke so v goste povabile tudi plesne prijateljice: Ksenijo Visket in skupino Raqs al Zahir iz Maribora, Nežko Cestnik in Društvo kreativnih idej Magnolija iz Velenja, Nino Ploštajner in skupino Sahar iz Šentjurja ter Celjanko Nežo Bojović. Obiskovalci so se lahko odločili tudi za arabsko poslikavo telesa, za katero je poskrbela Klavdija Hladin. Plesalke so predstavile celo paleto raznolikih klasičnih, folklornih in modernih orientalskih plesov in tudi flamenko. Ozračje je bilo polno pozitivna plesne energije, ki jo je poln atrij Celjskega mladinskega centra nagradil z močnim aplavzom. Plesna skupina Shekaya sicer deluje pod vodstvom učiteljice in plesalke Ane Kovačič že od leta 2010. Skupina se predstavlja na različnih dogodkih po Sloveniji. Njihov cilj ni količina nastopov, temveč to, da s svojim plesom ljudem prikažejo veličino, gracio-znost in milino orientalskega plesa. Če vas tovrstna umetnost zanima, se lahko od septembra naprej vpišete na plesni tečaj, ki ga bo v Celjskem mladinskem centru izvajala vodja skupine Shekaya. ANA KOVAČIČ Foto: Doris Balažič BRALCI POROČEVALCI 45 V kampu igranja tenisa Teniška akademija Cokan, ki jo vodi trener Kaje Juvan Robi Cokan, je v Šeščah pri Preboldu organizirala že devete teniško-taborniške priprave, ki se jih je udeležilo 25 otrok iz treh držav. Priprave so trajale šest dni in so bile namenjene tekmovalcem, ki v svojih matičnih klubih resno trenirajo in tekmujejo v kategorijah od 10 do 16 let. Strokovno podkovana ekipa, veliko treninga, taborniški pridih in idilično okolje na »Zupanc placu« poskrbijo, da vsi otroci uživajo in se vsako leto z veseljem vračajo. »Vsi tekmovalci so na zaključnem pikniku na nek način žalostni, saj še ne želijo domov. To je vsako leto velika zmaga zame in za ekipo. Ti občutki me ženejo naprej in dajejo zagon, da poskušamo vsako leto kamp dvigniti še na višji nivo. Letos je otroke s svojim obiskom presenetila Nina Pušlar, ki je odigrala partijo tenisa in ob tabornem ognju z njimi zapela nekaj svojih uspešnic,« nam je povedal Robi Cokan, ki je takoj po končanem kampu že začel priprave na jesenski del sezone, ko v klub sprejmejo nove otroke in tekmovalce iz regije. TT Druženje otrok z Nino Pušlar V Šentjurju prvič omogočili poletno počitniško delo 19 mladih je med 8. julijem in 2. avgustom opravljalo počitniško delo v okviru projekta Šentjur, mene maš! Za Občino Šentjur ga je organiziral in izvedel Mladinski center Šentjur. Občina Šentjur se je pridružila občinam v Sloveniji, ki poleti mladim občanom omogočijo počitniško delo. Tako je sledila strategiji razvoja mladinskega dela v občini Šentjur v letih od 2014 do 2020. Mladi so pridobili nekaj delovnih izkušenj, naredili nekaj dobrega za lokalno skupnost in krepili svojo pripadnost skupnosti, občina pa je z nižjimi stroški uspela urediti to, kar lokalna skupnost potrebuje. V Šentjurju se je na razpis pravočasno in pravilno prijavilo 52 mladih občanov. Izbranih je bilo 20 mladih, na koncu jih je delo opravljalo 19. Mladi občani, prevladovali so krajani Šentjurja in okolice, Dramelj in Gorice pri Slivnici, so po opravljenem varstvu pri delu dobra dva tedna barvali igrala na igriščih enot Vrtca Šentjur, preostale dni pa pomagali pri čiščenju vrtčevskih prostorov. Z malo sreče bo projekt tudi naslednje leto in bo dal možnost mladim občanom, da nekaj zaslužijo in hkrati spoznajo delo javnih zavodov v občini. VS Prenovljeno obzidje V nedeljo, 4. avgusta, smo na Pernovem v KS Galicija blagoslovili obnovljeno taborno obzidje okoli cerkve sv. Ožbalta. V letu dni so ga obnovili sami župljani s prostovoljnim in udarniškim delom. Opravili so 2.250 ur, strojnih in traktorskih ur je bilo 450, darovali so veliko gradbenega materiala. Krajani so za delavce pripravljali hrano in pijačo. Cerkev na Pernovem, ki je v jedru še romanska in prvič omenjena leta 1392, je bila večkrat prezidana in obnovljena, medtem ko je obzidje okoli nje postopoma propadalo. Vrsto let so si krajani želeli obnoviti tudi obzidje okoli cerkve. Tudi v spomin na davne prednike, ki so toliko pretrpeli v času turških napadov. 10. avgusta 2018 so sestavili gradbeni odbor, katerega člani so bili: Cvetko Golavšek, Ivo Gjuras, Vlado Šuper, Jože Krulec ml., Janko Grobelnik, Roman Siter, Marjan Mohorič, Milan Ježovnik, Boštjan Mernik in župnik Janko Cigala. Družina Korošec je dovolila uporabo zemljišča ob izgradnji obzidja. 17. avgusta 2018 so pričeli prva gradbena dela. Po končani gradnji so konec maja letos začeli urejati okolico. Vsa dela so bila končana 21. junija. Večji donatorji, ki so pri obnovitvenih delih darovali material ali denar, so bili: Škofija Celje, Občina Žalec, Krajevna skupnost Galicija, Eko beton, Nivo beton, Pilih beton, Betoni Drnovšek, Logo Velika Pireši-ca. Zahvaljujemo se Zavodu za varstvo kulturne dediščine Celje za njihova navodila in sodelovanje. PV »Vzemi pir in pojdi v dir!« Mladinska sekcija Andraž nad Polzelo je pripravila že četrti šaljiv dogodek Bier-gajbenlauf 2019, ki nosi slogan: »Zmoreš preko proge in ovir popiti ves svoj pir? Vzemi pir in pojdi v dir!« Nastopilo je kar 28 petčlanskih ekip. V premagovanju ovir so se pomerile ekipe, sestavljene iz petih članov. Ekipa ne sme med premagovanjem proge »gajbe« piva nikoli izpustiti na tla, vseskozi jo morata nositi vsaj dve osebi. Proga na športnem igri- šču je sestavljena iz osmih vaj, na katerih so prisotni sodniki, ki ocenjujejo uspešnost izvedene vaje. Ekipa mora vseskozi zraven nositi zaboj piva, ki ga mora do konca poligona spiti. Letos se je najbolje odrezala ekipa Kmeti iz Letuša, drugi so bili domačini Ligni iz Andraža, med ženskimi ekipami, bilo jih je pet, je bila najhitrejša ekipa Pirzvizn bejbe, ki so jo sestavljala dekleta s Polzele in iz Velenja. TT 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca ISŽJ Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Vlak Učiteljica vpraša: »Ali morda veste, kaj je vlak?« Mihec pravi: »To je edino prevozno sredstvo, ki ima lase.« Učiteljica: »Zakaj tako misliš?« »Moj očka se vozi z vlakom v službo in zmeraj pravi, da ga je ujel za las.« Pregled Zofka pride k zdravniku in po pregledu ta začne naštevati: »Imate poapnenje žil, visok krvni sladkor in pritisk, osteoporozo ...« Zofka: »Je sploh kaj, česar nimam?« Zdravnik: »Zob.« Saharin Srečata se prijateljici in prva pravi drugi: »Joj, kako sladek je ta tvoj otročiček!« »Kaj ne bi bil, če sem pa namesto kontracepcijskih tablet po pomoti jemala saharin!« Šahist Obilnejši deček vstopi na mestni avtobus Ko se razgleda, vidi, da ni nobenega prostega sedeža. Pristopi k starejši gospe in vljudno reče: »Oprostite, ali bi mi odstopili sedež? Zelo sem utrujen. Grem s treninga ...« Gospa presenečena vendar brez besed vstane in odstopi sedež. Čez nekaj časa pa fanta povpraša: »Kaj pa treniraš?« On: »Šah.« Mogočni oče Petletna hčerka zastavi mami vprašanje, pred katerim je ta vedno trepetala. »Mami, kako nastanejo dojenčki?« Mama se potrudi in radovedni hčerki skuša zadevo razložiti, a ta je bila še vedno videti zmedena. »Kaj pa mucki?« vpraša mala. »No, tudi pri muckih je enaka zgodba,« odgovori mami. »Vau!« hčerka navdušeno, »moj očka pa res lahko naredi karkoli!« Sedem mačjih življenj Mačkon se je sredi noči na ograji odločil dvoriti sosedovi mački, pravi perzijski princeski. Strastno ji je zapredel v uho . »Mmmmmjav . umrl bi zate!« Perzijka ga je pogledala in vprašala: »Aja? Kolikokrat pa?« Kljub močni in prodorni energiji morate dobro preučiti neko malenkost. Kasneje se lahko izkaže kot zelo pomembna. Vedite, da morate biti dejavnik velikih sprememb prav vi sami in v tem času boste imeli kar nekaj dobrih idej. Mars v ognjenem znamenju vas bo silil, da naredite korak naprej in to bo prelomnica za leta, ki prihajajo. Zaupajte svojim instinktom. 3ik - Dvojčka ■ Ce bi ti zdravnik rekel, da se moraš odreči kavi ali sladkarijam. Čemu bi se odrekla?? ■Ja čemu le, zdravniku vendar... Rak Lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Nikar se ne trudite, da opravite vse delo hkrati. Zaradi površnosti lahko naredite kakšno napako, ki bi jo v prihodnje težko popravili. Namenite nekaj časa tudi oddihu, kajti vaša energija se mora obnoviti. Vaša vladarica v znamenju leva bo odlična protiutež vsem akcijam, ki jih nameravati narediti, a se morebiti bojite posledic. Zaupali boste v procese in verjeli vase. škorpijon Nekaj težav se lahko kaže v komunikaciji na delovnem področju. Bivanje Merkurja v znamenju raka lahko povzroča dekoncentracijo in zmedene misli. Ne trudite se z razlagami, saj dobro veste, da ste trmasti in nepopustljivi. Ljudje, ki so sestavni del vašega življenja, poznajo tudi vaše vrline, zato vam bodo stali ob strani pri spremembah, ki jih boste sprožili. Odlično bi bilo, da bi bili v neki zadevi konkretni, saj nič ne tvegate, ampak nasprotno, dosežete lahko napredovanje. Vpliv Venere v ognjenem znamenju vam bo povzročil velik naval energije, zato boste na ljubezenske področju prodorni in privlačni. Mimogrede boste odpravili težave, ki so se nakopičile v preteklem obdobju zaradi pomanjkanja časa. Strelec Življenje vam bo ponudilo odlično priložnost, zato jo zgrabite z obema rokama. V ljubezni ne boste zaenkrat spreminjali ničesar, svoboda in veter v laseh vam bo sta trenutno prednostni. Boste pa imeli veliko oboževalcev, ki bodo trkali na vaša vrata. Obeta se nepričakovana možnost za potovanje, ki si ga srčno želite. Potrebujete počitek in spremembo okolja, zato ne boste oklevali. Naredite nekaj za spremembo videza ali stila življenja, naredite vse, samo, da uidete monotoniji. Sprejeli boste tudi nekaj dobrih sklepov, kako ravnati v prihodnje. Nasvet nekoga vam bo izredno pomagal pri financah. Vpliv Jupitra, ki biva v vašem znamenju in je direkten, bo odličen za kakšno zares drzno potezo, ki jo boste naredili. Kozorog Odlično bi bilo, da tokrat poveste svoje mnenje glasno in neposredno. Kakršno koli ovinkarjenje vas lahko kasneje spravi v slabo voljo, saj ne boste mogli doseči želenega. Ugotavljali boste, da ste naredili v preteklosti manjši spodrsljaj, zaradi katerega morate še vedno plačevati drage obresti. Najbolje bo, da izlijete svojo dušo nekomu, ki vas dobro pozna in razume. Morali boste odločati o pomembni stvari. Bolj ko boste razmišljali, težje vam bo sprejeti dokončni sklep. Kompromisa tokrat ne boste mogli sprejeti, saj srednje poti ne bo. Veliko ste izgubili v preteklem obdobju, nekaj tudi pridobili, vendar morate paziti, da ne boste ponovili kakšne neumnosti, kajti drago vas lahko stane. Trudili se boste za uspeh na finančnem področju. Vodnar Mir in harmonija v domu bo v tem času velikega pomena. Čas bo pravi, da razmislite tudi o financah, če boste modri v svojih odločitvah, lahko dosežete napredek. Bivanje Sonca, Venere in Marsa v vašem znamenju je odlično prav za vsa področja vašega življenja. Odločali se boste za pomembno potezo, ki bo vplivala predvsem na ljubezen. V odnosu do določene osebe boste postavili nove meje. Nikakor ne boste dovolili, da se vam nekdo približa, kajti počutili se boste ogrožene. Slabe izkušnje v preteklosti vam bodo pomagale, da se boste izognili najhujšemu. Prehodi planetov bodo vplivali na vsa življenjska področja. Pazljivo tudi pri financah, z disciplino in redom lahko vzpostavite ravnotežje. Ribi O smislu svojega početja se boste tudi tokrat zamislili. Okoliščine vam bodo pomagale, da boste razumeli neko zapleteno uganko. Venera v ognjenem znamenju vam bo prinesla spremembo, na katero ste tako dolgo čakali. Povečana bo strast, čustvena predanost, zato boste v tem obdobju naredili odločilen pogovor, ki vam lahko spremeni življenje. Zaupajte svoji modrosti. Pošteno se boste potrudili, da dokažete svoj prav. Ker rezultat ne bo viden v trenutku, boste malce nestrpni. Naj vas živci ne izdajo, hladno in preudarno morate ravnati. Pred vami so nove poti in nova poznanstva, eno od slednjih je lahko usodno za vašo prihodnost. Zaupajte svojim občutkom in se prepustite energiji. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka K ANGLEŠKA ROCK SKUPINA CLAN SAZU VREDNOST IZRAŽENA V DENARNI ENOTI NEKDANJA PERZIJA ZGODOVINSKA TEKSAŠKA UTRDBA VNETJE GRLA STROKOVNJAK ZA STATISTIKO JAPONSKA RAZSTRE- soodmosmi naa™naslka LIV0, KI GA ČLEN ^BSRAnv JE ODKRIL BISEROV NOBEL OTOK ČAROVNICE KIRKE DOLGOREPA PAPIGA EMIL NOLDE POVEČANJE, DVIG KANADSKA PEVKA MITCHELL 13 20 PRIPOMOČEK ZA GLINA, HRAMBO ILOVICA LISTOV 18 PETER NELSON 19 GREGOR STRNIŠA Povsod z vami ZBIRALEC (ZASTAR.) EVGEN CAR SLOVENSKI TV-VODITELJ TREFALT PRIKAZ STVARI LE Z ENE PLATI KVARTAŠKI IZRAZ POSNETEK (ZASTAR.) AMERIŠKI IGRALEC (AL) ALEŠ BRE- KREPKOST, ZAVŠČEK SPOČITOST PEVEC LESKOVAR ZVOK DOLOČENE VIŠINE DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE NESTRUPENA ORJAŠKA KAČA TONE ROP MISTER DELO PREK REDNEGA DELOVNIKA DEL SAPNIKA EVROPSKO GORSTVO KDOR NOSI OČALA (EKSPR.) ZAKRITJE NEBESNEGA TELESA LJUBLJANSKA PIVOVARNA UŽIVALEC MAMIL KRAJ POD KRIMOM PRST NA ROKI MIŠIČAST ORGAN MESTO V BELGIJI OKRAJŠAVA ZA ANGLEŠKI Križam Ke ugamKe KROŽNICA, TIR (REDKO) ZVEZNA DRŽ. V ZDA NASPROTNIK KOMUNIZMA DENARNA ENOTA NEKDANJE SFRJ MODRČEK UMIVALNIK (POG.) 10 17 SREDNJE HITER HOD KONJA NEKDANJA DNEVNIKO-VA PRILOGA AJNŠTAJNIJ BASEN (ZASTAR.) NEZAKONITO ZGRAJEN OBJEKT 4 SONJA LOKAR SL. SLIKAR (SAMO) ASKET V INDIJSKEM OKOLJU JEZERO V SEVERNI AMERIKI DVANAJST MESECEV 6. SOL-MIZACIJSKI ZLOG GORLJIV PLIN HIMALAJSKA DRŽAVA VSE V REDU (ANG.) HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK POMEMBEN DAN VPRA-ŠALNICA SOCIALNI DEMOKRATI 16 NEMŠKO MESTO OB BALTSKEM MORJU GLAVNO MESTO GANE 12 ORIENTALSKO SUKNO IZRAELSKO PRISTANIŠČE NAJVEČJE PTICE BRITANSKA PEVKA (RITA) S. POLARNO OBMOČJE LONDONSKA GALERIJA UROŠ ROJKO DRUGA DOBA MEZOZOIKA ROMAN POLANSKI OTOK V BALEARIH IGRALEC ŠKRLEC NEMŠKI MATEMATIK LASKER 14 VULKANSKO ŽRELO SAMICA KANARČKA JAMA ZA SHRANJEVANJE APNA 15 PEVKA SMOLNIKAR SUDOKU 374 6 5 9 4 7 9 4 2 7 8 2 6 7 4 1 1 3 7 8 6 3 3 5 2 3 4 SUDOKU 65 8 1 2 8 6 9 2 3 6 3 1 7 9 2 2 4 3 3 7 8 1 5 9 REŠITEV SUDOKU 373 REŠITEV SUDOKU 64 e 5 3 9 7 1 4 8 2 2 4 1 в 3 8 7 5 9 8 9 7 2 4 5 6 3 1 1 3 6 7 5 9 2 4 8 5 8 2 4 6 3 9 1 7 9 7 4 1 8 2 5 6 3 4 1 9 3 2 6 8 7 5 3 6 5 8 9 7 1 2 4 7 2 8 5 1 4 3 9 6 4 2 5 6 3 9 1 7 8 3 1 6 8 4 7 9 2 5 9 8 7 5 1 2 4 3 6 8 3 4 2 5 1 6 9 7 2 6 9 4 7 8 5 1 3 7 5 1 3 9 6 8 4 2 6 4 8 1 2 3 7 5 9 5 7 2 9 6 4 3 8 1 1 9 3 7 8 5 2 6 4 OBLJUBA 2 KOZJI GLAS MAME 9 3 8 5 7 EDINA HČI 11 6 novi tednik vfcdno г iMmqj / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack pod- jetja Knaus, majico in platneno vrečko NT&RC 2. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in kuhinjski krpi NT&RC 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 20. avgusta. Geslo iz številke 32: Laž ima kratke noge. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus, majico in platneno vrečko NT&RC, prejme: Nejc Košec iz Laškega. 2. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Inge Gračnar iz Štor. 3. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in platneno vrečko NT&RC, prejme: Ana Eržen iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI Z VAMI ŽE OD LETA 2006 /o I DVOMA 48 RUMENA STRAN Novinarska kolegica iz uredništva Rogaških novic Karmen Cvirn je skupaj z nami dokazovala, da smo lokalni in regionalni mediji našim krajem najbolj zvesti in najbolj predani. Pa vročina gor ali dol. Strateški gasilski posvet Vodilni možje Gasilske zveze Slovenije, (z leve) poveljnik Franci Petek, predsednik Janko Cerkvenik in član upravnega odbora Janko Turnšek, so se ob novinarski konferenci, ki je bila pred časom v Celju, posvetovali še o pomembnem projektu, ki jih čaka. V knežjem mestu bo namreč julija 2021 mednarodna gasilska olimpijada, največje stanovsko tekmovanje, ki ga bo Slovenija gostila prvič. Do takrat sta res še približno dve leti, a dela bo ogromno in priprave so se že začele, saj ključni možje organizacije tega velikega dogodka ničesar ne prepuščajo naključju. Foto: RG Zadovoljni s turizmom doma Peter Misja, župan Občine Podčetrtek, Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, in Franc Zdolšek, župan Občine Laško, so na nedavnem srečanju ob resnih temah, kot je predlog sprememb o financiranju občin, najbrž kakšno rekli tudi o svojih dopustih, kako jih bodo preživeli. Ko so si nabirali nove moči v toplih krajih, kje v hribih ali kar doma, so zagotovo pomislili tudi, kako so poleti občine, ki jih vodijo, zanimive za turiste. Glede tega so res lahko nadvse zadovoljni: v Podčetrtku ob tradicionalno polnih termah zdaj še več dnevnih obiskovalcev privablja novozgrajen stolp na Rudnici. V knežjem mestu v zadnjih letih beležijo stalno rast turističnega obiska, letos jih je bilo spet več kot lani. V Laškem so po Pivu in cvetju tudi lahko zadovoljni, saj je bil obisk spet takšen kot v najboljših letih te največje slovenske turistične prireditve. Foto: SHERPA Na praznik zavetnika pred vročino Naj je sv. Lovrenc še tak zavetnik pred vročino, na sobotni dan se je na razumno temperaturo ohladilo šele proti večeru. A številnih sejmarjev ter obiskovalcev v Podčetrtku to ni motilo. So bili pa senčni kotički toliko bolj cenjeni in zaželeni. Foto: GrupA Za prijatelje Poletni večeri so v Žalcu zadnja leta velikokrat prežeti z glasbo. Ta hrani dušo in telo ter nas vedno znova opomni, da si moramo, vsaj občasno, vzeti čas. Za sprostitev, druženje in prijatelje. Minuli petek se je na osrednjem poletnem prireditvene prostoru na Šlandrovem trgu družilo veliko ljudi. Uživali, peli in plesali so ob glasbi Andreja Šifrerja, ki so mu še vedno, kot pravi v eni izmed svojih pesmi, všeč ženske, ki pijejo pivo. Andrej je gotovo prišel v pravi kraj. Lepih deklet je v Savinjski dolini ogromno. Možnosti za degustacijo piva prav tako. Foto: TT Hmeljarstvu v čast Direktor turizma Podčetrtek Boštjan Misja je bil v soboto dobre volje. Kako ne, ko pa je pod streho uspešno spravil že četrtkovo odprto kuhinjo in petkov tamburaški koncert. Po takem koncu tedna človeku najbolj tekne tisto, kar lahko prigrizne v miru in tišini svojega doma. Tradicija je, da se na Dan hmeljarjev v Braslovčah s kočijo v povorki zapeljejo tudi vodilni predstavniki občin Spodnje Savinjske doline, kjer raste hmelj. Seveda ni manjkal gostitelj, domači župan Tomaž Žohar (prvi levo). Občino Tabor je zastopala podžupanja Nataša Ju-hart, medtem ko je z Vranskega prišel Aleksander Reberšek, poslanec v državnem zboru. Janko Kos, župan Žalca (desno), je tovrstnih nastopov že vajen, saj to počne že tretji mandat, in tudi drugi očitno s tem nimajo posebnih težav. Foto: TT