Celje - skladišče D-Per glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Zdravo brigadirji Še enkrat, tokrat že osmič zapored, so se mladi iz vse Jugoslavije zbrali na zvezni mladinski delovni akciji KOZJANSKO z namenom, da bodo gradili ceste in vodovode, dograjevali električno omrežje, pomagali ostarelim krajanom in nenazadnje bogatili tudi sebe, si pridobili nova prijateljstva, nova znanja in izkušnje in nadaljevali Titovo misel in delo. V naselje Jože Perčič Šentvid in Bistrica ob Sotli je prišlo več kot 220 brigadirjev iz Kranja, Danilov-grada, Skopja, Srbobrana in Bjelega polja ter Ljubljane, vključenih v pet mladinskih delovnih brigad. V brigadi iz Kranja sodeluje tudi osem mladih iz italijanskega mesta Rivoli. Prvi delovni teden je minil, rezultati dela na trasi in na področju interesnih dejavnosti pa kažejo, da so brigade dobro pripravljene in da bodo kos vsem zastavljenim nalogam in ciljem. Norme so kljub soncu, žuljem in začetni utrujenosti že presežene, vseeno pa so iz dneva v dan večje. Brigadirji iz naselja Bistrica ob Sotli so prve tri dni delali na vodovodu Negonje — Irje in opravili 1653 norma ur, oziroma izkopali jarek v dolžini 700 metrov, kar pomeni, da so premetali 390 mJ zemlje. Od prejšnjega četrtka pa delajo na cesti Sodna vas — Slivnica. Tudi tu dosegajo dobre rezultate, saj so že prebili mejo 120 %. Brigade iz naselja Jože Perčič pa delajo na vodovodu Ka-lobje in prestavitvi vodovoda Grobeljce. Doslej so izkopali 795 ms zemlje oziroma 1500 m jarka, normo pa so v povprečju presegli za 20 %. Delovni dan traja sedem ur, popoldan pa se prične pester program interesnih dejavnosti. Organizirani so tečaji cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, tečaj za radioamaterje in fotoamaterje in plesni tečaj ter likovni krožek. Ob večerih pa se brigadirji zbirajo ob tabornem ognju, pripravljajo kulturne prireditve ali pa si ogledajo film. Več kot 80 se jih je vključilo v mladinsko politično šolo Edvard Kardelj, kjer obravnavajo najaktualnejšo gospodarsko, zunanje in notranjepolitično situacijo in aktualne naloge ZSM pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Vsako popoldne se pomerijo tudi v eni izmed športnih disciplin, bodisi med seboj, bodisi s krajani ene od krajevnih skupnosti, kjer živijo in delajo. Ob nedeljah se odpeljejo na izlet ali pa se srečajo v enem od obeh naselij. Skratka, vsak lahko najde zase del tistega, kar ga zanima In z ZMDA »KOZJANSKO 81« bodo prav gotovo odšli z lepimi spomini. Metka Tekavčič in Franc Škoberne OSREDNJO KNJ. CELJE Od tu in tam.:: 23. maja je bilo na Planini srečanje društev pravnikov celjske regije. Srečanje je tradicionalno in se vsako leto odvija v drugem kraju, znanem po pohodu XIV. divizije. Osnovni cilj srečanja je bil spoznavanje kraja, občine in načina življenja krajanov, ter dajejo ob tej priložnosti brezplačne pravne nasvete s področja pravnih, premoženjskih in socialnih zadev. 23. maja so se udeležili prvega kiparskega simpozija mladih kiparjev pobratenih mest Jugoslavije v Ljubečni predstavniki naše občine. Udeležila sta se ga Irena Hajnšek in Emil Govedič — učenca osnovne šole iz Šentjurja. V okviru praznovanja dneva mladosti je bil 24. maja v Šentjurju karate turnir z udeležbo 12 ekip iz Slovenije. Prvo mesto je zasedla ekipa karate kluba iz Ljubljane-Vič. 25. 5. 1981 je zasedala komisija za sprejem otrok v vrtec v Šentjurju. Za šolsko leto 1981-82 je na izpraznjena mesta lahko sprejela le 48 otrok, 51 otrok pa je odklonila. Podatki kažejo, da bo treba čimprej zgraditi vrtec na Pesnici. 29. maja je na zaključku regijske »Naše besede« v Velenju sodelovala folklorna skupina PD »Skladateljev Ipavcev« iz Šentjurja. 29. maja je klub študentov iz Šentjurja organiziral tradicionalno brucovanje v motelu Merx. 31. maja je bila javna radijska oddaja v organizaciji OK ZSMS in RTV Ljubljana v kulturnem domu v Šentjurju »Malo za šalo, malo za res«. Gost oddaje je bila naša znana allpška smučarka Bojana Dornik. V ponedeljek, L junija, so se občani in delovni ljudje naše občine udeležili ogleda razstave »Varnost in družbena samozaščita« v hali Golovec v Celju. Razstavo je obiskalo okrog 800 naših občanov. Obisk in prevoz na razstavo je organizirala OK SZDL. 7. junija se je ekipa občinske strelske zveze Šentjur udeležila odprtnega prvenstva Slovenskih Konjic in je zasedla 3. mesto v tekmovanju z vojaško puško. Udeleženih je bilo 13 ekip iz celjske regije. Šentjursko občino so zastopali naslednji tekmovalci: Skale Marjan, Voga Dušan, Peček Radovan in Jazbinšak Silvo. Od 12. do 14. junija so se udeležili male Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki kot predstavniki naše občine naslednji mladi likovniki: Katja Kalajdžiski, Irena Hajnšek in Peter Jevšnik. Na koloniji je bilo 420 mladih likovnikov iz vse Jugoslavije. 14. junija je bila svečanost ob prevzemu nove gasilske motorne črpalke v Dobju. Od 14. do 20. junija je bila v gasilskem domu v Šentjurju razstava civilne zaščite ob praznovanju dneva CZ — 20. junija. Šolski in predšolski otroci iz naše občine bodo letos od 1. 8. do 15. 8. letovali v Selcah pri Crikvenici. Učenci 4. razredov iz vseh šol bodo imeli v tem letovišču od 30. 8. do 6. 9. šolo v naravi. Letovanje in šolo v naravi nam je omogočila delovna organizacija osnovnega izobraževanja iz Karlovca. V okviru »Naše besede« je bila v nedeljo, 24. maja v šentjurskem kulturnem domu občinska revija pevskih zborov, kjer so nastopili: — Moški pevski zbor Planina (zborovodja Alojzija Rajh) — Moški pevski zbor Gorica pri Slivnici (Zborovodja Janez Slana) — Moški pevski zbor Dramlje (Zborovodja Edo Goršič) — Moški pevski zbor Ponikva (zborovodja Julij Gorič) — Moški pevski zbor Šentjur (ziboravodja Lojze Švec) — Ženski pevski zbor Gorica pri Slivnici (zborovodja Gvet-ka Jagodič) — Ženski pevski zbor Šentjur (zborovodja Jelka Iskra) — Moški oktet Ponikva (umetniški vodja Maks Kovačič) — ženska vokalna skupina Dobje (zborovodja Jožica Sa-lobir) — Mešani pevski zbor Šentvid (zborovodja Janez Slana) Vsak zbor je zapel tri pesmi in se z njimi predstavil šentjurskemu občinstvu ter žal močno okrnjeni ocenjevalni komisiji. Prireditev je vnovič dokazala, da zborovska pesem v naši sredini živi in da iz leta v leto kakovostno napreduje. Predstavljamo vam: Avtomerkur TOZD Celje Ta delovna organizacija je registrirana kot trgovska dejavnost v grosistični in detajlistič-ni avto stroki. Če želimo v celoti predstaviti obseg njihovega poslovanja, je potrebno poudariti, da so dolgoročno samoupravno vezani s proizvajalci slovenske motorne industrije. Ta velik TOZD se povezuje v SOZD Slovenija avto. O nekaterih vprašanjih smo se pogovarjali z direktorjem, tovarišem Juretom KLANJŠEK in vodjem prodaj e tovarišem J ožetom HORVATIČ. Kaj je vaša osnovna naloga? Osnovna naloga naše delavne organizacije je v tem, da na širši štajerski regiji nudimo potrošnikom: — motoma vozila, — rezervne dele, — servise. Kaj nudite potrošnikom v vaših grosističnih skladiščih v Celju in katera so? V Celju imamo predvsem skladišče rezervnih delov IMV, rezervnih delov CIMOS, rezervnih delov vzhodnih vozil, Skladišče za prodajo na malo s prodajo na malo s proizvodi TOMOS — ROG finalni in rezervni deli. Poleg tega imamo še splošni aiektro material, skladišče gum in akumulatorjev in skladišče za težka motoma vozila in hidravliko. Kako pa se vaša dejavnost vključuje na področju kmetijske dejavnosti oziroma v prodajo mehanizacije? Naša delovna organizacija se močno vključuje v program drobne kmetijske mehanizacije ter nudimo na celotnem Jugoslovanskem tržišču naslednje proizvode: — Gorenje Muta, — Metalna Maribor, — Agrostroj Alpina, — SIP Šempeter v Sav. dolini, — TOMOS Kmetijska mehanizacija, — TOMOS HUSVAiRN, — traktorji FIAT Štore, — prikolice TEHNOSTROJ ter ostalo dobro kmetijsko mehanizacijo na motorni pogon. In vaši načrti? Z opisanim programom v kmetijski mehanizaciji želimo v letu 1981 realizirati zastavljeni plan v višini 130 milijonov novih dinarjev. Kako pa je razdeljena vaša delovna organizacija in kaj vse zajema prodaja na malo? Naša delovna organizacija je razdeljena na tri delavne resore. Od teh je ena specializirana za prodajo osebnih avtomobilov IMV — CIMOS — CITROEN — osebna motorna vozila. Naša delavna organizacija odvija dejavnost na malo preko IO trgovin na malo. Te trgovine pa se nahajajo v središčih ob-čin štajerskega območja. Trgovine sikrbijo, da se lastniki motornih vozil čimbolj e oskrbujejo z rezervnimi deli. AVTOMERKUR TOZD CELJE TUDI V ŠENTJURJU Samoupravni organi naše delovne organizacije so se v letu 1979 odločili na osnovi predlogov Skupščine občine Šentjur, da se, poleg že obstoječih specializiranih trgovin avtostroke taka trgovina odpre tudi za širše področje občine Šentjur v Šentjurju. In kje bodo njihovi prostori? Znano je, da se v Šentjurju poleg motela Merx gradijo stanovanjski in poslovni prostori. V teh poslovnih prostorih želimo odpirati specializirano trgovino avtotehmčne stroke, tako bi Skušali zadovoljevati potrebe občanov Šentjurja in Kozjanskega. In kaj boste nudili potrošnikom? — informativno sprejemanje naročnikov osebnih avtomobilov, — oskrba z rezervnimi dali za navedene tipe avtomobilov, — nuditi rezervne dele ZASTAVA CIMOS — ŠKODA, — nuditi občanom čim boljšo izbiro motorjev in mopedov TOMOS, — kompletni proizvodni program ROG — UNIŠ, — rezervni deli za mopede in kolesa, — oskrbovanje potrošnkiov s pnevmatiko za osebna in tovorna vozila ter akumulatorje, — v tej prodajalni žalimo nuditi tudi širši asortiman aiektro splošnega materiala (avto stroke). Program prodaje blaga je leg prodaje na malo tudi za oskrbovanje prodaje na veliko. In kaj želite doseči s tam? S to dodatno dejavnostjo želimo doseči, da bi krajnji koristniki — delavne organizacije, imele možnost nabavljati ta re-pramaterial in osnovna sredstva neposredno v Šentjurju. Programom prodaje blaga je treba usklajevati z že obstoječimi delovnimi organizacijami v občini Šentjur, ki se predvsem v manjšem obsegu s to dejavnostjo že ukvarjajo. In kaj bi povedali še za zaključek? Zavedamo se, da je to precejšnja odgovornost naše delovne organizacije pri izbiri blaga, vendar pričakujemo, da bomo po otvoritvi v najkrajšem času skupaj s potrošniki ugotovili, katero blago je najbolj potrebno. Prepričani smo, da smo vam vsaj delno uspeli predstaviti dejavnost, M bo že v bližnji prihodnosti marsikomu prikrajšala pot v Celje, Ljubljano ali pa še kam. Drago Slakan IN MEMORIAM dr. Jože Brilej Vselej, ko smrt požanje človeka nas prizadene. Če pa je ta človek, revolucionar, borec za zmago pravičnega nad zlom, borec za mir in diplomat, naš rojak, rojen v osrčju Kozjanskega, je spoznanje še težje in pre-tresljivejše. Doktor Jože Brilej se je rodil 1919 na Novo leto kmečki družini v Presečnem, nedaleč od Dobja. Bil je eden izmed redkih mladeničev iz teh krajev, ki mu je bilo dano, da se je vpisal na gimnazijo v Mariboru in kasneje na pravno fakulteto, kjer je leta 1938 diplomiral. Socialne razlike in nasprotja je občutil takoj, ko se je odpravil od doma; to ga je kmalu povezalo z naprednimi silami in leta 1932 je postal član KPJ. Partija mu je kmalu zaupala odgovorne naloge. Leta 1933 je postal član okrožnega komiteja KPJ, bU je delegat na IV. pokrajinski konferenci KPJ za Slovenijo v Goričanih v septembru 1934 in bil tu izvoljen za člana pokrajinskega komiteja, zadolžen za agitacijo in propagando. Zaradi ilegalnega dela v redakciji Ljudske pravice so ga avgusta 1936 zaprli, glasilo prepovedali. Tovariš Brilej se je med prvimi vključil v narodnoosvobodilno borbo, kjer je opravljal pomembne dolžnosti. Bil je pomočnik političnega komisarja glavnega štaba NOB in partizanskih odredov Slovenije, prvi komisar legendarne XIV. divizije, odposlanec na Kočevskem zboru in član Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta OF. Takoj po vojni, ko si je morala mlada in neizkušena diplomacija nove Jugoslavije ubirati težavno pot med porajajočimi se nasprotji velesil, je tovariš Brilej opravljal pomembne naloge v zunanji politiki. Bil je načelnik političnega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve, član komisije Združenih narodov za Palestino 1947. leta, pomočnik ministra za zunanje zadeve, veleposlanik Jugoslavije v Londonu, od leta 1954 pa stalni predstavnik in delegat Jugoslavije v OZN v New Yorku. Bil je naš predstavnik na štirih zasedanjih generalne skupščine OZN, predstavnik Jugoslavije v varnostnem svetu OZN leta 1956 in naš predstavnik v različnih telesih svetovne organizacije. Po vrnitvi v domovino je bil med leti 1958 in 1961 pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, nato pa veleposlanik v Egiptu. V OZN še sedaj pomnijo za njegovo resolucijo, s katero je bil razveljavljen veto velesil, ki so ga le-te uporabile, da bi lahko izvedle svoj načrt invazije na Suez. Kot jugoslovanski predstavnik je predlagal uporabo tako imenovane resolucije »združeni za mir«, ki je omogočila sklic zasedanja generalne skupščine, ki je veto velesil razveljavila in ustavila agresijo. Za to njegovo dejanje je prejel najvišje egiptovsko priznanje. V tem času je bil tudi posla-zveznega izvršnega sveta. nec zvezne skupščine in član Po vrnitvi iz Kaira je bil tov. Brilej poslanec slovenske ljudske skupščine v prvem in drugem sklicu, med leti 1967 in 1974 pa je bil podpredsednik Skupščine SR Slovenije, podpredsednik komisije za ustavna vprašanja ter predsednik drugih skupščinskih teles. Sodeloval je pri oblikovanju nove slovenske in jugoslovanske ustave. Značilne so njegove besede na zasedanju skupščine SR Slovenije, ko je sprejemala soglasje k ustavi SFRJ, kjer je dejal: »Ta dogovor narodov in narodnosti Jugoslavije je čvrsta opora njihove neodvisnosti in samo v takšni skupnosti si delovni ljudje, narodi in narodnosti Jugoslavije zagotavljajo svojo prihodnost, ne samo v smislu politične neodvisnosti, temveč tudi kar zadeva ustvarjanje čim boljših možnosti za gospodaski in družbeni napredek vseh in vsakega posebej.« Leta 1974 je slovenska skupščina izvolila tovariša Brileja za predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije in to nalogo je opravljal vse do smrti. Njegove bogate predvojne in revolucionarne izkušnje so mu izostrile posluh za probleme navadnega človeka — delavca in občana. Prizadeval si je, da bi uresničili z ustavo zagotovljeni položaj delavca, da bo sam odločal o vseh pogojih in rezultatih svojega dela. Tovariš Brilej je vedno rad prihajal na svojo rodno Kozjansko. Pogovarjal se je z ljudmi o njihovih vsakdanjih problemih in tegobah ter jim svetoval. Kolikor mu je njegov izpostavljeni položaj omogočal, se je skupno z našimi tovariši zavzemal za to, da slovenska javnost izve, da na Kozjanskem žive ljudje, ki so veliko prispevali v NOB ter po vojni in da ti ljudje sedaj potrebujejo pomoč slovenske skupnosti. Tisti, ki smo imeli priliko, da smo z njim sodelovali, se prav gotovo spominjamo njegovega živahnega temperamenta in življenjskega optimizma. Zavzeto nas je spodbujal v naših prizadevanjih za hitrejši razvoj Kozjanskega, še posebej za razvoj kmetijstva na vasi. Zadnje čase je skupaj s svojimi tovariši rad in pogosteje prihajal med nas, kar nam je omogočilo, da smo Dogovarjanja med Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca in Medobčinskim svetom SZDL iz Celja so prinesla lepe rezultate. Številne kulturne skupine iz Podjune, Zilje in Roža so obiskale občine celjske regije. Občina Šentjur je s kulturnim društvom »DANICA« iz Primoža v Podjuni že navezala stike, pred kratkim pa so pri nas gostovali še gostje iz Železne Kaplje. Pro- ga v prijateljskih pogovorih bolje spoznali tudi kot človeka. Z njim nam je smrt iztrgala predvojnega komunista, borca in revolucionarja — nosilca partizanske spomenice 1941, diplomata in uglednega družbenopolitičnega delavca, občanom Kozjanskega pa rojaka, častnega občana naše občine, svetovalca in prijatelja. Ohranimo njegovo delo in pomoč, ki nam jo je nudil, v trajnem spominu! svetno društvo »ZARJA«, v katerem so vključeni moški in ženski ter mešani zbor, folklora in instrumentalni trio, je navdušilo šentjursko občinstvo. Z živo besedo je povezovalec programa prikazal težko pot, po kateri hodijo naši rojaki onstran meja. V najtežjih trenutkih pa jih družita petje in glasba. V družabnem srečanju so si vsi zaželeli ponovnega srečanja. Ob sprejemu v/ mančič, sekretar občinske kon- Pred nedavnim je občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije Šentjur pripravila sprejem novih članov v vrste Zveze komunistov. Peti junij bo ostail v spominu 28. delavcem, učencem, dijakom in študentom. Občinska konferenca ZKS Šentjur je pripravila sprejem novih članov v vrste tistih, ki se bodo na vsakem koraku dosledno zavzemali in borili za boljše rezultate v okolju, kjer živijo in delajo. Še zlasti slovesno je bilo zato, ker le-tonšji sprejem sovpada z jubileji naše polpretekle zgodovine. Letos namreč praznujemo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve OF slovenskega naroda. Za vse novo sprejete člane Zveze komunistov je bil že v pripravah na sprejem organiziran seminar, ko so bili šele evidentirani kandidati. Sicer pa so vsi novo sprejeti člani ZK v svojih sredinah pokazali dobre tovariške odnose, pripravljeni so na večje napore, saj člani Zveze komunistov čaka tudi v prihodnje veliko odgovornih nalog. Z delom v svojih sredinah in z vključevanjem v razne organe ter z aktivnostjo v organizaciji bodo najbolje dokazali, da je bil njihov vstop v Zvezo komunistov pravilen. Sprejema so se udeležili tudi nekateri člani občinskega komiteja ZK Šentjur. Slavnostni govor je imel tovariš Boris Križ- ference ZK Šentjur pri Celju. Ob tej priložnosti je med drugim dejal: »Pripadnost Zvezi komunistov ne pomeni samo imeti člansko izkaznico, to je veliko več, biti komunist pomeni biti človek, tovariš, neomahljdv borec in delavec, ki si mora dan za dnem iz vsakodnevne prakse pridobivati novo idejnopolitično znanje in zaupanje v množice. Samo s 'takšnim ponašanjem bomo vredni nasledstva naše re voiucije in poti, ki smo si jo začrtali pod vodstvom našega tovariša Tita in prispevali k izpolnitvi obljube tovarišu Titu, da bomo na tej poti za vedno vztrajali. V našem vsakodnevnem boju s problemi, ki jih prinaša čas in narekuje življenje, nas čaka velkio težkih spopadov. Zato vam posebej polagam na srce, da 'bodite pošteni, hrabro vztrajajte še ob tako težkih problemih na naši začrtani poti, ohranjajte in krepite akcijsko enotnost Zveze komunistov in kot najpomembnejše varujte in negujte pri (svojem delu in s svojim zgledom bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.« Vsem novo sprejetim članom je podelil knjižice predsednik občinske konference Zveze komunistov tovariš ing. Bogdan Knez. Drago Slakan Večer koroških Slovencev Slavnost na V POČASTITEV KRAJEVNEGA PRAZNIKA IN ODKRITJE SPOMINSKIH PLOŠČ BORCEM NOV V nedeljo, 24. maja 1981, so se zbrali na Resevni številni krajani iz krajevne skupnosti Sentjur-center in krajevne skupnosti Šentjur-okolica. Zbrali so se na slovesnosti ob praznovanju krajevnega praznika omenjenih KS. Slovesnosti so prisostvovali tudi predstavniki pobratene krajevne skupnosti iz Ljubljane Milan Cesnik. Po uspelem kulturnem programu so se se vsi udeleženci zbrali na planinski koči na Resevni. Praznovanje letošnjega praznika je bilo prestavljeno na mesec maj zato, ker je praznovanje v marcu onemogočilo slabo vreme. V okviru praznovanja je bilo tudi odkritje spominskih plošč padlim borcem NOV. Predsednik sveta KS Š en tj ur-center tov. ing. Peter Bračun je v svojem govoru med drugim povedal tudi tole: »Kakor vsaka ujma, se je bližala kraju tudi tista prekleta zadnja partizanska zima. Gozdovi so obetali skorajšnjo pomlad in zavezniška letala so po jasnem marčevskem nebu grane popisovala dolge bele črte in nosila v Nemčijo zadnje obračune. Streli na obronkih Pohorja, Zasavja in drugih vrhovih so opozarjali, da vojna še traja. Tiste dni v mesecu marcu pred 36 leti je bila Resevna polna partizanov, kurirjev, borcev specialnega voda, II. bataljona Kozjanskega odreda, narodne zaščite ter okrajnega in okrožnega političnega aktiva. Zgodaj zjutraj, 18. marca 1945 je Resevno obkolilo 7000 Nemcev. Iz Slivnice, Laškega, štor, Celja in Šentjurja so se vlekle dolge kolone in stiskale obroč. Mine, brzostrelke, bombe, mitraljezi in puške so do večera odmevale po hribih Resevne. 100 življenj je izkrvavelo na pragu svobode. Toliko sinov, le koliko očetov, bratov in sestra, naših prijateljev, sosedov in domačinov. Čez teden dni so na Resevni Resevno spet navalili Nemci. Našli so na desetine svežih grobov, ki so jih domačim okrasili z vsem, kar je zelenja in cvetja navdahnila slutnja pomladi. Ob gomili na Resevni se je ustavil nemški častnik, morda človek med zvermi. Zvedel je, da tam ležita dva mlada domačina, veterinar, poročnik Dušan in pa lepo mlado dekle, dijakinja, borka Cvetka. »Dva borca za svojo domovino«, je tiho vzdihnil, dostojno pozdravil in odšel. Ob spominu dogodkov na Resevni se poklonimo žrtvam, ki so se s hrabrostjo in brezmejno vero v svobodo bojevali do zadnjega diha kakor borci na Sutjeski, Kozari ali legendarni Pohorski bataljon. Za svobodo, ki jo danes uživamo, je padlo veliko ljudi. Zato bomo tudi v prihodnje brez razmišljanja stopili v bran, če bo kdorkoli poskušal omalovaževati ali razvrednotiti pridobitve naše revolucije in narodno osvobodilne borbe. S svojimi deli bomo še naprej krepili in razvijali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.« Spregovoril je tudi o pomenu krajevnih skupnosti. »Krajevni skupnosti sta v preteklem srednjeročnem obdobju dosegli vidne uspehe na področju komunalne ureditve. Saj je bila ravno v tem obdobju aktivnost krajanov izredno velika. Asfaltirali so Skoraj vse ulice in v .krajevni skupnosti Šentjur-okolica so dobili prve kilometre asfalta. Delovni ljudje so pričeli napeljevati vodovode, urejati kanalizacije, zgradili so nekatere objekte splošnega družbenega pomena. Na področju samoupravnega in družbenopolitičnega živi jeni a ie pomembna vključitev krajanov pri odločanju za razvoi ter napredek vasi oziroma uličnih odborov. Enotnost krajanov obeh krajevnih skupnosti se je pokazala na lanskem referendumu za uvedbo tretjega samoprispevka. Kljub vsem težavam so se delovni ljudje v velikem številu odločil ZA uvedbo samo-prisnevlka, kar nam daje možnosti, da z lastnimi sredstvi rešujemo tiste naloge, ki so odprte. Prepričani smo, da bomo zastavil ene programe tudi realizirali in tako upravičili zampante. ki so ga izkazali krajani.« Na tem praznovanju so bila Dodeljena tudi priznanja obeh kraievnih Skupnosti najboli zaslužnim krajanom za prizadevno delo na področju KS. Pri-znania so v krajevni skupnosti Šentiur-center prejeli: 1. OSET Avgust 2. BRAČUN Franc 3. PRAŠNIČKI Ivan V krajevni skupnosti Šentjur-okolica pa so prejeli priznanja naslednji tovariši: 1. KUKOVIČ Jože 2. HORVAT Ivan 3. PLEVČAK Milan V okviru slavnosti je hilo na Resevni ta dan tudi odkritje spominskih plošč padlim borcem NOV. Spominske plošče je odkril predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Šentjur to- variš Jernej Borovnik. Ob tej priložnosti je tudi orisal borbe, ki so potekale pred 36 leti na Resevni. Drago Slakan Pismo urednika Drage bralke in bralci! V rokah imate že tretjo številko UTRIPA, ki smo jo pričeli izdajati v malce okrepljenem uredniškem odboru in po novi vsebinski zasnovi glasila. Morda spremembe niste opazili, morda pa tudi! Zelo bi bili veseli, da bi vaše zapažanje bilo pozitivno. Tudi kritika je vmesna, saj nam bo kazala na napake, katere v kopici dela in aktivnosti mogoče ne opazimo. Kakšna nova ideja pristop? Kaj lepšega! Zato vas prosimo, da nam pišete, se osebno oglasite v uredništvu ali pokličete po telefonu. Radi bi vzpostavili stik z vami, radi bi, da bi bil časopis resnično vaš. Za svoje delo pri UTRIPU ne prejemamo nobenega plačila, katerega se tudi odrekamo, (profesionalec je samo tehnični urednik) saj nam bo naj večje plačilo dejstvo, da živimo skupaj, da je UTRIP resnično utrip vseh dogajanj, nenazadnje tudi odraz odnosov, ki se v vsakodnevnem življenju porajajo pri nas. Nihče med nami v uredniškem odboru ni novinar, ven- dar se trudimo in pišemo, bolje rečeno skušamo pisati; zato vas prosimo, da nam oprostite tu in tam kakšen spodrsljaj. No, ko smo že pri napakah bi se rad opravičil v imenu lista Občinskemu štabu TO za članek iz prejšnje številke, ki govori o usposabljanju v SLO in DS. Res ni najbolj objektiven, obljubljam pa, da v bodoče takšnih člankov ne bo več. To pa ni rečeno, da ne bomo tu in tam kakšno sredino malce pokritizirali. Seveda objektivno! Kakšen časopis bi pa bili, če bi pisali samo hvalospeve, menim drage bralke in bralci, da bi se kmalu naveličali eden drugega, kajne? Oh, skoraj bi pozabil! Lovci, ŠENTJURSKI namreč, so kot sem izvedel grozno užaljeni, veste pa še upravičeno navsezadnje, pa o tem več na eni naslednjih strani, kjer objavljamo njihov odgovor v celoti. Toliko za danes in ne pozabite — pišite nam, fotografirajte, rišite in pošljite na UTRIP! VAŠ, UPAM VSAJ, UREDNIK Hinko PAP Najmlajši ob Dnevu mladosti Mesec maj, mesec mladosti, ljubezni, radosti in zelenja, mesec, v katerem se vsi veselimo. Toda mesec maj je tudi mesec žalosti, ker ni več tovariša TITA. Tako nekako se je pričelo slavnostno razpoloženje, ki so ga s pomočjo vzgojiteljic in varuhinj pripravili otroci v VVZ v Šentjurju. S pesmijo Naša četica koraka, z gibi rok, telesa in razigranostjo so prikazali ustvarjanje, ki ga zmorejo le oni. To se ne da opisati, saj je to mogoče le z njimi doživeti in se radostiti. Spleti različnih iger in plesov ter pesmi so tako čudovito prikazani majsko veselje, da se mamice in očki niso mogli na- čuditi, kaj vse zmorejo otroci. Kakor valovito morje nas je njihova pesem nosila in v mislih se nam je še bolj utrdila misel, da je lepo, če so otijoci v tako varnem zavetju kot je vrtec. Njihove tovarišice, ki so spremljale nastop otrok, zaslužijo za prizadevnost priznanje, ki ga ni mogoče poplačati z denarjem. Trud, ki ga dnevno vlagajo v razvoj otrdkovih sposobnosti, bo poplačan šele, ko bo ta otrok nekoč dosegel cilj. Osnove bodo izhajale prav iz dni, ko je obiskoval vrtec. V imenu vseh gledalcev bi se rad zahvalil in čestital nastopajočim. Tudi kolektivu želimo veliko delovnih uspehov. Novosti pri odmeri prispevkov SIS Zakon o upravah za družbene prihodke, sprejet v začetku tega leta, prinaša pomembne novosti na področju pristojnosti za odmero prispevkov SIS. Doslej so te naloge opravljali različni organi, namreč davčna u-prava na področju prispevkov za starostno zavarovanje kmetov, strokovna služba skupnosti zdravstvenega varstva v Celju za prispevke zdravstvenega varstva kmetov ter skupni servis SIS v Šentjurju za ostale samoupravne interesne skupnosti. Po omenjenem zakonu bo odmera vseh teh prispevkov prenesena v delovno področje uprav za družbene prihodke (davčnih u-prav), kar bi naj steklo najkasneje do konca junija tega leta. Glede na to, da je smoter omenjenih sprememb v tem, da bo občan lahko na enem mestu urejal vsa vprašanja, ki se nanašajo na njegove davčne in prispevne obveznosti, pričakujemo ustrezne novosti tudi v od-memih postopkih, tehniki, načinu informiranja in poravnavanju obveznosti. Zato želimo opozoriti na spremembe, ki zadevajo zlasti zavarovance — kmete in tiste občane, ki pri opravljanju obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti zaposlujejo druge dealvce, četudi se novosti nanašajo tudi na določen krog drugih občanov, o teh bomo namreč informirali prizadete posebej. 1. Odmera družbenih obveznosti kmetom — zavarovancem. Med te štejemo tiste občane, katerim se poleg davčnih obveznosti odmerja na podlagi zavarovalnega statusa tudi prispevek za zdravstveno varstvo in prispevek za starostno zavarovanje. V tem letu bo odmera vseh omenjenih treh vrst obveznosti opravljena za leto 1981 z eno odločbo, seveda z ločenimi zneski za posamezne namene. Zato bodo skupni zneski na odločbi in tudi na položnicah za tretje in četrto tromesečje razumlljivo višji, pri položnicah za četrto tromesečje bodo seveda zneskovno upoštevane morebitne neporavnane obveznosti iz prve in druge akontacije tega leta v okviru letne odmere in morebitni zaostanki ali preplačila iz prejšnjih let. Posebej pa želimo opozoriti, da odmerna odločba in v njej naveden znesek prispevka za starostno zavarovanje kmetov nadomešča dosedanjo razgrnitev od-memih razporedov po krajevnih skupnostih oziroma uradih in da je torej podlago za vložitev morebitnih zahtevkov za ugotovitev plačilne sposobnosti v skladu z veljavnim zakonom o starostnem zavarovanju kmetov. To je pomembno zato, ker v skladu s stališči skupščine te skupnosti komisije za ugotovitev plačilne sposobnosti ne bodo imele pooblastila, da na pobudo KS ali po lastni presoji znižajo prispevne obveznosti kot doslej, ampak odločajo le na podlagi utemeljene zahteve zavezanca — zavarovanca neposredno. Zavezanci bodo urejali vsa vprašanja, ki so v zvezi z odmero, evidenco in plačevanjem davkov in prispevkov pri upravi za družbene prihodke: vprašanja, ki zadevajo zavarovalni status in koriščenje pravfic, bodo urejali na dosedanji način in sicer pri strokovni službi skupnosti zdravstvenega varstva v Šentjurju in ne več v Celju. 2. Odmera davkov in prispevkov iz osebnega dohodka pri občanih zaposlenih delavcev. Bistvenih novosti na tem področju ni, kar pomeni, da bodo zasebni delodajalci kot doslej na podlagi veljavnih predpisov in pogodb mesečno obračunavali davke in prispevke, ki se nanašajo na osebni dohodek zaposlenih, predlagali plačilne liste strokovni službi občinske zdravstvene skupnosti takoj po obračunu OD in sami nakazovali obračunane davke in prispevke v sedaj veljavnih rakih. Izjema bo verjetno veljala za delodajalce gospodinjskih pomočnic, z ozirom na zahtevnost obračuna. Uprava za družbene prihodke bo Z ukinitvijo .počitniškega kampa v Izoli so naši učenci Izgubili itudi prostor ob obali, kjer naj bi si nabirali novih moči za novo šdisko leto. Dobro sodelovanje med OŠ Ponikva oziroma učencev te šole in učitelja telovadbe tov. Hasana Toromano-viča je prineslo možnost, da naši učenci letošnje poletje .preživijo v Selcah — 'blizu Crikvenice. To sodelovanje in izmenjava učencev se je začela letos pozimi, ko je 22 učencev iz Kairiov-ca preživelo svoje počitnice pri svojih vrstnikih na Ponikvi, devet pa na Planini. Učenci iz Karlovca so bili navdušeni in zalo zadovoljni, še bolj pa je razveseljivo to, da so postali gostje iz Karlovca družinski prijatelji krajanov Ponikve in Pianine. Na pobudo vzgojno izobraževalnih organizacij obeh občin sta se delegaciji sestali prvič v Karlovcu, kjer so se naši predstavniki seznanili z možnostmi leto- na podlagi plačilnih list opravila kontrolo obračunov, ugotovila zneske posameznih davčnih in prispevnih obveznosti, spremljala potek poravnavanja in skrbela za izterjavo. Omenjena strokovna služba občinske skupnosti zdravstvenega varstva v Šentjurju (ne več v Celju) pa bo skrbela za statusne zadeve (pri-jave-odjave, izvrševanje pravic iz naslova zavarovanja itd.). Uprava za družbene prihodke bo odmerjala in tudi izterjevala prispevne obveznosti iz naslova osebnega dohodka in dohodka občanov, ki opravljajo samostojno obrtno, gospodarsko ali poklicno dejavnost skupaj z odmero davčnih obveznosti. Teh opravil ne bodo izvrševali pri servisu SIS, izvzemši statusnih vprašanj, za katere veljajo že omenjeni napotki. Davčne obveznosti se bodo kot doslej akontativno predpisovale 'tromesečno in odmerjale z letno odmero, medtem ko bo pri prispevkih veljal sistem mesečnih akontacij in letne odmere. Končno naj omenimo, da bodo kmetije zavarovanci prejeli z odmermo odločbo še posebno informacijo, v kateri bodo podrobneje obrazložena vprašanja, ki so pomembna za njihovo ravnanje (pritožbeni postopek, Uveljavljanje pravic ipd.) prav tako pa bodo ustrezno informirani ostali prizadeti občani. Jože Pospeh vanja v Crikvenici. Pred kratkim pa je delegacija Karlovca obiskala občino Šentjur. Ogledali so si dom brigadirjev v Šentvidu pri Planini, kjer naj bi preživeli zimske počitnice učenci Karlovca. Delegacija iz Karlovca, v kateri so bili direktor Vzgojno izobraževalnega zavoda, tovariš Blaž Damjan, in predstavniki DFO, je bila zelo zainteresirana, da pošlje svoje otroke v Šentvid, kajiti možnosti za ureditev so in tudi smučarski tereni so primerni. Prvi dokončni dogovori so bili oblikovani na osnovni šdLi Planina. Letos bo 160 otrOk naše občine 14 dni letovalo v Crikvenici, v septembru pa bodo otroci 4. razredov, to je 242 otrok, imeli šolo v naravi prav tako v Crikvenici. Že junija pa bo 70 otrok naših šol obiskalo Karlovac in bližnjo okolico. Želje, ki so bile izrečene na Planini, so namenjene otrokom, da čim lepše preživijo počitnice ter da se naveže čim več prijatelj sikih vezi. F. Škoberne Lovsko srečanje na Ponikvi V počastitev dneva zmage in meseca mladosti je lovska družina Ponikva organizirala tradicionalno srečanje sosednjih lovskih družin. V sodelovanju s krajevno organizacijo rezervnih vojaških starešin je srečanje dobilo tudi tekmovalni značaj. Tekmovali so v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Udeležile so se naslednje lovske družine: Dramlje, Šentjur, Ponikva, »Log« — Šentvid, Šmarje pri Jelšah in Loče. Prvo mesto dn prehodni pokal je osvojila lovska družina »Log« iz Šentvida. S povezavo vseh krajevnih organizacij in društev je bil organiziran orientacijski pohod. Pohoda se je udeležilo preko 80 krajanov. Orientacijski pohod je bil izpopolnjen s streljanjem z zračno puško, osnovami iz topografije, metom ročne bombe, streljanjem s tromblonom. Vključeni so bili tudi pripadniki TO, ki so demonstrirali sodobno oborožitev. Srečanje je služilo 'kot priprava na akcijo NNNP 81. Goce Kalajdžiski Vrnitev gostov iz Kdiflovca Preskrbljeno letovanje otrok Iz prvih ocen, M so jih opravili v KS in OZD izhaja, da je bila tudi letošnja preizkušnja naše vseobrambne pripravljenosti v akciji NNNP 81 dokaj uspešna. V prvi vrsti je treba izpostaviti dejstvo, da je bila prisotna predvsem v zadnjih dneh priprav na vajo NNNP 81 v vseh sredinah velika pripravljenost in resnost. Zaključne aktivnosti so bile v domeni samih krajevnih skupnosti, oziroma njihovih sekretariatov. Zato so bile tudi predpostavke ogroženosti v posameznih sredinah različne, seveda odvisne od specifičnosti KS kot take. Značilno je tudi to, da je prevladovalo malo število predpostavk, ki pa so bile po svoji vsebini zahtevnejše ter kombinirane. Ob tem se je prav gotovo preizkušala strokovna usposobljenost specializiranih enot CZ in ostalih . Druga značilnost vaje kot celote je ta, da smo preizkusili nekatere oblike zvez KS — TOZD — občina v obeh smereh. Predvsem so dobro delovale radijske zveze, pa tudi kurirski sistem smo v nekaterih elementih učinkovito preizkusili. Seveda tudi to pot ni šlo brez slabosti, ki pa bodo služile pri nadaljnji izpopolnitvi našega ob-rambno-vamostnega sistema. Naslednja značilnost v akciji NNNP 81 se izraža v konkretni aktivnosti komitejev za SLO in DS v KS in TOZD, ki so se učinkovito in koristno neposredno vključili v samo vajo. Prav tako smo od določene stopnje konkretno, vendar nenapovedano preizkusili nekatera poverjeništva pri IS SO Šentjur, ki so se prav tako Vključila v aktivnosti v KS in TOZD. Kot novost, ki smo jih bili priča v tej vaji, velja omeniti predpostavko ogroženosti, ki je bila načrtovana v KS Šentjur — center. V težnji, da vendar enkrat preizkusimo znanje in sposobnost naše samoobrambe pred kemijskim orožjem, so se v tej KS odločili za predpostavko zračni kemijski napad. Vaja je bila kombinirana, saj je v razvoju dogodkov ob sami izvedeni kontaminaciji sodelovalo več enot iz delovnih organizacij, poljska zdravstvena ambulanta, pripadniki JLA iz Maribora in seveda ustrezne enote CZ in KS. Pohvalno je tudi to, da so se v aktivnosti konkretno vključili tudi hišni sveti ter ulični odbori, vidno vlogo pa je tokrat odigrala mladina. Skratka vaja je dosegla svoj namen, ne le v pokazanem smislu, ampak predvsem v strokovnem, saj je bilo vidnih precej napak pa tudi izvirnih rešitev. V tem pregledu ni namen podrobno oceniti kako so bile izvedene posamezne predpostavke v KS, ker bodo to opravili v vsaki sredini zase, vendar velja ugotovitev, da smo nekatere zastavljene cilje dosegli predvsem na področju koordiniranega vodenja akcije, sodelovanje KS — TOZD, preizkusu kurirskih in radijskih zvez itd. Prav gotovo je bil s to vajo narejen še en korak bliže k podružbljanju koncepta SLO in DS, pridobljene izkušnje pa bodo kot izziv za še bolj poglobljeno delo v ustreznih organih KS, TOZD in občine kot celote. Mirko Čander NN NP 1981 20. junij-dan civilne zaščite Civilna zaščita je pomembna sestavina splošne ljudske obrambe, njena naloga pa je zaščita in reševanje človeških življenj in materialnih dobrin ob vseh vrstah naravnih in drugih hudih nesrečah kakor tudi ob vojnih nevarnostih. 20. junija 1955. leta je bila z Zakonom o ljudski obrambi ustanovljena civilna zaščita. Zaradi skupnega interesa za nadaljnji razvoj civilne zaščite so Izvršni sveti socialističnih republik, avtonomnih pokrajin in zvezni izvršni svet določili, da se 20. junij proglasi za dan civilne zaščite. Sklep tega dogovora je tudi, da se v tednu, ki zajema 20. junij, analizirajo in ocenijo rezultati razvoja in delovanja civilne zaščite, organizirajo in izvajajo skupne aktivnosti v obliki vaj, tekmovanj, raznih prireditev ter podeljevanje nagrad in priznanj za dosežene rezultate pri razvijanju in podružb-ljanju civilne zaščite. V letošnjem letu je bila v Okviru dneva civilne zaščite organizirana razstava opreme civilne zaščite v dvorani gasilskega doma Šentjur. 20. junija pa je bila svečana razširjena seja občinskega štaba CZ, na katerem so bile podeljene zlate značke CZ. Letošnji dobitniki zlate značke CZ so: Breče Jože, garnizija Maribor, Nastovski Ilija, garnizija Maribor, Žager Ferdo, načelnik oddelka ža Ljudsko obrambo SO Šentjur, Aužner Martin, član obč. štaba CZ, Vrečko Mirko, član obč. štaba za CZ. Omenjeni tovariši so veliko doprinesli k razvoju in napredku CZ v občini Šentjur, tako da lahko danes govorimo že o dobro opremljeni in izvežbani strukturi CZ v občini. Uspešno izvedena akcija NNNP 81 v KS Šent-jur-center to dokazuje. Garnizija Maribor nam je nudila vso pomoč pri usposabljanju pripadnikov enot RBK zaščite ter aktivno sodelovala v akciji NNNP 81. 20. junij, dan civilne zaščite v naši občini je bil svečano obeležen z željo, da bi v naslednjih letih civilno zaščito še bolj okrepili in da bi se v njeno delovanje vključili vsi občani, če že ne aktivno, pa v obliki samozaščite. Jubilanti V letošnjem letu so ali pa še bodo praznovali pomemben živ-1 jenski julbilej nekateri občani, ki jih poznamo skoraj vsi. Z njimi se srečujemo, bodisi na njihovem delovnem mestu, bodisi pri njihovi vsakodnevni aktivnosti v političnem ter samoupravnem življenju naše družbenopolitične skupnosti. Dovolite, da jih predstavimo: ŽAGER Ferdo, načelnik oddelka za LO; dr. MOSER Ivan, vodja TOZD — Zdravstveni dom Šentjur; ŽMAHAR Ciril, direktor DO KMETIJSKI KOMBINAT Šentjur; ŠUMER Frane, predsednik sveta krajevne skupnosti Blagovna ter URBAJS Franc, direktor DO LI »BOHOR«. JANEZ RAUTER Svoj visoki življenski jubilej v tem mesecu praznuje tudi naš dragi Janez RAUTER. Dopolnil je srečnih 70 let v krogu svoje družine. Več kot polovico svojega življenja je tovariš Janez vtkal v našo socialistično revolucijo in povojno izgradnjo socialistične samoupravne družbe. Kot napreden učitelj je bil med prvimi, ki so bili izpostavljeni nasilju okupatorja. Njegov svobodoljubni duh se je takoj opredelil na NOB in srečamo ga na raznih zadolžitvah v okrajnem in okrožnem odboru OF na Kozjanskem. Ves čas po vojni pa je z vso vnemo in znanjem kot učitelj in ravnatelj vzgajal več generacij naše mladine v naprednem socialističnem duhu. Poleg tega je opravljal odgovorne politične naloge na nivoju republike, še prej okraja, zlasti pa občine. Vsa leta od ustanovitve organizacije ZZB NOV ustvarjalno deluje kot član občinskega odbora in dolgoletni preds.ednik krajevne organizacije ZB Šentjur, zelo u-spešno pa vodi komisijo za razvijanje in utrjevanje tradicij NOB in spomeniško varstvo. Občinski odbor ZZB NOV in predsedstvo mu za njegov jubilej iskreno čestitamo in želimo krepkega zdravja in še nadalj-nega plodnega sodelovanja. Vsem tovarišem, ki praznuje- ter osebne sreče, posebej pa jo tako pomemben življenjski dosti zdravja! jubilej iskreno čestitamo in želimo še veliko delavnih uspehov UREDNIŠTVO PAP Ljubljana - enota Šentjur Tovarna plastičnih proizvodov v ustanavljanju je bila ustanovljena aprila 1980. Skupno z ustanovitelj am Skupščino občine Šentjur se je delovna organizacija v začetku srečevala s problemi, kot so nedodelan proizvodni program, pomanjkanje obratnih sredstev, težave pri preskrbi s surovino in še z vrsto drugih težav, s katerimi se delavna organizacija v ustanavljanju pač srečuje. V začetku smo začeli proizvajati jadralne deske. Ker pa je tehnologija za ta izdelek dokaj zahtevna, smo se po nekaj mesecih preorien-tirali na proizvodnjo dveh tipov čolnov Meteor 420 in Meteor 380 ter večjo družinsko barko Piran 680. V toku poslovanja smo delavci vse bolj spoznavali, da se bomo tako manjhni, kot smo, težko prebijali v težjih gospodarskih pogojih in to predvsem na surovinskem trgu. Začeli so se pogovori o združevanju z delovno organizacijo PAP (Podjetje za avtomatizacijo prometa) Ljubljana, s katero so bili navezani stiki že veliko prej, saj smo se z njihovimi delavci srečevali že vrsto let na ZMDA Kozjansko, ko so vsako leto prihiteli s svojimi delavnimi brigadami na udarniške dneve. Ob takšni priliki je prišla tudi ideja o tesnejšem povezovanju na gospodarskem področju. Delovna organizacija PAP Ljubljana ima deset TOZD, med katerimi je tudi Plastika. Skupino z ustanoviteljem in seveda PAP TOZD Plastika Ljubljana smo se dogovorili o združitvi, ki je bila realizirana 31. 3. 1981. Delavci proizvodne enote v Šentjurju in tudi celotna družbenopolitična Skupnost od te združitve precej pričakujemo. Predvsem si želimo boljše delovne pogoje v proizvodnji in čimprej vse proizvodne prostore v Šentjurju, ker je sedaj pro- izvodnja poliestrskih školjk za čolne še vedno v Petrovčah. Dogovorjeno je, da naj bi začasno prenesli celotno proizvodnjo in montažo v sušilnico na Sele z obvezo, da se v roku dveh let zgradi nova proizvodna hala v industrijski coni v Šentjurju. Proizvodni program v tem času še vedno temelji na proizvodnji čolnov. Vmesne faze pa zapolnjujemo z izdelavo laboratorijskih korit za Iskro. Čeprav smo se delavci v tovarni plastičnih proizvodov v preteklem letu srečevali z vrsto težav in problemov, sedaj ob združitvi ugotavljamo, da je končni cilj dosežen. Kljub vsemu so ustvarjeni pogoji za zametek delovne organizacije, ki bi v perspektivi lahko zaposlovala večje število delavcev. Ob izgradnji novih proizvodnih prostorov pa bo uresničeno tudi resolucij sko načelo, s katerim si želimo novih proizvodnih kapacitet, in to ob sovlaganju delovne organizacije izven naše občine. Martin Vodušek Bralci POZOR! Tudi v UTRIPU lahko odslej objavljate različne oglase pod rubriko MALI OGLASI — kupim, prodam, zamenjam ipd.! Oglase bo zbiral tehnični urednik na sedežu uredništva (stara občina — Dušana Kvedra 1, pritličje — na koncu hodnika — levo) vsak dan od 10. — 12. ure! PRIČAKUJEMO VAS! Odmevi Vikendi v Dramljah Vsebina članika v glasilu Utrip (april 1981, naslov — KS Dramlje, s podnaslovom »Preveč vikendov v Dramljah«), me je zelo prizadela. Mislim, da pisec članika ni seznanjen z vikendaštvom oziroma njegovim pomenom. Za izjavo, da domačini v zadnjem času niso zadovoljni z novimi sosedi — vikendaši, bi pisec članka pravzaprav moral dati odgovor. Mislim, da večina treznih Drameljčanov ne misli tako. V eni od televizijskih kmetijskih oddaj so razložili, kaj je vikendaš. Kmetje na Dolenjskem so se zelo pozitivno opredelili o lastnikih manjših, vinogradov z vinskim hramom. Izrazili so, da ti niso vikendaši, saj dneve in dneve prdno delajo. Vikenidaši pa so tisti, ki imajo samo hišico za razvedrilo. Prikazano je bilo, koliko novosti v sodobni obdelavi vinogradov so uvedli prav »vikenidaši«. V kolikor mi je znano, so tudi drameljiski »vikendaši« prispevali k razvoju tega kraja. Velik prispevek k razvoju je vsekakor prinesel odsek avto ceste. Pisec članka najbrž ne ve, koliko zastarelih oziroma opuščenih vinogradov, koliko mrtve zemlje in prostora z zaraščenim grmovjem so obnovili oziroma spremenili v zelo koristno rodno zemljo, prav »vikendaši«. Prihajajo časi, ko bo nujno, da bo vsak pedenj zemlje koristno obdelan. Namesto da bi ob prostem času postopali po cesti, od gostilne do gostilne, ali iskali rekreacij v družbenih prostorih, so si sami pripravili prostorček za rekreacijo, razvedrilo, dodatno delo in pripomogli k večji gospodarski moči kraja. Ti prostori bodo gotovo še koristno služili našim potomcem. Pisec članka najbrž na to ni mislil. Če si želiš pridobiti sredstva, moraš nekaj vložiti ali delati. Javna občila priporočajo kmečki turizem. Kaj pa je KS Dramlje do danes v tej smeri napravila? Vsi prizadeti gotovo iz raznih vzrokov ne morejo imeti »vikendov«. Ti bi si želeli, da bi svoj prosti čas ob sobotah in nedeljah preživeli svoj pravi vikend v naravi. Lovska koča na Uršlji je bila zgrajena s pomočjo članov lovske družine, gotovo pa so tukaj vložena tudi družbena sredstva. Danes lovska koča sameva in propada. Zakaj se ne bi uredila v vikend v naravi, zaprtega tipa. Gotovo bi Ob sobotah in nedeljah ljudje prihajali tja. Pa še nekaj besed o stranskih cestah v Dramljah. Znani rek, nesreča nikoli ne počiva, bo vedno resničen. Zdravniki, živinozdravniki, gasilci in drugi humani družbeni delavci danes nimajo več konjiške vprege, da bi lahko čim hitreje prišli v vsak kraj. Železni konjički pa še niso usposobljeni, da bi lahko preskakovali jarke in poškodovane ceste, tudi do pol metra globoke luknje na cesti na Uršljo ob slabem vremenu. Zato je treba v tej zadevi nekaj storiti. KS naj ne skrbi samo kako bodo »vikenidaši« prišli do svojih hišic, saj vsi niti nimajo avtomobilov. Mislim, da bi KS morala več misliti na stalno naseljene krajane. Cesta na Uršljo je pred dobrim letom bila praktično neprevozna. Živinozdravnik je s »katrco« počakal sredi hriba in nadaljeval peš. Če je prišel pravočasno, ne vem. Takrat so cesto krajani tudi s pomočjo »vikendašev« z udarniškim delom zasilno popravili. Organizirana je bila akcija, da bi se cesta na Uršljo asfaltirala. Večina »vikendašev« je podpisala prispevek za asfaltiranje. Posamezniki iz vaške skupnosti so prispevali mnogo svojega prostega časa, da bi prišlo do realizacije asfaltiranja ceste. Zbranih je bilo preko polovica potrebnih sredstev, okrog 600.000 din. KS pa ni bila zainteresirana za asfaltiranje ceste na Uršljo. Tako je takrat vse prizadevanje propadlo, mogoče pa še ni prepozno. Mislim, da bi na KS Dramlje in tudi pri Skupščini občine Šentjur morali razmisliti o tej situaciji. Končno je to vprašanje tudi za področje SLO. Večina »vikendašev« je pripravljena vsestransko pomagati krajanom in krajani »vikemdašem«. V slogi je moč, zato je prav, da z združenimi močmi uredimo Dramlje, da bodo v ponos krajanom in »viken-dašem«. Dramlje so med NOB mnogo žrtvovale, zato je prav, da ji tudi skupnost danes pomaga. V imenu prizadetih Ivan Čretnik »Le čevlje sodi naj kopitar« Uvodoma želim bralcem tega članka seznaniti, da smo lovci Lovske družine Šentjur bili seznanjeni z navedenim člankom in le-tega sprejeli z velikim ogorčenjem na posvetu, dne 1. 6. 1981. V nadaljevanju pa želim napisati kritične pripombe na navedeni članek kot član lovske družine Šentjur. Hkra- ti bom podal tudi temeljito obrazložitev o »problematiki lovskega doma Šentjur«. Članek bi moral biti podpisan. V zadnjem odstavku je avtor članka zapisal: »Želimo, da nam sami povedo, kaj mislijo o svojem domu, o možni sanaciji.« Menim, da je avtor članka oseba, ki ji je le na splošno znana problematika lovskega doma in zato predlagam, da bi v prihodnje pisec članka upošteval ustno izročilo »Le čevlje sodi naj kopitar«. Zakaj? Do danes še nismo govorili o sanaciji lovskega doma, temveč o sanaciji plazu pri lovskem domu. Na strani šest vašega glasila je bila podana obrazložitev o utemeljenosti dobitnikov priznanj OF, med katerimi je obrazložitev tudi za Lovsko družino Šentjur. V zadnjem stavku prvega odstavka je zapisano: »Ta objekt nam pomeni gotovo eno od pomembnejših povojnih pridobitev v občini, ki ne služi samo za potrebe lovcev, ampak tudi za širše družbene potrebe.« Avtor članika, kateremu tudi Odgovarjam, pa piše: »Danes pa je, kot vse kaže, v breme celotni skupnosti.« Občutek imam, kot da bi avtor članka ne bil doma v Šentjurju in kar je še bolj »smešno«, ouldim se, da piše tako član uredniškega odbora — delo KS in OZD. Ker se zavedam, da morajo bralci spoznati resnico, podajam naslednjo obrazložitev: 1. Dne 19. 4. 1977 je bila v med Lovsko družino Šentjur in »MERX« Celje — TOZD Gostinstvo in turizem, Celje, sklenjena najemna pogodba. Prastari lovskega doma so bili oddani z namenom, da bo najemojemalka v njih opravlja gostinsko — turistično dejavnost. Najemojemalka se je zavezala plačevati mesečno najemnino v znesku din 4.000,00. Ta dogovorjena najemnina pa se lahko zviša v skladu z vsakokratnim občinskim odlokom o dovoljenem zvišanju najemnin. Poleg najemnine pa je najemojemalka plačevala še 2 % od celotnega gostinskega prometa, opravljenega v tem domu. K tej pogodbi sta pristopila tudi Izvršni svet SO Šentjur in KS — Šentjur trg. (Omenjam še, da ni bito v interesu Izvršnega sveta SO Šentjur, da bi bil lovski dom prevzel v najem obrtnik, saj potem ne bi bito delo doma »v splošnem družbenem interesu«. Toda — do takšnih zaključkov je po mojem mnenju — prišlo prehitro.) Vendar pa je bil po podpisu najemne pogodbe še problem oskrbe s pitno vodo kljub večkratnim opozorilom Lovske družine kakor tudi Komunalnega podjetja Šentjur, o čemer je bila seznanjena tudi Skupščina občine Šentjur. Končno se je le sestala komisija strokovnjakov — in to šele 14. 12. 1977, ki pa je nakazala rešitve šele za leto 1978. Delo se je pričelo 16. 1. 1978, dokončamo pa je bilo v mesecu februarju. Dom je bil to obdobje zaprt, o tem pa so bili obveščeni: Občinska skupščina Šentjur, KS Šentjur-trg in Komunalno podjetje Šentjur. 2. Dne 27. 5. 1977 je bila sklenjena kreditna pogodba, na podlagi katere je »MERX« Celje, Interna banka za TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Celje kot posojilodajalec dal kredit Lovski družini Šentjur v višini 10Ò.000.— din, katerega je Lovska družina porabila izključno za uerditev okolice lovskega doma. Ta kredit pa je Lovska družina dolžna vračati obročno pri mesečnem obračunu najemnine za lovski dom. 3. Dne 21. 6. 1979 je bila sklenjena kreditna pogodba med istima pogodbenima strankama na podlagi najemnega razmerja, ustanovljenega s pogodbo z dne 19. 4. 1977. KS Šentjur — center je izvedla akcijo za asfaltiranje te ceste na lovski dom in je pretežni del sredstev prispevala sama, medtem ko prispevata pogodbeni stranki vsak po 50.000.— din. Ker pa Lovska družina ni imela toliko sredstev na razpolago, sta se pogodbeni stranki dogovorili, da posojilodajalec posodi Lovski družini Šentjur znesek 50.000— din. Tako bi Lovska družina z mesecem julijem začela vračati mesečne obroke, ki se odtegujejo od mesečne najemnine vse dotlej, dokler znesek 50.000.— din z obrestmi ne bo v celoti pokrit. 4. Dne 23. 1. 1980 pa je bil opravljen razgovor predstavnikov LD Šentjur in TOZD Gostinstvo in turizem DO »Merx« Celje v zvezi z začasno prekinitvijo obratovanja lovskega doma. Rečeno je bilo: »DOM BO ZAPRT S PRISTANKOM OBČINE od 1. 1. do 30. 4. 1980.« Vendar o tem niso bili obveščeni ne člani LD Šentjur in ne KS Šentjur — center, ki je prav tako želela, da bi bil dom odprt. S tem pa je bilo ogroženo plačevanje najemnine in 2 % od prometa, kar pa je na letni članski konferenci Lovske družine Šentjur in predstavnikov »MERX« Celje uredilo z obojestranskimi popuščanjem. Menim, da je bil navedeni korak popolnoma neustrezen in vreden obsojanja. Ne vem, zakaj nismo bili o navedenem obveščeni člani LOVSKE DRUŽINE Šentjur kot najemodajalci lovskega doma? Poraja se mi občutek enostranskega odločanja v danem primeru, in to samo zaradi tega, da bi imel MOTEL, ki je bil v tem času odprt, promet. Toda ali ne govorimo tudi o DRUŽBENEM INTERESU LOVSKEGA DOMA? 5. Prav tako smo morali sami člani LD Šentjur vložiti prošnjo za sprejem odtoka za povišanje najemnine za poslovne prostore. (Nespremenjen je bil od leta 1977!) Tako se je na našo pobudo tudi to uredilo, da se je najemnina povišala za 27,4 %. 6. Menim, dragi bralci, da sem uspel celovito in objektivno prikazati situacijo v zvezi z lovskim domom v Šentjurju. ĆE JE — IN ZAKAJ JE — »V BREME CELOTNI SKUPNOSTI« — pa prepuščam vsakemu posamezniku v preudarek. Lovski pozdrav! Bogan Podplatan. Bazen v Šentjurju odprt Bralci Utripa, kot tudi vsi občani naše občine, še posebno pa krajani Šentjurja so najbrž opazili, da je po dolgih letih edini bazen v občini — to je šentjurski, bil pravočasno odprt in da redno obratuje. To je vsekakor vzpodbudno, saj to najbrž pomeni, da so za nami nekatere neprijetne situacije in predvsem razprave, ko je bazen večkrat sameval, dostikrat objektivno zaradi pomanjkanja vode, še večkrat pa zaradi subjektivnih vzrokov. Ob oblici pripomb in »dobronamernih« nasvetov, kako bi lahko bazen rentabilno postovai in bil vedno poln vode, vendarle nismo nikoli našli potrebnih sredstev za njegovo potrebno sanacijo, katero so po svoje ovirali tudi neurejeni odnosi med lastnikom, TVD Partizan Šentjur in upravljalcem Komunalno obrtnim podjetjem. Ker vsi zgodovino bazena in prepetije okoli njega poznamo, saj je bil večkrat v »mrzlih« poletnih dneh predmet vročih razprav o tem ne bomo pisali. V tem zapisu želimo samo pokazati, kako se da s strpnostjo in pripravljenostjo nekega kolektiva rešiti v kratkem času problem, ki je še pred kratkim bil »nerešljiv«. To počenjamo zaradi tega, ker smo prepričani, da bi nam lahko bil ta primer kot vzpodbuda za uspešno dogovarjanje še na katerem drugem področju v občini, ali pa tudi v opomin, da bi se v bodoče piri opredeljevanju skupnih interesov odgovorneje obnašali. Glede na znane razmere okoli bazena (neurejeni odnosi med lastnikom in upravljalcem, stalno pomanjkanje vode, propadanje samega objekta in opreme ipd.), je v lanškem letu skupščina TTKS Šentjur sprejela opredelitev, da se mora v letu 1981 dokončno razrešiti vprašanje sanacije bazena in to kratkoročno in dolgoročno. V skladu s to opredelitvijo je bil opravljen razgovor z vodstvom KOP Šentjur, katero je bilo ob predhodni ureditvi lastninskih odnosov pripravljeno prevzeti v upravljanje bazen, prav tako pa se je vodstvo TVD Partizan Šentjur strinjalo, da ga izroči z vsemi materialnimi pravicami in obveznostmi le-temu. Ko smo te dogovore konkretizirali tudi po pravno-formailni strani, smo začeli iskati finančna sredstva za prepotrebno sanacijo v letošnjem letu. Tu pa se je zataknilo, saj potrebnih sredstev preko TTKS nimo uspeli v celoti zagotoviti. Ko smo se že bali, da bodo naša prizadevanja brez rezultatov, nas je prijetno presenetilo komunalno podjetje, saj je s svojo odločitvijo, da se bazen sanira v večjih fazah, za prvo fazo sanacije (le-ta jey zagotovila normalno usposobitev bazena, da se lahko uporablja — ureditev sanitarij, samega bazena, napeljava samostojnega vodnega napajanja in usposobitev filtrimih naprav, ki že več let niso delovale), zagotovilo dve tretjini lastnih sredstev. Delavci komunalnega podjetja so na ta način dokazali, da so ob konkretnih dogovorih in jasnih relacijah pripravljeni prevzemati obveznosti, katerih realizacija je v interesu širokega kroga občanov ,z delom na samem objektu, katerega so izvršili v relativno kratkem času pa so dokazali, da so v zadnjem času tudi v organizacijskem smislu znotraj DO marsikaj spremenili. Njihova pripravljenost in odnos, še posebno pa angažiranost vodstva podjetja, v prvi vrsti direktorja tov. Dolar Edija, sta nam omogočila, da je bazen v veliki meri že saniran, pa tudi urejen, to pa je tudi zagotovilo, da bo v upravljanju tega podjetja tudi v bodoče pravočasno odprt, predvsem pa da bo uspešno posloval skozi vso kopalno sezono. Tako je prvi korak storjen, ždimo lahko le, da bomo na vzpostavljenih temeljih uspešno izvedli celotno zamišljeno sanacijo in da nam v bodoče ta ba- Blagovna-največji ceste in telefon Pred kratkim smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne Skupnosti Blagovna, tovarišem Šumrom. Kdaj boste v glavnem uredili vaše komunalne, predvsem infrastrukturne objekte? V letu 1983 bomo asfaltirali cesto Broseoičko — Bukovžlak. Seveda bi bila teža bremena, ki ga nosimo že dolga, dolga leta, potem mnogo manjša. Toda kljub temu lahko rečem, da je v kraju še marsikaj, kar bi bilo potrebno urediti. Od kod pričakujete, da boste dobili sredlStva za omenjeno cesto? Del sredstev bi prispevali iz samoprispevka, medtem ko bi del sredstev od komunalne cestne skupnosti. Cesta, ki bi jo naj asfaltirali do leta 1983, je dolga 1200 m. Moram pa povedati, da je to zelo frekvenčna cesta. Saj je tod najbližja pot iz smeri Celje — Ponikva. Problem pa je asfaltiranje ceste Žepina — Ljubečna. Predvideni so razgovori s predstavniki Celja. Ali ste v tem letu že asfaltirali kaj vaših cest? Seveda smo v tem mesecu smo asfaltirali cesto v dolžini zen, čeravno skromen ne bo v posmeh. Ob koncu pa še to! Brez sodelovanja vseh nas začrtanih nalog ne bo mogoče realizirati, še posebno mladi pa bi morali razmišljati, kot najmasovnejši uporabniki bazena o svojem ponašanju in ravnanju tudi takrat, ko v bazenu ni vode. Razmišljati bi morali Skupaj s svojimi starši ali je bazen res ustrezno nadomestilo za kolesarske dirke, igranje nogometa ipd. O tem kaže resno razmisliti, saj lahko večkrat opazujemo npr. kolesarske dirke okoli bazena in v samem bazenu, da o razbijanju steklenih površin, lesene konstrukcije bifeja in trganje ograje raje ne govorimo. Predsednik skupščine TTKS Šentjur Miran Koren problem 930 m, in sicer Primož — Brezje v vaški skupnosti Primož. Povedati je potrebno, da so sredstva za dokončno ureditev te ceste bila zbrana od KS — 25 %, od KCS — 25 % in krajani sami smo z delom oziroma drugače prispevali skoraj 50 %. Poleg tega pa je na pomoč priskočil še GG s 5 milijoni starih dinarjev. Prav tako je vložil del sredstev tudi Kombinat. Pred nedavnim je bila asfaltirana tudi cesta oziroma odsek pri Trbovcu. Dolžina te ceste pa znaša okoli 260 m. Vsa ta aktivnost nam pove, da dosedaj zbrana sredstva iz samoprispevka namenjajo za izvedbo izdelanega načrta. V krajevni skupnosti Blagovna je vzdrževanje cest tekoče. Uspešno se v delo na tem področju Vključujejo vaške skupnosti, saj največji del bremna leži prav na njih. V krajevni skupnosti pa še vedno ostaja nerešen problem — telefon. Žal se, zaradi nena-črtnosti v preteklem obdobju, ni razvijalo to pomembno področje, ki nam sedaj povzroča hude glavobole. Drago Slakan Od svetov do potrošnikov Razmišljanja o delovanju svetov potrošnikov sicer ne dajejo rezultatov, dajejo pa jasno vedeti, da z neaktivnostjo teh organov v daljšem obdobju lahko pričakujemo tudi težave v preskrbi z določenimi proizvodi itd. Ne bomo razpravljali, kakšne bodo in kje se bodo pojavljale, pomembno je, kdo jih bo najbolj in naprej občutil. V tem mesecu, ko se vsi pripravljamo na letni oddih, bi kazalo aktivirati svete. Kakšne so njihove naloge in kako naj delajo, pa bi morali s pomočjo SZDL in drugih organov bolj temeljito opredeliti. Zato dajemo pobudo za aktiviranje teh svetov, da bi nam bilo v jesenskem času mnogo lažje. Drago Slakan Zakaj ni denarja? Letošnje leto so se člani Počitniške zveze odločili, da se v večjem številu udeležijo Pohoda po poteh Okupirane Ljubljane. Zbralo se je precej veselih mladincev. V Ljubljani smo si ogledali tudi zgodovinsko znani Urh. Ves program je bil v celoti realiziran. Vendar pa je vprašanje v tem, zakaj nam to akcijo ni v celoti financirala Temeljna telesno kulturna skupnost občine Šentjur. Na zadnji seji skupščine te skupnosti je bil sprejet sklep, da t>o TTKS financirala samo akcije in ne vnaprej predložene programe. Počitniška zveza je pravočasno posredovala program tega pohoda in tudi finančni plan. Izrvršni odbor PZS, ki je organiziral akcijo, sedaj sprašuje TTKS in njene organe, kdaj bodo celotni znesek nakazali na račun PZS Šentjur. Izvršni odbor smatra, da taikšno nepravilno ravnanje odgovornih pri TTKS ni v skladu s sprejetimi sklepi in stališči skupščine. Prepričani smo, da jih bo ta članek spodbudil, da nam taikoj nakažejo sredstva, sicer bomo zaprosili za pomoč pristojne organe. Želimo tudi, da nam javno odgovorite v glasilu Utrip, zakaj niste nakazali sredstev in kdaj boste to storili? Sredstva so bila nakazana v višini 5.000,— din. Stroški prevoza pa so bili 7.500,— din. Izvršni odbor PZS Šentjur pri Celju Za kritje svojih potreb po kadrih razpisujejo delovne organizacije oziroma skupnosti v občini Šentjur naslednje štipendije štipendije Štipenditor Št. štipendij Poklic Kadrovske TOPER TOZD Elegant Šentjur pri Celju DIMNIKARSTVO Celje — rajon Šentjur DO LI »BOHOR« — TOZD Žaga in furnirnica Šentjur pri Oelju KMETIJSKI KOMBINAT — TOK Šentjur pri Celju INGRAD TOZD Gradbena operativa Šentjur TOLO Šentjur TAJFUN Planina POZD Orodje — Oprema Šentjur ALPOS Šentjur pri Celju Temeljna izobraževalna skupnost Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur Poleg navedenih štipendij razpisuje POZD — ORODJE — OPREMA tudi več štipendij za šolanje v okviru vzgoj-noizobraževalnega programa »kovinarstva«. Kandidati za kadrovske štipendije naj k prošnji za štipendijo (obr. DZS 1,65) priložijo: — prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. 10 konekcijski delavec 1 dimnikarski delavec 3 obdelovalec lesa (II. stop.) 2 lesar (strojni mizar III. stop.) 2 lesar (stroj, mizar IV. stop.) 1 lesni tehmk 5 kmetovalec 2 kmetijski tehnik 10 zidar 5 tesar 2 obutveni tehnik 1 strojni tehnik 1 dipl. ing. strojništva 1 strojni tehnik 5 pohištveni mizar 1 inženir lesarstva 2 strojni inženir 1 dipl. inženir strojništva 7 maturanti ped. usmeritve (tudi vzgojiteljice) 5 učitelj razrednega pouka 1 predmetni učitelj likovnega pouka 1 predmetni učitelj telesne vzgoje 1 predmetni učitelj tehničnega pouka 1 predmetni učitelj glasbenega pouka 1 sred. glasbena šola — smer har- monika 1 sred. glasbena šola — smer kitara 1 akademija za glasbo — smer kla- rinet 2 ključavničar 1 avtoklepar 1 avtomehanik 5 'kmetovalec 2 prodajalec 2 mesar — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega leta (dohodki iz delovnega razmerja, kmetijstva, obrti in drugih dohodkov); če so starši upokojenci, pa se priloži odrezek od pokojnine za decem er 1980. Oddajo jih pri kadrovskih službah štipenditorja oziroma za štipendije, ki jih razpisuje TIS občine Šentjur, na DO VIZ — DSSS Šentjur, kjer jih bodo seznanili še z morebitnimi prilogami, ki jih morajo dodati k prošnji. Od danes naprej tudi v Celju vozila IMV Avtosalon Slovenija avto Miklošičeva 5 Dobavni rok takoj Informacije: 24-200 int. 47 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE PARTIZAN, DS, ORAL, NAKIT, MDA KOZJANSKO, S, IRAN, DITA, ROTIRATI, A, EROS, G, AFŽ, DAVIČO, SLON, ANE, TA, ENI, T, P, OM, CEVOVEC, D, INLET, LUN, LAŽI, DA, TLA, ORIGINALNOST, R, O, N, GINA, I, QNIKS, MSI, OT, ST, BIS, TT, EINSTEIN, VIHTENJE, D, A, AM, ITA, A, BRANA, BEPO, STARINAR, ZID, RARITETI, S, BONOCA, I, R, R, METRO, OVE, GOSPODARSTVO, DVA, A, AREAL, DA, ALMA, COL, DAVČA, IBO, NEAL, L, I, N, ZVER, EOCEN, RAI, BRALNA ZNAČKA, A, J, C, BARJANI, EPIK, IRIS, KI, TADIČ, LAN Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov uredništva do 10. julija 1981. NAGRAJENCI: OSET Anica Čmoilica 16 a — Šentjur POLNAR Dušanka Kolodvorska 4 — Šentjur BELAK Marinka Laze 16 — Dramlje Nagrajenci bodo dobili nagrado po pošti. Dopisujte v UTRIP! Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: član, ki nadomešča glav. in od. urednika: Hinko Pap; uredniki: G. Kalajdžiski — tehn. urednik, Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov, Miha Močnik — aktualne zadeve s področja dela organizacije ZZB NOV — odmevi, Drago Slak an — delo KS in OZD, Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije, Branko Vareško — rubrika za razvedrilo, Mira Pečar, Irena Kauter — lektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-Ó78-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo. cEirffl. EHU- AWN'q [oftiS . ffLASU-0 MSTI- i UOl/A 'MSi-tt/ wm OCgOR SiROTA SJAfiA v*?m ZAIMEK. SAMOS. m« • o*ESA 6IffOH j VOCUllA