PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nn •>
Abb. postale I gruppo	" CiCDd Vi* IlF
Leto XXX. Št. 9 (8715)
TRST, petek, 11. januarja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V OKVIRU NOVIH ODNOSOV MED ZAHODOM IN ARABSKIMI DRŽAVAMI
MINISTRA JAMANI IN ABDESSALAM NA URADNEM OBISKU V ITALIJI
Saudskega in alžirskega ministra so sinoči sprejeli predsednik Leone, Giolitti in Gullotti - Danes pogovori s predsednikom vlade
RIM, 10. — V zadnjih tednih se množijo pobude tudi v Italiji *a neposredno rešitev energetske krize, zlasti pa nakupa surovega Petroleja v arabskih državah. Kriza petrolejskih proizvodov v industrijsko razvitih državah je prepričala zahodni svet, da je treba čim-Prej spremeniti politiko in odnose z nerazvitimi državami, kar zahtevajo tudi arabske države proizvajalke petroleja. Obenem pa Arabei zahtevajo mir na svojem področju in konec napadalne politike Izraela.
V okviru teh pobud sta prišla
danes v Rim minister za petrolej Saudske Arabije Ahmed Zaki Ja-•bani in alžirski minister za industrijo in energijo Belaid Abdessa-lam, kjer bosta ostala na uradnem obisku dva dni.
. Ob prihodu na letališče Fiumicino 3e Jamani izjavil časnikarjem, da sta prišla v Rim v imenu arabskih držav proizvajalk surovega petroleja, da obrazložita ukrepe, ki so j*h arabske države sprejele v zvezi s črpanjem in prodajo petroleja. Ja-Mani je izjavil, da so arabske države zelo zaskrbljene zaradi položaj svetovnega gospodarstva, zlasti pa še zaradi težav v Evropi in na Japonskem. Dejal je, da si Arabci želijo ®ir, ki je dragocen za vse narode in so zato pripravljeni na sodelovanje z vsemi državami. Poudaril je, da sta prišla v Rim kot prijatelja, da obrazložita prijateljem svoja vprašanja.
Na vprašanje, če Italija lahko raduna, da bo v kratkem času dobila večje količine petroleja iz Saudske Arabije, je Jamani odgovoril: «Sodelovanje z Italijo nas bo zelo veselilo. Želimo, da bi bile odstranjene vse politične ovire, ki še obstajajo na našem delu sveta. Tedaj bomo lahko razvili zelo plodne posle z Italijo na osnovi obojestranske koristi».
Na vprašanje o embargu surovega petroleja je arabski minister poudaril, da za Evropo ni nobenega «nbarga. Dejal je, da Evropa do-biva dejansko toliko, ali še več pe-Jroleja, kolikor ga je dobivala sep-tembra lanskega leta. Na našem Zadnjem sestanku v Kuvajtu smo Ugotovili, da je Evropa v težavah in nam je bilo zato zelo žal. Zaradi ■Evrope smo celo povečali črpanje petroleja.» Jamani je v zvezi z ženevsko konferenco o petroleju izra-zd prepričanje, da bo ostala cena surovega petroleja za nekaj časa nespremenjena. Dejal je, da bi se znala za malenkost znižati zaradi ovrednotenja dolarja.
• ^>0 Prihodu v Rim sta se saudski *n alžirski minister ob spremstvu zadevnih veleposlanikov v Rimu sre-cala s predsednikom republike Leo-nejem. Srečanja se je udeležil tudi minister za industrijo De Mita. Podajo, da je bil pogovor s predsednikom republike zelo prijateljski. Leone je ob tej priložnosti poudaril italijansko željo po nadalje-Vanju in razvoju sodelovanja z a-fabskimi državami na raznih pod-nočjih, zlasti pa še na petrolejskem Področju v duhu medsebojnega prijateljskega sodelovanja in razume-Vanja. Jutri bo arabska ministra sprejel predsednik vlade Rumor.
Pozneje je Jamanija in Abdessala-ma sprejel minister za proračun in Kospodarsko načrtovanje Giolitti. Po sestanku je Giolitti izjavil, da je bilo srečanje zelo zanimivo in ko-
Minister za petrolej Saudske Arabije Jamani in minister za industrijo in energijo Alžirije Ab-dessalam sta prispela sinoči na dvodnevni obisk v Rim. Njuno Potovanje je v okviru politike a-rabsk:h držav, da obrazložijo zahodnim državam ukrepe, ki so jih arabske države proizvajalke Petroleja sprejele na petrolejskem področju. Sinoči je arabska ministra sprejel najprej predsednik republike Leone, nato sta se srečala z ministrom za proračun in gospodarsko načrtovanje Gio-Nttijem in ministrom za državne udeležbe Gullott jem. Danes ju bo sprejel predsednik vlade Rumor. Pogovori se sučejo predvsem o-krog politike Italije in ostalega Zahodnega sveta do arabskih držav, kakor tudi o gospodarskem sodelovanju med Italijo in državami proizvajalkami petroleja.
Politično vzdušje v Kairu je pred prihodom ameriškega zunanjega ministra Kissingerja dokaj hladno. Egiptovski tisk očita ZDA zadnje izjave njihovih voditeljev in še zlasti tiste podpredsednika Forda, ki je napovedal možnost, da Amerika ukine izvoz živil v arabske države.
Vlade držav, ki jih je predsednik Nixon povabil na mednarodno konferenco o energiji, so v glavnem pozitivno odgovorile na njegovo vabilo. Predsednik Pompidou je sicer izjavil, da je Francija načelno proti ustanovitvi «sindikata bogatih», zahodno-nemški kancler Brandt pa je Izrazil negodovanje, ker predsednik Nixon ni povabil na konferenco EGS kot skupnost, temveč Samo nekatere njene članice.
ristno, ker je bilo konkretno in je pogovor potekal o stvarnih vprašanjih. Dejal je, da je bilo ozračje resnično prijateljsko in prisrčno. Izrazil je prepričanje, da .obstajajo pogoji, da se prijateljsko vzdušje spremeni v stvarna dejanja za rešitev vprašanj, ki izredno zanimajo Italijo in arabske dežele. Po sestanku pri Giolittiju je arabska ministra sprejel minister za državne udeležbe Gullotti, ki je prav tako izjavil, da je bil pogovor izredno zanimiv in da so govorili konkretno o vzpostavitvi tesnejših gospodarskih odnosov.
Draginja v Švici in Avstriji
ŽENEVA, 10. — Tudi v Švici je lansko leto draginja močno pritisnila. Življenjski stroški so se v lanskem letu povišali za 11, 9 od-
stotka, se pravi poprečno toliko kot v Italiji. Po podatkih pristojnih ministrstev so se cene na drobno samo v decembru povišale za 1,5 odstotka v primerjavi z novembrom. Na draginjo je vplivala predvsem podražitev tekočega goriva za o-grevanje. Poleg tega so se precej podražila tudi živila, oblačila ter razne storitve.
Draginja je prizadela tudi Avstrijo, kjer so se življenjski stroški lani povišali celo za 14,3 odstotka.
ZIS zagotavlja redno oskrbo s petrolejskimi proizvodi
BEOGRAD, 10. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji med drugim preučil izvajanje ukrepov in predloge za zagotovitev oskrbovanja domačega trga z nafto in naftnimi derivati in dal pristojnim organom ustrezna navodila za nadaljnje delo. Zvezni izvršni svet je u-gotovil, da bo v letošnjem letu zagotovljena normalna oskrba z bencinom avtomobilov tujih turistov in letal, ki bodo prevažala tuje turiste v Jugoslavijo.
KUUB POMISLEKOM FRANC E IN ZAHODNE NEMČIJE
Pozitivne reakcije na Nixonovo pobudo o energetski konferenci
Pompidou proti ustanovitvi «sindikata bogatih»
VATIKAN, KONKORDAT IN RAZPOROKA
Napori laičnih strank da se prepreči referendum
Italijanski škofje o zakonu Fortuna-Baslini
RIM, 10. — Referendum o razpo-roki je sedaj osnovni predmet razprav v tajništvih političnih strank, če ne bo prišlo do kakega sporazuma bo referendum prihodnje spomladi, najkasneje v prvi polovici junija. Očitno je, da nosijo sedaj pri tem največjo odgovornost demokristjani, katerih stališča si niso enotna. Izkušnje pa nas učijo, da so v tej stranki glede razporoke vedno prevladovale sredinske in desničarske sile. Pri tem ne smemo zanemarjati Vatikana, ki se je že neštetokrat vmešal v to polemiko z izgovorom, da se ga vprašanje razporoke tiče zaradi konkordata.
To stališče je danes ponovil časnikarjem glasnik Svete stolice Alessandrini na običajni tedenski tiskovni konferenci. Dejal je, da je nova italijanska zakonodaja, ki uvaja raz-poroko, načela nekatera vprašanja, ki se nanašajo na uveljavitev konkordata, zlasti pa še na člen 34, ki se nanaša na dvostransko konvencijo med Sveto stolico in italijansko vlado. To, je dejal Alessandrini, je vprašanje, ki se tiče tudi Svete stolice.
Imamo pa še drugo vprašanje, je poudaril vatikanski glasnik, to je odnos italijanskih katoličanov do tega novega zakona. To se tiče italijanskih katoličanov kot takih, ki i-majo pravico, da izrazijo svoje mnenje, kot svobodni državljani.
Na nekatera vprašanja časnikarjev glede pogovorov med Sveto stolico in italijansko vlado za spremembo konkordata je Alessandrini odgovoril, da je bil o tem govor pred nekaj leti in da v zadnjih časih ni bilo nobenih pogovorov.
Na resne posledice referenduma je danes ponovno opozoril član de-mokristjanske levice Francanzani, ki je dejal, da je treba preprečiti vsako izkoriščanje referenduma za razbitje enotnosti ljudskih sil in za krepitev reakcionarne politike. Izrazil je željo, da bi le prišlo do pravičnega sporazuma med vsemi demokratičnimi in naprednimi silami. Popolnoma drugačno stališče zagovarja Andreottijeva struja, ki zavrača vsak poskus komunistov in ostalih laičnih strank, da bi preprečili referendum in se dogovorili o spremembi sedanjega zakona. Andreottijeva tiskovna agencija piše, da bo do referenduma gotovo prišlo v predvidenem času. Pri tem polemizira tudi s socialisti ter pravi, da so se mnogi De Martinovi sodelavci prepričali, da referendum o razporoki ne predstavlja tiste nevarnosti, na katero je De Martino nedavno opozoril.
Za referendum so seveda tudi nekatere laične skupine, zlasti radikalci, ki zavračajo vsako spremembo sedanjega zakona Fortuna-Baslini.
O referendumu in njegovih posledicah sta danes govorila tudi predsednik Rumor m tajnik PSI De Martino na srečanju, na katerem sta razpravljala o splošnem delovanju vlade. Toda po vseh znakih sodeč bo do referenduma skoraj gotovo prišlo. Socialdemokratski poslanec Bel-luscio je izjavil, da ni več nobene nožnosti, da bi preprečili referendum, čeprav v nekaterih rimskih krogih še vedno poudarjajo, da le obstaja možnost parlamentarne pobude med laičnimi strankami z nemo pod-
poro večine demokristjanov za spremembo zakona Fortuna - Baslini.
Omenirho naj še, da so o referendumu nedavno govorili tudi na ses-/ .predsedniškega urada italijanske škofovske konference, čeprav o tem sestanku ni bilo nobenega uradnega sporočila, se je vendar zvedelo, da je predsedstvo škofovske konference napravilo anketo med italijanskimi škofi glede referenduma. Zdi se, da se je precejšnje število škofov iz različnih razlogov izjavilo proti ljudskemu referendumu o razporoki. Obenem pa naj bi se kljub temu vsi škofje izjavili za enotno stališče, če bi prišlo do referenduma.
LJUBLJANA, 10.
Podpredsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Mitja Ribičič je danes v Ljubljani sprejel direktorja tiskovne agencije United press international Richarda Growalda, iz Bruslja in beograjskega dopisnika te agencije Barryja Watersa.
NEW YORK, 10. — Danes so objavili besedilo vabila, ki ga je predsednik Nixon poslal vladam Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Nizozemske, Norveške, Kanade in Japonske in s katerim vabi zunanje ministre omenjenih dr žav v Washington 11. februarja, da bi na konferenci izdelali skupno strategijo o energetskih virih in o oskrbi z energijo.
Vse vlade so že načelno sprejele Nixonovo povabilo, čeprav je predsednik Pompidou izrazil svoje pomisleke, saj je Francija proti ustanovitvi takega «sindikata bogatih».
Pomisleke je izrazil tudi zahodno-nemški kancler Willy Brandt, ki je zahteval od Nixona naj pošlje vabilo tudi EGS. O tem bodo vsekakor razpravljali 14. januarja v Bruslju na zasedanju zunanjih ministrov devetih držav članic EGS in na katerem bedo dah dokončni odgovor šefu Bele hiše.
Evropsko organizacijo za gospodarsko sodelovanje bo predstavljal na washingtonski konferenci generalni tajnik Emile Van Lennep, kot so danes sporočili v Parizu. Funkcionarji Bele hiše so v Washingto-nu demantirali govorice, po katerih naj bi Nixonovo vabilo petim državam članicam EGS poskus, da bi razdelili gospodarsko skupnost. Povabila so poslali Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Nizozemski in Zahodni Nemčiji, ker so te države bolj prizadete, saj uvažajo več petroleja od ostalih.
Nixon pravi, da bodo skušali na washingtonski konferenci izdelati skupno platformo, po kateri bodo izdelali analizo energetskega položaja in sprejeli nekatere ukrepe ter program držav potrošnic. Po Nixo-novem mnenju je konferenca bistveni korak za dosego sporazuma o vrsti mednarodnih vprašanj v zvezi z energijo in z gospodarskimi problemi, ki so z njo povezani. +
Kaj bo ponudil predsednik Nixon svojim sogovornikom? Po mnenju dnevnika «St. Louis Post Dispatch», ki objavlja poseben dopis iz Washing-tona, bo predsednik ZDA ponudil največjim industrializiranim državam možnost, da si z ZDA delijo ameriški surovi petrolej. V zameno pa naj bi evropske države in Japonska ne podpisali dvostranskih sporazumov z arabskimi državami, s katerimi bi si zagotovile arabski petrolej. Izdelali naj bi tako skupno politiko, s katero naj bi preprečili stalen porast cen arabske nafte.
Z druge strani ugotavljajo opazovalci, da ZDA nimajo dovolj nafte, da bi jo delile s svojimi zavezniki in da gre za dolgoročni načrt, ko bodo ZDA postale samostojne, kar zadeva energetske vire. To pa bo komaj leta 1980.
MOSKVA, 10.	— Glavni tajnik
KP SZ Brežnjev je danes sprejel v
Kremlju novega madžarskega zunanjega ministra Pujo, ki je že nekaj dni na prvem uradnem obisku v Sovjetski zvezi. Včeraj se je Puja sestal iti pogovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom.
Francija in Švica podražili bencin
PARIZ. 10. — Avtomobilisti v Franciji bodo morali kaj kmalu plačevati bencin no 1,75 franka, kar je približno 230 lir za liter. Ukrep francoske vlade bo stopil v veljavo v petek opolnoči. Ustrezne podražitve so sporočili tudi za vsa druga goriva.
Tudi švicarske oblasti so dovolile petrolejskim družbam, da zvišajo ceno bencina, ki se je tako podražil za kakih 20 lir liter. Obenem so sprostili promet ob nedeljah in praznikih. V Švici velja odslej liter bencina super 0,85 švicarskega franka, kar je približno 170 lir.
BISTVENO 1E NAČELNO PRIZNANJE SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Deželni odbor je za pošolski pouk slovenščine v Benečiji
Deželni svetovalci KRI pri Comeliiju - Spor med demokratično izvoljenimi deželnimi organi in prefekturo - Razčiščevanje se je pričelo s pismom SKGZ predsedniku dežele Comeliiju
Tiskovni urad dežele nam je posredoval naslednje uradno sporočilo:
«Predsednik deželnega odbora Camelli je s sodelovanjem odbornika za finance in splošna vprašanja Co-lonija sprejel v Trstu delegacijo svetovalske skupine KPI deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki so jo sestavljali načelnik skupine Colli in svetovalca Baracetti ter Lavriha.
Komunistični predstavniki so opozorili predsednika Comellija na resnost nedavnih dogodkov, ki so se pripetili v Nadiških dolinah v zvezi s pošolskim poukom slovenščine in uporabo učilnice za kulturno dejavnost slovenskih krajevnih krožkov ter so izrazili protest zaradi teh dogodkov.
Predsednik Camelli je v zvezi s temi dogodki dejal, da je deželni odbor naredil že več korakov pri pristojnih oblasteh in državnih uradih ter zahteval ugodno rešitev navedenih vprašanj in da odbor še čaka na odgovor zainteresiranih organov.»
Do tu uradno sporočilo tiskovnega urada dežele, ki je prav gotovo zanimivo, ki pa potrebuje nekaj pojasnil.
V nedeljo 23. decembra smo v našem listu objavili obsežno protest-
no izjavo slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji, ki so jo podpisali: krožek za kulturne raziskave — Brdo, Zveza slovenskih izseljencev, Študijski krožek Nediža, kulturno društvo Ivan Trinko — Čedad, duhovniki skupine Dom in kasneje prosvetno društvo Rečan. V izjavi odločno protestirajo proti prepovedi po-šolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru, kjer je šolski patronat ta pouk soglasno odobril in katerega je 9. novembra po navodilih videmske prefekture šolsko skrbništvo prepovedalo.
Nekaj dni kasneje je dr. Viljem Černo o vsej zadevi pismeno obvestil predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Borisa Raceta, ki je takoj pismeno o zadevi seznanil predsednika deželnega odbora Comellija in se pri tem skliceval na zaključke uradnega razgovora z delegacijo SKGZ.
S to vlogo se je pričel dolg postopek, ki še vedno ni končan. Kot se je že prej neuradno izvedelo, in kot je v razgovoru povedal tudi predstavnikom delegacije KPI predsednik deželnega odbora Comelli, je dežela takoj intervenirala na več ravneh. Izkazalo pa se je, da je bil njen poseg neučinkovit, ker je videmska kvestura, in zdi se tudi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiilliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifTiiiiiiimiiiiiiiiiiinniHiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI ZADNJIH GROŽENJ AMERIŠKIH VODITELJEV
Kissingerjev obisk v Kairu v dokaj hladnem vzdušju
Pogovori med Kissingerjem in predsednikom Sadatom naj bi prispevali k premostitvi zastoja v pogajanjih med izraelsko in egiptovsko vojaško delegacijo
(Od našega dopisnika)
KAIRO, 10. — Sporočilo, da bo ameriški zunanji minister Kissinger prispel v Kairo že v teku noči, ni presenetilo opazovalce v egiptovskem glavnem mestu. Kissingerjev obisk je bil predviden najprej za začetek februarja, potem so ga napovedali za polovico januarja, končno pa so včeraj sporočili, da bo šef ameriške diplomacije odpotoval v Egipt CDolnoči.
Ugotavljajo, da je ZDA mnogo do tega, da se v Ženevi začnejo prava politična pogajanja, ki bodo morala določiti, kakšen bo položaj na Bližnjem vzhodu po konferenci. Zato pa je treba čimprej premostiti sedanji zastoj v pogajanjih med izraelsko in egiptovsko vojaško delegacijo, ki morata določiti način, po katerem se bosta obe nasprotujoči si vojski umaknili in prepustili svoje položaje mirovnim silam OZN. Kairski tisk govori danes o Daja-novem obisku v Washingtonu, kjer
niiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiruuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
Trčenje vlakov pri Zagrebu
ZAGREB, 10. — Na železniškem prehodu v Trnavi blizu Zagreba je sinoči okrog 22. ure prišlo do trčenja ekspresnega vlaka Istanbul — Muenchen in brzca na poti v Split. Pri nesreči se je poškodovalo samo devet potnikov ekspresnega vlaka, od teh so vsi, razen ene potnice danes zjutraj zapustili zagrebško bolnico.
Materialna škoda je občutna. Do trčenja je prišlo, ker je lokomotiva
ekspresnega vlaka na prehodu naletela na prikolico avtocisteme Drava. Pri trčenju v prikolico s hitrostjo okrog 105 kilometrov na uro se je lokomotiva ekspresnega vlaka iztirila. Neposredno zatem je z nasprotne strani privozil brzec na poti v Split. Prišlo je do silovitega trčenja, pri katerem je pet vagonov ekspresnega vlaka vrglo v jarek ob progi, čiščenje proge je trajalo vse do danes zvečer ko je
bila proga ponovno usposobljena za promet vsaj na enem od obeh tirov. Za nesrečo je verjetno kriv voznik avtocisteme, ki ni pazil na rdeči signal. Sreča je, da je bila avtocisterna natovorjena z vinjakom in ne z bencinom. Občinsko sodišče v Zagrebu je dalo nalog za aretacijo šoferja avtocisteme.
(Na sliki: pogled na progo, neposredno po trčenju obeh vlakov.)
naj bi predložil KiSi/ngerju Izrael; skimačrfzai umik obeh vojsk. Ameriško zunanje ministrstvo je Dejanov načrt v grobih obrisih posredovalo egiptovskemu veleposlaniku v ZDA. V člankih egiptovskih dnevnikov je občutiti dokajšnjo mero ogorčenosti ob zadnjih izjavah ameriškega podpredsednika Forda, ki je zagrozil, da bodo ZDA ukinile izvoz živil v arabske države, če ne bedo slednje preklicale zaporo za izvoz petrolejskih proizvodov v ZDA. Kairski «Al Abram» pravi, da Američani niso nikoli ničesar podarili Arabcem, saj so ti vedno vse drago plačali.
Posvečajo tudi precejšnjo pozornost pozdravom, ki sta si jih izmenjala Nixon in Sadat ob zadnjem muslimanskem prazniku in v katerih je govor o trajnem pravičnem miru na Bližnjem vzhodu. Kar zadeva Sovjetsko zvezo pa ugotavljajo opazovalci v Kairu, da je zadovoljna ob zadnjih ameriških diplomatskih pobudah tudi zato, ker bi hotela na vsak način preprečiti po novni oborožen spopad, ki bi spravil Moskvo v zelo resen položaj, tako v njenih odnosih z Arabci kot z ZDA.
Iz neuradnih krogov so medtem sporočili, da je egiptovski zunanji minister Fahmi odložil svoje potovanje v Moskvo za 24 ur, da bi lahko prisostvoval pogovorom med državnim tajnikom Kissingerjem in predsednikom Sadatom. Kot piše «Al Abram» naj bi Sadat in Kissinger razpravljala v Asuanu o umiku nasprotujočih si sil vzdolž Sueškega prekopa. Prav tako bodo o tem razpravljali. Fahmi in sovjetski voditelji v Moskvi, kjer bodo obravnavali tudi vprašanje morebitne prisotnosti Sirije in Palestincev na ženevski konferenci.
Belgijski premier na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 10.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Džemal Bi-jedič in predsednik belgijske vlade Edmond Leburton sta danes dopoldne v daljšem razgovoru v Beogradu izmenjala misli o jugoslovansko - belgijskem sodelovanju in aktualnem mednarodnem položaju. Belgijski premier je danes zjutraj prispel iz Skopja, kjer je bil proglašen za častnega doktorja skopskega vseučilišča. Kot župan mesta Wa-remma se je na čelu njene delegacije udeležil slovesne seje mestne skupščine Skopja o pobratenju Skopja in Waremma in z naj višjimi zastopniki Makedonije vodil razgovore o gospodarskem sodelovanju Belgije z Makedonijo.
Vladna predsednika Belgije in Jugoslavije sta v razgovoru posvetila posebno pozornost možnostim nadaljnjega napredka jugoslovansko-belgijskih odnosov posebno gospodarskih, ki po oceni Leburtona, čeprav se ugodno razvijajo, še vedno zaostajajo za dobro razvitimi političnimi odnosi. Zelo slabi so, kot je ugotovljeno, razviti posli skupnega vlaganja kapitala v jugoslovansko gospodarstvo. Tozadevna priporočila predsednikov bodo konkretnejše proučili strokovnjaki obeh vlad.
Med razgovori o mednarodnem položaju sta Bijedid in Leburton izmenjala misli o gibanjih v Evropi, o položaju na Bližnjem vzhodu in o poteku konference o varnosti in sodelovanju, energetski krizi na svetu, o politiki in vlogi afriških držav, o reševanju mednarodnih vprašanj in delovanju obeh vlad na mednarodnem področju. Pri tem je bila ugotovljena enakost pogledov in naporov obeh vlad za napredek med-evropskih odnosov.
Po razgovorih je predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije priredil kosilo v čast svojega gosta, ki je po kosilu s svojimi sodelavci odpotoval na Brdo pri Kanju, kjer ga j‘e sprejel predsednik Tito in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Razgovora so se med drugim udeležili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič. Po sprejemu je premier Leburton s sodelavci odpotoval s posebnim letalom v domovino.
B B
STOCKHOLM, 10. - švedskega generala Liljestranda so imenovali za novega poveljnika opazovalcev OZN na Bližnjem vzhodu, odgovoren pa bo za delovanje opazovalcev v Izraelu, Siriji in Libanonu. Nadomestil bo generala Siilasvua, ki bo postal načelnik glavnega štaba 5.500 mož mirovnih sil
vladni komisar za deželo, vztrajala na svojem stališču o prepovedi pouka slovenščine v videmski pokrajini.
Vzporedno s tem pa je prišlo tudi do nič manj zanimivega in važnega političnega procesa, ki je do sedaj prišel javno do izraza v nekaterih značilnih pojavih in dokumentih. Predvsem resolucija slovenskih organizacij iz Beneške Slovenije ni bila brez odmeva in so jo objavila tudi glasila, ki so blizu KD: tržaški «Meridiano», glasilo videmske kurije «Civiltà cattolica» in drugi. Včeraj pa smo objavili značilno stališče videmske federacije KD, ki sicer na čuden in zavit način, a vendarle priznava obstoj Slovencev in slovenskih organizacij v videmski pokrajini in kar naj bi se razumelo, da se izreka za ukinitev kakršne koli prepovedi.
Podčrtati je treba tudi dejstvo, da je resoluciji slovenskih organizacij iz Beneške Slovenije, resoluciji SKGZ, stališču slovenske komisije PSI, vprašanjem poslancev KPI in stališču Slovenske skupnosti posvetil izredno pozornost jugoslovanski tisk in še zlasti slovenska televizija, agencija Tanjug, beograjski listi «Borba», «Politika» in drugi.
Grob diskriminacijski postopek o-blasti v videmski pokrajini, ki so, v ostrem nasprotju z osnovnimi načeli človečanskih pravic, vsebovanih v listini OZN in z načeli republiške ustave, prepovedale pouk slovenščine, je torej povzročil kot detonator celo vrsto procesov in političnih razčiščevanj. Kot izhaja iz objavljenih uradnih dokumentov in do sedaj znanih informacij, se v tej zvezi marsikaj premika in je tudi fronta vedno bolj jasna: na eni strani birokratske in nedemokratične sile, ki zanikajo obstoj Slovencev v videmski pokrajini in s tem objektivno ustvarjajo na meji ponovno ozračje nerazumevanja in napetosti; na drugi strani pa demokratične sile, ki prihajajo do izraza v deželni strukturi in ki so za priznanje Slovencev, za zaščito njih pravic ter širše sodelovanje.
Razvoj dogodkov pa je tudi pokazal, da obstaja stalna nevarnost grobih diskriminacij, teptanja osnovnih človekovih pravic z vsemi posledicami, kadar ostaja načelno-politično nerešeno osnovno vprašanje priznanja obstoja neke narodnostne skupnosti, kot je to primer Slovencev v Beneški Sloveniji, katerih obstoja niso zanikale samo oblastvene strukture temveč tudi demokratična stranka, kot je krščanska demokracija.
Tako stanje je tudi nudilo osnovo za spepad med birokracijo in izvoljeno oblastjo, ko se zastavlja celo vprašanje, kdo resnično odloča: ali od ministrstva imenovani prefekti, ali od ljudstva izvoljeni predstavniki. V tem je tudi najvažnejši razlog za še vedno nedo-končno rešeno vprašanje pristojnosti dežele glede mednarodnih stikov s sosedi, katero hočejo nekateri še vedno oporekati.
Zato pa je tudi nujno, da vse politične sile ustavnega loka brez izjeme — kot sta že videmski federaciji KPI in PSI - uradno in nedvomno priznajo obstoj Slovencev v Beneški Sloveniji in stopijo na pot naporov za zaščito njih pravic, saj to pomeni obrambo lastnih interesov in interesov celotne skupnosti dežele Furlanije Julijske krajine.

VES JV IZ SLOVENIJE
Sprejeli načrt resolucije za 7. kongres ZK Slovenije
Letos bo v Sloveniji vrsta pomembnih proslav
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 10. — Danes je bila v Ljubljani 37. seja CK Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil predsednik CK Franc Popit. Seja je bila namenjena razpravi o pripravah na 7. kongres Zveze komunistov Slovenije in 10. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
Po uvodnih besedah člana CK Lojzeta Briškega so na seji sprejeli načrt resolucije za 7. kongres ZKS Ocenili so. da pomeni ta dokument nadaljevanje jasne razredne usmeritve zveze komunistov ter poglabljanje revolucionarne dejavnosti na temelju pisma predsednika Tita, izhodišč za 10. kongres ZKJ in 29. seje CK ZKS.
Na seji so prav tako določili število delegatov za oba, kongresa,
zveznega in republiškega.
* * *
Odbor za proslave pri republiški konferenci socialistične zveze Slovenije je sprejel okvirni nroeraro pomembnejših proslav v letu 1974. Program zajema 15 večjih prireditev, ki ne bodo samo slovenskega
pač pa tudi širšega jugoslovanskega pomena. Najpomembnejši prireditvi bosta proslava ob 400-letnici kmečkih uporov, ki bo v Ljubljani v mesecu maju ali juniju in prireditev ob 50-letnici spopada delavcev z Orjuno v Trbovljah. Ob 500-letnici kmečkih uporov bodo na Ljubljanskem gradu odkrili spomenik. proslavo pa bo spremljala vrsta kulturnih prireditev. Predsedstvo republiške konference socialistične zveze je imenovalo tudi posebni pripravljalni odbor pod predsedstvom Franca Popita, ki bo vodil priprave za proslavo 50-letnice spopada z Orjuno v Trbovljah. Predvideno je veliko delavsko zborovanje 1. junija, ko bodo v Trbovljah tudi odkrili spomenik.
Posebna pozornost bo veljala 125. obletnici Prešernove smrti, ki naj bi zapustila ustaljene okvire šolskih proslav in postala širša družbena manifestacija. 8. februarja naj bo pravi ljudski praznik in nekakšna tradicionalna revija kulturnega udejstvovanja po Sloveniji.
D. K.
POD PREDSEDSTVOM PROF. VLADIMIRJA KLEMENČIČA
NA TRGOVINSKI ZBORNIC114. IN 15. JANUARJA
Sestanek druge komisije odbora mednarodne konference o manjšinah
Komisija se ukvarja z raziskavami gospodarskih m socialnih vprašanj narodnostnih manjšin
Zasedanje o preosnovi psihiatričnih bolnišnic
Priznanje in dokaz velikega zanimanja, ki ga vzbuja novi sistem prof. Basaglie
Na pokrajini se je v sredo sestala druga komisija znanstvenega odbora za pripravo mednarodne konference o manjšinah, ki ji predseduje prof. Vladimir Klemenčič, predstojnik geografskega instituta na ljubljanski univerzi. V komisiji, ki je bila imenovana na pripravljalni konferenci v Trstu, sta še slovenski tržaški strokovnjak Aleš Lokar in ravnatelj ISIG (mednarodnega instituta za sociologijo v Gorici) dr. Raimondo Strassoldo.
Druga komisija je zelo važna, saj se ukvarja z gospodarsko-social-nimi vprašanji, ki so prav glede narodnostnih manjšin najmanj raziskana. Kot rečeno, predseduje tej komisiji ugledni slovenski znanstvenik Klemenčič, ki se je mnogo ukvarjal s prostorskim planiranjem in ki je avtor poglobljenih študij o gospodarskem in socialnem položaju koroških Slovencev.
Na sestanku na tržaški pokrajini so štiri ure pripravljali program zasedanja, izmenjali stališča in informacije o znanstvenikih Evrope in še zlasti seveda o krajevnih predstavniki, ki bodo lahko za konferenco o manjšinah pripravili referate, poročila in pričevanja, ali ki bodo vložili pismene prispevke. Dogovorili so se tudi, da se bodo ponovno sestali 24. januarja, ko bodo poglobili razna vprašanja in določili roke za predložitev pismenih prispevkov.
V KINU ABBAZIA
Danes zborovanje Lloydovih uslužbencev
nih cistern in smo zaradi tega v veliki meri odvisni od tujine.
Skrb sindikalnih organizacij je predvsem zaposlitev sedanjega o-sebja. Zato sindikati nasprotujejo rušenju potniških ladij vse dokler ne bo «Finmare» imela zadostnih sredstev za okrepitev trgovskega ladjevja. Sindikati opozarjajo vlado in stranke tudi na dejstvo, da od vsake redukcije trgovske ali potniške mornarice trpe tudi mesta, ki so od pomorskega gospodarstva odločilno odvisna. Med temi je Trst.
Osnovna zahteva sindikalnih organizacij je, naj parlament takoj odobri že pripravljeni zakon o reorganizaciji državnega ladjevja v besedilu, ki je bilo sporazumno določeno med vlado in sindikati.
Za priznanje kvalifikacije biviega partizanskega borca
V prosvetnem domu na Opčinah je bil sestanek partizanskih borcev, ki še niso prejeli od italijanskih oblasti priznanja kvalifikacije parti-
zanskega borca. Sestanek je bil sklican na pobudo pokrajinskega odbora ANPI, vodil pa ga je bivši komandant Kosovelove brigade tov. Andrej Renar. Na sestanku so bili navzoči tudi predsednik pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI Arturo Calabria in drugi.
V	uvodnih besedah je predsednik Calabria orisal sedanje stanje boja za priznanje partizanskih kvalifikacij ter poudaril potrebo po politični akciji, ki naj vpliva na merodajne kroge v Rimu, da pospešijo delovanje komisije za priznanje kvalifikacij.
V	ta namen so navzoči izvolili odbor, ki ga sestavljajo predstavniki sekcij borcev iz mesta in podeželja. V odbor so bili izvoljeni Zdravko Urdih (Mavhinje), Dušan Košuta (Križ), Marjan Miloš (Zgonik), Rihard Gorjup (Opčine), Emil Kjuder (Trst) in Drago Slavec (Dolina).
Združenje partizanov — ANPI poziva bivše borce, naj se za reševanje vprašanj, ki jih zadevajo, obrnejo na urad ANPI v Ul. Crispi 3, ki je odprt vsak dan (razen sobote in nedelje) od 17. do 19. ure.
V Trstu bo 14. in 15. januarja v prostorih trgovinske zbornice zasedanje upraviteljev pokrajin, ki bo posvečeno obravnavi «stvarnosti u-mobolnic» in mentalnega zdravstva v perspektivi zdravstvene preosno-ve». To važno zasedanje prireja tržaška pokrajina, ker je svetovna zdravstvena organizacija izbrala naše mesto in tržaško psihiatrično bolnišnico kot vzorno bolnišnico, ki naj služi za vzgled novemu načinu zdravljenja v Evropi. Zasedanje bo v okviru delovanja Zveze italijanskih pokrajin, kateri predseduje dr. Zianto-ni, medtem ko predseduje komisiji za zdravstvo predsednik tržaške pokrajine Zanetti. Zasedanje bo začel minister za zdravstvo Gui, prisoten pa bo tudi tajnik evropske sekcije svetovne zdravstvene organizacije, ki spada v okvir OZN, Leo Kaprio.
Zasedanje o preosnovi zdravstva in v tej zvezi tudi o temeljiti reformi sistema psihiatričnih bolnišnic priča o izrednem zanimanju, ki ga v Italiji in po svetu vzbuja nov sistem, ki ga je pri nas uvedel prof. Basaglia in ki je že kot tako tudi polemično z neustreznimi izjavami, ki jih je dal na odprtju sodnega leta tržaški državni pravdnik Pontrelli.
Zasedanje ne bo imelo značaja znanstvenega simpozija, temveč se bodo na njem sestali pokrajinski upravitelji, ki bodo govorili o reformi psihiatričnih bolnišnic kot o socialni reformi, ki je odvisna od politične volje, kar pa je seveda tesno povezano z novimi modernimi tokovi psihiatrične znanosti, ki tesno povezuje zdravstveno stanje s socialnimi vprašanji.
PREDAVANJA NŠK V TRSTU
«Umetnost na Slovenskem»
Prvo predavanje bo prihodnjo sredo: «Rcmantilsa na Slovenskem» — Predaval bo dr. Marjan Zadnikar
Kot smo že pred enim mesecem sporočili, bo letos do konca meseca aprila Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredila ciklus predavanj o umetnosti na Slovenskem.
Prvo predavanje bo že prihodnjo sredo, 16. t. m. Predaval bo dr. Marjan Zadnikar, strokovnjak pri republiškem zavodu SRS za spomeniško varstvo v Ljubljani, in sicer o «Romantiki na Slovenskem».
Vsa predavanja bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio v Trstu.
V februarju, marcu in aprilu bodo sledila še sledeča predavanja:
Dr. Emiljan Cevc, predstojnik oddelka za zgodovino umetnosti pri SAZ bo predaval o «Gotiki na Slovenskem».
Dr. Nace Šumi, profesor na ljubljanski filozofski fakulteti pri oddelku za zgodovino umetnosti bo predaval o «Baroku na Slovenskem».
Prof. Anica Cevc bo predavala o «Slikarstvu 19. stoletja na Slovenskem».
SINOČI SO SE SESTALI KRAJEVNI PREDSTAVNIKI
Razprava o možnostih koalicije ISS, PSI in KP1 v Nabrežini
Danes na pobudo KRI sestanek volivcev v prostorih prosvetnega društva v Nabrežini
Sinoči so se v Nabrežini sestali predstavniki občinskih tajništev K Pl, PSI in Skupne slovenske liste, ki so razpravljali o upravno-polhič-nih vprašanjih, ki se tičejo občinske uprave. Govor je bil tudi o možnostih, da bi se v devinsko-na-brežinski občini sestavila nova u-prava s sodelovanjem vseh treh strank.
Med razpravo o programskih točkah so prišla na dan razna vprašanja, ki se tičejo bodočnosti razvoja občine. Vsekakor so prišli glede upravnih točk predstavniki vseh treh strank do skupnih stališč. Da bi poglobili te točke in da bi razčistili vprašanja političnega značaja, od katerih je odvisna bodočnost devinsko - nabrežinske uprave, se bodo predstavniki vseh skupin ponovno sestali prihodnji teden. Še prej pa bodo na vrsti sestanki volivcev: drevi se bodo-v dvorani P D «Igo Gruden» v Nabrežini zbrali volivci KPI. jutri bodo imeli sestanek socialisti, v ponedeljek pa bo zbor volivcev Skupne slovenske liste.
Za nove naročnike TV dva tisoč lir poviška
Iz Rima so sporočili, da se bo radijska in televizijska naročnina povišala za dva tisoč lir letno za vse nove naročnike — od 12 tisoč
Znano je, da so te dni potekali v Rimu, pri ministrstvu za trgovinsko mornarico, sestanki med sin dikalisti in ministrom Pieraccini-jem o reorganizaciji državne mornarice in problemih, ki so nastali zaradi pomanjkanja tekočega goriva, posebno v tujih pristaniščih.
Na teh srečanjih so še posebej prišli do izraza spori med ministrom za trgovinsko mornarico Pie-raccinijem in ministrom za zaklad La Malfo. Slednji nasprotuje resni reorganizaciji državnega ladjevja zaradi varčevanja, ki ga vsiljuje celotnemu državnemu aparatu. Sin-dikasti so sicer mnenja, da La Malfa zastopa tudi druge koristi, predvsem zasebnih ladjarjev.
Tržaški sindikati pomorskih uslužbencev CGIL-CISL-UIL sklicujejo v zvezi s tem vprašanjem zborovanje, ki bo danes zjutraj, ob 9. uri, v kinu «Abbazia». Shoda naj bi se udeležili uslužbenci Lloyda. Na njem bodo sindikalisti poročali o rimskih pogovorih.
Sindikalne organizacije pomorskih uslužbencev so pred tem zborovanjem objavile stališče, ter vabijo vse politične skupine, da o njem razmišljajo. Gre za mnenje, da je treba državno ladjevje vsekakor o-krepiti, kljub trenutni energetski krizi. Pri tem poudarjajo, da je sicer res, da v tujini naše ladje zadevajo na resne težave pri zbiranju rezerv tekočega goriva, da je pa tudi italijanska vlada kriva, če nimamo zadostnega ladjevja naft-............umi...................................
Spominu Marice Tončičeve
trdno vero v boljšo usodo našega človeka.
Pok. Marica je spadala v krog trde naše — danes polpretekle — ženske generacije našega mesta in vse nekdanje Primorske, ki je s svojim delom, požrtvovalnostjo, vdanostjo in žensko toplino spremljala in lajšala dramatične in pogosto tragične trenutke svojih mož, sinov in fantov. Pri njej je to prišlo do izraza, ko je bil njen mož v zaporu in čakal z mnogimi drugimi zavednimi in protifašističnimi Slovenci na sojenje in sodbo v drugem tržaškem procesu 1. 1941 pred Posebnim sodiščem osovraženega fašizma. Takrat so si naše matere, žene, hčerke in dekleta pripornikov v Koroneu in tedanji koprski kaznilnici s svojim nepretrganim učinkovitim delom in skrbjo za jetnike in kasneje za obsojence postavile trajen spomenik.
In med temi ženami je bila Marica Tončičeva, ki ni skrbela samo za svojega zaprtega moža. Koliko samozatajevanja, koliko ljubezni in nenehne skrbi so te slovenske žene izpričale v teh in takih trenutkih! Ta stran naše zgodovine ni niti dovolj prikazana, niti dovolj osvetljena. Škoda bi bila, če bi šla v pozabo. Kajti ni prav, da narod ne počasti tistih, ki njih delo in žrtev za skupnost in položaj kakršnega danes uživamo, o-nravičuie, da smo jim hvaležni in jih jemljemo za vzgled in vzor.
Vse to velja tudi za tiho, skromno, gostoljubno Marico Tončičevo. Prav gotovo so se težki časi in hudi preživeti trenutki zadnje čase odražali v njenem zdravju, ki ie začelo pešati. Kljub temu smo jo še do pred kratkim videvali ob strani moža pri naših slavnostih. nri naših kulturnih in javnih manifestacijah.
Krog nienih prijateljic in prija-teliev. sovrstnic in sovrstnikov je njena smrt prizadela. Ti jo bodo. kakor vsi. ki so prišli z njo v stik. ohranili v lenem, častnem scemimi, kot zasluži. Nai v miru nočiva ob svoiem liublienem sinu. ^onro^u dr. Franetu Tončiču, tr žsižVpmu odvetniku in predsedniku društva «Parvnik» ffloboko sožalje in iskreno sočustvovanje.
Lep, miren, sončen dan je bil ieraj. Nebo modro in ni bilo ve-a. In včeraj smo v Trstu pri v. Ani izročili zemlji Marico ietlikovič, ženo znanega odvetni-ì Franeta Tončiča. In kakor t bilo vreme toplo in vzbujalo sem ugoden počutek, ne da bi se ivedali, tako sta nastop in vedele pok. Marice izžarevala nevsi-ivo toploto in občutek mirnosti ter rizadetosti s sočlovekom, kar je, iorkoli je z njo prišel v stik, o-azil šele naknadno. Danes, ko : ni več, se tega prav posebno ivedamo.
Pokojna je bila rojena pred lainsedemdesetimi leti pri Sv. Ja-obu v Trstu, šla je skozi tisto )lo slovenstva, zavednosti, občut-a dolžnosti in resne vzgoje, ki s bila za tržaške Slovence šola v. Cirila in Metoda pri Sv. Ja-obu. Ta šola se ji je v navede-ih značilnostih poznala vse živ-enje: ko je bila uradnica v piami pok. Josipa Agneletta, kjer • spoznala njegovega strokovne-a sodelavca dr. Tončiča in se ato z njim poročila; ko je bila vojemu soprogu žena v lepih, udih in težkih časih, ko jo je enadna prezgodnja smrt Ijublje-ega mladega sina Sergija upog-ila, toda ne strla.
V radostnem in popolnem spo-izumu sta zakonca Tončič žive-i in doživljala v začetku mirne, kasneje viharne čase in jih rečno prestala in srečno prebro-ila, kot sta to zaslužila s svojo
• V Jolly hotelu v Trstu bo prihodnjo sredo, 15. januarja, posebna tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki Turistične zveze iz Zagreba orisali program evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu, ki bo v glavnem mestu Hrvatske v času od 29. januarja do 3. februarja letos. Konferenca bo ob 11., uri. m- kiu bi
lir na 14 tisoč lir —, medtem ko bo ostala nespremenjena za stare naročnike. Novi naročniki bodo pia čali večjo vsoto prvi dve leti, ker je po soglasnem sklepu parlamentarne komisije odpravljena oprostitev od državnega davka. Povišek je namenjen državnim blagajnam in ne radio-televizijskemu podjetju.
slopju, v katerem je bil bunker, odkrili spominsko ploščo.
Članek je bil objavljen po pomoti, zgrešen pa je tudi podpis pod njim, ki bi moral biti pod naslednjo vestjo o spominski svečanosti v Štorjah. Za neljubo pomoto, ki je nastala zaradi naglice pri sestavljanju strani, se, opravičujemo vsem, zlasti Borštanom, ki se lahko upravičeno čutijo prizadete. Uredništvo.
Nadaljujejo se dela za avlomatiziranje novih semaforskih naprav
Posebna tehnična ekipa tržaške občine nadaljuje s povezovanjem novih semaforskih naprav z elektronskim centrom, ki bo odslej urejal promet v našem mestu. V zadnjih dneh so začele delovati še nekatere semaforske naprave v Terezijanski četrti. Med temi naj omenimo predvsem semafor na križišču med Ul. Roma in Ul. Valdirivo, ki je doslej predstavljalo veliko nevarnost za promet, kajti po obeh enosmernih cestah so vozili avtomobili s precejšnjo hitrostjo. Domnevajo, da bodo v prihodnjih dneh dokončno uredili vse semaforske naprave v Ul. Roma in v Ul. Fabio Filzi ter tako uredili promet po vsej Terezijanski četrti. Semaforov ne bodo še urejevali elektronsko, ker niso še dokončana vsa dela v zvezi s postavitvijo in preizkušanjem računalnika, vendar bodo se-mafore sinhronizirali tako, da bodo vozila lahko ob zeleni luči prevozila vse mestno središče s poprečno hitrostjo 40 ali 50 kilometrov na uro.
Danes sestanek treh konzult
Danes se bodo v Trstu sestale tri rajonske konzulte (Kolonja - Škork-Ija ob 19.30 v Ul. Cologna 30, Novo mesto - Nova mitnica ob 20.30 v Ul. Foscolo 7 in Sv. Vid - Staro mesto ob 20. uri v Ul. Colautti 6). V vseh treh primerih je na sporedu razprava o občinskem proračunu za leto 1974.
Na šolskem skrbništvu lestvice profesorjev
V prostorih šolskega skrbništva v Ul. Duca D'Aosta 4 so na vpogled občinstvu lestvice docentov, ki jih je izdelalo ministrstvo za javno vzgojo na podlagi državnega zakona štev. 468 z dne 2. aprila 1968. Ogled je možen vsak dan od 11. do 12. ure.
• Tržaška občina sporoča, da bo bazen «B. Bianchi» v nedeljo, 13. januarja, odprt za občinstvo samo od 13. ure dalje. Dopoldne bo namreč v bazenu posebno tekmovanje v plavanju.
OBVESTILO PATRONATA 1NAC
Danes sestanek s pridelovalci oljk
Patronat Kmečke zveze INAC obvešča pridelovalce oljk, da se bodo danes njegovi predstavniki zglasili v Zabrežcu, L’rebenegu in Mačko-Ijah. V Zabrežcu bo srečanje od 11.30‘do 12.30 pri Mariju Kosmaču (št. 20), od 12.30 do 14. ure pa bo srečanje v Prebenegu pri Francu Slavcu (št. 75) in v Mačkoljah pri Vincenzu Tulu (št. 51).
Pridelovalci oljk, ki imajo že potrdila o mletju, naj jih čimprej dostavijo na urad patronata.
Za vse druge informacije je na razpolago urad patronata Kmečke zveze INAC, Ulica Cicerone 8/b, telefon 62-785.
Prenapeteža iz Vidma prijavljena sodišču
Po skoro dveh mesecih od dogodka, so preiskovalci letečega oddelka prijavili sodni oblasti 26-letnega Raffaeleja Rossija in 30-letnega Delfina Del Bianca iz Vidma. Prvi je obtožen upora in nasilja proti javnemu funkcionarju, drugi pa osebnih poškodb in nadlegovanja.
Bilo je 26. novembra lani, ko sta se videmska prijatelja sprehajala po Drevoredu XX. septembra. Ker sta ga imela nekoliko pod kapo, sta trčila ob mimoidoče dekle, ki sta jo vrh teg? še ozmerjala in oklofutala. Tudi poseg mestnih redarjev ju ni pomiril, nasprotno: Rossi seje zagnal nad redarjeinjih napadel s pestmi. Končno je redarjem uspelo, da so ju prepeljali najprej v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta v vinjenem stanju, nato pa na kvesturo in po poldrugem mesecu so ju prijavili sodišču, seveda na svobodi.
Dr. Breda Misia, kustos v Moderni galeriji v Ljubljani bo predavala o «Slikarstvu od impresionizma do prve svetovne vojne».
Ciklus predavanj bo v aprilu zaključilo predavanje «Sodobna umetnost na Slovenskem».
Zvedeli smo, da vlada za predavanja NŠK že sedaj veliko zanimanje ne samo med Slovenci, temveč tudi med Italijani v Trstu.
VPISOVANJE ZA IZLET PD V ŠPANIJO
Kot smo že objavili sta prvi dve letali za izlet Primorskega dnevnika v Španijo bili zasedeni že po prvih dveh dneh vpisovanja. Ker pa je za izlet bilo še več interesentov, smo si zagotovili še tretje letalo in do včeraj oddali v njem polovico razpoložljivih mest.
Vpisovanje se zato še nadaljuje in se bo zaključilo v torek, 15. t. m.
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor sporoča svojim rednim in podpornim članom, da bo jutri, 12. januarja 1974 v mali dvorani Kulturnega doma v Trsni (Ul. Petronio) prvi redni občni zbor pevskega zbora.
Prvo sklicanje bo ob 15.30, drugo pa ob 16. uri. Rednim in podpornim članom so bila postara vabila. Udeleženci naj vabila prinesejo s seboj, ker so upoštevana obenem tudi kot vabilo za volitve novega odbora.
V prostorih Nemškega kulturnega inštituta v Trstu (Ul. Coroneo 15) razstavlja svoja dela (jedkanice, ksi-lografije, serigrafije itd.) umetnik Wilhelm Goetz-Knothe. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 20. ure do vključno 24. januarja.
Slovenski kulturni klub vabi jutri, 12. t.m., v svoje prostore v Ulici Donizetti 3/1. Skupina mladih, ki je bila za Božič na predavanjih v Assisiju na temo: mladostni prestopki, nam bo skušala osvetliti družbene razmere, ki pripeljejo mladostnika na stranpota.
Začetek točno ob 19. uri. Sledil bo družabni večer.
iiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniioniiiiiiiiiiiii
Ponovitev Štokovib enodejank
V včerajšnji številki je bil na drugi strani objavljen članek o 29. obletnici junaške smrti skupine partizanov v borštanskem bunkerju. Či-
tatelii, zlasti domačini v Borštu, so	j ■	„.
takoj opazili, da je trditev v član-	izrednega obiska, ki sta ga bili deležni Štokov! enodejanki «Mu-
ku, da tem junakom našega boja še tasti muzikant» in «Ne kliči vraga» v nedeljo v Kulturnem domu, je u-ni postavljeno spominsko obeležje,] prava Stalnega slovenskega gledališča sklenila se enkrat ponoviti to us-netočna, saj smo prav v našem dnev- I pelo in duhovito predstavo Ljudskega odra, Na sporedu bo spet v niku obširno poročali o svečanosti, nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri. Tudi to pot je cena enotna: 50» lir in ki je bila pred leti, ko so na po- >	veliko smeha za vse
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Ljudski oder
JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V nedeljo, 13. januarja 1974 ob 16. uri.
Enotna ljudska cena lir 500.
L:i Cappella Underground 19.00—21.00 «In punto di morte» režiserja Maria Gambe. Igrata Fabio Garriba in Maria Marchi.
Nazionale 14.30—17.00—19.30—22.00 «La grande abbuffata». Igrajo Ugo To-gnazzi, Marcello Mastroianni, Michel Piccoli in Philippe Noiret. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Amarcord». Barvni film Federica Fellinija in Tonina Guerre. Igrajo Giustina Maggio, Armando Brancia in nešteto drugih.
Grattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice predvaja isti film ob istih u-rah, kot kino Nazionale.
Eden 15.30—21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 15.00 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Femando Rey, Carole Andre itd.
Aurora 15.45 Walt Disneyev film «Fantasia».
Capitol 16.30 «Paolo il caldo». Gian-cario Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Igra Monica Vitti.
Impero 14.39 «Ludwig». Romy Schnei-der, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Le hostess». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Il furore della Cina colpisce ancora». Igra- Bruce Lee. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «La polizia incrimina, la legge assolve». V glavni vlogi igra Franco Nero. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «La vampira nuda». I-grata Jean Aron in Maurice Le-maitre. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. Iftorp,
Abbazia 16.00 «Tutti i colori del buio». Edwige Fenech in G. Hilton. Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Domani passo a salutare la tua vedova... parola di Epidemia». G. Hill in C. Lang. Barvni film.
Radio 14.30 «La figlia di Ryan». Igrata Robert Mitchum in Sarah Miles, režija David Lean. Barvni film.
Ariston 16.00 «Conoscienza carnale». Barvni film režiserja Mika Nicolsa. V glavni vlogi igra Candice Bergen. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 11. januarja
PAVLIN
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 9.14. Jutri, SOBOTA, 12. januarja TATJANA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,3 stopinje, najnižja 6,5, ob 19. uri
7.6	stopinje, zračni pritisk 1018,3 mb narašča, veter 10 km vzhodnik, vlaga 53-odst., nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja
9.6	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. januarja se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 71-letna Enulia Pregarz vd. Turk, 72-letna Argia Fortuna vd. Mauri, 63-letni Carlo Tulliani, 86-letni Vincenzo Kovačič, 83-letni Francesco Fon, 86-letna Maria Spago, 39-letna Genoveffa Simonitsch, 57-letni Antonio Prodan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Fizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vercellio 24; Serravano. Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek jtel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121 ); Sesljan (tel. 209-197); žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124);
staiss
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10	<* > 30-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	650,80
Funt šterling	1443.—
Švicarski frank	191,80
Francoski frank	126,—
Nemška marka	230,55
Avstrijski šiling	31,20
Dinar: debeli	38,—
drobni	38,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Hanna Januszewska
TIGRČEK PETER
Obnova predstave:
Dušan Hrovatin Osnutki za lutke in sceno:
Marlenka Stupica Glasba:	Bojan Adamič
Izvedba lutk:	Slavko Hočevar,
Janko štefe, Miran Prinčič
Izvedba kostumov: Irena Ivanovič, Alenka Mehle, Mateja Kozina
Izvedba scene:	Slavko Hočevar,
Janko štefe, Polikarp Tavčar
Tehnično vodstvo:	Ciril Jagodic
Režija:	DUŠAN HROVATIN
V	ponedeljek, 14. t.m., ob 11.30 v Občinski telovadnici v DOLINI
V	ponedeljek, 14. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:	Fran Govekar
Scena:	Demetrij Cej
Koreograf:	Selma	Micheluzzi
Kostumi:	iz fundusa SSG
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	ADRIJAN	RUSTJA
V torek, 15. t.m., ob 15.30 premiera
Gledališča
KULTURNI DOM
V	nedeljo, 13. t.m., ob 16. uri Jaka Štoka «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga».
V	torek, 15. t.m., ob 15.30 K. A. Gomer «Pepelka» — premiera.
V	petek 18. t.m., ob 16. uri za a-bonma red G in H in ob 20. uri za abonma red A — premierski gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «I-vona, princesa Burgundije».
Ponovitve: v soboto, 19. t.m., ob 20. uri (abonma red B — prva sobota po premieri); v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri (abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški); v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri (abonma red I): v torek, 22. t.m., ob 16. uri (abonma red J): v sredo, 23. t.m., ob 16. uri (abonma red K) in ob 20. uri (abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek).
V	ponedeljek, 14. Lm., ob 11.30 v Občinski telovadnici v Dolini gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Hanne Januszewske «Tigrček Peter». Ponovitve: v ponedeljek, 14. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; v torek, 15. t.m., ob 11.30 in ob 16. uri v Slomškovem domu v Bazovici.
VERDI
Drugi del operne sezone se bo priče la v četrtek, 17. januarja, z opero «Zlati petelin» Rimski-Korsakova. Sce no je pripravil mladi scenograf San dro La Feria, ki je izdelal tudi osnutke in kostume. Balet vodi koreo graf Dimitrije Parlič, režiral bo Gian Carlo Menotti, dirigent pa je Oskar Danon- Začetek predstave ob 20. uri.
Predprodaja vstopnic se nadaljuje pri gledališki blagajni (telef. 31948).
ROSSETTI
Nocoj ob 20. uri Shakespearovo delo «Re Giovanni». Stalno gledališče iz Turina. Režija Aldo Trionfo. Predprodaja vstopnic za nadaljnje predstave do vključno srede, 16. januarja.
AVDITORIJ
Danes ob 20. uri bo na sporedu druga abonmajska predstava v okvi ni «Teatro oggi», in sicer drama Hen rika Ibsena «Quando noi morti ci svegliamo». Režiser Giuliano Merlo. Nastopili bodo Virginio Gazzolo. An gela Cardile, Gino Lavagetto, Delia Bartolucci, Nunzia Greco in Mano Socci. Delo bodo ponavljali do ne delje, 13 januarja. Jutrišnja predsta va se bo začela prav tako ob 20., v nedeljo pa ob 16. uri.
Razstave
Jutri, 12. t. m., ob 18. uri bo v hali kinodvorane na Opčinah odprl razstavo svojih najnovejših risb in akvarelov tržaški slovenski slikar A-tilij Kralj. Njegova razstava bo odprta do 27. t.m. z običajnim urnikom: ob delavnikih od 17. do 19-ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità 4 so v ter dneh odprli osebno razstavo tržaškega slikarja G. E. Cucka. Razstava bo odprta do 16. januarja po sledečem urniku: ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
Danes ob 18.30 bo v umetnostni dvorani Cesare Sofianopulo na Trgu Papeža Janeza odprtje slikarske razstave umetnikov Cosima Fusca, Flavia Girolominija in Carmela Vranicha. Razstavo prireja deželni sindikat za umetnost. Razstava bo odprta do 26. januarja od 18. do 20.30 (ob nedeljah in praznikih od 10.30 do 13. ure).
V	umetnostni galeriji Forum (Ul-Coroneo 1) bodo jutri popoldne ob 18. uri predstavili občinstvu zbirko 20 grafik na temo «Benetke včeraj, danes in jutri», ki jih je zbral Mario Penelope. Grafike so izdelali Antoni, Brunori, Grippa, Guerreschi, Licata, Lionni, Mascherini, Paulueci, Pizzinato, Forzano, Ramous, Sarri, Sene, Soffiantino, Spacai, Tabusso, Turchiaro, Trubbiani in Zigaina.
V	galeriji «La Lanterna» (Ul. S. Nicolò 6) bodo jutri ob 17.30 odprli razstavo del umetnikov, ki se u-dejstvujejo v okviru «Gruppo L. & E.» Razstava bo obsegala dela E. Di Biasia, A. Camemolle in A. del Greca iz Pescare. Odprta bo do vključno 1. februarja. (Umik od 10.30 do 12.30 vsak dan razen ponedeljka in od 17. do 19. ure).
Prispevki
V	počastitev spomina drage tet» Marice Tončič darujejo za sklad Sergija Tončiča: Luinovi 10.000 lir, Costanza 5.000 lir, dr. Božena Lusicky
5.000	lir, Gabrijela 5.000 lir, Andrej, Marija in Saško 10.000 lir, (za Dijaško matico Andrej, Marija in Saško 10.000 Ur).
V	počastitev spomina in namesto cvetja na grob Marice Tončič darujejo za sklad Sergija Tončiča: družina Josipa Logarja (Nabrežina) 10 tisoč Ur, družina Ferluga (Nabrežina)
3.000	Ur, Pia Mercu 15.000 Ur, Vanja in Vlado Turina 5.000 Ur, Milan Bolčič 5.000 Ur, Polda Gruden in družina 10.000 Ur, družine Jerič in Merku 20.000 Ur, družina Gavagnin
5.000	Ur, Tatjana in Jože Koren 5.000 Ur, Zora Besednjak 5.000 Ur, Silvana Valoppi 5.000 Ur, Marica in Slavko Tuta 30.000 Ur. Ema Tomažič 5.000 lir, Ivanka Colja 1.000 Ur, Marija in Vladimir Klarič 10.000 Ur, Mila in Rafael Perko 5.000 Ur, Mimi Tomažič 10.000 Ur, družina Margon,
3.000	Ur, Mario Magajna 3.000 Ur, Maja in Mitja Bitežnik 10.000 Ur, Marija in Zora Fabjančič 4.000 lir. družina Franjo Kosovel 2.000 Ur (in
2.000	Ur za Dijaško matico), Stanko Požar in družina 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Marice Tončič daruje družina Micheiuz-zi 10.000 Ur za sklad Sergija Tončiča.
V	spomin Marice Tončič darujejo v isti namen Marta Puhalj 10.000 Ur, Mito in Luciana Puhalj 10.000 Ur Eva in Michèle Belmonte 10.000 Ur.
SOŽALJA
Odbor slovenskega visokošolskega sklada «Sergija Tončiča» sočustvuje z dr. Franetom Tončičem ob izgubi žene
Marice
Slovenska kulturno gospodarska zveza izreka odv. dr. Franetu Tončiču ob smrti njegove žene Marice svoje globoko občuteno sožalje.
Glasbena matica v Trstu izreka dr. Franetu Tončiču globoko sožalje ob težki izgubi, ki ga je prizadela
Drago in Mira Štoka sočustvujeta z dr. Tončičem ob težki izgubi, M ga je prizadela.
Uredništvo Primorskega dnevnika izreka dr. Franetu Tončiču ob smrti njegove žene raiglnhlie «»žalje.
111 1 + .........
Dne 8. t.m. nas je za vedno zapustila moja dobra, zvesta in pogumna življenjska družica
MARICA TONČIČ roj. METLIK0VIČ
Po pogrebu sporočam žalostno vest vsem, ki so jo imeli radi.
Dr. FRANE TONČIČ
Trst, 11. 1. 1974
Ob izgubi drage tete
MARICE T0NCIC
se pridružujejo žalosti: Andrej, Marija, Saško, Costanza, Tarmila, Mirko, družina Kafol
VEDNO PRIMANJKUJE SLADKORJA
IN SOLI
GORIŠKI DNEVNIK
DANES POPOLDNE SEJA OBČINSKEGA SVETA
11. januarja 1974
Vrste pred trgovinami z živili Kednejša dobava olja za ogrevanje
Iz strahu pred podražitvijo bencina v Jugoslaviji je mnogo voznikov včeraj napolnilo tanke onstran meje
čuHn?rS^u *z <kleva v dan bolj ob-soli t , lv:)rnanikanje sladkorja in Vikini!6h	nujn<>	potrebnih ži-
teanii pr?izv°dov je začelo nri-Cpm^.ova*;' že pred dobrim mese-
iripna'1' n?d tedaj se ni nič spre-o. Tako smo še vedno nriča
dolgim
vrstam pred trgovinami je-
skHt’ ^ iniajo v zalogi še nekaj adkorja. Mnogo težje pa je s so-
Itali- v. sl{lePu EGS bi morali v wuji liberalizirati prodajo soli, to , niti bi morali državni mo-Droa '.	.k* morali narediti že
orila- , emi leti. vendar je vlada tean ii sedai pa kaže, da bo do niv,; s. epa kmalu prišlo in zato Un„^Valaici soli ne prodajajo v cpn!1''u’ .d® se bo po liberalizaciji a zvišala. Kljub tem špekulacija® na	;_____
liko
Pa država sama proizvaja to-
terih S'°	P0 ninenju neka-
ontw LZVadencev zadostovala za vse nfln!eba Italijanov. Zato se držav-ta s10[Upravineno sprašujejo, kje je
s]ariiVeC!a ®e J'e zaradi pomanjkanja tehri^5 sob Povečala prodaja y dveh proizvodov onstran meje. Šketih so police polne slad-a. ja Irj soli, s katerima se Trža-(k 1. Pridno zalagajo, kljub temu čp, Je str^° prepovedano prinesti sl ".jPajo tudi zelo majhno količino n *oria ali soli. Tradicionalnim Kupom mesa, likerjev in cigaret . Je tako pridružil še nakup soli
ln sladkorja.
a bencinskih črpalkah onstran st Je 80 bile tudi včeraj dolge vr-n avtomobilov. Razširile so se ne- red govorice, da bodo že dana6 k n p Jugoslaviji podražili bencin Klii kJ ab ce^° na dinarjev. ohia temu, da so jugoslovanske
s* to odločno zanikale, se je rai vozn*kov odločilo, da še vče-} uauolni rezervoarje.
jj-^truje se torej kriza, ki je in !?• V?° državo. V našem mestu ne uhcutimo nekoliko manj. kar pa n„ spreminja resničnega stanja. Pri ko i/ ■ krizo le odprta meja, nre-p0 katere kljub tveganju zahajamo nujno potrebna živila, čez mejo
Gospodinje čakajo na sladkor pred trgovino jestvin v Istrski ulici
Pa
njone moremo po olje za ogreva-y ’ ki ga še vedno primanjkuje.
zadnjem času so sicer na raz-darag0 večje količine kot prej, ven-Dr ,pa te ne zadostujejo potrebam “bistva. Na srečo se je hudi lovD ,ki nas je zajel v drugi po-2at0l decembra, nekoliko polegel in javi t*6 °bčutimo potrebe po kur-kuri .° Kot prej, pa tudi poraba tefnVa J® precej manjša. Ob vsem Pa naj pripomnimo, da vozijo
cisterne derivate iz tržaške čistilnice Aquila v Avstrijo. Kljub ostrim protestom prebivalstva se torej nadaljuje izvoz petrolejskih proizvo- j dov iz špekulacijskih namenov, kljub temu, da jih v Trstu primanjkuje.
Na Proseku priprave na pustno prireditev
Pretekli torek so se na Proseku sestali fantje od Pusta (tako jim pravijo). Po kratkem posvetovanju je bil sprejet idejni načrt za nastop pri praznovanju slovenskega pusta na Opčinah dne 23. februarja 1974.
Po nastopu tistih, ki jim domišljije ne manjka, so prisotni sklenili, naj se delo takoj začne. Nekoliko mrzle vode na to vnemo zborovalcev je zlil tovariš blagajnik z opozorilom, da je pustna kasa prazna. Odborniki iso se
MllllilllllllIItm|t|||||||I|||m|||n||1||mm|||nn||mMm|)m|Nnmmmm)||mmimU"mH|""""""
SEJA DEŽELNEGA VODSTVA CGIL
SINDIKATI NE PRISTAJAJO NA NIKAKRŠNO «PREMIRJE»
Bario Varin vključen v deželno tajništvo sindikata
CGtt ^ Se Je sesJa* deželni odbor Cai k ■ Kateremu je tajnik Arturo kal r*a poročal o stališčih sindi-1; ■rie organizacijo do gospodarske '
Dejal je, da izkušnje dokazu J ■ kako pravilno je stališče,
takoj odzvali vabilu ter dovolili začasno posojilo v znesku 105.000 lir v pričakovanju vaške pomoči za izvršitev najnujnejših del.
Ne bo odveč če povemo še, da imamo svojega pustnega kralja tov. Žu-žiča v bolnišnici ter mu ob tej priliki izrekamo željo po skorajšnjem okrevanju. Na seji je šel spomin tudi našemu dragemu preminulemu Milku Ipavcu, vnetemu scdelavcu naših pustnih prireditev.
Odbor, ki smo ga izvolili in ki je sestavljen iz mlajših in starejših članov, poziva vaščane k podpori naše dejavnosti za organizacijo slovenskega pusta.
strukture. Tiskovna konferenca bo ob 11.30 v prostorih ENAIP v Istrski ulici štev. 57.
želtv3 zavzele na vsedržavni in de-T,.11' ravni delavske organizacije. „ baKažujejo tudi izkušnje nedav-bli!v sp?ra z deželno upravo o pu-■zaciji javnih prevozov.
v Furlaniji - Julijski kra-Va* ®eni, da mora deželna upra-hu ,resno načrtovati gospodarske podan6' k’ naj teze K spremembi se-^Jega gospodarskega ravnotežja, kc. ,tern smislu je treba zvišati po-skih e’ braniti kupno moč delav-ti f1 .m.ezd, okrepiti zaposlenost pro-jjgteznjam, ki se pojavljajo v raz-snn sektorjih gospodarstva. O-». VT,e pobude pa bi morale biti
Ure hpbročju energetskih virov in n sničevanja reform (prevozi, sta-Oj^ajske gradnje, šolstvo, bolniš-
jj ?a dosego teh ciljev meni sindi-®a organizacija, da je potrebna jei ost delavcev, ki naj uresniču-jJ® sindikalno enotnost na vseh k 0znih ravneh. Pristopiti je treba ^Uresničevanju «področnih delav-k® svetov», ki naj se spoprijema-5t z vprašanji, ki nastajajo na pri-Jnih področjih.
j.Nndikalno gibanje, so poudarili ramanti, ne pristaja na nikakrš-a Premirja, pač pa se zavzema ». resno primerjanje mnenj in za-in ba bi skupaj z javno oblast-rešili nekatera nujna vprašanja. Črn? Koncu seje je deležni odbor ».jkL sklenil razširiti sedanje taj-stvo, v katerega so vključili ta.j-Ka združenega sindikata vseh pre-y0zPih dejavnosti, Tržačana Daria Varma. Tajništvo odslej sestavljajo “ledeči sindikalisti: Calabria, Giovani Migliorini, Dario Varin, Ser-|lp Venir, Oscar Vignola in Elio 4l®ani.
^ pobudo enotnega odbora
Tiskovna konferenca o gradnji hitre ceste
. Enotni odbor za Sv. Jakob, Pon-, n°. Magdaleno, Kolonkovec, Rov-ne\ Katinaro in Lonjer bo priredil Sv'hodnjo nedeljo, 20. januarja. U-K°vno konferenco, na kateri bo go-».0r o gradnji nanovfeuane hitre ce-med pomolom VIL in kraško (Vincite. Jlani odbora bodo orisali C'KUment, ki so ga v tej zvezi pred-j 'li pristojnim deželnim organom, a obravnavali nedavni sklep dežel-tega odbora o gradnji nove infra-
Pri finančnem nadzorništvu nova urada za informacije o obdavčitvah dohodkov
Urad za stike z občinstvom pri finančnem nadzorništvu v Trstu sporoča, da so v teh dneh ustanovili dva posebna urada za vse potrebne informacije o obdavčitvah dohodka, ki jih predvideva nova ureditev obdavčevanja. Omenjena urada sta nameščena v 2. in v 3. nadstropju palače na Trgu Panfili 2. Za občinstvo bosta odprta ob delavnikih od 8.30 do 12.30.
V SOBOTO V ROSSETTIJU
Nicholas Kaldor o monetarni krizi
V soboto, 12. t. m. bo znani angleški gospodarstvenik Nicholas Kaldor v okviru «Literarnih sobot» v gledališču Rossetti govoril o inflaciji in krizi mednarodnega monetarnega sistema. Kaldor bo govoril v angleščini, njegova izvajanja pa bo prevajal v italijanščino Bruno Orlando, predsedoval pa bo odvetnik Piero Ferraro.
Kaldor je pripadnik leve usmeritve gospodarske teorije znanega ekonomista Keynesa: sodeloval je že z britansko vlado in z vladami nekaterih afriških držav, predvsem kar se tiče davčne reforme.
Danes s«ja odbora Sindikata slovenske šole
Danes, 11. t. m. ob 16. uri od-borova seja. Na dnevnem redu bo razprava o sklepih občnega zbora, o dopolnilnem zakonu za slovenske šole ter sklicanje članskega sestanka za sestavo morebitnih predlogov, ki naj bi pripomogli k boljšemu izvajanju zakonskih določb v omenjenem zakonu. Sledila bo še razprava o teptanju osnovnih človečanskih pravic v Beneški Sloveniji ter predlog za skupno protestno resolucijo z goriškim sindikatom. Odbor bo odloča) tudi o tožbi, ki jo sindikat — po sklepu občnega zbora — namerava vložiti pri strasburškem sodišču.
Množica na pogrebu Cuffarovc matere
S civilnim obredom je bil včeraj popoldne izpred mrtvašnice glavne bolnišnice pogreb Cuffarove mame Marie Francesche. O tem, kako so pokojnico spoštovali, saj je več kot pol stoletja stala ob strani možu, poslancu Domenicu Cuffaru, že med hudimi boji s fašisti in mafijo na rodni Siciliji, nato pa še sinu, inženirju Antoninu, ko je po opravljenih študijah v Trstu aktivno posegel v politično življenje, so pričali številni venci, prisotnost delavcev, članov partije in vidnih predstavnikov javnega in političnega življenja. Med drugimi so se pogreba udeležili predsednik deželne vlade Co-melli, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, poslanci škerk. Manichino in Lizzerò, senatorja Sema in Baciccia, pokrajinski tajnik PSI Gher-si, predsednik SKGZ Race, župana Lovriha in Millo, deželni svetovalec prof. Lonza in drugi.
Pred krsto je pokojnici v slovo spregovoril član tajništva federacije KPI Claudio Tonel. nakar so jo ob udeležbi družinskih članov in najožjih prijateljev pokopali pri Sv. Ani.
Na današnjem dnevnem redu je tudi ustanovitev rajonskih konzuit v Gorici
Kdaj pride na vrsto konzulta za slovenska vprašanja?
Danes popoldne ob 15. uri se sestane v Gorici občinski svet. Na dnevnem redu imajo celo vrsto argumentov o katerih bi bili morali razpravljati že pred meseci, tem pa so z zadnjim vabilom dodali še vrsto drugih točk. V primeru nekaterih gre za navadno potrdilo sklepov občinskega odbora, pri drugih pa gre za čisto pristojnost občinskega sveta. Med prve prištevamo nalog inž. Adolfu Močniku za izdelavo načrta stavbe za slovensko trgovsko šolo, med druge pa odobritev obračuna občinskega podjetja za leto 1972, odobritev občinskega proračuna za leto 1974, na kup dveh šolskih avtobusov in u-stanovitev rajonskih konzuit.
O tem vprašanju so razpravljali tudi na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta. Ni še znano, kakšno stališče so zavzeli odborniki do vprašanja področja rajona štan-drež. Bo odbor predlagal občinskemu, da bi bila vas Štandrež samostojni rajon ali pa drugo varianto, po kateri bi štandrežu priključili tudi del drugega, že v mestu integriranega področja? Občinski odbor je o teh rajonskih konzultah precej dolgo razpravljal, saj so osnutek dali v javnost že lani avgusta.
Drugo vprašanje, ki čaka na rešitev, je tudi ustanovitev občinske konzulte za slovenska vorašanja. Tudi o tej je občinski odbor raz-nravljal že lani nred noletnimi počitnicami. izdelali so tudi ustrezni načrt, o katerem je bilo v slovenski javnosti tudi govor: na dnevnem redu del občinskega sveta je že od lanske jeseni. Čas bi že bil, da bi dal žunan v razpravo ta problem. Pbvenci to nričakuiemo, saj bo imela ta Wonznlta paiono raz-nrav'iati o paših živlieniskih vora-šanhh in to bo usnešno onravliala. saj bodo v piei zakopani vsi sloii in v»e komponente slovenskega nre-bivalstva.
Dnjno vnra šanie. ki se ne pre makne z mrtve točke, je tudi ono. ki zadeva imenovanie nekaterih novih ulic. Že pred meseci smo pisali. da namerava goriška občina poimenovati nekatere nove ulice no zaslužnih možeh. Med temi je tu-ime nekdanjega slovenskega politika dr. Antona Gregorčiča. Doslej po predloge toponomastične komisije in ožjega odbora v občinskem svetu hitro reševali. F- je stvar tokrat morda zataknila, ker je med predlaganimi ime moža slovenske narodnosti?
Občinski odbor se je ta teden sestal dvakrat. Obokrat so odborniki
poslušali izvajanja odbornika za finance Ciuffarina, ki je orisal letošnji občinski proračun. Pomagal mu je glavni knjigovodja De Leo-nardis. V debato so posegli odborniki Fantini, Tomassich, Moise in Paulin.
Na zadnji seji odbora so tudi o-dobrili okvirni načrt za dodatne gradnje pri sedanjem upepeljeval-niku pri Sovodnjah. Dopolnili bodo sedanjo strukturo z gradnjo še ene peči. V ta namen bodo porabili 209 milijonov lir. Poročilo o tem je imel odbornik za javne službe Rovis.
Blagovni promet v Portorosegi
Iz podatkov, ki jih je izdalo luško poveljstvo tržiškega blagovnega pristanišča Portorosega izvemo, da je bilo v lanskem letu prometa za več kot milijon raztovorjenega in
natovorjenega blaga, se pravi ista količina blaga kot v letu 1972. Kljub temu pa moramo poudariti, da je tudi tržiško pristanišče, kot vse druge večje luke, zajela v zadnjih mesecih prejšnjega leta kriza, ki je preprečila normalno razvijanje prometa.
V	letu 1973 so zabeležili 1 milijon 71 tisoč ton raztovorjenega blaga, od katerega je bilo največ premoga (169.000 ton v letu 1973 proti
153.000	ton v letu 1972) in pa lesa,
335.000	ton. Železnih izdelkov je bilo v lanskem letu precej v primerjavi s prejšnjimi leti.
V	lanskem letu so raztovorili precej manj žitaric, celuloze in gorilnega olja.
• Goriška prefektura javlja, da so v decembru oblasti odvzele osem šoferskih dovoljenj, tri ker jih niso dali lastniki revidirati, šest pa ker sc njih lastniki povzročili hujše prometne nesreče.
S SATIRIČNIM KABARETOM «DLAKA V JAJCU>
V nedeljo v Gorici prvi nastop tržaškega amaterskega gledališča
Doslej so doživeli velik uspeh
Mladi prizadevni igralci Sloven- i tivno ocenilo predstave, ki so bile
skega amaterskega gledališča iz Trsta bodo v nedeljo gostovali v Prosvetni dvorani v Gorici s satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu». To bo na eni strani prvi naston te mlade gledališke skupine na Goriškem, na drugi pa bomo prvič v zadnjem obdobju, če nas spomin ne vara celo povojnem, prisostvovali satirični predstavi, v kateri bo prikazano raznoliko življenje slovenske manjšine v našem zamejstvu.
Tekst tega satiričnega kabareta so napisali Miroslav Košuta, Adri-jan Rustja in Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja. Sceno je pripravil Atilij Kralj, kostumi so delo Marije Vidau, songi Miroslava Košute, glasba in izvedba Aleksandra Vodopivca. Režiral je Adrijan Rustja, igrajo Sergij Cerkvenič, Boris Kobal, Milica Kravos, Branko Sulčič, Ivan Verč, Sergej Verč, Anica Žerjal, basovski vložek Nevo Furlan.
Vse slovensko časopisje je pozi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiii
DELEGACIJA SVETA STARSEV NA ŽUPANSTVU
Županu so predocili potrebo po nujnih popravilih na obeh višjih šolah
Gre predvsem za klopi, ambulatorij, sanitarije in druga dela - Obljuba in zagotovilo župana in sodelavcev
doslej v Trstu in okolici. Ljudje, ki so predstavo gledali, so se pošteno nasmejali, saj so na odru videli upodobitev marsikatere znane osebe. Prepričani smo, da bo tudi goriška publika prišla v velikem številu na to predstavo. Ta bo v nedeljo, ko ni moč drugam na izlet, ob 16.45.
Drevi v Novi Gorici odprtje slikarske razstave
V	Novi Gorici imajo zelo razvito dejavnost slikarskih razstav in podobnih prireditev. Za to jim služi ta razstavni salon podjetja Meblo, kjer prirejajo skoro drugo za drugo številne razstave, in galerija v gradu Kromberk, kjer prirejajo tehtnejše in zahtevnejše razstave.
V	salonu Meblo bodo danes ob 18. uri odprli razstavo likovnih del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov — pododbora za Primorsko, ki jo prireja ZKPO v Novi Go. rici. Razstava bo nato odprta ob delavnikih od 8. do 19. ure.
Predstavnika sveta staršev pri slovenski gimnaziji - liceju «Primož Trubar» v Gorici, predsednik Ivo Marinčič in tajnik dr. Štefan Bukovec, sta bila preteklo sredo zvečer pri gori-škem županu, da bi mu predočila nekatere najnujnejše potrebe te šole posebnim ozirom na njeno notranjo ureditev in opremo.
župan Pasquale De Simone je oba predstavnika sprejel v prisotnosti odbornika Moisea, glavnega občinskega inženirja Pontella in dr. Micheluttija, ki so vsi več ali manj povezani problemom občinskih šolskih poslopij in njihovim vzdrževanjem.
Predstavnika sveta staršev sta najprej vprašala, kako je s postopkom za gradnjo novega šolskega sredi šča v Ul. Campi.
Župan je povedal, da je sedaj v teku priprava za gradnjo osnovne šole in otroškega vrtca, katerima bo uuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiijiiiiiiiii
USPEŠNO DELUJE ŽE 50 LET
TUDI LANI KORISTNO DELO GORIŠKEGA ZELENEGA KRIŽA
Z rešilci so prevozili 98.000 km
Že petdeset let opravlja goriški ba demokratizirati tudi to bolniško
Med nogometno tekmo v zaporu sl je zlomil desni gleženj
Claudio Bertoli, 27-letni avtoličar iz UL della Scalinata 2, ni našel miru niti za debelimi zidovi koro-nejskih zaporov, kjer sedi v pričakovanju procesa zaradi tatvine in nekaterih manjših prekrškov. Bilo je okrog 14. ure, ko se je z drugimi jetniki igral na dvorišču. Igrali so nogomet in Bertoli se je v igro vživel, v tolikšni meri, da je padel in si zlomil desni gleženj.
Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer ao aa, snrtjsli, pod dobrim varstvom karabinjerjev, v ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral vsaj 20 dni.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Nesreča na delu na železniški postaji
Včeraj kmalu po poldnevu se je med delom na železniški postaji ranil 53-letni delavec Dario Minisini iz Ul. Calcare 6 na Opčinah. Pral je potniške vozove, ko je stopil na gumijasto cev, izgubil ravnotežje in padel v malo jamo. Pri te mse je močno udaril v levo ramo.
Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedski oddelek. Ugotovili so mu zlom leve rame, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni.
Smrtne posledice nepremišljenega dejanja
Prejšnjo noč je umrla 73-letna Argia Fortuna por. Mauri iz Ul. Crispi 14. Pred približno mesecem dni so jo sprejeli na zdravljenje v oddelku za oživljanje, ker je s samomorilnim namenom zaužila večjo količino solne kisline. Njeno stanje je bilo takoj zelo zaskrbljujoče in zdravniki se niso izrekli, ali bo preživela hudim notranjim poškodbam, saj ji je kislina uničila del želodca. Kljub zdravniški negi je prejšnjo noč izdihnila.
zeleni križ koristno službo v prid prebivalstvu Gorice in neposredne okolice. V zadnjem času bodo sicer odpadli nujni prevozi z rešilnimi avtomobili, ker so posamezne bolnišnice uvedle hitro reševalno službo ob izdatni pomoči deželne uprave. Ta je dala bolnišnicam denar za nakup rešilcev in daie tudi denar za vzdrževanje osebja, ki je namenjeno izrecno tej službi.
Pri zelenem križu pa so ohranili običajno službo rešilnih avtomobilov S temi peljejo iz enega v drugi kraj, po naročilu, bolnike, če potreba nanese pa so pripravljeni priti na pomoč tudi v slučaju hujše nesreče ko rešilci bolnišnic ne zadostujejo.
Prav tako so ohranili ambulanto na svojem sedežu v Ul. Monache. Vanjo se zatekajo številni meščani. Odpravili pa so knjižnico, ker je njeno vzdrževanje zahtevalo preveč stroškov. Znano je, da sc nahaja zeleni križ v hudi finančni stiski in lani niso mogli ugoditi upravičenim zahtevam osebja. Zaprosili pa so deželo, pokrajino in občino, da bi jim dali stalno dotacijo
Lani so izvršili precej dela. V celoti so z rešilci izvršili 3.741 prevozov in skupno prevozili 98.774 kilometrov. To je kar precej. V večini primerov je šlo, kot smo že omenili, za navadne prevoze bolnikov: teh je bilo več kot 3 tisoč, prevozili so tako več kot 95.000 kilometrov. Le 473-krat so namreč hiteli rešilci na kraj kakšne nesreče in to je bilo v neposredni bližini, saj so prevozili le 3.050 kilometrov. Prevozi bolnikov za člane Zelenega križa so brezplačni.
V ambulanti so tudi nudili raznovrstno pomoč, tako so bolničarji na razpolago za dajanje različnih injekcij.
blagajno. Zahtevala bosta sestanke s pokrajinskimi in deželnimi oblastmi ter preučila možnost, da se zaradi tega prične sindikalna akcija.
Goriško ravnateljstvo INADEL nam je s tem v zvezi javilo, da je rešitev vprašanja odvisna od osrednje direkcije v Rimu. Tu skušajo izplačati koristnikom denar, ki so ga porabili za zdravila čimprej, to je v enem mesecu, ne izplačajo pa stroškov za zdravila, katerih uporabo ta bolniška blagajna ne upošteva. To zdravniki dobro vedo, zaradi tega vedo tudi koristniki, da določenih zdravil bolniška blagajna ne plačuje. Pri INADEL je v goriški pokrajini zavarovanih približno sedem tisoč ljudi (všteti so tudi družinski člani u-slnžbencev krajevnih ustanov in bolnišnic).
Jutri v Gorici gospodarska konferenca KPI
Za čimprejšnje izplačilo zdravil zavarovancem INADEL
Uslužbenci krajevnih uprav in bolnišnic morajo že nekaj časa sami plačevati zdravila v lekarnah, kajti tukajšnji lekarnarji so sprejeli ta skiep odkar jim bolniška blagajna INADEL plačuje zdravila s precejšnjo zamudo. Sindikata Fidel-Cisl in Fiso Cisl sta zaradi tega protestirala, ker morajo ti uslužbenci dajati denar za zdravila v lekarnah in šele po več mesecih jim v pisarni INA DEL izplačajo le del tega, kar so
V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo v soboto. 12. januarja, s pričetkom ob 9.30 pokrajinska gospodarska konferenca, ki jo sklicuje goriška federacija Komunistične partije. Uvodno besedo bo imel deželni svetovalec Spartaco Zorze-non, zaključke bo popoldne potegnil senator Napoleone Colajanni, član osrednjega vodstva KPI, predsedoval bo tajnik goriške federacije Tullio Paiza. Razpravljali bodo o predlogih, ki jih daje KPI zato. da bi se Italija rešila gospodarske krize in za drugačni gospodarski razvoj goriške pokrajine.
sledila gradnja slovenske trgovske šole in skupne telovadnice, za katera dela so poverili izdelavo načrta arh. Močniku, šele potem pride na vrsto gradnja novih prostorov za potrebe gimnazije - liceja in slovenskega u-čiteljišča.
Po tem odgovoru sta predstavnika staršev ugotovila, da bo ta proces trajal še precej let in da je zato treba nujno izvesti nekatera najnujnejša popravila v obeh višjih srednjih šolah v Ul. Croce. Svet staršev si je že lani, kmalu po izvolitvi, o-gledal šolsko stavbo ter ugotovil zelo zanemarjene higienske prostore in učilnice, v katerih so klopi še iz prejšnjega stoletja, ter so neprimerne in že zdavnaj dotrajane.
Ker je med tem občinska uprava poskrbela za ureditev primernega kemičnega in naravoslovnega laboratorija. ki sta skupna za obe šoli, sta se predstavnika staršev zahvalila županu in njegovim sodelavcem za to delo ter jim priporočila izvedbo dragih nujne potrebnih del. saj bodo morali uporabljati te šolske prostore še več let, preden bo pripravljeno novo poslopje. Pri tem sta poudarila kot nujne potrebe nabavo novih šolskih klopi,' temeljito popravilo in u-reditev iv>i?nskih prostorov z ločenim prostorom za profesorje, ureditev in oi)remo primernega šolskega ambulatola za zdravniške preglede dijakov in še druga popravila, za katera je tudi predstavnik občinske uprave, ki si je že v jeseni na povabilo ravnateljstev ogledal prostore v obeh šolah. ugotovil, da so potrebna.
župan De Simone je izjavil, da so z inž. Pontellom in drugimi predstavniki ter z ravnateljema obeh šol prof. Tomažičem in Seražinom že proučili nekatere teh problemov in možnosti njihove rešitve ter da bodo poskrbeli za najnujnejša popravila. Tako bodo poskrbeli zg ureditev in boljšo opremo ravnateljstva, postopno bodo zamenjali šolske klopi v vseh razredih obeh šol, ter se snorazumeJi z lastnikom poslopja Lukežičem za pridobitev še enega prostora, v katerem bedo uredili ambulanto za zdravniške preglede dijakov. Ta dela bodo o-pravili lahko že med šolskim letom. Pač pa bodo izvedli popravila v hi-
bodo tudi za ta dela takoj začeli potrebnimi pripravami, da bi se preveč ne zavlekla.
Predstavnika staršev sta se zahvalila županu in njegovim sodelavcem za njihovo pripravljenost za ugoditev tem upravičenim potrebam obeh slovenskih šol, ki že od svoje ustanovitve v prejšnjem stoletju nista bili deležni večjih popravil in obnove ter izrazila upanje, da bodo brez odlašanja pristopili k delu.
Župan De Simone, inž. Pontello in drugi prisotni občinski predstavniki so jima zagotovili, da bodo skrajša li v danih okoliščinah vse potrebne termine na minimum.
Danes stavka v tržiški ladjedelnici
Danes bo v tržiški ladjedelnici, od 10. do 11. ure, protestna stavka proti zavlačevanju pogajanj o sindikalnih zahtevah uslužbencev ladjedelnic v Tržiču, Castellammare dl Stadia in Genovi, zaradi česar ni prišlo do sporazuma med Intersin-dom in sindikati. Pogajanja se vodijo v Trstu; v sredo se je že zdelo, da se bodo zaključila, pozno zvečer pa je prišlo do novih nesoglasij. Po vesteh iz Tržiča se bodo danes pogajanja nadaljevala, vendarle je tovarniški svet ladjedelnice v znak protesta proglasil današnjo stavko.
Zahvala mestnih redarjev
Poveljnik mestnih redarjev in vsi redarji se po časopisju zahvaljujejo vsem za prejete darove ob priliki letošnjega praznika 6. januarja.
Prosveta
Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi v torek, 15. januarja, ob 20.30 v klubski dvorani na Korzu Verdi 13 predvajanje barvnih diapozitivov s 1. jugoslovanske razstave «DIA NOVA GORICA 1973». Predvajanih bo 165 najboljših del raznih avtorjev iz cele Jugoslavije. Spremno besedo ob slikah bo imel predsednik goriškega foto kino kluba Milenko Pegan.
Mladinski krožek Gorica vabi vse člane, prijatelje in znance na ogled razstave beneških mojstrov 18. stoletja v Attemsovi palači na Komu. Ogled bo jutri, v soboto, 12. januarja ob 17. uri. Vodil ga bo prof. Milko Rener.
Razna obvestila
Mladinski krožek obvešča, da bo tudi v nedeljo, 13. januarja, plesna čajanka, ki se bo pričela približno ob 19. uri po nastopu Amaterskega gledališča iz Trsta s satiričnim delom «Dlaka v jajcu».
^Kino
I' RNA LEKARNA V 1RŽICU Danes ves dan m pnnnft je v Tr žiču dežurna lekarna Alla Salute. Ul. Cosulich, tel. 72480.
Iz gurišksga matičnega urada
ROJSTVA: Cristian Donda, Elisa Aleo, Stefano Suzzi, Michela Devetak. Eliana Simonit.
SMRTI: 82-letni upokojenec Antonio gienskih prostorih med počitnicami, [ Frandoli, 71-letni upokojenec Umberto da ne bi motili pouka. Vsekakor pa 1 Badini.
Gorica
VERDI 16.30-21.30	«Il coltello	di
ghiaccio». C. Baker in A. Scott. Barvni lilm.
CORSO 17.00—21.30 «Una donna e una canaglia».	L.	Ventura	in	F.
Fabian. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Storia di una monaca di clausura». C. Spaak in S. Rendali. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. \ ITTORI.A 16.30—21.30 «La fabbrica dell'errore». M. Roven in M. Mante. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Sutjeska (peta ofenziva)».	R.	Burton	in	I.
Papas Barvni	film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «Sussurri e grida». Barvni film.
EXCELSIOR 17.00—22.00 «Ci risiamo, vero Provvidenza?». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Il consigliere». Barvni film.
N« iv/ Gorica
SOČA «Avanturisti», ameriški barvni film ob 18.00 m 20.00.
SVOBODA «F kot Flint», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Podvigi slavnega mornarja Popaja», ameriški film ob 17.00 in 19.30.
RENČE Prosto PRVAČ1NA Prosto.
KANAL Prosto.
........................................................................................................................
Mladi dober dobski kotalkarji
Tečaj INPS za cvetličarje
V drugi, polovici januarja se bo v strokovnem vzgojnem centru INPS v Beldosso (Como) pričel kvalifikacijski tečaj za cvetličarje. Vpišejo se lahko moški v starosti od 18 do 40 let, ki so podvrženi jetični bolezni in ki jih kot take bolniška blagajna INPS tudi podpira.
Tečaj se Po zaključil letos decembra. Prosilci morajo imeti najmanj dokončan tretji razred osnovne šole. Vse stroške tečaja, tako tudi vzdrževanje v centru in potne stroške, bo prevzel INPS. Tečajniki bodo prejemali tudi ustrezne dnevnice. Podrobnejše informacije dajejo na sedežu
potrošili. Sindikata menita, da je tre-1 INPS v Gorici, Travnik štev. 1.
Ob nedeljah ni v Doberdobu, kot tudi v drugih krajih, avtomobilov, za radi tega se naša mladina udejstvuje na najrazličnejše načine. Otroci in
mladinci so na ulicah ta dan neomejeni gospodarji. Prejšnje dni smo v našem listu pokazali sovodenjske i-
gralce na «šktiišM» ir «•Ird*
ke s Palkišča, danes hočemo tu prikazati še en nedeljski prizor. V Doberdobu se domača mladina ukvarja s kotalkanjem
IZ PARIŠKEGA DNEVNIKA
Kako se privaditi na sedanjo krizo
Preobrat v svetovnih ekonomskih odnosih Nadaljnje naraščanje cen surovin - O spo. razumu med Francijo in Saudsko Arabijo
Če bi zbrali in analizirali vse prognoze in razmišljanja, poročila preteklih dni o perspektivi mesecev, ki so pred nami, bi vsekakor imeli vtis, kot da je največja sodobna modrost vsebovana v vprašanju: kako se navaditi na krizo, ki je prišla, in živeti z njo. Inflacija, naraščanje cen nafte in drugih surovin, monetarna nestabilnost niso, kot se je pred kratkim mislilo, le občasni neprijetni spremljevalci razvoja, marveč predstavljajo kronično stanje, ki označuje prelomno točko v industrijskem in političnem razvoju evropskega zahoda. Kljub vsem najnatančnejšim elektronskim računalnikom in predvidevanjem, je to spoznanje delovalo na ljudi kot šok, tako nekako, kot bi se človek prebudil iz dolgotrajnega prijetnega spanja, kjer je v sanjah živel bogato, udobno življenje z vsem preskrbljenega človeka.
O vsem tem je spregovoril tudi francoski vladni predsednik Mess-mer. Rekel je: «Menim, da se nahajamo v povsem izjemni situaciji, v tisti fazi ekonomske zgodovine sveta, ki jo bo označevalo stalno naraščanje cen, zlasti primarnih proizvodov. Nihče, razen izjemnih optimistov, ne pričakuje, da se bodo cene nafte z vzpostavitvijo miru na Bližnjem vzhodu povrnile na raven, kjer so bile še pred nekaj meseci,» je poudaril francoski vladni predsednik.
Osnovno vprašanje pa ostane, kako sprožiti neodvisno zahodnoevropsko pobudo v času, ko večina članic Skupnega tržišča na vse, kar se dogaja, reagira živčno in splašeno, ko dolar na borzah grozeče raste in o-groža že tako oslabljene zahodnoevropske valute. Na pariški borzi je ameriška valuta znova zabeležila skok na 5,20 franka. Kaj to pomeni. zadostno ilustrira podatek, da je pred nekaj meseci dolar veljal samo 3,80 franka. Na osnovi trenutnih ocen, je japonski jen praktično že «na kolenih» in bi utegnila njegova dejanska devalvacija potegniti v «motne vrtince» še evropske valute. Finančniki in igralci na borzah očitno nimajo kdove kakšnih pridržkov in tudi ne v sebi kdove koliko patriotizma. Že so se začeli o-tresati frankov in se skušajo rešiti v dirki za zlatom. Napoleonov zlatnik, ki predstavlja tradicionalni barometer razpoloženja na pariški borzi, je zabeležil skok 25. odstotkov, to pa predstavlja domala že tisto mejo, preko katere začenja pani’-» Drugo vprašanje, razumljivo, je to, da članice tako imenovane zahodnoevropske «deveterice» v tako nemimi situaciji — z Veliko Britanijo na robu gospodarskega strahu, zaskrbljeno Italijo, vznemirjeno Zahodno Nemčijo in ogorčeno Nizozemsko — tudi po Kopenhagnu ne morejo uskladiti svojega koraka. Spori okrog regionalnega razvoja, ki so združili Nemce in Angleže proti Francozom, pa so ta položaj še poslabšali. Takisto je očitno, menijo francoski komentatorji, da zahodnoevropski partnerji vselej rešuiejo podobne krize od danes do jutri in nimajo neke izdelane daljnoročne strategije. Mnogim izmed «deveterice» je zaradi tega sprejemljivejše, da se priključijo ameriški pobudi in se tako, skupaj z Amerikanci, lotijo pogajanj s proizvajalci nafte.
Razglabljanja francoske diplomacije so mnogo temeljitejša, njih korenine pa so pognale že davno pred izbruhom oktobrske vojne na bližnjem vzhodu. Francoski zunanji minister Jobert je — ko je obiskal Maroko in Tunizijo, a tudi v svojih razgovorih z Butefliko — stalno poudarjal in razvijal tezo o skupnosti ozi-rema dopolnjevanju francoskih in a-rabskih ter severnoafriških interesov. To bi utegnili biti — poudarjajo v Parizu — prvi znaki osvežene francoske mediteranske politike. Ideja sloni na prepričanju, da bi arabske dežele, ki žele pospešiti lastni ekonomski razvoj, lahko našle v zahodni Evropi najprimernejšega, najsprejemljivejšega ekonomskega in političnega partnerja. Morda bi bil neki čvrstejši koncept določenega trajnejšega sodelovanja Skupnega tržišča in bližnjevzhodnih proizvajalcev nafte še najpravilnejši odgovor in stvarna rešitev vprašanja energetske krize. Tako nekako menijo v Parizu.
Če pa člani «deveterice» niso pripravljeni, da bi skupno storili takle korak, je še vedno cilj mogoče doseči na bilateralen način. To potrjuje tudi podatek o sporazumu med Francijo in Saudsko Arabijo. V naslednjih 20 letih bo Saudska Arabija dobivala Franciji 200 milijonov sodov surove nafte. Pariz pa bo aktivno sodeloval pri uresničevanju načrtov ekonomskega razvoja Saudske Arabije, torej v graditvi industrijskih objektov, s tem, da bo nudil tehnološko pomoč, kot tudi tako, da ji bo dobavljal orožje, dasi-ravno to ni uradno potrjeno, ni pa tega moč izključiti. Saj vse arabske države danes kažejo izredno potrebo po lastni oborožitvi, kar, ra-
..............................
Prejeli smo
LA USC DI LADINS — Plata dl’U-nion generala di Ladins dia Dolo-mites — List splošne zveze Ladin-cev. Letnik II. štev. 11.
Matilde Serao: IL VENTRE DI NAPOLI — Založba Vito Bianco.
L’UNIONE SOVIETICA — Leto 1974, štev. 2 (286). Mesečna revija, ki jo je 1930. leta ustanovil Maksim Gorki. Revija izhaja v dvajsetih jezikih, tudi v srbohrvaščini.
zumljivo, ni nič takega, čemur bi se morelli čuditi.
Prve reakcije so take, da vse to ocenjujejo kot dober korak na poti vzpostavljanja novih odnosov med proizvajalci in potrošniki nafte, korak, do katerega bi utegnilo priti tudi v drugih zainteresiranih deželah.
Pri vsem tem je kot zanimivost moč iznesti, da so Francozi to svojo potezo začrtali prav v Saudski A-rabiji. kar predstavlja svojevrsten izziv Washingtonu.
In še to: prav gotovo zastopajo najpravilnejše stališče oni, ki zatrjujejo, da je v ekonomskim odnosih v svetu nastopila nova doba. Vsekakor doba pravičnejše porazdelitve dobrin in odprave najbolj grobih oblik izkoriščanja najrevnejših na račun bogatenja najbolj bogatih.
Bogata dediščina davnih dob
m;:	■ r ■"iSi
m-v ■ ;

Pri nas smo vajeni misliti, da ima le sredozemsko področje «veliko preteklost», ker da smo le mi doživeli «bogato grško» in «bogato rimsko» dobo. Azija pa je malone simbol zaostalosti. In vendar imajo razna azijska področja bogato preteklost. Na otoku Baliju so ostanki stotin starih bogatih svetišč. Na sliki ostanki
Taman Ajuna in Mangwija
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiMiMoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii«
OB THEODORAKISOVI IZJAVI, DA SE BO VRNIL V DOMOVINO
Celo za naciste neznosen Jaros je ponovno dobil - prebivalce
Gizi kosov režim je depor tiral na otok več desetin grških demokratov Stara, žalostna zgodovina otoka, kjer lahko živijo le kače in podgane
Grški glasbenik in rodoljub Mi-kis Theodorakis je dal te dni zelo pomembno izjavo. Rekel je, da bo prenehal s svojo umetniško dejavnostjo, ker se namerava v ceicti posvetiti politični dejavnosti. Najprej bo skušal strniti vse antifašistične sile grških beguncev, hkrati pa je pozval vlade in gibanja svobodnega sveta, naj bi mu pomagali v borbi proti sedanji grški profa-šistični oblasti, ki jo bo treba zrušiti, da bi se v Grčiji ponovno u-vedla demokratična družbena ureditev. Theodorakisu prav gotovo ne bo lahko, kajti razmere se v Grčiji spreminjajo še na slabše.
Tik pred novim letom je grški predsednik general Gizikis izjavil, da bo skušal njegov režim v deželi «vzpostaviti red in mir» in «zgraditi odnose resnične demokracije». Kakšna naj bi bila ta «red in mir» in kakšna naj bi bila njegova «resnična demokracija», je bolj ali manj znano, pziroma, postaja .vedno bolj jasno. Pravzaprav je bil to Gizikisov prvi javni nastop, potem ko je 25. novembra lani z vojsko zrušil prejšnji polkovniški režim, ki se mu je zdel premehak.
Toda, če je morda ta Gizikiso-va radijska in televizijska novoletna izjava mogla koga zapelja-
ti, se je kaj kmalu streznil, kajti istega dne, ko je Gizikis tako lepo in obetavno govoril grškemu ljudstvu, je grška javnost zvedela, da je prav Gizikisova policija aretirala več desetin grških politikov, predvsem komunistov in sindikalnih buditeljev, nadalje javnih delavcev in študentov in jih depor-tirala na otok Jaros, torej na tisti otok, ki je bil še pred nedavnim znan kot otok trpljenja in smrti. Otok Jaros je služil polkovniški junti Papadopulosa, Pa-takosa in Makarezosa, da so po svojem državnem udaru 1967 de-portirali sem več tisoč «nezaželenih elementov», med katerimi je bilo več vseučiliščnih profesorjev, bivših voditeljev demokratičnih gibanj, pa tudi preprostih ljudi bolj svobodomiselnih nazorov, da ne govorimo o mladih in tudi ne mladih komunistih, bivših grških partizanih. itd.
Toda polkovniški režim je moral pod močnim pritiskom domačega in svetovnega javnega mnenja popustiti in zapori na otoku Jarosu so se začeli prazniti. Večino jetnikov so premestili drugam na celino, nekatere so izpustili na svobodo, «najbolj zakrknjene» antifašiste pa so preselili na otok Leros,
ARABSKI SVET JE BOGATEJŠI, KOT SE ZDI
Ma Zahodu naloženih 50 milijard dolarjev
Alžirci menijo, da bi bili Arabci lahko «bolje organizirani»
Pred dnevi je Svet arabske zveze sklenil, da «bo postopoma potegnil arabske depozite iz zahodnih finančnih korporacij». Še pred tem je bil govor o tem, kaj bi se zgodilo v zahodnem svetu, če bi arabski vlagatelji hkrati dvignili sredstva, ki jih imajo v zahodnih bankah in raznih ekonomskih korporacijah. Tedaj je bilo rečeno, da «ta sklep bi močno o-majal razne položaje», kajti računali so, da «arabski svet ima na Zahodu od štirih do pet milijard dolarjev». Iz alžirskih virov pa se je zvedelo, da arabski svet ne razpolaga s štirimi ali petimi milijardami dolarjev, pač pa da je vloženih v raznih korporacijah o-koli petdeset milijard dolarjev, ki so last arabskega sveta. Po določenih alžirskih ocenah pa bi mogli Arabci «v razmeroma kratkem času» razpolagati s kapitalom, ki «bi dosegel celoten obseg zahodnega finančnega tržišča». List «El-mudžihid» se opira na «popolnoma resna predvidevanja» in piše, da «če bo arabski svet še nadalje vlagal svoja sredstva v zahodnih bankah in družbah, bo do leta 1980 dosegel že vsoto 200 milijard dolarjev».
Seveda so to vsote, ki dajejo misliti vsem ekonomistom in politikom Zahoda, hkrati se tudi arabski svet zaveda svoje moči, točneje, dejstva, da lahko odloča o nadaljnjem razvoju ne le arabskega sveta, pač pa tudi dela zahodnega sveta in v precejšnji meri tudi nerazvitega tretjega sveta.
V zvezi s tem se omenjajo v Alžiriji tudi primeri, kako bi bilo veliko pametneje, če bi bil arabski svet še bolje povezan med seboj, seveda v korist arabskega sveta. V zvezi s tem se navaja na primer, primer Libije, ki razpolaga z velikanskimi sredstvi in «nekako ne misli še», da bi zgradila lastno petrokemijsko industrijo, a-li pa navajajo primer Alžirije, ki je morala po finančno pomoč na Zahod, za lastni ekonomski razvoj in je od zahodnega sveta v resnici črpala kapitale, zahodnemu svetu
pa za to dajala obresti, ki bi jih lahko dajala arabskemu svetu, saj «iz zahodnih bank je, praktično, dvignila arabske dolarje, ki so tam naloženi».
Belgijci bodo delali bencin iz premoga
BRUSELJ, 10. — že med drugo svetovno vojno so Nemci predelovali premog v bencin. Neko podjetje, ki se je ukvarjalo s tem, je delovalo v Sudetih, kjer je bilo premoga na pretek. Toda po končani vojni, ko je bil odprt ves svet. so vsi pozabili na predelovanje premoga v bencin, ker je bilo bencina na pretek. Sedaj, ko se ponovno spopadamo z vprašanjem tovrstnega goriva, je problem predelovanja premoga v bencin ponovno aktualen.
Prvi, ki so se tega lotili, so Belgijci, ki so tudi že izdelali program za predelovanje premoga v bencin. Po študiji nekega belgijskega inštituta, pri kateri so sodelovali tudi nemški strokovnjaki, razpolagajo v Belgiji s premogom, ki bi bil primeren za pridobivanje bencina. Dva belgijska rudnika i-mata temu primeren premog. Od e-nega milijona 400 tisoč ton premoga se dobi po tem postopku 650 milijonov 1. bencina. Proizv. stroški bi ne bili niti tako veliki, saj bi liter bencina stal 2,8 belgijskega franka. Kakor piše neki belgijski Ust, bi mogli v Belgiji postaviti tovarno, ki bi predelala na leto dva milijona ton premoga, iz česar bi dobili eno i, Jijardo litrov bencina. To pa je 30 odstotkov vse belgijske porabe bencina na leto.
Seveda so za to potrebne tudi u-strezne naložbe. Gradnja tovarne in celotna oprema obrata za predelovanje premoga v bencin bi stala o-koli 8 milijard belgijskih frankov.
ki ni tako surov kot je otok Jaros. Sedaj pa je postal otok Jaros ponovno aktualen, to pa pomeni, da je nova junta po svojem «razpoloženju» enaka polkovniški junti v samem začetku, ob aprilski «revoluciji» 1967, ko sta Gizikis in Joanidis hotela v Grčiji zatreti prav vse, kar je bilo še svobodomiselnega.
Vrsta zaporov na Jarosu, na «pustem skalnatem otoku brez vode in rastlinja» in «kjer živijo le kače in podgane», je ponovno «v obratovanju». Jaros, majhen otok na Egejskem morju, s površino 23 kv. km «je dobil nove prebivalce».
Rimski zgodovinar Plinij je opisal Jaros kot «pust otok, na katerem živi le strupena kača». V 80 letih pred našim štetjem pa je Lucius Cornelius Sila deportiral na otok 80 tisoč ljudi, svojih nasprotnikov, ki se jih je hotel rešiti s tem, da bi tam pomrli. In dejansko se od teh 80 tisoč ljudi ni vrnil nihče, ker so vsi podlegli lakoti in žeji ter — kačam. In tudi poznejši starorimski zgodovinar Tacit o-menja Jaros, kajti v njegovih letopisih beremo, da se je Tiberius uprl svojim svetovalcem, ki so ga navajali, naj bi poslal svoje nasprotnike na Jaros. Tiberius je rekel, da «če je nekdo obsojen na deportacijo, mora deportacijo tudi preživeti, ne pa v deportiranem kraju umreti».
Dolga stoletja se nihče ni več spomnil na otoček sredi Egejskega morja. Toda 1922. leta so ta peklenski otok ponovno poselili. Po porazu grške vojske s Turčijo so deportirali tja 150 grških častnikov, ki so bili obtoženi upora. Toda častniki so ostali na otoku le dvajset dni. Zaradi zunanjega pritiska so jih morali preseliti. In vendar so že v treh tednih umrli trije mladi častniki, ki niso zdržali klime. Nekaj let pozneje, 1936, je tedanji grški diktator general Me-taxas hotel spremeniti Jaros v nekakšno «osrednje zbirališče osumljenih», seveda komunistov, toda tedanji grški višji zdravstveni svet se je temu uprl, ker «otok ni primeren za življenje». Leta 1943 so nacisti, po kapitulaciji Italije, poslali na Jaros nekaj desetin italijanskih ujetnikov, vendar so jih kmalu spet odpeljali z otoka, ker «množično umiranje je dokazovalo, da je življenje na otoku nemogoče».
Leta 1945 pa je Jaros dobil dokončno ime «otok smrti». V času državljanske vojne so grške oblasti deportirale na otok 7 tisoč antifašističnih borcev, v glavnem komunistov, in z otoka se jih je bolj malo vrnilo. Polnih pet let je delovalo to taborišče in neka parlamentarna anketa je 1950. leta u-gotovila. da je 93 odst. teh deportirancev zbolelo za tuberkulozo.
Ko so nato Jaros izpraznili, se ga nekaj let nihče ni spomnil. Toda Papadopulosova vojaška junta je, kot smo že prej rekli, 1967. leta uporabila otok za deportiranje večjega števila grških rodoljubov, demokratov in antifašistov. Po letu dni so otok morali izprazniti. Svetovno javno mnenje je bilo preveč ogorčeno, da bi dopustilo trpinčenje ljudi na otoku, ki je bil celo za
naciste nesprejemljiv zaradi izredne klime, pomanjkanja vode, itd.
In sedaj vidimo, da vse to ne moti novega grškega režima, kajti z letošnjim novim letom, «v letu Gospodovem 1974» so grški oblastniki ponovno poselili Jaros. Tokrat sicer ne gre za tisoče deportirancev, vsaj za sedaj ne, toda v tem primeru niti ni važno koliko ljudi je Gizikis poslal na Jaros. In vendar bomo omenili imena nekaterih novih deportirancev. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je grška fašistična vlada deportirala na Jaros znane grške javne delavce, seveda predvsem levičarje, kot so Nikos Ki-jaos, Georgios Trikalinos, Stepa-nos Papaianis, sindikalisti Stergiu, Paparigas, Tula Drakopulos itd.
V začetku smo rekli, da je Mi-kis Theodorakis pred nedavnim sklenil, vrniti se v domovino. Pri tem je poudaril, da je borba proti polkovniškemu režimu možna le v domovini, med domačim ljudstvom, med grškimi antifašisti. V tem ima povsem prav in če se bo tega svojega sklepa res držal, bo več kot dosleden, kajti Mikis Theodorakis je življenje na Jarosu že osebno doživljal.
Potovanje «okoli sveta» se je končalo v Hongkongu
HONGKONG, 10. — Potovanje «okoli svete v 100 dneh» z čezoceansko ladjo «Orientai Express», ki se je začelo 7. decembra v Los Angelesu, se je po mesecu dni — prenehalo. Poveljstvo ladje ter agencija, ki je potovanje organizirala, ste 250 potnikom sporočila, da se potovanje preneha. Razlog? Pomanjkanje goriva ali kot so dobesedno rekli «svetovna energetska kriza».
Čezoceanska ladja, ki je, kot smo že rekli, odplula pred mesecem dni iz Los Angelesa in ki bi morala obpluli vso Azijo, se u-staviti v številnih njenih pristaniščih in mestih, nato obpluli še afriško celino ter se tudi tu u-staviti v raznih mestih, se je zasidrala v Hongkongu, kjer so potnikom sporočili, da se lepo potovanje preneha, kajti vsi napori, da bi od katerekoli petrolejske družbe dobili gorivo za nadaljnjo pot, so ostali brez haska.
In ko že govorimo o tovrstnih posledicah energetske krize, bomo dodali še vest, ki prihaja iz Kanade. Družba «Air-Canada» je sklenila s 15. januarjem ukiniti celo vrsto poletov proti Londonu, Frankfurtu ter drugim mestom, nekatere polete pa bodo nekoliko preusmerili, da bo namreč eno letalo opravilo «linijo», ki sta jo doslej vzdrževali dve letali. Seveda je tudi temu varčevanju krivo pomanjkanje goriva. Po trditvah vodstva družbe pa bo to izjemno stanje trajalo le do 14. februarja, nakar naj bi se razmere uravnale.
Film o Allendeju in Dostojevskem
RIM, 10. — če bi hoteli v enem stavku označiti dejavnost italijanskega filmarja Montalda, bi morali reči, da trenutno nima kaj početi, da pa ima celo goro odličnih načrtov, ki jih bo uresničil, brž ko bo možno. Zato se lahko trenutno «posveča» polemiki v zvezi z njegovim «Giordanom Brunom», in — načrtom, ki predvidevajo kar tri dela, od katerih sta dve izjemni. Vsaj tako se nam zdi. Predvsem menimo, da bi mogel zanimati ves kulturni svet njegov film, ki naj bi prikazal velikega ruskega klasika Fjodora Dostojevskega. Nič manjše ne bi moglo biti zanimanje za njegov film o Allendeju, čilskemu državniku, ki so ga pred meseci umorili čilski fašisti. Končno je na programu še «bolj vsakdanji» film, v katerem bi naj Sofia Loren ponovno prikazala delček neapeljskega življenja. Pravzaprav je ta film edini, ki ga more znani italijanski filmar trenutno razvijati in takoj tudi snemati.
Glede filma o ruskem pisatelju je znano, da bodo film snemali v Leningradu, kajti le to mesto more dati okolje, ki naj prikaže, kje se je rodil umotvor «Zločin in kazen». Film se bo, kot si zamišlja Mon-taldo, začel z atentatom na carja leta 1870, torej v dobi, ko se je Dostojevski kot pisatelj že uveljavil. Ta atentat mladih ruskih «kon-testatorjev» Dostojevski sam doživlja ali točneje podoživlja, saj mora zaradi tega več let v Sibirijo. že prej pa mu car zagrozi z najhujšim, da bi ga «spametoval».
In Dostojevskemu zares ni treba, da bi se «spametoval», saj je sam bil pristaš nenasilja, ki ga je propagiral tudi med mladimi ruskimi razumniki, ki so rinili v revolucijo, pa čeprav ne takšno, kakršno je Rusijo zajela 1917. leta. Vse to bo v filmu prikazano bolj posredno, v obliki majhnih vložkov, sličic.
Film pa bo prikazal tudi nekatere strasti, ki jih je Dostojevski brez upiranja gojil.
Čeprav bi se zdelo, da bi mogel film o Dostojevskemu začeti kadarkoli, pravi, da se bodo priprave zelo potegnile, zagotovo pa ve, da bo glavno vlogo, da bo ruskega pisatelja Dostojevskega i-gral ruski gledališki umetnik Ino-kentij Smotkunskis, ki ga je Mon-taldo spoznal v Moskvi in visoko cenil njegovo umetnost, ko je igral glavno vlogo v «Stricu Vanji» Čehova.
Znani italijanski filmar bi že bil začel tudi film o Allendeju, če bi ne prišlo do znanega čilskega državnega udara. Montaldo je bil v pogostnem dopisovanju s čilskim državnikom Allendejem in na osnovi raznega dokumentarnega gradiva in pisem sta mu Lucio Battistrada ter Andrea Barbato pripravila že ves material, rekli bi že scenarij in snemalno knjigo, toda državni udar je vse načrte onemogočil in zato bo treba počakati, da še razmere nekoliko spremenijo, da lahko uresniči tudi ta svoj načrt, ki se mu tudi po državnem udaru, tudi po prevzemu oblasti s strani čilskih fašistično nastrojenih častnikov, noče odreči.
V času, ko se bodo nadaljevale priprave za film o Dostojevskem, pa bo snemal film z naslovom «Controvesuvio», ki po delu Uga Pina daje prerez neapeljskega življenja v začetku ter ob koncu II. svetovne vojne. Gre pravzaprav za doživetje neke Neapeljčanke, ki jo bo v filmu upodobila Sofia Loren. Ženska je v začetku vojne tako rekoč navdušena nad razmerami in izkorišča priložnost za zbiranje sredstev s čimer bogati sama in pomaga svoji družini. Ko pa se proti koncu vojne zaveda, da je zašla, pa je razočarana nad razmerami, ki so jo zavedle in nad samo seboj.
V FILMSKIH KROŽKIH
A ugaslo Tret ti:
«IL POTERE»
Krožek Umberto Barbaro je prikazal pred časom premiero italijanskega filma Augusta Trettija «R potere» (1971). Zdi se nam, da je to primer dela, v katerem so prav omejenosti najzanimivejše.
Prva omejenost je finančnega značaja: fretti je napravil ta film z zelo skromnimi sredstvi in z majhnim številom neprofesionalnih i-gralcev, ki poosebljajo več vlog. Film je namreč sestavljen iz raznih igralcev, ki poosebljajo več vlog. Film je namreč sestavljen iz raznih epizod, ki pripovedujejo zgodovino politične oblasti od prazgodovine do levega centra v Italiji. Zelo zabavno je, ko imamo pred sabo «množične» prizore, v katerih vidimo največ po tri osebe skupaj.
Druga omejenost je v politični naivnosti poante. Toda tudi ta, kot prva, se razvije v zanimiv element. Film je namreč simpatično, zabavno delo, ki se ga pa ne splača jemati preresno.
S. G.
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimi
in razgovore. Cenjeni boste zaradi dobrega srca.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poklicnem delu se boste zbližali z osebo, ki jo cenite. Bodite bolj previdni pri izbiri prijateljev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nasveti sodelavcev in prijateljev vam bodo zelo koristni. Storite korak naprej v pogledu svojih čustev.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zaupajte svojih poslovnih težav osebi, ki je ne poznate. Vedro razpoloženje v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pri reševanju finančnega vprašanja bo sreča na vaši strani. Zaželeno srečanje se bo uresničilo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Spoznali boste prave namene svojih nasprotnikov in se temu primerno ravnali. Ne bodite ljubosumni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobre možnosti za umetniško in obrtniško dejavnost. Prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izgubljajte časa z iskanjem pomoči, pomagajte si sami. Branili boste neko po krivici obtoženo osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ugoden dan za poslovna srečanja
Upoštevajte svojo intuicijo. Zagotovljen vam je uspeh. Velike spremembe v čustvenih odnosih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odpravite se na potovanje, če je to nujno za rešitev važnega posla. Upoštevajte mnenje ljubljene osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zapravljajte denarja v zvezi s poslom, ki še ni gotov. Skušajte ugotoviti iskrenost svojih čustev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne na sedajte nekemu predlogu, ki vam bo dan s preveliko lahkoto. Bodite bolj objektivni.
PETEK, 11. JANUARJA 15/4
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudne znanost Moaa in družba
12.55 P ji tret avtorja Marino Marini
Simongmijeva rubrika «Portret avtorja» je današnjo oddajo posvetila znanemu italijanskemu kiparju Marinu Mariniju. Ta se je rodil pred 73 leti v Pistoi, vendar že dalj časa živi v Švici. Danes se bomo z Marinijem srečali ob neki njegovi razstavi v Milanu, na kateri bo spregovoril o svoji dejavnosti, o svojih izkušnjah in o tem, kako se je vključil v svet sodobne umet-nosu do tolikšne mere, da je postal eno izmed vodilnih imen. Govoriti o Marinijevem slogu je težko, kajti tvori ga več tokov in tendenc, kajti Marini je skrajno sodoben, hkrati pa pod vplivom stare klasične toskanske umetnosti. Morda pa je prav v lem iskati razloge, da se je tako uveljavil.
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše PAN TAU IN KUP VODE češki risani film
17.45	Program za mladino V dezeli mavrice Sedma epizoda:
ODLOČILNI POSEG
18.15	Nabožna oddaja
18.45	Poljudna znanost
Videzi ameriškega življenja
Peto nadaljevanje, pripravil Mauro Calamandrei
19.15	Risani filmi
GOSPOD ROSSI NA ŠVEDSKEM Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	7 eden aktualnosti
21.45	GLASOVI ZA TRI VELIKE
ZaKljučna oddaja je posvečena dvem zmagovalkam, ki sta dobili najvišje priznanje kritike. Nastopili bosta torej Giovanna Gangi' in Emiko Maruyama 22 30 DNEVNIK
Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Konjske dirke 18/15 športni dnevnik
19.00	SMRTN’ SKOK
Pete epizoda: Neapelj
Tokrat se cirkuška prireditev preseli v Neapelj.
20.00	OB 20. URI
Program je pripravil Bruno Modugno 20.30 DNEVNIK
21.00	LA VOCE DELLA TORTORA
Avtor John van Druten, prevedel Raoul Soderini. V glavnih vlogah nastopajo: Delia Boccardo, Carla Tato in Nino Castel-nuovo. Režijo je prevzel Maurizio Ponzi.
Delo se je pojavilo v javnosti pred 30 leti in je svojemu avtorju Drutenu odprlo pot v pomemben literarni svet.
Vtem ko so nekatera njegova dela nekako mehka, brez ostrine in polemike, je «La voce della tortora» polna cinizma. Zgodba govori o čustvenih zadevah dveh mladih umetnic, ki se zaradi svojega poklica selijo iz mesta v mesto po vsej Ameriki in se pri tem spoznavajo z najrazličnejšimi ljudmi.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00	TV šola
16.25	Smučarske tekme VELESLALOM Posnetek iz Kranjske gore
17.55 VESELI TOBOGAN
Drugi del oddaje iz Trebnega
18.20	Obzornik
18.35	FOLKLORNA ODDAJA Prenos iz Cluja
19.00	MARKSIZEM
Danes je na sporedu osma, zaključna oddaja, marksistično izobraževalnega ciklusa TV studia Sarajevo. Današnja oddaja govori o osnovnih vprašanjih samoupravne socialistične družbe. )nf Poudarek je predvsem na razvoju in pogojih uresničevanja samoupravljanja v podjetjih kot osnovnih celicah upravne družbeno - ekonomske strukture. Nato je govor o problemih integracije samoupravne družbene strukture na ravneh komun in višjih družbeno - političnih skupnosti.
13.45 Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Tedenski gospodarski komentar 20 40 DOLINA NASILJA
Ameriški film, ki ga je Rudolph Mate napravil leta 1954 in igrajo v njem Glenn Ford, Barbara Stanwyck, Edward G. Robinson, Dianne Foster, Brian Keith, itd.
22.Ì5 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA iELEVIZIJA
15.00	Smučanje VELESLALOM
Prenos iz Kranjske gore
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK
20.35	VOJNA IN MIR
Petnajsta epizoda nadaljevanke v barvah
21.25	ZAKAJ SO UBILI NOLANDA Serijski film
22.20	Baranjskc buše Dokumentarec
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.40 Sodobni ital. skladatelji; 19.00 Poje Billie Holiday; 19.10 Lelja Rehar: «Barbka Hochtlova»; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno inštrumentalni koncert; 21.25 V plesnem koraku; 22.25 Harmonije za godala.
TRST
12.15	Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Tržaško narečno gledališče; 16.30 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Ju tranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Barok v glasbi; 10.00 Z nami je...;
10.15	Ansambel «The Blue Mink»;
11.15	Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Nove plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Na dvojni progi; 14.40 Mini juke box; 15.00 Tretja stran;
16.00	Plošče; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail;
19.00	Pojejo naši zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Tops-hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Današnji ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Poseben spored s Peppinom Di Caprijem; 14.40 Radijska nadaljevanka «Bel Arni»; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Popoldanski spored: Pisana glasba; 17.40 Program za mladino; 18.00 Bogat spored; 18.45 Sindikalno ekonom-
ska panorama; 17.25 Plošče; 19.50 Protagonisti: Nicola Rossi Leme-ni; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Neapeljski koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po: ročila; 7.40 Pojeta Renato Pareti in Nancy Cuomo; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka «Bel Arni»;
9.50	Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani 12.40 Glasbeno-govorni spored 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
Ili PROGRAM
9.30	Šola; 10.00 Koncert za začetek; 1.40 Koncert komorne glasbe; 12.20 Sodobni ital. skladatelji;
13.30	Glasba skozi čas; 14.30 Na sporedu so simfonije Čajkovskega;
15.10	Polifonska glasba; 15.45 Portret avtorja: Bohuslav Martinu; 17.20 Rossellini in Mannino;
18.00	Večerna diskoteka; 18.20 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 O vzgoji odraslih; 21.30 Franco Ruf fini: «Cosa sente il dottor Andrea Marchi» (radijska drama).
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Ptice pozimi; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Iz mladih grl; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 26; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert;
17.50	človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Top-pops; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo.
SPORT SPORT SPORT
11. januarja 1974
SMUČARSKI TEK
V VALLUNGI NA 15 KM
ČSSR in Vzh. Nemčija na najboljših mestih
Zmagal Cehoslovak Henych pred vzhodnim Nemcem Grimmerjem
VALLUNGA, 10. — V severnjakov so v zadnji točki sporeda «Mednarodnega tedna smučarskih tekov» v Vallungi (Grdden), v teku na 15 km pobrali levji delež najboljših mest čehoslovaki in vzh. Nemci. Tem je osvajanje najboljših mest olajšalo tudi dejstvo, da so skoraj vsi vidnejši italijanski tekači odpotovali v Le Brassus.
Med 45 tekmovalci (na cilj jih je Pnslo 35) so se najboljši uvrstili takole:
I- Stanislav Henych (ČSSR) 50’56”3 ^ Dieter Grimmer (VN) 50’57”3 3. Dieter Meinel (VZ) 52'40"0 Gerth Lause (VN)	53’08”7
“• Jiri Beran (ČSSR)	53W0
S' te hil Osmo Arjalainen (Fin.), '• Walter Demel (ZN), 8. Simon »k (ČSSR), 9. Gerht Hessler m I®- Wawgenica Gansenica (Polj.) itd,
Najboljši Italijan je bil Paimiro serafini, uvrstil pa se je na 14. me-st9 s časom 54’50”01.
Danes je bilo na sporedu tudi tekmovanje mladincev na 10 km dolgi Zmagal je Poljak Latavec, talijan Walter Mai pa je bil tretji. v ženskem teku na 5 km je nasto-Pila le ena tekmovalka, Madžarka Marolta _ Monszpart, ki pa tekmuje nu smučeh bolj v svojo zabavo, ker 86 sicer ukvarja z orientacijskimi Pohodi in je v tej panogi tudi madžarska državna prvakinja.
* * *
Trbiž, 10. — V Trbižu se je začete italijansko državno prvenstvo v nordijski kombinaciji. V teku na 15 ten je zmagal De Silvestro iz Moene 8 časom 52'33”06, pred Gioncom in
Morandinijem.
Glavni favorit in lanski prvak Damolin je moral pri 6. km odstopiti. Jjer si je zlomil smučko. Damolin je hi' kar desetkrat italijanski prvak v tej disciplini.
odsotnosti j Jutri bodo na vrsti skoki, ki bodo istočasno veljali za «Trofejo treh dežel» in bodo na njih nastopili tekmovalci sedmih držav. To tekmovanje se bo v soboto nadaljevalo v Beljaku, v nedeljo pa zaključilo v Mariboru.
KOŠARKA
RIGA, 10. — V prvi tekmi prvega četrtfinalnega kola tekmovanja za pokal evropskih prvakinj je sovjetska ekipa Riga TTT premagala italijansko peterko Standa iz Milana z visokim izidom 94:35 (53:19).
Povratno srečanje bodo odigrali 17. t.m. v Milanu.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
Neuspeh Primorja in Brega
Lepe možnosti Prosečanov za zmago v naslednjem kolu
MLADINCI Skupina B
V nedeljo je bila odigrana v tej skupini le ena tekma, in sicer Li-bertas Sv. Marko — Primorje. Pro-sečani so klonili nasprotniku s čistim 3:0, kar dokazuje, da so naši nogometaši ponovno zašli v krizo. To je že tretji zaporedni poraz Primorja.
Prihodnje kolo bo zelo težko za naše enajsterice. Breg se bo spoprijel na tujem igrišču s prvim na lestvici CGS. Največ kar lahko Brežani pričakujejo od te tekme je remi. Isto velja tudi za Gajo, ki bo sprejela v goste Costalungo, ki zaseda tretje mesto na lestvici in mora na vsak način zmagati, da ostane v stiku s prvim na lestvici. Primorje ima verjetno najlažjo nalogo,
iimimmiiiiiiiiiumiiitMiuiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiii
DVA TEDNA PRED STARTOM
Za «marcialongo» še premalo snega
Nastopilo bo kar sedem tisoč tekačev
MILAN, 10. — Organizatorji znanega tradicionalnega množičnega smučarskega teka «marcialonga» v Cavaleseju pri Trentu so danes tisku uradno predstavili to prireditev, ki bo letos na sporedu že četrtič.
Organizatorji so trenutno v precejšnjih težavah, ker na 30 km dolgi progi (skupna dolžina 70 km) še vedno ni nobenega snega. Upajo, pa, da bo do 24. januarja vendarle zapadel. Tekmovanje bo sicer na sporedu 27. januarja, vendar če do 24. t.m. ne bo snega, bodo organi-
^■»niiiiiiiiiKiiiiiiitiiiitiiiiii...........................................
ODBOJKA
V mladinskem prvenstvu
Borovci uklonili tudi prvo ekipo Libertasa
«Plavi» imajo lepe možnosti tudi na deželni ravni tekmovanja
Bor - Libertas Rocol A 3:0
(15:6, 15:2, 15:12)
BOR: Kodrič, Požar, E. Kralj, Ši-Skovič, Nadlišek, Žerjal, Košuta.
ROCOL: Cimadori, Granieri, Marine, Rossmann, Vigini, Pinamonti, Laghi, Miccichè.
Godnik : schirò.
* prvem kolu povratnega dela “ladinskega prvenstva je Bor osvo-M nov par točk in tako še utrdil Sv°j vodilni položaj na lestvici. S Prikazano igro so «plavi» zadovoljili 111 so izpeljali nekaj zelo lepih ak-
cij. Nasprotnik, seveda, ni mogel nuditi našim odbojkarjem močnejšega odpora in tako bo treba počakati na težja srečanja, da bomo lahko izvedeli, koliko je vredna Borova šesterka. Že sedaj pa lahko rečemo, da ta ekipa tudi v deželnem merilu ni brez možnosti na uspeh, če bo le znala odpraviti nekatere pomanjkljivosti v obrambi. Negativno pa je dejstvo, da trener Neubauer ne razpolaga z zadostnim številom menjav.
Mig
zatorji sprožili posebno akcijo za dovoz snega s sedel Rolle in San Pellegrino. S teh sedel bodo prepeljali s tovornjaki na progo 8500 kubičnih metrov snega, tako da bo tekmovanje potekalo v vsakem primeru.
Prireditelji pričakujejo, da bo v tem teku nastopilo približno 7 tisoč oseb, med katerimi so tudi taki prijavljenci, kot so Abdon Pa-mich, Aldo Moser, Achille Compagnoni med Italijani, Finec Pauli Fitonen (zmagovalec zadnjega «va-salopeta» in druge «marcialonga»), njegov rojak Kalevi Oikarainen (svetovni prvak v teku na 50 km) in drugi.
SMUČANJE
ZA EVROPSKI POKAL
Tekmovanje v Kranjski gori odpadlo zaradi pomanjkanja snega
KRANJSKA GORA, 10. - Tekmovanji v slalomu in veleslalomu, ki bi morali biti danes in jutri v Kranjski gori in lii"Veljata za evropski pokal v alpskem smučanju, sta zaradi pomanjkanja ^nè^jsC' odpadli. Vodstvo tekmovanja za ' evropski pokal bo moralo sedaj najti druge prireditve, ki naj nadomestijo odpadli preskušnji v Kranjski gori.
ATLETIKA
RIM, 10. — Italijanska atletska zveza je potrdila vest, da bo svetovni rekorder v teku na 800 m Marcello Fiasconaro opravil od 16. januarja dalje daljšo turnejo po ZDA.
Zadnji slovenski derbi v 2. AL med Zarjo in Vesno se je odvijal v dežju in na slabem, razmočenem igrišču
saj se bo pomerilo z zadnjim na lestvici, z Libertasom od Sv. Sergija, zato pričakujemo, da bodo Pro-sečani osvojili celoten izkupiček.
IZID: Libertas Sv. Marko — Primorje 3:0.
PRIHODNJE KOLO: Primorje -Libertas Sv. Sergij, CGS — Breg, Gaja — Costalunga, Esperia Sv. Alojzij — Aurisina, Libertas Sv. Marko — Campanelle.
LESTVICA: Aurisina in CGS 24, Costalunga 23, Breg 19, Libertas Sv. Marko 15, Primorje 12, Esperia Sv. Alojzij 10, Campanelle in Gaja 7, Libertas Sv. Sergij 6.
Skupina A
Tudi v tej skupini sta bili odigrani (zaradi slabega vremena) samo dve zaostali tekmi. Inter SS — Libertas Trst in Rosandra — Edera. V prvi tekmi je zmagal Libertas s klasičnim izidom 2:0, v drugi pa Rosandra s tesnim 1:0. Ti tekmi nista bili važni za vrhu lestvice. V prihodnjem kolu bo Libertas Rocol gostova! pri krepkem Cremcaffeju. Vsekakor menimo, da bodo Rocol-čani zmagali. Muggesana se bo pomerila z Edero in tudi Miljčani bi morali zmagati. Dvojici Libertas — Muggesana, ki vodi na lestvici, se nevarno približujejo Giarizzcle, ki so pripravljene izkoristiti spodrsljaje vodečih ter resno kandidirati na vstop v finale. Giarizzole bodo tokrat igrale proti ekipi Inter SS in predvidevamo njihovo zmago.
IZIDI: Inter SS — Libertas Trst 0:2, Rosandra — Edera 1:0.
PRIHODNJE KOLO: Inter SS -Giarizzole, Edera — Muggesana, Rosandra — Roianese, Cremcaffè — Libertas Rocol.
LESTVICA: Libertas Rocol 23, Muggesana 21, Giarizzole 20, Cremcaffè in Rosandra 19, Roianese 12, Libertas Trst 11, Edera 9, Dema-cori 7, Inter SS 5.
NARAŠČAJNIKI
Skupina A
Kot predvideno, sta bili v nedeljo odigrani le zaostali tekmi. Breg je tesno klonil razigrani enajsterici Tergesteja z 2:1, CGS pa je premagal z zelo visokim 7:0 zadnjega na lestvici Don Bosco. Prihodnjič čaka Brežane težka tekma s tretjim na lestvici CGS, v kateri želijo naši predstavniki odnesti točko. Tudi Union ima v nedeljo zelo težko nalogo, saj bo sprejel v goste Giarizzole, ki trenutno zasedajo drugo mesto na lestvici in morajo na vsak način zmagati, ker jim CGS s točko zaostanka grozi v borbi za vstop v finale. Vodeči Fortitudo pa bo gostoval pri zadnjem na lestvici Don Boscu. O zmagi Miljčanov ni dvoma.
IŽIOA: Tèrgeste — Breg 2:1, ■CGS •— Don Bosco 7:0,
PRIHODNJE KOLO:	Union -
Giarizzole, CGS Breg, Don Bosco — Fortitudo, Cremcaffè — Tergeste.
Skupina B
V tej skupini je bila odigrana zaradi slabega vremena samo ena zaostala tekma Triestina — Opicina Supercaffè, ki so jo Tržačani osvojili z 2:0. Ta tekma je bila zelo važna za obe ekipi, če bi zmagali Openci, bi se namreč slednji ustalili na drugem mestu lestvice ter kandidirali za vstop v finale. Prihodnjič se bodo vodeče Zaule pomerile s Stockom, Triestina pa z Ro-sandro. Naloga obeh ekip ni lahka, vendar mislimo, da bosta odnesli z igrišča vse razpoložljive točke ter ne bo prišlo na vrhu lestvice do večjih sprememb.
IZIDI: Triestina Opicina — Super-03 ffé 2 * 0
PRIHODNJE KOLO: Libertas Trst •— De Macori, Inter SS — Domio, Zaule — Stock, Rosandra — Triestina, S. Giacomo — Libertas Rocol, Ponziana — Opicina Supercaffè.
LESTVICA: Zaule 26, Triestina 22, Opicina Supercaffè 19, Rosandra 18, Inter SS 15, Stock 14, S. Giacomo in Ponziana 8, Libertas Rocol 7, Domio 3.
Jolo
NOGOMET
FIRENCE, 10. — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca bo 31. januarja odigrala v Comu prijateljsko tekmo s Švico. Srečanje bo služilo italijanskim mladim igralcem kot priprava za dvojno srečanje s Španijo, ki bo veljalo za vstop v
finalno fazo turnirja UEFA. Ta bo maja na Švedskem. Med izoranimi mladinci je tudi igralec Triestine Del Frate.
KOLESARSTVO
MILAN, 10. — V Milanu se je danes sestala tehnična komisija italijanske kolesarske zveze. Razpravljala je o sporedu amaterskih kolesarjev, ki bodo avgusta nastopili na svetovnem prvenstvu v Montrealu. Tehnični komisar amaterjev je Maric Ricci, kandidati za svetovno prvenstvo pa bodo nastopili na teh dirkah: Praga — Berlin — Varšava, «Po Franciji». «Po Bolgariji», vojaško prvenstvo v Al-žiru. Manjkalo pa bo kar devetnajst amaterjev, ki so se izkazali v lanski sezoni. Ti so prešli med profesionalce. Med njimi je tudi Giambattista Baronchelli.
SABLJANJE
MED TRENINGOM
KJa nesreča s floretom
TAUBERBISCi-jFSHEIM, 10. — E-den najboljših zahodnonemških sabljačev Harald Heim, ki je bil pred štirimi leti svetovni mladinski prvak v floretu, leži v bolnišnici v smrtni nevarnosti. Med nekim treningom ga je namreč njegov nasprotnik .-enan-emo prebodel, ker 23-letni Heim ni nosil zaščitne luže in floret mu je prebodel pljuča. Zdravniki ne vedo, če ga bodo rešili.
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
Poraz Crvene zvezde
V	četrtfinalu košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je CSKA iz Sofije premagala na domačem terenu jugoslovansko Crveno zvezdo z 88:81 (42:45). V istem tekmovanju je v Bmu Zbrojevka Bmo premagala Steauo iz Bukarešte s 96:85 (54:35).
V	tekmovanju za Koračev pokal pa je v četrtfinalu italijanski Innocenti premagal Villeurfcane s 64:59 (22:29).
-121 4
!\
C 4
l *
Dva posnetka z nedeljskega tekmovanja KK Devin nem vrhu nad Idrijo
Štivan
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA TEKMO V FRANKFURT!
Jugoslavija in Španija se bosta 13. februarja v Frankfurtu spet srečali med seboj. Tekma bo odločilnega pomena, saj je od nje odvisno, katera državna reprezentanca bo sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo letos poleti v Nemčiji.
Za tekmo vlada tako v Jugoslaviji kot v Španiji izredno zanimanje in so vsi letalski prevozi že vnaprej razprodani. Kljub temu pa je turističnemu uradu «Aurori» uspelo dobiti na razpolago reaktivno letalo družbe «INEX ADRIA», s katerim želimo pripeljati ljubitelje nogometa na tekmo v Frankfurt.
Pokroviteljstvo nad potovanjem v Frankfurt je prevzelo športno uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, zaradi česar je tudi cena potovanja izredno nizka. Kot je iz programa razvidno, znašajo vse usluge le 44.000 lir oziroma 1.091.00 Din (za Jugoslavijo). Za ilustracijo naj povemo, da stane navadna železniška vozovnica 2. razreda Trst - Frankfurt in nazaj 39.270 lir! Torej res ugodna cena!
Program našega izleta na «tekmo stoletja» pa je naslednji: SREDA, 13. FEBRUARJA 1974 Ob 12.00 zborno mesto vseh navijačev na letališču Brnik pri Ljubljani, kjer se lahko pustijo avtomobili na parkirnem prostoru pod nadzorstvom.
Ob 12.45 odhod posebnega letala DC-9 za Frankfurt. Zakuska na letalu.
Ob 13.55 prihod v Frankfurt. Prestop v avtobus in krožna vožnja po mestu. Daljši postanek za morebitne nakupe, nato prevoz z avtobusom na stadion.
Ob 19.30 začetek nogometne tekme JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA. Takoj po tekmi se vsi navijači spet zberejo pri avtobusu. s katerim se odoeljejo na letališče. Možnost nakupov v trgovinah izvencarinskega območja.
Ob 22.50 odhod letala iz Frankfurta za Ljubljano. Večerja med poletom.
Ob 24.00 prihod v Ljubljano (Brnik) in konec našega potovanja.
CENA POTOVANJA JE 44.000 LIR NA OSEBO,
V	KAR JE VŠTETO:
L Potovanje z letalom DC-9 iz Ljubljane v Frankfurt in nazaj; 2. Avtobusni prevozi v Frankfurtu in ogled mesta; 3. Ogled nogometne tekme Jugoslavija - Španija — oštevilčeni sedeži na tribuni; 4. Večerja na letalu; 5. Spremstvo.
# # #
Vse ljubitelje nogometa prosimo, da se prijavijo čimprej, najkasneje pa do torka, 15. januarja, ko zapade rok za najem letala. Ob prijavi je treba plačati 20.000 lir, ostanek pa vsaj en teden pr-i začetkom potovanja. Zaželeno bi bilo, da bi prijave iz okc oe sprejemala naša športna društva in jih potem direktno posredovala turističnemu in potovalnemu uradu «AURORA», ki skrbi za celotno organizacijo in ki tudi sprejema prijav posameznikov.
Kolikor bi bilo do torka premalo prijav, si pridržujemo pravico, da potovanje odpovemo.
V	Ljubljani sprejema rezervacije TTG BIRO na Titovi cesti.
.......................................................................................................Minimi.imi....imm....
PROTI ŠPANIJI V FRANKFURTU
SMUČANJE
V LOMEH PRI ČRNEM VRHU
Uspelo tekmovanje KK Devin-Štivan
D. Rebula in A. Škrk zmagala vsak v svoji skupini
V nedeljo popoldne je v Lomeh pri Črnem vrhu nad Idrijo priredil Kulturni krpžek Devin - Štivan prvo klubsko smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje je bilo v okvinj smučarskega tečaja, ki se je končal preteklo nedeljo. Tako smo lahko videli dve vrsti smučarjev, in sicer že izkušene ter letošnje «zelence». Pri vseh pa lahko trdimo, da so v nedeljo pokazali velik napredek.
Vreme tekmovanju ni bilo naklonjeno, saj je ves čas snežilo, poleg tega je bila tudi vidljivost večkrat zelo majhna, sneg pa neugoden za smuko. Kljub temu je tekmovanje (v dveh spustih) potekalo brezhibno in se zaključilo brez nezgod.
Proga je bila dolga 300 m s 30 m višinske razlike in je imela 28 vratc. Najtežji del proge je bil na sredini, kjer se je tudi odločila zmaga. Tu smo zabeležili največ padcev, preskokov vratc ali pa videli zelo počasno smuko. Da «estetsko» smučanje nima s tekmovanjem nič o-praviti se je pokazalo prav v nedeljo. Prognoza zmagovalca se je popolnoma obrnila. Davo Rebula je pokazal, da je zmagal pri tekmovanju z zagrizenostjo, voljo in trmo. Že po prvem njegovem odličnem spustu je bilo razvidno, da drugi in tretji ne bosta mogla nadoknaditi skoraj tri sekunde zaostanka. Velik boj se je bil za drugo mesto. Zagrizena Legiševa je v drugem spustu le za nekaj desetink sekunde zaostala za drugouvrščeno. Odličen vtis je zapustila mala Katja, ki si je z netveganim spustom priborila peto mesto. Rogelja je preveč tvegal in si je tako zapravil boljšo uvrstitev. Presenetil je tudi Gianni, ki si je šele letos prvič nataknil smuči. Šest tekmovalcev je bilo izključenih zaradi izpustitve vratc, štirje pa se niso javili. Na koncu
naj omenimo še vztrajno Aleksandro Škrk, ki je nastopila na lažji progi in je zmagala s časom 26 sekund.
KONČNI VRSTNI RED 1. Rebula Davo
2.	Škrk Bruno
3.	Legiša Vida
4.	Grižar Anka
5.	Škrk Katja
6.	Škrk Patrizia
7.	Rogelja Igor
8.	Rebula Gianni
1’08”4
1’12”5
ri3”3
1’40”2
1’49”0
rsri
2’20”3
2’53”0
Na prvem letošnjem hitropoteznem turnirju ŠK Rudar Idrija je sodelovalo 14 igralcev. Pred pričetkom turnirja je predsednik kluba izročil spominsko plaketo Antonu Trohi ob 60-letnici in 25-letnem žrtvovalnem delu v klubu. Zmagovalec je postal Mitko Zafirovski, ki je zbral 12,5 točke. Vrstni red ostalih: Kovač 12, Kanduč in Makuc 8,5; Crnobrnja 8; Bajc 7,5; Tavčar 7; Bevk M. 5,5; Troha 5; Medved 4,5; Sedei in Čerin 4 Rupnik 3,5 in Miklavčič 0,5 točke.
* * *
V okviru pionirske šahovske šole so pionirji OŠ «Jožeta Mihevca» v Idriji odigrali turnir, na katerem je sodelovalo 12 pionirjev in pionirk. Zmagal je Bolko Branko, ki je zbral 9,5 točke, slede: Bavdaž 8,5: Medved 8, Erjavec in Albinca Markič 7; Bizjak 5; Bončina I. 4; Živkovič 2; Bončina L. in Kovač 1,5 in Brus Darja 0,5 točke.
* * *
Prva letošnja šahovska prireditev na Primorskem bo hitropotezno prvenstvo za članice in člane, ki bo v nedeljo v Lipici pri Sežani. Primorska šahovska podzveza vabi pri-
morsko šahiste, da se tekmovanja udeležijo v čimvečjem številu.
Silvo Kovač
NOGOMET
RIO DE JANEIRO, 10. — Slavni brazilski nogometaš Pele je izjavil, da se pod nobenim pogojem ne bo udeležil svetovnega nogometnega prvenstva v Zah. Nemčiji. Predsednik brazilske nogometne zveze Havelan-ge je namreč v nekem svojem intervjuju zatrdil, da bo slavni nogometaš še enkrat branil barve Brazilije na tej največji svetovni nogometni prireditvi.
>> 1
iv /Ašm
»#**

K
/
x

Igrali bodo tudi Musemic, Pavlovič Santrac in Džajic
Pristojne vojaške oblasti so na prošnjo Nogometne zveze Jugoslavije odobrile nogometnim igralcem Džaji-ču, Santraču, Musemiču in Pavloviču dopust od 14. januarja do 14. februarja, da bi se lahko udeležili priprav za odločilno kvalifikacijsko nogometno tekmo za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Španijo (13. februarja v Frankfurtu).
Nogometaš Vesne Darij Košuta
OBVKSTILA
SPDT obvešča, da zaradi pomanjkanja snega odpade začetek Smučarskega tečaja tudi v Črnem vrhu in se avtomatično prenese na prihodnjo nedeljo. Do petka bo v tej rubriki objavljeno, če tečaj bo.
SPDT vabi tečajnike in priporoča tudi ostalim članong da se udeleže skupnih zimskih sprehodov, in sicer:
PROSEK: zbirališče ob 10.30 na Kržadi. Sprehod čez Mali Repen na Volnik.
OPČINE: zbirališče ob 10.30 pri končni postaji tramvaja. Sprehod bo na Medvedjak.
KRIŽ: zbirališče ob 10.30 pri avtobusni postaji. Sprehod bo čez Samatorco na Sv. Lenart.
DOLINA, BOLJUNEC, BORŠT: zbirališče oh 10.45 pri koči Premu-da v Glinščici. Od tod na Mali Kras v Botač, na Jezero, v Boršt in Boljunec.
• • *
V soboto, 19. januarja bodo vsa pokrajinska balinarska društva, ki so včlanjena v ENAL - FIGB, imela svoj vsakoletni občni zbor, ki bo v dvorani «La Serenissima» v Gradišču. Dela se bodo pričela ob 15. uri.
* # #
Športno društvo Breg organizira ob priliki gostovanja ženske odbojkarske ekipe C lige v Noven-ti Vicentini, jutri, 12. t.m. avtobusni izlet. Vpisovanje vsak večer v občinski telovadnici.
TRŽAŠKI KMETJE
5. (PABERKI IZ ZGODOVINSKIH KNJIG)
Zbrala
Pavla
Kolarič:
Koliko je tržaškim kmetom koristila odprava tlake in desetin po Francozih ni lahko ugotoviti. Dajatve namreč niso bile odpravljene, namreč samo spremenjene. 1) Prej so jih plačevali v blagu, ob francoski zasedbi so davke — «fronke» — plačevali v denarju, ki je bil težko dosegljiv. Koliko so kmeta oškodovale rekvizicijé za vojsko, ki je bivakirala v okolici in menda največ Pri Sv. Ivanu, ni podatkov.
Francoski generali in osebnosti francoske administracije, ki So izmenoma bivali v Trstu, so uvajali v mestu lahkoten način življenja francoske aristokracije. Vse pa je dajalo videz začasnega, ki ga niti vljudnostne slavnosti 2) v čast francoskih generalov niso mogle zbrisati. Trgovina je hirala zaradi blokade. Tuji trgovci so se izseljevali, denar je nenehno izgubljal vrednost.
Kot ob vsaki vojni, je bilo več pojavov nasilja in ropanja nad civilnim prebivalstvom. Posledica je bil tudi upor kmetov v Ricmanjih. 3) Dogodek je opisal Matija Sila.
TRŽAŠKA MILICA ALI BRAMBOVCI
Tržaške bratovščine so imele predpisane dolžnosti do skupnosti, med temi je bila tudi obramba mesta. To dolžnost je morala vršiti tudi tržaška kmečka bratovščina preko svojih članov v sklopu mestne milice.
Prvi podatki o tej milici, ki so jih do danes iztaknili zgodovinarji, segajo v štirinajsto stoletje. V teku stoletij, do njene ukinitve leta 1868, pa je ta milica opravljala mnoge in zelo različne naloge.
Njeni člani so vršili službo nočnih čuvajev za mestnim obzidjem in branili mesto pred napadi sovražnikov. Pozneje so v patruljah opravljali delo nočnih in poljskih čuvajev po vaseh in mandrjah v neposredni okohci. Vzdrževali so red na sejmih in ob procesijah. Po nalogu pristojne oblasti so vršili celo aretacije. V primeru vojne so bili podrejeni vojaškemu poveljstvu, bili so mobilizirani za obrambo obale pred sovražnikom. Na razpolago so bili za spremstvo državnih in vojaških transportov
Tržaško področje je bilo izjema v avstrijskem cesarstvu, ker tu ni bilo naborov za avstrijsko armado. Zato pa je morala tržaška milica prevzemati v nekaterih primerih tudi vojaške dolžnosti. V teku stoletij je bila ta milica nekajkrat reorganizirana. Imela je svoj statut, svojo zastavo, poveljevali pa so ji pripadniki mestnih patricijev.
V dobi Napoleonovih vojn je tržaška milica med leti 1787 in 1797 večkrat branila obalo. Leta 1809 se je borila proti Francozom pod vodstvom maršala Zacha pri Palmanovi, pri Pre-valju in v Istri. Pomagala je tudi pri izgonu Francozov leta 1813 s tržaškega področja.
Leta 1848, ko je prišlo brodovje sardinskega admirala Al-bija v Tržaški zaliv da bi zasedlo mesto, je tržaška milica branila obalo na vojaških postojankah. V Barkovljah, kjer je brodovje skušalo ponoči izkrcati čete, je duhovnik Jernej Rebec začel biti plat zvona, nakar so pritekli člani okoličanskega bataljona in začeli streljati proti napadalcem ter s tem preprečili izkrcanje.
Ce je neko določeno odprtost patrijcev do kmetov, ki jo je tu in tam mogoče zaslutiti pri prebiranju zgodovinskih knjig, pripisati ekonomskim razlogom, postane pri prebiranju zgodovinskih podatkov dr. Kandlerja4) o tržaški milici, jasno, da je
to politiko narekovala tudi potreba po stalni in zanesljivi o-brambi mesta. Sicer so se mestni očetje posluževali v bojih tudi najemniške vojske, zdi se pa, da se nanjo niso povsem zanašali. Zato so pa v milico sprejemali samo kmečke posestnike in njihove sinove, ki so z drugimi meščani imeli ves interes braniti svojo zemljo.
Lahko rečemo, da je tržaška milica zahtevala od kmečkih ljudi mnogo fizičnih naporov in gmotnih sredstev, saj so uporabljali lastno obleko, pa tudi hranili so se na lastne stroške. Odškodnina pri opravljanju predpisanih dolžnosti ni krila ne enih, ne drugih. Korist od službovanja v milici je bila v tem, da jim ni bilo treba zapuščati domov, kar bi morali storiti kot naborniki v redni vojski. Tako so lahko nemoteno obdelovali svoja posestva, kar je bilo v tistih časih velika prednost. Poleg tega so ponoči varovali lastne grunte. V vojnem času pa se svojim dolžnostim itak niso mogli izogniti. 5)
BOGO GRAFENAUER — Kmečki upori na Slovenskem — DZS Ljubljana 1962 — Str. 341 «. . . Generalni guverner Dirskih provinc Bertrand je 4. VI. 1812 zavrnil mnenje kmetov, da so odpravljene dajatve in tlačne dolžnosti ... Fousché je osvobodil nekaj kmečkih voditeljev iz višegorskega in letijskega kantona, ki so bili v tržaških zaporih, ... in priporočal grajščakom po-mirljivost. ...»
GIUSEPPE CAPRIN — I nostri nonni — Pagine della vita triestina dal 1800 - 1830 — Str. 109 «. . . Per la partenza di Bertrand a Trieste si diede una festa di ballo allegorica nella sala del Teatro nuovo, che incominciò con un Pas-de-deux. Gli esecutori di questo ballo erano vestiti alla foggia dei villici territoriali... E molti degli illustri figli di tante battaglie vissero qui per breve ora ... I generali ed auditori francesi si succedettero nella amministrazione di queste piovincie .. .»
MATIJA SILA — Str. 118-119 «... V Ricmanjih je bilo 12 Francozov posadke, grdo so se vedli in cerkev sv. Jožefa oropali in oskrunili. Ricmanjci so ene potolkli, drugi so zbežali. Ricmanjci pa so se umaknili iz vasi na pečine. Francozi so ponovno napadli
Ricmanje in tam plenih, ko so po Reški cesti prišli H-vatje s kapitanom Jezičem, tem so se pridružili Ricmanjci oboroženi s kosami, koli m sekirami in so Francoze potolkli in jih zapodili proti Trstu. Tudi kapetan Bonomo s svojim krdelom je prišel Av strijcem na pomoč. Spomin na to prasko je bil v Ključu pri se-
tozgodbo™”’ SUka V CerkV’ SV‘ Jožefa v Ricmanjih predstavlja
Dott. LORENZO LORENZUTTI - Granellini di sabbia - Trieste Tip. Lloyd 1907 pag. 127 — ... Pietro Kandler «La guardia rivi* ca era veramente non un corpo militare o quasi, ma la cittadinanza chiamata a prestar per rotolo o ruolo, la guardia alla citta ogni notte. Si formò di cinque compagnie nel 1778. Fu orga-nizzata nel 1805 e nuovamente nel 1809 come corpo militare an-che in tempo di guerra. Abollita dalle leggi di Francia che vi costituirono la «nazionale», restituita ex proprio jure nel 1814, organizzata nel 1836. Il comune di Trieste siccome Signore del discetto a lui suddito, avuto dai vescovi Conti, avea per legge feudale diritto di esigere servizio militare dai sudditi suoi; e lo esercitò. Questa milizia la dissero Cernide, perchè tolti i militi a scelta del podestà che avea il rr.sz^.io. Ma non potevano pigliarsi in milizia che i rustici possidenti e dovevano servire dai 19 ai 60 anni. Il Comune tenne ferma la possidenza, dalla quale si allontanò nell’ultimo regolamento. ...
DE BERSA ANTONIO — Il Consiglio decennale — Trieste Tipogr Hermanstorfer 1889. Str 189 «... Il battaglione era soggeto al Magistrato e prestava servizio continuo «nelle giornagliere pattuglie notturne, nelle perlustrazioni generali, nel mantenimento del buon ordine e tranquillità, nel fornire l'occorrente tzmppa per le numerose sagre nelle ville e contrade territoriali e nell’esecuzione degli arresti ordinati dalle autorità» . . .
Str. 190 ... Era obbligato inoltre a prestare il servizio in città, quallora l'avesse richiesto l’Autorità militare e sotto l’immediata sorveglianza e gli ordini della stessa.
A questi obblighi l’articolo 72 dello Statuto municipale aggiunse dipoi l’altro di prestarsi in tempo di guerra sopra richiesta del Comando militare, alla difesa della costa e del servizio di guarnigione.
(Nadaljevanje sledi/
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13 500 lir Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18._____________
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
11. januarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
DANES 36. SEJA PREDSTAVNIKOV REVOLUCIONARNE VLADE /N S A IG ONA
Sestanek med južnimi Vietnamci v ozračju politične negotovosti
Srečanje na ravni namestnikov delegacij - Gospodarske in socialne razmere silijo Thieuja k vojni
PARIZ, 10. — Jutri bo v Celle Saint Cloudu pri Parizu 36. seja medjužnovietnamske komisije, ki bi morala pripraviti pogoje za ureditev političnih in upravnih razmer v Južnem Vietnamu. Kot je znano, lanski pariški sporazum predvideva normalizacijo razmer v Južnem Vietnamu ob pomoči vseh tamkajšnjih političnih sil, s posebnim poudarkom na pomembnosti tako imenovan« «tretje sile».
Jutrišnji sestanek pri Parizu bo precej klavrn, ker sta odsotna vodji delegacije Van Thieujevega režima in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade. Saigon-skega predstavnika Nguyena Luu Viena Parizu že več mesecev, predstavnik južnovietnamske začasne revolucionarne vlade Nguven Van Hieu je odpotoval včeraj v Južni Vietnam, kjer se bo posvetoval s člani svoje vlade. Popolnoma razumljivo je, da tudi v teh razmerah 36. seja ne bo prinesla s seboj kakega pomembnega premika v smeri pomiritve v Južnem Vietnamu.
Prav v teh dneh pa bi bilo zelo pomembno, če bi v Parizu prišlo do vsaj malenkostnega sporazuma med prizadetima strankama. 23.
t.m. bodo v Vietnamu proslavljali «tet» (budistično novo leto po luninem koledarju). Povsod so pričakovali, da s« bosta stranki Spo-razumeh za osvoboditev vojnih in drugih ujetnikov, kar bi blagodejno vplivalo na prebivalstvo, zdi pa se, da je treba izključiti tudi to možnost.
V Južnem Vietnamu imajo še vedno prvo besedo topovi, strojne puške in letala. Saigonski voditelj Van Thieu je že ukazal, naj njegovo letalstvo bombardira položaje osvobodilnih sil. Pentagon je že sklenil poslati v Južni Vietnam sto lovskih letal. Boji v raznih pokrajinah okoli Saigona so se spet razplamteli.
Po enem letu od pariških sporazumov je visoko poveljstvo južno-vietnamskih (Saigon) oboroženih sil sporočilo, da je v tem letu padlo 13.786 južnovietnamskih vojakov, kar znaša polovico padlih v letu 1972. Po podatkih tega poveljstva so «komunistične sile» zabeležile 51.461 mrtvih proti 178.201 v letu 1972. Te številke so prav gotovo izvite iz trte ter ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Mogoče je res, da so osvobodilne sile, sedaj, ko je fronta u-staljena, imele več izgub kot v ča-
.................................
NASILJE V ULSTRU
V Belfastu atentat na sodnij sko palačo
Zahtevana odkupnina za Niedermayerja? - Ubit katoliški podjetnik
LONDON, 10. — Dve bombi sta danes eksplodirali pred belfaškim sodiščem. človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je velika. Kopičijo se domneve o ugrabitvi ravnatelja podružnice nemške tovarne «Grundig» v Ulstru in zahodnonanškega honorarnega konzula Niedermayerja v Belfastu. Zdi se, da so ugrabitelji zahtevali odškodnino. Na pokopališču katoliškega področja Falls Road so našli truplo katoliškega podjetnika, ki so ga baje ubili pristaši organizacije IRA.
Te vesti nazorno prikazujejo s kakšnimi težavami se morajo danes boje-
NADNARAVNA M0C
Naši bralci so se verjetno zavedeli, da smo vedno precej skeptično pisali o italijanskih in drugih vračih, ki trdijo, da imajo nadnaravno moč, s katero lahko zdravijo najrazličnejše bolezni, vzbudijo ljubezen ali pa sovraštvo, prikličejo naravne nesreče. Priznati pa moramo, da smo se vsaj v enem primeru zmotili. Gre za Vittoria Scifa. ki so ga danes aretirali v Catanii in ki je verjetno bolj znan pod imenom «tobruški čarodej*.
Ima mož res nadnaravno moč? Do neke mere je to res, le da ima ta moč posebno i-me: pravijo ji mafija, čarodeja so sodniki že večkrat poslali na prisilno bivališče, proti čemur je Scifo ostro protestiral in klical na pomoč vse svoje čarovnije. Kaže pa, da v tem primeru mračne sile podzemlja niso imele dovolj nabrušenih krempljev, da bi iztrgale vrača pravici. Prav tako so odpovedale danes, ko se Scifo ni utegnil izogniti aretaciji. čarovnije naibrž ni dovolj dobičkonosen posel.
NEUČAKANOST
Predvčerajšnje «Delo* je izšlo z datumom 9. februarja. «Lahko bi rekli — je naslednjega dne zapisal v opravičilo ljubljanski list — da je tudi tiskarski škrat naveličan zime in si želi pomladi, ali pa je, kot veliko Slovencev po novoletnih praznikih, «suh* in bi rad čimprej iz tega dolgega meseca v najkrajši».
zahtevek ni bil sporočen policiji. Nie-dermayerjeva žena je izjavila, da bi bila zelo srečna, če je res prišlo do zahteve odkupnine, ker bi v tem primeru vsaj lahko upala, da je mož še vedno živ.
Glede vzrokov ugrabitve pa policija tava še vedno v popolni temi. Nekateri menijo, da so Niedermayerja ugrabih pristaši neke gverilske organizacije (zaradi odkupnine), drugi pa podtikajo, da gre morda za maščevanje kakega uslužbenca podružnice. So še tretji, ki trdijo, da gre za poskus preprečevanja porasta industrijskih dejavnosti na tem področju, bi občutno vplivalo na povečanje gospodarske krize.
Končno naj še omenimo primer katoliškega podjetnika Johna Crawfor-da ki so ga našli mrtvega v katoliškem pokopališču v Falls Roadu. Pravijo, da so 52-letnega moškega ubili gverilci Ira, ker ni hotel prispevati k finansiranju gverilske in politične dejavnosti severnoirskega prebivalstva katoliškega porekla.
vati politične zmerne sile protestantov in katoličanov ob podpori angleške vlade, ki je skušala z zaporednimi upravnimi in političnimi posegi zajeziti val terorja, ki že nekaj let pretresa Severno Irsko.
Atentat na belfaško sodišče so pripravili neznanci. Ve se le, da so se teroristi polastili nekega furgona v katoliški četrti Lower Falls, in prisilili šoferja, da jih je odpeljal pred sodišče potem ko so namestili na avto dva peklenska stroja.
Na srečo ni bilo človeških žrtev, ker so oblasti takoj evakuirale vse urade in prostore. Deset minut pozneje sta istočasno odjeknili dve siloviti eksploziji, ki sta povzročili veliko gmotno škodo.
Glede usode ravnatelja belfaške podružnice tovarne «Grundig» pa pravijo da so se ugrabitelji oglasili ter so zahtevali odkupnino. Ta vest pa ie zelo meglena, ker odkupnina ni bila zahtevana od družine prizadetega in
TEL AVIV, 10. — Predstavnik izraelske vojske je danes sporočil, da je požar petrolejskih vrelcev pri Abu Rhodeisu povzročila izraelska raketa vrste howk, ki je bila izstreljena proti egiptovskemu letalu, a je zgrešila cilj.
su partizanskega bojevanja, toda prav gotovo lahko trdimo, da so bile izgube obeh političnih in vojaških nasprotnikov v Južnem Vietnamu v lanskem letu približno enake; Po oceni strokovnjakov v svetu so znašale približno 60 tisoč mož, kar je pravzaprav prevelik krvni davek v razdobju, ki bi moralo pravzaprav pomeniti začetek preporoda v Južnem Vietnamu, začetek sporazumevanja med raznimi političnimi strankami ter sploh odločilen prehod iz razdobja vojne v fazo obnove gospodarstva, industrije, kmetijstva ter sploh vseh dejavnosti ki naj bi pomagale prebivalstvu, da si po praktično tridesetih letih in še več vojne ustvari normalno življenje.
Politične razmere v Južnem Vietnamu pa so take, da je sedaj nemogoče govoriti o normalizaciji v tej deželi. Van Thieu je v režim je na robu propada. Saigonska vlada je zahtevala od Amerikancev več kot milijardo dolarjev vojaške pomoči in to zato, ker ni zmožna, da bi normalizirala življenje. Brez a-meriških dolarjev Van Thieu ne more živeti. Razlog je zelo preprost; socialna nasprotja v Južnem Vietnamu, korupcija in drugi podobni pojavi so tako močni, da se režim lahko zdrži na oblasti samo s tujo pomočjo ter z bajoneti svoje vojske. Med tem, ko se na osvobojenih področjih gospodarsko življenje, razvija s pospešenim tempom, pa na Jugu zastaja. V teh razmerah se Van Thieuju mudi ter se je v zadnjih dneh odločil za ponovne vojaške posege.
Pariški sporazum je polagal posebno pozornost na tako imenovano «tretjo silo». Gre za politične sile, ki niso komunistične in niti sodelavke Van Thieuja. Pravzaprav gre v mnogih primerih za opozicijo proti režimu saigonskega predsednika. Mnogi predstavniki teh sil pa so danes v Parizu, oziroma v izgnanstvu, tisti pa, ki so doma, so po zaporih, ali koncentracijskih taboriščih. še pred kratkim se je zgodilo, da je saigonski režim izročil začasni revolucionarni vladi več sedetin takih ljudi, ki prav gotovo niso komunisti, so pa nasprotniki saigonskega režima.
V teh razmerah ni moglo priti do utrditve te «tretje sile», ki naj bi kot vmesni ležaj ublažila spor med glavnima nasprotnikoma, to je med osvobodilnim gibanjem in saigon-skim režimom.
LHalska nesreča v Kolumbiji: 26 mrtvih
BOGOTA’, 10. — Kolumbijske o-blasti so sporočile, da je letalo družbe «Satena» trčilo v vrh tisoč-metrskega hriba, oziroma v neko televizijsko anteno na tistem področju, kakih 600 km južno od kolumbijskega glavnega mesta. Na letalu je bilo 23 potnikov in trije člani posadke. Vsi so izgubili življenje.
Še prej so sporočili, da se je letalo vžgalo, kar je potem povzročilo trčenje ob hrib.
Iz bližnjih mest so odšle reševalne skupine, toda njihova naloga je zelo težka, ker je področje prekrito s težko prehodnimi gozdovi.
RIM, 10. — Vse kaže, da bo ministrstvo za delo že letos spomladi predložilo parlamentu zakonski osnutek, ki bo odpravil praznične mostove. Če bo parlament o tem zakonu razpravljal takoj po predložitvi je možno, da po poletnem dopustu Italijani ne bodo imeli več toliko medtedenskih praznikov. Govori se pa tudi, da bi lahko reformo vpeljali s 1. januarjem prihodnjega leta.
V tej zvezi je pravni svetovalec ministrstva za delo prof. Gino Giugni izjavil, da ima ministrstvo resen namen preosnovati koledar. Poudaril je tudi, da se bo v krat kem začelo v tej zvezi posvetovanje s sindikati, sodeč pa po pisanju nekaterih italijanskih listov pa kaže, da se delavske organizacije v glavnem strinjajo s tem načrtom. Prav tako bi načrt ugodno sprejeli tudi podjetniki, zlasti ker imajo sedaj z mostovi velike težave tehničnega značaja, ki zadevajo predvsem racionalno izkoriščanje proizvodnih struktur.
Prejudicialno v tem smislu pa je vsekakor dogovarjanje med italijansko vlado in Vatikanom in zadeva revizijo konkordata, saj je od sedemnajstih medtedenskih praznikov
llllllllllllllllllllll||||||||lll|||||||||||||||||||||||lllll|||||lllllllll|||||||||||l||llllll||||lll||flllllllllllllllllllllllllllll|lllll|ll,,l,l,,ll|ll,,lllll,l,ll„lllim,ll,l,ll|,,|||llllllllll„lllllllllllllllimilllllllllll,llll,ll,||ll,|||,,||,|,
Britanski železničarji so danes stavkah v znak solidarnosti z delovnimi tovariši, ki so bili odpuščeni v okviru varčevalnega vladnega plana. Na sliki: potnika, ki sta se razkomodila na klopci tvaterlojske postaje in se
pripravila na dolgo čakanje na vlak
MINISTRSTVO ZA DELO PRIPRAVLJA PRE0SN0V0 KOLEDARJA
Že letos ukinjeni praznični mostovi?
Medtedenske praznike bi premaknili na soboto ali pa jih vključili v dopust
Rimski generalni pravdnik dr. Spagnuolo tožil tehnika Greca zaradi obrekovanja
RIM, 10. — Generalni pravdnik pri rimskem prizivnem sodišču dr. Carmelo Spagnuolo je danes tožil zaradi obrekovanja Salvatoreja Ferraro in tehnika Francesca Greca. Oba sta ga obtožila, da je neposredno vpleten v zadevo Mangano-Coppola.
Plaz obtožb in protiobtožb je sprožil pred nekaj dnevi mafijski boss Frank Coppola, ki je obtožil kvestorja Mangana, da mu je izsilil 18 milijonov lir z obliubo, da bo prikril sodni oblasti nekatera imena vplivnih ljudi, ki naj bi bili vpleteni v razpredanje mafijske mreže v Laziu. Takoj nato se je oglasil tudi Ferrara in pahnil v kašo Carmela Spagnuola. Ferraro je podprl tudi tehnik Greco, ki je še zaostril obtožbo proti generalnemu pravdniku.
Današnji tožbi sta odgovor visokega sodnega funkcionarja na izjavo Ferrare in Greca, ki mu pa ni ostal dolžan. Prijavil je Spagnuola sodišču zaradi obrekovanja, ker da ga je obtožil prekrška, čeprav je dobro vedel, da je nedolžen.
NENAVADEN PRIMER UGRABITVE V SONDALI!
Zabarikadiran s talko v hotelski sobi zahteval letalo za Saudsko Arabijo
Arabski državljan A! Adal se je po nekaj urah nepričakovano vdal sodnim oblastem - Star znanec italijanske policije
SONDRIO, 10. — Mladi arabski I bijo.
* na
bo preiskovalni sodnik zaslišal Al Adala.
TURIN, 10. — Danes so se v tem mestu sestali podjetniki, ki gradijo pretežno športne avtomobile. Industrija so z zaskrbljenostjo komentirali posledice energetske krize in vladnih varčevalnih ukrepov na proizvodnjo njihovih tovarn.
iiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMUiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Oklopna vozila na letališčih
LONDON, 10. — V zadnjih 24 urah so na vseh zahodnoevropskih letališčih še poostrili že itak stroge varnostne ukrepe. Povsod so na stezah oklopna vojaška vozila, na strehah letaliških poslopij pa stra žijo vojaški in policijski agenti z naperjenimi brzostrelkami.
Čemu tak alarm? Britanski notranji minister Carr je pojasnil, da so varnostni ukrepi povezani z do mnevnimi napadi arabskih teroristov na zahodnoevropska letališča.
Teroristi naj bi bili oboroženi s prenosnimi raketami sovjetske izdelave sam-7, ki zadenejo in zrušijo letalo tudi na razdaljo petih kilometrov.
V tej zvezi je včeraj predstavnik belgijskega zunanjega ministrstva izjavil, da v zahodni Evropi sploh ni sovjetskih raket in da je alarmno stanje posledica tatvine raket v nekem oporišču pakta NATO.
Vest je demantiralo vojaško po veljstvo oboroženih sil NATO, bel gijsko obrambno ministrstvo pa je
izjavilo, da v belgijskih oporisčm niso zabeležili tatvin raketnega o-rožja, namignilo pa je, da so bile v oporiščih NATO ukradene ameriške prenosne rakete, enakovredne sovjetskim sam-7.
Vprašanje pa je, če je splošna mobilizacija na zahodnoevropskih letališčih res posledica strahu pred morebitnimi terorističnimi napadi, ali pa se za tem skriva kaj drugega.
Na sliki: oklopno vozilo na stezi amsterdamskega letališča Schipol.
Nenavaden primer ugrabitve državljan se je sinoči zaprl z neko pa bo vsekakor bolje dojemljiv, ko žensko v sobo hotela v Sondalu pri Sondriu in zagrozil, da bo ubil tal ko, če mu italijanska policija ne bo omogočila povratka domov v Saudsko Arabijo. Po osmih urah se je danes zgodaj zjutraj ugrabitelj nepričakovano vejal ftoliciji. Protagonist nenavadnega poskusa izsiljevanja je 37-letni arabski državljan Mohamed Al Adal, ki je imel že ne kajkrat opravka z italijansko po ličijo.
Čemu se je Arabec odločil za u-grabitev? Temu vprašanju preiskovalci še ne vedo odgovora in ga tudi sam potek dogodkov ne pojasnjuje. Policija je ugotovila, da je Al Adal, ki se že nekaj časa zdravi v deželnem sanatoriju «Eugenio Morelli», snoči rezerviral sobo v hotelu «Storile» v Sondalu. Obljubil je vratarju, da bo v kratkem izročil dokumente in se odpravil na kratek sprehod. V nekem baru se je seznanil s 35-letno šiviljo Mari-leno Togni in jo pregovoril, da mu je sledila v sobo. Okrog 21. ure je poklical vratarja hotela in mu u-kazal, naj pokliče rešilni avto Rdečega križa. «Hočem, da me pelje do milanskega letališča Linate — je zahteval Al Adal — kjer naj bo pripravljeno letalo, s katerim bom poletel v domovino.» Presenečeni vratar je skušal prepričati mladeniča, naj ne dela neumnosti, a nje-
gov napor je bil zaman. Na prigovarjanje je ugrabitelj rezko odvrnil: «Izpolnite ukaz, sicer bom u-bil žensko, ki je z menoj v sobi.» Poudaril je nadalje, da ima štiri ročne bombe, s katerimi bo povzročil pravcati pokol, če italijanska policija ne bo izpolnila njegovih zahtev.
Zaprepadeni vratar je nemudoma poklical policijo in orožnike, ki so obkolili hotel. Na kraj ugrabitve je prišel tudi sondalski pretor, ki se je skupaj z vaškim župnikom ponudil Arabcu za talca namesto nesrečne šivilje. Al Adal je zavrnil ponudbo in gonil svojo kot stara lajna : «Hočem letalo za Saudsko Arabijo.»
Pogajanja so se nadaljevala pozno v noč in kazalo je, da bo vsak poskus, da bi prepričali Al Adala, naj se vda, klavrno propadel. O-krog 4. ure je AL Adal zahteval sendvič in pijačo. Ko se je okrepčal, je nepričakovano odprl vrata sobe, v katero se je zabarikadiral skupaj z žensko, osvobodil svojo talko in se predal orožnikom. Agenti so preiskali njegovo sobo in ugotovili, da Al Adal ni imel ne ročnih bomb ne strelnega orožja, pač pa le dolg in nabrušen nož, s katerim je grozil Marileni Togni. Ženska je priznala, da jo je ugrabitelj prisilil, naj potrdi niegove grožnje, da bo pognal v zrak hotel, če ne bodo ugodili njegovi zahtevi.
Al Adal je že star znanec italijanske policije. Maja lani po pokolu pred milansko kvesturo, ga je policija aretirala kot domnevnega pajdaša Gianfranca Bertolija. Izkazalo pa- se je, da je Al Adal popolnoma nedolžen in zato so ga osvobodili. V dveh meescih ječe pa se je Arabec nalezel tuberkuloze in zato so ga poslali v zdravilišče v Sondalo. Pred nekaj dnevi je izvedel, da bi ga morali prihodnji teden izgnati iz države kot nezaželenega. Kaže pa, da je Al Adal poročen in da ga žena čaka z otroki na Češkoslovaškem. Zato naj bi ne hotel zapustiti Italije in se vrniti v Saudsko Ara-
Preiskava o pokolu na rimskem letališču
RIM, 10. — Rimski preiskovalni sodnik Rosario Priore, ki vodi preiskavo o pokolu na rimskem letališču v Fiumicinu je danes vključil med sodne akte izjavo, ki jo je dal o pokolu neki častnik tedniku «Epoca». Gre za stotnika obveščevalne službe letalstva Corrada Narcisa, ki je izjavil, da je bil SID obveščen o atentatu, pristojni organi, čeprav obveščeni, pa niso pravočasno posegli.
Na to obtožbo je notranje ministrstvo odgovorilo, da je minister Paviani izčrpno poročal parlamentu o terorističnem dejanju. Če bi imel kdo še kaj dodati k temu, pa naj vloži tožbo pristojnim organom. In to je danes naredil stotnik Narciso, čigar brat Raffaele Narciso je bil ubit med napadom na rimsko letališče.
V zvezi s terorističnim podvigom kuvajtiski list «Al Qabas», ki navaja izjave «dobro obveščenih krogov».
trdi, da Libija ni bila vpletena v atentat. Akcijo naj bi finansiral neki «Arabec», čigar imena pa list ne navaja.
RIM, 10. — Poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev v Rimu podpolkovnik Vitali je z nekaterimi častniki in podčastniki odpotoval v Reggio Calabrio, da bi preveril resnico glede nekaterih izjav, ki jih je po telefonu podal neznan mladenič glede ugrabitve Paula Gettyja HI.
Mladenič, ki je govoril s sicilijanskim naglasom, je dejal, da je bil šofer avtomobila s katerim je bil mladi vnuk znanega angleškega bogataša ugrabljen. Odločil se je, da telefonira policijskim organom, kjer je bil prikrajšan pri razdelitvi plena. Od ene milijarde in 700 milijonov lir, kolikor so jih ugrabitelji prejeli, je bil deležen samo 300.000 lir. Mladenič je še povedal, da eden od poglavarjev tolpe živi v Rimu. Policiji je telefoniral, da se hoče maščevati in da se ne boji svojih pajdašev, temveč jih pričakuje v Palermu. Takoj nato je prekinil telefonsko povezavo. Zdi se, da sta se dva karabinjerska podčastnika naknadno povezala z njim.
kar dvanajst cerkvenih.
Načrt, ki ga v tej zvezi pripravljajo na ministrstvu za delo zajema tudi vprašanje delovnega urnika in vprašanje minimalnega dopusta. Prof. Giugni pa je bil v tej zvezi mnenja, da bi bilo najbolje, če bi najprej rešili vprašanje pre-osnove koledarja in premaknili medtedenske praznike na soboto ali nedeljo. Poudaril pa je tudi. da bi združili le del medtedenskih praznikov, drugi del pa bi vključili v dopust. Dodal je, da omejevanje prometa osebnih vozil ob prazničnih dneh terja racionalno rešitev tega vprašanja.
Problem preosnove koledarja ni nov saj se o njem govori že okrog deset let. Leta 1967 je vsedržavni svet za delo in gospodarstvo celo pripravil in predložil parlamentu zadevni zakonski osnutek, ki pa je propadel zaradi predčasnega razpusta zbornic leta 1972. Po tem prvotnem zakonskem osnutku naj bi preložili vse medtedenske praznike na soboto z izjemo novega leta, 1. maja in božiča.
Rešitev tega vprašanja ni odvisna samo od vlade in parlamenta, ker predpostavlja tudi preosnovo konkordata. Vatikan je v tej zvezi že naročil enemu od svojih teles naj preuči vprašanje. Anketa, ki so jo izvedli v začetku leta 1971 med škofi, ni dala pozitivnih rezultatov, saj so se visoki prelati razdelili na dva številčno skoraj enaka tabora: tistih, ki so bili naklonjeni preosno-vi koledarja, in tistih, ki so temu nasprotovali. Ko je lani takratni minister za delo, demokristjan Coppo, spet začel preučevati to vprašanje, so v določenih demokrščan-skih krogih zagotavljali, da Vatikan ne nasprotuje več racionalni reformi koledarja. Kakšno je sedanje stališče svete stolice ni znano. V tej zvezi pa naj bi ožji sodelavec ministra Bertoldija izjavil: «PSI sicer nima svojih obveščevalcev v Vatikanu, menimo pa, da nas bo kdo pravočasno obvestil, kaj meni o tem vprašanju Sveta stolica, če se bomo resno lotili preosnove.»
Italija je država, ki ima skupaj z Mehiko največ medtedenskih praznikov (17). Sledijo ji Kanada in Španija u6), Brazilija, Zahodna Nemčija in švedska (13), Avstrija in Luksemburg (12), Danska in Francija (11), Belgija (10), Jugoslavija, Nizozemska, ZDA in Švica (9), Irska, Poljska, Portugalska, Turčija in Sovjetska zveza (8), Bolgarija in Češkoslovaška (7), Romunija (6) in Velika Britanija (5).
ZDA-Panama: sporazum o prekopu
WASHINGTON, 10. - Posebni a-meriški poslanik v Panami Ellsworth Bunker in panamski minister za zunanje zadeve Juan Tačk sta podpisala preliminarno pogodbo o ureditvi vprašanja Panamskega prekopa. Po tem sporazumu, ki ga bodo morali še odobriti Pentagon, ameriški obrambni svet in kongres, naj bi Panamski prekop prešel pod panamsko suverenost čez 20 let. Medtem naj bi se zvišala najemnina od 1 milijona na nekaj več kot 20 milijonov dolarjev.

NA SN0CNJ1 ODDAJI RISCHIATUTTO
Gabriella Mondello pregazila tekmeca
Tokrat prvakinja ni odgovarjala tako briljantno kot po navadi
MILAN, 10. - Gabriella Mondello, 29-letna profesorica iz Chiavarla in izvedenka o življenju in delu Giovan-nija Verge, je tudi ta teden ohranila naslov prvakinje popularne televizijske oddaje «Rischiatutto». Z današnjo oddajo si je priborila tri milijone in 760 tisoč lir, tako da je doslej skupno zbrala skoraj 16 in pol milijona lir. S to zmago se je uvrstila na drugo mesto najbolj uspešnih tekmovalcev letošnje serije, takoj za gastronomsko izvedenko Mario Luiso Mi-gliari.
Prvakinja danes ni igrala tako briljantno kot po navadi in poznalo se ji je, da je utrujena in živčna. Zlasti ji je šel težko od rok odgovor na podvojilno vprašanje, ki sicer ni bilo zelo zahtevno, a je bilo res kilometrsko. Mondellova je mora. la opisati do potankosti (barvo las, podobnost, starost) oseb v Verdijevi drami «La lupa». Čeprav v zadnjem trenutku, se je spomnila tudi vseh pridevnikov, s katerimi pisatelj primerja «compareja» Januja Ponciju Pilatu. Vsekakor pa je tudi tokrat prvakinja nadkrilila tekmeca in pokazala, da se znajde tudi z zapletenimi argumenti na panoju.
Priznati pa je treba, da je bila tudi tokrat sreča naklonjena mladi profesorici, ki je med prvim delom igre zadela odgovore na dve tveganji (s tem si je zagotovila 900 tisoč lir), tri jollyje in supertveganje. s katerim je presenetila gledalce in tudi samega Bongioma: poznala je imena nebesnih teles, ki oddajata najjačje elektromagnetne valove. Poleg sreče pa
sta prvakinji brez dvoma pomagala do zmage tudi tekmeca: mlada učiteljica Elena Arena iz Messine, prikupno dekle z lepimi zelenimi očmi, ki pa je bilo zelo negotovo pri odgovorih. Že sredi prvega dela oddaje si je zapravila pravico odgovarjati na podvojilno vprašanje. Drugi tekmovalec je bil študent Mario Breglia iz Sondria, ki je mislil, da zna vse o zgodovini krščanske filozofije. Predstavil se je z nerazumljivim razglabljanjem o velikih vprašanjih vere. že od vsega začetka jo je polomil, ker se ni spomnil, da je razum največji dar, ki loči človeka od živali. Tudi z vprašanji na panoju se ni kdove kako dobro znašel, tako da je imel ob koncu le borno vsotico, še to je zapravil, ker ni bil prevelik prijatelj s svetim Tomažem Akvinskim. Pravilno je navedel pet dokazov, ki naj hi po usta—ivitelju sholastike doka^nva li obstoj boga. pozabil pa je. da je sv. Tomaž rabil za svoje dokazovanje logični proces «a posteriori».
Po oddaji ie nn>akinia priznala časnikarjem. da jo televizija utruja, ker je pripravljanje za oddajo zelo naporno in praktično druga služba. Izjavila je, da bi rada branila naslov še enkrat ali dvakrat nato pa prepustila žezlo novemu prvaku. V to jo navaja tudi strah, da ji bo zaradi r.cvega davčnega sistema država od-ščipnila znaten del vsote, ki jo je doslej zmagala.
PALERMO, 10. — Neznanci, ki so se pripeljali mimo z ukradenim av- ur tomobilom so pred njegovim stano-1 in
vanjem ubili 62-letnega policijskega podčastnika Angela Sorina, ki se je vračal domov.
Sorino bi moral biti že upokojen, toda obdržali so ga še začasno v službi. Njegov 31-letni sin Giuseppe Sorino, ki je poročen in ima dva otroka, je načelnik političnega oddelka kvesture v Caltanissetti. Prej je vodil leteči oddelek kvesture.
Razstava hrvaških naivcev na Gospodarskem razstavišču
LJUBLJANA, 10. — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so nocoj odprli veliko razstavo hrvaških slikarjev naivcev imenovano «Hlebinska jesen 73». Razstava je bila lani ob 30-letnici osvoboditve Koprivnice najprej v tem kraju, letos pa so jo prenesli v Ljubljano. Z njeno postavitvijo pričenja Gospodarsko razstavišče širiti svojo dejavnost tudi na kulturno področje. Likovne razstave naj bi bile v prihodnje sestavni del njegovega prireditvenega programa. Skupno se tokrat predstavlja 52 hlebinskih avtorjev s 135 pretežno novejšimi deli.
ŽENEVA, 10. — Oborožena in zakrinkana roparja sta se polastila 80 milijonov lir v neki veleblagovnici v Ženevi. Bandita sta jo nato urno odkurila z motornim kolesom izginila kot kafra.
: