IZ TERMOELEKTRARNE-TOPLARNE LJUBLJANA
Predrag premog
Prva dva bloka Ijubljanske Toplarne-termoelektrarne sta projekti-rana za kurjenje 80 odstotkov lignita in 20 odstotkov rjavega premoga z vsebnostjo 12 odstotkov pepela pri lignitu in 18 odstotkov pri rjavem premogu. Tretji blok pa je načrtovan za kurjenje rjavega premoga z vsebnostjo 30 odstotkov pepela. Premog, ki ga sedaj dobivajo iz Zasavja - lani so a RRPS dobili dve tretjini vseh dobav oziroma 500.000 ton premoga - pa vsebuje 45 odstotkov pepela. Ta pepel dela dodatne težave in stroške delavcem v TE-TOL: fdtri tega ne morejo odstranjevati in se izločajo dodatne količine skozi dimne pline, težave s transportom pepela in iskanje dodatnih deponij.
Zaradi tega se kljub naporom Toplarne njena ekološka sanacija ne popravlja, saj ima zasavski pre-
mog tudi visoko vsebnost žvepla - preko 2 odstotka. In ne nazad-
nje je energetski premog rudni-kov   rjavih   premogov   Slovenije
v glavnem jaJovina z veliko pri-mesi ilovice, ki v mokrem sianju povzroča z lepljenjem *na presip-nih mestih in trakovih vzdrževal-cem velike ležave. Jalovina pa je
tudi zelo abrazivna in uničuje cevi in kladiva mlinov, ki jih je treba
obnoviti po 250 obratovalnih urah.
Ob sedanji visoki ceni rjavih premogov pa velja omeniti še energetski prispevek, ki ga mo-rajo po 21. členu SaS o temeljih plana ISEP združevati uporabniki domačega premoga in sicer 20 od-stotkov od fakturiranega zneska za dobavljen premog, ki se ne uporablja za proizvodnjo elek-tvične energije v okviiu EGS. Ta prispevek je za TE-TOL precej sporen, saj Izvršni svet mesta Ljubljane meni, da so cenovna razmerja toplote v Ljubljani taka, da cena zasavskega premoga ne prenese še 20-odstotnega pri-spevka. Zato se vodstvo TE-TOL v pogovorih s predstavniki RRPS
zavzema, da bi jim dobavljali kva-litetnejši premog in da bi jih opro-stili plačevanja spornega pri-spevka, saj v dani situaciji ni težko dobiti v državi cenejši pre-mog, kot je iz Zasavja in še brez 20-odstotnega prispevka.
MINKA SKUBIC