12. štev. V Ljubljani, petek 27. decembra 1918. I. leto. Velja v Ljubljani: celo leto pol leta četrt leta . en mesec K 56— „ 28— . 14— . 470 Velja po pošli: za celo leto naprej IC60— za pol teta „ # 30— za četrt leta „ „ 15-_ za en mesec 5’___ Napi smctienarcčbebrez pošiijatve deimrja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino po nakaznici. ,:>si se računajo po po-prostoru in si-'■ ter £3 mm i enkrat /at popust. SW Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — ~~ = Telefon štev. 3C0. ^..:.;^=T==gs= Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna, številka velja 80 Tinarjev. Vprašanjem glede inserato v i. >. t' naj 5 ri-loži za odgovor dopisnica ali 2iun,l;j:. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi ic- ne vračajo. Ljubljana, dne 25. decembra. Naša Narodna vlada je podala svojo demisijoin s tem preidejo promet, prehrana, finance in narodna obramba na skupno vlado. Vsled tega ne bodo več prišli v poštev dosedanji poverjeniki dotičnih resortovdr. Tavčar, dr. Kukovec, dr. Pestotnik in dr. Pogačnik. Temu poročilu dostavlja »Slovenec", da se vsled tega premakne dosedanje razmerje med strankami v Narodni vladi, vsled česar bodo potrebne tudi nekatere druge spremembe. — Tako torej. Ker se premakne dosedanje razmerje med strankami, bodo potrebne tudi nekatere druge spremembe, ko bi pa ne bilo merodajno razmerje moči; stranke, bi lahko ostalo vse pri starem. Kakor razvidno iz te izjave, mislijo stranke zopet na neke kupčije pri sestavi nove vlade. Proti temu pa mora naša javnost najodločneje protestirati, namreč proti nameri, da bi postala razdelitev poverjeniških mest med posamezne stranke zopet predmet kake kravje kupčije. Pri novi sestavi narodne vlade naj se ozira v prvi vrsti na strokovno sposobnost in šele potem na strankarsko pripadnost. Pred vsem pri kombinaciji za sestavo nove vlade **« sme več priti v poštev dosedanji njen načelnik, mož, ki bi moral že sam izginiti iz našega javnega življenja, ko bi imel nekoliko čuta za spodobnost. Dr. Triller utegne biti dober jurist, a dvomimo, da I. D. S. ne bi imela sposobnejšega moža za poverjeništvo za trgovino in industrijo. Prelat dr. Kalan je gotovo vse časti vreden mož, a da bi bil ravno on najbolj poklican in sposoben za vodstvo kmetijskega resorta,mora naša javnost najmanje dvomiti. Zatorej: Proč s strankarstvom, proč s klikarstvom. Odloča naj strokovna sposobnost in ne strankarsko pripadništvo. Težka kriza. i Ena najobčutnejših posledic vojske je brezposelnost, ki je vedno zunanji znak gospodarske krize. Ne samo vojno gospodarstvo, ampak tudi poli-"čni prevrat je zakrivil, da se z vsakim &OŽ1DAR BORKO: Meditacija božičnega večera. Tako tiho je nocoj, da bi slišal korake neznanega popotnika, ki se vrača na daljni cesti. Slišal bi vrana, splašenega v črnem smrečju in slišal ki peroti Angelja, ki prinaša dobri de-Cl vse polno svetlih in čudovitih radosti. Nič zvonov, nobenega glasu, sveta tišina vse naokrog, le v duši posamezen zvok davno odpele pesmi: O sveta noč, o blažena noč... ■ Nocoj sem mislil na tebe, prijatelj Razkolnikov, vso dolgo uro sem niislil, sloneč na oknu z razgretim čelom ob šipi, z vročimi ustnami ob steklu. Svetla in velika je morala biti ^sina, ko te je rodila izmučena duša redora Mihailoviča. Zakaj samo v tišini so nase duše svetle, samo v tišini so mogli atomi njegovih inožgan iz-zareti novo materijo: tvoje roke, ki so urhte ubijale, tvoje srce, ki je s sov- dnevom množi število brezposelnih. Ves čas vojske smo bili zaprti pred svetovnim trgom in sedaj ko so se vrnile naše delavne moči, je še slabše. Industrijski kraji bivše avstro-ogrske monarhije so za nas večji del inozemstvo, dočim so naše pokrajine skoraj brez vsake industrije. .... Naši kapitalisti — največ vojni milijonarji ki bi lahko takoj začeli z raznimi novimi tovarnami, se boje ptevelike spremembe naše valute. Dolc-lei se vprašanje naše denarne vrednosti ne reši, ne smemo upati na večja podjetja, katera bi dala našim delavcem zaslužek. Pa tudi pomanjkanje surovin in strojev je velik ‘za-drzek na poti do novega gospodarskega razvoja. Vse to pa je zopet odvisno od notranjih in zunanjih razmer jugoslovanske države. Dokler se ne uredijo zunanji odnošaji naše države napram^ svetu, ne moremo ne uvažati ne izvažati, kar bi potrebovali oziroma kar bi lahko zamenjali za naše potrebe. Prehodno gospodarstvo, o katerem so pisali cele knjige, je povzročilo neposredno krizo na račun delavstva. Kar je za kapitalista komaj izguba dobička oziroma njegovih obrestij. to je za delavca naravnost mizerija. Glad in pomanjkanje potrebnega živeža, mraz bolezen in vse druge neprilike izpodkopavajo delavstvu eksistenco in ubijajo naše najboljše delavne moči. In ne samo delavstvo, tudi zasebno uradništvo čuti neznosne posledice brezposelnosti! S čim naj živi sebe in svojo družino ubog uradnik-proletarec, če nima niti prilike, da bi s svojim delom zaslužil najpotrebnejše novce za vsakdanje življenje? Ne odrekamo nobenemu pravice do lastnega zaslužka, tudi ženski ne, toda — kako pride ženska do službe v škodo moškemu? Drugače je, če mora ženska delati, da preživi svojo deco in sebe — in drugače je če delodajalec vzame v službo žensko, da si prihrani na izdatkih! Tako ravnanje priča o popolni neodgovornosti napram človeštvu. Današnji socijalni red zahteva od moškega, da skrbi za svojo družino in dokler obstoji ta red, je žensko delo v moških službah neupravičeno in dostikrat celo nemoralno. Pomanjkanje dela v vseh strokah, draginja in vse druge posledice vojske pretijo našemu delavstvu z neizogibno moralno in materijalno katastrofo. Zato je bil že skrajni čas, da je naša Narodna vlada ustanovila „Državuo posredovalnico za delo“ in izdala naredbo glede prehodne podpore brezposelnih. Upamo, da bo ta uradna akcija zmanjšala v doglednem času brezposelnost in ublažila žalostne posledice vojnega gospodarstva, zlasti še, ker ste imenovani instituciji izdelani na praktični in preizkušeni podlagi narodno-socijaloih načel. j. SERNEC. Pravosodne žadeve. Z vseh strani se čuje klepljenje, piljenje in struženje — da se stavi Jugoslaviji dostojen dom. Dobro je, da rabijo delavci tudi marsikateri star ali še porabiti materijal zrušenega poslopja, da pride dom čimpreje pod streho; vendar je treba zelo paziti, da nam s kakim že pokvarjenim gradivom nove stavbe ne oškodujejo. Tako moramo pri prevzetju sodnega inventarija s kritičnim očesom premotriti, kaj nam še služi in kaj ne. I. Sodni praktiki n. pr. skoraj soglasno zametujejo v izvenspornem postopanju šele s cesarsko naredbo z dne 12./10. 1914 št. 276 drž. zak. oz. naredbo pravosod. ministrstva z dne 29./1. 1916 št. 9. pravosod. naredbe-nika uvedene t. zv. imenske, varo-vančeve in premoženjske liste češ, da zahtevajo neprimerno veliko dela, dočim le dajejo prav malo koristi. V bivšem pupilarnem registru je bilo vse uvrščeno mnogo preglednejše ter je imel imenovani register vrhu' tega še to prednost, da se je mogel kot knjiga lažje in za daljšo dobo shraniti; — omenjeni listi (karte) pa pridejo prav lahko v nered ter se pogube bodisi iz spisov bodisi iz ška-telj, v katerih se shranjujejo. Pozdravili bi torej naredbo, ki bi vrnila staremu P-registru zasluženo veljavo in sicer če mogoče še pred novim letom 1919, da koj ž njim zopet oživi! Poleg tega registra naj tudi še ostaneta imenski seznam (indeks) ter seznam o varovancih (Pflegschafts-vermerkbuch), ker nadomestuje vse stare sezname o obrestih, računih in odpravah polnoletnih. 11. Nujno pa se naj modernizuje kazensko pravo — vsaj v najbolj kritičnih slučajih. 1.) Kaznovanje zaradi navijanja cen naj se prepušča izključno politični oblasti, katero naj se podpira z določitvijo najvišjih cen, ne pa smernic, ki so preohlapne in pogosto le služijo navijalcem kot pripomoček, da ubeže zasluženi kazni. Najvišje cene naj se določajo, uvaževaje sedanjo draginjo, liberalno visoko, vendar naj se njihovo prekoračenje strogo kaznuje posebno pri vinu, kjer dosegajo cene docela nenaravne višine. Da pa bo kazen pravična, naj se razglašajo najvišje cene pravočasno in v pogostih presledkih, da soglašajo z vedno se menjajočimi dejanskimi razmerami. Politična oblast potem lahko postopa brc/, velikega aparata (kakor pri. sodiščih) in vsestransko, da ne bodo „žrtve“ samo gotovi ljudje, proti katerim se je le slučajno uložila ovadba. 2.) Tatvine stvari, katerih vrednost ne presega upoštevanja vredne mere n. pr. 30 K — naj se ne zasledujejo več, oz. naj se postopanje takoj ustavi, kakor hitro oškodovanec pred sodiščem izjavi, da je škoda poravnana in da ne želi zasledovanja. 3.j Enako naj se preneha kazensko zasledovanje, kakor hitro izjavi — vsled kake razmeroma neznatne telesne poškodbe oškodovani, da se je poravnal s storilcem. Ad 2.) in 3.): Dosedaj neizogibni madež sodne predkazni v takih stvareh (Zakon z dne 21./3. 1918 št. 108/18 daje le delno odpomoč.) povzroča pogosto škodo, ki nikakor ne odgovarja dotični malenkostni krivdi. 4.) Tudi neposredna reakcija na žalitev z besedo ali dejanjem n. pr. udarci naj se v upoštevanja vrednih slučajih sploh ne kaznuje. Svobodno in moderno tolmačenje dosedanjega kazenskega zakona (§ 2 lit g) itak tudi že sedaj upravičuje njegovo ravnokar označeno uporabo raštvom ljubilo, tvoje ustnice, ki so poljubljale v sveti čistosti grešno meso Sonje — blodnice. Kako rad bi pogledal v tvoje oči, spokornik Razkolnikov, ko je v njih zablestel sveti večer spoznanja in pokore! Temne moči Zločina so se izgubile, a ni še se smeio praznovati Vstajenje, zakaj Božič gre pred Veliko nočjo. V tvojih očeh je morala nastati tišina svetega večera, v kateri se izenači Nebo in Zemlja: kjer se rodi Krist. Nocoj bi hotel dogledati tebi v oči^ nocoj! Roke vseh nas. kar nas je prišlo v ta sveti večer, so krvave, grde, zločinske. Ubijali smo vse povprek; ubijali sebe in druge. Naše roke niso drhte dotaknile tistih drobnih uši, ki so se zajedle v telo človeštva in na človeški krvi izživele svoj podli parasitski nagon. Naše roke so se dvigale proti svetlim in blagim dušam, katere smo prejeli od Boga v času njegove najboljše volje. Nič nismo videli tistih jasnih oči, katere so pobožno čakale in hrepenele, da srebljajo tišino sve- tega večera, ko so ljudje tako dobri in nebo tako usmiljeno ... Kje je Sveti večer, kje šele Velika noč, prijatelj Razkolnikov? O naj so prokleti tisti, ki so rekli, da je naš Bog krvnik; ki trde, da Nadčlovek ni rojen v tišini, v sijat ju dobrih in srečnih oči, ki blagoslav-ljajo. Naj so prokleti tisti, ki so rekli, da je živa človeška kri filozofija in je tekla v potokih in oni so rekli in so ostali filozofi. I11 tisti, ki so videli Sonjo prositi košček kruha in so ji v velikem usmiljenju vrgli cel kolač, da so smeli zato nasitili glad svoje pohotnosti, naj so prokleti v tem tihem, svetem večeru. Šli smo mimo mater, stoječih na dežju, v blatu in snegu in prsi so jim molele iz cunj in nismo občutili greha na lastni duši, greha katerega ne kaznuje Bog — mi vsi smo prokleti. Trinajstletnemu fantu, ki je veroval v Božič in se veselil darov, nismo vedeli dati kruha in enega samega bombona; šel je v mestni park, kjer so sence najtišje, izpil strup in umrl v samoti ... ..Mama, lačen, bos in razcapan ne morem živeti!“ Raztrgajte vetri, našo obtožnico — zakaj mi smo prokleti! O vsi smo prokleti: vsi smo ubijali duše, silili Sonje in zatajili Sveti večer. Pred vstopom v Božič smo se globoko poklonili našim ušem in se bomo klanjali: „Sluga sem... Čast mi je!..! Hodile bodo med nami z dobrodušnimi fiziognomijami, .zakaj dobra je naša kri.1 Zato smo prokleti vsi, čeprav ne poznamo zločina in kazni. A tiha, sveta noč je nocoj! Prijatelj Razkolnikov, tvoje oči bi rad videl, ko jih je odprlo spoznanje! Tih je bil, svet večer v njih in daleč nekje so že bili pripravljeni zvonovi velikonočnega jutra. A kje so naša jutra, ko še nosimo roke krvave, grde, zločinske?! Za vsak slučaj pa prosimo, naj nam daje nova naredba tozadevna eventualno še potrebna navodila. Naš »ceterum autem censeo" pa nam bodi vselej in povsod: »Slovett-ski sodnik interpretuj zakon kot uradnik narodne države SHS!" Jugoslavija. Medmurje zasedeno. Zagreb, 25. decembra. Listi prinašajo iz Varaždina vest, da je Medmurje zasedeno po jugoslovanskih četah in osvobojeno mizarske strahovlade. Povsod je prebivalstvo osvoboditelje pozdravljalo z navdušenjem. Pod italijanskim jarmom. V Klani pod notranjskim Snežnikom v Istri so Italijani udrli v šolo, razbili vsa učila, klopi in šolske table ter zažgali ves šolski arhiv in učne knjige. Na grebenih se Italijani pridno zakopujejo,' zidajo betonske jarke, vozijo municijo in drug vojni materijal ter se skrbno pripravljajo za vojne operacije. — Italijanski poveljnik je obljubil prebivalstvu, da jim pošlje takoj zadostnega živeža, ako se prične deca v šoli italijanski učiti. = Preko Grobnika Italijani utihotap-ljajoizHrvatskc živino, katero jim dobavljajo razni hrvatski dobičkarji in špekulanti. / Spomenik narodnemu mučeniku O. Popoviču. Narodnemu mučeniku Onizimu Popoviču namerava Dalmacija postaviti lep spomenik v Kninu, kjer je bil župan. Njegove zemeljske ostanke prepeljejo iz Sinja v /odno mu mesto. O. Popovič je bil ugleden Srb in župan kninski. Začetkom vojne so ga vtaknili med vojake, da mu tako onemogočijo vsako delovanje med narodom. Na neko lažnjivo denuncijacijo je avstrijsko vojno sodišče obsodilo Popoviča na smrt s streljanjem. De-nuncijant je težko obolel in na smrtni postelji ie priznal spovedniku svoj greh, da je lagal in krivo pričal proti Popoviču. Sodišče je moralo obnoviti „kazensko postopanje" in Popoviča proglasiti za nedolžnega. Da Popoviča »rehabilitirajo", poveii so na njegov grob vod vojakov, ki so izstrelili par „sa!v“ in vojaška godba je odigrala »avstrijsko himno". rešil življenje pred nemškimi bajoneti in kroglami. G. Singerju v Logivesi so pisali grozilno pismo s krvjo namazano, da ga ubijejo, če ne odide. Streljali so nanj in ena izmed treh krogelj mu je frčala tik mimo ušes. Za nekaj časa je zapustil župnijo, potem se je zopet vrnil in je še zdajv smrtni nevarnosti. Župnik Nagel iz St. lija se je le s hitrim begom rešil pred dejanskim napadom. G. Sadolšeka, ki je bil na potu v Škofiče, kamor je bil nastavljen kot provizor, so dvakrat napadli, fa opsovali in ozmerjali in mu grozili, tanovati mora v privatni hiši, ker v župnišču ni varno. Gg. Razgoršcka in Maleja blizu Gospe Svete so aretirali, grdo ž njima ravnali in ju zopet izpustili. G. Dolinarja pri Velikovcu so imeli vjetega in so ga rešili srbski vojaki. G. Arnuš iz Kotmarevasi je moral bežati. K sreči ga ni bilo v župnišču, ko so prišli ponj vojaki iz Celovca, da ga aretirajo. Ker sestra župnikova ni znala ž njimi nemško govoriti, so brž znali slovensko. Slovenci v nemški službi so prišli, da aretirajo slovenskega župnika! Nemška straža ob brodu pod Žihpoljami je izjavila, da nobenega slovenskega duhovnika ne bodo pustili čez Dravo, če pa pride g. Trunk, ga bodo aretirali. Bežati so morali pred Nemci pisatelj in župnik Meško iz Zile pri Beljaku in dr. Cukala >z Podkloštra ter s*. Kuchling iz Gorij v Zilski dolini. Šele ko so naše čete zasedle te kraje, so. se mogli zopet vrniti. Neki častnik nemške nar. hrambe v Celovcu je baje izjavil, da je treba vse slovenske duhovnike pobiti. Da slovenskim kmetom pod Celovcem ropajo živila in kar dobijo, so listi že poročali. Kdaj bomo rešeni neznosnega stanja? Ogrska pripada Češki, a nam Madžarom nova nesreča, nova žalost. Ne izgubili nismo Gorenje Ogrske na veke! Nismo je izgubili, ker jo izgu-piti nočemo. Narod izgubi samo to, čemur se sam odpove. Mi se Gorenji Ogrski nismo odpovedali. Svoje neodvisnosti nismo izgubili po 400 letih, ker se ji nismo odrekli niti za eno uro. Srbi, Bulgari, Belgijci Francozi niso odnehali od svojih zahtev, od svojih pravic niti v najstrašnejšem času ponižanja, brezvladja in nesreč. A zmagali so, ker so imeli pravico na svoji strani. Mi znamo biti tudi žilavi, odločni smo še bolj nego oni, ker smo — Madžari. Kjer utriplje eno edino madžarsko srce na ugrabljenem ozemlju, tam bo boj, kjer misli ena edina madžarska glava, tam bo madžarska pravica živela. Zahtevamo enakopravnost s Slovaki, Srbi, Rumuni, zavarujemo se samo proti zaničevanju, brezpravnosti in oropanju naše dežele. Živela agitacija, živel upor, živel trdi boj, brezkončni boj, samo da popolnoma zmagamo. Sedaj so vsi preroki. Bivši avstro-ogrski poslanik v Carigradu Pallavicini je izjavil napram nekemu sotrudniku »Pesti Hirlapa", da je že prerokoval, da je on zadnji avstro-ogrski poslanik v Carigradu. Ko je to rekel cesarju Viljdmu, mu je ta odgovoril, da je prevelik črnogled. Nazadnje sem vendarle imel jaz prav, dostavlja Pollavicini. — Da, sedaj so vsi pametni in preroki. Jugoslovani in Italija. Čim večje so simpatije Francozov za nas, tem bolj napeto je razmerje med nami in Italijani. Dočim francosko časopisje brani naše zahteve, se poslužuje italijanska žurnalistika vsakovrstnih spletk 'v našo škodo. Zadnje čase so začeli pravil je zadevo z očetovskim opominom, da kaj takega Fiihrer ne sme več reči, ravnatelj sploh ni vmes posegel. Vlada ima sedaj besedo, ker je o dogodku obveščena, potem bomo, če potreba, kako žaltavo razdrli. Za srbsko siročad. V izkazu daril se je menda pozabilo omeniti veledušni dar včasih slovenske mani-fakturne veletrgovine F. U., ki je izročila nabiralkam v svoji veliki požrtvovalnosti celih 5, beri in piši pet kron. Vso čast in slavo takim požrtvovalnim slovenskim veletvrdkam! Pt. Razmere na pošti. Pritoževali smo se že opetovano radi nereda, ki vlada na poštah glede dostavljanja našega lista. Enak nered vlada seveda tudi glede .drugih poštnih pošiljatev in drugi časopisi se ne dostavljajo nič bolj redno, kakor »Jugoslavija". Kriva je tem razmeram pred vsem ljubljanska pošta. Pošiljatve se tam ne razvrste pravilno, ampak samo, da spravijo v kraj. Tako se dogaja vsak dan, da gredo za Gorenjsko namenjene pošiljatve na Dolenjsko in narobe. Morda je temu krivo neizvežbano osobje, a glavna krivda je v brezvestnosti. Osobito mla>de gospodične na pošti menda mislijo, da smejo sedaj delati kar hočejo, ker imamo svobodo. Zato bi bilo zelo priporočati, da se za mlado poštno osobje priredi predavanje o pomenu svobode in o dolžnostih, ki jih nam vsem ta svoboda nalaga. Dalje smo tudi doznali iz vrst poštnih uradnikov, da je premalo am-bulanc in za te ambuiance premalo uradnikov. Ambulanca Ljubljana-Mia-ribor ima enega uradnika in enega poduradnika, ista ambulanca pa ima od Maribora do Dunaja 8 uradnikov!' Preje je vozilo na progi Ljubljana-Maribor 7 ambulanc, sedaj vozita d/e Naše meje. v Itaiiii močno agitacijo za neodvis- j in dočim je prej imela vsaka ainbu Božično premirje na Koroškem. Nov hrvatski list. Zagreb, 25. decembra. Dnevnik »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba" je prenehal izhajati; z 31. decembrom t. 1. preneha tudi »Hrvatska Riječ".' Oba lista se spojita v nov list »Riicč Srba, 'Hrvata, Slovenaca", ki bo izhajal dvakrat na dan. — Uredništvo »Glasa SHS" izjavlja, da je list dovršil svojo zadačo in da ga izroča spominu čitateljev. Divjaštvo koroških Nemcev. Koroški Nemci še vedno hočejo vso Koroško zase. Vse prehode čez Dravo imajo zasedene. Kjer pa jih niso mogli lahko zasesti, so spustili čolne po Dravi, če so bili na levem bregu, kjer so pa čolni na južnem bregu, so razstrelili stebre, na katere je bila pritrjena železna vrv, napeljana preko Drave. Ko so V noči od 16. na 17. t. m. razstrelili na dveh krajih mogočne lesene stebre pod Št. Ujem, so bili poki tako močni, da so v bližnjih vaseh mislili, da streljajo s topovi in so v bližini popokale šipe v oknih. Nemški brambni odbor nabira prostovoljce po vsej deželi severno od Drave. »Landesvervveser" Lemisch pošilja potom okr. glavarstev pozive županom in zaupnikom, naj nabirajo prostovoljce in jih pošiljajo v Celovec. In res so dobili tudi že precej Slovencev, ki naj bi sevoj-skov.ali proti lastnim bratom za svoje suženjstvo. Mnogi slovenski duhovniki niso življenja varni. Dr. Arnejcu v Žrelcu se je komaj, komaj posrečilo, da si je Ljubljanski korespondenčni urad nam poroča: Na vprašanje celovškega vojaškega poveljništva, jc-li so se celovški knezoškof dr. Adam Hefter, kne-zoškof ekscelenca Mihael Napotnik v Mariboru in ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič sporazumeli glede božičnega premirja, je ljubljansko najvišje armadno poveljhištvo dne 24. decembra dopoldne brzojavno odgovorilo celovškemu vojaškemu povelj ništvu: »Našim četam je zaukazano, da se morajo o božičnih praznikih, to je dne 25. in 26. decembra, vzdržati vsakršnih sovražnosti, razen če jih nasprotnik napade." Ljubljansko najvišje poveljništvo je torej naši koroški armadi prepovedalo rabo orožja za dobo božičnih praznikov, izvzemši primer, da naše čete napadejo naspiotniki in da se morajo naše čete braniti. Popoldne 24. t. m. je ljubljansko najvišje armadno poveljništvo dobilo telefonsko poročilo, da so koroške nemške čete ob 12 uri 45 min. popoldne tega dne pri Malih Borovljah iz strojnic obstre-ljavale naše vojaške oddelke. Jasno je, da tso edinole koroške nemške čete krive, ako o , božiču na Koroškem ni mirovalo orožje, kakor je bilo v soglasju z imenovanimi cerkvenimi knezi želelo naše vojaško vrhovno poveljništvo. nost Črnegore, s katero je baje združena usoda Italije. V Parizu je izšla brošura »Le probleme Italo-Slave", katero ocenjuje rimska »Idea Nazionalo" s preziranjem in mržnjo. Sploh je italijansko časopisje polno sovraštva do francoskih politikov, ki zagovarjaje naše pravice. Dnevne vesti. lanca 5—8 uradnikov in poduradnikov, jih ima danes dva! Vsak ambulantni uradnik, oziroma poduradnik bi torej moral delati za 10! Da to ni mogoče, leži na dlani. Mi smo popolnoma uvor-jeni, da store naši stari in izkušeni uradniki vsi, vsak svojo dolžnost, a čudežev ne morejo delati. Gotovo je tudi, da bi se tudi mlajšim močem dalo zabičati, da bodo storili svojo dolžnost vestno. Treba samo vzbuditi vest. Pred vsem pa treba seveda popolnih število uradnikov tako, Veiezamtnšv roman začnemo priobčevati začetkom janu- < [ja se ocj posameznega uradnika ne bo zahtevalo nekaj nemogočega. v a r j a. Le še par dni je do novega leta. Porabite, ta čas za razširjanje neodvisnega radikalnega dnevnika »Jugoslavije". Zahtevajte »Jugoslavijo" po vseh gostilnah, brivnicah itd., da si jo naroče. V vsako slovensko družino »Jugoslavijo". Pridobivajte novih naročnikov ! Prosluli Rabitsch, odstavljeni j nadravnatelj zaporov dež. sodišča je ! še vedno v Ljubljani. Pa to je stvar, j ki nas ne bi brigala. Ne moremo in j ne smemo pa molčati, da mu neki j pazniki, ki so bili poprej vedno njegovi podrepniki, še danes opravljajo službo slug in sicer v času, ko bi morali opravljati službo v zaporih. To ni- Velikanske množine tobaka na Reki. Reka, 24. decembra. V reški tobačni tovarni je bilo za časa italijanske okupacije blaga v vrednosti za 18 milijonov kron. Italijanska vojna uprava je sama nabavila iz tovarne za 5 milijonov tobačnih izdelkov. Vse roške trafike so dobro založene s cigarami, cigaretami in tobakom ter prodajajo po normalnih cenah. Bivši avstrijski biriči — zopet v Ljubljani! Razne nagnjusne prikazni, ki rmo jiii bili zapodili tja gori med alpske idijote, so se zopet pojavile v Ljubljani. Kaj počenjajo te odstavljene kreature tu? Gotovo imajo še topla gnezda,, obložena z vsemi dobrotami! Pojavili :;o se naenkrat v mestu .razni Elsnerji, Kaltencggerji in Kiinigli. ... Ko smo kakor ne gre! Poroča se nam tudi, da j i'11 lz Ljubljane ekspedirali, smo se radovali, Dnu:tn,i, ____________________________1.: I da uh vec ne zremo pred očmi Nemška Političen pregled. v swTTA**»r> - wwq Spor med WiIsonom in Sonni-noni. Iz Pariza poročajo, da je razmerje med Wisonom in Sonninom zelo napeto, ker Sonnino noče odnehati od italijanskih imperjalističnih zahtev. Vsled tega bi se utegnila celo zavleči mirovna konferenca. Madžarska obupnost nad izgubo Slovaške se kaže najbolje v tisku. „Az Est" piše: Dragocene, vriskave prapore, ki smo jih izobešali od samega veselja nad uspelimi zmagami, moramo danes — mi ubogi Madžari — sneti. Mlada krasna republika zvila si svoje rdeče-belo-zeleno zastavo, zakaj težka žalost je dahnila na tvoje mlado življenje! Črna žalost je tvoj delež, osirotela Madžarska, I zakaj udarila te je usoda. Gorenja ima Rabitsch mnogo blaga, ki ga misli iztihotapiti iz naše države. Dobro bi bilo, ko bi se naša pristojna oblast prepričala, kake vrste blago je to! Pozor na take tičke! Nemškutarjenje, zlasti od strani raznih frajl se zopet pojavlja na naših cestah, posebno pa po tramvajih. Ta grda razvada, ki je bila že od nekdaj ukoreninjena v Ljubljani, je prestala za nekaj tednov, sedaj pa se je zopet razpasla. Slovenska ponižnost seveda tudi od naših ljudij še vedno zahteva, da govore z Nemci, ki znajo čisto dobro slovenski, nemško. Ako hoče Nemec med nami živeti, naj govori slovenski. Vsaka takozvana kurtoazija z naše strani ni umestna, in je narodni greh. Prihodnjič bomo prišli z imeni na dan, če ne bo takoj reda. Kočevska gimnazija. Kaj pomeni »SHS", povedali so Kočevarji na usta svojih neodgovornih otrok. Zadnjič rekel je sin nadgeometra Flih-rerja v I. razredu slovenskim sošolcem da so to kratice za Schvveine-Hunde-Satnmelstelle. Razrednik Krauland od- jih več ne zremo pr j Avstrija'gotovo ne mara teh kreatur, kajti * še za poštene Nemce nima ne jela, ne pila, ne stanovanj. Naše poštene uradniške rodbine nimajo stanovanj, ti pritepenci in de-nuncijanti pa sc šopirijo po lepih, obširnih stanovanjih Geslo .proč s pritepenci" veljaj pred vsem tem najzopernejšim zatiralcem slovenskega naroda. Koliko' časa nas bodo š.e izivali ti elementi in individuji? In »baron" Černe, ta najostudnejši denuncijant? Zanimivo. Kakor čujemo, prosi za vstop v narodno vojsko več bivših aktivnih oficirjev našega planinskega polka. Nič ne bi imeli proti njim, če ne bi imeli gospodje na svoji vesti krivic, storjenih našiin fantom in našemu narodu. Gorostastnost pa je, cla ne-ki znani ljubljanski hajlovec jezdi po mestu, čujte: v srbski častniški uniformi! — Kaj takega je mogoče edino pri nas v Ljubljani. Avstrijske grozovitosti. Dva ruska vjet-nika sta hotela pobegniti čez fronto v Italijo. V žičnih ovirah sta obtičala, kjer so jn prijeli avstr, vojaki. Vojnim ujetnikom se je godilo silno slabo, umirali so od gladu ]n slabosti, zato sta sc imenovana Rusa hotela rešiti z begom. Telefonično je prišel ukaz. da ju morajo ustreliti, kakor so jih toliko postrelil v podobnih slučajih. Dva koroška vojaka sta morala izvršiti smrtno obsodbo-Ko sta se vojaka pripravljala, da izvršuj ^ ukaz, ju Rusa začneta objemati, poljubljaj. 0n prositi, vržeta se jima k nogam in j'"13 vojaka nista mogla streljal jemata noge, da di ra m tri da A na toi je ša in cv J . Enemu se je vendar posrečilo, da se je rešil objema in iz male daljave začel streljati na Husa. Prizor je bil tako pretresljiv, da se je onemu avstr, vojakov zmešalo. Krvavi justici Pa je bilo le zadoščeno 1 Ruski vjelnilc, bogat trgovec iz Tiflisa je bil obsojen na smrt, ker se je obotavljal, da bi nosil drva v uradcu. Ko so mu naznanili, da bo ustreljen, ni Hos!:ušal vse samo, da bi si rešil življenje. Ubljuboval je velike svote, toda zaman. Ko joga hoteli'odpeljati, se je vrgel na tla. Po !|b so ga vlekli naprej in odpeljali na morišče. Tam so ga privezali in ustrelili. M je z vojvodinjo meklenburško ? Nasa javnost se gotovo še spominja dopi-„°v’,kl jih letošnjo spomlad prinesli slovenski listi o barbarskih rekvizicijah, ki jih je izvrševala ta germanska visokost v oko-,l?.l;„Sr:!da Vagenšperk, občina Šmartno pri f-mj1' Pod starim režimom je imela ta pritepenca na razpolago svojo osebno varnost, ■ P*-«'?.'116!12 v svrho izpeljave nezakonitih . vizicij, cel oddelek žandarm.arije. Rekvi-^lc|je, ki jih je izvedla s privoljenjem nekdanje c. kr. oblasti ženska visokost, so bile Popolnoma navadni ropi nad reveži. Ko smo dosegli svojo toli zaželjeno svobodno Jugoslavijo, je vsa okolica pričakovala, da jo bo morala visokost meklenburška odriniti kot luja državljanka in zločinka nad našim na-r?oom. Toda visokost je ostala visokost in r.Jva še danes mirno v gradu Vagenšperk in kar je pridelala slovenska roka in rodila ^venska zemlja. Vemo, da narodna vlada “S v Ljubljani sama ne more vedeti za Vse te in slične stvari. Ali mi imamo tudi glavarstva SHS in krajevne strankarske organizacije, katerih voditeljev dolžnost bi bila, da poskrbijo za sčiščenje naše svobodne domovine. Zdi se nam pa skoraj naravno, da se to ne izvrši, če je voditelj, ki ima sam vso moč v svojih rokah, mnenja, da bi b|lo najboljše, če bi bilo ostalo vse „pri starem." Zahvala gre tudi temu gospodu, da imajo še mnogi o naših bratih Srbih isto nabiranje, ki ga jim je vcepila stara Avstrija s Pomočjo ravno tistih ljudi, ki naj bi bili Predstavniki tudi sedaj v naši svobodni Jugoslaviji. In gospoda ne smatra niti za potrebno, c)a bi svoje grehe popravila vsaj v toliko, kolikor ji je sploh še mogoče. Na Brezovici je že dalje časa prazno eno .učno suplentsuo mesto. Zakaj bi se mesto ne oddalo kaki begunki, če se domače učiteljice ne morejo nastaviti. Zdi se nam, da spi „rešpehtar“ na ljubljanskem Žabjaku spanje pravičnih črnožoltih birokratov. Bre-zovičan. Kdo jih drži ? Iz Celia prihajajo pri tožbe, da so tamkaj še po raznih uradih ostali nepotrebni nemškutarji Med tem pa So listi prinesli zopet neverjetno vest, da je ^fclao nadsodišče imenovalo v porotni se-čkdje zopet same zagrizene nemšku-j.l 1 kot Roschanza, Matzla in druge, ki bi •n,.V>raIi davno izginiti iz Celja. Samo pred earnk senata je Slovenec. Mislimo, da nam eeoa pisati še d djnega komentarja. uSokdl 1“. Izgubili smo vzorno sokolsko moc, izgubili drago sestro Vido Podkrajšek. 1 ogreb naše skrbne odbornice — tajnice se vrši v petek, dne 27. t. m. ob treh popoldan iz hiše žalosti ob Resljevi cesti št. 24. Se-stre-bratje, poživljam Vas, da v kroju, v lepem številu počastite poslednji pohod naše nezabne sestre Vide. Zbiramo se pol ure prej v društvenem lokalu. Bratski mir ranjki sestri! Njeni dobri gospej materi naše sožalje! Na zdar! Podstarosta.. Slovenska knjižnica za slepe. Vse gospe in gospodične, ki so se udeležile letošnjo pomlad tečaja za priučitev čitanja in pisanja Po Braille-ovi metodi za slepce, vabim na. sestanek, ki bo v soboto, dne 28. decembra oo 10 uri dopoldne v društvu »Dobrodelnost" v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 4 v fdojz!jeviš’ču. Predmet razgovoru ureditev <1M nic/2 konjske sile, 300 voit ali pa proda pri S. Ponikvar, Sv. Petra cesta 7. 51 3—1 Razno. Število smrtnih obsodb v Avstriji. Listi poročajo, da je bilo tekom vojne v Avstro - ogrski izvršenih okrog 11.4000 smrtnih obsodb. Kralj, ki je vredni svojega naroda. V odločilni bitki za časa ofenzive avstro - ogrske armade pod poveljništvom zloglasnega generala Potioreka je kraij Petar i. prišel v prve vrste srbske vojske in zaklical: Odvezujem vas prisege, ki ste jo za mene položili, ker jaz v tem trenutku nisem vaš kralj, ampak srbski vojak. Storimo svojo dolžnost za domovino, in od te dolžnosti vas tudi jaz ne morem rešiti! Vzel je puško v roko in branil domovino, katero je tudi tedaj srbska vojska obranila in pognala Potioreka in njegovo armado nazaj, da niti časa niso imeli vzeti s seboj vojno blagajno. Kdor je bil tedaj od naših fantov zraven, ve, da je bilo le malo tako srečnih, ki so pete odnesli. Vabilo m naročbo. ’ Kako potreben je bil neodvisen radikalen dnevnik, spričuje nenavadno zanimanje, ki vlada za „Jugoslavijo". Vsaka številka vzbuja splošno zanimanje. Agitirajte, prosimo, povsod za ,.Jugoslavijo", da se razširi P 9 vseh jugoslovanskih krogih, Zahtevajte Jugoslavijo" po vseh gostilnah, brivnicah in kavarnah. Pa tudi zasebniki naj jo naroce. ,Jugoslavija" stane od novega leta naprej: za celo teto . . 60 K za pol leta . • 30 K za četrt teta . . 15 K za mesec dni . 5 K Agitirajte za »Jugoslavijo" posebno sedaj pred novim letom. Vino, sadjevec in kisla votia Jn5g„s°a_ viji že lahko razpošilja in se naroča pri A. Oset, pošta Guštanj. 37 5-4 . Po- Ljub-21 v Ljubljani, v sredini mesta, t Li. liiiu na prometnem kraju, pripravna za trgovino. Ponudbo na upravo tega lista pod ,;Trgovska hiša“, 3Jn?’nii.' samostojen koncipist, stenograf, U5 tsUislA strojepisec, izurjen knjigovodja in korespondent, zlasti v sodnih in zeniljč-knjižnih zadevah izvežban, starejša moč, išče giužbe. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod „Kadetaspirant-invalkt" na upravništvo tega lista, 32 2—2 Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo^! s pohištvom ali brez njega jUŠIjm išče urednik ..Jugoslavije**. Prijave prosimo na naše uredništvo, Stari trg 19 ali na naše upravništvo, Marijin trg štev. 8. 18 v Ljubljani in po vseh večjih krajih sirom naše države se nudi s prodajanjem dnevnika „Jugoslavijaa lep stuleu zaslužek. Pojasnila daje upravništvo v Ljubljani, Marijin trg 8, 19 Žepa r.cvolcina darila! FR. ČUDEN P r e še r n o v a ul i c <:\ :elate, StehtHC Ufi., briljasati, velika Ssr.toira k reli rnši& okrasit e> v, posetom© 3epi svečniki i. t. ci. Val>I na ssgJert i** se prifkoro&H tvrdka Čuden. onega 1 !/2 in enega 3 konjskih sil za 300 voltov kupi Zvezna tiskarna v Ljubljani Stari trg št. 19. 20 4. Kesf poMaja po ceni leč naj takoj naroči po povzetju dokler je še kaj zaloge naso karbitno svetilko najnovejšega | sistema. Cena fino crr.ailirane svetilke ir,naša K 16-50 Karblt vedno v zalogi pri K. Čamernik & Ko., Ljubljana Dunajska cesta štev. 12. Poslano. Dne 23. t. m. ob pol G. uri popoldne bila sta ukradena posestniku Ivanu Rihar-ju i/. Logatca pred južnim kolodvorom v Ljubljani dva v lahek voz vprežena konja. Eden konj je kostanjeve barve, z malo liso na glavi, 'l let star, drugi je temno-kostanjeve barve (črnikast) s podolgovato liso na glavi, 12 let star. Na kopitih imata užige št. 12, 13 ali 14. Oba sta približno UiO cm visoka Ukrajinca, ter zelo dobro rejena. Oprema konj je prsna, na istih medeni obročki. Voz je lahek, (mesarski) z lestvicaftii, ter je pri istem značilno. da je ojnica (štanga), ki je bila zlomljena na sprednjem koncu s tremi železnimi okovi okovana. Pri levi lestvici voza je tudi zgornji drog okovan. Komur bi bilo o tem kaj znano, oziroma da bi ukradeno blago zasledil, naj poroča živino^dravniku Riharju v Radovljici. Nagrade dobi 200 kron. Prva jugoslovanska krojačnica F. P aliademiCno izprašani krojač na telniolojjlčuem muzeju v Parizu bivši večletni modclir, modni damski risar uiiudcmije v Švici Obleke za dame in gospode po najnovejši modi. Obračanje oblek in površnikov za gospode ter kostumov za dame. Najnovejši modeli vedno na razpolago. ci Ženitna ponudba. Jugoslovan, 25 let star, inteligenten, prijetne zunanjosti, želi v svrlio ženitve znanja z gospico ali vdovo čiste preteklosti in čedne zunanjosti v starosti od IS—24 let, ki bi imela veselje do mirnega družinskega življenja. Le resne ponudbe s sliko na upravništvo -Jugoslavije11 pod naslovom: »Vese! Jugoslovan 1019“. Bivše na-stavljenke vojaških pisarn izključene. Tajnost zajamčena. 3—2 S 1 fMas slaninu, suho meso Y I salamu (Braunšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa- I ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene: f/imim dobro ohranjen pisalni stroj nudbe pod ..Pisalni ljana, poštni predal 74. stroj" za dnevnik Jugoslavijo sprej-. . _ - # memo po vseh večjih krajih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje)snie naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 7 za nabiranje naročnikov za „Jugoslavijo“ sprejemamo po vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kolportaža (svobodno razširjenje) in sme torej vsakdo, seve kdor ie od nas pooblaščen za to — nabirati naročnike. Agilnim', osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. n 9 r to t cijene Mast. . . po 24 K po kg Suhe šunke . po 22 K po kg Slaninu . . po 28 K po kg Salama (Bramišv.) po 20 K po kg la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. Ia kavin nadomjestak u paketima V^g po K 6-50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4’20. Kupci, koji lično dogju, rnogu slobodno iz rnjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti. 46 20-3 G- • ' tvoniica suhomesnate robe i maEti, IgO V iC, Nova Gradiška, Slavonija. mtmagSSSaSDESSSBBtsamnm^ maeti, | '-r-J M pn «»'• prije »Hrvatski Lloyd“ izlazi dva, povremeno i tri puta na tjedan, kao narodno-gospodarski list u Zagrebu 45 2-2 uvrštuje u redakcionalnome i oglasnome dijelu ponttde i potražnju trgovaca, obrtnika i industrialaca iz svili područja države SHS za svakovrstnu robu. Prima, daje i posreduje informacije u torne smjeru. — Inforinativan list za sva narodno-gospodarska pitanja. Ogledni primjerci bes platno. Uprava „Jug. L1oyd;‘ nalazi se u Zagrebu, Marovska ulica br. 21. - 1 —. -- '— SS ■ --------f:55JJJI: saniaEBBBBEBaBsaBSiHSJBBa Priporočimo sledeče knjige; Dr. Ivan Lah: DORE". Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne \ ' ” Cena vez. 350 K Milan Pugelj: „MIMO CILJEV1'. Novele.Vez. 4-50 I< Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTI". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja............Vez. 4'50 K Jakob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELEPredpustna igra o naprednem carju in parlamentu........Bros. '60 K Mrs. Hungersdorf: „SNAHA“. Roman irske deklice iz najvišjih v] krogov angleške aristokracije Broš. K m Obupani neizmerne nesreče, ki nas je zadela, nazna- ii! njamo, da naše ljube Vide Podkrajškove ni več. — Ugrabila nam jo je španska bolezen, prevideno s sv. zakramenti. Pogreb bo v petek, dne 27. decembra, ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 24, na pokopališče k Sv. Križu. Olga Bizjak, Ana Podkrajšek roj.Toman, ,Vili Bizjak, sestra. mati. svak. Anton Pesek: „SLEPA LJUBEZEN“. Ljudska igra s petjem vpe-tih dejanjih....................................-Bros. 2— I< A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRANJU“. Pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah>. gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 8'50 K Manica Komanova: „ŠOPEK SAMOTARKE". Zbirka novel. Cena broširani knjigi...................K 5'20, vez. .'60 K Azov in Teffi: „ H UM OREŠKE “ Zbirka ruskih humoresk, satir 1:1 grotesk. Cena.......................Broš. K 3' , vez. 4 50 K Abditus: „ PR OB LEMI MALEGA NARODA. . Cena 2-— K „KURENTOV ALBUM". Humoristični almanah s slikami 4-20 K Fcrd. Seidel: »RASTLINSTVO NAŠIH ALP“. Prispevek k spo-znavanju slovenske zemlje. Vez.......................7' ^ Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej. Zvezna tiskarna v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni uredr.ik Anton Pesek. 83 g3 BS R 0 B 0 E 0 Tiska Zvezna tiskar«8