263997
LETNIK 2
naša
skupnost
OKTOBER 1976
številka 1C
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
SKUPŠČINA OBČINE, SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE TER DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE GROSUPLJE IN UREDNIŠKI ODBOR NAŠE SKUPNOSTI ČESTITAJO OB 29. OKTOBRU -PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI
Gospodarska gibanja v prvem polletju niso kazala zadovoljivih rezultatov, saj je po bilanci prvega polletja 9 OZD v izgubi. Vse tiste OZD, ki izkazujejo izgubo, v gospodarstvu in negospodarstvu, razen obrata za kooperacijo pri Gozdnem gospodarstvu, kateri ima izgubo tudi pri substanci, izkazujejo izgubo zaradi nedoseženega dohodka. Tako je iz področja industrije izkazano 644.352 din, v kmetijstvu 972.559 din, gozdarstvu 643.669 din, gradbeništvu 36,562.165 din, prometu 899.346, obrti 1,118.646 dinarjev izgube. Skupna izguba je znašala din 40,840.737. Da je v gradbeništvu izkazana tako velika izguba, so delno krive tudi nekatera negativna gibanja iz preteklega leta. Naj omenimo nekatere:
-	vrednostna stopnja rasti gradbene dejavnosti je v upadanju, obenem je tudi prodaja gradbenih objektov in storitev daleč pod ravnijo lanskega prvega polletja;
-	povečuje se obseg nedovršene proizvodnje, kar je vezalo znatna obratna sredstva. Vrednost nedovršene proizvodnje je bila v prvem polletju večja za 66 %;
-	kljub upadanju rasti stopnje zaposlovanja, produktivnost dela ni naraščala zaradi upadanja realizacije.
Rezultati gospodarjenja v drugi polovici leta nudijo ugodnejšo sliko. V gradbeni sezoni, deloma že od maja naprej, so ti vplivi veliko manjši, zato pričakujemo, da bo gospodarstvo planirane rezultate v nekoliko zmanjšanem obsegu kljub temu doseglo. Ob pričakovanju, da se bo položaj normaliziral na področju gradbeništva, ki je za našo občino v strukturi gospodarstva zelo pomembno, upamo, da bo dosežena gospodarska rast z indeksom 112, kolikor je bila planirana v občinski resoluciji za leto 1976.
Zaradi novega načina obračunavanja celotnega dohodka po plačani realizaci ji in ostalih zaostrenih pogojev poslovanja, je dohodek nižji od lanskoletnega, stroški poslovanja so se povečali. So primeri, da delovni organizaciji, kljub u-stvarjenemu dohodku ne ostane nič za razširjeno reprodukcijo. Ostanejo jim samo sredstva amortizacije, ki so na srečo sedaj povečana.
Razprava o osnutku zakona o združenem delu je že opozorila na to, da je treba ob zagotavljanju vpliva delavcev na ustvarjanje in delitev dohodka, upošte vati tudi mejne zmogljivosti gospodarstva, do katerih je še možno planirati razvoj družbenih dejavnosti, saj so le dobro situirane organizacije združenega dela pogoj našega nadaljnjega ekonomskega razvoja. Analiza samoupravnih in družbenopolitičnih razmer v vsakem kolektivu ob obravnavanju osnutka zakona o združenem delu je pokazala, da smo kljub težavam na dobri poti, saj gospodarstvo temelji na kvalitetnih, zdravih osnovah, katere imajo svojo zakonsko zaščito v novih zaostrenih predpisih, ki jih že uspešno in temeljito izvajamo.
Zaposlovanje v naši občini je v letošnjem letu v porastu za 3 %. V gospodarskih organizacijah se je zaposlenost dvignila le za 2 %. V gospodarstvu na območju občine v prvem polletju 1976 je bilo poprečno 4365 zaposlenih.
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu znaša 3465 dinarjev, tako da je bil višji od lanskoletnega primerjal nega za 20 %. V slovenskem merilu je to povečanje za 18 %. Preko dovoljene in dogovorjene porabe so razporedili sredstva za osebne dohodke v 8 delovnih organizacijah.
Iz vsega tega je razvidno, da bo potrebno čimbolj uveljaviti kakovostne dejavnike gospodarjenja, kot je povečanje produktivnosti, izboljšano izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, gospodarnosti in iskanje večjih oziroma novih donosnosti, ter tudi celotno poslovanje čimpreje prilagoditi novim ukrepom gospodarske politike, kar bo brez dvoma pripeljalo do izboljšanih rezultatov poslovanja.
**************************
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
**************************
DELEGATI O SVOJEM DELU
Zbori občinske skupščine so obravnavali analizo uveljavljanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zborih skupščine občine Grosuplje. Ocenili so3 da je delegatski sistem v občini zazivel in vnesel v delo temeljnih delegacij in zborov občinske skupšči ne veliko novega in kvalitetnejšega. Zavest, da so delovni, ljudje in občani v iz grajevanju novih družbenoekonomskih odnosov nosilci vsega odločanja, sporazumeva nja in družbenega dogovarjanja na vseh ravneh, krepi odgovornost delegatov pri opravljanju njihove delegatske funkcije. Voudarili so, da je predpogoj za tvorno odločanje delegatov v delegatski skupščini dobro in popolno informiranje ne le delegacij in delegatov, temveč najširše delegatske baze, osveščenost, družbenopolitična in strokovna usposobljenost delegatov.
POGOJI ZA DELO IN DELOVANJE TEMELJNIH DELEGACIJ OZIROMA KONFERENC DELEGACIJ
Obdelava vprašalnika, ki je bil posredovan vodjem temeljnih delegacij za zbor krajevnih skupnosti ter vodjem temeljnih delegacij oz. konferenc delegacij za zbor združenega dela z namenom, da bi delegacije same ocenile svojo aktivnost pogoje za delo, težave s katerimi se srečujejo ter nakazale rešitve za odpravo ugotovi j enih pomanjkljivosti, kakovost in obseg gradiv za seje zborov občinske skupščine, primernost časa in načina zasedanja zborov, zadovoljivost odgovorov na delegatska vprašanja, informiranost in občinsko glasilo "Naša skupnost" je pokazala, da ima večina delegacij zadovoljive pogoje za svoje delo (27). Na vpra šalnik je odgovorilo 44 vodij delegacij in konferenc delegacij, 19 za zbor KS in 25 za zbor ZD. Vprašalnika niso vrnile delegacije Krim Krka, SGP Grosuplje TOZD operativa, skupina obrtnikov, KS Mlačevo, KS Muljava, KS Šentvid pri Stični in KS Žalna.
Rezultati kažejo, da se vse delegacije redno sestajajo, v 36 primerih tudi sklepčno. Tesna je povezanost temeljnih delgacij v krajevni skupnosti s krajevno skupnostjo, saj v svoje delo dosledno vključujejo tudi delegate sveta KS. Čutiti pa je odtujenost od delovanja splošnih delegacij za SIS. Premajhno je sodelovanje delegatov delavskih svetov in osnovnih organizacij sindikata v združenem delu, v krajevnih skupnostih pa konferenc SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij. Nezadovoljiva je pomoč delegacijam s strani strokovnih služb in vodilnih delavcev. Večina delegacij in konferenc delegacij izbira delegata za zasedanje pristojnega zbora po izraženi želji oz. nagnjenju delegata, pooblaščenemu delegatu pa ne določa tudi namestnika. K pomembnejšim točkam dnevnega reda sej zborov dajejo v večina primerov delegacije tudi usmeritve delegatom.
0 GRADIVU ZA SEJE ZBOROV IN 0 ZASEDANJU ZBOROV
Gradivo za seje zborov ocenjuje 27 vprašanih delegacij kot preobširno,
16 pa kot primemo po obsegu in vsebini. Ta podatek bo strokovnim službam in izvršnemu svetu skupščine občine prav gotovo napotek pri pripravi gradiv v bodoče. Delegacijam, razen treh izjem, 10 dni pred sklicem zbora poslano sejno
gradivo zagotavlja pravočasno sestajanje delegacije oz. konference delegacij.
Kot najprimernejši čas za zasedanje zborov skupščine občine predlaga 25 delegacij 15. uro in zato dosedanje prakse ne kaše spreminjati. Večina delega-cin (20) šteje za primerno skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostij kadar gre za enak dnevni reds 15 delegacij se opredeljuje za skupno zasedanje vseh zborovs češ3 da so razprave v takem sestavu živahnejše in kvalitetnejše, 9 delegacij pa meni, naj bi zbori zasedali sočasno, vendar ločeno po zborih. Težnja po čimvečji samostojnosti zborov pri obravnavanju zadev iz svoje pristojnosti narekuje ločeno, vendar sočasno zasedanje vseh zborov, tako da bi bil omogočen morebitni vsklajevalni postopek med zbori.
Žal pa prostorske razmere in kadrovske možnosti strokovne službe občinske skupščine za enkrat še ne omogočajo.
"NAŠA SKUPNOST" - USPEŠNA VEZ Z DELEGATSKO BAZO
Za boljšo obveščenost delegatov je v septembru 1975 izšla prva številka "Naše skupnosti", glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje. Glasilo so delovni ljudje in občani sprejeli za svoje in 41 delegacijam, poleg sejnega gradiva, zadošča za pravočasno in učinkovito informiranost. Več delegacij ob tem priporoča, naj "Naša skupnost" pogosteje piše tudi o delu in življenju ljudi ter njihovih uspehih v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Delegati tudi terjajo, da je treba povečati naklado glasila.
Uredniški odbor in izdajateljski svet poskušata v programsko zasnovo glasila sproti vnašati take zelje in pobude, vendar je uresničitev le-teh povezana z dodatnimi materialnimi sredstvi in tudi kadri, kar pa bo vsekakor treba upoštevati pri zagotavljanju sredstev za izdajanje glasila v letu 1977.
Uredniški odbor "Naše skupnosti" zato šeli vspostaviti čim tesnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela in vabi k sodelovanju stalne ali občasne dopisnike iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Pišite o vseh pomembnejših dogajanjih iz svoje sredine, bodisi pohvalno, če je potrebno, pa tudi kritično.
ZELJE IN PREDLOGI DELEGACIJ
Delegati si želijo kratkih in vsestransko ustvarjalnih sej zborov občinske skupščine. V ta namen predlagajo, naj ne bodo preobsežni dnevni redi sej zborov, vsebina dnevnega reda pa naj bo tematsko čim sorodnejša. Razprave sodelujočih delegatov naj bodo kratke in jedrnate ter usmerjene v okvire sprejetega dnevnega reda. Zahtevajo zaostritev odgovornosti tistih delegatov oz. delegacij, ki ne zagotavljajo udeležbe na sejah zborov in terjajo bolj raznoliko udeležbo delegatov iz nekaterih temeljnih delegacij. Za kvalitetnejše delo zborov predlagajo pogostejše vključevanj e nekaterih organov in delovnih teles v delo zborov, kadar je potrebno posamezni predpis ali splošni akt oceniti tudi s stališča zakonitosti. Za popolnejšo informiranost delegatov priporočajo naj bi temeljne delegacije za zbore občinske skupščine prejemale tudi skrajšane zapisnike skupščin SIS. Zlasti pa je pomembno, da se delegacije želijo aktivnejše vključiti v fazo priprave skupščinskih gradiv in v ta namen terjajo od strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta, naj delegacijam pogosteje ponudijo variantne predloge rešitev, ki bodo temeljile na usmeritvah iz javne razprave.
ZAGOTAVLJANJE UDELEŽBE NA ZBORIH OBČINSKE SKUPŠČINE
Podatki za 2-letno mandatno obdobje od 28/4-1974 do 29/4-1976 kažejo3 da so najboljšo udeležbo v pristojnem zboru zagotavljale delegacije krajevnih sku-pnosti3 v poprečju 84,3 % glede na število delegatskih mest. Skromnejša je bila udeležba delegatov v zboru združenega dela v poprečju 7Z38 %. Najnizjo udeležbo pa izkazujejo delegati družbenopolitičnega zbora, le 64 7o v poprečju. Ta podatek pa nikakor ne sme postati uravnilovka za ooeno vseh delegatov družbenopolitičnega zbora, saj je občutno nižji na račun nekaj neodgovornih delegatov, katere pa bo njihova delegatska baza prav gotovo poklicala na odgovornost.
NE LE UDELEŽBA, ZLASTI RAZPRAVA V ZBORU JE MERILO ZA OCENO DELA POSAMEZNIH DELEGACIJ
Stopnja razvitosti samoupravljanja v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih se odraza tudi v delovanju temeljnih delegacij in konferenc delegacij. Analiza uveljavljanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini je opozorila, da nekatere temeljne delegacije zaostajajo v razvijanju delegatskih odnosov, kar narekuje celovito analizo samoupravnih razmer v teh temeljnih delegacijah in skupnostih.
Delegati zbora KS so bili tako po številu razpravljajočih kot številu danih predlogov in postavljenih vprašanj aktivnejši in tudi ustvarjalne jši od delegatov v zboru združenega dela. Problematika v KS in zato tudi dnevni red pristojnega zbora, je veliko neposrednješa in skupna tudi delovnim ljudem v združenem delu. Zato je na skupnih zasedanjih zborov nemalokrat pritegnila v razpravo tudi delegate ostalih dveh zborov.
SPREJETI SKLEPI IN PRIPOROČILA
1.	Za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in utrjevanja delegatskih odnosov v občini so odgovorne vse organizirane socialistične sile, povezane v socialistični zvezi delovnega ljudstva.
2.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina so doIzne:
a)	v statutih in drugih samoupravnih aktih čimpreje opredeliti pravice in dolžnosti delegacij in delegatov v skladu z ustavnimi in zakonskimi določbami, zlasti pa način oblikovanja temeljnih stališč, postopek za usklajevanje in sprejemanje temeljnih stališč;
b)	delegatom za opravljanje delegatske funkcije zagotoviti tak materialni položaj, kot ga imajo pri opravljanju rednega dela na svojem delovnem mestu; delegacijam pa materialne in tehnične pogoje za kvalitetno delo;
c)	delegacijam zagotoviti pomoč strokovnih služb organov samoupravljanja in organov političnih organizacij in jim v ta namen nuditi potrebne podatke in analize.
3.	Stroške za delo delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konferenc delegacij in drugih oblik povezovanja in sodelovanja delegacij krijejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti.
Za opravljanje strokovnih in tehničnih opravil za konferenco delegacij in o načinu kritja stroškov dela konferenc delegaciji se sporazumejo temeljne samoupravne organizacije in skupnostij povezane V konferenci.
4.	Za boljše informiranje delegatov ter vseh delovnih ljudi in občanov je treba:
-	pospešeno nadaljevati z ustanovitvijo občinskega informacijsko-dokumenta-cijskega centra, ki bo zbiral izvirne dokumente in dodatna gradiva, jih
enotno urejal, obdeloval podatke, jih primerjalno izkazoval in posredoval delegatom in ostalim uporabnikom, bodisi neposredno, bodisi v obliki stalnih in občasnih pismenih informacij,
-	zagotoviti sredstva za izpolnitev prostorskih, tehničnih in kadrovskih pogojev za delo informacijsko-dokumentacijskega centra,
-	povečati naklado glasila "Naša skupnost" in njegovo vsebinsko zasnovo izpopolniti z izraženimi željami delegacij, vzpostaviti dopisniško sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela ter zagotoviti potrebna sredstva za izdajanje glasila,
-	preučiti možnost izdajanja internih glasil v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih,
-	usmeriti prizadevanja v izoblikovanje celovitega isistema informiranja v občini.
5.	Izdelati je treba program družbenopolitičnega izobraževanja in izpopolnjevanja vseh delegatov v občini ter v ta namen poglobiti sodelovanje z Delavsko univerzo Boris Kidrič v Ljubljani.
6.	Klub samoupravljaleev, kot tudi eden izmed nosilcev družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravijalcev, mora čimprej izpolniti svojo funkcijo v smislu sklenjenega samoupravnega sporazuma o njegovi ustanovitvi in delovanju.
7.	Dnevni redi sej zborov naj bodo v bodoče krajši in tematsko sorodnejši.
Gradiva za seje zborov naj bodo po obsegu krajša in napisana tako, da bodo razumljiva vsem, ki sodelujejo v postopku delegatskega odločanja.
Predlagatelji naj delegacijam pogosteje ponudijo variantne predloge pri posameznih predlogih odločitev in jih opozore zlasti na posledice, ki jih variantna rešitev prinaša.
IZTERJAVA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV
Skupščina občine Grosuplje je na podlagi dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 zvezana glede proračunske porabe tudi na izterjavo davčnih obveznosti. Izterjava mora znašati po stanju 25. novembra 1976 najmanj 77 %, da se ne bodo znižala sredstva proračuna občine.
Stanje izterjave 30/9-1976 je sledeče:
Vrsta obveznosti	Predpis	Plačila	Zaostanek	Odstotek izterjave
Davek od kmetijstva	2,691.700	1,359.500	1,332.200	53
Davek od obrt.dejavnosti	3.908.600	3,060.900	847.700	76
Prisp. SIS obrt. dejavn.	2,347.600	■ 1,642.500	705.100	70
Davek od intel. štor.	64.700	52.700	12.000	81
Prisp. SIS intel. štor.	18.300	16.400	1.900	89
Davek od skup. doh. obč.	656.400	535.100	121.300	81
Davek na doh. od premoč.	232.700	205.700	27.000	88
Davek na premočenje: motorna vozila	853.700	688.500	165.200	80
na stavbe	596.100	479.400	116.700	80
na gozdna zemljišča	115.800	93.200	22. 600	80
davek na promet nepr.	1,047.200	893.100	154.100	85
vodni prispevek	166.300	105.000	61.300	63
prispevek solidarnosti	104.600	67.400	37.200	64
prisp. za star. zav. km.	3,248.100	1,560.100	1,688.000	48
Skupaj:	16,051.800	10,759.500	5,292.300	67
V postopku izterjave so bili za odpravo neplačanih obveznosti opravljeni sledeči ukrepi:
izdanih je bilo 4.629 opominov, z neposredno izterjavo na terenu je bilo obiskanih 952 zavezancev, rubež je bil izvršen pri 80 zavezancih, izdanih je bilo 396 prepovedi na osebni dohodek, pokojnine ali druge terjatve, razpisanih je bilo 81 prodaj zarubljenih predmetov, za izterjavo so bile za 21 zavezancev zaprošene druge občine zaradi odselitve zavezancev, izvršenih je bi-1° 5 vknjižb zaostankov davka od kmetijstva v zemljiški knjigi, podanih za vknjižbe 7 novih primerov, izdanih 35 opominov organizacijam združenega dela za plačilo obveznosti, odtegnjenih z registracijo računov, obračunanih je bilo 47.200 din zamudnih obresti in opomin, stroškov.
S stanjem izterjave sta bila seznanjena IS in skupščina občine Grosuplje. Iz nakazanega stanja in razprav izhaja, da je glavni vzrok nedisciplina zavezancev pri plačevanju obveznosti, zato naj davčna uprava ukrepe izterjave še poostri, tako da bo čim več obveznosti plačanih do 15. novembra 1976.
*****************************************
IZ DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
*****************************************
RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1976-1980
Koordinacijski odbor za družbene dejavnosti pri Izvršnem svetu pripravlja zadnjo fazo usklajevanja bilanc srednjeročnih programov interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Bilanca usklajenih sredstev z možnostmi razvoja za obdobje 1976-1980 znaša 500 milijonov din. Ponovno je pri usklajevanju prisotna težnja, da se za republiške interesne skupnosti izdvaja sorazmerno več sredstev kot za občinske. Tako v srednjeročnem obdobju deleč sredstev za potrebe v občini pade od 52 7o na 48 7o. V novembru bomo v vseh delovnih kolektivih obravnavali samoupravne sporazume o temeljih planov vsake interesne skupnosti posebej in celotno bilanco sredstev. V tej obravnavi bodo delavci odločili o vrstnem redu izvajanja nalog, o obsegu nalog v posamezni SIS in o
drugih problemih, ki so prisotni v delovanju in razvoju SIS.
Ob zaključku javne razprave bo zasedal zbor združenega dela občinske skupščine, ki bo sklenil razpravo, o še vedno odprtih vprašanjih in sprejel u-smeritve za dokončno oblikovanje prej navedenih sporazumov. Podpis teh sporazumov bo v prvih dneh decembra. S tem bo zaključeno obdobje sprejemanja srednjeročnih planskih dokumentov za vsa področja, ki so bila dogovorjena v obsegu planiranja in oblikovanja planov do leta 1980.
NOVA TELOVADNICA V VIŠNJI GORI
V Višnji gori se zaključujejo priprave za gradnjo telovadnice. Vsa potre bna dokumentacija je zbrana in urejeno je vse v zvezi z lokacijo. Telovadnica V velikosti 512 m2 koristne površine z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori in hišniškim stanovanjem bo veljala 5,230.000 din. Pripravljena je ze finančna konstrukcija in, kar je še posebno razveseljivo, tudi večji del sredstev je ze zagotovljenih.
Sredstva bodo prispevali (največ v obliki najetih kreditov):
Dekliško vzgajališče Višnja gora Telesnokulturna skupnost Grosuplje Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje Krajevna skupnost (samoprispevek)
Višnja gora
Stanovanjska skupnost Grosuplje
1.640.000	din
1.490.000	din 1,000.000 din
700.000	din
400.000	dfn
POMOČ POSOČJU -II. KROG
Tako kot vedno so se delovni ljudje v kolektivih tudi tokrat odzvali po zivu za izvedbo drugega kroga solidarnostne pomoči Posočju. Večina delovnih kolektivov se je odločila, da bodo v ta namen delali na prosto soboto v oktobru. Delavci v neproizvodnih dejavnostih so pravtako sklenili prispevati enodnevni zaslužek, to je 3,5 % od mesečnega osebnega dohodka. Med prvimi so svo jo obveznost izpolnili naslednji kolektivi: Motvoz in platno Grosuplje, Knjigovodski biro, Gostinsko podjetje Polževo, Splošno mizarstvo Grosuplje, Valjčni mlin Stična, Pekarna Grosuplje, Elektroservice, Zmaj Šentvid, Zavarovalni ca Sava, VVZ Grosuplje, DVZ Ponikve, Splošnoizobraževalna knjižnica Grosuplje Osnovna šola Stična in uprava SOb Grosuplje.
V prvem krogu smo svojo obveznost presegli za 29 %. V drugem krogu pričakujemo zaradi boljše organiziranosti še večji odziv, evidentirali pa bomo tudi vse druge oblike pomoči.
DELAVCI TURISTA ZA POSOČJE
Delavci Turista - TOZD MOTEL Grosuplje so tako kot delavci v ostalih de lovnih organizacijah namenili za pomoč Posočju enodnevni zaslužek, razen tega pa so se odpovedali izletu, ki ga vsako leto organizira osnovna sindikalna or ganizacija za člane kolektiva. Dogovorili so se, da bodo tudi ta denar nameni 1i za pomoč Posočju.
★★★★★★★★★★★★★★★
LJUDSKA OBRAMBA
***************
POUK OBRAMBE IN ZAŠČITE ZA MLADINKE IN MLADINCE
Skupščina SR Slovenije je v oktobru sprejela zakon o ljudski obrambi. Ta zakon ureja področje obrambe in zaščite na vseh ravneh, v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvajanje tega zakona bo terjalo aktivno delovanje in povezovanje vseh dejavnikov ter veliko mero odgovornosti.
Del vsebine splošne ljudske obrambe je tudi pouk obrambe in zaščite za mladino. Podoben pouk je že bil v prejšnjih letih za mladince, sedanja oblika pa bo dopolnjena, vsebinsko obogatena in bo v pouk vključila tudi mladinke. Pokazala se je potreba po centru, kjer bi mladina pridobivala vojaško znanje in veščine, ki jih mora poznati sleherni občan in proizvajalec. Tak mladinski center bo v bodoče na Ilovi gori. Nekdanja šola in biižnja okolica,
ki je poznana iz zgodovine boja naših narodov, bosta en teden dom cev - vojakov, bodočih branilcev našega samoupravnega socializma, letu pa bodo v pouk vključene tudi mladinke.
naših mladin-V prihodnjem
******************
MODERNIZACIJA CEST
******************
LETOŠNJI PROGRAM ASFALTIRANJA OBČINSKIH CEST BO V KRATKEM IZVRŠEN
Cestno podjetje Ljubljana je že končalo asfaltiranje odseka ceste Stara vas - Drobnič v dolžini 1 380 m. Sedaj je asfaltiran tudi odsek občinske ceste skozi naselje Dob v dolžini 480 m. Do konca meseca bodo po zagotovilih cestne ga podjetja končana dela skozi naselje Ambrus v dolžini m, medtem ko se bodo dela za položitev asfalta skozi naselje Kompolje pričela v letošnjem letu, končala pa v prihodnjem. Upravni odbor cestnega sklada je pridobil pri Cestnem podjetju Ljubljana kredit za položitev asfaltbetona - zapornih plasti na cestah, na katerih je bil položen grobi asfalt v zadnjih letih. Asfaltbe-ton je bil položen na cesti Stična-Vir-Griže ter skozi naselji Staro apno in Velike Lipi jene. Skupna vrednost vseh del na občinskih cestah bo znašala nad 3 mili jone din.
ZDRUŽENA SREDSTVA ZA MODERNIZACIJO CESTE PONIKVE - RAŠCA
Cestno podjetje Ljubljana je zaključilo dela na modernizaciji cestnega odseka Ponikve - Rašca v dolžini 82A m. Dela so stala 2,150-000 din. Denar za ta namen so združili Republiška skupnost za ceste, občini Grosuplje in Vič ter krajevni skupnosti Dobrepolje in Ponikve. Krajevni skupnosti Dobrepolje in Ponikve sta prispevali 600.000 din, cestni sklad občine Grosuplje 150.000 din, k temu znesku pa je republiška skupnost za ceste prispevala še 600.000 din. Občina Ljubijana-Vič-Rudnik je prispevala AOO.OOO d in, republiška skupnost za ceste ji je dala še I4OO.OOO din, ker del odseka te ceste poteka po območju občine Ljubijana-Vič-Rudnik.
Cestni sklad občine Grosuplje je razen tega plačal načrte za modernizacijo oz. popravilo ceste na odseku Ponikve-Zdenska vas. Načrti so stali 1*48.000 din.
S KREDITOM DO ASFALTA TUDI NA REPUBLIŠKIH CESTAH
Na vlogo občine Grosuplje je Ljubljanska banka odobrila Republiški skupnosti za ceste enoletni premostitveni kredit v višini 6 milijonov din za položitev asfalta na regionalnih cestah. Kredit bo vrnjen iz sredstev republiške skupnosti, ki so programirana za leto 1977 za regionalne ceste na območju občine. Proti koncu gredo dela pri asfaltiranju odseka ceste od Vidma proti Po-nikvam v dolžini približno 1700 m ter od naselja Ponikve proti Vidmu v dolžini 800 m. Del ceste od Ponikev proti Predstrugam v približni dolžini 1,5 km bo ostal letos še neasfaltiran.
Za tako odločitev so se dogovorili predstavniki krajevnih skupnosti in občine z republiško skupnostjo predvsem zato, da se položi asfalt na tistem delu ceste, ob katerem so stanovanjske hiše. Z odobrenim kreditom je bilo plačano tudi asfaltiranje na regionalni cesti od Grosupljega do odcepa za Prapro-če v dolžini 650 m. Seveda so svoj prispevek k temu dali tudi prebivalci Blata in Gatine. Asfaltiranje je bilo končano v zelo kratkem roku pred spominsko svečanostjo v počastitev 25“letnice smrti Louisa Adamiča.
******************************
IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
★**'*★**********•*****★+★****
FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU
V letošnjem letu so krajevne skupnosti za izvajanje svojih nalog dobile preko milijon din po samoupravnem sporazumu. To je eden od rednih virov sredstev za izvajanje programa del v KS. Za leto 1977 morajo vse KS pripraviti programe in finančne načrte ter jih predložiti zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti v obravnavo in potrditev. Odbor podpisnikov tega sporazuma bo moral izdelati usklajen skupen program del in ga predložiti delavcem v združenem delu. Ko bo razprava v teh organih zaključena, bo izdelan ključ za delitev zbranih sredstev. Pri izvajanju tega sporazuma pričakujemo probleme, saj doslej razen KS Temenica nobena KS še ni predložila osnutka finančnega načrta in programa del za 1977 leto. 0 vseh teh vprašanjih so se dogovorili na posvetu s predsedniki svetov KS dne 20. septembra 1976.
KRAJEVNA CESTA ŠENTVID - PETRUŠNJA VAS
Krajevna skupnost Šentvid pri Stični je podpisala s Cestnim podjetjem v Ljubljani pogodbo za popravilo oz. asfaltiranje krajevne ceste Šentvid -Petrušnja vas. Asfaltna prevleka bo dolga 950 m in široka 3 m. Pogodbeni znesek znaša 243.505 din, vendar v ta znesek niso vštete kakršnekoli odškodnine za zemljišča ali posevke. Zemljišča so lastniki odstopili brezplačno.
Vaščani, ki so tudi poprijeli za delo, so z lastnim delom in prevozi uredili spodnji ustroj ceste in s tem znatno zmanjšali pogodbeni znesek. Teh del pa je veliko, saj je bila sedanja pot le malo boljši kolovoz. Krajevna skupnost je letos za ta namen dala 30.000 din, ostali denar pa bodo zbrali prebivalci Petrušnje vasi. Morda bo nekaj kredita dalo cestno podjetje.
V kolikor bodo vremenske razmere ugodne, bo cestno podjetje že v letošnjem letu končalo z asfaltiranjem.
KRAJEVNA POT ŠENTVID - VELIKE ČEŠNICE
Kot smo že poročali, so krajani vasi Velike Češnjice v krajevni skupnosti Šentvid pri Stični pričeli z modernizacijo krajevne poti. Dela so sedaj končana v celotni dolžini. Sredstva za položitev asfalta so prispevali krajani, krajevna skupnost in Cestno podjetje Ljubljana s kreditom. S sredstvi občanov in krajevne skupnosti bi bil asfaltiran le del poti, ker pa so bila končana vsa pripravijalna dela, je Cestno podjetje Ljubljana zagotovilo kredit za dokončanje. Krajani so pri asfaltiranju sodelovali s prispevki, prostovoljnim delom in delom s stroji, traktorji, avtomobili itd. 35 lastnikov hiš iz te vasi je opravilo 1.298 ur prostovoljnega dela. 7 občanov je opravilo 180 strojnih ur. Prispevek občanov k celotni vrednosti del znaša 240.000 din. Vsak zaposleni vaščan je prispeval po 3.000 din, vsaka kmetija pa od 2.000 do 3.000 din; prispevek vsake hiše znaša povprečno 6.000 din. Za izvedbo del je prispevala krajevna skupnost še 40.000 din, cestni sklad občine 10.000 din. Gozdno gospodarstvo Ljubljana 6.000 din in KZ Stična 6.000 din. Modernizirana pot je dolga približno 1.320 m. Kredit pri Cestnem podjetju je najela krajevna skupnost Šentvid pri Stični.
VAS SELA PRI ŠMARJU NOČE ZAOSTAJATI
V prizadevanja za ureditev lepših dostopov do naselij so se vključili tudi vaščani iz Sel, v krajevni skupnosti Šmarje. Odločili so se, da bodo modernizirali krajevno pot od regionalne ceste do svojega naselja in skozi strnjeni del naselja. Dela bodo stala 276.000 din, pogodbo s Cestnim podjetjem je krajevna skupnost Šmarje že podpisala. Za financiranje teh del je krajevna skupnost Šmarje prispevala krajanom 60.000 din, Ljubljanske mlekarne so obljubile 50.000 din, občinski cestni sklad je prispeval 10.000 din. Ves ostali denar bodo zbrali krajani sami. Poleg tega bodo zbrali še nekaj dodatnih sredstev za modernizacijo poti v naselju.
V METNAJU RAZMIŠLJAJO O PROGRAMU ZA NASLEDNJE LETO
Podobno kot nekatere druge krajevne skupnosti je tudi krajevna skupnost Metnaj že dala občinskemu cestnemu ddadu pismeno ponudbo za dela pri moder-
nizaciji občinske ceste I. reda na odseku Stična-Mekinje nad Stično. Krajevna skupnost predlaga, da bi cesto na tem odseku modernizirali v prihodnjem letu. Kot udeležbo za modernizacijo 900 m ceste so ponudili prispevek v denarju in sicer 180.000 din, ki jih bodo zbrali občani Mekinj, razen tega pa bi nekaj denarja zbrali tudi v drugih naseljih, pripravljeni so pomagati tudi s prostovoljnim delom.
*****************
POMEMBNI DOGODKI
*****************
0 POGOJIH ZAPOSLOVANJA IN MINIMALNIH STANDARDIH
Ustrezna komisija občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje je dala v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občine. Javna razprava bo trajala do 10. novembra 1976. Skladno z določili družbenega dogovora mora biti samoupravni sporazum sprejet do konca tega leta, samoupravni splošni akti udeležencev sporazuma pa vsklajeni z določbami samoupravnega sporazuma v šestih mesecih po sprejetju sporazuma.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so po določbah sporazuma dolžni do konca leta 1977 zagotoviti pogoje za celodnevno prehrano delavcev. Do konca leta 1978 morajo rešiti vsa stanovanjska vprašanja zaposlenih delavcev; do konca leta 1980 pa morajo poskrbeti za vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti, za dopolnilno izobraževanje zaposlenih ob delu ter varstvo otrok zaposlenih staršev. Delavcem, ki zaradi narave dela prebivajo ločeno od družine, bodo morali zagotoviti predpisane stanovanj ske pogoje.
OBISK DELEGACIJE ŽENSK IZ MESTA FUERTH
11. oktobra so našo občino obiskale predstavnice SRD iz mesta Fuerth iz Zahodne Nemčije. Delegacijo je v avli osnovne šole "Ferdo Vesel" v Šentvidu pri Stični sprejel predsednik občinske skupščine. Gostje so si ogledale Zavod za srčne in revmatične rekonvalescente za mladino "Marko Gerbec", kjer so se zlasti zanimale za obliko plačila zdravljenja in usposabljanja mladih bolnikov. V obratu Rašice so si ogledale proizvodni proces in bile priča izredno uspeli modni reviji izdelkov iz programa tovarne Rašica. Navdušile so jih naravne lepote Taborske jame. Poslovile so se polne vtisov in izrazile željo po tesnejšem sodelovanju.
NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA NA GROSUPLJEM
Na željo številnih krajanov, ki so si zgradili nove stanovanjske hiše v predelu Pod gozdom, je delovna organizacija ABC TABOR kupila in adaptirala lokal, v katerem bo ob letošnjem občinskem prazniku 29- oktobru, odprla novo samopostrežno živilsko trgovino "POD 0G0ZD0M". Trgovina je sodobno opremije-
na in meri preko 100 ml.
Z novo trgovino, ki bo prvenstveno oskrbovana z živili in gospodinjskimi potrebščinami, bo tukaj-šnjim krajanom prihranjena marsikatera pot in neprijetna nošnja bremen, kot od doslej razmeroma oddaljenih trgovin.
Nova trgovina je 41 po številu, ki so v sestavu delovne organizacije ABC TABOR in peta samopostrežna trgovina.
Z otvoritvijo nove trgovine se tudi delovna organizacija ABC TABOR priključuje k letošnjemu praznovanju občinskega praznika.
J. Petek
ŠPORT
SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V LETU 1976
Zaključene so 11 občinske sindikalne športne igre. V posameznih panogah so doseženi naslednji rezultati:
1.	KEGLJANJE
a)	borbene igre za moške: (tekmovalo je 24 ekip s 168 udeleženci)
REZULTATI:	1.	mesto	-	00S	Motvoz in platno Grosuplje	I.	(1007	kegljev)
2.	mesto	-	00S	Instalacije Grosuplje I.	( 934	kegljev)
3.	mesto	-	00S	SOb Grosuplje I.	( 933	kegljev)
b)	ženske ekipe: (tekmovali sta dve ekipi z 8 udeleženkami)
REZULTATI: 1. mesto - DVZ Ponikve
2. mesto - Black & Decker
( 580 kegljev) ( 492 kegljev)
c)	moški-posamezno: (tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalcev)
REZULTATI: 1. mesto - NOVAK ANDREJ
Black 6 Decker, Grosuplje
2.	mesto - DOVŽAN MIHA,
Uprava SOb Grosuplje
3.	mesto - PREDALIČ TONE,
Motvoz in pldino Grosuplje
d)	ženske-posamezno:
REZULTATI: 1. mesto - HORVAT MARTA,
Black & Decker
2.	mesto - VEHOVAR MIRA,
DVZ Ponikve
3.	mesto - JOVANC ZINKA,
DVZ Ponikve
ŠAH
Tekmovalo je 10 ekip - 50 tekmovalcev
( 867 kegljev) ( 845 kegljev) ( 835 kegljev)
( 180 kegljev) ( 161 kegljev) (153 kegljev)
REZULTATI:	1.	mesto	-	DVZ Ponikve I.	(26	točk)
2.	mesto	-	SOb Grosuplje	(19	1/2 točk)
3.	mesto	-	Motvoz in platno	Grosuplje(l7	1/2 točk)
3.	NAMIZNI TENIS
Tekmovalo je 9 ekip, 27 udeležencev REZULTATI: 1. mesto - IMP - TOZD LSL Ivančna gorica I.
2.	mesto - SOb Grosuplje II.
3.	mesto - SOb Grosuplje III.
4.	STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
a) Tekmovalo je 10 ekip - 40 tekmovalcev
REZULTATI: 1. mesto - Elektroservice POZD Grosuplje
2.	mesto - IMP - TOZD Livarna Ivančna gorica I.
3.	mesto - SGP Grosuplje
b) moški - posamezno:
REZULTATI: 1. mesto - KLEINDIENST Sandi
POZD Elektroservice Grosuplje
2.	mesto - JESIH Martin, SGP Grosuplje
3.	mesto - DOLINŠEK Viktor, Instalacije Grosuplje
5.	MALI NOGOMET - TRIM LIGA
Sodelovalo je 11 ekip - 77 tekmovalcev:
REZULTATI: 1. mesto - SGP Grosuplje - TOZD KLO
2.	mesto - Kovinastroj Grosuplje
3.	mesto - Instalacije Grosuplje
6.	ODBOJKA
a) moški (sodelovale so 3 ekipe - 18 udeležencev) REZULTATI: 1. mesto - Osnovna šola Dobrepolje
2.	mesto - Dekl iško vzgajal-išče Višnja gora
3.	mesto - Postaja milice Grosuplje
b) ženske (sodelovali sta 2 ekipi - 12 tekmovalk)
REZULTATI: 1. mesto - Dekliško vzgajal išče Višnja gora 2. mesto - Skupščina občine Grosuplje
7
VELESLALOM
a)	tekmovalci do 25 let
REZULTATI: 1. mesto - KRALJ Brane,- Iskra Dobrepolje
2.	mesto - BULC Jure, Motel TURIST Grosuplje
3.	mesto - TAVŽELJ Zoran, Iskra Dobrepolje
b)	tekmovalci od 25 do 35 let
REZULTATI: 1. mesto - ZGONC Edi, Osnovna šola Dobrepolje
2.	mesto - MIKLIČ Jože, Osnovna šola Dobrepolje
3.	mesto - VODENŠEK Janez, IMP-TOZD Livarna Ivančna gorica
c) tekmovalci REZULTATI:
nad 35 let
1.	mesto - PUGELJ Stane, Osnovna šola Dobrepolje
2.	mesto - DIMIC Peter, GG Ljubijana-TOZD GO Grosuplje.
Pokali in diplome bodo podeljeni na seji Občinskega sveta Zveze sindikatov v mesecu novembru 1976.
Redakcija je bila končana 21. oktobra 1976.
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106).
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1-72 od 3h. 9. 1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.