si r.'f LETO Štev. ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 18. decembra 1986 Evolucija prazen up? Sovjetski poskusi Vsaka diktatura nosi v sebi klice razpada. Ob začetku si ustvari veliko število nasprotnikov, npr’, sorodnikov nedolžno ubitih ali zaprtih. Sčasoma postajajo1 ti številčnejši in odločnejši. Zadnja leta smo bili priče zatona mnogih desničarskih diktatur. Te padejo preje, običajno so manj radikalne; nasprotniki se morejo organizirati celo znotraj same diktature. Zadovoljivo dejstvo je, da so v veliki večini padle z evolucijo. Žrtev spremembe je bilo malo ali nič. Povsem drugače je z levičarskimi diktaturami našega stoletja. Nikdar v zgodovini hi oblast izvajala tak strašen pritisk: policija, vojska, e-konomski pritisk, vohuni. Teror, odkriti ali skriti, je tako strašen, da ni mogoče niti misliti na kako organizirano opozicijo v državi, sami. SFRJ je klasičen primer. Zatiranje, preganjanje tudi posamičnih, še tako milih in previdnih nasprotnikov je neusmiljeno. Partiji je še posebej uspelo, da izigrava narode in manjšine druge proti drugim. Poleg terorja in zatiranja je to še dodatni faktor, ki jo dfži na Oblasti. Sprememba režima je možna z nekim spontanim obratom, ki bi ga mogli povzročiti nepremostljivi problemi v družbeno ekonomskem in nacionalnem polju. Še posebej lahko predvidevamo zaton diktature v SFRJ, če pride do radikalnih sprememb in demokratizacije v kaki sosednji komunistični državi. To še posebej velja za Sovjetsko zvezo; sprememba tam bi v roku enega ali nekaj dni dokončno prepričala partijo, da je njena doba monopolne oblasti na koncu. Tu velja poudariti, da bi se spremembe v SFRJ danes ne končale nujno z intervencijo SZ. S stališča manjše nevarnosti za človeška življenja in ogroženosti narodov SFRJ je boljša mirna evolucija v vse večjo demokratizacijo. V Sloveniji se je poskus evolucije začel že med revolucijo samo. Vsem je znan vstop nekomunistov v OF. V tej prvi fazi so nekomunisti upali, da bodo igrali neko protiutež KPS. Najbolj klasična primera sta prof. E. Kocbek in akademik Josip Vidmar. Kot je znano, je bil rezultat ničev, kajti izven okupirane Ljubljane se prevladi partije nista mogla 'izogniti. Danes je že povsem dokazano dejstvo, da pluralizem strank v revoluciji ni nikoli imel kakega u-panja v uspeh. Naša najvišja kulturnika nista odigrala drugega kot vlogo sopotnikov. Zaradi njihove bojazljivosti in osebne ambicije, da ostaneta na vrhu za vsako ceno, sta žrtvovala ne samo sebe, ampak sta pri tem procesu povzročila tragedijo tisočev rojakov, ki so jim v dobri veri sledili. Ako je v kakem dejanju obsežena narodna izdaja v letih 1941-45, je nedvomno v primeru teh dveh osebnosti. Prof. E. Kocbek je na stara leta kritiziral marsikako fazo revolucije (npr. Rog), vendar je vedno krčevito vztrajal, da ostane član novega reda. To je prišlo še posebej na dan ob priliki spora z Vidmarjem zaradi knjig Strah jn pogum. Kocbek je smrtno zameril Vidmarju, ker ga ni opozoril na možno negativno kritiko partije. Vidmar je bil pri celi stvari nedolžen, on je pozitivno ocenil knjigo z literarne perspektive, ni predvideval političnih konsekvenc. Kot zastopnik (samozvani) liberalnega tabora in kulturnikov se je Vidmar v revoluciji slabo odrezal. Postal je član partije že med revolucijo, držal pa je to tajno vse do porevolucijske dobe. Sicer pa je napisal, da ni imel pojma o politiki in da je zato bilo nepošteno, da so ga politično izrabili. In še je napisal, da mu je ob priliki, ko je ponudil Kidriču svoj umik s politične pozornice, ta odgovoril: „Pot od nas gre samo dva metra globoko.“ Svojo dunovno revščino je Vidmar nazorno pokazal, ko je to brutalno govor- jenje komentiral s: „Kaj sem hotel.“ Povsem pa je klonil Vidmar zadnje čase, ko je npr. izjavil (Tribuna, februarja 1986), da so se partizani borili za to našo nesrečno Slovenijo, domobranci pa so pobijali ujete partizane in to v imenu Kristusa Jezusa. Domobranci naj bi se borili za oblast 'Cerkve in seveda ne zaslužijo skupnega spomenika, ki bi bil po Vidmarju absurd. Vse gornje trditve so primitivne, lažne in smešne, noben član CK KPS jih ne izreče, za to uporabijo Vidmarja. V evolucijski proces demokracije spada vrsta slovenskih oporečnikov kot S. Hribar, D. Rupel, pok. B. Štih,' V. Blažič, F. Miklavčič. Na žalost ostajajo sredi pota. Kamuflaža NOB OF, krivična obtožba domobrancev, škofa G. Rožmana ali bivših slovenskih strank jim ostaja okvir, ki se ga zaradi službe, miru ali bojazljivosti krčevito drže. Sovjetizacijo Slovenije, pravi namen in grozote revolucije, skušajo opravičiti in omiliti s krivičnimi obtožbami nasprotnikov, čeprav ti oporečniki še kako dobro razumejo upravičenost proti revolucije. Taki „oporečniki“ v mnogo-čem celo govore proti partiji, a vsekakor kakega prodora na družbeno političnem polju ne bodo dosegli. So častne izjeme, ki postavijo 1941-45 v pravo perspektivo državljanske vojne in nič drugega. Eden od teh je vsekakor bil Milan Apih letos v Dragi. Za velikega pobornika evolucije so mnogi imeli Vladimirja Dedijera. Na njega so stavili svoj up; vse od zavezništva z M Djilasom pa do njegovih knjig o Titu. Imenovali so ga celo za predsednika Russellovega razsodišča. Vendar tako kot Djilas je tudi Dedijer ostal sredi poti. Bil je politični komisar partizanske divizije in nikdar ni podal podrobnosti o svojem doprinosu k revoluciji, še manj pa je kaj obžaloval. Iz te perspektive je poučen njegov poziv papežu (Mladina, 17. oktobra 1986) v imenu Russellovega razsodišča. V pozivu je omenjen Artukovič, ki je po Dedijerju na razpravi „priznal“, da je bil zvest sin katoliške Cerkve in je kot tak za vsa svoja dejanja in odloke v NDH preje povprašal najvišje duhovnike na Hrvaškem. Potem še ugotavlja Dedijer kot „dokazana dejstva“: Še pred drugo svetovno vojno je Vatikan pripravil ustaško gibanje glede prekrščevanja pravoslavnih; Vatikan ,se je dogovarjal s Hitlerjem in Mussolinijem za uničenje Jugoslavije; Vatikan je kriv, da so nekateri duhovniki sodelovali z NDH; vsak kurat v NDH je spodbujal h genocidu nad kmečkim prebivalstvom; papeški delegat v NDH Mar-cone je tiho odobril vse grozote in se dal fotografirati s Paveličem in Nemci; papež je poslal božične čestitke Paveliču, ki je bil pobožen (sic) mož, M253) MED KNZJIGRMI IN REVDRM? CELOVŠKI ZVON IV/12, September 1986 Vseslovenska revija Celovški Zvon, ki ga izdaja celovška Mohorjeva družba, pod uredništvom dr. Reginalda Vospernika, je v septembru zaključila IV. letnik svojega izhajanja. U-vodnik je tokrat napisal njen ljubljanski urednik prof. dr. Anton Stres, ki izreče misel, da bi morala revija spričo težkih in kritičnih svetovnih razmer ter malodušja biti v sivini, pa mu sedanja zelena barva platnic vzbuja upanje na boljše čase, in zato v članku razvija pomen krščanskega upanja. Poudari, da je človek svobodno bitje in kot tak more svobodno ustvarjati in ni u-klenjen v neizbežnost in usodnost. Z omejevanjem svobode spodkopavamo upanje. Pogoj upanja pa so tudi čisto določene družbene in politične razemere, takšne, ki zaslužijo ime demokracija. Literarni del revije odpira znana koroška pesnica Milka Hartman s prispevkom sedmih refleksivnih pesmi. Sledi donesek Pavleta Zidarja, ki je s sorodstvom vezan na Koroško in je tako tudi snov, dobro pisane proze, koroško slovenska. Ljubljanski esejist Denis Poniž razmišlja ob 110-letnici rojstva Ivana Cankarja pod naslovom „Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino“ o slovenski narodni samozavesti, ki jo pogreša v današnji državni povezavi. Kdor se torej razglaša za Jugoslovana in mu ta pojem pomeni nacionalno, ne pa zgolj državno pripadnost, s tem po-potrjuje, da nima niti zgodovinskega spomina, niti ne ve, kaj je to kul-turno-socialna tradicija. Na uvodnem mestu je celovški škof Egon Kapellari napisal članek Etika in estetika, v katerem razmišlja o geslu „Umetnost je lepo, dobro in resnično“, pa se mu poraja dvom, če to še drži. Opaža pa, da se sodobna umetnost spet povrača v staro, klasično pojmovanje. To se vidi v novem Frankfurtskem gledališču, ki v novi prireditvi poudarja prav to spojitev estetskega z dobrim, to je z etiko, predvsem pa nova knjiga sovjetskega filmskega režiserja Tarkovskega „Zapečateni čas“, v kateri se zavzema za klasično sintezo lepega, dobrega in resničnega. Po njegovem mora umetnost celo dajati odgovor na poslednja vprašanja, na smisel življenja, in bi morala pripravljati človeka na smrt. Ob Tar- kovskem se spominja tudi Dostojevskega in Solženicina, ki sta trdila, da bo le lepo rešilo človeštvo. Konča z ugotovitvijo, da Tarkovski s svojo knjigo o pojmovanju lepega „ni daleč od kulturnega pojmovanja Vatikana“. Celovški škof-pisatelj pa tudi poudari, da je Cerkev v tem nasprotju vedno povezovala, da ni alternativnosti „ali lepo ali dobro“, ampak „lepo in dobro“. Sledita glavna eseja te številke: Theodor Veiter, koroški Nemec, strokovnjak v mednarodnem .pravu manjšin, ki se je kot tak že večkrat zavzel za koroške Slovence, je napisal članek: Ali je člen 7 avstrijske državne pogodbe za avstrijske Slovence izpolnjen? Avstrijska vlada stalno poudarja, da je tega v celoti izpolila, Veiter pa trdi, da je izpolnitev člena 7, št. 2 z izjemo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu vedno bolj zreduciran. O izvedbi člena 7, štev. 3 pa ne more biti niti govora. Drugi esej je prispeval Vilko Novak ob 100-letnici koroških Slovencev dr. Franceta Kotnika (1882-1955) in 3 leta mlajšega dr. Janka Kotnika (1885-1976). Članek je kritična študija Vilka Novaka, profesorja slovenskega narodopisja na ljubljanski univerzi, ki je gotovo najbolj poklican, da opiše in oceni delo in pomen zaslužnih koroških Slovencev za slovenski narod. Dr. France Kotnik je bil do plebiscita profesor na Celovški gimnaziji, pozneje pa v Sloveniji, kjer je bil z 51. leti upokojen. Prevzel je ravnateljstvo Mohorjeve družbe v Celju, ki jo je ob sodelovanju s Finžgarjem močno razmahnil. Že od mladega je zbiral narodopisno blago in se eden prvih Slovencev posvetil etnografiji slovenskega naroda ter priobčil ogromno razprav predvsem iz koroškega narodopisja (šege, noše, plesi), predvsem pa je bila njegova zasluga, da je odkril in razložil vrednost in pomen koroških „bukovnikov“, to je ljudskih pripovednikov, prevajalcev in prirediteljev tuje ljudske zakladnice, npr. Drabosnjaka in drugih. Dr. Janko Kotnik pa se je uveljavil s sestavo in izdajanjem važnih slovarjev, kot so npr. ruski, francoski, angleški in drugi. S temi se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino. Tržaški pisatelj Rebula nadaljuje tudi- v tej številki svoj Dnevnik iz Preteklo nedeljo 14. decembra je več kot dva milijona Argentincev i-melo priliko voliti na raznih splošnih in strankarskih volitvah. V Cordobi so imenovali .poslance v u--sta.vodajno provincijsko skupščino, medtem pa so v Mendozi in Entre Rios radikali bili svoj notranji boj, isto kot napredni demokrati v provinci Santa Fe, in desarrollisti v doslej prestolnem mestu Buenoc Ai-resu.Akoravno nobena teh volitev ni imela „vsedržavne“ važnosti, so bistri opazovalci, pa tudi vlada in o-pozicija, iz njih pobrali kaj mnogo izkušenj in uka za bodočnost. Oglejmo si jih nekoliko bolj od blizu, ker se res izplača. KDO JE KDO Najbolj važne so bile kor dobske volitve. Tu je šlo za ustavodajno skupščino po eni strani, in za notranji peronistični boj po drugi. Provinco vodijo radikali, ki so še leta 1985 na poslanskih volitvah prepričljivo zmagali. Leta 1983, ob volitvah za guvernerja, so dobili kar 55% glasov. Lansko leto so nekoliko padli (51,5%); t,o pot pa so zbrali ko- leta 1967. So to svojevrstne glose k dnevnim dogodkom. Tako v tej številki omenja prof. Šolarja in glosi-ra z njegovo izjavo, kako se je pogovarjal z Borisom Kidričem in kako ga je „ob njem oblivala groza“. Podobno se je Rebuli izrazil tudi prof. Trstenjak o srečanju s Prežihovim Vorencom, da je slišal od njega „samo mesarsko govorjenje“. Omenim naj še prispevek ljubljanskega umetnostnega kritika Ivana Sedeja o slikah tudi v svetu znanega slovenjegraškega samouka pod naslovom Resnica in smrt v slikah Jožeta Tisnikarja. Razpravo spremlja troje celostranskih večbarvnih prilog. V bogatem knjižnem pregledu obravnava kritika predvsem dela koroških avtorjev (Jožica Čertov: Pismi iz listja, Herman Vogel: Pajčevina in sveder, in drugi). Kritike sta napisala France Pibernik in Ester Sferco. Ta septembrska številka Zvona prinaša tudi faksimile izdaj prvih Trubarjevih knjig, Katekizem in Vsem Slovencem, F. Šrhmpf pa je o-pisal slovenski obisk Trubarjevega groba v Derendingenu. Na notranji strani zadnje platnice pa je'priobčena ena zadnjih fotografij kiparja Franceta Goršeta. maj 42 odstotkov. Še več^ če seštejemo glasove obeh peronističnih linij, je razlika med radikali in peronisti komaj 1.500 glasov. In prav to število glasov je osporavanih in mora o njih odločiti volilno sodišče. Ogenj v radikalnem taboru je o-gromen. Cordoba je ena tradicionalnih radikalnih provinc, in krajevna vlada še kar uspešno deluje. Ima probleme, kot jih ima vsa država, a ne več. Poleg teg je guverner, E-duardo Angeloz, celo nekoliko škilil na možnost predsedniške kandidature za leto 1989, ako bi Alfonsln res dokončno odklonil možnost ponovne izvolitve, ali pa če ne bi uspela u-stavna sprememba, ki bi dopustila to ponovno izvolitev. Sedaj so te sanje splavale po vodi padca radikalnih glasov. Tresejo se radikalni možje tudi glede guvernerskih in poslanskih volitev prihodnjega leta. U-gled radikalizma hitro upada, medtem ko narašča naklonjenost do pe-ronizma. To je druga važna plat teh volitev. Tako kot v provinci Buenos Aires in v Rio Negro, bi morale biti notranje volitve peronizma tudi v Cordobi. A tamošnji interventor centralnega vodstva se je temu vztrajno u-piral. Zaradi tega je tudi padla v vodo edinost peronizma na zadnji državni konvenciji: obnoviteljska struja je zahtevala notranje volitve v Cordobi, ali pa umik. Končno so res zapustili mizo pogajanj, ker v Cordobi do volitev v peronizmu ni prišlo. LEVA IN DESNA Pač pa je novi del peronizma v Cordobi, kot svoj čas Cafiero v provinci Buenos Aires, sprožil odcepitev, si sposodil ime pri krščanski demokraciji in nastopil samostojno. Tudi tu je prišlo do presenečenja: obnovitelji so pobrali kar 25% glasov, medtem ko je „pravoverni“ del peronizma prejel 17,7%. To je bil hud udarec za interventor j a. Alberto Seria Garcia je pri priči odstopil, in na njegovo mesto bo baje postavljen Mera Figueroa, ki je uspešno izpeljal normalizacijo peronizma v bue-nosaireški provinci. Poraz uradnega peronizma pa je prinesel še drugo posledico. Doslej je obnovitelje vodila trojka Cafiero, Grosso in Menem. Pa je riohanski guverner Menem počasi zaplaval v „pravoverne“ vode in v primeru córdobskih volitev podpiral uradno strujo. Dejansko so ga že izključili Pred kratkim smo dobili sporočilo, da je 5. decembra postal doktor a-strofizike prijatelj Janez Zorec. Ta dan je z uspehom branil pred devetčlansko komisijo na Institut D’Astro-phisique v Parizu svojo na povabilo napisano doktorsko tezo: Struktura in diferencialno vrtenje v zvezdah B razreda. Naj omenim nekaj življenjskih podatkov o mladem znanstveniku, ki je izšel iz argentinske slovenske skupnosti in v njej tudi aktivno kulturno deloval: Rojen je bil 27. oktobr 1948 v San Martinu, predmestju Buenos Airesa. Po končani srednji šoli v kolegiju Mariano Moreno se je vpisal na astronomsko fakulteto v La Plati, nato pa dve leti študiral astrofiziko na naravoslovni fakulteti državne u-niverze v Buenos Airesu. Dobil je francosko štipendijo za študij astrofizike v Parizu kjer je nato dobil delo v Astrofizikalnem institutu. V San Martinu se je udejstvoval v Slovenskem domu, pa še pri SKA-DU, Mladinski vezi, pri raznih pev- skih zborih in kot solist, kot nadarjen1 igralec, pri Slovenski kulturni akciji kot predavatelj. Sedaj pomaga tudi v Slovenskem domu v Parizu. Ko je pred meseci obiskal Argentino, in je imel predavanje o svojem delu pri SKA, smo ga tudi pri uredništvu Svobodne Slovenije prosili za pogovor. Iz tega posnemamo: Mi lahko poveš, kaj je predmet tvojega raziskovanja v astronomiji? Takoj ko sem prišel v Francijo, sem se popolnoma posvetil astronomiji. Tu sem zamenjal polja raziskave; v Argentini sem proučeval sisteme, v katerih se je pretakala materija iz ene zvezde v drugo, v Franciji pa študiram posamezne zvezde, ki imajo neke posebnosti; in sicer moramo ugotoviti, zakaj se pri nekaterih zvezdah pojavljajo anormal-nosti. Takih zvezd je vsega kakih 20%. In kaj točno raziskuješ pri teh nenormalnih zvezdah? Moje delo sestoji iz dveh načinov. Prvo je opazovanje; hodim v observatorije, predvsem francoske, pa vsaj enkrat na leto se popeljem v Čile, kjer ima Evropa svoj observatorij. Tam posnemam spektrume zvezd, katere pozneje študiram. Po drugi strani pa je treba iz teh spektrov povzeti nekaj parametrov, da zvem, kakšna je struktura zvezde. Torej teoretična razlaga svetlobne analize. Kakšna je tvoja diplomska naloga za doktorat? Za doktorat sem oddal rezultate svojega dela, pa dodal še nove poglede na problem, ki ga obdelavam. To je predvsem glede na vrtenje teh nenormalnih zvezd. Ve se, da se take nenormalne zvezde — to je zvezde, ki imajo posebnosti v svojih spektrih — vrte hitreje. Zato nastanejo nekatere neskladnosti. Mnogi fizikalni problemi so zelo zanimivi, in sem jih jaz zdaj prvič proučeval. Kaj pa tlvoje delo na institutu? Na katerem institutu si pravzaprav? Institut spada pod1 francoski državni Center za znanstveno raziskovanje. Tam delam v ekipi, kjer sem šef in dajem ideje in vodim njihovo delo. Imam pa tudi sodelavce, s katerim delam skupaj. V Argentino si prišel iz Peruja. Kaj si tam delal? V Peniju bi radi začeli z astronomskim raziskovanjem. Na najstarejši univerzi v Južni Ameriki sv. Marka — 435 let je stara — je Mednarodna družba astronomov organizirala kurze, na katerih sem tudi jaz predaval o strukturi zvezdnih atmosfer tri mesece. Kaj bi povedal o slovenskih in argentinskih astronomih; imaš kaj zve. ze z njimi? Z argentinskimi astronomi imam stalne zveze in tudi skupaj delujemo, čeprav na razdaljo. Kar pa je slovenskih astronomov, jih poznam zelo malo, le dva Tržačana (eden od njiju je Zlobec). K nam v Francijo prihajajo predvsem iz Beograda, e-nemu študentu bom letos mentor. Lahko kaj poveš o slovenskem življenju v Parizu? V Franciji je precej Slovencev, a so precej razkropljeni; tudi v Parizu samem jih je malo, bolj žive v okolici. Zberejo se vsak teden, ko prihajajo k maši kakih 50—80 km daleč — kakih 80 izseljencev. In kako deluje Slovenski dom v Parizu? Voditelj vsega tega je msgr. Nace Čretnik, pomaga mu g. Flis; ob njem je Društvo Slovencev, ki letos praznuje 25-letnico. Imamo na razpolago cerkev, ki se drži dòma, zadaj pa imamo svojo dvorano. Tam se dobimo pri maši, potem pa gremo v dvorano, kjer imamo razne programe. Imamo kulturna predavanja, slikarske razstave (tudi mlajši umetniki iz Slovenije ali Koroške) kakšno manjšo igrico, obletnice itd. Vsak teden smo imeli radijsko oddajo na škofijskem radiu Notredame enkrat na teden pol ure. Izdajamo tudi listič kakih trikrat na leto. Za 25-letnico bomo pripravili proslavo, o kateri bi lahko kaj več poročali. Kako ti sodeluješ pri slovenskem kulturnem delu? Sodelujem s kakšnim predavanjem, pri igricah, pri petju. V začetku sem tudi kaj režiral. Kdo vse prihaja v Dom? Tu se zbirajo Slovenci iz vseh vetrov, še posebno prihajajo študentje iz Slovenije, in tu imajo možnost Janez Zorec - doktor astronomije kot enega „referentov“ obnoviteljske struje. Da to mesto znova napolnijo (naj trojka ostane), sedaj predlagajo zmagovitega kordobskega voditelja in poslanca: Manuela de la Šota naj bi bil novi „referent“, član vodilne trojke. A se ne končajo tu presenečenja kordobskih volitev. V provinci je bila doslej tretja sila, sicer daleč za radikali in peronisti, intransigents stranka, ki jo na državni ravni vodi stari radikal Alende. To pot so bili povabljeni v „fronto“ demokristjanov in obnoviteljskih peronistov, pa so ponudbo zavrnili. Še sedaj se kesajo: S 3,75 odstotkov, ki so jih prejeli leta 1985, so sedaj padli na 2,9%, kar pa je po pravilih premalo, da bi dobili kakega predstavnika v skupščino. Obratno pa Alsogarayevi liberalci UCeDe od prejšnjih 3,53 poskočili na 3,8% in si tako zagotovili 3 zastopnike. Zanimivo je, da bodo ti trije liberalni zastopniki lahko razsodniki med peronisti in radikali. če številke ostanejo nespremenjene, bodo imeli radikali 37 zastopnikov; novi peronisti 21, stari peronisti pa 15, torej skupno 36 radikalov in 35 peronistov. Trije liberalci bodo lahko nagnili tehtnico na to ali pa na ono stran. Zanimivo, kaj? RAČUNI IN KRČMARJI Omenili smo trojko peronističnih voditeljev obnoviteljske skupine. Grosso, ki je lani prepričljivo zmagal na notranjih volitvah prestolniškega mesta, letos zahaja v težave. Ko je bilo treba sestaviti listo kandidatov za prihodnje poslanske volitve (leta 1987) je prišlo do toliko notranjih težav, da se je končno predstavilo osem list, od katerih bo seveda ena sama zmagovita. Grosso se je zato z vso silo oprl na eno teh variant, in sreča mu ne mežika. To nedeljo, 21. decembra se bo razodela resnica., Grosso je preveč zaupal v osebni prestiž. Rezultat bo pokazal, ali je bil račun, ki ga je on napravil, brez krčmarja. Uštela se je tudi vlada v zadevi zakona o koncu sodnijskih postopkov proti vojaštvu. V senatu so zadevo poslali kar v štiri komisije, kar precej močno zaustavlja izglasovanje zakona. Poleg tega je med radikali samimi toliko debate, da se vlada resno boji za uspeh osnutka. Jasno je že, da bo verjetno podaljšan rok 60 dni, ki ga predvideva vlada. A vse je še tako v zraku, da celo predsednika resno skrbi. Razmerje z vojaštvom je treba čimprej urediti. K temu težijo tudi zadnje izjave vseh treh poveljnikov. Tako general Rios Ererm kot brigadir Crespo in admiral Arosa so se kritično izrazili o vojaški preteklo-(Nad. na 3. str.) stika z drugimi pogledi. Dobijo o-gromno literature, slovenskih časopisov in knjig z vsega sveta, to zelo berejo in tudi odnesejo. Zato je važno, da se čim več pošlje tja. Vsak študent, ki pride tja, najprej opazi pri vhodu križ in sliko škofa Rožmana. Seveda se vsak tudi pozanima, dobi časopise in tudi začne povpraševati. Seveda pa se nikomur ničesar ne vsiljuje. Odprt je Dom vsem Slovencem. Si se že kar vživel v Franciji? Tam sem se zelo vživel, predvsem v Parizu. Tu v Argentini ne bi mogel dobiti primerne službe, kajti tam sem v centru znanstvenega dogajanja. Bi še kaj pripomnil k tem vprašanjem? Večkrat mi pride na misel, ali bi predaval v slovenščini ali v španščini? To premišljujem tako: Kaj naj pomeni govoriti slovensko o znanstvenih problemih? Zame sta to dva problema: ali se splača na prirodoslovnih predavanjih govoriti slovensko, in to slabo slovensko; in ali bi se splačalo, da bi govoril v jeziku, ki ga najbolj obvladam, in v tem natančno. Ko se predava npr. splošnemu občinstvu z različnim znanjem, se splača govoriti slovensko, ko pa si med specialisti, ko je potrebna preciznost, govoriš v jeziku, ki ti pride najbolj prav. Ko govorim slovensko, je brez dvoma velika težava, ker si moram priučiti vsaki-krat nove izraze; in še sem opazil, da so se astronomski izrazi spremenili tudi v važnih stvareh. Dejal bi, da so med Slovenci boljši astronomi tisti, ki .NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — Smučarski sejem Snežinke je privabil v nekaj dneh čez 50.000 obiskovalcev. Na njem so si o-gledali, pa tudi precej kupili smučarsko opremo in že naprej kupovali dnevne karte za žičnice. Cene so visoke, a se jih zadnje dneve niso ustrašili. Tako je dnevna karta za na Krvavec stala 4 tisoč din, na Veliki Planini pa 1.800 din (pozimi 3.000 din). Razstavljalo in prodajalo je staro in novo opremo kar 70 razstavljalcev. IDRIJA — Rudnik živega srebra mislijo do leta 2000 dokončno zapreti. Razlog je izčrpanost rudnika in nizka cena živega srebra. Problem pa bo izvesti zaprtje, saj je njegova infrastruktura ogromna in zato bo treba najti ustrezno tehnološko rešitev. LJUBLJANA — Na gledališkem fe-stivata Gavellovi večeri v Zagrebu je uprizoritev Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Blodnje odnesla največ priznanj. Delo je dramatizacija Dostojevskega romana Besi. LJUBLJANA — Skrajšan delovni čas — od 42 na 40 ur — bodo od začetka leta 1087 uvedli v šestnajstih ozdih (organizacijah združenega dela). Zaenkrat so izbrali le gospodarsko u-spešne organizacije za poiskus; v njih je zaposlenih nekaj čez 30.z00 ljudi. RAŠICA — Trubarjevo domačijo je od meseca septembra do začetka novembra obiskalo čez 30.000 ljudi. Za 400-letnico Trubarjeve smrti je bilo organizirano veliko slavje in ena izmed akcij je bila obnovitev Temkovega mlina. Že dalj časa pa obnavljajo grad Bogenšperk, v katerem se je tudi mudil Trubar, predvsem v času, ko je bil na Slovenskem preganjan. LJUBLJANA — Revija Mladina bi morala skupaj z beograjsko NIN pripraviti svoje dneve v Beogradu, pa so jih morali ukiniti, ker so se tamkajšnji organizatorji premislili. Program bi med drugim vseboval okroglo mizo o civilnem služenju vojaške službe, o členu 133 (ki kaznjuje tudi tkim. verbalne delikte); potem naj bi predstavili nova gibanja (ekologisti in drugi), pa še dela Andreja Habiča in rock koncert. U-kilnitev je zapovedal Republiški komite Zveze socialistične mladine Srbije, ker da temi okroglih miz nista zanimivi za Beograd. Da bi pa Mladina pripravila samo ostali program, pa pri slovenski reviji niso sprejeli. LENDAVA — Bronasta doba v Sloveniji je bil naslov mednarodnega ko- žive zunaj, kot oni, ki žive doma. Zato je pri teh odgovornost, da pripomorejo tudi s svojim jezikovnim bogastvom, ker smo gotovo na višjem nivoju kot astronomi doma. Torej je naša dolžnost, da ohranimo slovenščino. Ko pa smo zunaj, je treba ohraniti to tudi dejansko. Pa še to: če govoriš slovensko, govoriš slabo slovensko, bolje rečeno, govoriš s slovenskimi besedami v jeziku, ki že ni več slovenski, ker je drugače sestavljen. Istočasno pa, ko imam predavanje npr. v francoščini ali angleščini, vsi vedo, da tista moja francoščina ni prava francoščina, a zaradi tega nima nihče nobenega kompleksa, glavno je, da poveš vse natančno. To pa lahko naredim jaz tudi v slovenščini. Morda bom uporabljal slovenske besede v neslovenski zvezi, a bom ravno tako precizno povedal. A prizvok je slovenski. In še to, pri tem obujaš pri sebi odgovornost za to, da se boš pozanimal, da bo boljše, in v tem je tudi prispevek k ohranjevanju. Že v Sloveniji sami imaš vsaj 47 dialektičnih skupin, tako je tudi to izrazoslovje, ki nastaja zunaj, le eden več od teh odtenkov. Zakaj bi se tega sramoval. Zato je dolžnost vsakogar, ki je specialist v kaki stroki, da se potrudi s slovenščino. Mlademu slovenskemu znanstveniku in novemu doktorju astronomije v imenu vseh Slovencev v Argentini iskreno čestitamo in mu želimo še veliko uspehov pri njegovem strokovnem delu, kakor tudi v življenju. Istočasno želimo, da se kmalu spet vidimo! TDml. lokvija, na katerem so v 30. referatih skušali predstaviti stanje raziskav v času med leti 2000 in 800 pr. Kr. Predavatelji so bili iz Slovenije in Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Nemčije in Italije. S tem so skušali osvetliti dobo, ki je v Sloveniji najmanj raziskana. LJUBLJANA — Mladinska knjiga je predstavila nova dela. V zbirki Odisej so izšla: Članek avtorja Gomeza, Barbara Préverta in Hobit Tolkiena. V zbirki Biseri pa sta izšli knjigi Tri kraljeve opice W. de la Mare in Tartarin iz Tarascona A. Daudeta. CELJE — Heretik je naslov filma o Primožu Trubarju. Slavnostno so ga predstavili v okviru Tedna domačega filma v Celju. Film je nastal v produkciji TV Ljubljana po scenariju Draga Jančarja in v režiji Andreja Stojana. LJUBLJANA — Državna založba Slovenije je proslavila izid 150. knjige in 40-letnice izhajanja Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Kot 150. knjigo v zbirko je izdala drugo knjigo Zbranih del Alojza Gradnika. LJUBLJANA — Lajnar se je pojavil spet v Ljubljani. V podhodu Maximar keta je nastopil ansambel Rdeča kapica. Posebnost pa je bil nastop lajnarja, ki je že zdavnaj izginil iz slovenskih ulic. Na lajno je igral Kranjčan Mirko Tepina; UMRLI SO OD 11. do 17. nov. 1986: LJUBLJANA — Rudolf Ban; Jože Udovič; Stane Jesih; dipl. inž. Alojz Ilerič, 86; Ivan Komes; Zofija Otorepec; Danica Peče roj. Zmrzlikar; Martin Ko klar; Lija Kadunc; Marija Šinkovec roj. Koprivšek; Vid Mavec; Ivan Poljanšek; Lojze Hajnrihar, 87; Pepca Rebernik; dr. Bogomil Kenda; Marija Požeš roj. Anžlovar; Boris Čibelj; Jurij Legvart; Ciril Peklaj, 76; Terezija Zorman roj. Lampe; Franc Lovrenčec; Fr&J)žxška Zajc roj. Čuden; Arnold Arčon; Vid Mavec; Frančiška Košir, 89; Jože Butala, 84; Alojz Trobec, 57; Ernesta Ferjančič roj. Velikonja; Veronika Klemenc; Rudolf Selič; Viktorija Kastelic roj. Šircelj; Ivan Korošec; Alojz Gačnik; Mara Vidmar-Lunder; Jože Pri-stovšek, 80; Jože Skale. RAZNI KRAJI — Franc Arh, Krško; Almira Rustja, Branica.; Alojz Bregar, Beričevo; Aldo Perhavc, 71, Senožeče; Konrad Gamšek, Svibno; Edmund Drža-nič, Mekinje; Stana Šprajc, Griže; Marija Lipičnik, Šmartno; Urula Urbančič roj. Uršič, Brezovica; Marija Košmrlj roj. Vesel, Tabor; Vida, Testen roj. šara, Celje; Franc Gosar, Dol. Logatec; inž. Darko Hrovatin, Solkan; Anton Šubic, Lipica pri Škofji Loki; Drago žer-ko, Zagorje ob Savi; Frančiška Jerman roj. Cerar, Brdo pri Lukovici Marija Šircelj, Koper; Milan Lamovšek, Škofljica; Saša Golob roj. Tajnik, Kranj; Srečko Guzaj, Zagorje. MIRKO VASLE Slovenci ALPINIZEM Slovenska andinistična odprava je znova odpotovala v argentinsko Patagonijo. Odpravo sestavljajo znani plezalci Franček Knez, Silvo Karo in Janez Jeglič. Trojica bo poskušala na 2987 m visokem Torre Eggerju v soseščini slovitega Cerro Torreja potegniti prvenstveno' smer v markantni 1000 m visoki steni, ki se je doslej ni še nihče lotil. Sicer pa sta v Torre Egger speljani le dve smeri in še ti le po grebenu. Odprava bo trajala dobra dva meseca. A fantom gre trda v finančnem predračunu in zaradi plezalne opreme. Upajmo, da jim ti problemi ne bodo delali preveč preglavic' pri plezanju. AVTOMOBILIZEM Na Rally ju, ki se je vršil za evropsko prvenstvo, v Algarues na Portugalskem, je zmagal domačin Santos s Fordom 200 RS. Slovenec Kiiz-mič z Renault 5 turbo je prišel na cilj na petem mestu. Nekaj dni zatem so tekmovali v San Marinu, kjer je zmagal Italijan Tabaton z Lancia Delta 54. Kiizmič je odstopil, ker mu je odpovedal menjalnik (cambios). V skupnem seštevku za Evropsko prvenstvo je Kiizmič na 10. mestu 551 SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Rojstva: V družini Janeza Homovca in njegove žene ge. Haline Mitschtschenko se je 2. oktobra rodil sin, ki bo krščen na ime Franci. V družini Petra Lobnika in njegove žene ge. Libane Astone se je 2. decembra rodila hčerka, ki bo krščena na ime Maria Daniela. V družini Narteja Kinklja in ge. Marije roj. Novak v Tucumanu se je rodila hčerka, ki bo krščena na ime Andreja Cecilija. Krsti: V soboto, 13. decembra, je bil krščen v farni cerkvi Sv. Roze v Munro Marko Markež, sin Ireneja in Ane roj. iSkarlovnik. Botra sta bila Marija Skar-lovnik in Andrej Markež. Krstil je g. Jure Rode. V soboto, 13. decembra, je bil krščen v farni cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Villa Bosch Marijan žerovnik, sin Marijana in Marte roj. Rezelj. Botra sta bila Irena Rezelj por. Peršuh in Gustavo Hourclé. Krstil je g. Jure Rode. Vsem staršem iskrene čestitke! za Carapachay — Helena Gričar in Tončka Truden. Predsednica je nagovorila vse navzoče s spodbudnimi besedami za bodoče delo in nakazala nekaj perečih točk današnjega stanja v svetu ter priporočila sodelovanje pri Katoliškem shodu, ki bo drugo leto. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na našo domovino Slovenijo, kjer se tudi čuti želja po resnični nepristranski — zgodovini. Kot matere in žene pa moramo skrbno paziti na svoje družine in obenem spremljati življenje tako v Argentini kakor v domovini. ZSMŽ je imela svojo predbožič-nico 28. novembra v kuhinji Slovenske hiše. Za okrasitev omizja in za božični jedilnik sta poskrbeli ge. Pepca Pulko Teličeva in prof. Nadislava Lahajner. Razmnožene recepte pa smo razdelile po posameznih krajevnih Domovih. Nova diplomantka: 27. oktobra je končala na. CONSUDEC študije iz psi-hopedagogije Helena Lobnik. Želimo ji veliko uspeha! ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA 20. občni zbor Zveze se je po vseh pravilih vršil po redni mesečni seji in sestanku. Pregledale smo leto in po poročilih ugotovile, da se z dobro voljo marsikaj naredi kljub težavam v skupno dobro. Udeležbe res ni bilo dosti na naših srečanjih, pa je bilo zato več razumevanja za naše akcije tako na socialnem, kakor tudi na kulturnem polju. To dokazujejo tudi številke, saj je bilo prometa kar za A 6.138,78. Skrbno je ves čas vodila dr. Dobovškova, ki je na prošnjo vseh znova sprejela vodilno mesto za naslednje obdobje. Druga mesta so sprejele ge. Mirjan-ka Voršič — podpredsednica, tajnica — Marica Zakrajšek, soc. referentka —- Marta Jeločnik kult. referentka — Irena Fajdiga, gospodinja — Marija Eiletz, nadzorni odbor' — Dani Zupan, Iva Vivod in Rezi Marinšek. V širšem odboru so: lic. Meta Vom-bergar, prof. Marjana Vivod, Jelica Stariha, Kristina Rant, Marica Skvarča, Delija Truden dr. Katica Cukja-ti, Lojzka Dimnik, Marjetka Marjetka Dobovšek, Majda Repovž in Bernarda Ziherl. Zastopnice krajevnih domov so: za San Justo — Marija Groznik, Ani Zakrajšek, Albina Teraš; za S. Martin — Mirjanka Voršič; za Pristavo — dr. Nataša Krečič; za Lands — Mari Mehle; za Berazategui — O-mahna Manica in Brigita Vidmar; ®ßllSDIL®©l]-Dll MIKLAVŽEVANJE V soboto, 6. decembra nas je tudi letos obiskal sv. Miklavž. Prišel je s svojim spremstvom, v Planinski stan, kjer se je zbralo številno občinstvo, zlasti mladina. Slišali smo tudi nekaj kulturnega sporeda, ker so srednješolci predvajali pesmi Balantiča, Gregorčiča, Prešerna in Mauserja. Oni so tudi pripravili Miklavževa darila in scenerijo za Miklavžev prizor. Miklavž je potem obdaroval male in velike in počastil občinstvo z lepim in tehtnim nagovorom. [MIEINIIS)©^® GREGORČIČEVA PROSLAVA*" „Goriškega slavčka“ — Simona Gregorčiča smo ob 80-letnici njegove smrti počastili v nedeljo, 30. novembra dopoldne po skupni slovenski maši. Prof. Majda Nemanič nam ga je predstavila v kratkem uvodu in jasnem obrisu kot človeka in pesnika. Sledila je predstavitev pesnikove osebnosti v njegovih lastnih pesnitvah z recitacijo in petjem našega pevskega zbora. Spoznavali smo pesnika v štirih vsebinskih skupinah njegovih pesmi: rodoljubne, ljubavne, izpovedne in domotožne. K vsaki pesmi je prof. Nemanič podala kratko vsebinsko označbo. Med rodoljubnimi Gregorčičevimi pesmimi nam je Stane Grebenc recitiral pesmi. Zjasni zvezde. Domovini, Soči (v skrajšani obliki) in Naša zvezda. (14) s 158 točkami. Prvi je Italijan Tabaton, ki ima kar 425 točk. HOKEJ NA LEDU Letos igrajo na prvenstvu tri slovenska moštva: Kompas Olimpija, Jesenice ter Kranjska gora Gorenjka. Po 15. kolih vodijo Ljubljančani s 27 točkami. Jesenice imajo igro manj in so trenutno na tretjem mestu, Kranjska gora pa deli četrto mesto. KOŠARKA Pri moških se dogaja isto kot letos v nogometu. Slovenija nima predstavnika v prvi ligi, pa ima kar tri moštva, ki jo zastopajo v II. zvezni ligi. To so Smelt Olimpija in Mineral Sloven iz Ljubljane ter Tima MTT iz Maribora. Po sedmih kolih vodi Smelt Olimpija s 14. točkami — to se pravi sedem zmag. Ostali dve ekipi pa se držita v sredi lestvice. Pri ženskah je v I. zvezni ligi ljubljanska Iskra Delta Ježica po 6 kolih na prvem mestu s šestimi zmagami. Sploh lahko rečemo, da so se Ljubljančanke zadnja leta uveljavile kot ena najboljših ekip v Jugoslaviji. V II. zvezni košarkarski ligi Slove- nijo zastopajo kar 4 ekipe: Kors Rogaška iz Rogaške Slatine, ki po 5. kolih vodi z 10 točkami; Marles Branik iz Maribora, ki je na tretjem mestu z 8 točkami; Ilirija iz Ljubljane 7 točk v štirih igrah; Sava Kornere iz Kranja je na sredi lestvice s 7 točkami. NOGOMET Kot smo že navajeni, Slovenija nima v zadnjih letih predstavnika v prvi zvezni nogometni ligi. V II. ligi najdemo na zadnjih mestih lestvice Maribor, ki je bil nekdaj prvoligaš. Po 15. kolih pa je dosegel komaj 11 točk. II. zvezna liga tekmuje v dveh skupinah: Zahod in Vzhod. Prvaka teh dveh skupin avtomatično preskočita v I. zvezno ligo, zadnji trije pa padejo nazaj v republiške lige. Iz tega sledi, da če letos Maribor ostane med tremi zadnjimi mesti, bo moral prihodnje prvenstvo odigrati v Slovenski nogometni ligi. Prav v tej ligi pa po 12. kolih prepričljivo vodita favorita Integral O-limpija ter Koper, ki sta zbrala 21 točk. ROKOMET Pri moških igra letos v I. zvezni ligi ljubljanski Dinos Slovan. V sedmih kolih je zbral sedem točk in je nekje na sredi lestvice. V II. zvezni ligi je Aero Celje na zadnjih mestih. Pri ženskah je v prvi ligi turnir trenutno prekinjen, ker se ravno te Sledile so v izboru ljubavne: Pogled v nedolžno oko ■— recitiral inž. Jožko Šmon; Svarilo in Sinoči je pela — v izvajanju našega pevskega zbora pod vodstvom lic. Marka Bajuka ml.; Kitica cvetja — v recitaciji inž. Jožka Šmona in Njega ni (Rože je na vrtu plena) v izvedbi pevskega zbora. Med izpovednimi pesmimi, ki nam pesnika kažejo v njegovi življenjski usodnosti v njegovem gledanju na svet in človekovo življenje, je Rudi Hirschegger recitiral pesmi: Na bregu, Življenje ni praznik in Siromak. Pesnikovo neutešljivo domotožje in hrepenenje po rodnih planinah nam je zbor predstavil v zaključnih dveh pesmih: Veseli pastir in Nazaj v planinski raj. Vsi sodelujoči, tako recitatorji kot pevci v zboru, so z vsemi svojimi razpoloženjskimi možnostmi uspešno z vseh naštetih vidikov predstavili nazorno podobo pesnika-umetnika in „našega“ pesnika. Saj je toliko njegovih pesmi narod privzel — za svoje in so postale last vsega naroda, so ponarodele! Vsi sodelujoči so v velikem in doživetem priznanju nagrajali sodelujoče ob vpeh točkah z živahnim ploskanjem. Dvorana je brez dvoma občutila •= pesnikovo navzočnost.. Splošno mnenje in prepričanje je bilo slišati med odhajajočimi, da i-majo takšne prireditve poleg vsega tudi izredno bogat in koristen učinek za našo skupnost, ko jo uvajajo v poznavanje naših kulturnih in umetniških vrednot. Bb. * V MOGOČE NE VESTE, DA... — da je jugoslovanski Zvezni izvršni svet predlagal sprejem zakona, po katerem naj bi prihodnje leto namenili spominu in delu srbskega kulturnega buditelja Vuka Stefanoviča Karadžiča, a da so se dvignili glasovi proti temu, da bi takšen predlog postavljalo politično telo, ker da bi to dajalo vtis „unitarizacije“ Vukovega spomina... MLADIKA, Trst, št. 8 IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Nad z 2. str.) sti glede ustavnega reda. Admiral Arosa je dejal, da „vojaški udari niso rešitev za probleme države“. Ta samokritika skuša nagniti milost poslancev na izglasovanje zakona „zapika“. A tudi tu kaže, da je šlo za račun brez krčmarja. Vlada vendar upa, da bo predsednikov vpliv končno dosegel izglasovanje polemičnega zakona. Vse je zavisno od senata, med poslanci bo šlo laže. dni igra 9. svetovno prvenstvo na Nizozemskem. V II. ligi Velenje zaseda rep. V 8. kolih so Ljubljančanke zbrale le 5 točk. Pri moških je ljubljanski Dinos Slovan v tekmi pri osmini finala za pokal evropskih pokalnih prvakov premagal islandskega Stjarnamja z 22:15 v Ljubljani in se odpravlja na povratno tekmo v Rejkjavik s prednostjo 7 golov. Specialisti imajo to za velik uspeh ljubljanskega moštva. ODBOJKA V prvi ligi je pri moških po šestih kolih mariborski Stavbar MTT na predzadnjem mestu (ima komaj 2 točki). V II. ligi Zahod pa sta Bled in Salonit na sredi lestvice, Pionir in Fužinar pa na zadnjem mestu brez točk. Pri ženskah zasedajo lanske prvakinje 1. lige Paloma Branik drugo mesto. V Sofiji, Bolgarija, so se odbojkarice Palome Branik poslovile od pokala evropskih prvakinj, ko so izgubile s CSKA iz Sofije s 3:0, v Mariboru pa so bile premagane 3:1. TELOVADBA V sklopu 18. balkanskega prvenstva, ki se je odigral na Reki, so Jugoslovani po dolgem času dobili spet zlato kolajno. To si jo je priboril Ljubljančan Lojze Kolman in sicer na orodni telovadbi, tokrat na drogu z oceno 9.80- MALI OGLASI OBVGSTILfi SNEMANJE Presnem an j e kaset vseh vrst. — Mirko Vasle 7— Novi naslov: Cnel. AU ende 386 - Ramos Mejia - T. E. 657-3288. POČITNICE V Miramaru oddam za januar in februar opremljeno hišo z vrtom, 7 kvader od morja. Informacije od 18 dalje. T. E. 665-6928 ZDRAVNIKI Rožmanov dom —- Vsako prvo soboto od 9 do 12 ordinira dr. B. A. Rebozov, zdravnik za živčne in duševne bolezni. Za rojake brez sredstev —■ brezplačno. Prijave T. E. 792-2212/ 8643. ADVOKATI dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ARHITEKTI arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413: ' arh. Andrej J. Horvat — Načrti Za gradnje stànovainjskih in trgovskih 'poslopij,- predelave, opreme in deko-■ racije. Curwpayti 1525 ,..(170.8) Moron - Tel. 628-7515. OBRTNIKI Modno krojaštvo — Tone Bidovec - nove obleke in popravila starih - Av. de Mayo 2416 - Ramos Mejia - Tel. 651-1242. - TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. do Escala,da - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr,, pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-0574, 654-6438, Qd poned. do petka od 15. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do x9. ure. SOBOTA, 20. decembra: Zveza slovenskih mater in žena in Vincencijeva konferenca pripravljata koncert božičnih pesmi komornega zbora ge. Anke Savelli Gaserjeve, v Slovenski hiši ob 19. NEDELJA, 21. decembra: Odprtje podružnice SLOGE v Našem domu v San Justo ob 9.30. Zvezna občna zbora SDO in SFZ ob 10.30 v Slovenski hiši. SREDA, 24. decembra, Slovenska polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 23. uri. Pel bo „Gallus“. Pol ure pred sv. mašo petje starih božičnih pesmi. BOŽIČ, 25. decembra: V Slovenskem domu y San Martinu božičnica in nato zajtrk. V Našem domu v San Justu božična proslava po slovenski sv. maši. PETEK, 26. decembra: „ Kulturni večer SKA: dr. A. Stres: Človekove pravice in moderne ideologije v Slovenski hiši ob 20. SOBOTA, 27. decembra: V Slovenskem domu y Carapachayu ob 20. uri koncert narodnih pesmi novega zbora; nato slavnostna večerja, SREDA, 31. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu veliko silvestrovanje s - Planiko — Zlate zvezde. V Našem domu v San Justo silvestrovanje — sodeluje Magnum. Slovenci na Primorskem O SLOVENSKI ZAŠČITI V Trstu se je sestala slovenska e-notna delegacija, da bi ocenila zadnje novosti v zvezi s prizadevanji za globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Pozitivno je ocenila dejstvi), da se je v senatu končno obnovil zakonodajni postopek v ožjem odboru komisije za ustavna vprašanja, in pa nekatere izjave v poslanski zbornici, ki so pokazale na zavest znatnega dela demokratičnih sil, da je nemogoče še naprej odlašati s priznanjem temeljnih pravic', ki jih Slovenci zahtevamo na podlagi ustavnih določil in mednarodnih dokumentov. Slovenska enotna delegacija najodločneje odklanja stališče in predloge, ki bi hoteli zožiti bodoči zaščitni zakon le na obravnavo nekaterih vprašanj. Enotna delegacija čuti potrebo, da poudari nesprejemljivost načela postopnosti in ločevanja zaščitnih določil na različne zakonske instrumente. Zato ponavlja zahtevo, naj bo zaščitni zakon globalen, kar zadeva vsebino in kar zadeva ozemlje, ki ga obravnava! Zaščitna do- Slovenska kulturna akcija 16. KULTURNI VEČER XXXIII. SEZONA ; DR. AXT«\ STRES „Človekove pravice in moderne ideologije“ Predavanje bo v petek. 26. decembra, ob 20. uri v gornji dvorani Slovenske hiše. NAŠ DOM SAN JUSTO Silvestrovanje v sredo, 31. decembra, ob 21. uri. Vstopnice v predprodaji pri odbornikih. Cena največ štirih vrstic A 3 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke —A 8. DRUŠTVENI OGLASNIK Šolska kolonija bo odpotovala z vlakom Rayo de Sol v petek, 26. decembra. ob 21 s postaje Mitre na Retiro. Vsi otroci naj bodo zbrani ob 20.15 uri. (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU želi vsem svojim članom in prijateljem Doma blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto, ter vse lepo vabi na SLOVESNO PRAZNOVANJE BOŽIČA, ki bo v četrtek, 25. decembra, v cerkvi Presvetega Srca z božično sv- mašo. Po sv. maši bo v Domu božičnica in božični zajtrk. Obenem vabimo vse rojake na že tradicionalno VELIKO SILVESTROVANJE, ki bo v Domu na Silvestrovo, 31. decembra, ob veseli in prijetni družbi. ločila morajo zajemati vsa življenjska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in veljati za vsa področja tržaške, goriške in videmske pokrajine, kjer živimo Slovenci. Slovenska enotna delegacija ravno zavrača nekatera omejevalna stališča, ki so že prišla na dan med razpravo v ožjem odboru senatne komisije za ustavna vprašanja. Spričo krčenja finančnih sredstev, ki jih predvideva za potrebe slovenske manjšine osnutek finančnega zakona in novega triletnega finančnega načrta, pa izraža hudo zaskrbljenost in podčrtuje svoje prepričanje, da ni mogoče varčevati pri uresničenju manjšinskih pravic. Katoliški glas, 20. nov. DOBI SLUŽBO ■ ■ oseba moškega spola s profe- * sionalnim registrom, ki želi na- : predovati. ■ ■ ■ Začetna plača A 350.- ■ m Predstaviti se v soboto, 20. de- ■ cembra, od 15. do 2'0. ure ali : v ponedeljek, 22. decembra, od j 15. do 20. ure. ■ ■ A v. del Libertador 1920 : 14. nadstr. “F” - Olivos ■ ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propieđad Intelectual N9 20.446 Prosimo, poravnajte naročnino! Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1986: za Argentino A 40; pri pošiljanju po pošti A 45; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215 IZŠLA JE decembrska mkuUnskavez- SLOVENSKI DOM CARAPACHAY Na sveti večer bo ob 24. uri polnočnica z ljudskim petjem. Nato pa bo božična napitnica — agape — za vse navzoče. V soboto 27- t.m. Večer c'arapachayske družine. Ob 2'0 koncert narodnih pesmi novega zbora PLAMEN, ki ga vodi prof. O. Bandan, član Teatra Colon. Sledi slavnostna večerja in žrebanje glavnega dobitka, veliki hladilnik-freezer. Vstopnice se dobijo pri odbornikih. Rojaki in prijatelji prav iskreno vabljeni! NAS JE ŽE 400 članov MUTUALA SLOGA, ki imamo KARTO SLOGA in s tem 'že pravico do: a) takojšnjega posojila do A 600 samo na osebni podpis. b) prostega vstopa na letovišče SLOGA. Po določeni čakalni dobi pa nam bodo pripadale znatno zvišane socialne podpore in sicer čez eno leto: a) ob poroki A 500; b) ob rojstvu otroka A 450; c) ob zaključku uradno priznane srednje šole A 250.- Čez tri mesece pa smo kriti za primer popolne in stalne nesposobnosti za delo s podporo A 1.100,- in za primer smrti A 1.100— Kako dobiti Karto Sloga in z njo vse te ugodnosti? Biti ali postati član MUTUALA SLOGA in imeti vloženih v navadni hranilni vlogi na običajne obresti vsaj A 120— Ti pogoji veljajo za tiste, ki si bodo nabavili Karto SLOGA do 31. 12. 86. Po tem datumu se bo še vedno lahko dobila KARTA SLOGA, le da bo treba nekoliko več vložiti v navadno hranilno vlogo. Pridružite se nam še vi, ker več ko nas bo, bolj si bomo lahko pomagali, kajti v V SLOGI JE MOČ! ■■■■■■■■■■■«■■■■■■«■■■■■■■■■■■■a' FRAN MILČINSKI (41) Plički brez gnezda O poli dvanajstih se je vrnila s polja mati, s košaro v roki, ki je bila v njej nesla delavcem predpoldanico. 0-besila jo je na kljuko pri durih, obrisala, si s čela pot, se oddahnila in prijazno dala hčeri roko. „če Bog da, vse v lepem spravimo pod streho“ — in že se je zasukala k loncem pred pečjo, da stori še zadnje, kar je bilo treba za kosilo. „Kako pa, da nisi pripeljala fanta s seboj? Ali še nima počitnic?“ Stara mama je zlezla brez slovesa iz kuhinje v prvo nadstropje, kjer je imela svojo sobico; tu je najrajši samovala, kadar ni lupila krompirja. Jerajeva je bila zdaj odpočita in vino ji je dajalo poguma. „Nič dobrega vam ne povem, mama, fant nam je ušel! Iščejo ga. Pravijo, da so ga videli proti Trstu. Taka sem, kar meša se mi!“ Mati se je ozrla od piskrov na hčer. Edini sin se ji je izgubil, ona pa u-dobno sedi na klopi, noge na pručici, roke sklenjene okoli kolen — slika rajske zadovoljnosti! Zmajala je glavo. „Ušel? Pa kdaj in zakaj? Pri nas se ni nič zglasil.“ Iz težkega lonca je stresla kašo v skledo. „Sem mislila...“ je rekla Jerajeva. „Žive duše nimam, da bi se z njo posvetovala! Moj mož je tak“ —- zdaj šele je izpustila kolena iz rok, ker je roke potrebovala za dramatično igro o-koli oči — „ne grem več nazaj Mati je pripravljala zabelo in za mar lo se ji je zdelo — ona se trudi, hči pa sedi tam kakor malik, ne da bi se spomnila in ji pomogäla. Izbruh hčerinega obupa je ni posebno ganil. „Ti,“ je rekla,, „tega nikar ne pravi 'očetu, oče bo hud!“ Jerajeva je pričela lajnati pesem o prehudem delu in trpljenju in prepič-lih denarjih. Kaša je bila pripravljena in zabeljena. Druga jed bo krompir in solata; solata je bila, že oprana, gospodinja jo je jemala iz škafa, polagala na rešeto, da se odcedi, potem je stopila v shrambo po jesih in olje. „Veš“, je rekla hčeri, „zaradi dela se nikdar ne pritožuj! Moža in enega otroka že lahko sama v red devaš brez dekle; mar misliš, da pri nas križem držimo roke? Tako, kakor zdajle ti, že nisem sedela dvajset let!“ Tudi solata je bila osoljena in zabeljena in mati je stopila pred vežo in potegnila zvonec ob durih — dala je znamenje: domov južinat! Jerajevi je prihajal občutek, kakor da je odveč pri tej hiši. Mati ji je dala skledico z juho in mesom, kozarec vina in kos belega kruha: „Na, tole nesi gor stari mami, najrajši sami jedo! In pa očetu ničesar ne reci, bom že sama govorila z njim!“ Vzela je in nesla. „Pomislite, mama je huda,“ je rekla stari materi, „pa ukazala' je, naj očetu nič ne povem!“ Postavila je jed in vino na mizico pri oknu, kjer je sedela stara mama in z naočniki na nosu pletla nogavice. Stara mama je vzdihnila. „Taki so! Saj pravim!“ Kruta sta se ji zdela sin in snaha in brez srca za svoje otroke. Dobrosrčna ženica je bila pozabila, da takrat, ko je bila še sama mlada, čila mati šestih otrok, teh tudi ni razvajala, ampak jih je s strogo doslednostjo vzgajala k delu in poštenju... Jedla je svoje kosilce, vmes povedala kako tolažilno besedo: „Bo že Bog dal!“ ali kaj takega. Naposled ji ni dalo miru, vstala je, stopila k skrinjici za posteljo, odprla, pokrov in iz dna poiskala Židan mošnjiček. Brskala je po njem in slednjič privlekla na dan v papir zavit tolar. „Na!“ je rekla in ga stisnila Jerajevi v roko, „le vzemi, da ne boš brez denarja!“ Potem je šla spet h kosilu. Ko se je Jerajeva vrnila v vežo, so bili posli in delavci že pojužinali; stali so pred hišo in poslušali gospodarja, ki jim je ukazoval popoldansko delo. V hiši so sedeli domači za mizo pri južini, ki je bila enaka z južino družine. Le za. staro mater se je kuhalo posebej. Brat Jaka, širokopleč, golorok, rja-vordeče polti, jo je prvi zagledal. „Le pridi! Pa moliti moraš zase, mi smo že! Prav je, da prihajaš pomagat, če boš pridna, dobiš tri dvojače na dan In vse prosto, še luč podnevi.“ Ponudil ji je žuljavo roko. Izza mize je skočilo rdečelično de- kle dvajsetih let. „O, sestra, kako se pa imaš ? Kaj pa tvoj on ? Kaj pa Milanček?“ Jerajeva je ujela materin pogled, ki ji je velel, naj ne razklada, kaj jo je privedlo semkaj. Odgovorila je s prisiljenim smehom: „Vse pozdravljata.“ Sedla je za mizo, vzela žlico, se površno prekrižala in se lotila, preproste kmečke hrane — nič kaj ji ni šla v slast. Oče je bil odpravil družino, pridružil se je kosilu. Bil je resen, tih mož. Tem zgovornejša je bila sestra Lenčka, kakor studenček ob poti ji je žuborela beseda. „Čakaj,“ je rekla, „zdaj ko si tu, mora. enkrat Jaka zapreči, da naju potegne k sestri Poloni. Bova videli, ali jo spraviva v smeh ali ne — taki dve, kakršni sva medve.“ „Reva, ne more se potolažiti,“ je pripomnila mati. „Osem mesecev bo že, kar ji je umrl Nacek. Pa še žaluje, kakor da bi bilo včeraj. Edinec je bil!“ „Veš, taka je,“ je pripovedovala Lenčka, „pri durih ima na žeblju njegovo suknjico in kadar gre zdoma, jo vsakikrat prime kraj rokava, kakor bi živemu dajala roko: Z Bogom, moj Nacek! Le pridkan bodi, saj kmalu pridem!“ „Za god mu je spekla kolaček in mu ga nesla na, grob,“ je dostavila mati. „Da, da — rajši šest kakor nobenega!“ se je oglasil gospodar. Jerajeva je poslušala in molčala. Govoré o sestri Poloni, mislijo pa name in na Milančka, se ji je zdelo. Tako ji je bilo, kakor da sedi na obtožni klopi. Od smrti malega Nacka je krenil pogovor na soseda Tomaža, ki mu je umrla žena in pustila dete, komaj je zagledalo svet. Včasih je malo neroden, sosed Tomaž, otroka ima pa le rad. Tretji dan mu je lepo postlal v nahrbtni koš, ga zadel na rame in šla sta od hiše do hiše iskat krstnega botra,. Da ne bi črviček spotoma jokal, mu je godel na, harmoniko — tako ga je nesel h krstu. „Sirotek brez matere!“ je vzdihnila gospodinja. „Očeta laže pogreša otrok kakor mater, še v poznejših letih...“ je pritrdil oče. Kakor da jo tepó z bičem, je bolel Jerajevo ta razgovor. Oddahnila se je, ko so po kratki molitvi vstali izza mize. „Zdaj greš z mano,“ je klepetala Lenčka, „pa ti dam svojo kočemajko in krilo in čevlje, da boš za na polje. Takole nisi za med ljudi, samo za med gospodo.“ Jerajeva se ni branila, preoblekla se je in šla s sestro na polje. Zadnji je šel od hiše gospodar. Pa je imel poprej še nekaj pomenka z gospodinjo in je moral potem še pisati pismo in ga vreči v nabiralnik. Pismo pa je bilo naslovljeno na zeta, Jeraja in je bilo takole: „Ljubi zet, naznanjam ti, da je danes prišla tvoja žena, moja hči. To ti pišem in boš že sam vedel, kaj ti je storiti. Jaz imam zaupanje vate, ti ga imaš lahko vame. Pozdravlja te tvoj taist.“