Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja iO Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriška dolarje. — Tek. račun pri Komunalni ba nki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Štev. 20 (374) Leto VIII. NOVO MESTO, 15. MAJA 1957 Urejuje uredniški odbor, — Odgovorni urednik Tone Go&nik, Naslov uream-. » in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30. Pošt. pred. Novo mesto 83 Telefon uredništva to uprave: it. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja F. ~!«vel neg m mraz v maju sta najbolj prizadela Dolenjsko 5 w '-^^tm^^^v^v^ čutna. V izrazito vinorodnih krajih bo zdaj Še več skrbi, kako in kje dobiti denar za prehrano, obleko in obutev družine, za davke in za ostalo kar terja dtom in gospodarstvo. Strokovnjaki in ocenjevalne komisije so se pred dnevi že lotili dela, da ocenijo na_ Največja napaka bi bila zdaj ostati sklonjene glave. Treba je na delo, treba je od- Zgodilo se je, česar v maju res nismo pričakovali. Neurje, ki se je zbralo nad Slovenijo v noči od 5. na 6. maj, se je kmalu po polnoči spremenilo v hud snežni metež, že okoli pol štirih zjutraj se je na Dolenjskem začelo daniti, prej kakor druge dni. Namesto ptičjega cvrkutanja in prebujanja mladega majskega jutra pa je ljudi spravil na noge zlovešči mir, ki ga je motilo pokanje vej v sadovnjakih, kjer se jc drevje šibilo pod težo mokrega snega. Najpridnejii so pohiteli v vrtove in na travnike, da so rešili drevesa nevarne bele odeje. Zjutraj je bilo snega že skoraj za dobro ped. Bela smrt je lomila krošnje, vrhe in bogato obložene veje jabolk, marelic, hrušk, sliv in orehov, gosta in že precej visoka rž ter pšenica sta polegli, ponekod zlomljeni, drugje povaljani. Detelje, pravkar pognali krompir in koruza pa strani« posledice, ki so osta-bogato nastavljeno mladje v trtah, vse se je upognilo sne*" h» mrazu v vino- pod južnim ,„eB.m, kiji (osto na.etaval Se v«e d.- ^SSZlTJ^S C poldne. Marsikje so sadje čez dan otresli ze vdrugo. 1953! Rdor ^ takrat uposteval Parki in sadovnjaki so bili podobni bojiščem, na katerih nasvete strokovnjakov, Je leta je pravkar ponehal bojni metež. 1945 že imel pridelek, čeprav V torek je v egodnjem popoldnevu spet snežilo. »Ko bi le morda malo bolj skromen. Po-ne pozeblo!« je raslo v srcih upanje. No* od 7. na 8. ma.1 pa magajmo trti, drevju in rastli-je nenadno vremensko nesrečo *e povečala: pritisnil je izredno nam, da prebolijo hud udarec hud mraz, saj je bilov »redo zjutraj v Novem mestu 6 stopinj ki nas Je vse tako zelo zadel! pod ničlo. Povsod, kamor Je segel mrzli val, je ostalo za njim _________,_______ uničenje, ovelo Ustje, požgane mladice na trfcju, zmrznjeni plodovi na hruškah, češnjah, jablanah In drugem sadnem drevju. Orehi so bili v sredo dopoldne od ure do ure bolj črni. Na polja Je legla smrt. Kar n, naredil sneg, je opravila zmrzal. Katastrofa iz pomladi 1953 se je ponovila. Le da je tokrat pustila veliko hujše posledice. Skoda zaradi snega, predvsem pa mraza, trenutno v celoti š* ni ugotovljena. Prav gotovo P» sega v miililone In mili.ttme. zlasti ie. ker se nam je letos obetala bogata letin".. Namesto lepih pridelkov na poljih, v vinogradih in sadovnjakih bo na Dolenjskem žalost in razočaranje. bilo strah pogledati uničevalno delo narave. Solznih oči so slali gospodarji in gospodinje sredi sadovnjakov, ob zasneženih njivah in med vinogradi. Razdejanje, škoda, žalost na vsakem koraku. Toliko so si obetali od dobre letine, v nekaj urah pa je bilo vseh lepih upov in načrtov konec. stalo Škodo. Znana bo čez teden ali dva, saj morajo komisije opraviti mnoga dela, pori katerem zlasti pomagajo krajevni odbori z vsemi svojimi člani. Ocena mora biti podrobna in resnična, brez vsakega pretiravanja Odstranimo posledice snega in pozehe, da zagotovimo pridelek v prihodnjem letu! KMETOVALCU Izpolnite navodila svojih zadrug in ukrenite vse, kar lahko pripomore k Čimprejšnji odstranitvi škode, ki nam jo je povzročila nenadna vremenska nesreča! Bela smrt je legla na marelice, jabolka, hruške, češnje, trte ln orehe ter lomila, stiskala in zvijala, da je bolelo tudi človeka v srce in misel. Sredi najlepše rasti, sredi vsega obetajoče po* mladi je smrt najtežja,.* Nega pozeblih vinogradov Škoda po vsej Dolenjski Čeprav so bile že v pone-deijejt dop:idne znane prve po&ieciiee nepričakovane vremenske neoteče, je ta dan in v torea še Kazalo, da škocta le ne bo tako katastrofalna, kot bi bilo pričakovati zaradi ko-iičin zapudlega snega. Na Trski gori bi buu zaradi posledic poznega snega morda pet do 10 odstotkov manj pridelka. Sam sneg res ne bi naredil toliko zla, Bolj nas je udaril mraz, ki je uničil v mnogih občinah skoraj celotno vinsko letino, v številnih krajih pa zapustil milijonsko škodo v sadovnjakih, vinogradih in na poljih. Ljudje na srečo seveda niso čakali križemrok. Skoraj povsod so v torek ponoči zažigali ognje, kurili smrečje, žago-vino, slamo, listje in nafto. Ponekod je uspelo škodo zmanjšati, drugje pa tudi kurjenje in dimljenje ni nič zaleglo. Mraz je bil prehud, saj je pod trtami zmrznila zemlja in so na mnogih starih trtah do 30 centimetrov visoko pozebli vsd nastavki, medtem ko je listje nad to višinio ostalo nepoškodovano. Mraz tudi ni bil v vseh legah enako hud-Na Trški gori so na primer hudo posmojeni vinogradi pod zidanico, nad njo pa prav nič, čeprav ie parcela last istega kmeta. Muhavost vremena ki je april zamenjalo z majem, je bilo čutiti skoraj povsod. Ljudje so jokali od bolečine Bolj ko je v sredo zjutraj, vstajalo sonce, hujši je bil pogled na opustošene vinograde _n polomljene sadovnjake. Na Grma so učenci kmetijske šole od 4. ure dalje kurili v sadovnjakih, da je bilo vse v dimu, pa je vendar večina bogato obetajočega nastavka uničenega. V enem jutru je bilo posestvo najmanj ob štiri vagone jabolk. Letos se je obetala sadna letina, kakršne nismo imeli zadnjih 20 let. Zdaj ne bo nič. »Kaj bom hodil v vinograd, saj je tako vse uničeno!« so govorili mnogi in- res jih je OPOZORILO 4. maja 1957 je bil med 22. In _3. uro na cesti Semič—Strek-Ijevec napaden Jože UDOVIC u Vrtače. Storilec mu je prizadejal s nožem ležke telesne poškodbe. Prebivalce SemlČa in oUolire naprošamo, da bi vsakdo, ki hi o napadu karkoli vedel, to javil najbližji postali Ltadsk« milice Iz pisarne TainiiU-v*. za notranje zadeve OLO Kota mesto Najhujši udarec — v vinogradih in sadovnjakih Vinograd je ljubljenec dolenjskega kmeta. Skoda zaradi pozeblih trt je toliko boljj ob- Vinorodne gorice v novomeški občini je prizadejala slana od 80 do 90 odstotkov, medtem ko j« v g I raži -Toplicah pridelek do kraja uničen. V še nt jer ne i* ki občini računajo, da bo pridelka v nizkih in vi* ?ok»h legah vinogradov le do 10 do 20 odstotkov, v srednjih predelih pa kakšnih 60 do 70 odstotkov. Med žiiti je najbolj trpela rž in pšenica, medtem ko je detelja vsa povaljana in zbita v Wa Krompir in fižol sita osmojena. Kmetijska zadruga, v Šentjerneju je brezplačno delila nafto za ddmlje-nje; ljudje so po časopisih in radijskih navodilih vso noč kurili in ddmili in s tem rešili vsaj nekaj. Veliko sadnih debel je sneg razklail, mnoga (Nadaljevanje na 3. strani) Prva leta po osvoboditvi so naši vinogradniki biM na splošno zadovoljni s pridelkom in kakovostjo. Toda od leta 1952 dalje ni prave »reče s trto. Leta 1952 Je slana uničjla vse niže ležeče vinograde, leta 1953 je ledenomrzel val, isto kot letos, uničil na splošno vse vinograde, v letu 1955 je grozdje, posebno žametna črnina, slabo dozorelo, lani pa je bilo malo pridelka. Toda obupati ne smemo. Spet bodo prišla leta (kot so že bil?.), ko ktm> "»V wca veseli dobre vinske kapljice, kajti kot pri človeku, žalostni in veseli časi, se tudi v naravi menjajo dobre in slabe letine. In za čase dobre letine moramo tudi ob tej nezgodi očuvati našo ljubljenko — vinsko trto. Povzročili bi še večjo gospodarsko škodo, Če bi to prezrli. Razlikujemo dve vrsti požene! Za razliko od po zebe v letu 1953, je letošnja pozeba nasto- pila teden dni prej in mladike niso btle še tako močno razvite kot leta 1953. Zato v letošnjem letu razlikujemo v glavnem dve vrsti pozebe: 1. Slana Je pobrala zgornje dele mladik. Pozeblih delov mladik nad zdravim delom ni vredno obrezovati, ker bodo pozebli deli sami odpadli. Ne-pozeble dele mladik pustimo, ker je ta rozga za rez rodnega lesa v prihodnjem letu neprecenljive važnosti. Rabimo jo kot dvoletni les, na katerem drugo leto puščamo rodni le> iz najvišjega zatistnika, ki je pognal kot podaljšek pozeble mlndiket Ostale zalistnike iz ' teh rozg pa v času vegetacije odstranimo, oziroma priščip-nemo na eno oko. V letu 1953 so nekateri vinogradniki na Bizeljskcm tako ravnali. Leta 1954 so imeli lahko rez in normalen pridelek. 1i. Mladike so pozeble popolnoma do osnove. V tem primeru porežemo šparone, pozeblih mladik pa ni vredno pleti, ker bodo same odpadle. Če bi LET SVOBODE Danes pred 12 leti je'naša osvobodilna armada zaključila zadnje boje proti okupatorjem. Medtem ko je ves svet že 9. maja slavil zmago nad fašizmom, so Titove divizije dotolkle in razorožile zadnje ostanke nemške glavnine z Balkana na starodavnih tleh slovenske Koroške. 14. maja zvečer je poslednja sovražna skupina 30.000 Nemcev, ustašev in drugih belogardi stičnih ter četniških zločincev dvignila belo zastavo. Zato je naš Dan zmage 15. maj. Na današnji dan se spominjamo velikanskega prispevka, ki so ga za skupno zmago nad fašizmom v II. svetovni a'ojni dali jugoslovanski narodi. Niti ped naše zemlje nam ni bila podarjena, za vsak korak k svobodi je tekla kri naših najboljših mož in žena. 9. in 15. maj sta za »as dneva slave in časti. Hvaležno se spominjamo vseh, ki so padli za osvoboditev domovine v borbenih enotah, kot talci in žrtve fašističnega nasilja, kot tudi vseh, ki so za zmago narodnoosvobodilne vojske dali vse, kar so mogli. — 8. maja 1945 popoldne je vkorakala v Novo mesto partizanska vojska, upravo pa je vzela v roke ljudska oblast. V svobodni domovi ni si gradi ljudstvo nov, srečnejši in lepši dom. jih neprevidno pleli, bi morda celo poškodovali speča očesa. Iz spečih očes bodo namreč pognale nove mladike, ki jih moramo pravočasno redčiti (pleti ali mandati). Iz spečih očes pognale mladike bodo letos, ko slana ni tako pozno nastopila kot lota 1953, dale lahko še do ene tretjine normalnega pridelka. V ugodni jeseni bo ta pridelek posebno pri ranih sortah še lahko dozorel. Najvoinejie: pravočasno In redno škropiti! Izkušnje iz hude pozebe v letu 1953 nam povedo, da je najvažnejše delo v pozeblem vinogradu to, da vse poganjke, ki jih rabimo za rez v drugem letu, čim poženejo, pravočasno in redno škropimo. Trta požene novo in nežnejše listje v poznejšem času, ko je nevarnost okužbe po peronospori večja. Zaradi tega moramo škropiti pravočasno in pogosteje kot navadno, če si hočemo ohraniti rodni les za prihodnje leto. Vinogradniki, ki so leta 1953 po slani redno škropili, so imeli leta 1954 normalen pridelek, Usti pa, ki so škropljenje zanemarili (kljub rezi po slani), v letu 1954 niso Imeli trgatve, ker ni bilo rodnega lesa. Po pozebi je treba trti nuditi nadomestilo za izgubljene mladike, ki jih mora na novo ustvarjati. Nadomestilo da- Začell smo proizvajati zračne zavore Prvič smo pn nas začeli izdelovati zračne zavore za potniške in tovorne vlake. Proizvajali jih bodo Metalne tovarne »Tito« v Skoplju. Staraj a bo izdelanih 3000 garnitur letno, kar pomeni 1,200.000 prihranka deviznih dolarjev. Kako je bilo Podhočje, 8. maja V noči od nedelje 5. do 6. maja ob približno 23. ur] nas je prebudilo silovito bliskanje In treskan.ie. Pričakovali smo najhujši naliv, sacelo pa je snežit; v debelih kosmih. Sneg je bil moker in zelo težak. Pod težo snega jc drevje pokalo in %e lomilo, da je bilo groza. Uslužbenec revirne gozdne uprave, ki stanuje med gozdom K rak ovo, je povedal, da je drevje pokalo in se lomilo kot da bi bali na fronti. Sneg je povzročil na sadnem ln gozdnem drevju ogromno škodo, posebno &o pa bili uničeni vinogradi. Mladice so že mofno pognale, bile so pa prešibke, da bi vzdržale težo snega in so se polomile. Zjutraj je bilo v nižjih legah snega še nkoli 5 cm, v višjih legah pa celo do 30 cm. Cimvečja strn (rž, pšenica, ječmen) je bila, tem večjo škodo je utrpela, kajti težak sneg je potlačil vse posevke do zemlje, i V torek, 7. maja, nas je ob 17.30 presenetil zopet hud snežni metež. Sneg sicer v nižjih legah ni obstal. pov»ročii je pa v naslednji noč| močno slano ln hudo pozobo. Višje lege mo v obliki hitro delujočih umetnih gnojil kot sta čilski sol i ter in apneno amonijev soli ter (nitroamonkal) z dodatkom superfosfata in kalija.. Superfosfat ln kalij vplivata na boljše dozorevanje lesa, dušik pa na rast. Upošteval« ič, da je trta zgubila s pozeblimi mladikami približno tretjino hranil, ki jih potrebuje za tvorbo listja in rozge, moramo trti dati najmanj 40 kilogramov dušika, 35 kilogramov fosforne kisline in 61 kilogramov kalija na hektar, kar ustreza 200 kilogramov apne-noamonijevega solitra, 200 kilogramov superfosfata In 150 kilogramov kali! je ve soli na hektar. Ker pri kopi nove poganjke lahko odbijemo, 30 dni po pozebi ne bomo vinogradov kopali. Ce je mnogo plevela ga raje požanjemo- V avgustu bomo nove poganjke vršičkali iu to krajše kot navadno, da tako prisilimo rozgo, da vsaj v spodnjem delu les lepo dozori. Vinogradnik, ki po pozebi vinograd zanemari, češ saj se ne splača delati, ker ne bo dohodka, ne dela prav. Tak vinogradnik ne bo imel pridelka niti drugo leto. Razumljivo, da bo vsak ob tej katastrofi omejil izdatke za vinograu, Ajer se le da, toda vendarle je treba ohraniti rodni les za prihodnje leto, če nočemo, da bi se škoda zavlekla še v drugo leto. Raje opustimo nepotrebno rez po pozebi in kop. ter se omejimo na najbolj nujno opravilo, to Je na škropljenje na novo pognalih mladik, pletev (mandanje) pregostih mladik, najnujnejšo vez na novo pognalih mladik in gnojenje. Samo kop pa lahko o« pustimo, plevel pa samo žanjemo in ga pustimo v vinogra« du, da segnlje. Tit Dobršek v Podbočju gradov so uničene do kraja, srednje pa do 50*/». Z najvišjih leg še ni poročil, kajtj te so še vedno pod snežno odejo ln so verjetno kulture tudi tam popolnoma uničene. Krompir, fižol, koruza, v kolikor so pognali, so popolnoma pozebli. Na sadju se še ne. da ugotoviti točne Škode. Predvidena pa je od 30—40*/* Proti pozebi so kmetje sicer vso noč kurili in dimili, vendar pa ni bilo mogoče odvrniti slana ln izredno ostrega mraza, ki Je rastil inam tiajlbolj I kodo v al ln zapustil katastrofalne posledic«. Franc Pisanski VREME ZA CAS OD 17. DO 26. MAJA V zadnjih dneh tega tedna po-slabšanje s pogostimi padavinami. V začetku prihodnjega tedna močna c-Hladitev s padavinami, ob prvih razjasnitvah nevarnost slane. V naslednjih dneh deloma jasno vreme, vendar s pogostimi in močnimi krajevnimi nevihtami, nevarnost toče. Temperatura se bo postopoma dvignila do poletne vročine. Ob koo« cu tedna Jasno ln poletno vroč« vino- vreme. »DOLENJSKI LIST« Stev. 20 (374) Delavsko upravljanje V Kanižaricl Delavski svet je tudi sprejel gklep, da najame naš rudnik investicijski kredit v znesku 430 milijonov din. Ta sredstva so potrebna za nadaljnje odpiranje jame, dokončno izgradnjo novega izvoznega vpadnika s črpališčem in s trafo ter razdelilno postajo, za izgradnjo nujno potrebne nove separacije, obratne zgradbe in garaže, za strojno opremo ter mehanizacijo jame. Z vgrajenimi investicijskimi sredstvi naj bi se proizvodnja rudnika povečala od sedanjih 30.000 ton na 120.000 ton premoga letno. Kljub temu, da je bil naš Investicijski elaborat od Revizijske komisije Lltfl potrjen, nam do danes Se ni uspelo, da bi razpolagali z Investicijski, ml sredstvi. Prt investicijski banki LRS smo uspeli in nam Je odobrila celotni znesek, r'-smo pa do sedaj uspeli pri investicijski banki FLRJ, ki rešuje vprašanja ■investicijskih posojil rudnikom zelo počasi in taka poleg našega podjetja na rešitev še okoli 30 rudnikov premoga. Zaradi pospešitve rešitve In nakazila ■omenjenega posojila smo v zadnjem času v soglasju z Investicijsko banko LHS v dogovoru, da za sedaj dobimo le prvi del , posojili« v znesku 179.000.000 dinarjev, kar bi nam zadoščalo za Izgradnjo rudnika do sredine leta 1959. Upoštevajoč nujnost dograditve novega Izvoznega vpadnika, je delavski svet sklenil nadaljevati s poglabljanjem ln permanizacijo v okviru razpoložljivih Mftdft ln "edne proizvodnie. Pogosto je tekla na zaseda* njiih delavskega sveta beseda okoli našega avtoparka, ki predstavlja v rentabilliteti rudnika zelo bolečo postavko. Stroški prevoza od separacije na železniško postajo občutno bre-mene proizvodne stroške, ki močno nihajo v odvisnosti materi-alnlih stroškov avtoparka. Delavski svet je ob ugotavljanju tega dejstva zaključil, da Je rudniku nemogoče poslovati ob tako visokih stroških avtoparka in je zaradi tega sklenil povišati ceno premogu. Skoraj eno leto se Ji vlekla zadev« glede povišanja cene premogu, kajfl Zvezni urad za cene posluje počasi In z zelo majhnim razumevanjem do rudnikov premoga. P da določiti po teh načelih, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek; če je več krajevno pristojnih organov pa tisti, ki je prvi uvedel postopek. V raseliko od sodnega pravdnega postopka, kjer je v večini primerov možen sporazum o krajevni pristojnosti, pa stranke v upravnem postopku ne morejo z dogovorom spremeniti niti stvarne ni«td krajevne pristojnosti. 3. Zaupanje v nepristranost uradnih oseb krepijo določila o izločitvi. Tako ne sme postopati ih ne odločati uradna oseba, ki je v posameznih postopkih prizadeta t. j. a) če nastopa kot stranka, priča, izvedenec, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, b) če je s stranko v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega 4. kolena ali če je z njo v zakonu ali v svaštvu do vštetega 2. kolena, četudi je zakonska zveza prenehala. i c) če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rednik stranke, njenega zastopnika ali pooblaščenca, č) če je v postopku na prv* stopnji sodelovala pri odločanju,' d) če so vmes druge okoliščine n. pr. prijateljstvo, sovraštvo, kadar očitno vzbujajo dvom o nepristranosti. O izločitvi, ki ]o sproži prizadeta uradna oseba ali pa jo zahteva stranka, odloča pristojni organ, tako n. pr. o izločitvi uradne osebe pri ObLO tajnik, o izločitvi tajnika pa predsednik ObLO. Medtem ko zoper sklep, s katerim je odrejena izločitev, ni dovoljena pritožba, je pritožba dovoljena, če zahtevi ni bilo ugodeno. 4. V postopku imajo opravilno nesposobne*stranke n. pr. mladoletniki, preklicani, zavodi, svoje zakonite zastopnike t. j. starše, skrbnike, pooblaščence predstavnike. Stranke pa, ki lahko same opravljajo dejanje v postopku, imajo pravico najeti svojega zasto$>-nika — pooblaščenca n. pr. odvetnika ali dmigo sposobno osebo, ne pa zakonitih pisarjev. Pooblastilo mora biti ustno na zapisnik ali pa pismeno. Ce da stranka pooblastilo osebi, ki nt odvetnik, morata biti navzoči 2 (dvi) priči, ki se podpišeta na pooblastilu. Stranka pa ima tudi pravico, da ji pomaga v postopku I pojasnili in nasveti poseben strokovni pomočnik, če se zahteva v stvari posebno strokovno poznavanje vprašan.f. 5. Vloge t j. zahteve, prediope, prijave, prošnje, pritožbe, ugovore in druga sporočila, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe obračajo na organe, iz-ročajo stranke med uradnimi urami ob delavnikih ali jih pošljejo po pošti ali pa dajo ustno na zapisnik Uslužbenec, ki vlogo sprejme, mora na strankino zahtevo potrditi prejem; za tako potrdilo se ne plača takse. Nepravilno naslovljeno vlogo pošlje organ pristojnemu organu in o tem obvesti stranko. Ako pa stranka, ki je bila poučena, da je vlogo nepravilno vložila aJi da je vloga pomanikliivo sestavljena, vztraja pri svoji zahtevi ali pa ne odpravi pomanjkljivosti zavrže organ njeno vlogo. Zavedati se moramo, d« je dober strokovni kader jamstvo za uspešno poslovanje in razvijanje rudnika. Pri tem pa moramo na žalost ugotoviti nena-predno gledanje posameznikov Iz kolektiva, ki nasprotujejo primernemu nagrajevanju tehničnega osebja. Delavski svet Je posvečal mnogo pažnje dodeljevanju letnih dopustov. Redno je zasledoval tarifno poUtiiko v podjetju, obravnaval In spremljal je tarifni pravilnik in reševal pro-šnie posameznih članov kolektiva. V večini; primerov so člani kolektiva prosili za spremembe tarifnih postavk, kar jim je bilo ugodeno. Kontrola in dopolnjevanje akordne tabele je biil« stalna skrb delavskega sveta. Skoraj lahko trdimo, da so akordne postavke za naša jarnsk« del« sorazmerno popolno izdelane zlasti Se. ko smo ob izdelavi nove akordne tabele za leto 1957 regulirali tiste postavke, ki s« se v teku let pokazale za nerealne in to predvsem zg odkopava nje v tistih slojlih premoga, ki Imajo jako občutne jaJovinske vložke. Na delovno storilnost In s tem v ■ zvezi na primerno nagrajevanje je zelo vzpodbudno vplival progresivni dodatek za prekoračenje norme, katerega 1e delavski svet odobril leta 195fl. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Morda je Furceva, sekretar CK KP Sovjetske zveze, mislila na tekočo reorganizacijo v sovjetskem gospodarstvu in na ukrepe, ki jih bodo še storili, ko je izjavila, da bo v dvajsetih letih proizvodna raven v ZSSR presegla proizvodno raven v ZDA. To je zadeva prihodnosti, toda spremembe, ki jih je vrhovni sovjet' pravkar odobril, so brez dvoma izraz resnih naporov sprostiti sovjetsko gospodarstvo birokratskih spon, ki mu jemljejo polet in pobudo. Pobornik reorganizacije v gospodarstvu je prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Hruščev, ki je v tri ure dolgem govoru nakazal smer reorganizacije. Vodstvo nad industrijo in gradbeništvom bodo prevzeli ljudski gospodarski sveti — sovnarhozi. Vseh svetov bo 92, izmed katerih jih bo v Ruski federativni republiki 68, v sovjetski Ukrajini 11, v drugih trinajstih republikah pa po en sovnar-hoz. To pomeni poraz tistih partijskih funkcionarjev in gospodarstvenikov, ki so zahtevali ustanovitev širših gospodarskih enot. Vsekakor pa je značilno dejstvo, da niso razpustili ministrstev za letalstvo, ladjedelništvo, kemično industrijo, gradnjo prevoznih strojev in za srednjo strojegradnjo. Ministrstvi za obrambno industrijo in splošno strojegradnjo so združili. Več dosedanjih centralnih ministrstev, kot na primer za petrolejsko industrijo, gozdarstvo, metalurgijo in barvaste kovine, so razpustili in jih bodo na novo osnovali po republikah, kjer Je za to potreba. Zanimiva je tudi izjava Hruščeva, da bo odslej nadzorstvo nad tehničnimi procesi prepuščeno predvsem mojstrom in voditeljem proizvodnih obratov, ne pa morda kakemu drugemu nadzorstvenemu organu. Ob tej izjavi je zanimivo vprašanje, kakšna bo zdaj pristojnost ministrstva za državno kontrolo, ki ga vodi Molotov. REORGANIZACIJA Hruščev Je tudi navedel nekaj podatkov, ki govorijo o velikanski škodi, ki jo gospodarstvu povzroča birokracija. Doslej je delalo v sovjetskem upravnem aparatu 850.000 ljudi, katerih plače ln drugi izdatki znašajo letno približno deset milijard rub-ljev. Ko bi lahko to armado uradnikov zmanjšali vsaj za deset odstotkov,'bi znašal prihranek eno milijardo rubljev. Hruščev je v tej zvezi kritiziral tudi ogromni nadzorstveni aparat v industriji, ki šteje 400.000 ljudi. Kljub temu aparatu pa je sovjetska industrija utrpela zaradi iz-vržkov v letih 1955/56 šest milijard rubljev škode. Reorganizacija v sovjetskem gospodarstvu pa seveda ni vsem všeč. Tako so se pojavili v časopisju predlogi o ustanovitvi posebne direkcije za vsako industrijsko panogo pri sov-narhozih, kar ne bi odstranilo »upravnih zaprek«, kot je predlagal Hru- ščev. Videti je, da utegne precej funkcionarjev izgubiti svoje položaje zaradi reorganizacije, ali se vsaj preseliti iz Moskve v »provinco«. To pa jim ne diši. Toda poleg funkcionarjev so Še znanstveniki, ki jim tudi ne diši decentralizacija. V skupnem pismu Je več znanstvenikov raznih strok poudarilo potrebo po ohranitvi znanstvenih inštitutov v Moskvi na sedanji centralistični osnovi. Glavni argument, ki ga uporabljajo, je tehnična ekspeditivnost. »Komsomolskaja Pravda« je prejšnji mesec napadla birokrate, ki so nesposobni konstruktivno sodelovati pri kolektivni razpravi o tezah Hruščeva, ker so popolnoma zaverovani v vprašanje ponovne zaposlitve in preselitve, ki jih bodo pač morali reševati, ko se bodo njihove službe nehale. Nekateri pa zahtevajo predujem in se sami odločajo za »proizvodnjo«, ker tako računajo, da si bodo sami izbrali kraj prihodnje zaposlitve. Te spremembe bodo prizadele nekaj sto tisoč oseb in te osebe Ie nekaj pomenijo v sovjetskem gospodarstvu in javnem življenju. Zanimivo bo spremljati Izvajanje reorganizacije v sovjetskem gospodarstvu, ki brez dvoma pomeni korak naprej pri dvigu proizvodnje in spodbujanju neposrednega proizvajalca po tovarnah in podjetjih. Prav tako zanimivo pa bo spremljati pot in usodo tistih, ki jih bo reorganizacija spravila v novo okolje in na nova delovna mesta. Pomagajmo sadnemu drevju! Sneg je močno polomil veje in mlado zelenje po sadovnjakih. Občutne j šo škodo je prizadel pri nepravilno vzgojenih kronah, kar bo bridka izkušnja vsem tistim sadjarjem, ki ne skrbe za pravilno obliko vzgoje krone. Sadjarji, odstranite vse odlornljene veje, gtrclje vej pa odžagajte, rane gladko ob-režite z ostrim nožem, jih razkužite s 3 odstotno raztopino modre galice ter zaimažite s cepilno smolo ali vsaj z iiovi-oo, pomešano z govejim blatom, Odloanljene veje morajo biti pravilno odžagane, da se rane čim lepše in hitreje zarastejo. Močno poškodovana drevesa je treba odrezati, mnoga pa tudi pomladiti. Pomlajevanje opravite v pravilni obliki, da bodo glavne veje nadaljevale rast uravnovešeno. Malo nalomi jene veje podprite ali privežite tako, da jih naravnate v prvotno lego, ob prelomih jih povij te z vrečevino ter prelome čvrsto povežite z motvozi ali z žico. Na ranah pri sadnem drev- ju so rmožne okužbe z raznimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Zato priporočam, da sadno drevje čimprej poškropite z raztopino 0,75 odstotne modre galice (bordoske brozge) ali z 2 odstotno žvepleno ap-nene brozge ali pa z 0,3 odstotnim Dihtanom ali Lirota-nom. Po opravljenem takojšnjem škropljenju s temi sred- stvi škropite čez 3 tedne ponovno z dodatkom 0,15 odstotnim Lindan oljem ali z 0,40 odstotnim svinčenim arzenatom. Sadjarji, priporočamo vam, da postorite vsa ta dela! Le z vestno opravljenimi zavarovalnimi ukrepi si bomo znatno zmanjišali posledice snega in mraza v sadovnjakih. Peter Kapš Meso spet dražje 13. maja je že v zgodnjih jutranjih urah vrvež po novo/-mesklh ulicah kazal, da bo živilski trg dobro založen. Sončno in toplo vreme je bilo pravo nasprotje vremena, ki je prejšnji ponedeljek napravijo na Dolenjskem tolikšno škodo. Tudi na trgu so se ženske pogovarjale le o prizadejaini škodi Če ne pretiravajo, sadja letos sploh ne bomo videli. Na trgu je bilo zelo veliko jajc — prodajali so jih po 12 dinarjev. Poleg tega je bilo precej solate po 20 dinarjev (krožnik) ali take v glavica« (po 10 dinarjev). Redkev je bila po 10 dinarjev Šopek, mleko po 30 dinarjev steklenica, maslo po 400 dinarjev liiter, Špinača po 20 dinarjev krožnik in prav tako kisla repa. Tokrat, so na živilskem trgu spet lončarji in prodajalci volnenih izdelkov ponujali svoje izdelke. Na žalost moramo zabeležiti spet višjo ceno mesu. Teletina se je podražila. Sedaj stane kilogram govedine 260 dinarjev, teletine 320 dinarjev in svinjine 360 dinarjev. R£KORD NA SEJMIŠČU 1678 PRAŠIČEV Sneg je predzadnji ponedeljek zavrl tudi delo na sejmišču, zato je pa bil tokrat pravcati naval in rekord: kmetje Kakor mnoge ustanove, tako tudi podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu skrbi in nudi zaščito splošnemu ljudskemu premoženju m privatni lastnini v primeri nastale škode. Sedanji DOZ ne moremo primerjati z bivšimi zavarovalnim! družbami, ki so s premijami od zavarovalnine kopičile denar v bankah kapitalistov. Naloga DOZ je, da upra»vlja zavarovalni fond in iz njega izplačuje oškodovancem odškodnin* in jim t£iko pomagati obnoviti uničeno premoženja. Dolenjska je agrarno področje, brez večjih industrijskih obratov. Razvita živinoreja, vinogradništvo ln kmetijstvo, dajejo v glavnem dohodke našim kmetovalcem. Prav njihovo imetje' pa je vsak dan izpostavljeno vsemogočim škodam: požaru, viharju, poginu živine, toči itd. Poleg tega beležimo precejšnje število nezgod pri delu, zlasti na polju, v gozdu, v obrtnih delavnicah in v podjetjih. Ne bi mogli opredeliti krajev po zanimanju za zavarovanje, kei niso vsi enaki, vendar lahko tfdtrno, da v požarnem zavarovanju In zavarovanju vinogradov vodi Bela krajina. V zavarovanju žiivali prednjačijo Suho-feranjcl »n Kolpska dolina. Najmanj pa je za zavarovanje zanimanja v okolloi Trebnjega in Šentjerneja. Ce govorimo o zajetju gospodarstev, lahko trdimo, da dosegamo že 95% gospo- 60 pripeljali 1622 manjših im 56 večjih prašičkov, prodali pa so jih 1107. Sest do devettedenski so šli v denar po 3 tisoč dinarjev do 5.500 dinarjev, tri do sedem mesecev stari pa po 4.500 do 9.500 denarjev. Tudi tokrat ni manjkalo kupcev iz okraja Ljubljana, Kočevje, iz Bele krajine in tudi iz sosednje Hrvatske. TELETINA V ČRNOMLJU 4» DINARJEV CENEJŠA V črnomaljskih mesnicah je me?o nekaj ceneje kot v Novem mestu: teletino prodajajo po 280 dinarjev, govedina pa po 250 dinarjev za kilogram. To je ostalo od bogato obložene fitrrljev, kakor da bi sla ofenziva marelice — nekaj polomljenih čez vrtove In skozi sadovnjake. V TEM TEDNU NABIRAMO: CVET gloga — belega trnai — glogov ca (300 dinarjev), šmarnice (750 dinarjev), rdeče, deteljice — travniške (100 dinarjev), mačje tačke (450 di-. narjev). LIST regrata (100 dinarjev), gozdne jagode (110 dinarjev), šmarnice (120 dinarjev), sleze-novca (200 dinarjev). RASTLINO dišeče perle — valdmajster (125 dinarjev), krvavega mlečka (100 dinarjev), plešca (58 dinarjev). LUBJE češminovih korenin (120 dinarjev), krhlike (60 dinarjev). KORENINE gHadeža (85 dinarjev), tnobentice (150 dinarjev), regrata (116 dinarjev), ha-bata (40 dinarjev), repimca (83 dinarjev), bodeče neže (125 dinarjev), sladkih koreninic (120 dinarjev), male norice (45 dinarjev). OPOZORILO! predvsem priporočamo nabiranje: cvet gloga, list gozdne jagode in šmarnice, rastlino krvavega mlečke Ln plešca, lubje Češminovih. korenin in krhlike. NoSa prva plantaž« kamilic V Sajonu, okraj Kikinda, je na štirih oralih urejena :n-"a prva plantaža kamilic. Dosežen je pridelek 584 kg čiste kamilice ma hektar lin ker j« ekonomska vrednost te rastline veliko večja kot žitaric, nameravajo plantažo povečati. Spet nesreča z orožjem Mladoletni I. M, iz Podhoste je kupil od prav takega mladoletnika iz iste vasi star italijanski samokres na boben. Doma je 14. aprila porinil v cev star naboj im. sprožil. Ker na bobnu ni bilo varovalke, mu je pri strelu vrglo v obraz tulec od naboja, ki mu je nevarno poškodoval desno oko. Pripeljali so ga v novomeško, od tam pa v ljubljansko boinišnioo. Ponekod imajo še veliko starega orožja, čeprav bi ga že zdavnaj morali oddati. Orožje imajo celo šolopt>veznt otroci I Organi tajništva za notranje zadev* so eamo v Podhosti dobili dve stari vojaški puški pri šolo- obveznih obrokih. Stairsi in uči-teljstvo bi morali otrokom nenehno pojasnjevati, kako nevarno je Igranje z orožjem, saj so bile nesreče v zadnjem času ponovno resno svarilo. Nobenega gospodarja v okraju brez DOLENJSKEGA LISTA! Poravnana naročnina — brezplačno nezgodno zavarovanje! Ne odlašajte s plačilom naročnine, ilst j* plačljiv vnaprej OBVESTILO Podjetje Tovorni in avtobusni promet »GORJANCI* ■ Novo mesto obvešča: Dne 15. maja 1957 prične obratovati avtobus na sezonski avtobusni progi NOVO MESTO—ŠMARJEŠKE TOPLICE po sledečem voznem redu: Odhod NOVO MESTO Prihod i ii ni i u ni 9.30 13.00 18.00 12.45 H.30 21.00 Opomba: I Avtobus obratuje ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah. II Avtobus obratuje ob nedeljah in praznikih. III Avtobus obratuje ob sredah, nedeljah in praznikih. Dolenjci in zavarovanje darstev — po Stevttu, Po vrednosti gospodarstev P» komaj 45»/»! Prav ta razlika povzroča neutemeljeno negodovanje pri ugotavljanju nastale škode i:n priznanju odškodnine. Takrat s« Cele ugotovi, prava vrednost go-gospodarstva in vsoto, za katero bi moral zavarovanec *avarovatl poslopja in premičnine, da W prejel povračilo Škode v celott, Ko sklepa človek zavarovanje, mu zastopnik svetuje višino zneska, za katerega naj se zavaruje, največkrat pa taki nasveti palete na gluha ušesa. Laže je z zavarovanjem govedi, saj imamo ie na področju KZ Strekljevec, Crešnjevec, Toplice, Amtorus, Draga, Trava in Hrib, zavarovane prek 90°/o goveje živine, torej kolektivno zavarovanje s; 40% popustom v premiji v Ambrusu na 'udi brezplačno zdravljenje živine. Na drugih področjih pa nismo mogli skleniti takih zavarovanj, ker ni pravega razumevanja. V teh področjih imajo zavedni živinorejci svojo živino posamezno zavarovano. Trudimo se, da bi ta način zavarovanja razširili v drugih zadrugah, vendar bo to uspelo šele takrat, ko :bodo živinoreje! videli v kolektivnem zavarovanju ugodnosti, katere jim s tem nudimo. Razširjena panoga je tudi nezgodno zavarovanje; Vse razumevanje kažejo delovni kolektivi, ker ie le malo takih, ki tega zavarovanja še niso sklenili. Lepo število zavarovancev je meri šoferji, lastniki motornih vozil, ctontnilo, najmanj pa med kmetovalci, čeprav so tudi td izpostavljeni prj delu raznim nezgodam. V zavarovanju proti toči v glavnem zavarujejo gospodarji le vinograde, samo redki pa ostale kulture. Ta panoga se vsako leto širi, zlasti v DrašiČih, Vidošičim, Metliki, Mokronogu, Trebelnern im Seotrupertu, kjer vidijo kako pametni so tisti, ki zavarujejo svoje pridelke. Le v okolici Šentjerneja s tem nI mogoče prodreti, saj je ta kraj najmanj dovzeten za vse vrste zavarovanj. Prav lepo pa se razvija v vseh sektorjih življenjsko zavarovanje. Skoro ni več vasice, kjer ne bi bilo življenjskih zavarovancev. To zavarovanje prodira že tud, med kmete, ker vidijo, da je potrebno posebno otrokom, katerim z rednimi mesec-rimi premijami oskrbi j o možnosti šolanja ali pa doto. Število življenjskih zavarovancev se vsak mesec poveča za preko 200 Letos se je že marsikdo prepričal, da mu je bila izricana za- varovalnina za zavarovanje, ki ga je sklenil leta 1947. Koristi zavarovancev v letu 1656 »o take: V privatnem sektorju je bilo vsega 231 požarnih škod ln izplačane 8,375.952 odškodnine, aH 56%;. pri »Ivini: 113 škod dn 3,930.308 odškodnine ali 80%; pri toči: 87 škod — 2,381.000 cd škodni ne ali 91%; nezgode: 1,927.383 din odškodnin ali 54% proti vplačanim premijam. Ta primerjava nam pove vs«, kar naše zavarovance v glavnem zenima. Povedati moramo še, da DOZ iz zavarovalnega fonda ah bolje iz rezervnega sklada lahko krije vsako utrpelo škodo. Od vplačanih premij odvaja credratva v okrajni gasilski sklad in sklad za preventivo. Iz sklada, ki ga upravlja upravni odbor, se dajejo sredstva za gasilsko opremo. Dobro opremljenJ gasilci vedno rešujejo premoženje zavarovancev in s tem zmanjšujejo splošno gospodarsko škodo. Iz fonda za preventivo se sredstva dodeljujejo tja, kjer največ koristijo. Zgrajene veterinarske bolnice, ambulante, postaje za prvo pomoč živine, vodnjaki itd. služijo tudi onim, ki nimajo zavarovane živine, pa jo bodo še zavarovali Organizirane so tudi postaja za razbijanje oblakov v kraijih, kjer je zavarovanje proti točd ža močno razširjeno. Podjrružniica DOZ r Novem mestu organizira vsako leto vrsto predavamtj o zavarovanju s predvajanji filmov, da bi poučila zavarovance o nevarnosti Škode, ravnanju s predmeti, ki lahko škodo povzroče jji podobno. Tudi letos bomo organizirali predavanja v krajih, kjer je to najbolj potrebno. Naloga vseh zastopnikov itn referentov pa je pojasnjevati pomen zavarovanja P*l delu na vasi in v meistih, s čimer ao bili doseženi že lepi uspeha. Zavaravanje je ©dima zaščita premoženja, zato n« odlašajte, kjttr ne vestp kdiaij vas lahko doleti nesreča. Pravočasno vplačana letna premio a je osnova za povračilo utrpele škode. Primer: Ce so gospodarska poslopja, premičnine, orodje, živina in zaloge hrane Ln sena vredne 2,000.000, zavarovane pa samo za 500.000 dim, dobi zavarovanec le 25% dejanske vrednosti. C» gospodarsko poslopje, ki je vredno 300.000, pogori do tal, prejme zavarovanec 25% od 300.000, tc je 75.000 dim, odškodnine, ker za ostalih 75% vrednosti ni sklenili zavarovanja, oziroma ni plačal preimlije. Od 2 milijonov vrednosti bi moral plačati 4000 din premije, plačal pa Je 1« l.ooo din, torej nima polne za* ščite v primeru nastale škode. Lojze Hledtt Stev. 20 (-74) »DOLENJSKI LIST« Škoda po vsej Dolenjski (Prenos s 1. strani) drevesa pa izruval s, koreninami vred. Sadja bo v okraju za približno 50 odstotkov, ponekod pa tudi za 80 odstotkov manj kot bi ga dala normalna letina. V trebanjski občini je po prvih podatkih uničenih nad 90 odstotkov vinogradov., veliko škode je tudi v sadovnjakih. Na Mirni so nekateri predeli ostali, drugi spet docela pozebli V mokronoški občini so prizadeti vinogradi od 60 do 70 odstotkov, medtem ko je sadje ponekod v višjih legah ostalo, nižinski del pa je hudo udarjen. V Kostanjevici-Podboriu računajo z 80 odstotki uničenja v vinogradih, kar je za ta izrazito vinorodni predel posebno hud udarec. K »reči Je manj škode v Beli krajini, kjer je zapadlo manj snega pa tudi mraz ni bifl v mnogih krajih tako oster kot drugod po Dolenjskem Nekaj pozebe je bilo na spodnjem kraju Dobličke gore in Maver-lena. Sadje je na splošno po-zeblo le v nižjih legah, orehi pa so povs'od ožgani in pridelka ne bo. Žita so polegla v okolici Vinice in Dragatu-ša, koruza pa je pozebla. Osmoj eni krompir se bo verjetno še obrasel. Po dolini Krke najhuje Straško goro bi lahko sedaj imenoval' žalostno goro, tako &o žalostni 'lastniki vinogradov v tej gori in lepih sadovnjakov v dolini. Tako lepo ni kazaio Že vrsto let. Potem iznenada sneg, ki je polomil veliko *»-dnega drevja in mladje v vinogradu. Toda če bi ostalo vsaj pri tem. Oster mraz j« uničil š« vse, kar je ostalo snegu. V Straški gori ni na vinogradih »elenega listja, mladje pa Je crrto. Pšenica je poležana, na drevju ni ostalo nič. Kot drugod so tudi lastniki Vinogradov na Higlju 6. maja Odšli v vinograde. Tja, so na-vozil{ kupe odpadkov Destilacije eteričnih olj v Obrhu. Prekuhane iglice dajejo-gost dim. Na desetine ognjev Je gorelo ▼ noči od 6. na 7. maj. Ljudje so prebili v»o noč v vinogradih. Kurili so in kurili, da b0 vsaj nekal os'alo. Nič, nobenega ttspeha! Mraz je bil prehud, prihajal je od spodaj- Eni **> •avili trt« v papir in celo v koce. Tudi zaman! Zmrzal je prihajala od zemlje. Sneg je bil tako trd, da je držal človeka. Na Podljubnu ni bilo tako hudo kot v Straški gori m Rig-lju. Na podnožju hriba je hujše kot na vrhu. Nad Dobindo-lom ob cesti je nekaj vinogra- Metlika za Dan mladosti Na Dan mladosti se živahno pripravlja tudi metliška mladina, zlasti gimnazijska. Tako bo 17. maja zvečer v Domu Partizana priredila za odrasle pevski in folklorni nastop, 24. maja bo imela pomladni izlet v naravo, zvečer pa se bo gimnazijska igralska družina predstavila domačinom z Bevkovo igrico »Tonček«. Na sam Dan mladosti, 25. maja bo ob 9. uri dopoldne v Domu Partizana svečan sprejem cicibanov 4. razreda osnovne sole med pionirje, nakar bodo gimnazijci nastopili g pevskimi, telovadnimi in folklornimi točkami. —ar dov, kjer »e Ikoda komaj vidi. Samo sto metrov dalje pa je večina mladja osmojena. Ob cesti v Velikem Podljubnu je škoda skoraj v vsakem vinogradu drugačna. V Birčnj va&i amo videli na Jablani skoraj polovico cvettov belih. Toda to so redkosti, prave izjeme v tem delu okraja. NA PODSTENICAH 40, V Ml-KLARJIH 45 CM SNEGA Gozdarji pravijo, da je škoda tudi v gozdovih precejšnja, zlasti na mladem drevju, vendar so se bali, da bo še hujše spričo tolikega snega. Na Podste-nlcah so ga namerili 40 cm. v Miklarjih pa celo 45. Cesto Mi- klarje Nemška Loka so orali s snežnim plugom, ke>r Je bil promet sicer nemogoč. Logarji Gozdne uprave Poljane, ki so 10. maja popoldne prišli z Roga, so pravili, da je v višjih področjih Roga še vedno 20 cm snega, vendar se hitro topi. Poleg škode, krt jo je prizadejal gozdovom sneg, je napravil veliko škodo tudi mraz. Na hrastih so letošnji poganjki dokraja zmrznili. To pomeni, da letos hrast ne bo rodil želoda. Prav tako ne bo žira na bukvah, ki jih je osmodil mraz. Na iglavcih so prav tako zmrznili letošnji poganjki. Torej Je šel .po zlu enoletni prirastek. V Metliki je bilo manj škode 0K0PAVINAM DODATNIH GNOJILI Sneg in mraz sta škodovala tudii ©kopavinairn. Najlaže jih bomo poživili z dodatnim gnojenjem, zlasti z dusičnatlmi gnojili. Kmetovalci, pognojite čimprej (posebej pa še slabše gnojene) posevke in nasade z nitroamonkalom, * solitrom in pod. Kmetijski strokovnjaki priporočajo tudi brananje krompirja. Obrnit* se za pomoč in nasvete na domačo kmetijsko zadrugo, kmetijske strekovnjake in najbližja državna posestva! RAZPIS CENTER PREI)\ otARKE VZGOJE NA MIRNI razpisuje sledeča delovna ibhUi t. komandnu tabora, ki mora biti rezervni oficir in mora imeti potrebne organizacijske sposobnosti. z. 10 komandirjev vodov, ki morajo biti rezervni oficirji. 3. tri referente za prosveto. za telesno vzgojo ln zdravstvo. I. kuharja in kuharskega pomočnika. Cas zaposlitve: junij do vključ-no september 1»ST. Placa po dogovoru, tteflektantl naj se Javijo najkasneje do 2«. maja pri Inšpektorju predvojaJke vzgoje »kraja Novo mesto, kjer dobe potrebne informacije. Center predvojaske vzgoje občin v okraju Novo mesto Obvestilo dopisnikom Ostali poslani prispevki bodo Zadnji sneg in mraz na srečo v Metliki in njegovi okolici nista prizadejala toliko škode, kot so se ljudje bali. V primeri z Dolenjsko je bila ta snežna plast precej tanka, saj je v noči od 5. na 6. maja zapadlo le nekaj prstov snega, ki je kljub dopoldanskemu sneženju do večera že izginil. Vendar pa je bil sneg kljub temu tako težak, da je močno polegel ječmen in deteljo in so morali ponekod oboje pokositi. Naslednja dva dni je v jasni noči pozebel v nižinah fižol, krompir, zgodnje sadike, deloma trte in orehi. Vinogradom v višjih legah, tako na Grabrovcu, Drašičih, Vido-šičih in drugod niti sneg niti mraz nista naredila večje škode, kar je velika sreča za ljudi, ki jim je vinski pridelek eden glavnih dohodkov. * V nedeljo, 12. maja, je bilo v Metliki zborovanje vinogradnikov, na katerem so razpravljali o obnovi starih trt, za katera bodo interesenti dobili dolgoročna posojila za dobo 15 let. Obenem so se pogovorili o zavarovanju vinogradov proti toči in mrazu, s katerim bo kmetu vsaj deloma povrnjena škoda, nastala ob aenadnih vremenskih nesrečah. KRI ZA BLIŽNJEGA 27. aprila so oddali kri na novomeški transfuzijski postaji uslužbenci in uslužbenke Tajništva za notranje zadeve: Boris Cižmek, Rado Taufer, Herman Skerlj, Jože Urh, Zmago Spacapan, Vid Bauer, Valentin Slivnik, Cveta Penca, Jože Butara, Miha Obremovič, Francka Klemene, Aniea Vin-dii, Ivan Rolih, Angela Rom, Jože lebernik, Elka Petan, Pavla Jordan, Ernest Vončina, Alojz Turk, Rudolf SimončiČ in Frano Kotnik. 8. maja pa so oddali kri Se naslednji tovariši; Albin Plevnik, Otmar So-Štarič. Frano Hrovat, Peter Gluhar, Jože Tavčar, Tone Mavsar, Tone Remec, Ivan Re-šetič, Vlado Mali, Jože Primožič, Alojz Kenda, Zalka Kobe, Tončka Brulc, Anica Kovačič, Jože Hartman, Drago K oš tal j, miličnika Florijan Lindič in Frano Vrečic ter gospodinja Katarina Vukšinio z Boiako-vega. tehničnih razlogov objavlje* v prihodnji Številki. Uredništvo Prazni NI VE »Dan mladosti« je vedno bliže, zato ne bo odveč seznaniti javnost, kako sc mladina pripravlja na prvo praznovanje svojega praznika. Pripravljalni odbori so se sestali že ▼ vseh občinah in nekje skupno z drugimi organizacijami, nekje pa tuđi sami sestavili okvirne programe, s katerimi nameravajo za ta dan razveseliti mladino. Zelo zadovoljiva ugotovitev po praznovanju bi bila, da so ti programi mladini res dali vse tisto, kar si sama želi. To bo osnovno merilo občutka, da je mladina svoj praznik preživela tako, da se ga bo rada spominjala vse leto in ga v prihodnjem nastrpno pričakovala. Programi, ki so jih sprejeli občinski komiteji LMS, se nedvomno približujejo dosedanjim izkušnjam in nudijo mladini najboljše, kar si v danih pogojih lahko in zna privoščiti, mogoče letos skromneje kot bi vsi želeli. Skoro vsi občinski pripravljalni odbori so se. odločili za Izlete. Mladina občine Mirna se bo 26. maja zbrala na Debencu, kamor mislijo priti tudi mladinci Iz občine Mokronog, v kolikor se ne bodo odločili za izlet v Kum-rovec, Mladina črnomaljske občine bo obiskala privlačno Mirno goro, Metllčani pa se nameravajo poveseliti in zarajatl v bližnjem Vinomeru. Suhokranjska mladina se bo to pot sestala na Dvoru, Novomeščani pa se bodo poveselill kar doma z veliko mladinsko zabavo. Viničanl bodo imeli telovadni nastop, mladina s Trebelnega pa lepo akademijo. Vsi so se tudi odločili, da bodo na predvečer praznika zagoreli kresovi v bližini vasi in mest; večeri ob tabornem ognju bodo s sproščeno mladinsko pesmijo ln šalo pripravili pravo razpoloženje za lep praznik — Dan mladosti, mladosti DALEČ Praznično razpoloženje se pri nas najbolj poudari z zelenjem, zato imajo marsikateri aktivi namen za ta dan okrasiti vasi in izobesiti zastave. Tudi mladini Iz Drašičev želimo, da bi v vas dobili zastavo, ker so sedaj edino mladinci te prijazne vasi začutili, da ni prav, če v vasi do sedaj ni bilo niti ene zastave. Kaj pa ostala društva po občinah? V Novem mestu so svoj program napravili samo novomeški letalci, padalci ln modelarji. Tovariš iz komiteja dviga roke in se zaklinja, da so društva obljubila, toda nič pripravila,, vsaj on tega ne ve. AH bo tudi po občinah tako? Društva, ki vključujejo v svoje vrste mladino, bi za ta dan že morala čutiti do nje obveznosti, ki so tako rekoč »izven plana« — zato pa bi sc ta mladina svojih društev ob primerni proslavi prav gotovo močneje oklenila! Tudi ni prav, če nekateri občinski možje sicer z zanimanjem poslušajo, kaj mladina pripravlja, se pa naenkrat ohladijo, če je treba seči malo v žep in poiskati kak dinar. Občina je skupnost, ki ima svojo mladino in mladini velja vsaj enkrat na leto tudi dobra želja in volja. V Črnomlju in Mokronogu sta občinska odbora pokazala razumevanje ln bosta mladini organizirala veselici, prvi 2. junija v Kanižaricl, drugI 25. maja v Mokronogu. Zgled, ki je vreden posnemanja. Problemi so tudi znak priprav. Nedvomno Je priprav za praznovanje več, kot jih je. tukaj naStetih. O nekaterih občinah še nismo zvedeli ničesar, zato tudi ne moremo pisati o njih, čeprav bi zelo radi. Tudi naštete priprave so nepopolne, zato bi hilo najbolje, če urednika našega lista razveselite s svojimi dopisi. Velja? J. H. J 600 nas are v Bihać Na zadnji seji razširjenega odbora T V D PARTIZAN v Novem mestu, posvečeni priprava-vam za Zlet bratstva in enotnosti v Bihaču, katerem bo mladina novomeškega okraja zaatopala mladi rod Slovenije za letošnji dan mladosti. Je bilo v petek zvečer kot vedno zelo iivahno. Pod vodstvom predsednika okrajnega odbora Partizana tov. Borsa Ciimeka — Bora je bij opravljen pregled doslej storjenega dela za «1«*. S sodelovanjem Socialistične zveze. Ljudske mladine. Ljudske tehnike. Rodu gorjanstoih tabornikov. JLA in prosvetnih društev bo PARTIZAN našega okraja vodil pa »letu 800 mladih ljudi, ki se bodo v Bihaču s^znanilii z rriiladino Bosenske krajine, Hrvatske, Dalmacije, Zagreba, Karlovca. Bihaća in drugih krajev. Nad 4000 ljudi Živahne priprave za Zlet bratstva ln enotnosti v Bihaću, ki bo 25. in 26. maja — Manifestacija bosenske, hrvaške, dalmatinske in slovenske mladine — Plodno sodelovanje Partizana, LMS, tabornikov. Ljudske tehnike, JLA, Avto moto društva in prosvetnih društev se bo zbralo 25 ln 26. maja v tem znanem mestecu. Spominjali se bodo svetlih, nepozabnih dni iz narodnoosvobodilna vojne, ki 1« povezala ljudstvo Bcsenike Krajine, Korduna. Like in Bele kraKne v boju za svobodo. Videli bodo te slavne kraje in se srečali z mladino, z njo tekmovali v športu in drugih prireditvah, vsi pa bodo sodelovali na velikem nastopu Partizanskih društev 26. maja popoldne. Tako obsežna prireditev in zlet v oddaljeni Bihac zahtevata seveda ogromno odgovornosti, priprav, požrtvovalnega dela in temeljitega načrta. Pod Praznik mladosti v Črnomlju Tako se Je zbudilo Novo mesto v ponedeljkovem Jutru — 6. maja — v mrazu, nale tava jočem snegu ln sunkih vetra, kot sredi najhujše zime. Moker, težak sneg Je trgal žice, lomil veje in vsevprek uničeval... Priprave za pofastftev praznika mladosti na območju občine Črnomelj vodi poseben odbor, ki je pripravil spored za Črnomelj, kakor tudi za ostala večja središča kot so Dragatuš, Vinica In Adle-II«, V Crnomliu bo praznovanje ▼ glavnem omejeno na čas od 19. do 5 mladinskih brigad bo delalo na cesti Novo mesto-MaCkovec 22. junija «e bo začelo delo prvih treh mladinskih brigad na modernizaciji ceste Novo mesto—Smlednik, Mladinci bodo zaposleni pri delih med Mač-kovcem in Novim mestom, 20. julija pa jih bodo zamenjale 3 nov« brigade. Kakor srno zvedeli, bodo delale v našem okraju letos 4 brigade iz Ljubljane in ena iz Hrvatske, medtem ko bo 200 naših brigadirjev in bri-gadirk odšlo od 22- 6. do 20- 7. na delo mladinskih brigad v Ljubljano. Odsek ceste, kjer bo v 5 brigadah delalo pribl, 600 mladincev in mladink, je dolg 3.5 kilometra. 2«. maja, ko bodo zaključni nastopi, v dneh praznovanja se bodo zvrstila različna tekmovanja s posebnim poudarkom na množični udeležbi mladine. Mladi šahisti bodo tekmovali razdeljeni e tri skupine. 20. maja bo Belokranjsko lutkovno gledalliče Iz Kml-žarlce uprizorilo trt predstave lutkovne Igrice »Obuti maček«. TVD Partizan pripravlja razen tekem v odbojki, rokometu in nogometu tudi množičen nastop kolesarjev, najmlajši pa te bodo pomirili v hitrostni vožnji s sklrojl. Strelska družina pripravlja tekme v streljanju t zračno puško. Na pestrost tega tedna bosta močno vplivala mnollčnl nastop mladine na dan petja 22. maja (na prostem) In sport.nl dan 24. maja. nruitvo Ljudske tehnike bo predvajalo ves ias po posameznih šolah na območju občine poučne filme. Osrednja proslava bo na praznik 25. maja. Ta dan bo povorka vse mladine »kozi Črnomelj, ki se bo zaključila v Prosvetnem domu, kjer bo slavnostna akademija. Govoril bo pokrovitelj praznovanja Praznika mladosti, predsednik občine tov. Janez Zunlf, mladina pa bo nastopita s pevskimi, vokalnimi in telovadnimi točkami. zaključne prireditve s po'delltvt-Jo nagrad bodo v nedeljo, 26. maja 1»S7. Prepričani smo, da bo praznovanje Praznika mladosti res lepot vodstvom načelnika Partizana tov. Milana Smerduja in njegovih sodelavcev so doslej posamezne komisije (za transport. Za tehnično pripravo, za propagando itd.) že izvršile glavne naloge. Mladina bo potovala v Bi-hač s kamioni, ki so Jih z razumevanjem pripravljena posoditi naša podjetja. Taborniki bodo šli v Bihač že 24. maja in bodo postavili tabor z več kot 100 šotori, kier bodo udeleženci zleta iz našega okraja prebivali. Na zlet bo šlo tudi prribl. 25 motoristov, člani Ljudske tehnike, godba novomeške garnizije JLA. Manjkalo seveda ne bo sanitete, ■preskrbe, narodnih noš itd., medtem ko v Partizanovih društvih mladina pridno pripravlja zletne vaje. V Bihaču bo med ostalim balkanska štafeta ekipni tek na 20Oo m, tekme v odbojki, nastopi kul- tu rno-umetniiških skupin, telovadna akademija v našem taboru, velika povorka in javni nastop vseh udeležencev zleta. Sodelovale bodo tudi enote naše vojske. Treba Je reči. da «o «a uresničitev tako odgovorne in velike naloge pokazala naša podjetja doslej veliko razumevanja, prav tako tudi šolska vodstva dn ustanove, iz katerih posamezni tovariši tako požrtvovalno delajo v obsežnih pripravah. Okrajno vodstvo Partizana pričakuje tako razumevanje, pomoč ln sodelovanje tudi v tem in prihodnjem tednu da bo slavje v -Bihaću zares dostojna počastitev Dneva mladosii In praznik našega mladega rodu. Obširneje bom0 o programu v Bihaču poročali prihodnjič. IC3ICDIOIOIOIOIOIOIOIC3IOIOIOIO RAZPIS za tečaj Politične iole pri CK ZKS (od 2. septembra 1917 do 30. januarja 1958) Tečaj Politične lole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije ln znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu In funkcijah v političnih organizacijah In družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične.šole pri CK ZKS, LJubljana, Parmova štev. 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj Internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen ln sicer najmanj 14 dni pred prlčetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šola, oziroma na občinskem komiteju svojega območja. U ■ 0 ■ 0 M 0 ■ o ■ G 0 m 0 m 0 ■ 0 ■ o o ■ Mig. P. B. IOI010IOIOIOIOIOI010IOIOHOIC .'Vt >S NAMESTO UVODA V noči s petega na šesti maj, sredi razkošne pomladi, bujnega cvetja, sredi pričakovanja dobre letine, predvsem dobre vinske letine, ki pomeni glavni narodni dohodek Kostanjevice, Podbočja In okolice, sredi tihih upov In velikih načrtov posameznih kmetij, ki raztresene čepe na pobočjih Trdinovih Gorjancev In mežikajo v pomladanskem soncu, je zajel pokrajino vihar z gromom ln ledenim snegom. Drevesa so se lomila In padala pod težo nenavadnega bremena, sadovnjake je zajela bela smrt, ki je kmetu morda strašnejša od resnične smrti. Mladike po vinogradih, ki so že v zgodnjem aprilu kazale nastavke bogate trgatve, so padale tja, kamor so v zgodnjem pomladanskem delu padale kaplje znoja z zgaranega in raz-oranega kmetovega čela. »Lani nI bilo pozebe, zdaj se nam morda nasmehne sreča, kajti pozebe prejšnjih let bodo skoraj zabrisane, zabrisala jih je naša akrb, jiaša nega, ljubezen in kletev .. .« Tako so premišljevali, računali in snovali, zakaj dobra trgatev v resnici pomeni nagrado kmetovemu delu ln skrbi in ljubezni. Bilo je v noči s petega na šesti maj ... PREKLETSTVO PRIHAJA ... Ponedeljek, šestega maja, je bil začuda žalosten. Kmetje so s povešenimi glavami hodili po vrtovih, Opatova gora je bila zavita v snežno odejo, povsod je bilo snega, da so se morali tosopeti šolarji ponovno obuti, Ce so hoteli v šolo. Prekrasni nasadi topolov •o bili brez vej in vrhov, prišlo je tako opustošenje kot takrat, ko so Italijani podirali kostanjeviške mestne nasade, da so lahko Še LADO SMREKAR Pošastne noči pod Gorjanci z večjim strahom gledali v gorjanske hoste, odkoder so lajale vanje partizanske cevi. Toda sreča na vasi se je oglasila in vzdihnila: »Samo da bi še hujšega ne bila, da bi ne bilo mraza in pozebe, potem bo vse šlo.« Človeku je bilo tesno pri srcu, ko je gledal, gledal ln molčal, ker v svoji tesnobi ni mogel izbrati besed, s katerimi bi povedal tisto, kar je čutil. Ubogi, skromni ljudje, kositi bodo morali rž in ječmen, v vinogradih Imajo pol pridelka na tleh, sadovnjaki so polomljeni, vendar se jim Izvije Iz prsi en sam vzdih, vzdih sreče na vasi — »samo da bi hujšega ne bilo, da bi ne bilo še pozebe ...« Toda prekletstvo prihaja in prekletstvo ne prizanaša. Ponedeljkov večer je bil vlažen, skoraj deževalo je. Kasneje je začel naleta-vati sneg. »Nocoj ga ne bo, ne bo mraza, toda ta lahko še pride.« In Je prišel, prišel naslednjega večera. OBRAMBA NA DELU Vinarska in kmetijske zadruge so se posvetovale. Odločile so, da se j j treba t vsemi silami boriti proti pozebi, tisti pozebi, ki vza- me kmetom pridelek za nekaj let naprej. Kaj storiti? Prva potolčenost je bila mimo, kmečke glave so začele misliti. »Svet govori o bombah,« se oglasi nekdo Izmed njih, »bombah, ki uničujejo ljudi in naturo! Pravijo, da so znane H, B, E ln ne vem katere še, vem samo, da doslej še ni znane K bombe, to je bombe, ki bi bila posvečena kmetu, njegovemu beju i življenjem ln naturo.« »Na tak način ne bomo nikamor prišli!« ga nekdo prekine. »Zdaj se je treba pomeniti kaj naj ukrenemo, da obranimo tisto, kar nam Je ostale.« »Kaj naj storimo?« je začel nekdo kratek molk, ki je nastal pe tem vprašanju. »Hja, edini način je dimljenje!« In so sprejeli. Začeli so veliko akcijo za kurjenje okoli vinogradov, sadovnjakov ln nasadov. Sklenili so, da je treba med ljudi In Jim pojasniti, kako to delo poteka ter jih prepričati, da je koristno. Pa so ili, šli po vaseh In zaselkih In šolah. »Zvečer b« tulila sirena, kakor hitre bo kazalo na nevarnost pozebe! Zakurite ogpje, čim več dima mora biti v zraku!« ŠTRENE TULIJO Potem je prišla noč, tista noč, ki so se je vsi bali in jo vsi pričakovali. Bila je jasna, polna zvezd, le slavčkov se nI slišalo Iz opustošenih Irt zaveznjenih grmov ob Studeni, Obrhu in Krki. Prezgodaj so peli v prezgodnjo pomlad, morda je tudi njim zastala pesem ob pričakovanju, ki je stiskalo kmečka srca. Sedel sem v pisarni, zunaj je bllu pozna noč. »Cisto malo bom Še, samo še dve pismi napišem, dnevi so prepolni drugega posla in ne utegnem! Potem pojdem spat.« Nisem bil dolgo, ko se nenadoma oglasi eategli zvok siren. Sel sem pogledat na uro. bilo je pol dveh. Sirene so zavijale, da je njih rezki zvok paral nočno tišino. Tako je hilo takrat, ko sem bil se otrok ln so letala krožila nad mesti, tako je bilo v zadnji vojni. Nekje v podzavesti se je prebudil občutek, ki sem ga imel v tistih Ineh. Čutil sem sc neznansko majhnega, nemočnega in osamljenega. Čudno, po tolikih letih me je znova obilo, obšlo in pretreslo. Pogledal sem skozi okno. Kočarl.ia je prižigala prve kresove, ki so pridušeno goreli in valili svoj dim pod nebo. Mesec je zlezel že čisto nad Pleterje, kakor bi se hotel umakniti, kakor bi nt vedel, da Je tam prav tak boj in morda š« močnejši, zakaj hladni val je zajel vso Slovenijo in ni nikjer prizanašal. Potem sd zagorele Dobe, Prekopa in Oštre, zagorelo .]• polje In dim se Je valil, zakaj ljudje pod Gorjanci so se spoprijeli z naturo, ki jim hoče vzeti kruh In življenje. PRVO VESELJE IN PRVI DVOMI Zjutraj naslednjega dne so prihajale prve vesti. Vinogradniki so že po prvem soncu videli koliko so uspeli. Slana je marslkod vse pobrala, čeprav so dimili in bedeli. »Kaj pa pomaga ta dim, meni je vse pobralo, ne bo ga cvička ob novini!« DrugI spet so bili veseli, zakaj v njihovih vinogradih ni bilo take katastrofe. TI so menili, da jim je dimljenje pomagalo. Ob popolnejšem pregledu se je pokazalo, da je po-zeba zajela pas v dolini, kjer je pobrala krompir in koruzo, kakor tudi slive in češnje. Slednje že rjave, medtem ko se na jablanah Se nI odločilo. Potem sledi drugI pas, ki leži srednje visoko. Tu pnzeba nI tako prizadela, medtem ko v višjih legah ni prizanesla In pobrala vse tako kot v dolini. Toda boj teče dalje, zadruge si še naprej prizadevajo, da bi ljudje povsod kurili in tako prihranili vsaj tisto, kar je Še ostalo. Večer za večerom sc prižigajo ognji, ognji tihe skrbi za vsakdanji kruh. Življenje bo najbrž težko In potrebna b© pomoč. Kraji so že tako revni in pasivni, Industrije ni, ki bi prinašala zaslužek. Davki bodo težko vprašanje, ki ga bomo lahko rešili le s skupnimi napori. fetran 4 »DOLENJSKI LIST« Štev. 20 (374) ZNANJE NAJLEPŠA DOTA ZA VSAKO DEKLE Kam po končani soli? Leto« nas Je pomlad zgodaj obiskala; zelo *mo ji hvaležni. Delo se je pričelo. Tudi to nas vedeli, saj je v delu vse: tolažba, razvedrilo, pozaba, življenje ln bodočnost! Kmetijsko - gospodarske Šo. le so končale s teoretičnim poukom. Učenci in učenke, ki so vso zimo pridno hodili v šolo k predavanjem, se sedaj zbirajo ob nedeljah na šolskem vr- Spet lahko dobite MALO LJUDSKO KUHARICO Mala ljudska kuharica je v izpopolnjeni drugi izdaji kontno izšla. To je res praktična kuharica, zlasti za podeželje. 2» prva izdaja je dobro služila podeželskim kuharskim tečajem, ta pa bo prav tako ali pa še bolj, ker je izpopolnjena. Ce obvlada mlada gospodinja vso snov, ki je zbrana na sto Straneh obsegajoči knjigi, je za današnje razmere popolnoma dovolj. . Zelo potrebna so poglavja o bolniški hrani, zdravilnih čajih ,in shranjevanju sadja in sočivja. tteia kuncev zopet oživlja; naredila za pripravo jedi iz zajčjega mesa bodo gospodinjam telo dobrodošla. tu ali bližnem državnem posestvu k praktičnim vajam. Sadili so, sejali, obrezovali, gnojil, sedaj pa že opazujejo rast, zatirajo škodljivce in pod vodstvom predavatelja — strokovnjaka oskrbujejo mlade rastline. Tudi dekletom bodo te praktične vaje koristile, saj veliko del na kmetiji vodi in opravlja kmečka gospodinja. V kmetijsko - gospodarskih šolah pa nima mesta le kmetijstvo. Temu je seveda odmerjen največji del, kar je čisto prav. Vsi bomo veseli, če bodo naši fantje — bodoči posestniki — dobri napredni gospodarji. S strokovnim znanjem in pridnostjo si bodo zboljšali zemljo, gnoj, živino in končno pridelke. Tu je rešitev, takrat bosta kmet in delavec laže in bolje živela. Gospodinjstvo, ki se ga dekleta prav rade uče, je tudi zelo pomembno. Se fante zanima, kakšna morajo biti kulturna ln zdrava stanovanja, kako je treba urediti okolje hi£, da bodo naše vasi čim lepše in higienično urejene. Še veliko je takega v učnem programu, tudi o zdravi prehrani in koristni uporabi raznih pridelkov v domači kuhinji je prav, da bodoči gospodar nekaj ve. Potem gotovo ne bo prepira v hiši, če bo žena predlagala, da Je treba posejati za zimo dovolj radiča in motovilca, gojiti tudi por, ko-lerahice in ohrovt ali obdržati za dom na člana družine pol do liter mleka dnevno ln podobno. Razumel bo, da daje primerna hrana človeku moč, da premaguje vsakodnevne napore, ohranja zdravje krepi voljo ln razum, vzdržuje pa tudi dobro razpoloženje in mladostno Čilost. Tudi pouk iz gospodinjstva se bo nadaljeval s praktičnimi vajami: konzerviranje jajc, shranjevanje zimske obleke pred molji, uporaba graha in češenj v kuhinji in še in ie... Ta dela bomo nastavili skupno na domu ene ali druge učenke, da se bodo tudi starši na lastne oči prepričali, da se njihovi otroci uče samo koristnih stvari in da bodo v bodoče tudi oni skrbeli, da bo obisk v šolah še večji. Splošno Izobraževalni predmeti v KG$ so častno zastopani, saj si je težko predstavljati gospodarja aH gospodinjo, ki ne hi skrbno prebirala knjige, ki so naše najboljše učiteljice in zveste spremljevalke vse živtienje. Knjiga je ponos in okras vsakega doma. Tudi skrbi, kdo bo napisal prošnjo, postali poročilo o škodi, ne bo več. kpr se bo mladina v KC.S dobro spoznala, s takimi stvarmi, Da mora danes vsakdo računati in še marsikaj vedeti. Če hoče živeti, vemo vsi. Gotovo Se drži, da Je znanje najboljša dota 73 dekle. Da bomo na zares enakopravni, jo mora imeti tudi fant! M- C. S sestanka za starše v Žužemberku V nedeljo 5. maja je bil na pobudo Vzgojne posvetovalnice n Novega mesta tudi v Žužemberku sestanek za starše tistih otrok, ki bucio letos končal; obvezno šolanje, Sestanka seje udeiezilo ckon 70 ljudi (zanimivo, da so prišli bolj oddaljeni starši skoro vsi). Sestanek je vodil tovariš Martin Fuis iz Novega mesta. Tovariš, ki dela tudi v vzgojni posvetovalnici v Novem mestu, je starše na zelo poljuden in prijeten način poučil, kam se lahko po končani obvezni šoli usmerijo otroci. Nazorno je prikazoval tudd, od česa vse je odvisna izbira poklica in kako važna za otroka in družbo je izbira pravega poklica. Besede je podprl z zgledi iz prakse. Stairšem je pojasnil, da ni najbolj važno to, v kateri poklic gre otrok, temveč to, kako svoj poklic opravlja. Tako ni boljših in manjvrednih poklicev, kot to še prepogosto menijo starši in mladina. Seznanil je starše tudi s trenutno najbolj iskanimi in potrebnimi poklici v okraju in jih opozoril, kakšna je vloga in naloga strašev pri izbiri otrokovega poklica. Opozoril jih je tudi na Okrajno vzgojno posvetovalnico in več staršev se je odločilo, da se bodo ob čalo obvezno šolo okoli 90 otrok. Nič kaj prijetno ni dejstvo, da so nekateri od teh šele v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole. V prvem in drugem razredu gimnazije pa bo dopolnilno obvezno osemletno šolanje okoli 40 otrok. Zato bodo težko dobili učna mesta, saj v Žužemberku samem in v blu }) Glejte, ta ne vozi pravilno« Državni dolg Kanade Povprečno 670 dolarjev na prebivalca ali skupno 10 milijard 997 «ni'*wiov dolarjev maša državni dolg Kanade. Od tega dolga je plačala lani država 522,200.000 dolarjev obresti, v zadnjih desetin letih Pa skupno 5.101,387.000 dolarjev. Veliko ljudi se ustavlja pred izložbo novomeške lekarne. Tam je prometni odsek Tajništva z\ notranje zadeve razstavil z=i vsakogar poučne stvari: vrsto fotografij, grafikone, prometne znake, zapisnike in drugo gradivo, zbrano pri vsakodnevni službi na naših cestah ter navodila za pravilno uporabo prometni n potL Zlasti so poučne številne fotografa je o nesrečah, ki so nastale zaradi nespoštovanja prometnih predpisov. Racava je eden izmed načinov za vzgajanje ljudi v prometni disciplini. Drugi, izredno koristen način, ki so ga uvedli prejšnji teden v našem okraju, so predavanja o prometnih nesrečah in o vsem, kar je v zvezi z varnim prometom na cestah. Prirejajo jih uslužbenci prometnega odseka na osnovnih šolah. S prikazovanjem filmov in s preprosto, a živo razlago poučujeta prometna miličnika otroke, kako jo treba voziti, kje ln kdaj sme človek čez prometno cesto, kaj se zgodil takemu, ki ne spoštuje prometnih predpisov in pod. Hkrati otroke tudi sprašujeta. Otroci kažejo zelo ve-l:iko zanimanje za pouk o pro- po predavanju prišli pred šolo, je privozil miimo kolesar, ki je samo z eno roko upravljal kolo. Otroci so to takoj zapazili in pokazali nanj: »Glejte, ta ne vozi pravilno!« Mladina je do-< Frizorček z okrajnega šahovskega festivala v Dol. Toplicah (Foto: Niko Pavlic) NA VRHU SVETI NOVA LUČ »Vesela novica naj gre po Širnem svetu. V našo vas Vrh pri Ljubnu smo dobili tako zaželeno elektriko. V enem mesecu pridnega dela naših dobrih delavcev in požrtvovalnih vašcanov nam je v hišah zagorela elektrika. ..« T 3 ko pismo nam je predzadnji teden prinesla tovarisica Marij« Staniša z Vrha in povedala' da bi se radi vsi prebivalci z Vrha — 17 hiš je tam pri Ljubnu — toplo zahvalili predstavnikom okraja in občine Novo mesto, posebno še tistim tovarišem, ki so najbolj pomagali, da je tudi Vrh dobil elektriko. 19. marca »o 6e prvič sestali, kmalu' nato pa so že začeli kopati lame in postavljati drogove. Čeprav je deževalo, so ljudje delali tudi mokri in metali vodo iz izkopanih jam, samo da M bilo vse prej gotovo. Elektrifikacijski odbor, Socialistična zveza, ki je okoli teh del zbrala vse vaščane, delavci Elektro Novo mesto in Elektrotehničnega podjetja, skratka vsi so se potrudili, da ima zdaj tudi Vrh električno luč. »... Napočil je srečni dan-ko je prvič zagorela nova luč. in zapel radio. Vsi so strmeli in uživali srečne trenutke, ko so prišli k nam glasovi ii>z daljnih krajev ln smo čuli prelepo slovensko pesem v radiu. Otroci so strmeli in poslušali lepe povesili.. Tako lepih in »rečnih dni še ni bilo v naši vasd. Zdaj šele vemo. kako smo srečni v svobodn' domovini, da imamo res voditelje, ki skrbe za kultur« in srečo naroda. Vsa mladina in mi z njo vred se bomo teh dni, ko smo napeljali v vas elektriko, vedno spominjali...« Tako pišejo vaščani z Vrha. Ce se znamo za hipec vživeti v niihovo srečo, čeprav nam elektrika že leta in leta razsvetljuje in pomaga goniti stroje, potem jih bomo razumeli, kot razumemo njihovo iskreno zahval« naši ljudski oblasti, ki jim Je k temu napredku pomagala. Sinu, fantu ali nečaku, ki je v vrstah JLA, pomeni Dolenjski list najlepši pozdrav vsakega tedna I — Naročite mu ga še danes! Oglašujte v domačem listu, ki ga prebere vsak teden nad 45.000 ljudi I prvi priložnosti z otroci oglasili v Novem mestu. TovariŽ predavatelj se je pogovarjal tudi s posameznimi sitarši. Starši so mu bili za vse res zelo hvaležni. Podoben po-menek s starši je tovariš Fuis imel tudi na Ajdovcu. V Žužemberku bo letos kon- žnji okolici razen čevljarjev skoro ni obrtnikov. Nekoliko bolje je na Dvoru, vendar bo večina otrok morala oditi cd doma. Na kmetijah jih bo ostalo le malo. Od tistih, ki so se že odločili za poklic, jih ima prav majhen odstotek že zagotovljeno mesto in stanovanje. Pojasnilo k članku »Premalo prostora« Okoli motorja obeh miličnikov je bilo po predavanju pred šolo na Malem Slatniku seveda takoj vse živo metnih predpisih. Prejšnji petek sta imela miličnika tako predavanje na osnovnih šolah v Brusnicah, Gahrju ki Malem Siatniku. Ravno ko so otroci vzetna za pouk ln uslužbenci Tajništva za notranje zadeve so prevzeli hvaležno nalogo, da jo bodo seznanili s koristmi in nevarnostmi vedno večjega prometa. V eni zadnjih številk Dolenjskega Usta je bil objavljen člane k z naslovom »Premalo prostora*. Pisec članka Je bil o perečih vprašanjih novomeškega vrtca napačno poučen, saj pravi med dru- Iz viniSke okolice Kraiški svet na področju Sinjega vrha daje bore malo donosov. To pa še ne pomeni, da ta kraški svet nI mogoče bolj« izkoristiti. Izkušnje kažejo, da tu dobro uspevajo orehi, katerih korenine razganjajo skale In si med njimi poiščejo potrebne snovi za rast. Orehovi r.ssadi so lahko donosni, ta tamkajšnji kmetje prav dobro vedo, saj imajo že lepe Izkušnje. Sedaj so pričeli smotrno uvajati strnjene orehove na-eade. Te dni so zasadili okros 400 sadik. Rešilna postoje potrebuje boljše avtomobile Vrl pred kmetijsko šolo na Grmu v četrtek, 9. maja dopoldne — še ves v snegu ln zmrzali. Nešteto nujnih poz'vov prejme novomeška Rešilna pos-taja. Ponesrečil se je nekdo pa ga je treba hitro prepeljati v bolnišnico. Marsikatero nospčnico prehiti čas doima ali kje drugje. Litro, hitro kličite rešilni avtomobil, da zdravniška pomoč ne bo prepolna! Veliko bolnikov po končanem zdravljenju ni toliko pri moči, da bi se lahko vrnili domov z vozom ali vlakom. Tudi take je treba prepeljati z rešilnim avtomobilom. 2elja in potreb za prevozno usluge Rezilne posrtaje je veliko, več kot jih mora ta s svojim: avtomobili izpolniti. Res je, včasih kdo kliče rešilni avto, čeprav ni taiko nujno aJi sploh je nepotrebno. Vendar Je takih primerov čedalje manj, ker mora vsak tak prevoz plačati naročnik sam. 3.426 krat sta šla rešilna avto-loblla lani na pot. Pri tem sta prevozila 71,434 km! Se večkrat bi morali avtomobili na vožnjo, ie več kilometrov bi morali prevoziti, kajti vsem, ki so že- leli prevoz in ga tudi nujno potrebovali — večkrat je šlo za življenje človeka —, niso mogli ustreči. Primer: mlado dekle iz Mokronoga je nedavno obolelo. Starši so jo z vlakom pripeljali do postaje v Bršljinu. Klicali »o lešilni avto, pa ni bilo nobenega. Tudi drugega avtomobila niso mogli aobiti. Oee je stl v mesto in nekje dobil voznika. Med tem je minulo precej časa, preveč, kajti pomoč v bolnišnici je bila že prepozna. Podobom primerov je bilo vec. Da, Rešilna postaja Novo mesto ima premalo avtomobilov, pa še tisti, ka jih ima, so slato:, preslabi za nase ceste. Avtomobil znamke »Volkswagon« Je bil vse leto v popravilu, druga dva pa sta stala zaradi popravil vsak po dva meseca. To sta avtomobila DKVV, To so lahki avtomobili, ki ne vzdrže dolgo časa. Tudi novi avtomobil, ki ga je dobila Rešilna postaja letos, ie znamke- DKW. Čeprav ima močnejši motor, ne bo mogel vzdržati stalnih voženj po naših raz- tirapanih cestah in poteh. Zato mislimo, da je škodljivo varčevanje pri nakupu • avtomobilov za Rešilno postajo. Izgovora, da so avtomobili znamke Mercedes, ki so najbolj primerni za taka stalne vožnje, predragi, ni mogoče upoštevati, saj je znano, da vozi po cestah veliko Meroede-sov za manj nujne potrebe kot jih opravlja Rešilna postaja. gim: »... v novomegkem vrtcu se otroci stiskajo in duše v prenapolnjenih prostorih, medtem pa Je vrtec v Smihelu skoraj prazen,c to pa ne drži. .Smlhelski vrtec ima 26 otrok od 3 do 7 let, ki so združeni v eno skupino. (Mestni vrtec ima 70 otrok in so razdeljeni v tri skupine.) Ker bi bila vzgoja še večjega števila otrok različne starosti v eni skupini nemogoča, vrtec odklanja prošnje staršev, ki vsak dan priihajajo. Dalje .vprašuje pisec, zakaj ne bi pošiljale svoje otroke v šmihel-ski vrtec vsaj matere z desnega brega Krke. Največ otrok prihaja ravno od tam, kljub temu, da je prehod čez potok pri Znančevem mlinu skrajno nevaren, saj Je ponekod popolnoma nezavarovan in Je res čudno, da se tem otrokom še nI doslej nič zgodilo! Ali bi res toliko stala preprosta ograja, ki bi pomirila skrb tolikih mamic, ki poiiljajo svoje malčke v smlhelski vrtec? Kaj ne gre tu za vprašanje otroških ftlvlienJT V članku piše tudi. da se otroci v novomeškem vrtcu »dobesedno dušijo«. Vrtec Je ustanova, kjer se mora predvsem skrbeti za otrokovo zdravje, ki Je pogoj za dober duševni razvoj. V enem prostoru mora biti toliko otrok, da Imajo vsi dovolj svetlobe ln zraka, saj vemo, da potrebuje otrok sorazmerno več kisika kot odrasel človek. Predpisana zračna kubatura na otroka znaša 7 do 10 kubičnih, metrov, torej se v novomeškem vrtcu in njegovih premajhnih prostorih ogroža zdravje tolikih otrok? In kdo Je tu kriv: mamice, ki kljub temu nadlegujejo vrtec, ali uprava, ki sprejme preveliko število otrok? Naval na vrtec je res ogromen in tega vprašanja res na bo moč več dolgo odlašati Vsi vidimo, da Je pomoč nujno potrebna, d. R, Odškodnina mornarjem In povratnikom uredbe), dejansko Z odlokom zveznega izvršnega sveta bodo dob'li izplačano odškodnino vsj mornarji in povratniki iz Inozemstva, ki so prinesli v našo državo proste valute ali devize od osvoboditve do 21. julija 1948, pa ob. zamenjavi niso dobili bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah, kot )e bilo t0 določeno z uredbo, objavljeno v Uradnem listu FLRJ št. 62-48, Vsi, ki so v tem času zamenjali proste devize ali valute, s0 bili nasproti takim, ki so te zamenjal] po 21. juliju 1948 (po izidu omenjene oškodovani. Več tekstila Letos bodo našt tekstilne tovarne'naredile lOVo tekstila ve* kakor lani. Na letni skupščini Združenja tekstilne industrije so poudarili, da je ta panogi industrije navzlic zastarelemu strojnemu parku v celoti izpolnila lanski plan. Da se reši t*, žava s srednjimi kadri, bo ustanovljena srednja tekstilna šola, v načrtu je pa tudi tekstilni fakulteta. Droban, nebogljen kaplanček je bil Franc Zupančič, ko je prišel v pomoč dušnemu pastirju Režku na faro Sta-rj trg ob Kolpi. Bilo je to v prvih letih tega stoletja. Ka-planćek je kmalu postal župnik te fare s petimi podružnicami in se začel rediti. Kolikor bolj se je nov j dušni pastir redil, toliko bolj je hiralo farno gospodarstvo. 2e v nekaj letih si je prizadevno povečal posodo svoje duše na čistih 120 kilogramov teže. Kaj ne! Dohodki so bilj lepi, pobožne ženice so za svoje zveličanje rade žrtvovale dušnemu pastirju debelo kuro ali gnjat, sv. Anton v Kovači vasi je vsako leto zbral pošten kup krač, klobas, Jajc, pa tudi denarja, ker je bil prden in je varoval živino nezgod. Toda sv. Anton se je za krače m drugo pod nosom obrisal, ker jih je raje pospravila njegova nadrejena oblast, se pravi župnik. Toda darovi pobožnih ženic in krače sv. Antona So bili še premalo, zato so se vrstili ofri »za razne cerkvene potrebe«, toda vernik; so čedalje manj »ofrali«, ker *° sprevideli, kdo tisti denar porabi in za kaj. Farna cerkev je začela kazati rebra, ker nj nihče skrbel za popravila, prav tako župnišče, hlev pri župnišču Je propadel. kapelice na Kalvariji je neusmiljeno skubil veter, podobno je bilo s podružnicami, le župnikov trebušček- je rastel. Niti 60 let star možak je tehtal poštenih 130 kilogramov žive teže in je neusmiljen© i2žemal faro in farane. Rakova pot farnega gospodarstva je končno le odprla očj fa-ranom. Prvi so se oglasili Ko-vačevčani in zahtevali obračun dohodkov nj'hove podružnice, kajti cerkvico je »jemal vrag«. No, obračuna nj bilo, saj ga nihče ni imel, vendar so poslej vaščani sami kontrolirali dohodke. Potem je bilo treba popraviti farno cerkev in je bilo precej občinskih doklad več na davke. Temu se je pridružila po letu 1930 še gospodarska kriza, ko je bilo za vsak dinar težko. Dohodki dušnega pastirja so se prav tako občutno zmanjšali, le apetit je ostal. Ko je skrbnj župnik tako pogoltnil hranilnico in posojilnico, hkrati z mnogimi vlogam, stradajoči ovčic, je bilo treba iskati posojila, dokler se je dobilo, nazadnje pa prodati, kar je bilo še mogoče. To je uvod v zgodbo o cerkveni lipi- Cerkvena lipa za 125 din Pr! podružnic, v Zagozdacu stoje še danes dve star j lipi. LAKOTNI DUŠNI PASTIR IN EKSPLODIRANA LIPA gotovo najstarejši drevesi v Poljanski dolini. Med njima Je rastla mlada zdrava lipa, ki Je Se imela nad 60 cm premera. Ta edina zdrava in lepo rastoča lipa je postala žrtev župnikov© požrešnosti. Za 125 din na stoječem jo je prodal Hrvatu, ki je kupoval lipov les Za tovarno vžigalic na Vrbovskem. Bilo je to pozimi 1936. Za kupčijo ni nihče vedel, niti cerkveni ključar ne. Ljudje so zvedeli šele, ko je Hrvat lipo podžagal in razrezal na kose. Takrat pa Je zavrelo. Vsi brez izjeme, tudi najbolj pobožni, so bilj ogorčeni. Hodili so od hiše do hiše, kritizirali ter govorili, da Je treba preprečiti odvoz hlodov. Ce ne drugače, morajo hlode razsekatl na kose. sam0 da «• ne bo še z lipo okoristil nenasitni požeruh. Toda kdo naj to stori? Prvič je kaznivo, drugič 60 vmes verski oziri. Ne, ne bo se mastil za naš0 skupno lastnino so dejali farani! Ljudska nevolja je rodila demostrante, ki se niso bali kazni, najmanj božje. Tisto noč je med pihanjem burje snežilo, kot bi sipal iz vreče. »Kje bi dobila kaj razstreliva«, sta v mraku pred hlevom tiho razpravljala dva. »Veš kaj, tvoja sestra ima gotovo smodnik, ker je gradila vodnjak Toda, kako ga dobiti, da ne bo zasumila?« Par počehljajev za ušesi in že Je bUa zvijača tu. »Ti, imaš kaj smodnika, nujno ga b; potreboval.« »Nekaj ga je, pa kaj ga boš rabil?« »Rad bi vedel, če je kobila breja, to Pa se najbolje ugotovi s smodnikom«. Začudena nad tako umetnostjo je izročila prosilcu dve Lipi velikanki še danes stojita v Zagozdacu; leva meri v prsni višini moža 7 metrov in 83 centimetrov pesti smodnika v zamaščeni vrečici ... Ko so začele v vasi ugašati luči, sta Se k lipi^ ležeči v snegu, približal; dve temni postavi. V učiteljevi sob; v šoli, dobrih 20 metrov stran, je gorela luč, toda okno je bilo zatemnjeno. Postavi sta začelj s čevlji riniti sneg s hloda. Medtem pa sta se od druge strani približali še dve postavi. Pritajen žvižg je zadoščal, da se je velik preplah prvih dveh spremenil v največje veselje. Sedaj s0 štiri 6ence obkolile hlod in v mehk0 lipovino je zaškrtal dolg sveder. Potem so v luknjo nasuli smodnika z dolgo zažigalno vrvico, luknjo pa zadelali s posušeno glino. Za manjši hlod je zmanjkalo smodnika, zat0 je dobil kos dinamita. Težko je bilo prižgati od snega namočeno vrvico in Šele" Po večih brezuspešnih poizkusih je zasikala. Sence so se razbežale, čez nekaj minut pa je temno sneženo noč pretresel zamolkel pok, toda samo eden, drugi je utajil... Mnogi vaščani nitj vedel) niso, kaj se je ponoči zgodilo, učitelj je pa trdil pozneje, da ni sploh nič slišal. Hrvat je prišel s sanmi, pa se je takoj vrnil. Debelejši hlod je bil razklan na dvoje, iz manjšega pa je sumljivo gledala zažigalna -vrvica. Kaj, če je peklenski stroj? Nihče si ni upal blizu. 2upnik je moral vrniti aro, ljudje pa so bili nadvse zado» voljni. Prišlj so orožniki in poizvedovali. kd0 bi bili storilci. Učitelj Jandl je na vprašanje odgovoril, da je lipa nemara počila od mraza ... To je bilo p« tudi vodji orožniške patrulje Luki preveč in moral se je nasmejati. Tuhtal je ' še naprej, sumil in dokazoval, dokazal ali zvedel pa ni nikoli, kdo So bili storilci. Iz užaljenostl župnik tisti veliki teden ni hotel iti v Zago-zdac blagoslovit jedil, češ da so navadni puntarji. Nihče zaradi tega ni bil razočaran, potic« in šunke so bile prav tako dobre. Zli slučaj aH ne vem kdo je pa hotel, da samopašni župnik za drugo veliko noč ni jedel blagoslovljenih jedil, ker Je ravno na veliki petek umrl. Vsekakor je bila lipa v Zagozdacu majhen zalogaj ljudske imovine, ki se je hudo zagozdil v grlu za telesni blagor preveč skrbečega dušnega pastirja. Vaški mizar, kj Je pozneje kupil kose lipe na licitaciji, je bil najbolj zadovoljen, da se žup-nikova nakana nj posrečila, saj je iz njih dobil precej lesa zt čebelne panje. P. B~ Stev. 20 (374) t »DOLENJSKI LIST, Stran 8 w Žužemberk v zadnjem Pred tednom Rdečega križa Je bila v Žužemberku seja občinskega odbora RK. Na seji 60 obravnavali 'prošnje za pomoč v obleki in govorili tudi o malih asanacijan. Na Sela Sumberku so prebivalci prispevali precej prostovoljnih delovnih ur za ureditev vodnjakov. Tudi prebivalci Križ pri Žužemberku so prosili za pomoč, vendar se doslej niso strinjali t predlogi komisije, ki si je že Ogledala izvir in napravila načrt za asanacijo. V Žužemberku bi bilo prav tako nujno potrebno začeti z a sanacijskimi deli. V načrtuje vodovod in gradnja perišča. Čeprav skozi naselje teče Krka, ljudje dosti trpijo zaradi vode. V letošnji zimi je bila vodovodna naprava pokvarjena več mesecev, nato za krat- Motornlh vozil čedalje več Proizvodnja motornih voziil «e je lani povečala za 30 odstotkov. Razen tega se je začetla tudi .proizvodnja trakitorjev-go-•enic in' motociklov. Naše tovarne so lani dale na trg 680 potniških in 380 terenskih vozil, 630 kamionetov, 380 avtobusov in 2020 kamionov, 1400 traktorjev in 3500 motociklov. Razen tega pa še 6300 motorjev za traktorje in vozila in 1500 prikolic. Letos bo proizvodnja motornih vozil še večja. tednu ko dobo popravljena, zdaj pa *pet ne deluje. Tudi perišče je že dolgo v načrtu. Pričakujejo komisijo, ki bo naredilla načrt za celotno ureditev trga in lokalizirala tudi perišče. Prav tako na Dvoru. V Tednu RK so predvajali zdravstveni film v Žužemberku in na Dvoru, povsod pa so bili sestanki članov in zdravstvena predavanja. Nepričakovani sneg in poze- ba sta tudi v žužemberški občini napravila neprecenljivo škodo predvsem v mladih sadnih vrtovih in vinogradih. V nedeljo zvečer ob 20. uri bo v Žužemberku vokalni koncert pevskega zbora »Svobode« iz Bršljma pod vodstvom Errie-»ta Jazbeca. MK. Letalska postaja za prvo pomoč Zvezni ler-aUki center v Vršrj je organizirali prvo letalsko postajo za nujno pomoč. V primeru hude nesreče, elementarnih nezgod in podobno bodo odletela na pomoč posebna letala Ta služba je namenjena za izredno nujne primere, ko »o v nevarnosti človeška življenju in ko dosedanje organizaaiJe nujne pomoči ne morejo uspešno pomagati. Postaja ho za sedaj delovala le podnevi. Reševalne ekipe tvorijo piloti, jadralci in padalci, ki s0 se, razen svoje redne službe, prostovoljno prijavili za reševanje. Ziljska mladina je igrala Ziljska mladina je letos pokazala veliko požrtvovalnost za domači oder, čeprav jo je stalo v>eliko truda in včasih tudi denarnih sredstev. Tudi težko pomladansko delo na polju je ni oviralo; hotela je doseči svoj cilj in dosegla ga je. Njena prva želja je bila: urediti domači Oder. Pri tem delu so bili najbolj pridni mladinci, ki so vse sami naredili. Ker v vasi ni bilo nikjer primernega prostora, so ga našli v novi in prostorni šoli. Za prvomajske praznike je mladina uprizorila petdejanko »Revček Andrejček«. Pri izvedbi je sodelovalo tudi nekaj članov SZDL in PGD. Za »Revčka Andrejčka« smo se odločili zato, da bi podkrepili besede z dejanji o brezpravnih delavcih na vasi, ki bele v mesto za kruhom. V takih, ki so prvič nastopili. Najbolj so gledalce razt>es«tili norček Janez (Čadonič), Andrejček (Franc Pavlakovič), župan Hrastar in njegova hči Marička (Jože Cadonič in Angela Čadonič), ter vaški pr«-tkanec Zlobec (Jože Čemas). Iz Dragatuša nam pišejo V sredo 24. aprila so šolski otroci jurjevali. V Spremstvu učiteljev so šli na izlet v bližnjo okolico. Vračali so se z butarami iz brezovega zelenja in papirnatim možem »Zelenim Jurijem«. Ob zvokih kmečke harmonike so zaplesali kolo okrog Jurija, ki je bil ves v zelenju, in ga zažgali. Bil je res prijeten dan za šolsko mladino. V Dragatušu skrbijo tudi za kulturno razvedrilo. V nedeljo 28. aprila je prosvetno društvo »Oton Zupančič« ponovilo igro »Sveti plamen«. To je bila osma uspela predstava te igre v Beli krajini. Šolski vrt v Dragatušu je žal eden zimed redkih v Beli krajini, kjer rastejo sadna drevesca. Tu sadijo šolski otroci gozdne divjake in se na njih učijo cepiti, kar jim je v veliko veselje. Seveda ima za to največ zaslug šolski upravitelj tovariš Zule. J. 9. Sela — Hinje Občinska pot iz Lazine do Sel pri Hinjah je dolga okoli 5 in pol kilometra, je pa v zelo slabem stanju in nujno potrebna izdatnejšega popravila. Vaščani iz Sel popravljajo pot prav te dni s prostovoljnim delom, toda malo verjetno je, da bi 14 posestnikov te vasi lahko s prostovoljnim delom popravilo vse, kot je potrebno. Pot uporabljajo tudi druge vasi, zato bi bilo potrebno, da bi se še kdo pobrigal za njeno ureditev. Predvsem je najbolj potrebna gramoza, čeprav je kamenja v Suhi krajini več kot dovolj 1 V vsako hišo DOLENJSKI LISTI Tile so igrali »Revčka Andrejčka« igri je prikazano tudi zadolževanje bajtarjev pri vaških mogotcih. Igralci so svoje delo sorazmerno dobro opravili, če upoštevamo, da je bilo nekaj tudi Mladinci in mladinke obljubljajo, da bodo z igrami nadaljevali. Odslej se bodo vedno več mudili tudi okoli šaha, katerega so dobili v dar. Z. M. To in ono iz Stopič Po dolgem premoru je dramska sekcija spet zadovoljila ljudi z veseloigro »Svojeglavček«, ki so jo letos ponovili, medtem ko bo naslednja premiera igra »Bele vrtnice«. Čeprav je bila predstava v soboto zvečer, šo razvedrila željni ljudje napolnili dvorano in z velikim aplavzom nagradili igralce, ki so vloge lepo od-, igrali. Z isto igro so gostovali tudi v Podgradu. Tudi tu so bili gledalci, ki pa jih je bilo bolj malo, z igro zadovoljni. Po dolgem pričakovanju je tudi v Stopičah pritekla voda po vodovodnih ceveh v nekatere hiše. Vodovod, velika želja vseh Stopičanov, bo v kratkem dograjen in ne bo treba več hoditi na potok po vodo, kar je bilo posebno težko v zimskih mesecih. Odlični rezultati šolskega prvenstva Toliko odličnih rezultatov, kakor so bllt postavljeni na zadnjem okrajnem šolskem atletskem prvenstvu, nismo še videli v Novem mestu Ugodno toplo vreme ln nad sto tekmovalcev novomeških šol ln Črnomlja je mnogo pripomoglo k uspehu. Črnomelj' so zastopali učenci t gimnazije in obrtne šole. Novo me-, sto pa učenci z gimnazije, učiteljišča, trgovske in vajenske Šole. Posebno pomemeben Je uspeh dilaka Marjana Potrča 1z Novega mesta, ki je s skokom 181 cm v višino postavil nov dolenlskl rekord ln tudi zasenčil slovenski rekord za starejše mladince. Za ta nastop se je Potrč temeljito pripravil ter Je vse višine do 178 cm preskočil brez poprav. Tudi mladinka Kotnikova Je razveselila številne gledalce s skokom 140 cm, upamo pa, da bo kaj kmalu skočila še više. Zurc je boljši od nastopa do nastopa, 6.30 m v daljino je že lep rezultat za mlajšega mladinca To lahko trdimo za mladinko Ahačlčevo. ki je skočila 4,23. Med atleti iz Črnomlja sta se najbolj odlikovala znani metalec kopja Kastelic v teku na 100 m z rezultatom 11,5 ter priznani tekač Simončič, ki Je zmagal v teku na 1.000 m z rezultatom 2:48,2. Podrobni rezultati: (10 m — ženske: 1. Kotnik (Gim. N. m.) 8.8, 2. OmerzeU (Trg. š. N. m.) 89. 3 Ahaftič (Gim. N. m.) 93. 100 m — moški: t. Kastelic Gim. Cr.) 11.5. 2. Zurc (Gim. N. m.) 11.9. 3. Potrč (Gim. N. m.) 12.0. 500 m — ženske: 1. Gor.šln (Gim. N. m.) 1:26.5, 2. Bačnik (Učit. N. m.) 1:30. 3. 2unlč (Gimn. Cr.) 1:35. 1000 m — moški: 1. Slmonič (G. Cr.) 2:48.2. 2. Tratar (Gimn. N. m.) 2:49, 3. Koce (Učit. N. m.) 2:52. 300 m — moški: 1. Tratar (Gim. N. m.) 40.0, 2. Strmšek (Gimn. N. m.) 41.02, 3. Simončič (Gimn. Cr.) 41.OB Štafeta 4x100 m — moški: 1. Gimnazija Črnomelj 50,7, 2. Gimnazija Novo mesto 51,8, 3. Vajenska gola Črnomelj 1:13,5. Štafeta 4x100 m — ženske: 1. Učiteljišče Nove mesto 1:01,4, 2. Gimnazija Novo mesto 1:02.2. 3. Gimnazija Crnomell 1:05,9. Višina — moški: 1. Potrč (Gim. N. m.) 181 cm, 2-3. Zurc (Gimn. Consho prvenstvo PARTIZANA v atletiki V okviru prvega slovenskega festivala telesne kulture, ki bo v LJubljani od 29. Junija do 1. Julija, je okrajna zveza »Partizan« v Kočevju organizirala 12. maja consko prvenstvo »Partizana« v atletiki. Pravico nastopanja so Imeli okrajni prvaki v posamez- > nlh disciplinah. Tekem so se udeležili predvsem člani Partizana Novo mesto in Kočevja, ter po en tekmovalec iz Trebnjega ln Ribnice. Ob ugodnem vremenu dobri organizaciji in omejenem številu tekmovalcev, se Je tekmovanje hitro odvijalo in Je dobro usoelo. Prvaki conskega prvenstva bodo zastopali Dolenjsko na republiškem prvenstvu Partizana v Ljubljani. Rezultati: — člani: 100 m: i. Saša Bižal (Koč.) 11,6, 2. Leopold Torkar (Koč.) 11,7, 3. Marjan Špilar (N. m.) 12,5. 400 m: i. Rudi Germovšek (Trebnje) 54,2, 2. Franc vesel (Koč.) 55.4, 3. Ivan Urh (Koč.) 1:03,4. 1000 m: Janez Bregar (Koč.) 2 40,0, 2. Peter Mavrin (Koč.) 2:52,2, 3.' Ivan Lah (N. m.) 2:57,4. Skok v višino: 1, Gilbert Kon-cilija (Koč.) 180 cm, 2. Tone Adamič (Koč.) 165 cm, 3. Slavko Vidmar (N. m.) 160 cm. Skok v daljino: 1, Leopold Torkar (Koč.) 618 cm, 2. Marjan Spl-lar (N. m.) 608 cm. Skok ob palici: l. Tone Adamič (Koč.) 355 cm. Met krogle 7,25 kg: 1. Cihal Veno (Koč.) 13,05 m. • „ „ Met diska: 1. Saša Bižal (Koč.) 30,68 m, 2. Franc Kromar (Koč.) 24.75. Met kopja: 1. Marjan Spllar. (N. m.) 44.68 m, 2. Franc Kromar (Koč.) 44,00 m, 3. Slavko Vidmar (N m.) 32,78 m. Štafeta 4x100 m> l. Kočevje (Koncilija, Adamič, Torkar. Bižal) 47,4. Mladinci: 100 m: 1. Franc Kftnlg (Koč.) 11,7, 2. Emil Zurc (N. m.) 12.3. 3 Miha Majerle (Koč.) 13,9. 60 m: 1. Franc Konlg (Koč.) 7,00. 2 Jože Gabrijelčič (N m.) 7,8, 3 Dušan Dežman (Koč.) 7,8. 1000 m: 1 Andrej Koce (N m.) 2:53,5 2, Božo Bregar (Koč.) 3:03.4. Štafeta 4 x 100 m: 1. Kočevje (Dežman. PucelJ. Mihellc. Kbnlg) 49,8. Skok v višino: l Boris Pucelj (Koč.) 171 cm. 2. Vinko Bele (N. m.) 155 cm. Skok v daljino: 1. Franc Konlg (Koč.) 619 cm, 2. Emil Zurc (N-m.) 613 cm. Skok ob palici: 1, Boris Pucel) (Koč.) 2,00 m, 2. Martin Jakše (N. m.) 2,50 m. Met krogle — 5 kg: I, Rado Prl-bičič (Koč.) 14,40 m, 2. Jože Ga-brtje.lčič (N. m.) 11,25 m. Met'kopja: L Dušan Dežman (Koč.) 41.37 m. Met diska: 1. Franc Konlg (Koč.) 36,07 m, 2. Vinko Bele (N. m.) 28,81 m, 3. Vlado Prlbičlč (Koč.) 26,18 m. Članice: «0 m: 1. Sonja Errath (Koč.) 8,7. Met kopja: i. Marija Vidmar (N, m.) 19,00. 2. Sonja Errath (Koč.) 17,75. Met diska: 1. Sonja Errath (Koč.) 18,78. Mladinke: 60 m: 1. Nada Gole (Koč.) 8,8, 2. Milka Omerzelj (N. m<) 8,8, 3 Terezija Krizman (Koč.) 9,3. 100 m: 1. Jožica Goriln (N. m.) 14;o, 2. Milka Omerzelj (N. m.) 14,1. Štafeta 4x60 m: Novo mesto (Markelj. Omerzelj, Svetličlč, Kotnik) 34,8. Skok v višino: i. Marjeta Kotnik (N. m.) 135 cm, 2. Jožica Gor-6in (N. m) 115 cm. Skok v daljino: i. zina Krizman (Koč.) 430 cm, 2. Anka Svetličlč (N. m.) 409 cm. Met krogle — 3 kg: 1. Marjeta Kotnik (N. m.) 12,37 m. N. B. Turnir v Dragatušu Za krajevni praznik Je bil 8. maja v Dragatušu odbojkarski turnir, katerega sta se poleg domačega moštva udeležila Partizan Iz Črnomlja in »Svoboda« Iz Ka-nižarlce. Prvo mesto Je osvojilo moštvo iz Dragatuša. k1 je brez težav premagalo oba nasprotnika. Rezultati; »Svoboda« : Partizan 2:0, Dragatuš : Partizan 2:0. Draga-tuš : »svoboda« 2:0. Lestvica: 1. Dragatuš 4 točke, 2. »Svoboda« 2 točki, 3. Partizan 0 točk. Spet dve zanesljivi zmagi Partizan (N. m.) : AOK Olvmpia (LJubljana), moški 3:1 (15:10, 15:8, 5:15, 15:7) Partizan (N. m.) : OK Krim (Ljub Ijana), ženske 3:0 (15:2, 15:3, 15:8) Novomeški odbojkarjl ln odboj-karlce so preteklo nedeljo prvič v pomladanskem delu republiške odbojkarske lige nastopili pred domačim občinstvom. Kakor teden dni prej v Ljubljani, tako so tudi tokrat zabeležili v svojo korist dve novi zmagi, s katerimi so se povzpeli na prvo mesto v obeh konkurertcah — v moški kakor tnrll v ženski ligi. Upajmo, da Jih tudi prihodnjo nedeljo, ko imajo v Ljubljani s svetim nalhulšim konkurentom — ! ZOK Llubi.Umo, ne bo zapustila sreča in se bodo vrha lestvice š> bolj trdno oklenili Nedellskl tekmi sta se končali kot smo pričakovali Ženska vrsta Partizana z novinkami v ligi nI Imela večjih težav In lih .le sladko premagala Domače odcojka-rire, pri katerih se je oosenno odlikovala požrtvovalna Ke«lovl-čeva bo bile občutno boUše ra mreži, medtem ko sta bil 1 obe vrsti v pollu več ali ms?nj enakovredni Ženska vrsta Partizana je nastopila v postavi: ifeglovlc, Fobar, Knaflič. Penca. Llndič, Ostanek. Vogrjjoe in Novš»k Tekmo je dobro sod'l Rlko Urh. Novomeška moška vrsta se Je tokrat predstavila z nekaterimi mlajšimi igralci, ki veltko obetajo, toda manjka jim še rutine. Za Partizan so nastopili; Dolenc, Sonc, Ing. Bergant. Medic, Goleš, Bavdek, Lapajne, Breščak. Pučkn in Potrč. Prvi niz je kazal, da bodo Imeli domaČi lahko delo, kajti Ljubllančanl niso pokazali nič posebnega. V tretjem nizu se Je Novomeščanom zataknilo, tako da tudi različne menjav* Igralcev niso pomagale. Niz so Izgubili, zatr> pa so se v naslednjem že v začetku potrudili In si oriborlll zasluženo zmago. Tekmo 1e pred številnimi gledalci dobro vodil Romih Robert. OSTALI REZULTATI: Jesenice : ZOK LJubljana 1:3 Ilirija : Jesenice 2:3 F. M. Odbojkarski turnir v Kanižarlcl V počastitev Pravnika dela 1e športno društvo »Svoboda« Iz Ka--nlžartce organiziralo 2 -maja od-bolkarskl turnir, knlerega sta se udeležila poleg obeh domačih ekip tudi moštvo črnomallske garnlzlje .TLA in TLA tz O»ovca Končna razvrstitev 1e taka: 1 »Svoboda« I. 4 točke. 2. Garntzlja Crnomell 2 točki 3. JLA Otovec 2 točki. 4. »Svoboda« II. 0 točk. N m.) in Baudek (Učit. N. m.) 160 cm. Višina — ženske: 1. Kotnik (gimn. N. m.) 140 cm, 2. Mlkec (Gimn. N. m.) 125 cm, 3. Gantar (Gimn. N. m.) 125 cm. Daljina — moški: l. Zurc (Gim. N. m.) 6,30 m, 2. Spilar (Učit. N. m.) 6,05 m. 3. Baudek (Učit. N. m.) 5,94 m. Daljina — ženske: 1. Ahačlč (O. N. m.) 4,23 m. J. Koejančlč (Trg. š. N. m.) 3,81 m. 3. Lakner (Gim. Cr.) 3,75 m. Krogla 5 kg — moški: 1. Potrč (Gimn N. m.) 14,50. 2. Muštč (G. N. m.) 12,7». 3. Gabrijelčič (Gim. N. m.) 11,06. Krogla 4 kg — ženske: L Kožar (Učit. N. m.) 9.77, 2. Kotnik (Gimn. N. m.) 9.72, J. KaCič (Trg. š. N. m.) 8,60. Disk — moški: 1. Rajk (Gimn. Cr.) 38,0 m, 2. Kastelic (Gim. Cr.) 33.60 m. 3. Strmiek (Gimn. N. m.) 28.60 m. Hkrati so na okrajnem prvenstvu mladinci Partizana lz Novega mesta tekmovati za moitveno prvenstvo Slovenije. Skupno so zbrali 7.99» točk. Po končanem prvenstvu v atletiki so se dijaki pomerili Se v odbojkMn malem rokometu. Največja udeležba Je bila v odbojki, medtem ko so proti odličnim ro-kometašem tz Črnomlja nastopili aamo gimnazijci lz Novega mesta. Mali rokomet bomo morali v Novem mestu spet požlvetl. saj so na lanskem prvenstvu nastopile •tiri ekipe, letos pa samo ena. Vrstni red šol po končanem tekmovanju Je bil naslednji: DIJAKI; 1. Gimnazija Novo mesto, 2. GlmnazHa Črnomelj. 3. Učitelillče Novo m«ato. 4. Vajenska šola Črnomelj. DIJAKINJE: l. Gimnazija Novo mesto. 2 Gimnazija Črnomelj. 3. Učiteljišče Novo mesto, 4 Trgovska sola Novo mesto. Vse ekipe so bile precej Izenačene. Za nalbollšo ekipo bi lahko smatrali dijakinje Učiteljišča, čeprav so zasedle komaj tretje mesto. Vrstni red v malem rokometu Je bil pri moških naslednji: 1. Gimnazija Črnomelj, 2. Gimnazija Novo mesto, 3 Vajenska lola Črnomelj Vse najboljše ekipe so prejele za nerado loge. ki Jih je podaril aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoja v Novem mestu. 'SjSs Tudi to okrajno prvenstvo Ite-1emo v sklop tekmovanj v počastitev »Dneva mladosti«. J. G. II. kolo moStvenega prvenstva za mlajše mladince V soboto 18. maja bo v Novem mestu oh 15. uri n;i Loki BtleUko tekmovanje za II. kolo mbštvene-ga prvenstva Slovenije za mlajše mladince. Spored panog le naslednji: 100 metrov. 200 m, 1000 m, 4x100 m, višina, daljina, krogla (5 kg) in disk (1,5 kg). Na programu bodo tudi druge panoge za ostale tekmovalce. Zelo zanimiv bo tek na 2000 m, ki bo izbirni tek za zlet v Bihać Pet nalboljših tekačev bo v Bihaču tekmovalo v patruljnem teku na 2000 m. Ker bo nastopilo večje število tekmovalcev, bo borba za prvih pet mest gotovo napeta. J. a. Udeleženci prvomajskega nogometnega turnirja v Novem mestu DOHNMI OBVEŠČEVALEC Sreda. 15. maja — Zofija Četrtek, 16. maja — Janez Petek, 17. maja — Mojca Sobota, 18. maja — Dubravka Nedelja, 19. maja — Ivo Ponedeljek, 20. maja. — Bernard Torek, 21. maja ■*- Dan letalstva JLA SONCE vzhaja 2L maja ob 4.24 ln zahaja ob 19.34. Dan Je dolg 15 ur in 10 minut. LUNA: 21. maja ob 18.03 zadnji krajec PRODAM VELIKO OREHOVO PISALNO MTZO (1.10x165 m). Vprašati: Novo mesto,. Hladni -kova 2, zgoraj. OBVESTILA »Mirna« — tovarna šivalnih strojev z Mirne otvarja v Novem mestu (v Sindikalnem domu) posvetovalnico za krojenje in šivanje. (»Mirna« - krojni tečaj.) Posvetovalnica je odprta: v ponedeljek od 15. do 20. ure, v torek od 8. do 13. ure, v petek od 14. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure. RAZPIS Upravni odbor Splošnega mizarstva Dvor pri Žužemberku razpisuje mesto finančnega knjigovodje, Pogoj: srednja strokovna Izobrazba ■ najmanj pet let prakse v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Zglasite se osebnO ali pismeno na gornji naslov. ČESTITKA V ponedeljek, 13. maja je praznoval 60-letnico rojstva Jane* Rozman, progovni čuvaj na železniškem postajališču v Sentlovren-eu pb Temenici. K obletnici mu čestitajo žena in oU-oci. ■Krka« — Novo mesto: od 17. do 20, maja nemški barvni film »Piroška«, Od 21. do 23. maja ameriški film »Maščevalci«. Dom JLA —- Novo mesto: od 17. 20. maja francoski film »Trudni heroji«. »Jadran« — Kočevje: 15. ln 16. maja nemški film »Dokler boš z menoj«. Od 17. do 19, maja. ameriški barvni film »Nocoj bomo peli«. 20. in 21. maja. italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija«. Črnomelj: 18. ln 20. maja. ameriški barvni film »Daljni horizonti«. 21. in 22. maja ameriški film »Plačilo za strah«. Metlika: 15. maja »Jajce in Jaz«. 18. ln 18. maja »Ko pride zima«. Kostanjevica: 15. maja jugoslovanski film »Hiša na obali«. 19. maja ameriški barvni film »Meč ln roža«. Žužemberk: 19 maja ameriški film »Pohlepnežl«. Dol. Toplice: 15. in 16. maja Italijanski film »Rim ob enajstih«. 18. in 19. maja ameriški barvni film »Veselo izkrcavanje«. Straža: 18. ln 19. maja italijanski film »Fllumena Marturano«. Trebnje: 18. in 19. maja: švedski film »Zaradi moje ljubezni«. Šentjernej: 18 ln 19. maja ameriški film »Trinajsta ura«. Mokronog: 18. In 19. maja ameriški barvni film: »Poženi, Jo««. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja argentinski film: »2ena morja«: v četrtek 16. maja ob 20. url na Vršnih selih; v petek 17. maja ob 20. uri v Stopičah; v soboto 18 maja ob 20. url v Ga-brovki; v nedeljo 19. maja ob 11. uri v Gabrovkl; ob 15. uri' na Čatežu ln ob 18. url v Sentlov-rencu. 41 LETNI INVALID Išče službo vratarja alt nočnega čuvaja. Naslov v upravi Usta. (242-57) KUPIM POSESTVO od 8 ha dalje v krajih od Grosuplje do Škofje Loke. Naslov v upravi lista. (241-57) PRODAM HRASTOVO SPALNICO z žimnico. Vprašati popoldne: Smihel 28. KOSTANJEVICA — PODBOCJE V času od 31. marca do 30. aprila sta bila rojena 1 deček ln 1 deklica. Poročili ao se: Plsek Franc, gozdni delavec iz Dolšc, ln 2ullfi Ana, gozdna delavka iz Dolšc. Stopar Jožef, kleparski pomočnik iz Armeškega, ln Frankovlč Ana, gospodinjska pomočnica iz Dolšc. Remus Franc, kmetovalec iz Oštrca, ln Remus Ana, kmetoval-ka iz Jablanice. Remus Martin, kmetovalec iz Oštrca, ln RemUš Amalija, kmetovalka lz Jablan-ca. Topolovec Franc, tesarski delavec in Penca Ana, gospodinjska pomočnica tz RJlšča. Jordan Franc, kmetovalec iz Malene, ln Jenskovec Jožefa, kmetovalka Jz Orehovca, Stntlč Janez, kmetovalec iz Crešnjevca, in Luzar Marija, kmetovalka lz Gor. Vrh-polja. Udovlč Jože, kmetovalec iz Mihovega, ln Dolmovič Marija, kmetovalka lz Crefinjavca. Umrli so: Brsan Marija, gospodinja, TI let, tz Orehovca. Skoda Franc, kmetovalec, 64 let, lz Gor Prekope. Selan Martin, otrok 2 leti, iz Gor. Prekope. ČRNOMELJ Aprila le bilo rojenih 6 deklic. Poročili so se: Gašperič Slavko, delavec z Rožič vrha, in Sterk Olga, delavka ■ s Ptaninei Judnič Jožef, ključavničar iz Črnomlja, in Metelko Ana, brivska pomočnica iz Čudnega sela Umrli so; Brezar Cvetka, otrok Iz Kanlžartce. Rom Alojzij, otrok, 10 let, z Dobllčke gore. Cullna Marijan. 13 let, z Dobllčke gore. NOVO MESTO V času od 4. do 11. maja Je bilo rojenih 20 dečkov ln 20 deklic. Poročili so se: Hrastar Milan, mesar lz Smihela, ln Mlklič Majda, uslužbenka lz Novega mesta. Cinkole Alojzij, uslužbenec lz Novega mesta, ln Hrastar Antonija, hči kmetovalca iz Dol. Kro-novega. Jurečtč Jožef, mehanik, ln Hrastar Štefanija, uslužbenka, oba lz Novega mesta. Turk Anton, sin ktneta z Iglenlka, ln Zevnlfc Frančiška, hči kmeta z Dolža. Mesojedec Karel, čevljar tz Cešče vasi, in Nagelj Ljudmila, šivilja lz Vel. Bučne vasi. Umrla sta: Banlč Franc, posestnik, 62 let, s Pristave ln Ja- klič Adolf, upokojenec, 61 let U Kočevja. GOTNA VAS Rojena Je bila i deklica Umrli: Lambert Martin, delavec, 62 let. lz Dolenje vasi PRRCNA Rojen je bil 1 deček. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Koejančlč Helena iz Gor. Kamene - dečka, Iljaš Tončka iz Kočevja - dekl.eo. Celic Marija z Vršnih sel - dečka, Gornik Marija lz Do), stare vasi - deklico. Strniša Marija iz Gor. Vrhe - deklico, Hočevar Mariia lz 2vlrČ — deklico, Ambrož Albina iz Kočevja - dečka, Boh Marica iz Vavte vasi . dečka, Zupančič Irena lz Vavte vasi - deklico, Klemenčič Manja lz Crešnjevca - deklico, Sokolovi? Jožefa tz Kostanjevice - deklico, Ku/.ma Marija lz Pobrežja - 2 dečka, Fink Angelca iz bršl.lina - dečka, Jakovac Rozalija iz Bilpe - dečka, Gorene Danica iz Grobel.1 - dečka. Kaferle Julljana iz Prečne -dečka, Fab.ian Marija iz Črnomlja - dečka, Kosircve Marija ž Rateža " - dečka,' Vukomanovte Majda Jz Gotne vasi - dečka. Pečayar..Marjja. u Smihela - deklico, Antolič Slavka lz Regerče vasi - dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomof i v novomeški bolnišnici: Jerovšek Marko, iz Trstenjaka, Je doma padel in si poškodoval levo nogo. Zidar Ro-zallja, Žena posestnika lz Trsteni-ka. Je padla z voza in si poskodo-. vala glavo. Udoviča Jožeta, kmetijskega delavca iz Vrtače, Je na poti proti domu nekdo napadel in mu poškodoval obe roki in brado. Jane Franc, delavec lz Brusnic, Je padel s kolesa In st poškodoval desno nogo. Novak Marija, hči posestnlce lz Zabrd-Ja, st Je z verigo poškodoval prst desne roke. Gregorčič Marija, hči posestnika s Trške gore, je padla z ograje in si poškodovala glavo. Kostanjevica na Krki , PRVI KOPALCI Zadnje dni aprila Je Krka že privabila prve kopalce. Bil je nad vse prijeten dan. Bregovi so lepo ©brastli ln košato spremljajo njen tek. Lep užitek je voziti s čolnom in 6e predati kaki uri tihega uživanja. Letos bo TVD Partizan poskrbel, da bo tudd v Kostanjevici nekaj plavalnih športnih prireditev. Predvsem pa ho potrebno urediti kopatošče. kjer se poleti zbira toliko ljudi. Avtobusne zveze so nad vse ugodne in letos lahko upam0 na lep dotok i« Zagreba^ Brežic in drugod. NOVOMKSKI GIMNAZIJCI so BILI V GOSTF.H Predzadnjo nedeljo so bili pri nas novomeški gimnazijci, kk so pod vodstvom prof. ln akademskega slikarja BOGDANA BORCI-Ca naštudlrali odlično odrsko delo »POKOJNI CHRISTOPHER BEAN«. Ne da bi se spuščali v oceno dela, kajti o tem Je že bilo nekaj glos tudi v Dolenjskem listu. Pripomnili bi samo, da so bili mladi Igralci zelo prisrčni ln da Jih Je tako sprejela tudi na-bito polna dvorana. Popoldne so si igralci pod vodstvom prof. DO-DlCA ogledali nekatere posebnosti našega mesta. Mladim kulturnim delavcem iskreoo čestitamo k doseženemu uspehu in Jim želimo, da prav tako uspešno opravilo tudi drugI Izpit — maturo, njihov prag v življenje. SOLA ZA ŽIVLJENJE Zadnjih štirinajst dni je. imela nekaj zelo lepih predavanj o vrtu« stVu ter r 'tnvnarstvu. mlekarstvu in pnaSičj.1 rej} tov. RaJka Počkarjeva. Predavanja je tmeia na Vodenicah, v Prekopi, Prušnji vasi in v Podbeč-ju. Povsod je bi© navzočih od trideset do petdeset gospodinj, ki so pozorno sledil« Izvajanju svoje gospodinjske u&rteljiee. Predavateljico je spremljala na&a predmetna učiteljica Ko-sjek Verena. ki je tovariSici pomagala pri predvajanju filmov. Požrtvovalnima tovariši c ama se islkren0 zahvaljujem© za njuno dobro voljo in želimo, da b| za- Kratke iz Črnomlja Prosvetno društvo iz Grada-oa je gostoual© v Črnomlju z igro »Crna žena«. Spretnost igralcev in skrbno pripravljena igra sta bili gledalcem v prijetno razvedrilo.' Igra je bila dobro obiskana in gledalci ko bili zadovoljni Takšnih kulturnih prireditev si v Črnomlju še želijo. Prvi del okolice spomenika padlih borcev je že zasajen z drevesi. Pestrost rastlin arbo-retuma iz Volčjega potoka daje okolici spomenika vse lepšo podobo. Delo pri urejevanju se še nadaljuje. V Črnomlju razmišljajo o preoravanju steljmikov. Već kmetovalcev želi spremeniti svoje steljnike v rodovitna tla, njive in travnike. Kmetijski strokovnjaki menijo, da so steljniki ob cesti Črnomelj -Stranska vas zelo ugodni za kultiviranje in da so dani vsi pogoji, da postanejo v kratkem času dobra rodovitna tla. V ta namen sta kmetijska proizvajalna zveza in kmetijska zadruga organizirali posvetovanje s kmetovalci. Strokovnjaki kmetijskoproizvajalne zveze so obljubili kmetovalcem vsestransko strokovno pomoč, KZ pa je pripravljena akcijo organizirati in izvesti J. S. četo del© kar najbolj uspešno nsdaljeveM. ŠOLSKI VRT JE DOBIL PATRONAT Pred nedavnim Je učiteljski zbor nižje gimnazije Imel konferenco S Ing. LINZNERJEM, z avtorjem načrta za bodočo poizkusno agrotehnično postajo v malem. Temeljito smo preštudirali elaborat la obdelali strokovnjakov načrt. Ko-stanjevlška šola Je tako dobila nujno potreben kabinet učil, kl Je poleg splošnega znanja morda najvažnejši za našo kmečko mladino. Dijaki bodo Imeli odslej redne ure gospodarstva, kl Jih bo oplemenitilo praktično delo ln opazovanje na vrtu. Zadnje dni aprila so dijaki pod vodstvom agrotehnika TONETA FlLIPClCA'že opravili /Mitscherllchov gnojilni pola-kus ter zasejati trave. Vodstvo Šole je stopilo v stik z agronomske fakulteto ljubljanske unlvetze, kl nas bo oskrbovala s semenjem in nam je prvo pošiljko že poslala. Na posvetovanju so si prosvetni delavci Izmenjali nekaj mnenj ■ tovarišem Llnznerjem, kl Je nato prevzel patronat nad šolskim vrtom v Kostanjevici In obljubil, da bo še naprej podpiral naše napore za to stvar. PTONIRJI TEKMUJEJO Tudi letos Je razpisano pionirsko .tekmovanje v počastitev Dneva mladosti. Pionirji so sprejel* obsežen tekmovalni načrt, ki ga pridno uresničujejo. Okoli petdeset pionirjev pojda v Bihač. okoli šestdeset v Ljubljano na republiški Partizanov nastop. Pevski zbor se pridno pripravlja na pevski festival, lutkarja pripravljajo nove lutke in predstave. Partizanska grobišča so že vsa okrašena, šolski park urejen itd. Pred nedavnim so naši pionirji! nasto-ptln tudi v radiu Ljubljana, kjer «o zapeli in pripovedovali o svojem delu. , Ne pozabite: samo poravnana naročnina vam jamči brezplačno nezaorino zavarovanje! KORDUN KRI IIV SLAVA REVOLUCIJE Pred zletom v Bihać — za letošnji Dan mladosti t (Nadaljevanje In konec) Vse to je bilo v naši davni preteklosti, toda nedavna mintu iost vendar prekaša vse te vredne spomenike in sledove zgodovine tako po svojem splošnem pomenu kot po po množičnem sodelovanju in veličini do-fcdkov. Mislim na razdobje od 1941 do 1945. Vso epopejo tega kraja je ljudstvo zgostilo v nekaj stihov pesmi »Na Kordunu grob pri grobu«. Iz vsake besede te pesmi se glasi živa. resnična zgodovina tega kraja, kjer žene nosijo značilne črne rute, kajti stoletja so živeie v žalostih, nadlogah, z globokimi gubamj na obrazih in z otož-nostjo spominov. Ta žalost, te nadloge so postale posebno bridke, ko je pobesnelo divjaštvo fašističnih uničevalcev, rušilo in pokončevalo vse, kar je bil0 mogoče uničiti, hkrati z množičnim iztrebljevanjem vsega živega. Danes je težko, ponekod pa •ploh nemogoče najti hišo ali gospodarsko poslopje, staro več kot 17 let. Nemogoče je najti karkoli od vsega, kar se v tej množični borbi ni moglo »kriti al; upreti razbijaucem in vztrajati do zmage. Ni ognjišča, čigar prebivalci niso bili zdesetkani, večina pa pobiti do zad-njega. V Perjasioi na Kordunu Nj borca, čigar meso ali kost ni predrla sovražna krogla. Niti ni starejšega drevesa, ki ni bil cilj sovražnikovega orožja od revolverja do letaia. Porušene so bile šole, požganj domovi, zdesetkano al j povsem uničeno na tisoče družin, toda za vedno so bili uničeni in so zginilj tudi stari odnosi med ljudmi. Kraj, o katerem govorim, j« dal rned NOB kompletno 8. divizijo, nekaj odredov in nekaj posebnih čet za druge kraje in enote. DaA je »voje mladin«« tudi za naše proletarske brigade. Novi naročniki našega lista Tomažin Ana — Vapča vas Klemenćić Anton — Kočevje Brezar Ana — Mirna peč Pirnat Ana — Hrastje Pungerčar Viktor — Koti Marenče Marina ~~ Vel. Poljane BratkoviČ Stanko — Mostar Gnidovec Edvard —Ćuprija Gorenc Stane — Pula Janko Ivan — Pirot Kolenc Tone — Karlovac Korelc Leon — Priština Krapeš Anton — Varaždin Kristan Drago ~~ Rijeka Praprotmik Karolina — Ja-vornik Vla&Č Bogomir — Dugo selo Vidmar Alojz — Tolmin Golež Julka — Novo mesto Novak Alojz rq Otok Pašman Picelj Slavka — Izola Ban Jože — Bankovec Ni bil redek primer, o tem se lahko prepriča vsak, ki potuje čez Kordun, da je bilo naenkrat pomorjenih do 600 mož. žena in otrok: z noži, z bati, z obeše-njem; rezali so jim želodce, iz-diraii oči, sežigali jih zvezanih rok oko); senenih kopic, natikali na kole in nože (Veljun, Radonja, Vojnič, Krnjak. Slunj, Kordun s ki Ljeskov a c. Ličko Petrovo selo). Kraji na poti za Bihać spadajo med tiste kraje naše domovine, kjer jp največ ei-rot, največ vdov. kjer so vsi odrasli prebivalci bili brabri borci, ki zaslužijo občudovanje za svojo vztrajnost, za žrtve in junaštvo «.a evobodo svojega ljudstva. Borci teh krajev, zbrani v 6., 7.. 8. in 35. diviziji in krajiških enotah. s0 svetli vzori, kako *© brani svoboda in kako se ustvarjajo boljši, človeka vredni odnosi med ljudmi. Nepozabne so borbe teh borcev na Kordunu, v Baniji, Liki, Zum-berku, ▼ Gorskem Kotaru, Slavoniji, v Bosni. Srbiji itd., posebno je na nepozabna tista težka in grozna pot nekaj deset tisoč slabotnih ljudi, predvsem žene z otroci in starci, ki so se umikali čez te kraje pred 4. sovražno ofenzivo. Mnog; so ob povraiku izmučeni od naporov, zime, strahu, lakote in tifusa našli svoje grobove na področjih poti za Bihać in tako postal j žrtve številnib. jastrebov mrhovinarjev, ki so takrat pustošili po teh krajih. Mnogo junaških partizanov je padlo, ko so branili Bihać, ali v bližnji okolici ali v samem mestu, mestu, ki je tako znano na-Si Inedavni (zgodovini, srn j tft bili v njem izrečene in potem uresničene najbolj svobodoljubne postavke v tistih usodnih dneh borbe in zasedanja Živahno delo v novomeškem gledališču Po tireh premieiah v letošnji sezoni pripravljajo v novomeškem gledališ&u nova dela M uprizoritev. Marljiva igralska družina študira po skupina n kar štin igre. Kaj podobnega •Se ni zabeleženo v kroniki gledališča. Študirajo Milcinskega »Mogočni prstan« (režija P. Ci-gler), O'NeilJovo dramo »Ano Chriatie« (režija prof. T. Tr-dan). Pionirsko gledališče pripravlja »Janika tn Metko« (re>-žiia M. Glonar), kot zadnjo pa Klreftove »Kreature« Orežija J. Zamljen). Taborniška akademija prestavljena Zaradi tehničnih vzrokov bo akademija, ki j o pripravka Rod gorjanskih tabornikov v Novem mestu, šele v letošnji jeseni. AVNOJ, ko so se postavljali temelj- naše današnje stvarnosti. Veličastni dobi. osvobodilni borbi, je ljudstvo teh krajev z množičnim hernizmom dalo svoj izredni prispevek. Iz tega ljudstva je izšlo na stotine narodnih herojev, kmetov, delavcev in drugih, -poosebljenih v liku Milana Cakširana. ki rje sam zaplenil 22 pu-škomitraijezov, zavzel 4 bunkerje in na petem padel, da ne omenjam Se nešte- In skozi te kraje bo šla naša mladina za svoj veliki praznik — Dan mladosti in rojstni dan maršala Tita. Videla bo siavnj Kordun, to krvavo, pa hkrati tako herojsko stran v zgodovini naše vseljudske revolucije, in se ob pogledu nanj znova zamislila, koliko žrtev, koliko junaštva je bilo potrebno za boj in zmago. In znova se bo tudi navdušila za svetle cilje, h katerim je vodila borce Komuni- V torek 7. maj« strm se Kostanje-virani že petič srečali s celjskim Mestnim gledališčem — ali bolje — ljudskim gledališčem iz Celja, kajti te je katero slovensko gledališče ljudsko, potem je to fisto gotovo celjsko. Obiskalo nas je spel 30 članov te simpatične ustanove in vseh 30 smo vzeli v goste na hrano in stanovanje, kostanje viške gospodinje so spet tekmo*, aie med seboj, katera bo I epi 6 postregla in katera bo pripra-\ iln boljše kosilo in večerjo. Vsekakor je lo znak visoke kulturne zave* ti, ki jo ima jo lahko samo resnično dobri ljudje. In taki so Kosmu Jerič* ni. Da j« bila dvorana polna do zadnjega kotička ni irelni posebej po- Ribar — nekdanji samostan, kjer je hilo prvo zasedanje AVNOJ. — Udeleženci zleta bodo videli tudi ostale zanimivosti Bosenske Krajine, Plitvička jezera ln Karlovec ter druge kraje Hrvatske in Bosne. ta druga junašVva, nično presenečajo občudovanje. 1.1 III II 1' 1 I V?«:»* *U*«V nas res-vzbujajo stična boda, partija Jugoslavije: svo-bratstvo naših narodov, socializem. vediiti. 7.a celjsko gledališče je reklama povsem nepotrebna! V«e j« bilo zbrano v našem domu, ki na* tako lepo plemeniti in druži, kot to Tretjina: za živila Kako in kaj smo lani kupovali v novomeškem okraju Trgovine v okraju so lani dosegle v nadrobni prodaji 3 milijarde 380 milijonov din prometa, to je za dobrih 11 milijonov več kot prejšnje leto. Glavno, rto je največjo postavko v prometu trgovin imajo živila. Lani smo izdali zanje milijardo 85 milijonov din. ali 91 milijonov več kot prejšnje leto- Denarni promet s krmo in krmi'li se je povečal za 64 odstotkov. Tudi tobaka smo požgali lani za 24 milijonov več kot predlanskim. Zanj smo izdali skoraj 150 milijonov ali 1-635 din na prebivalca. To je precej, če upoštevamo, d« smo za sladkor izdali le 1.456 din na prebivalca. Številke kažejo, da je šla lani naša prehrana v smeri izboljšanja, to je večje porabe kakovostnih živil: več belega kruha, peciva, mesa, mleka, riža in podi, hkrati pa omejevanje potrošnje predmetov, katerim se je cena zvišala, kot so maščobe, alkoholne pijače, izdelki kakava ln Pod. Tako smo lani kupili riža za 104 odstotke več kot leta 1955, pšenične moke 480-000 kg manj, belega kruha 100.000 kg, aH kar 54 odstotkov več, črnega kruha 130.000 kg manj, svežega mesa 55.000 kg več, suhega mesa 1n mesnih izdelkov 33.000 kg več, masti 22.000 kg manj, margarine 49.000 kg več, mleka 33-000 Jitrov več. To velja samo za mleko, s katerim se potrošniki oskrbujejo prek mlekarn in za mleko, kl gre v predelavo- Močno se je zmanjšalo kupovanje alkoholnih pijač v trgovinah, kar za 45 odstotkov. Tudi sladkorja smo lani kupili skoraj 75.000 kg manj kot prejšnje 'leto, prave kave pa skoraj 300 kg več. Tudi krompirja sm0 lani v trgovini na drobno kupili znatno manj kot prejšnje leto, vendar pri tem živilu kot pr,i mleku številke v trgovini ne zajamejo celotnega prometa s tema živiloma. Količinski promet soli je približno enak vsako leto. odkar ni razburljivih parol, da bo »soli zmanjkalo«. Od industrijskih izdelkov smo lani kupili več le elektrotehničnega materiala, kemičnih predmetov, lesnih bi papirnatih izdelkov, vseh ostalih glavnih izdelkov, to je tekstila, usnjenih in gumijastih izdelkov, kovinskih proizvodov in podobnega blaga, pa precej manj zmore samo resničen Dom kulture. V leto-uii sezoni >o ko-la n je vi-ćan i vnlc'i: Celjske grofe, Mladost pred .sodiščem, Ljubezen tre.li kraljev, Ameriško tatvino, Kloštrskega žol-nirja, krefle. Dežurno služlto, \ re-menarjn, Pokojnpga Christopherja Bežat in Volpona. Sezona j« torej dala 10 del — ."i v domači izvedbi, 5 v izvedbi gostov. Zaključila pa jo bo še ena domača noviteta, ki bo izvedena kot še*ta domača predstava, in šesto gostovanje — Celjani z. Molierovim Skopuhom. Načrt bo stoodstotno izpolnjen in občinstvo zadovoljno. II Volponel Volpone v skoraj bi rekli podgorskem svetu — v Kostanjevici na Krki. Zvveigov Volpone — to je tisti okrutno poželjivi mamonist Volpone, doma v Benerkah — >eyropski grerjtici«, deželi najrazličnejših sla-do«trastij. deželi skopuhov, prevarantov, lirnnov in cip. Vsa ta galerija se je zvrstila pred nami. razgalila plašč narejenih >čednosti<, pokazala se je dobesedno naga, ko je šlo za osrednje vpra-šanje — denar, zlato, dragulje, denar . . . Pred tem argumentom odpovedo sodišču paragrafi, odpove skopuhom skopost, moralistom >čednost< . . . Volpone s svojim prisklednikom Mosro uživa, oba sta uklenila v verige strasti po denarju predstavnike slavnega meli«, oba jih iz.rnibljata. trapita in mamita do bolefin, oba delata z roko v roki. doVler Mosca slednjič ne pljune in od,pove, dokler ne zmaga r njem tista človečnost, ki Vdaj pa kdaj pretiti« tudi spletk pijanega Volrpona. Mosca sovraži ple«nivi de-nBr in ga kot gospodar vrže od sebe, toda ne zato. ker hi hotel biti poštenjak, marveč zato, da *> poaled-njič nremami okoli navidezno mrtvega Volipona zbran* mrhovinarje in jim dokaže, da je m, Mosca, pra-vi dedič. Kraljico vlomilcev so ujeli Ta visok naslov si je dala sama 19-1 etna Patricia Mavnard, ki jo je nedavno aretirala policija v Detroitu. Sodijo, da je bila voditeljica tolpe mladih \domilcev. Sema »kraljica« je vlomila v sedem domačij. Bila je Se poročena, pa sta se z možem razšla. Po aretaciji je izdaja imena dvanajstih pomočnikov pri vlomilskem poslu. Računajo, da je sama nakradla blaga v vrednosti 10.000 dolarjev. Policijo toži za odSkodnlno 33-letni Nkte Renko iz Cleve-landa toži policijo v občtoi Bed-ford za oškodnino. Trdi, da so ga 8. februarja letos v zvezi s neko manjšo prometno nezgodo aretirali in tako pretepli, da pe je moral dva tedna zdraviti v bolnišnici. Oškodninskl zahtevek iznaša 100.000 dolarjev. Policija pa obtožuje Renka, da je razgrajal in se upiral aretadll. ŽIVALI PRED SODIŠČEM Najmlajši udeleženec Šahovskega pionirskega festivala v J»ol. Toplicah je bil 8-letni Gorazd Kobler iz Črnomlja, ki je Igral zelo lepo, pogumno ln domiselno. Kar videlo se je, da ima doma dobrega učitelja v očku, kl je znan črnomaljski šahist V času copernic. inkvizicije, sežiganja živih ljudi in drugih zablod neprosveWjein.ih ljudi, ifci jim je običaj**© botroval misticizem te ali one verske ločine, ni bilo nič posebnega, da Je tudi žival prišla pred sodnike in bila seveda tudi obsojena. Po zatrjevanju veirskih fanatikov se hudič lahko spremeni v eno aH drugo žival in v taki obliki počenja grdobije. Podobno lastnost so pripisovali tudi čarovnicam. Največ procesov proti živalim je bilo na Francoskem. Tako so leta 1386 na javnem procesu v prisotnosti velikega števila ljudi obsodili svinjo, ki je nekemu otroku razparala obraz. Obsojena je bila na smrt z obešanjem za zadnje noge. Predno so io obesili, s0 j,i raz- Rekord v ienltvah Med moškimi ima, kot zartirju-jejo, rekord v ženitvah 70-letni James Williams v ZDA. Dose-daj se je oženil 16 krat, od tega štirikrat z isto ženo. Med ženskami pa ima rekord 50-let-na Ann Deal iz Los Angelesa. Poročila se je 14-krat. Izračunali so, da je njen zakon trajal povprečno 2 leti in M dni. bili nos in nataknili Slovaško masko. Prav tako so jo oblekli v hlai'e in v suknjo, na prve noge pa so Ji nataknili bele rokavice- Na podoben način je bil itrl leta pozneje obsojen neki konj, ki je ubil človeka, a leta 1467 mačka, ki je zadavila obroka. Živali, obsojen« kot čairovnice, so bile tudi umorjene kot ča- rovnice, po navadi na grmadi. V Baslu v Švici so leta 1474 obsodili petelina, ki je znesel jajce, baje po »druženju s hudičem- Obsodili So ga in sežgali na grmadi skupno z jajcem. Meso tako usmrćenih živali seveda ni bilo po takratnih pojmih užitno, ker Je bilo okuženo od hudiča. Morali so ga do kraja sežgati. SOTESKE V MORJIH, VZROK POTRESOV? Direktor Observatorija na Columbia vseučilišču dr. Mau-riee Ewing je končal študije o oceanskih potresih. Izjavil je, da s« vleče skozi oceane ogromna soteska, dolga 72.000 km, široka 28 km in globoka okoli 3.5 km. Ta geolog meni, da ob tej ogrommi zemljini reži pride do premikov zemeljskih plasti kar povzroča potrese v morjih in oceanih. Glavna linija te sote- če je solata slaba V Rimu je deset žensk in nekaj otrok popolnoma razbilo neko trgovino z zelenjavo in dobro premlatilo tudi lastnika. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je neka: ženska kupila v tej trgovini za 150 lir solate, kij pa je bila slaba. Razjarjene ženske so napravile za 100.000 lir škode. ske gre, po njegovem zatrjevanju od severnega proti južnemu Atlantiku, obide južni rt Afrike, gre dalje v Indijski ocean in se konča v Arabskem morju. Dru-ea veja gr*1 med Antark-''ko ifl Novo Zelandijo v Pacifik. Od lam se odcepi ena veja v severni smeri, proti • Kaliforniji. III Celjska uprizoritev, v blesteči režiji nam že dobro znanega mladega režiserja Branka Gombača, se razlikuje od ostalih aprizoritev. Dunaj uprizarja Volpona bolj lahkotno, igrivo, morda bolj >salon*ko«. V tem »iiiisln, ali vsaj blizu tega. je bila ljubljanska uprizoritev. Enako T Kranju in drugod po naših gledališčih! (•ouihareja režija pa je ra/.vila temperamentne naM.uke Ztvrigove umetniške artikulaci jo in elemente. Predstavi je dal ognjevit tr*7n,po, di-n.iiii i/i m. ki gledalca zajame in na ni.ili osvoji ter ne popn-.li ml prvega do zadnjega takia. Predstava je tako .povtaln ■vojska in sijajna! Režiser je dal izreden dinamuem prav v ekspozicijo, kar je dostikrat živ linn-ko važno za predstavo m delo samo. Igralcev pravzaprav ne morem ločiti in naštevati posebej: bili bo eno in nedeljivo in monolitno. Jasno je. da je dvorana temu primerno sledila uprizoritvi. Posebno priznanje publiki, ki je bolj sadila tekstu kot igri sami. je dal režiser Gombač že kar med predstavo,' ko je rekel: >Pn vas imate sijajno pn-bliko, publiko, ki jo umetnik mora upoštevati!« Igralci 50 se tega zavedali. Tovariš Gombač je k javil, da \-eh dvanajst predstav niso tako zaigrali kot ko-t->n jeviško. In publika jim je bila globoko hvaležna za to, saj je na odprli sceni morda tridesetkrat prekinila predstavo z gromkim aplavzom, ki se kar ni mogel poleči. J, p. Okrogle NERAZDRUŽLJIVA Duo stara, dobra prijatelja sta se sprla in stepla. »Tt, jaz sem pa mislil, da sta neraz-druZljivat« — »Saj tudi sta: potrebno je bilo šest ljudi, da so ju razdvojili.* ŠKOTOV OGLAS Tudi na Škotskem so osmrtnice v časopisih cenejše kot drugi oglasi. Kako je to izkoristil Škot in tako »2 enim mahom ubil več muh«: »Javljam prijateljem in znancem, da mi je neizprosna smrt pobrala ženo in to ravno v trenutku, ko mi je rodila sina, za katerega iščem pošteno dojiljo, ki naj bo mlada in lepa, da mi bo lahko postala tovarišica v življenju. Imeti mora okrog 20.000 šilingov, da mi bo pomagala v moji jako dobro vpeljani in renomirani trgovini, katero hočem likvidirati s splošno razprodajo, k(t bom prodajal pod ceno, ker hočem dosedanjo trgovino preseliti v ulico Marca Twai-Jia št. 114, v svojo novo hišo, ki jo pravkar zidam in v kateri bom dal v najem odlična stanovanja, na dvorišču pa tudi lep prostor za obrtno delav* nico. Pohitite s po?iudbami in ne pozabite na ceneno razprodajo v moji dosedanji trgovini.« RIBIČ NA TRAVNIKU Na travniku ob poti, koder se sprehajajo meščani, sedi na skali človek s trnkom in lovi v travi ribe. Sedi ure in ure, potegne .iz trave trnek in ga vedno zamenja z novim. Ljudje gledajo, se čudijo. »Zmršan je, jasno...« Nekdo stopi k njemu, mu da 50 dinarjev in vpraša, kaj dela. »Ribe Louim,« odgovori čudni ribič. »Kakšne ribe? Saj na travniku vendar ni rib!« »O seveda so! Vi ste na primer že dvajseta* »...Dajmo, dajmo!...« 33. Noč je bila mrzla. Gregee se Je premetaval, kolikor so mu to dopuščale zvezane roke in noge. Rad bi se ogrel, pa ni mosel do ognja. Okrog sebe je razločil šum, ostre klice, tudi govorico je lahko skoro popolnoma razumel. Zdelo se mu je, da leži ob večjem ognjti. Ujel je, da prihajajo vojaki z **»> strnu! ln nekaj pripovedujejo staremu Turčinu, kl je zdel ob ognjii, 7iivit v temen plašč. To je tfaiove kak poveljnik, si je mislil Gregec, Izmed vseh Itesed je najvcekrat razločil Ime Zvezda grad. To mislijo Nadleček. sie mu jc zdelo. Ko je slišal, kako škripa r. zobmi gospod oskrbnik poleg njejja. se je popolnoma prepričal. Obšla g;t je nekakšna škodoželjnost, vendar si je, ko se je spomnil očeta, zaželel, da bi Turki vendarle ne zavzeli gradu. 34. Gregec je kot v omotici prebil aro za uro. Za*pal hi rad. Toda tik poleg njega je lefial oskrb> nik Andraž in hropcl, hropel vso 110'Č. Molil je in klel In nato začel biti s nogami po tleh. Toda Turki se niso zmenili zanj. Proti jutru je Grcjfec nekoliko omamljen zadremal. Kmalu ga je zbudil bradat Turek in zme1 kričati nanj. Ponoči se .je nabralo kakšnih petna.is ujetnikov, samih mož ln fantov. Oskrbnik je lcž": med njimi in ni se razločilo, da je grajski. Gref;«-se je nekoliko ohrabril. Razumel je, da bo trelv na pot. Privezali so ga, ko druge, na konja. Tr<<' oskrbnika jc doletela Ista usoda, niso «c do4 /menili, ko .ie nekaj klel. Potem so se Turki zgani Gretrec .'e sroznal smer in Jc vedel, da gredo p.< 35. Gregee se Je ozrl po oskrbniku. Rila sta privezana na isteca konja. Seveda gospod Andraž nI spoznal fanta. Skrbelo ga je nekaj drugega. Zmerom bolj Je škripal z zobmi in klel po nemško in laško. Izza gozda se je pokazal v jutranji svetlobi grad ln ob pogledu nanj je zvezanega oskrbnika še bolj tresel bes. Gregec se je bolj oziral po dolinah. Nad 'Mini so ležali oblaki težkega dima. Od vsepovsod e je kadilo. Tam zadaj je bil Prikraj. Tudi tam gorelo. Turki so se v lahnem dira spustili po gozdni 1 i Qregea so bolele noge, vezi so ga tiščale, čutil da ga režejo do kosti. d.i