PRIMORSK
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/a i•
Abb. postale I gruppo	LCD3 OU lil*
Leto XXV. Št. 1 (7195)
TRST, četrtek, 2. januarja 1969
NOVO RESNO OPOZORILO IZRAELU
Varnostni svet je soglasno obsodil
izraelski napad na letališče v Beirutu
Če bi Izrael napad ponovil, bi varnostni svet upošteval možnost sankcij Libanon ima pravico do odškodnine - Posvetovanje med Moskvo in Washingtonom ?
NEW YORK, 1. — Varnostni svet je sinoči zaključil razpravo o libanonskem protestu proti izraelskemu napadu na mednarodno letališče v Beirutu. Soglasno je odobril resolucijo, s katero obsoja Izrael zaradi tega napada, ki je bil izvršen 28. decembra.
Resolucija se glasi: «Varnostni svet je sprejel na znanje vsebino
pisma libanonskega stalnega pred stavnika; sprejel je na znanje dodatne podatke načelnika glavnega štaba organizacije OZN za nadzorstvo nad premirjem; poslušal je izjave predstavnika Libanona in predstavnika Izraela o hudem napadu, ki je bil izvršen na mednarodno civilno letališče v Beirutu; ugotovil je, da je bila vojaška akcija izraelskih oboroženih sil proti mednarodnemu letališču v Beirutu premišljena in skrbno pripravljena.
Varnostni svet je zelo zaskrbljen zaradi poslabšanja položaja, ki sledi tej kršitvi resolucije varnostnega sveta, in v zvezi s potrebo, da se zagotovi svoboden in neprekinjen mednarodni civilni letalski promet. Zato 1. obsoja Izrael zaradi njegove premišljene vojaške akcije, ki krši obveznosti v zvezi z listino OZN in z resolucijami o ustavitvi sovražnosti;
2.	ugotavlja, da ta premišljena nasilna dejanja spravljajo v nevarnost ohranitev miru:
3.	slovesno opozarja Izrael, da, če bi se taka dejanja ponovila, bi moral varnostni svet upoštevati nadaljnje ukrepe za izvajanje svojih odločitev.
Ugotavlja, da ima Libanon pra-; vico do primerne odškodnine zaradi uničenja, za katero je Izrael priznal svojo odgovornost.*
Resolucija je bua odobrena soglasno in zatem so sledile obrazložitve glasovanja. Sovjetski delegat Malik je izjavil, da je nujno potrebno sprejeti ukrepe za nadzorovanje izraelskih skrajnežev. Ameriški 'delegat Wiggins je poudaril zaskrbljenost ZDA zaradi naraščajočega nasilja na Srednjem vzhodu. Izraelski predstavnik pa je trdil, da je resolucija v nasprotju z listino OZN in da se ne more izvajati. Trdil je dalje, da resolucija odraža «moralen, politični in pravni neuspeh varnostnega sveta glede Srednjega vzhoda*. Zatrjeval je, da je bil izraelski napad na letališču v Beirutu izvršen «v obrambo izraelskih pravic in Arabci bi morali razumeti odločenost Izraela, da jamči svoje pravice do miru in varnosti*.
, Ameriški poslanik Wiggins, ki je sicer glasoval za resolucijo varnostnega sveta, je vendarle izjavil, da se Washington «želi ločiti
absolutnega posploševanja, od
bombnikov «Phantom» Izraelu. Vse
svet pod Naserjevim predsedstvom | izraelska helikopterja ob spremstvu, niško vojno proti napadalcu in za razpravljal o splošnem političnem lovskega letala letela davi nad jor- vojevalcu, prenehala, če bi Izrael
položaju na Srednjem vzhodu. Go vorili so tudi o važnih vprašanjih, ki se tičejo okrepitve vojaških naporov.
Uradni predstavnik egiptovske
države bodo nozvali, naj ne dobav- vlade Zajat je zanikal obstoj kakrš-
brutalnih obsodb in od neprevidnega napadanja Izraela zaradi zatrjevanih politik in dejanj, ki nimajo nič opraviti z dogodki na dnevnem redu zasedanja. Izrael ni pod procesom zaradi svojega obstoja. Varnostni svet ni sodišče, ki naj bi proučilo vsa vprašanja vojne leta 1967, vojne leta 1956 in vojne leta 1948 in ki bi bilo pooblaščeno izrekati razsodbe o vseh vprašanjih med vojnami*.
Wiggins je v zvezi z atentatom na atenskem letališču in z izraelskim napadom na beirutsko letališče pozval varnostni svet, naj sprejme pobude, da bodo mednarodna letališča mogla uživati poseben sta tus v mednarodnem nravu ' Libanonski predstavnik je sicer izrekel zadovaljstvo nad obsodbo Izraela, vendar je obžaloval dejstvo, da resolucija ne določa sauk-cij spričo obsega in narave izrael-, -e akcije in stalnih izraelskih groženj proti Libanonu.
, Predsednik varnostnega sveta, e-tiopski predstavnik Makonnen se Je ob zaključku debate pridružil nedavnemu predlogu U Tanta za sklicanje sestanka zunanjih ministrov štirih velesil v okviru Združenih narodov. Dejal je, da bi vprašanje Srednjega vzhoda lahko bil prvi umesten argoment za tak sestanek.
Ob danes bo ves januar predsedoval varnostnemu svetu finski Predstavnik Max Jakboson. Z današnjim dnem so Španija, Finska, Gambija, Nepal in Kolumbija zamenjale v varnostnem svetu Kana-uansko, Indijo, Brazilijo in E-tiooijo, katerih mandat je potekel
opolnoči.
Predstavnik ameriškega državne-8a departmaja je sinoči izjavil, da so ZDA imele stike s Sovjetsko zvejo in z drugimi državami glede Srednjega vzhoda in glede sredstev za mirno rešitev krize.
Predstavnik je dodal: «Razpray-jjali smo o nekaterih zamislih, katerih namen je, olajšati poslanstvo veleposlanika Jarringa. Upamo, da bodo vse prizadete stranke vzporedno prispevale k naporom Jar-rir>ga za mirno rešitev na Srednjem
vzhodu.*
V ameriških uradnih krogih poudarjajo, da je Sovjetska zveza pred Gromikovim obiskom v Kairu predlagala ameriški vladi, naj
bi začeli skupne arreriško-sovjetske napore za rešitev krize. Ameriški odgovor še proučujejo. Po nepotrjenih informacijah 'je Moskva baje sporočila državnemu departmaju, da je Gromiko svetoval eaiptov-®5lm voditeljem, naj se trudijo za mirno rešitev. Baje je znova poudarjal potrebo rešitve na podtogi resolucije OZN iz novembra 1967.
.Libanonska roslrn^ka zboroma je
včeraj tajno seio, ki je trači u dvanajst ur. Spre;eli so na 7pdnje skleoe: Zahtevali bodo od
UA, naj razveljavijo dobavo
ljajo orožja in vojaške pomoči Izraelu. Vlada pa naj sprejme vse potrebne ukrepe za obrambo dežele za vsako ceno. Ustanovi naj se parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj ugotovi odgovornost za izraelski napad in predloži zadevna priporočila.
Po seji poslanska zbornice je predsednik vlade Abdalah Jafi izjavil, da vlada razmišlja o možnosti, da bi zahtevala sklicanje skupnega arabskega sveta za obrambo.
V intervjuju posebnemu dopisniku «.Radio Evropa 1» je Abdalah Jafi formalno zanikal trditve, da so v Libanonu taborišča za vežbanje palestinskih partizanov. Dodal je: «Za napad letališča v Beirutu niso imeli Izraelci opravičila. Trdi se, da sta dva Palestinca prišla iz Libanona v Atene, da izvršita atentat na letalo družbe «E1 Al*. In če bi prišla iz Pariza brez vednosti francoske vlade, ali bi morda imel Izrael pravico izkrcati se na letališče Orly?»
Zatem je Jafi izjavil, da je zadovoljen z resolucijo varnostnega sveta, ki obsoja Izrael, toda obžaluje, Ker resolucija ne določa sankcij. Pripomnil je, da ima Libanon zaupanje v OZN in da je ta organizacija upanje sveta zlasti pa malih držav. Libanon želi okrepitev njene oblasti, ker samo OZN lahko zagotovi	mir	na svetu.
Zatem	je Jafi dejal,	da	ima	li-
banonska vojska sedaj vsa sredstva za obrambo svojega ozemlja in za odgovor na nov Izraelski napad, ne da bi čakala ukaza vlade. Dejal je tudi, da so ugotovili upravno nemarnost	pred	napadom	na	letališče
v Beirutu in	pozneje.	Zato	po-
slanska zbornica odredila preiskavo, na podlagi katere bodo ugotovili odgovornost.
Libanonski tisk objavlja pod velikimi naslovi resolucijo varnostnega sveta. Dnevnik «l’Oriente» piše, da Izrael spravlja v nevarnost tako ugled OZN kakor tudi ugled in vpliv prve države, ki ščiti sionistično državo, t. j. Amerike. Zatem ugotavlja, da je ameriški delegat v varnostnem svetu označil izraelsko akcijo za predrzno, in je zahteval od izraelske vlade naj prizna svojo krivdo ter se opraviči, ter naj ne pretirano uporablja sile. Po teh izjavah ameriškega predstavnika pa je izraelski delegat sporočil pred vsem svetom, da je njegova država pripravljena ponoviti, kar je storila. Eškol pa je ponovil te grožnje proti Libanonu. Tako predrzno stališče Izraela do države, ki je spravila v nevarnost svoje interese na arabskem svetu, da ščiti Izraelce, ne more ostati brez posledic za Belo hišo in za ameriško javnost.
Sinoči je egiptovski ministrski
nega koli sovjetskega mirovnega načrta za Srednji vzhod. V zvezi z dobavo ameriških letal Izraelu pa je Zajat izjavil, da vsakikrat, ko je Izrael dobil novo orožje, ga je uporabil da uveljavi svojo navzočnost s silo.
Libanonski poslanik v Kairu se je danes pogovarjal z egiptovskim zunanjim ministrom, kateremu jo obrazložil ukrepe, ki jih je sprejela libanonska vlada v zvezi z izraelskim napadom. Poslanik se je pogovarjal tudi z glavnim tajnikom arabske zveze Hasuno.
V Amanu je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da sta dva
danskim ozemljem in obstreljevala jordanske položaje. Istočasno sta drugi dve izraelski lovski letali leteli nad mestecem Aan na jugozahodu države. Vstopilo je v akcijo protiletalsko topništvo in pognalo izraelska letala v beg. Tri o-sebe so bile ubite.
izpolnil resolucijo varnostnega sveta in zapustil zasedeno ozemlje. Zato so izraelske pritožbe povsem neupravičene.
Jordanski Rdeči polmesece je protestiral pri mednarodnem Rdečem križu zaradi številnih izraelskih na padov na civiliste ob reki Jordan in ker izraelske sile uporabljajo pri tem napalmske bombe.
V Tel Avivu se zgražajo, ker je varnostni svet obsodil Izrael, ni pa obsodil palestinskih partizanov V Tel Avivu pravijo, da so palestinski partizani izvedli v zadnjih dvanajstih urah več napadov. V zvezi s tem ugotavljajo politični opazovalci, da bi akcije palestinskih partizanov, ki vodijo upravičeno odpor
Stališče Italije do resolucije OZN
RIM, 1. — Italijanski zunanji minister Nenni je takoj po odobritvi resolucije varnostnega sveta dal navodila italijanskim diplomatskim predstavnikom v Izraelu in arabskim daržavam, naj sporočijo tamkajšnjim vladam ((prepričanje italijanske vlade, da morajo sklep varnostnega sveta vsi sprejeti kot opozorilo proti uporabi sile in kot vabilo, naj se išče politična rešitev na Srednjem vzhodu*.
V BLIŽINI TAY NINHA OB KAMBOSKI MEJI
FNO je izročila predstavnikom ZDA tri ameriške vojne ujetnike
V Saj gonu se boje, da ne bi srečanja med Američani in pripadniki osvobodilnih sil privedla do formalnega priznanja FNO
LONG BINH, 1. — Fronta narodne osvoboditve Južnega Vietnama je danes izročila Američanom tri vojne ujetnike, 21-letne ameriške vojake Smitha, Brighama in Jonesa. Do izročitve je prišlo na sestanku med petimi ameriškimi predstavniki in ravno tolikimi predstavniki FNO, ki je bil zjutraj v bližini Tay Ninha ob kamboški meji.
Srečanje se je začelo ob 9.05
po krajevnem času, ko je prispel na kraj sestanka, ki so ga pripadniki osvobodilnih sil označili z zastavo FNO, helikopter s petimi ameriškimi predstavniki. Kmalu nato je dospel še en helikopter z enim časnikarjem, ki so ga Američani pooblastili, da je prisostvoval srečanju.
Diskusija med obema delegacijama je trajala kakih 45 minut, nato pa .je glasnik fronte naznanil osvoboditev ujetnikov, ki so jih izročili Američanom, še prej pa ie pripadnik oboroženih sil FNO nagovoril ujetnike: «Danes vam je dano, da se vrnete v domovino in k svojim družinam. Želimo vam, da hi živeli srečno. Mladini v ZDA in ameriškim vojakom povejte, naj ne umirajo zaman v Vietnamu*.
Eden od osvobojenih vojakov je nato dejal, da FNO človeško ravna z ujetniki, čim pa ie stopil na ame-
■ lili lllllllllllllll II llllllliHtlllllllllllllllillllllllUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII III lili llllll II IlIlllllilliMiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiHilliillilliinilllllllllllllllllllllllllllllllll IIIII1111111111111111111111111111111 Hill III lili llllllllllllllllllllllll
NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA
Moralen napredek človeštva zavira nasilne podvige in vodi k sožitju
Po vsej Italiji svečano proslavili novoletni praznik - Pred živahno politično dejavnostjo
RIM, 1.
Predsednik republike Saragat je izdal tradicionalno novoletno poslanico, v kateri obravnava pereča mednarodna in notranja politična vprašanja. V uvodu zaskrbljujoče ugotavlja, da je lansko leto zapustilo žalostne posledice, ki jih predstavljajo vojne in spopadi, ki tle pod pepelom, lakota, diktature in invazija evropske države. Na tej osnovi se bi lahko zaključilo, da je svet naredil koiake nazaj, namesto da bi napredoval po poti svobode, pravice in miru.
Saragat ugotavlja, da temu ni ta ko. Odpor proti tem nasilnim in žalostnim pojavom je bil v vseh državah brez precedenta v zgodovini sveta in tako širok, da daje upanje na učinkovito svetovno zavest. Moralen napredek človeštva, ki se združuje z zavestjo o strahotni noči atomskega orožja, predstavlja zdravo zavoro za nasilne podvige in opozarja vse na previdnost ter jih navaja k iskanju mirnega sožitja. Zaradi tega se tudi m«J raznimi težavami ustvarja mednarod na morala, ki bolje ustreza načelom OZN in naravnim pravicam človeka.
Po tej poti hodi tudi Italija nri čemer trdi Saragat, da je n.jena neodvisnost za-gotavljena z lastnimi oboroženimi silami v okviru
«obrambnega atlantskega pakta*. I nekoliko bolj blagi obliki tudi Ita-V tem okviru s j bo Italija še na- lija. Razloge za to vidi Saragat v dalje trudila za evropsko združeva- dejstvu, da manj piemožni sloji ni nje in za vključitev Velike Brita so mogli priti na odgovorne položa-nije ter drugih držav, s katerimi j je, kjer se odloča o vseh političnih
se čuti združena z gospodarskimi vezmi in skupno civilizacijo.
vprašanjih, pri čemer omenja tu di gospodarske ter druge odločitve.
Najbolj dragoceno povezavo medj Rešitev lega vprašanja je po mne-lanskim in letošnjim letom pa pred-1 nju predsednika republike v teme-stavlja bistvo mladinskih gibanj, ki\ ljiti reformi šolstva, tako da se ima za ozadje tudi razne pren-jne-1 uresniči ustavno načelo, da bodo tosti in špekulacije, ki pa v resnici i tudi revnejši, 'če bodo sposobni, lab odraža težnje modernega sveta, ko j ko posečali šole vseh stopenj, se skuša zabrisati razlike med na- Predsednik republike ha ra ga t je čeli svobode, pravičnosti in miru, podobno poslanico naslovil tudi Itaki jili vsi zatrjujejo z besedami, in li janom, ki žive v tujini, dejstvi, ko jih mnogi teptajo z de | p0 vsej Italiji so svečano prosla-janji.	j vili novoletni praznik. V Milanu ra-
Naslednji de! Saragatove posla- čunajo, da so izpili v Lombardiji niče je posvečen gospodarskim vpra šanjem, pri čemer pravi, da dose 'n
Brazzaville. V poslanic: po radiu za novo leto je takoj sporočil, da bodo v tem letu predsedniške volitve.
Ngouabi je poleti vodil državni udar, ki je odstranil predsednika Alphonsa Massembo Debata, do danes pa je bil predsednik nacionalnega revolucionarnega sveta.
Deloma je bila tudi vlada spremenjena. Ngouabi je prevzel še volno ministrstvo. Ministrski predsednik je ostal poveljnik Alfred Roaul, čigar skrb je tudi gospodarsko načrtovanje.
riški helikopter je povedal, da so ga prisilili, da je dal tako izjavo. Vendar pa ni hotel v tel zvezi ničesar točnega povedati.
Osvobojene vojake so s helikopterjem prepeljali v Long Binh, kjer jih je čakala velika množica časnikarjev in fotografov nato pa v tamkajšnjo vojaško bolnišnico ha zdravniški pregled. Trojica ie bila videti zdrava, čeprav nekoliko utrujena od dolge hoje do kraja sestanka. Po zdravniškem pregledu bodo vojake zaslišale razne obveščevalne službe, nato pa se bodo osvobojeni ujetniki lahko vrnili v domovino.
Da bi omogočile današnje srečanje, so ameriške in južnovietnam-ske oblasti uvedle krajevno peturno premirje na vsem področju, medtem ko ie za FNO še vedno v veljavi 72-urno novoletno premirje, ki ga je fronta enostransko proglasila in ki se bo končalo iutri zjutraj.
Ob priliki novega leta le severno-vietnamski ministrski predsednik Pham Van Dong izrazil prepričanje, da bo 1969. leto zmage za vietnamsko ljudstvo. V poslanici, ki io objavlja japonski dnevnik «Asahi Shimbun*, je Van Dong tudi dejal, da bo vietnamsko ljudstvo doseglo popolno zmago, če bodo boji na vojaški, politični in diplomatski fronti tesno koordinirani.
Debre ponavlja francoski predlog o sestanku štirih
Iz Hanoja poročajo, ha Je ameriško izvidniško letalo poletelo nad mesto in da so proti njemu streljali s protiletalskim topništvom in raketami.
Poleg običajnih stikov med ameriškimi in južnovietnamskimi funkcionarji ni bilo danes v Parizu nobene diplomatske dejavnosti v zvezi z mirovno konferenco za Vietnam. Voditelj sajgonske delegacije pa je izrazil zaskrbljenost iužno-vietnamskega režima zaradi današnjega sestanka med Američani in FNO. Dejal je .da bo prišlo še do novih sestankov, na' katerih bodo govorili o osvoboditvi drugih ujetnikov. V Sajgonu se v tsi zvezi bojijo, da ne bi FNO na tak način dosegla od Američanov neke vrste uradno ali poluradno priznanje, ki hi znatno okrepilo položaj fronte na bodočih pariških pogajanjih.
IIIIMMIIIIIIIIIIIIMMMIIMIMIIIIIMIII IIIIMminilllllllllimillllUllllllMIMmillMIlimiMmnMIIIIimillllHIKMIMI
ženi rezultati niso izpolnili pričakovanj glede polne zaposlitve, življenjskih pogojev, zdravstvenega skrbstva in možnosti šolanja za vse. Vendar pa omogoča sedanja stopnja gospodarskega razvoja, da se ti napori pospešijo. Ritem gospodarskega razvoja je bi, lani med najvišjimi med zahodnimi državami trdnost valute je med na.ivišjimi in valutne rezerve so na tretjem mestu na svetu.
Dobrešen del poslanice je posvečen etično - politični krizi, ki jo preživljajo številne države in v
IIHIIlllllllllllllllimilllUHHIIIIIIIIIHIIIIHIIIHIHIIIIIIHIHHHII IIMII llllMIMIMMIIIMIi 11111111111111111*1 IIIIIMMIIIIITIM llllll llllll llllll llllll Milili MMIIIMMIIIIIIIIMIHIIH lil
NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA SVOBODE
Oldrich Černik še vedno predsednik nove vlade ČSSR
V vladi ni bistvenih političnih sprememb in se strogo
spoštuje načelo paritete med Cehi in Slovaki
PRAGA, 1. — Od danes je Češkoslovaška federacija dveh socialističnih držav Češke in Slovaške.
Predsednik republike Svoboda je danes tudi imenoval novo zvezno vlado na osnovi kandidatne liste, ki jo je sestavil centralni komite partije. Vladi še nadalje predseduje Oldrich Černik, ministri pa so: za zunanje zadeve Jan Marko, za obrambo general Martin Džur, za notranje zadeve Jan Pelnar, za na-
- i	• TT1___ID - «l_	rj Q fj.
črtovanje František Vlasek, za nance Bohumil Sucharda, za zuna njo trgovino Jan Tabaček in za delo Michael Stancel. Poleg_ tega je še sedem ministrov, ki načeluje-jo raznim odborom, ki so naslednji: za cene Jiri Typolt, za tehnic ni razvoj in investicije Miloslav Hruškovac, za industrijo Josef Krej-či, za kmetijstvo Koloman Boda, za promet František Rehak, za pošto in telekomunikacij Milan Smol-ka in za tisk tor informacije Jaroslav Havelka. Ministra brez listni ce sta Bohuslav Kučera in Jan Pauly. Imenovali so tudi sedem državnih podtajnikov.
volja živa tudi ob koncu leta. V preteklem letu se je razvila široka kritika socialnih pojavov, ki je bila v bistvu pozitivna, vendar pa so premalo upoštevali «svetovni razvoj in mednarodni položaj, v okviru katerega se razvijajo notranje češkoslovaške zadeve*. Svoboda je omenil med najvažnejšimi nalogami ureditev federalnega sistema in
nadzorstvo nad oboroževanjem. Fo-ster je bil prvi ravnatelj te ustanove; imenoval ga je še predsednik Kennedy leta 1962.
rešitev gospodarskih težav, ki so posledica’ napak preteklosti.
Denarne omejitve za francoske turiste
PARIZ, 1. — V 1. 1969 bodo Francozi lahko vzeli s seboj v tujino, kadar bodo potovali kot turisti, največ 1000 frankov v tuji valuti ali potovalnih čekih (enkrat ali večkrat). Za otroke pod desetimi leti je določeno število 500 fran-kof Razen tega bo vsak Francoz lahko imel s seboj še 200 frankov domače valute.
Za poslovna potovanja velja 200 frankov na dan po Evropi in 300 v ZDA, toda maksimalno 2000 oz1-roma 3000 frankov za daljša potovanja.
Sestava vlade ne predstavlja nobenega presenečenja in gre za ime na, ki so bila znana že dobra dva tedna. Strogo se spoštuje enakopravnost med Čehi in Slovaki, tako da je med njimi v vladi paritetni odnos in da je vedno podtaj nik druge narodnosti, kot je mini ster.
Predsednik republike Svoboda je	.	,
izdal novoletno poslanico, v kateri S. ANTO.I (lexas), 1 v uvodu pravi, da je pričetek lan sednik Johnson je sprejel ostavko skesa len bil v ČSSR v znaku vo |WiU,ama Fosterja ki jo je iz oseb lje "da se napravi socializem res , mh razlogov podal kot ravnatei
W. Eostcr odstopil
Pred
ALŽIR, 1. — Alžirija in SZ sta podpisali sporazum, po katerem bo SZ med 1959 in 1971 dobavila material, opremo in tehnike (vsega skupaj 107), ki bodo iskali zlato, tung-sten, kositer in platino ter opravili sistematično hidrogeološki in mineraloški pregled Centralne Sahare.
Umrl je glasbenik Angelo Musco
mc- na ,a,	... n‘h razlogov podal kot ravnatelj
50 I nično” vreden" tega'imene Tri'da je ta I ameriške ustanove za razorožitev in dne je 'podlegel.
PALERMO, 1. - Star šele 43 let je danes dopoldne umrl glasbenik Angelo Musco. sin popularnega sicilijanskega komika. Leta 1950 je sicer diplomiral iz prava, vendar se nikoli ni ločil od glasbe, saj se je že v prvi mladosti uveljavil kot komponist. Lansko leto je gledališče «Massimot v Palermu pričelo svojo sezono z opero «11 gattopar-do», ki jo je Musco skomponiral po besedilu, ki ga je napisal pisatelj Tomasi di Lampedusa in ga je priredil Luigi Squarzina. S Squarzino je Musco mnogo sodeloval. Leta 1960 je postavil koreograf Aurelio Miloss na oder v Palermu Muscov balet «Sei. danze per Demetra», za Catanio pa je avtor napisal balet «Storia di Pupi». Oi leta 1953 je oskrbel glasbo za vse uprizoritve grških tragedij v Siracusi.
Pred dvajsetimi dnevi je Musco zadel srčni napad Zdelo se je, da si bo opomogel, toda danes dopol-
ni osem milijonov steklenic vina.
V	Milanu .je bilo 45 odstotkov ljudi v raznih lokalih m so se neka.i po polnoči zgrnili na ulice, kjer so pritisnili na avtomobilske hupe.
V	Rimu, kot povsod po jugu, so metali petarde in zmetali skozi okna stare steklenice, krožnikp ir drugo ropotijo, tako da so morali uslužbenci mestne čistoče takoj zjutraj pričeti čistiti mestne ulice. Skupina mladeničev ,ie na Monte ,.*ai iu zažgala krsto iz lepenke, ki simbolizira preteklo leto.
Tudi letos je skočil v mrzlo Te-vero sedaj že 70-letni belgijski fotograf Rig De Sonay, ki ie znan z vzdevkom umister Okey». Okrog poldne si je postavil cilinder na glavo in v kopalnih hlačkah skočil v vodo, nato pa naglo splaval na splav bližnjega športnega krožka.
V	Neaplju .je v tradiciji, da po polnoči izstrele pravo množico najrazličnejših raket, katerih izdelava in streljanje je sicer prepovedano in ki nosijo slikovite nazive: «gra-nate», «trachi», «botte a murov>. Računajo, da so prodali okrog dva milijona različnih raket ter drugih izdelkov polilegalne domače industrije umetnega ognja in da se je s prodajo ukvarjalo okrog dva tisoč krošnjarjev. Ob polnoči se .ie pričel umetni ogenj, ki ie trajal dobri dve uri.
Bilanca je dokai tragična, saj je bilo 81 resnih poškodb in ie ena oseba izgubila življenje, več njih pa se bori s smrtjo. Tako je 41-letni krošnjar Carmine Santoro nosil košaro z raketami, v katero ie padla goreča raketa:	vse skupaj se ie
vnelo, eksplodiralo in ie umrl med prevozom v bolnišnico zaradi strahotnih opeklin. V življenjski nevarnosti ,ie tudi njegova prijateljica.
V	Rimu je bilo letos zaradi umetnega ognja sicer nekaj mani nesreč kot lani, vendar neka.i zelo resnih. Skupno je bilo ranjenih 123 oseb. Petarda ie odtrgala roko 36-Ietne-mu Ivu Brugnolettiiu, ko io ie prižgal v svo.iem stanovanju.
Po praznikih se bo kmalu obnovilo politično življenje, ki bo dokaj živahno. Že 3 januarja se bo sestala posebna senatna komisija, ki bo obravnavala pomoč poplavljenim področjem Piemonta. 7. januarja se prične kongres PLI, ki bo v kongresni palači v EUR. CK PSI se bo sestal 9. in 10. januarja in bo med drugim izvolil nove člane, da zamenja one, ki so postali ministri. Ni še znano, kda.i se sestane vsedržavni svet KD na vsak način pa v prvi polovici januarja. Končno bo konec meseca posvečen obsežnemu pripravljalnemu delu za kongres KPI, ki se bo pričel 8. februarja.
Včeraj je uradni list objavil predsedniški dekret s katerim se uveljavlja (ilegalna* ura tudi za letošnje leto in to od 1. junija do 28. septembra.
V OKVIRU NOVEGA KATOLIŠKEGA PRAZNIKA
Papežev poziv za mir na svetu
Še vedno zapleten položaj v Isolottu - Svojevrstna demonslracija v baziliki sv. Petra v Rimu
RIM, 1. — Ob proslavi novega katoliškega praznika miru, ki ga je proglasil za 1. januar papež Pavel VI. je bil danes v baziliki Santa Maria in Aracoeli v Rimu svečan obred, kj ga je daroval papež.
Ob tej priložnosti je cerkveni poglavar imel daljši govor o miru, v katerem je pozval na obnovitev miru na svetu, ki je vprašanje ((življenja in smrti* med vsemi prebivalci sveta. Uvodoma je govoril o miru z religioznega stališča, nato pa je opozoril, da je treba reševati spore ne s surovo in slepo ter uničujočo silo, temveč z racionalnimi postopki, s katerimi se bo znalo spoštovati pravico, interese in čast človeške skupnosti.
Mir Ima sedaj svetovni obseg, saj tudi lokalne kršitve prizadevajo svet v celoti. V tej zvezi je o-menil sedanje vojne spopade in je izrecno opisal spopad v Vietnamu, v Palestini in v Afriki ter govoril o zadnjih primerih nasilja, ter terorizma in represalij, ki imajo globok odjek po svem svetu. Papež je tudi ugotovil, da je mir nujen, je pa težaven, zelo krhek in da gre za splošni blagor. Spoštovanje človeških pravic vodi k miru, in obratno mir utrjuje te pravice.
Ngouabi predsednik Konga-Brazzaville
BRAZZAVILLE, 1. — Nacionalni revolucionarni svet ie danes imenoval poveljnika voiaških sil bivšega Francoskega Konga Mariena Ngouabija za predsednika Konga ■
V župniji Isolotto v Firencah se položaj še vedno ni uredil in je prišlo do novih sporov. Dopoldne so normalno darovali maše do 11. ure, ko so se zbrali številni prijatelji Don Mazzija in pričeli brati svoje molitve in katere je poslanec kardinala mons. Alba opozoril, da ni mogoče imeti v isti katoliški cerkvi katoliške in protestantske obrede župnijska skupnost I-solotta je v tej zvezi protestirala in izdala nov proglas, v katerem pravijo, da mons. Alba noče priti med nje in da jih zmerja celo s protestanti.
Okrog dvajset mladincev pripadnikov raznih ((spontanih* skupin v Rimu je danes priredilo svojevrstno manifestacijo v baziliki Sv. Petra v Rimu. Pričeli so moliti «Oče naš* in nekatere druge liturgične molitve, med njim; pa so čitali proglas, v katerem pozivajo papeža, da reši zadevo Isolotta v Isolottu samem, da se govori kot ((reven z revnimi in z onimi, ki iščejo pot miru in ki jim to pot drugi ljudje zanikajo.* V proglasu je tudi rečeno, da je treba iti na ulice, kadar je neko vprašanje prišlo do take kritične točke, da ga drugače ni mogoče rešiti.
Papeška žanaarmerija Je mladeniče izgnala iz bazilike, češ da so motili druge vernike, pri čemer e-
:    , ~ -3 : J „• ,, ~ rrr,
Ugotovitve o kitajski vodikovi bombi
WASHINGTON, 1. - Ameriška komisija za atomsko energijo je izjavila, da je bila kitajska vodikova bomba, ki ie eksplodirala 27. decembra, «verjetno* odvržena z le tala. Po preliminarnih analizan «failouta», ki jih je opravila komi sija, so dognali da ie bil v bombi obogaten uran -235, uran -238 in litij. Komisija pa nima indikacij, ki bi ji omogočile ugotoviti, če ie bil v bombi tudi plutonij.
PARIZ, . — Francoski zuna^j minister Debre je poslal z otok; Reunion Izjavo s katero poudarj; francosko stališče glede Srednjeg; vzhoda.
Debre omenja predlog generala d« Gaulla, naj bi sklicali konferenc« štirih velesil, ker je po de Gaullo vem mnenju to edini način za reši tev na Srednjem vzhodu
Debre je dodal: Skoraj nemogoči je v sedanjih razmerah predvide vati sporazum med Izraelom in a rabskimi državami. Zato ni mo« doseči trajnega miru na Srednje« vzhodu, če se štiri velesile ne s po razumejo, da bi prisilile nasprotni ke na sporazum Ne gre za to, d; se takoj skliče konferenca štirih Potrebno hi bilo, da Oi z neposred nimi pogajanji iskali med velikim državami podlago, n; kateri bi s« lahko sporazumele. To podlago do volj jasno določa resolucija var nostnega sveta iz novembra 1967 Štiri velesile bi se lahko sporazu mele, kako naj se resolucija var nostnega sveta izvede
Ravnatelj urada arabske zveze v Rimu je izjavil, da sprejema z na klonjenostjo pobudo francoskega zu nanjega ministra za sestanek štiril velesil. Da bi priselili Izrael m spoštovanje resolucij OZN Pripom nil je, da so arabski države vedm pripravljene prilagoditi se tem re solucijam iz ljubezni do miru.
Iz Londona poročajo, da je so vjetski poslanik zahteval razgovoi zunanjim ministrom Stewartom
Verjetno se bosta sestala jutri. Do mnevajo, c'a bosta govorila o Sred njem vzhodu in o možnosti pobu. štirih velesil s tem v zvezi
lilo silvestroval v Zagrebu
S. ANTON (Texas), 1. - Predsednik Johnson bo sprejel posadko «Apolla 8» 9. januarja. Naslednjega dne bodo kozmonavti odšli v New York, kjer jih čaka slovesen sprejem.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Jugoslovani S' se tudi letos kot vedno po vojn veselo poslovili od starega leta Mnogi, posebno v Sloveniji, so st! vestrovali v smučarskih domovih drugi v restavracijah, hotelskih dvo ranah, gostilnah, a najvsčji del do ma v družinskem krogu s sprpm ljanjem televizijskega sporeda Nt kvarnerskem področju, posebno Ooatiii, je poleg domačih gosto« silvestrovalo okrog 2500 inozemski! turistov. Beograjčani so se po tra diciji burno poslovili od starega W ta in se preselili v novo leto Kliul' precej visokim cenam, ki so do segle do 15.000 starih dinarjev ni osebo, so bili vsi prostori v ho telskih dvoranah že vnaprej pro dani.
Predsednik republike maršal T: to je skupno s soprogo v družb svojih sodelavcev in številnih Za grebčanov silvestroval v glavnerr mestu Hrvaške. Silvestroval je kol pravi mladenič skoraj vse do zo re. V družbi Vladimira Bakariča Jakova Blaževiča. dr Savke Dapče vič-Kučar, Mika Tripala in drueil-osebnosti, je pričakal novo leto Smaragdni dvorani hotela «Espia nade Interkont.inental*, kjer se je zadržal do ene ure zjutraj. O! krog 2. ure zjutraj )e Tito s so progo v družbi ostalih prišel Dom JA, kjer ga je pozdravilo nad tisoč Zagrebčanov, ki so tu sil vestrovali, in se je zadržal v njihovi družbi skoraj eno uro Ko s« je pozdravil skoraj z vsemi prisot nimi, je Tito s soprogo in z osta limi sodelavci odšel v restavracij«; stare zagrebške pivovarne, kjer pc tradiciji silvestrujejo zagrebški d«! lavci, in se je v njihovi družb: zadržal skoraj do 5. ure zjutraj .
B. B.
PARIZ, 1. — Od danes je v Frani ciji bencin za 3 stotinke dražji: ((super* stane sedaj 1,13 fr., naval den bencin pa 1,04 fr za liter.
IIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIJIII11III11IIIIIUIIMIIIII lllllll lllllllllllllllllllllllllllll« IIIIIIIIIIIM
ŠPORT
Italija-Mehika 3:2 (0:1) z golom Rive v 90’


CIUDAD MEXICO, 1. — V svojem prvem letošnjem mednarodnem nastopu je italijanska državna nogometna reprezentanca zabeležila zmago. Premagala je mehiško državno reprezentanco s 3:2. Postavi moštev:
Mehika: Calderpn; Vantorlš., Cai-dino; Munez, Perete, Gonzales; Diaz, Morales, Borja, Cišneros, Padilla.
ITALIJA: Zoff; 93urgnich, Fac-chetti; Bertini, Rolsato, Castano; Domenghini, Rivera\ Anastasi. De Sisti, Riva.
STRELCI: p. p. — 46’ Borja (M); d. p. — 11’ Riva (I), \ 15’ Anastasi (I), 26’ Gonzales (M),|45’ Riva
GLEDALCEV: 80.001
SODNIK: Abel Aguillr (Mehika).
To je bilo prvo od obeh srečanj, ki jih je Italija sklenila odigrati v
den ni hotel mirno oditi in so ga i Mehiki, kjer bo leta 1970 svetovno skih državah, naj sporočilo tam-1 nogometno prvenstvo. Italija se do-
slej še ni uvrstila v finalno kolo; tega prvenstva, ker je odigrala le eno kvalifikacijsko tekmo (premagala je v Cardifu VVales z 1:0) Obe tekmi pa mora še odigrati i Vzhodno Nemčijo. Mehika se je kot organizator prvenstva avtomatično: uvrstila v finalno kolo. Naslednjo tekmo z Italijo bo odigrala v nedeljo, 5. t.rn. Obe moštvi sta se doslej srečali le enkrat, leta 1966 v Firencah, ko je zmagala Ita-
lija s 5:0.
Današnja tekma je bila doka, razgibana Obe ekipi sta prikazali sicei ne vrhunski, vendar zadovoljiv nogomet.
Mehikanci so bili zelo borbeni a so se večkrat spuščali v nepotrebno kombiniranje. Italijani so i-grali bolj umirjeno, vendar tudi bolj premočrtno in enostavno. Moi da bi tekmi bolje pristajal neodločen izid.
MEDTEM KO ŠTEVILNIM DELAVCEM GROZIJO ODPUSTI
2. JANUARJA 1968. LETA V CAPETOVVNU
OSTRI KRITIKI IN ODPOR

v
VEČJA BRZINA VEČJA NEVARNOST
Na Silvestrovo demonstracije študentov in delavcev proti zapravljanju denarja
S strelnim orožjem ranjen študent - Nanj je streljal klient nekega nočnega lokala?
TERNI, 1. — Skupine študentov In mladih delavcev so na Silvestrovo protestirali po ulicah in razdeljevali letake, s katerimi so opo-| zarjali ljudi, ki so šli silvestrovat v javne lokale, da bodo v prihodnjih dneh odslovili številne delavnice iz raznih tovarn. Demonstranti so opozarjali, da so za prihodnje dni najavili odpust 250 delavk iz tovarne bombaža in desetine delav-, cev iz mehanične tovarne «Ligobbi». Študentje in delavci so izrazili solidarnost z delavci tiskarne «Apol-lomu v Rimu, ki se že sedem mesecev borijo za svoje pravice.
* * *
VIAREGGIO, 1. — Prejšnjo noč Je prišlo v Pocette di Marina di Pietrasanta do hudih incidentov. Skupine študentov, članov «Movi-mento studentesco» in delavcev pripadnikov (tPotere operaio«, so ma jnifestlrali pred nočnim lokalom iv'«La Bussola« zaradi zapravljanja denarja. Osebe, ki so hodile v lo-kal, so obmetavali z jajci in paradižniki, s čolni, ki so jih dobili na plaži, pa so napravili barikade na cesti. Med demonstranti in policijo je prišlo do spopada, med .katerim je bilo ranjenih 19 agentov in karabinjerjev.
I V bolnišnico so morali sprejeti s pridržano prognozo 17-letnega štu .denta, kateremu so ugotovili hudo 1 rano s strelnim orožjem. Policijsko poročilo zavrača obtožbe, da bi streljali organi javne varnosti. Vsem so namreč pregledali orožje. Nekateri menijo, da so streli padli s strani demonstrantov, policija pa sumi, da je streljal kak klient aoč-nega lokala in vodi v tej smeri | preiskavo.
-----------
Balonček .je želje odnesel v CSSR
želela. Svoje želje je Arnaboldi-jeva napisala v pismu, kj ga je naslovila na «Ježuščka». Pismo je privezala na balonček in ga spustila. Balonček je potoval zelo daleč. Nekaj dni kasneje so ga našli učenci vasi Dečin na češkoslova-ško-poljskl meji. Otroci so pismo
Policija je namreč na podlagi te lefonskega razgovora identificirala dekle, 19-letno Brendo Lee Metcali, in jo zaslišalo. Lepo temnolaso dekle je izjavilo, da ji je Thomas po telefonu rekel, da je z bratom v Novarrovi vili, kjer bosta skušala najti 5.000 dolarjev, ki naj bi
izročili učiteljici, ki je poskrbela j bili skriti za sliko na steni. Dekle
za prevod. Vsi skupaj so sklenili..............................
ugoditi željam italijanske deklice.
V prejšnjih dneh sta Melanij prišli po. pošti iz češke dve lepi lutki s pismom: «Draga Melanja, tvoji prijatelji iz češkoslovaške, to
je iz Dečina, ti pošiljajo darilce. Lutke so oblečene v narodnih nošah. Upamo, da boš zadovoljna. Tebi in tvojim staršem želimo o-bilo sreče in zdravja. Sprejmi voščila in poljube od tvojih novih prijateljevi).
BERLIN, 1. — V Nemški demokratični republiki so prepovedali uvoz igrač v obliki orožja, pornografskih revij in zemljevidov, na katerih niso naznačene resnične meje Nemčije. Nadalje ne bodo dovolili uvoza gramofonskih plošč, ki niso na kulturni višini in katerih vsebina ni naprednega značaja ter knjige in revije, ki ne odgovarjajo interesom socialističnih držav in njihovih državljanov.
Iz NDR pa so prepovedali izvoz dokumentov, strelnega orožja, u-metnin, znamk, filmov, tekstila, o-troške obutve ter radijskih naprav.
Iz Dečina darila za milansko dekletec
m MILAN, 1. — Komaj petletdto »milansko dekletce, Melania Arna-Igboldi je presenečeno obstala, ko | je pred dnevi dobila pismo in da-1 rila, ki si jih je pred božičem za-
KRIVCA NOVARROVE SMRTI
Telefonski pogovor razkril morilca
LOS ANGELES, 1. — Medtem kc Paul Fergusom ubil slavnega filmskega igralca Ramona Novarra je njegov 17-letni brat Thomas telefoniral iz elegantne igralčeve vile v Hollywoodu svoji prijateljici v Chicago, s katero je govoril celih 48 minut. Prav ta telefonski
I Je
Philip Blaiberg točno leto dni s presajenim srcem umrlega mulata
Barnardov pacient se odlično počuti
OAlPETOWN, 1.
Pred letom še nikoli ni počutil tako dobro.
je tudi reklo, da je med telefonskim razgovorom slišalo kričanje in da ji je Thomas rekel, da najbrž brat skuša prestrašiti igralca ali da ga pretepa.
minili...n....
dni, 2. januarja 1968. leta zvečer, so peljali iz operacijske sobe bolnišnice Groote Sohur nezavestnega 58-letnega južnoafriškega zobozdravnika Philipa Blaiberga. V njegovih prsih je že nekaj minut utripalo srce mladega, komaj 24-letnega mu lata, ki je malo prej umrl zaradi j mu presadi srce možganske kapi.
Leto dni po dogodku se Blaiberg, dekan preživelih ljudi s presajenim srcem, koplje in sonči v družbi prijateljev in znancev na vroči južnoafriški plaža. Vse kaže, da je njegovo zdravstveno stanje odlično in Blaiberg sam pravi, da se
In vendar je bil zobozdravnik pred šestimi meseci na robu groba. Ko so ga decembra 1967. leta sprejel;', v bolnišnici Groote Scbur je Blaiberg vedel, da ima štete dneve Zato je brez oklevanja sprejel predlog prof. Christiana Bamarda, da
BENGALIČNI OGNJI VZROK HUDE NESREČE
7 mrtev in 4 ranjeni zaradi eksplozije avta
RIM, 1. — Sinoči je na neki cesti v Ciampinu nepričakovano eksplodiral avto fiat 1300. Eksplozija je ubila 32-letnega krošnjarja Gregorija Cridellija in ranila štiri osebe, od katerih je stanje 13-letnega študenta Giorgia Gereifermberga, kateremu so morali v bolnišnici odrezati nogo, zelo resno.
Cridelli je s pomočjo 28-letnega Battisto Poggionija raztovarjal s prtljažnika fiata 1300 razne vrste bengaličnih ognjev, ki jih je hotel nesti v svoje stanovanje. Nepričakovano pa je iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov vse skupaj eksplodiralo. Kosi avtomobila so leteli na vse strani in ko so se mimoidoči otresli strahu, je bilo na tleh pet ranjenih oseb, Cridellija in druge so nemudoma odpeljali v bolnišnico, vendar krošnjar je podlegel poškodbam že med prevozom.
Na kraj nesreče so prišli karabinjerji, ki so uvedli preiskavo in pregledali tudi stanovanje pokojni-
pogovor je pomagal policiji, da js j ka. V sobah so našli 179 komadov odkrila Novarrova morilca.	I pasjih bombic.
V Indiji nočejo prisilne sterilizacije
NEW DELHI, 1. — Indijska policija je predvčerajšnjim streljala v neki vasj pokrajine Haryana, 150 km severno od New Delhija, v množico 200 ljudi, ki so protestirali proti «prisilni sterilizaciji)), ki so jo organizirali funkcionarji družinskega «planninga» (nadzorstvo nad rojstvi). Številne osebe so bile ranjene, stanje ene pa je zelo resno. Policija je streljala po številnih ostrih spopadih z ljudmi, v glavnem člani kaste »nedotakljivih«, kd so napadli krajevni «vladni center za nadzorstvo rojstev«.
Tj centrj so majhne bolnišnice, ki jih je vlada postavila V raznih krajih države v okviru kampanje za omejevanje rojstev.
Operacijo, tretjo po vrsti, so poskusili samo šest dni po smrti prvega pacienta s presajenim srcem Louisa Washkanskega. Zdravniški poseg je potekel brez težav in Blaiberg se je kmalu dobro počutil. Po dveh ne preveč nevarnih komplikacijah niso zabeležili pri novem srcu nobenih motenj in 16. marca se je Blaiberg lahko vrnil na svoj dom. Tri mesece kasneje pa so ga morali nujno sprejeti v bolnišnico zaradi resnega črevesne-] ga obolenja, 7. julija pa so se pojavile motnje na dihalnih organih. Dva dni se je slavni pacient boril s smrtjo, a končno so ga s pomočjo novega seruma proti »zavračanju« rešili in ga po treh mesecih, 26. septembra, popolnoma zdravega odslovili.
Blaiberg se je vživel v redno življenje in svoj čas preživlja v krogu svoje družine ter se poda tudi na dolge vožnje z avtom. V bolnišnici Groote Scbur, kamor gre tu pa tam zaradi rednih pregledov jo komentarji vedno isti: vse je v naj-lepšem redu. Philip Blaiberg je danes star 59 let, v prsih pa ima 24-letno srce, kd mu je za leto dni podaljšalo življenje In še vedno redno utripa.
Prvi poskus presaditve srca nosi podpis prof. Bamarda, ki ga je opravil 3. decembra v Capetovvnu na Louisu Washkanskem. Pacient je umrl 21. decembra 1967. leta.
Drugo presaditev so izvedli na nekem otroku, katerega ime niso nikoli objavili, 6. decembra 1987. leta v New Yorku Otrok je umri še istega dne.
Philip Blaiberg je bil tretji pi vrsti in je najdlje živeči pacient z novim srcem.
CATANIA, 1. — Da bi se izognil kravi, je fiat 124 treščil v obcestni
kamen, pri čemer se je 34-letna Gu-glielmina Donzelli udarila po glavi in se ranila po telesu, tako da bo ostala petnajst dni na zdravljenju v bolnišnici v Ragusi.
Dogodek se je pripetil na pokrajinski cesti Chiaramonte Guifi-Ra-gusa. Krava, last 72-letnega kmetovalca Carmela Di Pasqualeja, je preskočila nizek zid ob cesti in se znašla pred avtom. Šofer je ostro zavil, se izognil kravi, vendar se ni mogel izogniti obcestnemu kamnu. Lastnik krave je obljubil, da bo plačal škodo, ker je njegova žival zavarovana za povzročitev škode drugim.
Castlejeva o odnosu «sindikati - industrija^
LONDON, 1. — Britanski industrija so kritizirali predloge ministra za proizvodnjo in zaposlovanje Barbare Castle o vprašanju odnosov med industrijo in sindikati.
Direktor «Confederation of Bri-tish Industries« John Davies je po razgovoru s Castlejevo rekel o vladnih predlogih naslednje: «Je, kot bi se hotela poslužiti kleščic za orehe, da bi strli topovsko kroglo. Predlogi so povsem neprimerni.«
Izvršni odbor CBI se bo sestal danes in bo pripravil uraden odgovor, ki ga bo v četrtek izročil vladi. Castlejeva je svoj načrt obrazložila tudi voditeljem Trade limona in kaže, da bo odgovor sindikatov prav tako nezadovoljiv kot industrijeev, pa čeprav z drugega vidika.
lllllllllilllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllimillUinilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlUlIUlIIIIIIIIIII
PO INTERVJUJU CARLA PONUJA
Po porodu Lorenova že misli na filme
Nastopila bo v filmu, ki Ja bodo snemali v SZ
MILAN, 1. — Carlo Pont! je v intervjuju, ki ga je objavil tednik «Gente», izjavil, da bo ostal s Šefic in s sinom, ki mu ga je igralka pred dnevi povila, še dvajset dni v Ženevi, kjer bo morala ostati Lorenova pet dni nepremično v postelji. Kaj bo potem storil ne ve točno, vendar meni, da se bosta s Sofio vrnila v Rim. Medtem iščeta pestunjo.
V prihodnjih dneh bo moral Carlo Pontj še urediti podrobnosti za ureditev klinike in ustanove, ki bo skrbela za potrebne matere. «To je naša ideja«, je rekel Ponti, ker smo hotel] nuditi pomoč tistim ženskam, -ki potrebujejo zdravstveno asistenco, ki si je same ne morejo privoščiti. Prepričan sem, da bi se številni porodi srečno končali, kot Sofijln, če bi imele matere res tako pomoč kot jo potrebujejo. Za-
radi tega sem kupil vse palače v Rue Charles Bonnet, in jih bom spremenil v moderno kliniko, ki bo specializirana izključno v ginekologiji. Vodstvo klinike bo poverjeno prof. De Wattervdllu.» V intervjuju Carlo Ponti govori tudi o bodočem delu Sufle na filmskem polju. Na sporedu je film, ki bi ga morali snemati v Rusiji. Ideja je Zavatti-nljeva, režiser hi moral biti Vjtto-rio De Sica, nastopiti pa bi morala Sofia Loren in Marcello Ma-stroianni. V tem filmu bi imela Sofia Loren eno najvažnejših vlog v njeni karieri. Gre za dogodek, ki se je pripetil po zadnji vojni, in ki se nanaša na važno žensko o-sebnost, to je Sofio, in na tragedijo italijanskih ujetnikov v Rusiji, Film bodo začeli snemati julija. V začetku pomladi pa bo prišla Sofia z malim Carlom jr. v Rim, kjer 'bo začela študirati vlogo.
Iz dobro obveščenih krogov s« je zvedelo, da vlada vztraja ne toliko pri referendumu med delavci pred napovedjo stavke, temveč pri potrebi obdobja «ohlajevanja» pred stavkovnim gibanjem in o potrebi posredovanja px>sebne komisije, katere mnenje bi bilo zakonsko veljavno.
Predlog o referendumu pred stavko so industrijci kritizirali, ker so mnenja, da ta ne bi niti najmanj onemogočil neuradne stavke in bi s tem lahko kvečjemu preprečil le nekatera uradna stavkovna gibanja. Britanska vlada bo v petek globlje proučila predloge za reformo odnosov med industrijo in sindikati.
CIUDAD MEXICO, 1. — Po urad-nih podatkih mehiškega statističnega urada so mehiška sodišča izrekla v 1968. letu rekordno število
25.000	ločitev zakona. Od teh so samo 7.000 priznali mehiškim državljanom, vse ostale so odločili v prid Američanov ali Evropejcev po hitrem postopku v obmejnih mestih.
CATANIA, 1. — Neznanci so vdrli v vilo znanega 50-letnega numizmatika Alfreda Fulcija in mu odnesli zlatnino in zbirko starih kovancev v vrednosti 20 milijonov lir.
V NANTESU
Aretacija osmih bretonskih
NANTES, 1. — Ob zaključku dolge preiskave je policija aretirala osem oseb, o katerih sumi, da so pripadniki skupine bretonskih avtonomistov in da so napravili v zadnjih mesecih v Nantesu več atentatov. Vse aretirane osebe, med katerimi je tudi narednik francoske vojske, | so baje priznale dejanja. Preiskovalci so zaplenili precejšnjo količino eksplozivnega materiala.
Skupina, ki pripada osvobodilni fronti Bretagr.e, je napravila osem atentatov na javne stavbe v Nantesu in v deželi. Eksplozije so povzročile mo materialno škodo. Zadnje tn atentate so napravili v noči med 28. in 29. novembrom ob priliki obiska notranjega ministra Michela Debreja.

MINISTERO OEI LAVORl PUBBLICI
Ispettorato Generale Circolazione e Traffico
3 CAMPAGNA INVERNALE DELLA SICUREZZA STRADALE 24 DICEMBRE 1968 - 6 GENNAIO 1969
9B PREDLOGU LEVICE ZA PARLAMENTARNO ANKETO
Od zedinjenja se okoli 26 milijonov
je izselilo Italijanov
Kljub tolikim dosedanjim pobudam ni bilo doslej vprašanje izseljevanja še nikoli temeljito obravnavano, kaj šele rešeno
I Znano je, da so v senatu leve kupine postavile predlog v zvezi j neogibno potrebo parlamentarne i'kete o vprašanju emigracije. O m je časopisje že pred dnevi po-čalo. Vprašanje samo sodi v lop najbolj perečih italijanskih roblemov, o njem se je nemalo-rat razpravljalo v najrazličnejših plikah in na najrazličnejših metih, ne da bi bili uspeli natanč-pje osvetliti, kaj šele rešiti. Go-jivo pa je s tem v zvezi bil zelo jsen senator Carlo Levi v nekem rojem intervjuju, v katerem je erjetno bil prvi, ki je vprašanje svetiiI tako, da je povsem jasno rikazal njegovo bistveno vsebino, fjegove besede in mnenja so temelj kvalificirana, ker je Carlo Le-^ obenem tudi predsednik FILEF Federazione italiana lavoratori e-ligrati e famiglie).
Uradni podatki govore — je za-el senator Levi — da je od na-(onalne združitve do danes odšlo j inozemstvo okrog 26 milijonov lalijanov. Torej en cel narod, ki S s svojimi otroki in drugimi po-)mci prispeval k uresničitvi novih tvarnosti v številnih deželah sve-L obenem pa omogočil globoke premembe v mednarodnih odno-ih, kakor tudi nove tipe ljudi, ove načine življenja m oblike kul-Jfe, nove zveze z ot f limi načini Ivljenja in oblikami Kulture. Po odatkih zunanjega ministrstva je anes v inozemstvu okrog 5 mili->nov Italijanov, ne vštevši sem ate, ki so spremenili narodnost, »roke in vnuke starih izseljencev, i one, ki so se v deželah, kjer so a naselili, naturalizirali. Trenut-9 Je v inozemstvu več bivših ita-janskih kmetov kot pa jih danes bdeluje zemljo v Italiji; več kot Ctrtina aktivnega prebivalstva na-s šežele. če k temu pristavimo
še številke družin, ki so se izselile ali pa ostale doma, torej one, ki so neposredno in najtesneje povezane z izseljenimi državljani, pa lahko ugotovimo, da je najmanj tretjina italijanskega ljudstva neposredno povezana s pojavom izseljevanja v inozemstvo. To pa, seveda, zanima, zadeva in spreminja mnoge plati našega narodnega občestva, tako da vpliva in obremenjuje življenje ter usodo vseh. Zadostuje, če mimogrede omenimo, da izseljevanje tradicionalno predstavlja enega od glavnih aspektov in posledic italijanskega vprašanja juga — pa ne samo juga — kjer se cele vasi in pokrajine izpraz-r jo,
_• torej — je rekel senator Levi — za velikansko vprašanje tako po obsegu kot po kvaliteti, ki iz najrazličnejših zornih kotov vpliva na celotno narodno življenje. In vendar ni to vprašanje, ki v tolikšni meri odločilno posega v italijansko stvarnost, doslej. bilo u-screzno proučeno in se mu ni posvetila odgovarjajoča pozornost. Nasprotno, vselej so se mu ognili in ga potiskali v kot. Spomnimo se le, kako ga je tudi Humor, ko je pred kratkim v parlamentu predstavil svojo novo vlado, omenil samo mimogrede, saj je besedo »izseljevanje* spregovoril le, ko je omenil vprašanje zaposlovanja. Vedno se je izseljevanje prikrivalo kot nekaj prepovedanega in sramotnega oziroma se mu je skušala nalepiti nekakšna prestižna etiketa ali pa se je, še slabše, skušalo predstaviti kot nekaj nujnega, čeravno bolečega Razlogov v zvezi s predložitvijo ustreznega zakonskega osnutka torej ne manjka. Sicer pa, da bi se prepričali o tem, zadostuje, če si ogledamo, kdo vse je osnutek pod-
Ob petdesetletnici Spartakovske zveze

.Te dni so v Vzhodni Nemčiji za-fjučili proslave petdesete oblet->ce ustanovitve komunistične par-je Nemčije. Natančno pred pol oletja je po berlinskih ulicah rumela revolucija. Špartakovci so Jd pod orožjem in po vseh ulitih in trgih Nemčije so vihrale [leče zastave revolucionarnega u-ora. Nemško ljudstvo je bilo, le-> dni po oktobrski revoluciji, pri-ravljeno, da si z orožjem V ro-Dh pribori svobodo in enakoprav-bst, pravico do miru, potem ko ’■ že malone izkrvavelo v strašni olifitrajni vojni. Ulice so bile pokropi j ene od delavske krvi. toda ojstrašnejše je še imelo priti v tnuarju in aprilu, ko so social-dmokrati pod Noskejevim vod-Ivom hoteli za vsako ceno nemi-e zadušili.
špartakovski upor je izbruhnil onec oktobra in je novembra do-(Qe.l vrhunec. Upr’i so se mor-hriea, vojska in tovarne. Ljud-tro se je nboroži'o. postavilo sv<>
’■ ljudi na čelo državnih ustanov, štvnrj'o ljudske svete. Upor je odi’o šnartakovska zveza s Kor im, Liebknectom in H oso L uxem-drg na čelu. Udeleždi so se ga M* mnooi evro"s'ri socialisti, med fmi itilvan Franrcsoo Misiann,
' je bil zaradi tega kasneje obojen na deset let ječe. Soartakovska zveza je bila bolj h;9_ od takratne neodvisne socia-stičae stranke, razcepljene na fakcije, med k”terimi niso bile ftem jasno potrebe ljudskih mnn-[c tako da. so se piv ti'e od fo-ialdemokratov omrežiti ter nri toniti v vlad"o ktioHciio z njimi,
■	nje na so izstonfe vrcpozno in
0	snričo tega nosi'r tudi del od-bvornosti za dejanja, naperjena f°li akciji ljudskih množic.
Omenjena stranka je bila bolj a levo od socialdemokratov, ven-Pr tudi sama ni bila imuna pro-slabostim oportunizma. Zato je partakovska zveza odločila, da bo uma pristopila k delu za ustano-d[ev marksistične stranke. Levo T . neodvisne socialistične stran-e le namreč zahtevalo ustanoviti' novega političnega organizma, katerem ne bi bilo mesta za opustljive in oportunistične ele-tente, strankini voditelji pa so 5 zahtevo zavrnili, zanikujoč po-rebo po neki enotni stranki, trdno druzeni in odločni v revolucionar
1	borbi.
Jjpartakovci so, kot rečeno, bili Pločeni iti naprej tudi sami. V Mem glasilu «Die Rote Fahne*
0	objavili osnutek programa ter Spovedali za 29. december 19IS tmferenco. Odločili so se za !redno važen korak, toda za svo-Jm hrbtom so imeli sile, ki so se
“e iz odpora proti vojni ter iz ’volucionarne borbe. In te sile f buo treba v tistih dneh okrepi-na več načinov. Ko je Rosa 'Uiemburg 15, decembra predlo-[ta Neodvisni socialistični stran-
■	v Berlinu sklicanje kongresa,
l.	Proti 485 nasprotnim prejela
s pritrdilnih glasov, kar je do-a*°val°- da so za špartakovci v amem Berlinu stale močne Ijud-K?.tn revolucionarne sile.
1	. decembra so skupine skrajne -otce v Bremenu, Hamburgu in Jasdenu ter ostalih večjih in fa-njsih mestih Nemčije, vključe-® V mednarodno komunistično gi-|°nie, sklenile, da se pridružijo Partakovski zvezi. Dne 29. de-emf>ra se je v Berlinu, v dvora-» nekdanjega pruskega parlamen-
ta, zbralo 85 delegatov iz 46 krajev. Prisotni so bili še trije predsedniki vojnih svetov, en predstavnik socialistične mladine in šest iiast tujih ppgabljgncev,, Tgkg. je bila ustanovljena spartakovska zveza oziroma Komunistična stranka Nemčije.
Bila je Rosa Luzemburg, ki je predložila program, sprejet z nekaterimi nepomembnimi spremembami v primerjavi z onim, ki je dne 14. decembra bil objavljen v «Die Rote Fahne*. Le ta je nakazoval potrebo, da se vsa oblast prenese na svete delavcev in vojakov, da se delovni čas skrajša na šest ur, da se razlaste velika posestva, banke in težka industrija. «Proletarska revolucija nima potrebe, da bi se zatekala k nasilju,» je bilo rečeno v programu, zšpartakovska zveza se ne bo nikoli polastila oblasti brez jasne m izrecne volje velike večine proletarskih množic,	se	pravi	brez
njihove	zavestne	odobritve	idej,
smotrov in borbenih metod Špar-takovske zveze». Tako se je sredi enega od najbolj trdih in krvavih obdobij nemške zgodovine rodila ena od prvih evropskih komunističnih partij.
Kredi	januarja	sta	bila	umor
jena Rosa Luzemburg in Karl Liebknecht, dva izmed najbolj svetlih likov v vsem mednarodnem revolucionarnem gibanju. 9. mar ca je bil aretiran Leo Jogishes. ki je po januarju prevzel vodstvo stranke. Z nekaj revolverskimi streli ga je potem umoril neki policaj. Na stotine delavcev je padlo pod streli podivjanih vojaških oddelkov.	ki jih je	na	novo oboro-
žila socialdemokratska vlada.
Stranka pa se je kljub temu se iiaprej krepila, o čemer je stalno poročala «Die Rote Fahne*.
Danes je težko ugotoviti, koliko pristašev je v tistem času imela, vendar so bde zelo števdne tudi osnovne organizacije Neodvisne socialistične stranke, ki so soglašale z njenim programom in ga podpirale.
Sicer pa je Špartakoi’ska zveza navzlic svoji številčni šibkosti odigrala zgodovinsko vlogo tako v nemškem kat mednarodnem revolucionarnem gibanju. Med. drupim je razpiilagala s številnimi glasili, ki so izhajala v vseh najvažnejših mestih, enkratno vlogo pa je lahko odigrala zlasti zahvaljujoč vsem številnim znanim in neznanim članom in pristašem, ki so z največjimi žrtvami in za ceno svojih lastnih življenj visoko dvignili zastavo upora proti nasilju in krivici ter izpisali eno najslavnejših strani v zgodovini človeških naporov za dosego teh smotrov.
pisal, kakšne in katere so politične ter družbene sile, ki jih podpisniki predstavljajo. In, bržkone, upanje, da bo torej predlog ugodno sprejet in rešen, ni odveč. Vrhu tega bi šlo še pripomniti, da so zelo številni problemi, ki jim je vladajoči politični razred od 1. 1870 do danes posvetil svojo pozornost, nikoli pa takšne pozornosti ni bilo deležno to vprašanje, ki nedvomno sodi med najpoglavitnejša in najbolj pereča.
Na pripombo časnikarja, da se je državnim in zlasti vladnim oblastem v zvezi s tem vprašanjem pogostokrat očitalo, da ga skušajo reševati zgolj paternalistično, in potem ko je omenil, da je sam senator Gronchi v neki zadevni senatni podkomisiji dejal, da je s takim načinom reševanja vprašanja treba prenehati, je senator Carlo Levi odgovoril, da je vsekakor tako. Je pa še nekaj več od tega, je pristavil. Spomnimo se, je dejal, kakšen odmev je v svetu izseljencev leta 1963 imel Togliattijev predlog za sklicanje vsedržavne konference o vprašanju izseljevanja. In kako je javnost pred leti podprla podoben predlog o zadevni parlamentarni anketi, ki pa se o njem ni razpravljalo. Celo vidni katoliški predstavniki med izseljenci so izražali svoje obžalovanje, da predloga niso vzeli niti v poštev.
Nepotrebno je sploh omeniti, je nato še rekel senator Levi, da je ustanova FILF.F, preden se je odločila za pobudo, vprašala za mnenje tudi same neposredno zainteresirane ljudi. Od povsod, iz Belgije, Švice, Nemčije in drugod smo prejeli samo izraze solidarnosti in odobravanja.
Čitali smo v čl. 5 zakonskega osnutka — je tu segel v besedo senatorju Leviju časnikar, ki ga je intervjuval — da se bo komisija, sestavljena od 15 poslancev ter istega števila senatorjev, v svojem delu opirala tudi «na prispevke italijanskih in tujih znanstvenikov, sindikalnih strokovnjakov in nacionalnih izseljenskih organizacij, kakor tudi raznih skupnosti in posameznikov, ki so neposredno za interesirani.
Ali predstavlja to, v primerjavi s sprejetimi zakoni ostalih parlamentarnih anketnih komisij, novost? — je vprašal.
Precejšnjo, bi rekel — je odgovoril senator Levi. Zakaj, JWŠi izseljenci ne predstavljajo več one pasivne črede, kol nekoč. Vsepovsod, kjer žive, se je v njih prebudila in razvila zavest in potreba, da se uveljavijo, da [»segajo v družbeno življenje nasploh in še posebej tudi v italijansko stvarnost, kar med drugim prihaja do izraza, ko se n pr. povezujejo z italijanskim življenjem na osnovi volilne pravice, ki jo imajo in jo uveljavljajo.
Zadnje vprašanje: govorilo se je, da se je FILEF, razen na par lament, obrnila tudi na krajevne ter ostale ustanove, naj podprejo predlog v zvezi s parlamentarno anketo. Kaj namerava zdaj še storiti v prid svojega predloga?
V začetku — je odgovoril senator Levi — je bilo mišljeno, da bi predlog bil postavljen v obliki nekakšne vseljudske pobude, ne pa pobude od strani samo nekaj parlamentarcev. Oziroma, mišljeno je bilo, da bi se uporabile obe. Prvi smo se zatem morali odpovedati zaradi tehničnih težkoč (overovlje-nje podpisov v inozemstvu itd.). Kljub temu obstaja med vsemi našimi izseljenci največje zanimanje za to. In za gotovo bomo v zvezi s tem organizirali vrsto zborovanj, manifestacij itd., da bi omogočili kar najširšo možnost opredeljevanja izseljencev v prid naše akcije. Zakaj, vprašanje izseljencev je eno od temeljnih vprašanj naše italijanske družbe, ki ga je treba najprej poznati, da bi ga zatem mogli ustrezno rešiti.
TISKARSKI ŠKRAT
V naši torkovi novoletni številki nam je tiskarski škrat prav za Silvestrovo — in morda ravno zato — priredil majhno in neugodno presenetljivo napako na strani 8, kjer je ti naslovu rPanorama današnje Španije» označen kot avtor tega članka Zvonko Letica (bivši dopisnik RTV iz Zagreba v Trstu) namesto ALEKSANDAR ANTONIČ, bivši dopisnik Tanjuga v Trstu), kot je bilo pravilno zapisano že v napovedani vsebini jubilejne številke v našem dnevniku od 15. 12. 1968.' — Oba odlična prijatelja tržaških Slovencev ter vse ci-tatelje prosimo, naj to škratovo porednost blagohotno u-poštevajo.
UREDNIŠTVO
Nazdravljanje novemu letu
Mnogi poslušalci tržaškega radia se gotovo še spominjajo izredno uspele oddaje jugoslovanskih pesmi in samospevov, ki jo je pred štirimi leti v Trstu pripravila mlada ljubljanska operna u-metnica Tatjana Kraljeva. Poznavalci glasbene umetnosti, prav tako pa tudi številni ljubitelji petja so že tedaj postali pozorni m izredno lepoto pevkinega glasu, na njen izrazit talent in na prepri-čevalnost njenega podajanja. Tatjane Kraljeve poslej v tržaškem Radiu nismo več slišali, kajti njena prizadevanja za uveljavitev na opernem odru, so jo iz domovine popeljala v mednarodni o-perni avditorij. Že leta 1964 je na velikem mednarodnem tekmovanju zrelih in uveljavljenih pevk v belgijskem Verviersu kot mlada začetnica slavila prvo veliko zmago: priborila si je drugo nagrado in to v ostri konkurenci z nekaj deset pevkami.
Po tem je Tatjana Kraljeva sprejela angažma v St. Gallemt v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiii
KAJ MENI 0 TEM AMERIŠKI ZNANSTVENIK
Prodiranje v vesolje je hudo draga zadeva
Kaj vse bi sc dalo napraviti z milijardami, ki so jih ZDA namenile osvajanju Lune - Seveda pa tudi to posredno prinaša veliko koristi
Umetniški vzpon operne pevke Tatjane Kraljeve
Švici, kjer so predlanskim odprli eno najlepših, najmodernejših in največjih novih gledaliških hiš zahodne Evrope. Tu se je praktično začela pevkina strma in nagla umetniška pot navzgor in tako so se ji že po nepolni sezoni odprla vrata v državno Opero v Wuppertalu, ki slovi kot ena najboljših opernih hiš v Zahodni Nemčiji, od koder vodijo poti v druga oporna gledališča.
Čeprav je bila Tatjana Kraljeva ob nastopil angažmaja « St. Gal-lenu še čisto na začetku pevske poti in brez izkušenj, so ji zaradi njena izredne talentiranosti, lepote glasu, pevskega znanja in igralske prepričevalnosti zaupali vloge, ki jih običajno zaupajo le
Spričo zares sijajnega podviga ameriških astronavtov, ki so prvi v zgodovini človeškega rodu zaokrožili okrog našega satelita, so vsi brez razlike ostrmeli. Od političnih osebnosti do ljudi znanosti, od umetnikov do preprostega človeka ulice, vsi so izražali svoje navdušenje nad izredno tehnično popolnostjo, ki jo je dosegel človek, in nad pogumom treh astronavtov Bormana, Lovella in Andersa. V tem vsesplošnem in razumljivem navdušenju pa bi si bolj dvomeč značaj utegnil postaviti tudi naslednje vprašanje: ali ta sicer res neizpodbitno izreden uspeh o-pravičuje stroške, ki so jih vanj vložile ZDA?
Podobnih oodvigov se neka dežela lahko Toti iz treh razlogov: zaradi nacionalne varnosti, IŽ prestižnih razlogov in zaradi razvoja znanosti. Odločanje o Investicijah v podobne podvige pripada politikom. Ti so nedvomno najbolj poklicani, da dajo svoje mnenje o njihovi umestnosti glede na zadostitev vojaških in prestižnih zahtev. Toda v pogledu njihove umestnosti glede na zahteve in potrebe znanosti, bi naj-poprej le bolje veljalo prisluhniti mnenju strokovnjakov s področja znanosti
Warren Weaver, znani ameriški matematik in večletni podpredsednik Rockefellerjeve ustanove, je nedolgo tega izjavil, da je večina ameriških znanstvenikov, o-pirajoč se na izključno znanstvene kriterije, bila mnenja, da so ogromni izdatki za polet okrog Lune bili neopravičeni. Celotna cena za to, da hi nekaj astronavtov stopilo na Lunina tla in se, noseč s sabo nekaj njene materije, vrnilo na Zemljo, se vrti okrog 30 milijard dolarjev, to je malo manj kot 20.000 milijard lir, kar predstavlja nekaj več od dvakratnega italijanskega državnega proračuna.
Kaj bi bilo moč kupiti ali storiti za to ogromno vsoto? — se vprašuje Warren VVeaver. Na to svoje vprašanje je dal tudi odgovor. Za deset let — je rekel — bi se za 10 odstotkov lahko dvignile plače učiteljev in profesorjev vseh ameriških šol, javnih in privatnih, od osnovnih do univerze (9,8 milijarde dolarjev); ustvaril bi se lahko sklad 10 milijonov dolarjev za 200 najboljših učnih za vodov (2 milijardi); podelile bi se lahko za dobo sedmih let (kolikor traja celotni univerzitetni študij) študijske štipendije po 4 tisoč dolarjev letno za pripravo
50.000	mladih znanstvenikov (1,4 milijarde); lahko bi zgradili ter organizirali 10 novih medicinskih šol, od katerih bi vsaki bila nakazana vsota 200 milijonov dolarjev (2 milijardi); lahko bi se zgradila in opremila popolna univerza, vključno z medicinsko, tehniško in poljedelsko fakulteto, v sleherni od 53 dežel, ki so se prve vključile v OZN (13,2 milijarde); ustanoviti bi bilo moč nadalje tri ustanove za razvoj znanosti in umetnosti v obsegu Rockefellerjeve ustanove (1,5 mili-
...............................................................................................................................................i,...........miiiiiiiihiii.....m
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne ozirajte se več nazaj, pogled v bodočnost naj bo vaša skrb. Zadoščenje z razvojem čustvenega življenja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Posel, ki vam je pri srcu, se vam ne more več izmuzniti iz rok. Prijetno prijateljsko srečanje po dolgih letih.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Od vas je odvisno, ali se bo neki sodelavec ovedel svojih slabosti. Neugnan optimizem je vaša največja
odlika.	s r, l-
RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi v svojem delu bili bolj uspešni, vam manjka samo nekaj več trdnejše doslednosti. Zgledna duhovna ubra-n ost.	_ „
LEV (od 23.7. do 22.8.)_ Vaša poslovna dejavnost v organizacijskem
pogledu precej šepa, odpravite to pomanjkljivost. Pričakovano pismo pride.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Delno razočaranje z novim delovnim tovarišem. Burja v družini se bo polegla.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izkoristite trenutno slabost svojega tekmeca in preidite v napad. Nepričakovano se boste zapletli v neki spor.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Iz finančne stiske se boste rešili s pomočjo povsem nepričakovanega
dobrotnika. Ne popuščajte najmlajšim.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Gmotnih koristi ne bo od dela, ki ga trenutno opravljate, pač pa veliko duhovno zadoščenje. Pazite na zdravje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-speha poln dan vas bo izpolnil redkim zadovoljstvom. Ne prilaščajte si zaslug, ki niso vaše.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kakorkoli boste obrnili ne bo šlo, če ne boste na stvari gledali bolj trez no. Najnovejše prijateljstvo ne bo obrodilo sadu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vestno izpolnite obljubo, ki ste jo pred časom dali prijatelju. Ne žrtvujte svoje sreče v prid svojega napuha.
jarde); nakar bi ostalo še sto milijonov dolarjev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za izpopolnitev obsežnih programov znanstvenega razvoja.
Seznam oziroma program, ki ga je nakazal in nekako predlagal Warren Weaver, je resnično prepričljiv. Ali ne bi bilo koristneje za ZDA in ves svet, ko bi bile raje pristopile k uresničitvi takega ali podobnega programa, namesto da so se spustile v program za osvajanje Lune? Opirajoč se na zdrav razum ter upoštevajoč potrebe ljudi na Zemlji, bi vsakdo vsekakor moral na tak program pristati. Vendar se takoj iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimmiiiiiiimiiiii
Cankarjeva razstava v Trubarjevem antikvariatu
Trubarjev antikvariat v Ljubljani, ki je sicer v sklopu Cankarjeve založbe, opravlja tudi svoje posebno kulturno poslanstvo. Kulturna dejavnost antikvariata se manijestira tudi v občasnih specialnih razstavah, ki jim znajo v antikvariatu, med knjigami in drugimi antikvitetami ustvariti še posebno vzdušje. V ponedeljek 23. decembra 1968 zvečer je bila v Trubarjevem antikvariatu odprta poševna Cankarjeva razstava, zaružena s tradicionalnim miniaturnim kulturnim programom. Ob številni, uokaj stalni publiki javnih in kulturnih delavcev, po uvoani glasbeni uverturi, — sonati uuigram na harjo, — in recitaciji Cankarjevega pisma dr. Tumi, so si gostje mogii ogteciati razstavo, ki v aveh sobah prikazuje Cankarja socialista in Cankarja pisatelja in ki prikazuje tuai nekatere zanimive unikate.
V	prvem delu so objavljeni predvsem Camcarjevi članki objavljeni po časopisih in revijah. Med njimi so nekateri unikati kot na primer Komplet Delavskega tista iz 'Trsta, številka od 5. VI. 19U8 prinaša predavanja Ivana Ca../carja arubar in Trubarjeve slavnosti*. Časopis Zarja od 9. X. 1912 prinaša Cankarjev sestavek z naslovom «Aškerc in njegova doba*. List Naprej z dne 15. XI. 1917 prinaša listek izpod peresa Ivana Cankarja Mb Krekovem grobu*. V reviji Demokracija, ki nosi podnaslov Socialistična revija, je objavljen Cankarjev znani sestavek «Kako sem postal socialist*. Revija nosi o-znako 1918/1. Necenzurirani izvod prve strani lista uRdeči prapor* z dne 23. 9. 1908 prinaša črno-obrobljen sestavek oKrvavi dnevi v Ljubljani*, sestavek, ki je v redni izdaji za bralce moral izpasti.
. Nič manj ni zanimiva fotokopija Cankarjevega volilnega proglasa. Vsi ti in še drugi odlomki iz takratnih časnikov, ki jih dopolnjujejo podobe Ljubljane. Vrhnike, Dunaja in drugih predvsem naših krajev tedanjega časa, šele nazorno prikazujejo Cankarjevo politično dejavnost in njegovo socialistično usmerjenost. Dokler o njej samo beremo iz politične ali literarne zgodovine, si vse drugače predstavljamo, kot pa če prebiramo takratne časopise s številnimi Cankarjevimi članki in podlistki.
Drugi del razstave, ki prikazuje Cankarja kot pisatelja pa predstavlja vse prve originalne izdaje Cankarjevih del v originalnih vezavah. Pri tem je zanimiva zlasti oprema Vinjet, ki jo je oskrbel arhitekt Ivan Jager. Prav ta knjižna oprema pomeni namreč prelom v zgodovini slovenske knjižne opreme in je zato še toliko pomembnejša.
V	Trubarjevem antikvariatu razstavljajo eksponate Slovanska knjižnica v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knjižnica in sam Truburjev antikvariat, medtem ko so prvi Cankarjevi knjižni tiski iz zasebne zbirke Bogomila Gerlanca.
SL Rti.
lahko postavi še naslednje vprašanje: toda, če bi ta vesoljski podvig ne bil odobren, ali pa bi potem teh trideset milijard dolarjev od ameriškega kongresa zares bilo odobrenih v prid bolj humanih dejavnosti, kakršne so predvidene v programu Warrena Wea-verja?
Obstaja upravičen dvom, da ne, zakaj takšne ali podobne investicije v prid kulturnih, socialnih in ostalih potreb ljudi, kakor so koristne in potrebne in vsega upoštevanja vredne, pa gledano nanje s stališča prestižnih potreb mnogo manj vzburjajo domišljijo ljudi kot pa takle senzacionalen polet na Luno. S stališča razuma je takšno stanje vsekakor obžalovanja vredno, ne moremo pa pozabiti na trenutno stanje stvari na tem--našem svetu.
Že leta govorimo in še kar na-pre}1- ponavljamo, kako bi n.pr. vsa vprašanja tako imenovanega tretjega sveta bila morda že rešena, ko bi nekateri narodi vsaj za polovico zmanjšali svoje vojaške stroške. V resnici pa se dogaja, da bogatejši narodi dajejo celo dokaj izdatna sredstva revnejšim, ne da bi obenem v svojih proračunih zmanjšali postav ke za vojaške potrebe.
Razlogov in namenov za prodiranje človeka v vesolje je več: je večna človekova želja, da bi vse bolj popolno spoznal in obvladal naravo, je njegovo hrepenenje po neznanem, njegova sla po pustolovščinah, so tu znanstveni in politični in prestižni razlogi. Vse to je, čemur bi človek ne na sprotoval za vsako ceno, je pa lahko še nekaj, kar bi pa pome nilo neizmerno nevarost za človeštvo, za njegovo bodočnost — gre za možnost raztegnitve vojaških konfliktov v vesoljski prostor oziroma za uporabo vesoljskih teles za nadaljnje uničevanje ljudi med sabo. Menimo, da bi samo v teni primeru stroški, vloženi za raziskovanje vesolja, za pristanek na Luni ipd., ne bili ne samo neopravičljivi, ampak
zrelim in izkušenim pevkam: naslovno vlovo v «Fideliu* L. van Beethovna, Grofico v Mozartovi «Figarovi svatbi* in Giulietto v «Hofmannovih pripovedkah» J. Offenbacha, v Wuppertalu pa doslej naslovno vlogo v Puccinijevi cMadame Butterflg* in Elzo v Wa-gnerjevem rLohengrinu*. medtem ko jo do konca te sezone čaka še Margareta v Gounodovem «Fau-stu* in Fior de Lize v Mozartovi operi «Cosi fan tutte*, razen tega pa bo pela tudi še v Wagnerje-vem «Tamhauserju» in Leonoro v Verdijevem «Trubadurju*.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
(Nadaljevanje na 6. strani)
vsakemu poznavalcu, pa tudi ljubitelju' 'Šperne {irtfUtm.ili *zadostuje ie-samo bežen pogled na navedene Hloge in operna dela. da ugotervi. kako ogromne, zahtevne (n' (j&gbvoišne so uKethiške’ flelob-ne naloge, ki so jih v tako kratkem času zaunali Tatjani Kraljevi v iako renomiranih kulturnih in glasbenih središčih. Po tem lahko upravičeno sklepa, da mora biti pevkin talent res izjemen in tudi njena igralska prepriče-valnost izredna. Prav presenetljiva je tudi delovna disciplina in delovna vnema Tatjane Kraljeve, saj je narav-ost neverjetno, da je tako mlada umetnica v tako kratkem času zrelo obvladala tako številne in tako težke umetniške naloge in še v tujem jeziku.
Da je dosedanje v’o ge pevsko in igralsko izoblikovala zrelo tn dovršeno, pričajo kritike, ki so polne superlativov. Glede na to niti ni več taka preseneti ivo. kar se na prvi pogled zdi neverjetno: da namreč v nemškem gledališču z visoko razvito tradicijo ivaguer janskega vetja zaupalo v eni sami sezoni dve nosi'ni v'ngi v Wagnerjevih operah — tujki.
Mladi slovenski operni umetnici, lahko ob sklepu tega našega poročila le želimo dvoje, pa tudi sebi: da bi jo kmalu zooet slišali ne le na tržaškem Radiu, ampak tudi na tržaškem koncertnem o-dru in v Operi in da bi bila njena nada'jnja umetniška pot enako uspešna kot dosedanja.
L. F.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 Iz potne torbe Milka Matičetovega -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Safredov orkester - 17.20 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve
-	18.30 Sodobni ital. skladatelji -19.10 Oddaja za najmlajše - 19.40 Melodije - 20.00 Šport - 20.30 Mora via: «Intervju» - 21.25 Moderni ritmi - 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran
-	13.15 Juke box - 14.00 Simf. glasba.
KOPER
7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila
-	7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RL - 11.00 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in
14.00	Glasba po željah - 15.00 Prenos RL - 19 00 Orkester Billy Vaughn - 19.30 Prenos RL - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Operna glasba - 10.05 in 11.08 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt 13.15 Preizkušajo se diletanti 14.45 Beležnica - 16 00 Program za mladino - 19.30 Luna park 20 15 Of fenbach: «Lepa Helena* 21.00
Izredna udeležba na razstavi ENDAS
Nagradna razstava, ki jo že petič prireja ENDAS, je letos privabila kar 80 slikarjev in 10 kiparjev. Ocenjevalci, med katerimi to pot ni bilo kritikov, so prisodili prvo nagrado, kupo ENDAS, znanemu oblikovalcu predmestij in okoliških vasi — Duizu za njegovo olje Mali cirkus». Z drugo nagrado zlato kolajno pa se aiči mladi Bruno Traverso, ki jo je zaslužil po uspeli razstavi v Galeriji Torbandena. Isto menimo o Silvi Fonda, ki je prejela srebrno kolajno, kot tretjo nagrado, po uspeli zaključitvi razstave v občinski galeriji.
Izmed kiparjev je prvo nagraao prejel Ugo Goič za origintvno p'a-stiko tlndijanec na koncu*, dočim je šla druga nagrada za abstraktno delo Giulia Castagnje. Dovršeno abstraktna sta tudi Gior-giu Pentassuglia in Bruno Zeper pa še Vladinriro Pizziga.
Nadalje so bili pohva'jeni še naslednji slikarji: Giorgio Milia, Ci» ro Russo. Eva Ronay. Lido Dam-brosi, mladi Ettore Devidč in V it-torino Motton ter še Ferdo Sigi-dler in Matilde Santin iz Pordenona. Ker prireditelji žele uva a-ti še neznane likovnike, je v katalogu kar 32 imen. ki jih ni mo ali jih le poredkoma srečamo v javnosti.
Zaradi tega je razstava kaj pestra po načinih slikanja in vsebini slik, se pa vseeno dobro predstavlja, čeravno razstavljajo tudi še trije zelo mladi šolarčki, kar je pač znak velikega zanimanja za te vrste prireditev.
Kako je pa z našimi domačimi slikarji? Tokrat pogrešamo povsod prisotnega Avgusta Černigoja. Je pa zato tu nove ime, odličen ma-rinist Vladimir Rožem, ker je pač vse življenje prebil na raznih morjih sveta. Ne manjkajo tudi Silvester Godina z oljem «.Gozd», Primossi-Primožič in Angel Rmar, katerim se pridružuje Tone Mihelič.
Popolnejši vtis kakovosti razstave pa bo dala navedba sledečih udeležencev: Potite. Pisani. Trn a-nis, Grubissa, Babuder. Rressa-nutti, Cosoli. Cucek. Denelutti. De-petris. Lucano, Marani, Metali-no, Micalesco, Mazzolevi. Pi merim. Hilda Prekov. A’do Pi-n‘t.i, Scaramella. Simicich. Sivini in Na-talia Zilli. odlična risarka iz Mi1). Med temi je mnogo bivših nagrajencev, ki zato po pravilih razstave ne smejo biti ponovno (rojeni.	MILKO BAMBIČ
Ena izmed revij
Sansonijeve
založbe
Septembrski snopič - revije «Ri-vista di letterature moderne e comparate», ki jo urejujeta Carlo Pellegrini in Vittorio Santo!i. profesorja na univerzi v Firencah, m jo izdaja založba Šansoni, ima sledečo vsebino: Maria Fancelli, Os-servazioni suila poesia di Bi nn del 1910 ali 1914; GiuHana Colc.jn-ni. Merimee e R'ffairc Libri*; Norbert Jonard. 1» nopulis ’_e de Carducci: W’adimir KrgsinUri. Kasal de raorrochement: Pir;n<lel!a et Gide. E !sa Terni Aragone ;e napisala obšrno recenzijo izdere dela: Love de Vega. Triumto de la fee en los Reyn >s de’ J -' 'n. C. Cordie na je vriševa! kratko notico Giovanni de’!a Časa.
Jugoslovanska filmska industrija je v komaj minulem Irtu iabde-ži'a kar čedne uspehe, kar zadeva koHčino proizvodnje, kajti n Udu dni je izdela!a 32 celovečernih lastnih filmov, nadaljnjih 8 pa v koprodukciji. Kar zadana kakovostne rezultate, je teh bilo tudi več. saj je bilo več jugoslovanskih filmov nagrajenih in veliko so jih tudi izvozili. Kaže pa, da so V uspehi šele uvod v nadaljnje uspehe, kajti v sistemu samoupravljanja ima kinematografija veliko bolj proste roke, hkrati pa so se režiserji lotili tudi razmeroma zahtevnih filmov, ki pa stanejo razmeroma malo.
■ŠP
I 'S//////J
g vAmt,
tSr,
ČETRTEK, 2. JANUARJA 1969
Popevke - 22.00 Mezzosopranistka Christa Ludwig in pianist Erik Werba.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Elena Zareschi - 1135 Pesmi desetletja - 15.15 Sopranistka Pagliu-ghi in baritonist R. Stracciari -16.35 V diskoteki - 18.20 Enciklopedija - 19.00 Pevec med množico
-	20.00 Glasbeno tekmovanje -21.10 Glasbena antologija.
III.	PROGRAM
10.00 Schubert, Schumann, Mu-sorgski - 12.55 Antologija interpretov - 14.30 Ghedinijeva komorna glasba - 16.20 Sodobni ital. skladatelji - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.15 Hoffmanove pripovedke.
FILODIFUZIJA
8.55 Dvorak, Ibert, VVeber, Ru-binstein - 12.30 Opei na glasba 12.45 Saint-Saens, Dvorak, Honeg-ger, Mozart.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 13.00, 19.30 Poročila
-	8.05 Radijska šola - 9.05 »Anonimna voščila* - 10.05 Tudi letos hočemo biti veseli - 11.15 Glasba o zimi 1140 M. Murko: Vroče leto 12 10 Melodije 13.30 Z. Kržišnik Obisk v Ajdovščini -14.05 Solisti ljub Opere - 15.05
«Novo|etni poljubi — staroletne melodije - 16.00 «Ahasver iz Emone v Ljubljani* - 16.30 »Melodije spominov* - 17 05 »Ples ob petih* - 18.00 Športni junaki leta 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Zabavna glasba - 20 00 Pesmi o zimi, vinu_ in ljubezni.. - 21.00 Humoristična voščilnica - 21.40 Glasbeni nokturno 22 15 S popevkami po svetu - 23 05 Literarni noktur no - 23.15 Za ples in dobro voljo.
ITAL. TELEVIZIJA
13.30, 17.30, 20.30, 23.15, Dnevnik, 17.00 Spored za najmlajše -17.45 Spored za mladino	18.45
Humoristični skeči 19.20 Fran coska poezija in pesem	19.50
Športni dnevnik in ital. kronike
21.00	Fernandelove epizode 22 00 Nacionalno pevsko tekmovanje.
II. KANAL
17.45 Scarnicci Tarabusi: «Lily Champagne* - 18 55 Dumas: «1 banditi del re» - 21 0M Dnevnik 21.15 Glasbeno pootvanje po svetu - 22.30 Kulturne aktualnosti.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	in 22 30 Poročila 11.00 Novoletni magazin - 15 05 Risanke • 15.50 Dedek Kilijan in jaz — film - 17.20 R Burms: Veseli berači - 17.50 Po Sloveniji 18.10 Na Silvestrovo • i8.55 Sožitje brez meja - 19.45 Cikcak 20.35 Saga o Forsytih - 21.30 »Black and white».
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 3.2, najnižja —0.9, ob 19. uri 1.4 stopinje, zračni tlak 1025 narašča, veter 12 km severovzhodnik, vlaga 37 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.3 stopinje.
>ža§ki dnevnik
Danes, ČETRTEK, 2. januarja
MAKARIJ
Sonce vzide ob 7,46 in zatone 16.32 — Dolžina dneva 8.46 — >. na vzide ob 14.59 in zatone ob
jutri, PETEK, 3. januarja
GENOVEFA
NA PREHODU IZ STAREGA V NOVO LETO
Silvestrovanja v znamenju tradicionalnega veselja in izmeničnih voščil za novo leto
Številna prijetna silvestrovanja v slovenskem krogu - Tržačani množično čez mejo na sneg in v obmorska gostišča ■ Tradicionalna izmenjava voščil med obmejnimi funkcionarji ■ Prvi novorojenček v I. 1969 ■ fantek
Spet je mimo leto dni, spet smo prišteli k stari letnici eno enoto ter se poveselili v krogu družine, prijateljev in znancev ob prehodu iz starega leta v novo.
Točno o polnoči so zatulile sirene na ladjah in obratih, vsa širna okolica Trsta je zagorela v siju raket in umetnih ognjev, ki so v velikih lokalih plapolali na pobočjih v vseh mogočih barvah ter oznanjali, da je leto 1968 mimo in da nastopa novo leto.
Kaj se je zgodilo v preteklem letu, nam je vsem znano. Vsi tisti dogodki, ki so nas večkrat pretresli ter nas tudi delali črnoglede glede bodočnosti človeštva, so že zgodovina, a pred nami je novo leto, o katerem še ne vemo nič. Bo dobro ali slabo, bo prineslo s seboj zmago pravičnih stvari, ali nova nasilja, vse to je šc zavito v neznano.
Toda o vsem tem Tržačani na splošno niso preveč razmišl jali, ko je silvestrovanje prihajalo do vrhunca. Se manj so o tem rimvšljali v trenutku, ko se je iz steklenic izlival šampanjec in druga peneča se vina. Vsak je v tistem trenutku zaželel dragi osebi, prijatelju in znancu vse najboljše v novem letu,
if.Ofin.	rv\crl.nhl	rovinlclion-!
toda brez poglobljenih razmišljanj Silvestrovanje je že po svoji tradiciji bučno in hrupno, kjer vladata neomejeno veselo razpoloženje in skoraj otroško prepričanje, da bo bodočnost lepa.
Tudi zadnje silvestrovanje so Tržačani preživeli v tem duhu. Mnogi niso zapustili svojih domov, nekoliko morda tudi zaradi zelo ostrega mraza, ter so raje proslavili prehod iz enega leta v drugo v krogu svoje družine, prijateljev in znancev. V glavnem gre seveda za že starejše ljudi, kajti mladina je nagnjena na bolj živahne veselice, kjer je na pretek glasbe (po možnosti čim bolj bučne) in plesa. Tako sliko je nudilo na primer silvestrovanje v Kulturnem domu, ki so ga priredili člani športnega društva Bor. Največ je bilo mladine, ki se je prijetno zabavala ob zvokih ansambla <oLords».
Prosvetno društvo «S. Škamperle« je priredilo silvestrovanje v dvorani na stadionu «1. maja«. Tokrat so «škamperlovci» .povabili zelo dober ansambel iz Ljubljane, in sicer ((Matildo et Comp.», ki je na posrečen način izvajal vsakovrstne pesmi od domačih slovenskih do tujih, modernejše .popevke in že leta in leta priljubljene domače melodije. Ansambel ((Matilda et Comp.» sestavljen iz petih mladeničev, ki so stari od 18 do 20 let. Nastop tega ansambla je poživil prireditev ter vlil navzoči mladini obilo vedrega razpoloženja.
Mnogi tržaški Slovenci so se zbrali kot lani v znani slovenski gostilni «Jadran» pri Sv. Jakobu, kjer so se zabavali in počastili prihod novega leta s petjem in ple-eom.
Zabave in veselice, tudi družabnega značaja, pa go bile tudi v številnih drugih javnih lokalih po mestu in po vsej okolici.
Kot vsako leto, so tudi letos številni Tržačani in okoličani zapustili svoje domove ter šli silvestrovat drugam. Najprlljubljenejše točke takih novoletih izletov ostajajo še vedno razni turistični kraji na Primorskem, pa tudi na Gorenjskem. Privlačni so kraji kot Vogel, Bled, Kranjska gora itd., da ne govorimo o istrski obali. Lahko rečemo, da so Tržačani predvčerajšnjim in včeraj preplavili z avtomobili in avtobusi vse kraje od Kopra do Pule in še naprej tja do Opatije in Reke.
Na obmejnem prehodu pri škofijah so predvčerajšnim zabeležili okoli 21.000 prehodov v obeh smereh (pri tem so šteti samo italijanski državljani). Včeraj so do 18. ure zabeležili okoli 20.000 prehodov. Promet je bil zelo živahen vso noč od 31. decembra do včeraj zjutraj. Tudi včeraj popoldne je bil promet zelo živ. Jugoslovanskih
Tradicionalno novoletno srečanje jugoslovanskih in italijanskih obmejnih organov na bloku pri Fernetičih
turistov je bilo v teh dneh razme- kot na italijanski strani je sre-
roma malo (vsega skupaj nekaj ti-sočev).
Na prehodu pri Fernetičih so zabeležili predvčerajšnjim 56.471 prehodov, včeraj pa (do 18. ure) 44.316. To število je treba zvišati še za okoli 7.000 ali 8.000 enot, ker so se mnogi vračala domov šele v poznejših urah.
Na mejnem prehodu pri Pesku se je število prehodov v obeh smereh gibalo okoli 10.000. živahno je bilo seveda tudi na drugih mejnih prehodih, kjer je dovoljen promet samo s prepustnicami.
številni Tržačani so obiskali seveda tud; razne druge priljubljene izletne in turistične točke v Kanalski dolini, Karniji in Furlaniji. Po vseh cestah je bdi promet zelo živahen.
Letos izletnikom nj sicer nagajalo slabo vreme, kot se je zgodilo lani, ko je po skoraj vsem bližnjem in oddaljenejšem zaledju zapadel svež sneg in so bile pogoste snežne nevihte. To pot je bil bolj nadležen hud mraz, ki je povzročil na primer pri črnem vrhu padec temperature na 18 st. pod ničlo.
Kot je že v tradiciji, so bila tudi letos ob novem letu na vseh važnejših mejnih prehodih srečanja med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki obmejnih o-blasti. Osrednja slovesnost z izmenjavo daril in voščil je bila na mejnem prehodu pri Fernetičih. Predstavniki policijskih in carinskih oblasti so se srečali najprej na jugoslovanski strani. Tu so Jugoslovani povabili svoje italijanske kolege v bar pred prehodom, kjer so jim pripravili zakusko. Nato so italijanski predstavniki povabili jugoslovanske na zakusko v restavracijo «Pri Albinu«. Od italijanskih predstavnikov so bili prisotni razen funkcionarjev na prehodu, por. Caterinella, šef finance na Opčinah ter finančni podčastnik Sinatra. Italijansko carinsko službo so predstavljali dr. Strutti, dr. Inzerillo ter dr. Staldi od glavnega ravnateljstva tržaške carine. Policijske organe pa sta zastopala poveljnik prehoda cav. marešal Ballicora ter podčastnik Mazzoni. Od Jugoslovanov naj omenimo Franca Gantarja, šefa obmejnega bloka pri Fernetičih. Vlada Marušiča in šefa carinske službe na tamkajšnjem prehodu Milana Lju-bojeviča. Tako na jugoslovanski
Čanje poteklo v prisrčnem vzdušju.
Na kraju naj še omenimo dva vesela družinska dogodka, ki sta se ob zori novega leta odigrala e-den v splošni bolnišnici, drugi pa v Tržaškem sanatoriju. Ob 2.35 je
novorojenček Michele Nadi zagledal v tem sanatoriju luč sveta. Povila ga je mamica Maria. Ob 4.50 pa se je rodil v splošni bolnišnici Luca Marchesan. Tik pred koncem starega leta se je v splošni bolnišnici rodila Rosanna Foschi.
SEJA REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Zapletljaji pri izvajanju obč. regulacijskega načrta
Na prihodnji seji bo svet razpravljal o občinskem proračunu za leto 1969
Kakor smo na kratko že poročali, je bila v ponedeljek zvečer seja repentabrskega sveta. Najprej je župan na kratko poročal o delovanju občinske uprave v zadnjih treh mesecih, to je od zadnje seje občinskega sveta. V tej dobi se je občinski odbor sestal šestkrat in je poskrbel za izvršitev sklepov, ki jih je odobril občinski svet. Tako so odposlali v odobritev sklep o najemu posojila 1,5 mil. lir za gradnjo športnega igrišča, v pričakovanju, da bo tudi ustanova CONI dala svoj prispevek. Občinski odbor je tudi poskusil nov način dobave drvi za šolo. Drva so posekali v občinskem gozdu in tako prihranili 750 lir pri vsakem stotu. Stroški za sekanje in pripravo so znašali namreč 1050 lir na stot, tržna cena pa je 1800 lir. V omenjeni dobi sta bili v repentarbrski občini slikarska in fotografska ex tempore, za katero je občina podarila zlato kolajno. Občinski odbor je tudi pripravil občinski proračun za leto 1969, o katerem bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji. Tudi repentabrski občinski odbor, kakor smo že poročali, je v zvezi z dogodkom v openski lekarni poslal protestno pismo vladnemu komisarju, predsedniku deželnega sveta, združenju lekarnarjev, pokrajinski upravi in tržaški občinski upravi.
V svojem poročilu je župan tudi omenil nekatere zapletli a.je v zvezi z izvajanjem občinskega regulacijskega načrta Kaže, da kopija regulacijskega načrta, ki jo ima občinska uprava, ni popolnoma enaka izvirniku, ki je pri deželnem odbomištvu za urbanistiko. Zadeva je prišla na dan ko je nekdo predložil prošnjo za delitev zemljišča, ki je po mnenju deželnega odbor-ništva izven gradbenega področja, po mnenju občinske uprave pa v gradbenem področju. Občinska u-prava je na podlagi svoje kopije regulacijskega načrta že deset let
izdajala gradbena dovoljenja. Regulacijski načrt repentabrske občine

V PROSTORIH DEŽELNEGA ODBORA
Umestitev novega odbora za razvoj turizma v deželi
Ze na prvi seji je odbor izrekel ugodno mnenje o dveh ukrepih
je napravil pokojni arhitekt Meng. Gradivo in razne dokumente, ki se tičejo regulacijskega načrta, hrani njegov sin, ki je obljubil, da jih bo dal na razpolago, da se zadeva pojasni in uredi. Občinska uprava je medtem zaprosila deželno odbor-ništvo za urbanistiko, naj ji pošlje kopijo izvirnika, da ne bi prišlo do pomot in novih zapletljajev pri izdajanju gradbenih dovoljenj.
Po poročilu župana je občinski svet odobril nekatere sklepe, med temi sklep o nakupu kovinskih polic za občinski arhiv in občinsko knjižnico (166.400 lir), sklep za nakup 150 stotov drvi za šolo (157.000 lir), in goriva za ogrevanje občinskih uradov, kopalnice in otroškega vrtca, za prodajo zemljišča na ((Orešju« Pavlu Škabarju iz Repna štev. 3, da si bo sezidal hišo. Prav tako je občinski svet odobril predlog, da občina kupi od Karla Puri-ča 1899 kv. m zemljišča pri športnem igrišču, in sicer za skupno 1 milijon lir Župan .ie nato še sporočil, da so bili občini izplačani triletni zaostanki državne integracije zaradi ukinitve potrošniškega davka na vino (5,2 mil. lir). Ker je v proračunu predvidena vsota 1.774.000 lir. bo s preostalo vsoto (3,4 mil.), lahko razpolagala občinska uprava za nakup nepremičnin. Občinski svet je na predlog župana sklenil, da se iz omenjene vsote, 3.4 milijona lir lahko uporabi za nakup 2500 kv m. zemljišča blizu pokopališča od Ludvika Guština znesek 1 mil. lir. To zemljišče bo prišlo v poštev za razširitev pokopališča. Ob koncu seje ie občinski svet odobril načrt občinskega grba in spremembo pravilnika tehničnega konzorciia. ki predvideva namestitev geometra, kateri bo delal izključno za repentabrsko in zgoni-ško občino.
Ogeni uničil čolna v grljanskem portiču
Veselo silvestrovanje v znani gostilni «Jadran» pri Sv. Jakobu
Tudi na silvestrovski zabavi športnega združenja «Bor» v Kulturnem domu je bilo veselo in prijetno
V prostorih deželnega odbora so te dni umestili novi deželni odbor za turizem, ki mu predseduje podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro. V njem so trije predsedniki pokrajinskih turističnih ustanov, dva predstavnika krajevnih turističnih in letoviščar-skih ustanov ter predstavniki raz nih panog (hotelirji, lastniki javnih lokalov itd.).
Podpredsednik Moro je v začetku seje na kratko orisal naloge deželnega odbora za turizem ter o kolje, v katerem bo deloval. Moro je dejal, da zakon, s katerim se ustanavlja ta odbor, določa, da je posvetovalni organ deželne upra ve, to je, da izreka mnenja o pri merih, ki jih predvidevajo deželni zakoni, ter na zahtevo deželnega odbornika za turizem o deželnih turističnih pobudah in programih Poleg tega predlaga ukrepe in pobude za okrepitev turizma v Furlaniji - Julijski krajini. Na ta način so hoteli organsko in učinkovito reševati razna turistična vprašanja z ustanovitvijo primernega organa, v katerem bodo zastopani
j, ki se ukvarjajo s turizmom
bo, ker so prejeli mnogo prošenj za izboljšanje zasebnih sob, a le malo prošenj za izboljšanje gostiln in restavracij.
Župan inž. Spaccini sprejel na županstvu tri prejšnje župane
in ki lahko z neposrednimi izkuš njami in nasveti mnogo priporno rejo k razvoju turizma in k povezavi med turističnimi operaterji in politično - upravnimi centri.
S tem se odpirajo širše perspektive in izbire, ki bodo pripomogle k uresničevanju raznih smotrov, vključenih v programu gospodar skega in socialnega razvoja v deželi.
že takoj po umestitvi je odbor izrekel ugodno mnenje o dveh važnih ukrepih na turističnem torišču. Prvi se nanaša na predlog o dru-
gi razdelitvi skladov, ki so na razpolago za podeljevanje prispevkov na podlagi deželnega zakona št. x6 iz leta 1965 v prid hotelirski dejavnosti. Gre za vsoto 428 milijonov lir, ki je porazdeljena takole: 105 milijonov za gostinske prostore, 285 milijonov za pomožne naprave in 37 milijonov za gradnjo planinskih koč ali pa za njihovo obnavljanje.
Drugi ukrep pa se tiče porazdelitve sredstev za uresničenje zakona št 21 iz leta 1967 v prid restavracijam in gostilnam in osebam, ki oddajajo v najem zasebne sobe. S temi sredstvi bodo povečali prispevke osebam, ki oddajajo sobe, in sicer za 13 milijonov lir, in samo za en milijon gostinskim obratom. Podpredsednik Moro je dejal, da so sprejeli to spremeni-
le torek dopoldne je župan inž. Spaccini sprejel na županstvu tri pejšnje povojne župane odv. Mia-nija, inž. Bartoli.ia in dr. Franzila. župan jim je podaril spominsko kolajno 50. obletnice ter ie v nagovoru poudaril delo, ki so ga o-pravili v izredno težkih pogojih za naše mesto. Odv. Miani, inž. Bartoli in dr. Franzil so se županu zahvalili za topel sprejem in prijazne besede.
Termometer je pojedel
Včeraj popoldne so iz tržaške umobolnice pripeljali v bolnišnico 64-letnega upokojenca Ivana Žnideršiča.
Žnideršič je bil v pokrajinski
umobolnici v bolniškem oddelku, ker se ni počutil preveč dobro. Bolničarka mu je po kosilu prinesla termometer, ki si ga je disciplinirano vtaknil pod pazduho. Komaj pa mu je bolničarka obrnila hrbet, je toplomer izvlekel izpod pazduhe in ga pohrustal. Drobci stekla so ga seveda ranili. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na IV. oddelek s prognozo 10 dni.
Tatovi v stanovanju
Neznani tatovi, ki že nekaj časa delujejo v našem mestu, so predvčerajšnjim vdrli v stanovanje 47-letnega občinskega kurirja Luciana Flega iz Ul. Del Mestri 7.
Tudi tokrat so si tatovi izbrali stanovanje, ki je na samotnem kraju in v katero se da vdreti po terasi. Opazili so, da je bil Flego odsoten v poznih popoldanskih urah, vdrli v stanovanje in premetali vse, kar je bilo v omarah in predalih. V spalnici so v nočni omarici konč-no našli, kar so iskali. Flego je imel tam spravljen denar in nekaj dragocenih predmetov za skupno vrednost štiristo tisoč lir. Policija je uvedla preiskavo.
Včeraj zvečer, malo po osmih, je na pomolu v grljanskem portiču nastal požar. Popolnoma je uničil manjši čoln, delno še drugega in zajel tudi leseno barako, v kateri živi 67-letni Carlo Stoppar, ki varuje motorne čolne premožnejših Tržačanov. Večje škode požar ni povzročil, vendar pa bodo zaradi tega prikrajšani predvsem otroci, ki so poleti hodili k čuvaju in se igrali z njegovo živahno opico. Ta je namreč edina žrtev močnih zubljev ,ki so oplazili tudi Stopparja, ko je po večerji čital časopis. Nenadoma je začutil za hrbtom vročino. Obrnil se je in zagledal visoke zublje, ki so se vili ob stenah lesene barake. Gorel je čoln, ki ga .je bil pred časom potegnil na suho. Takoj je stekel iz barake in poskusil pogasiti požar, a zaman: Šele po posegu gasilske brizgalke je ogenj v svoji uničevalni moči ponehal.
Poleg gasilcev so v Grljan prišli tudi izvidniki pristaniškega poveljstva in agenti bližnjega komisariata javne varnosti.
Seja deželnega odbora
Deželni odbor je na svoji zadnji seji. ki ji je v odsotnosti predsednika Berzanti.ia, predsedoval podpredsednik Moro, odobril nekaj sklepov v prid kmetijstvu in šolstvu. Na predlog odbornika Giusta je odbor odobril sklep o prispevkih «una tantum« za šolske infrastrukture na podlagi zakona št. 10 iz leta 1966, za šolsko pomoč dijakom višjih srednjih šol na podlagi zakona št. 19 iz leta 1965 ter za izredne podpore nepremožnim dijakom, ki so potrebni pomoči. Na koncu seje je podpredsednik Moro izrekel topla voščila vsemu prebivalstvu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
JOSIP TAVČAR
RED MORA BITI
farsa v dveh dejanjih
KRSTNA PREDSTAVA
Scenograf: NIKO MATUL Kostumograf: ALENKA BARTLOVA
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: ŽARKO PETAN
V	četrtek,	9.	januarja	ob	21.	uri	PREMIERSKI ABONMA
V	petek,	10.	januarja ob 20.30	ABONMA	RED	«A»
V	nedeljo,	12.	januarja	ob	16.	uri	ABONMA	«B»
V	nedeljo.	19.	januarja	ob	16.	uri	ABONMA	RED	OKOLIŠKI
V	sredo, 22. januarja ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pri' četkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tele fonu 734265.
Voščilnc brzojavke komunističnih parlamentarcev grškim poslancem v zaporu
Tržaška federacija KPI sporoča, da sta senator Paolo Šema in poslanec Albin škerk poslala grškemu antifašističnemu voditelju Manilisu Glezosu sledečo novoletno voščilo: «V imenu Italijanov in Slovencev iz Trsta izražamo željo, da bi novo leto prineslo svobodo in napredek grškim delavcem in vsemu grškemu ljudstvu, še posebno pa političnim jetnikom«.
Podobna brzojavna voščila sta tržaška komunistična parlamentarca poslala tudi znanemu grškemu skladatelju Mikisu Teodorakisu in številnim drugim grškim poslancem, ki jih je grški polkovniški fašistični režim spravil v zapor.
Občinska svetovalka Jole Burlo pa je poslala v imenu tržaških komunistk grški poslanki Karaghior-ghievi, ki je v zaporu v Alikarnas-su, pismo, v katerem je rečeno, da jo tržaške komunistke pozdravljajo in objemajo, ter da se obvezujejo, da bodo storile vse za dosego svobode vsega grškega ljudstva.
Prav tako so podobne pozdravne in voščilne brzojavke poslali zaprtim grškim županom in občinskim svetovalcem načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Cuffaro, miljski, zgoniški in dolinski župan in načelnika svetovalskih skupin KPI v nabrežinskem in repentabrskem občinskem ■ svetu.
Sestanek vodstva tržaške PSIUP
V preteklih dneh se je sestalo, v navzočnosti predstavnika vsedržavnega vodstva stranke posl. Do-menika Ceravola, novo vodstvo tržaške PSIUP, izvoljeno na pokrajinskem kongresu 8. dec. lani.
Po izčrpni razpravi je vodstvo potrdilo nujnost sklicanja deželnega zborovanja stranke o prispevku, ki ga nameravajo dati enotni socialisti za organizacijo delavskih borb zlasti v ladjedelstvu
Vodstvo se je nato konstituiralo takole za pokrajinskega predsednika je bil potrjen Ezio Martone, člani izvršnega odbora pa so: Licia Chersovani, Francesco Franco, Pie-ro Giordani, Silvio Laurenti, Michele Montecalco, Giorgio Uboni.
iiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiimiiMimiiMimiiiiiiiiiiimiimiiniimmiiiiiMimiMiiiiiiiiimmiiimmiiiHiimmiiiiimiiiimimiiiiimmniiiiiiiimmimiiiiiiiiimiimiiimHii
Seznam plačevalcev družinskega davka z davčno osnovo nad 5 milijonov lir
Nadaljujemo objavo seznama plačevalcev družinskega davka do najnižje vsote 5 milijonov lir obdavčljive osnove. Prva številka se nanaša na obdavčljivo osnovo, druga, v oklepaju, pa na odmerjeni davek.
Gropaiz Riccardo, prevoznik, 20 milijonov (3.737.016); Godina Giu-
seppe, trgovec, 16 milijonov (2.802 tisoč 762); Gallinottl Ottavio,
trgovec, 8 mil (1.214.532); Gortan Giullano, zdravnik, 8 mil. (1.214 tisoč 532); Gianfre Armando, trgovec, 7.200.000 (1.053.840); Gašperšič Anton, trgovec, 7 mil. (980.970); Gerotimich Carlo, pomorski agent, 7 mil. (980.970); GeromlUch Giuseppe, upravnik, 7 mil. (980.970); Grandi Antonio, zastopnik, 6.600.000 (924.912); Gigante Raffaele, urad-
Zlepa ne bomo našli kotička na zemlji, ki ga ne oživljajo različno oblikovani in obarvani ptičil Ptiči so človeku od vseh živali še najbolj pri srcu, zato pohitite in si nabavite
3. KNJIGO IZ PREKRASNE
ILUSTRIRANE
ENCIKLOPEDIJE
ŽIVALI
IPTIČI
KNJIGA BO NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE OTROKE, ŠE BOLJ PA ZA VAS SAME !
Uiailca Uvigatoui
TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
nik, 6.500.000 (870.414); Gonnelli Renzo, trgovec ,6.500.000 ( 870.414); Galllco Bruno, podjetnik, 6 mil. (766.092); Gašperini Nereo, 6 mil. (766.092); Geroldmlch Paolo, uradnik, 6 mil. (766.092); Giannini Aldo, uradnik, 5.900.000 ( 753.324); Gentl-ii Mario, zdravnik, 5 600.000 (715 tisoč 020); Goitan Paolo, uradnik
5.600.000	( 716.020); Gerolimich Glo-vanni 5.500.000 ( 659.430); Grandi Antonio, trgovec, 5.500.000 (659.430); Giacomelli Giullo 5.200.000 ( 623 tisoč 460); Germelii Salvatore, uradnik, 5.100.000 ( 611.472); Giammusso Vittorio, zdravnik 5.100.000 ( 611 tisoč 472); Goldflam Rodolfo, zastopnik, (611.472); Gerghi Antonio, 5 mil. (560.566); Giacominl Miche-lino, bančni funkcionar, 5 mil. (560.556).
Hausbrandt Ermanno jr., industrialec, 9 mil. (1.464.444); de Hel-mreichen Maria Federica, posestnica, 8.100.000 (1.273.860); Hausbrandt Roberto Jr., trgovec, 8 mil. (1.214.532); Hausbrandt Roberto, industrialec, 7 mil. (980.970); Hausbrandt Ermanno sen., trgovec,
6.500.000	(870.414).
Iazbar Stanislao, trgovec z lesom, 8 mil. (1.214.532); llly Emesto, trgovec, 8 mil. (1.214.532); Ierich Ermanno, špediter, 7.200.000	(1.053
tisoč 840); Irneri Giorgio, zavarovalec, 6.600.000 ( 924.915); Ianou-sek Ladislao, industrialec, 6.500.000 (870.414); Ivianj Ezio, urar, 6.500.000 (870.414); lenco Egone, uradnik,
6.400.000	(862.212); Iucev Giaco-mo, zdravnik, 6.100.000 (816.852); Irneri Ugo, zavarovalec, 5.600.000 (715.020).
Leonori Tullio, trgovec, 9.500.000 (1.597.578); Laccisaglla Antondet-ta vd. Lanari 7.500.000 (1.097.748); Lercara Luciano, zdravnik, 7.300.000 (1.068.480); Luciani Fellce, uradnik, 7. mil. (980.970); Longo Vittorio, uradnik, 6.800.000 (952.944); Lovisato Luciano, zdravnik, 5.700.000 (727.788); Lasperanza Roberto, zdravnik, 5.500.000 ( 659.430); Luz-zatto Fegiz Pierpaolo. funkcionar.
5.500.000 (659.430); Levrera Ugo, inženir, 5.300.000 ( 635.448); Luciani Luciano, funkcionar, 5.300.000 ( 635 tisoč 448); Latcovich Raimondo, u-radnik, 5 mil. (560.556).
Mezzari Antonio, zdravnik, 13.500 tisoč (2.552.490); Mordo Silvia por. Tripcovich 13.500.000	( 2.552.490);
Mann Giovanni, industrialec, 11.600 tisoč (2.154.828); Martinolli Carlo, brodar, 11.600.000 (2.154.828); Manna Enzo, zdravnik, 8.300.000 (1.305 tisoč 312); Marovich Gino, pomorski agent, 8 mil. (1.214.532); Mor-purgo Mario, industrialec, 7.500.000 (1.097.784); Macchioro Gino, zdravnik, 7.400.000 (1.083.114); Mioni E-frem 7.200.000 (1.053.840); Marass Umberto, uradnik, 7 mil. (980.970); Miraz Silvio, mesar, 7 mil. (980.970); Moncini Gino, trgovec, 6.700.000 (938.928); Montenero Duilio, zdravnik, 6.700.000 (938.928); Melzj Elda vd. Segre’, posestnica, 6.500.000 (870.414); Mayno Mayneri Augu-sto, uradnik, 6.400.000	( 862.212);
Maracich Eligio, gostilničar, 6.300 tisoč (843.636); Mitri Bruno 6.300 tisoč (843.636); de Mottoni Ales-sandro, inženir, 6.200.000 (830.244); Madonna Nerlna vd. Punzo, gostilničarka, 6 mil. (766.092); Mari Riccardo, prokurator, 6 mil. (766.092); Melchiori Alberto, uradnik, 6 mil. (776.092); Mustacchi Fulvio, trgovec. 6 mil. (776.092); Modugno Glauco, notar, 5.800.000 (740.556); Marsich Federico, podjetnik, 5.700 tisoč (727.788); Marco Spiridione, lekarnar, 5.500.000 (659.430); Mor-way Federico, zavarovalni funkcionar, 5.100.000 (611.472); Maieron Plerlulgi, zdravnik, 5 mil. (560.556); Martinolli Antonio, brodar, 5 mil. (560.556); Metteucci Mario, uradnik, 5 mil. (560.556); Melzi Carlo, posestnik. 5 mil. (560.556); Messi-neo Francesco, zdravnik, 5 mil. (560.556); Mirelll Mario, gradbeni podjetnik, 5 mil. (560.556); Modia-no Giacomo, prokurator, 5 mil. (560.556); Moretti Augusto, 5 mil. (560.556); Movia Silvio, uradnik, 5 mil. (560.556).
Narodopisna zbirka odseka za zgodovino in narodopisje ie
obogatela za kar 31 kosov najrazličnejših predmetov, ki jih je zbirki darovala gospa Slava Sancin iz Skednja. Med darovanimi predmeti so tudi priprave za peko kruha, 11 njenih medeninastih pokrovk, 3 zajemalke in starinska lučka o-ljevka pa dopolnjuje opremo Kraške hiše v Repnu.
Gospej Slavi Sancin se za darovane predmete iskreno zahvaljuje
Odsek za zgodovino in narodopisje pri Studijski knjižnici
V ponedeljek, 6. januarja bodo v Čedadu praznovali beneški Slovenci
DAN EMIGRANTA.. Ob 15 url bo v mestnem gledališču ADELAIDE RISTORI predstava TAST PO SILI. nakar bo v sedežu našega društva IVAN TRINKO sprejem za Izseljence, ki so se za praznike vrnili k svojcem.
Ce želite obiskati Čedad, se za en dan odpovedati svojemu avtomobilu in osebno doživeti ta izredni kulturni dogodek, se lahko prijavite za avtobusni
IZLET V ČEDAD
Odhod 6. januarja s Trga Oberdan ob 9. uri. povratek iz Čedada ob 19. uri.
Vpisovanje na sedežu zveze (Ul. Geppa 9. tel. 3M19) 2. in 3. od 9. do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure, v soboto, 4. pa od 9. do 12.30.
Slovenska prosvetna zveza
Gledališča
Teatro Stabile
Danes ob 20.30 v Avditoriju at1 majska predstava gledališča iz AH* Johna Osborna »Plačami dolg«. Pt stave tega dela, ki je povzeto j tekstu Lope de Vega «La fianza tisfecha«, bodo do 6. t.m.
Jutrišnja in sobotna predstava bosta pričeli prav tako ob 20.30, nedeljo in ponedeljek pa sta . sporedu po dve predstavi: ob 1' in ob 2050.
V okviru gledaliških Izmenjav tržaški Teatro Stabile gostoval Aquili in v drugih krajih v At Oih in Laziu s komedijo Fulvia ; mizze »Bertoldova zgodba«. «Pla ni dolg« je druga predstava v ok«1 izmenjav po komediji «Eden zadi' karnevalskih večerov«, ki jo je ut zorilo gledališče iz Genove ter P1 Eliotovo «Cocktail Party’, s katero gostovalo v Trstu Stalno gledali' iz Rima.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. decembra 1968 se je v
marin, 75-letna Andreina Vettl,
Darovi in prispevki
Nazionale 15.00 VValt Disney: «11 bro della glungla«, Tecbnicolof Grattacielo 16.30 «R'iusciranno I stri eroi a ritrovare l’amico j steriosamente scomparso in A' ca?« A. Sordi, N. Manfredi. Eden 16.00 «Serafino». A. Celents' O. Piccolo, S. Urzi. Technicolo! Fenice 15.00 «C'era una volta West». Henry Fonda, Claudia 0 dinale. Technicolor.
Exceisior 15.30 «Amanti». Marc* Mastrolanni, Faye Dunaway. P povedano mladini pod 14. letoP1 Ritz 15.30 «La pecora nera«. Vitt«1 Gassman, Lisa Gastoni. TechiH1
iur.	,
Alabarda 16.30 «1 nlpoti di Zori1 F. Franchi, C. Ingrassia. TecU1 , color.
Moderno 16.00 «Jlm, rirresistibile 1 tective«. Silva Koscina, Kirk D1 glas, Eli Dallach. Technicolor. Filodrammatico 16.00 «Due spor) carogne«. A. Delon, Charles Bf( son. Colorscope.
Aurora 16.30 .11 medico della t tua«. Alberto Sordi. Technicolo! Cristallo 16.30 «Mayerling». O. ^ riif, C. Deneuve.
Capitol 16.30 «Romeo e Giuli-ett* Leonard VVbiting, Olivia RosS1 Technicolor.
Impero 16.30 aSette spose per se1 fratelli«.
Vittorio Veneto 16.00 «La strana c( pia». Jack Lemmon, VValter Matt* Garibaldi 16.00 «Questi fantasmit. Astra 16.30 «Maciste contro i rn* goli«. Technicolor.
Ideale 16.C0 «Quando dico che amo». Lola Falana, Tony Renit Abbazia 16.00 «Tre fusti, due bt1 bole, un tesoro«. Elvis Preši1 Technicolor.
1
stu rodilo 8 otrok, umrlo je 13 os1 UMRLI SO: 52-letni Bogomil P' tot, 47-letna Maria Vlali por. Stol vic, 74-letni Silvio Motz, 55-letni U' berto Marcon, 73-letni Corrado SP no, 47-letni Silvano Godas, 91-1®' Giorgio Maraspin, 88-letni Guldo ' svaldella, 62-letni Salvatore Val"
letni Pietro Lonza, 84-letnl Franj sco Bonlfacio, 74-letna Noemi P°
DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyo, Ul Orologlo 6. Ul. D 2. A11 a Sahie, Ul. Giulia 1. Piccio' Ulica Orlani 2. Vernari, Trg Valri* ra 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Trg S. Giusto 1. & ce Verde, Ul. Settefontane 39. RaV? ni, Trg Liberti 6. Testa d’Oro, 1 Mazzini 43.
Za odbor za stoletnico čitalnici Skednju so darovali prof. Mlrca Karel Sancin 2000 lir in Joslpina u bec - Patrizio 2000 lir.
KRZNA

SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
I R 8 1
Viale XX Settembre 16/11'
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
HELENA PETAROS
Pogreb bo danes, 2. t. m. ob 14.30 izpred hiše žalosti — Gročana 26.
Žalujoči sestra Marija, sin Anton, hčere Cilka. Marija in Hedvika z družinami
Gročana. 2. januarja 1969.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
L Lani v Trstu v enajstih mesecih ^ manj turistov kot prejšnje leto
V lanskem novembru je samo cementna industrija zabeležila znaten napredek - Tržaške gospodinje kupujejo vedno manj mesa v domačih mesnicah
>ri-
in
sle-
atf
Pf
to
ia
va
.30,
a
1«
iv
ral
At
a
Pia
ikv'
adfl
ut
P'
;ro
tali*
«1!
>10t
1
n ta' Slot Ita i O
irc<
P
lota
itto'
hrf
ort1
eclt
le ‘ D< r.
sort
Bft
It
►lot,
it
e tl*
osU
st'
I C« att» ml*
ml
1 ne n i5*
esl<
rao‘
po!
°\
■ci°
im*
. d av>:
lice ca a 0
Trgovinska zbornica je pravkar, šala ustrezna postavka za leto 1967 objavila zaključne uradne podatke 1293.107 nočitev, o razvoju gospodarskih dejavnosti
Tržišče na debelo je bilo v novembru pretežno mirno. Prodaja oblek in obutve se je odvijala z o-bičajno živahnostjo, medtem ko je bilo na tržišču s pisarniškimi potrebščinah ter v knjigarnah razmeroma živahno. Nakupovanje trajnejših naprav in potrebščin na o-broke je bilo umirjeno. Zaradi nabav novih modelov in izdelkov, so se zaloge skoraj v vseh trgovinah v novembru v večji ali manjši me ri povečale. Prodaja živil na debe lo se ni posebno razvila, posebno previdni pa so bili prekupčevalci s kavo in drugimi eksotičnimi pridelki. Cene mlečnim izdelkom, prekajenemu mesu in ustreznim izdelkom so ostale v novembru lani ne spremenjene:	zaradi pomanjkanja
uvoženih jajc so cene domačim znatno poskočile. Kvotacije popra so nasprotno skoraj pri vseh vrstah popustile. Cene drugih eksotičnih začimb so se nasprotno nekoliko dvignile. Cene kave so ostale nespremenjene Višje kvotacije so zabeležili pri avstrijskem rezanem lesu in pri drugem gradbenem materialu. Med kovinam' so se nekoliko dvignile cene bakru in mede-
MlIlllllllHlllIHHIHIIIHIlHIHHIHIHIIiitHIHIlIlliiiiIlllilllHIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIHIIHIHIIIHIHHHlHHHHHI
Dokumentarna vrednost izredne številke «Zaliva»
. Odbor bivših mladinskih društev držali v občinskih zaporih v Kopru, je omogočil, da je revija «Zaliv» prav na koncu leta 1968 izdala še eno dvojno (14 15) številko. Odboi je namreč za 50-letnico prihoda Italije nameraval izdati poseben spominski zbornik, pa je moral kasne je to zamisel opustiti Na pobtido
v tržaški pokrajini za pretekli november. Iz poglavja, ki obravnava turizem, povzemamo, da je novem ber kakor je bilo pač pričakovati, prinesel nekaj živahnosti v domačem turizmu, saj so prav v tem mesecu dozorele največje slovesnosti v zvezi s 50 letnico prihoda Italije na naše področje. Zato se je dotok turistov iz notranjosti Italije znatno povečal v primerjavi s prejšnjimi meseci: skupno število nočitev italijanskih gostov je namreč v novembru doseglo 32.242, medtem ko so jih v lanskem novembru zabeležili le 26.220 Bilanca domačega turizma za prvih 11 mesecev leta 1968 izkazuje 373.681 nočitev, medtem ko so jih v prvih enajstih mesecih leta 1967 našteli 366.387.
Kar zadeva mednarodni turizem, pa izkazujejo statistični podatki neugodno sliko: v novembru so tuji turisti dali skupno 18.943 nočitev, medtem ko so jih v istem mesecu prejšnjega leta našteli 21 613. Nazadovanje je torej doseglo 12,3 odst. Od 1. januarja do konca novembra lani so dali tuji turisti skupno le 267.914 nočitev, medtem ko je zna-
Podobna nesreča se je pripetila tudi na Pristaniškem trgu v Kopru. Mopedist Miat Burič iz Plavij je podrl 79-letno Marijo Jakomin iz Boškarije pri Pridvoru. ko je prečkala cesto pri podjetju Kompas. Pri
odbora je prišlo z uredništvom Za padcu si je starka ziomila levo no-hva do sporazuma o izdaji poseb■ g0 jn so jo odpeljali v izolsko bolne številke revije, ki bi jo odbor1 nišnico. založil. Bržkone je imel odbor že j	* * *
tudi pripravljen material, ki ga je t dnj po nesreči se je javil pri-1 ora rar ‘.roču Zalivu Uredništvo je to šte stojnim organom G4-letni Boris Sto- odnosu miko, ki jo je potem res odbor za --	----— !" -
ka iz Portoroža in je 23. decembra letos podrl italijanski avtomobilist, ko je prečkal cesto na prehodu za pešce pri kavami Jadran v Portorožu. Navedel je tudi reg. številko avtomobila TO 403638. Postaja LM je na podlagi izjav očividcev pregledala podatke in ....	,	ugotovila, da so resnični Torej v
- misli je zelo dobrodošla n<>kaj dneh so kar trije pešci po-vazprava dr. Vladimira Turine «Go- stali žrtev voznikov na označenih spodarsko uveljavljanje Slovencev prehodih. na Primorskem v začetku stoletja».
■ Dobrodošla zato, kei je tu zbrano
tožil, označil kot *izredno». Odbor sam je prispeval kratek uvod. v katerem je povedano kar smo tu navedli, nato pa je med drugim po udarjeno, da «je poleg zavesti eko nomska osnova zelo velikega pome na za naš obstoj»
Ob tej
nini, medtem kc so nasprotno kvotacije cina popustile.
Poročilo trgovinske zbornice vse buje tudi podatke o novembrski proizvodnji železarskih izdelkov, cementa in jutinih proizvodov. Iz u-streznih preglednic je razvidno, da je bilo delo v cementarni cltalce-menti» lani znatno bo1 j uspešno kakor leta 1967. medtem ko se je enajstmesečna bilanca proizvodnje zaključila z vidnim primanjkljajem tako v železarni «Italsider» pod Skednjem kakor tudi v obratu «Ju-tificio Triestino*. V cementarni so namreč do konca novembra lani proizvedli 174 900 ion cementa, kar ustreza povečanju za 27,3 odst. v primerjavi s proizvodnjo do konca novembra 1967, ki je znašala 137.420 ton. V železarni «Italsider» pa je proizvodnja surovega železa nazadovala od 251 503 ton leta 1987 na 219.274 ton. proizvodnja kokil pa od 139.800 na 123 810 ton lani. V obratu «Jutificio Triestino» so do konca novembra lani proizvedli 37.626 stotov jutinega prediva, platna in vreč, medtem ko je znašala proizvodnja do konca novembra leta 1967 40.394 stotov.
Nakup tobačnih izdelkov v trža škili tobakarnah je do konca novembra 1968 dosegel 486.518 kg, kar predstavlja povečanje za 1,1 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem leta 1967 (481.268 kg). Prodaja soli je znašala 17.751 stotov (1967 v istem času 17.667 stotov); tržaške gospodinje pa so v domačih mesnicah do konca novembra lani nakupile za 6.4 odst. manj mesa kakor leta 1967
Iz poročila nadalje povzemamo, da sta v novembru lani zašli v stečaj dve podjetji, in sicer eno s področja trgovine in eno industrijsko, medtem ko so novembra 1967 zabeležili 4 primere stečaja. Raznih stavk se je v novembru 1968 v tržaški občini udeležilo 80.345 delavcev in uslužbencev, od tega 33.845 delavcev in uslužbencev zaposlenih v industriji, kar jj povzročilo zamudo 633.189 delovnih ur od tega 271.389 v industriji Konec novembra lani je bilo v rednem delovnem ,	,	,	na našem področju 87.783
povedal, da ga ljudi, to je 1.1 odst manj kakor ob istem času leta 1967 Na uradu za delo pa je bilo ob isteim času na spisku ljudi bre/ posla 5.172 imen, to je 16,6 odst manj kakor ob istem času leta 1967 (6.200).
Mladoletni tatič

tako rekoč vse o naši gospodarski
zgodovini. To pa priča, da Slovenci pred sodnikom se bo moral za-v Trstu in okolici nikakor niso igra govarjati zaradi kraje 16-letni Ivan « kake podreiene vloge v gospo- . G., jugoslovanski državljan, ki . ga darstvu, temveč	so	se začeli v ob-	I je	prijavil konnsariat javne varno-
vavnavani dobi	na	zavidljiv način	Isti	iz Milj. Ivana G. so agenti pri-
uveljavljati na	vseh področjih pri	■ jeli na openski postaji, med carin-
dobitništva, kar	je	bili velikanske	\	pregledom ker je imel pri
ga pomena za utrjevanje hrbteni i »*»	zavojčkov ciga-
ce v narodni zavesti in v kulturnem | ret' Prav 4 ste anl pa ,e n kl delovanju Turinova razprava je, ..ji,, se eden izmed tistih dokumentarnih sjrisov, ki jih nober pisec naše zgo dovine ne bo mogel prezreti. Branje te razprave bi pa bilo tudi silno koristno tistim mladim ljudem,
znanec okradel gostilno Bruna Mar-Ta je namreč 12. decembra prijavil agentom, da so mu neznanci odnesli 120 zavojčkov cigaret za skupno vrednost 80 tisoč lir.
Trčenje pri Štivanu
Včeraj zvečer st> se zakonca Co-relli iz Ul. San Michc-le 13 vračala v družbi sosedov Benin! z izleta po Furlaniji. Praznično -vzdušje jim je pri Štivanu skalil 55-letni Fran-cesco Lugnani 'lž Ul. M. Polo 35, ki se je z vso silo zalete! v zadnji del n:ihovegS0(flvtbttiobi!a. Pri tem je njihov avto, znamke «Prinz NSU» vrglo ob cestni rob, kjer je obstal. Pri trčenju so se potniki pobili po obrazih in nogah. Nesrečo je opazilo več šoferjev, ki so tedaj vozili mimo. Naložili, so ranjence in jih odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so spreeli 46 letno Ama io Eperia. ženo Renata Corellija, ki je vozil avtomobil, na I. kirurški oddelek, kjer bo zaredi rane na kolenu ostala 10 dni in 58-letnega Vit-tori^ Bertinija, ki se je pobi' no nogi. na ortopedski oddelek, k '-er se bo moral zdraviti 5 dni. Njegovo ženo Ido pa so samo obvezali in jo odpustili domov.
NA NOVOLETNO NOG NA LONJERSKI GESTI
A vtomobilist podrl motociklista in zbežal
Nesrečnež se bo moral zdraviti dva meseca . Avto s ceste na travnik brez hujših posledic za potnika
Prometne nesreče na Koprskem
n„Tu<*l čez soboto in nedeljo se je na koprskih cestah več Prometnih nesreč, med temi tudi nekaj s hujšimi posledicami.
Na križišču v Bertokih je itali-Janskj državljan Mario Gonzo iz Trsta podrl pešca Ilijo Zelkoviča iz “°.sai}fke Gradiške. Nesreča se je a na Prehodu da pešce. Zel-so s hudimi poškodbami napeljali v Izolsko bolnišnico kjer »č nekaj ur za tem podlegel po-Pešcu in vozniku so od-™eu kri za analizo. Po nalogu preiskovalnega sodnika so Gonza pri-
Po daljšem zasliševanju je fant koristno Ustim mladim ljudem, priznai krajo v Marsijevi gostilni, ki imajo včasih napačne predstave • ni pa hotel priznati še drugih tat-0 naši preteklosti	| vjn Agenti namreč sumi jo, da je
Kot drugi sestavek v številki je! Ivan G. dan prej okradel tudi go-objavljen «Seznam društev in nji- j stilno Albine Serbo v štramarju m hovih sedežev do razpusta leta jpar “Carlini« v Miliah.
1927», ki ga je sestavit pokojni prof. j m....n.............mil............................................iiimhimihiiiiii
dorko Jelinčič Material je gotovo' xz Jelinčičeve zapuščine in v tej obliki seveda še ni bil pripravljen za tisk. Uredništvo samo pravi, da *• e nepopoln in menda tu in tam ne-iočen». Kljub vsem lem pomislekom Pa je prav, da je bi: objavljen. Če tudi je nepopoln in netočen, je vendar osnova, ki bo dala priložnost vsem, ki jim ie kak podatek znan drugače, da objavljeno izpopolnijo ali popravijo
Branko Marušič je prispeval izpise «tg ilegalnih protifašističnih listov 1918-1911». Gre za ponatise nekaterih odlomkov iz ilegalnih tiskov «Borba» in «Svoboda» organizacije T1GR Objavljeni so, kot prani Marušič v uvodnih besedah, kot pričevanje in ne kol ocena. Iz «Bor-be«, ki je prvič izšla 24. decembra *927, je objavljen uvodni članek iz Vrve številke in še nekaj odlomkov tz poznejših številk, sledi še nekaj odlomkov iz «Svoboae». ki je priče la izhajati leta 192L
Pavel Str a jn objavlja kratkotrajno zgodovino barkovljanskega veslaškega kluba «Strena», ki je 17. avgusta 1927 doživelo usodo vseh drugih slovenskih društev: razpust.
Pisec pravi na koncu sestavka, da *mora še obstajati nekje «Sireni na» tajniška knjigi in društveni zapisnik . . Nnhova najdba bi bita zanimiv in dragocen dokument».
Mogoče bo la zapis pomagal, da se
najdeta.
Marjan Perto< skuša iz tajniške knjige Ljudske knjižnice na Proseku prikazati težave prosvetnega deta v letih od 1922 do 1927; proti koneu tega leta je bila namreč tu-at ta knjižnica razpuščena
Številka bo gotovo našla dovolj bralcev, zaradi svoje dokumentarne vrednosti pa bo morala ostali ? knjižnici vsakogar, ki se kakorkoli publicistično ukvarja z našo Preteklostjo.
SREČNO V NO VO LEJO
Živahno silvestrovanje na Goriškem tudi po naših podeželskih gostilnah
Nad 31.000 ljudi je šlo čez mejo pri Rdeči hiši - Izmenjava voščil obmejnih organov - V Gorici prvorojena deklica ob 11. uri - V Šempetru kar šest porodov prvi dan - Nesreča mladeniča iz Ste verjana - Minus 7 stopinj v Gorici
V Gorici in na Goriškem na sploš- je vozil mornariški častnik Beni a-1 1100 26 letnega Giuseppa Vistacca no smo še kar lepo in dobro zapu-l mino Gridelli iz Gradiške, Ul. Ca m-j iz Castionsa. V tem je prišel od stili staro in vstopili v novo leto. j pagnola 24, ki je s svojim vozilom j zadaj še tretji avto simca 1000 ter
Mnogo je bilo gostov po vseli go j podrl motocikel, ki ga je vozil 18 stilnah, tudi na našem podeželju in 1 letni Marko Pertot; iz Števerjana,
pa seveda po gostiščih onstran meje, kamor je šlo tudi precej Goričanov. Na mejnem prehodu pri Rde
Bukovje 1. Tako . Pertot kot njegova sopotnica 16 letna Darja' Bernar-dotto iz Gorice, Ul. Madonnina 15,
či hiši je bil živahen avtomobilski : sta bila pri tem ranjena. V splošni promet in do 23. ure na Silvestrovo bolnišnici so Pertot« ugotovili uda-so bile kolone avtomobilov, ki so rec v lobanjo s prebitjem kosti ter odhajale na jugoslovansko stran, po so ga pridržali z rezervirano pro-tej uri, zlasti pa proti jutru, so se gnozo. Darja pa se bo zdravila 10-vozila vrstila pa v nasprotni sme- j dni zaradi udarcev in poškodb po ri. Mejni organi so našteli kar 7400 udih in pretresa možganov
Druga nesreča pa se,, je pripetila ob 4.30 na cesti od Gorice proti Gradiški. Avto BMW, ki ga je vozil 26-letni Roberto Tonutti iz Re-manzacca v smeri proti Gradiški, je pri km 17 trčil od zadaj v fiat
ZANIMIVE IZKOPANINE PROF. FURLANIJA
avtomobilov in okrog 31.000 ljudi, ki so na tem bloku prekoračili mejo. Kljub tako velikemu prometu pa je bilo razmeroma malo nesreč, vsaj hujših ne. To so zlasti lahko ugotovili na jugoslovanski strani meje, kjer je bil kirurški oddelek v Šem petrski bolnišnici praktično brez dela. Nekaj nesreč so zabeležili na naši strani, ter jih navajamo nižje spodaj.
V goriški porodnišnici sta se vče raj do 14. ure rodili samo dve deklici. Najprej je ob 11. uri rodila Graziella Russo por. Bertolini iz Gorice; ob 14. uri pa je rodila deklico še Lilijana Dean por. Zambon iz Ronk. Obe materi in deklici se dobro počutijo.
Mnogo bolj plodno se je začelo novo leto v porodnišnici v Šempetru, kjer so do včeraj popoldne v 24 urah imeli kar 6 rojstev. Prvi letošnji otrok, ki je prišel na svet ob 3.50 v tej porodnišnici, je 3,5 kg' 2e leta 1967 je dr. Ugo Furlani, težka Tanja, ki jo je povila 22-letna inšpektor za prazgodovinske najd Zdenka Batič iz Vipavskega križa be na Goriškem ugotovil, da se ter je to njen prvi otrok. Drugi o- nahajajo v neki jami za pridobi-
se prav tako zaletel. Vozil ga je 24-letni Angelo Veronese iz S. Gior gio di Nogaro Ranjen je bil samo 31-letni Remo Cescutti iz Castionsa, ki se je vozil v fiatu 1100. V goriški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreva! bo v 8 dneh Policija je ugotovila precejšnjo škodo zlasti na prvih dveh vozilih. Zaključimo naj z ugotovitvijo, da smo imeii včeraj na Goriškem lepo in sončno vreme brez vetra; zjutraj je bilo sicer mrzlo, saj je v: mestu kazal termometer skoro 7 stopinj pod ničlo in ponekod še več, vendar to ni motilo ljudi, zlasti ne tiste, ki so se ogreli s šampanj cem za vstop v novo leto.
Hitreje naprej!
Goriška občinska uprava je ob zaključku starega leta napravila prvi korak k priznanju jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti. Na javnih prostorih v štan-drežu in v Pod gori je namestila dvojezična voščila za praznike, na nekaterih šolah je tudi že namestila marmornate plošče z dvojezičnimi rnvisi, na ostalih bo to delo opr ]’a v prihodnjih dneh, tako da bodo imele slovenske šole vseh stopenj končno vendarle javne napise in s lem tudi prve zunanje znake, da gre za slovenske šolske zavode. Občinska uprava v Gorici je s tem svojim dejaniem pokazala dobro voljo, da bi reševala vsaj obrobna vprašanja, ki zadevajo našo manjšino in ki jih vse stranke, v katerih se Slovenci udejstvujejo, kakor tudi slovenske politične organizacije že desetletja postavljajo na prva mesta svojih programskih zahtev. Pes je, da nam te pravice pripadajo po ustavnih in deželnih določilih, res pa je tud, da je priznanje teh pravic posledica spremenjenega odnosa oblasti do zahtev naše manjšine; zato bi bili krivični, če ne bi oblastem izrekli priznanja za trud, ki sp ga vložile v reševanje ene ga izmed naših številnih vprašanj.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiini m Hlinil iiMimiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMi
Pri Šlovrencu so našli predmete iz prazgodovinske bronaste dobe
Pri Doberdobu, v Zgornjem Posočju in na Vipavskem je mnogo grobišč in gradišč iz železne dobe
trok se je rodil ob 7.10, tretji obuvanje gline ostanki prazgodovinske-8.10 itd.
Pozno popoldne ob 17.30 so na Silvestrovo jugoslovanski obmejni organi pri Rdeči hiši povabili' nh svojo stran meje organe z italijanske strani kjer so si izmenjali no-
Tudi letošnja novoletna noč m šla mimo brez nesreč. Hujša nesreča se je včeraj zjutraj pripetila na Lonjerski cesti, kjer je neznan šofer podrl motorista in nato zbežal.
48-letni Mario Krasna z Lonjerske i ceste 230 se je ob štirih zjutraj vračal proti domu s silvestrovanja na svojem motorju. Pod «Šanco» je za trenutek pristavil ob cestnem robu in stopil z motorja. To mu je po vsej verjetnosti tudi rešilo življenje, ‘ sicer bi ga «pirat» lahko ubil. V tistem trenutku je namreč privozil avto sive barve, ki je z neverjetno naglico drvel proti mestu. Krasna je občutil silen udarec v nogo, padel in obležal na tleh. Po nekaj sekundah, ko je bil avto, ki je nadaljeval svojo divjo vožnjo, že daleč, se je Krasna zavedel, kaj se mu je zgodilo. Poskusil je vstati, a ni šlo. Nekaj ljudi, ki je prav tedaj šlo mimo, je ponesrečencu pomagalo, nekdo pa je ustavil taksi, s katerim se je Krasna odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, ker si je zlomil nogo. Zdraviti se bo moral dva meseca.
Na kraj nesreče so prišli tudi agenti cestne policije, ki sedaj iščejo neznanega šoferja.
Neprevidnost pa je botrovala dru; gi nesreči, ki se je včeraj zjutraj pripetila pri gostilni «Spetičs> na Katinari.
Zaradi pretirane hitrosti je namreč 25-letnega Sergija Mahniča od Oreha, zaneslo z avtom fiat 850 preko cestnega roba in se je prevrnil na spodnji travnik. Na srečo ni bilo hujših posledic. 21-letna Magda Sedmak iz Boršta 7, ki je bila v avtomobilu z Mahničem se je namreč samo pobila in si verjetno izpahnila vrat. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK, 'kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti osem dni.
Poslovanje posojilnice v Sovodnjah
Vodstvo kmečko - delavske posojilnice v Sovodnjah sporoča, da bo njen urad odprt za vse posle tudi danes, 2. januarja 1969, med uradnimi urami od 9. do 12. ure.
| meti, ki so jih žgali na odprtem
voletna voščila ter se z-irlr/ali skn ognjU' Na neki bolje ohranjeni P°' voletna voščila ter se zadizali sku-.| ^ gQ našu cek) tne odtise
paj pr.bl.zno eno uro Potem so vs. i ter vrč M vodo, M fe bil lepo lz.
skupaj prisil na italijansko stran,1 giaien
kjer so se zadržali v najboljšem B J
razpoloženju do 20.30. Meja je bila Prejšnji mesec je laboratorij za ta cas seveda še bolj odprta kot ugotavljanje starostne dobe s po-ponavadi,,. vendar je vse poteklo v močjo radiokarbonija pri geokemič-redu in brez najmanjših incidentov, j nem zavodu v Rimuj po posredovat'
Kot se spodobi za Silvestrov Ve-Tflju "ZaTOdaTža ' čldveskd palebrilo': čer je bilo. zelo živahno po vseh | legijo v Ferrari, s katerim prof. bolj zriahih 'gostilnah nd' tej in na Furlani sodeluje, ugotovil precej om strani meje in letos je bilo za radi ugodnega vremena se bolj ži vo kot druga leta. Umeniii smo že velik promet pri Rdeči hiši in vsa gostisca na oni strani vzdolž, meje so bila do kraja napolnjena, zlasti v Park hotelu, Pri oddihu, Pn štar-ku, pa dalje proti Ajdovščini, na Lokvah, v Kanalu, Toiminu, Mo ScU na Soči in tja do Bovca.
Tudi v Gorici so bile gostilne polne gostov, ki so se zbraii na Silve strovi večerji
Po
vsi razpoložljivi prostori zasedeni.
Pri Ožbotu v Rupi so morali mno go gostov odpraviti, ker ni bilo dovolj prostora. Tudi Pri Pavletiču v Gabrjah je bilo vse polno gostov, ki so naročali zlasti purana ter se zadržali do 4. ure zjutraj. Pri Mir kotu v Sovodnjah so bili poleg domačinov, med katerimi skupina iz Doberdoba, tudi Tržačani ter celo gostje iz Čedada. V gostilni Devetak na Vrhu so imeli precej Furlanov in tudi tu so praznovali vstop v novo leto do 4. ure zjutraj. Enako živahno je bilo pri Pepiju na Oslavju, Pri Mirkotu v Grojni ter v gostilni Formentini v Števerja nu, pa v Jamljah in v Doberdobu.
Ponekod, kjer so jih pustili, so se gostje zadržali vso noč.
Tudi včeraj opoldne in popoldne je bilo povečini v teh in drugih gostilnah vse zasedeno.
Kar se prometnih nesreč tiče smo prejšnjo noč zabeležili v Gorici dve; Prva se je pripetila okrog 2. ure ponoči, v Gorici, Ul. Lunghison-zo, med železniškim mostom in cestnim mostom na Ločnik. Fiat 1200
razpolago pokrajinski upravi. S to zbirko bo mogoče urediti v goriškem muzeju poseben oddelek, v katerem bodo na osnovi takih izkopanin prikazali košček prazgodovine ga selišča. Po teh prvih ugotovit- j naše dežele, kar ne bo zanimalo vah so nadaljevali z izkopavanjem i samo strokovnjake, ki se bavijo s in iskanjem ter odkrili številne čre- takimi raziskovanji, ampak tudi pinje, ki so kazale na ročno Ion- širši krog občinstva, čarstvo s posodo in drugimi pred-
S povezavo strokovnjakov na o-beh straneh meje in z izmenjavo njihovih izkušenj pa bodo nedvomno pospešili nadaljnje zanimive ugotovitve in odkritja o prazgodovini naše ožje domovine, kakor so našli zanimiva grobišča pri Batujah, ki so sicer mnogo mlajša, ki pa vseeno dajejo zanimive po Matke o naselitvi Slovenca® v Jene krajih:......... *■
točno starost neke najdene zoglc-nine, ki so jo našli na ostankih odkritega ognjišča, v bližini že o-menjenih dobro ohranjenih glinastih Izdelkov. Po oceni tega zavoda spadajo najdeni predmeti v dobo okrog 845 pr. Kr. Na osnovi I preiskave in računov bi se lahko ušteli največ za kakih 50 let. Potemtakem spadajo najdeni predmeti v pozno bronasto dobo.
Točna ugotovitev starostne dobe najdenih predmetov je ena izmed
naših okoliš kili vaseh so bili' ™ v Paleontologiji, ^Predstavlja nekako izhodiščno točko pn ugotavljanju vrstnega reda, v ka-, terem so si sledile razne kulture1 ' v prazgodovini, na omejenem pro-i štoru 'današnje Goriške.
Med prazgodovinska najdbišča na Goriškem spadajo v tem okviru tudi gradišče nad Doberdobom, o katerem smo prejšnji mesec pisali obširneje na osnovi ljudskega izročila, ki spada v pozno ipipalie-politično dobo; podobne najdbe l-mamo nadalje v Moši in že omenjene izkopanine v šlovrencu, ter grobišče sežganih človeških ostankov na Kalvariji Omenimo naj še kakih 15 gradišč in grobišče pri Redipugli ter grobišča pri Mostu na Soči, pri Tolminu, kakor tudi kakih 20 gradišč okrog Gorice ter v gornjem Posočju in Vipavski dolini, ki izhajajo iz železne dobe.
Izkopanine, ki so jih našli pri šlovrencu bodo razstavili v kratkem v zgodovinskem muzeju na goriškem Gradu, skupaj z enim delom drugih najdenin, ki so jih izkopali na drugih prazgodovinskih seliščih v naši pokrajini in ki Jih je zbral dr. Furlani ter jih dal na
Predavanje v «S. Gregorčiču^ o Kaninu in Poljski
V petek, 3. januarja bo o klubu uSimon Gregorčič» govoril o turizmu na Kaninu ter o potovanju po Poljski inž. Viktor Klanjšček, ravnatelj Soškega gozdnega gospodarstva v Tolminu ter predsednik Go-
gradnje sistema žičnic na Kaninu, kjer so izredne smučarske razmere. Njegova zamisel je dokaj dognana. podkrepljena z vrsto znanstvenih elaboratov ter vse bolj sprejemljiva v celotnem slovenskem prostoru. Z njegovo uresničitvijo bi se Bovcu ter celotni Soški dolini odprli boljši časi, saj bi postal tu rižem tudi pozimi pomembna gospodarska dejavnost, ki bi odstranila zaostalost in predvsem mrtvilo v tem kotu. Ob tej temi pa bo predavatelj spregovoril še o svojih vtisih s potovanja po Poljski. Srečanje z inž. Klanjščkom bo, kakor smo že naoisali, v petek 3. januarja ob 20.30.
Interpelacija PSI o mestnih avtobusih
Občinski svetovalci PSI v Gorici so poslali goriškemu županu interpelacijo v zadevi mestnih avtobusov.
V njej omenjajo skorajšnje po-občinjenje mestne avtobusne službe ter želijo s tem v zvezi vedeti, s kakšnim kriterijem nameravajo razdeliti med uslužbence ATG najbolj odgovorna mesta, kjer naj bi upo-
Medtem ko sodimo, da je potrebno pohvaliti, kar je hvale vredno, pa moramo biti nezadovoljni s počasnim reševanjem drugih nedvomno važnih vprašanj, ki zadevajo našo narodno skupnost. Naše nezadovoljstvo izhaja iz dejstva, da se prav malo ali nič ne stori, da bi bile naše pravice z zakonom zajamčene, medtem ko se skuša našim potrebam zadostiti od časa do časa. Toda tudi tukaj se ne bi mo-gji pohvaliti z kdo ve kakšnimi dosežki, zakaj slovenski jezik v občinskih uradih nima domovinske pravice, tako niti na sodišču, slovenskih ljudi ne nameščalo v lavne urade, tudi ni bilo ničesar napravljenega, da bi s'ovenski človek bil osvobojen občutka, da obdaja njemu nerazpoloženo o to je in da bi svobodneje izpričeval svojo narodno pripadnost kadar pride v stik s s’ovenskim človekom in podobno. Radi verjamemo, da gre za proces, ki se ne bo zaključil ne danes ne ju-tri, vendar pa je potrebno nanj zavestno vplivati prek strank in ustanov. Večkrat smo že opozorili kako nujno potrebno bi bilo namestiti v matičnem uradu slovenskega uradnika (in morda še kje drugje!), da bi slovenski roditelji lahko svojega otroka pravilno vpisali s slovenskim imenom, kot jim to pravico priznava tudi zakon; s slovenskim matičarjem bi bil la postopek prav gotovo enostavnejši in pravilnejši.
Slovenci na Goriškem smo v povojnem razdobju občutno prispevali k pomnjenju v tem delu sveta in k navezovanju stikov med sosednjima državama. Sprašujemo se, zakaj ne bi mogli biti za to svoje poslanstvo v prid so-zitja in sodelovanja deležni več-jih pravic, listih, ki nam jih ob-Ijubljajo v ustavnih in deželnih določilih ter v sporazumih med strankami o levem centru in ki jih imajo zapisane v svojih programih tudi stranke, v katerih se Slovenci udejstvujejo, kakor tudi slovenske politične stranke?
S temi mislimi in upi stopamo v novo leto, da nam bo v narodnem pogledu prineslo novih pridobitev za uresničitev naše narodne enakopravnosti.
Nova pogodba za pekovske delavce
S prvim januarjem Je stopila v veljavo nova vsedržavna delovna pogodba za pekovske delavce, ki predvideva znatna izboljšanja dosedanjih prejemkov in drugih delovnih pogojev. Prizadeti delavci bodo lahko dobili podrobnejše podatke na sedežu svojega sindikata.
riške turistične zveze. Inž. Klanj-1 števali predvsem zmožnost, izkuš-šček je poglavitni zagovornik iz-1 nje in vsaj triletno službeno prakso.
in im mil imun H im mi 111111111111111111111111 lini Hlinil n iiiiinmniiiiiii 1111111111111111111111111 iiiiii h h n iiinmiii
Biiiiiiiimniiiiiiiitit iiiHiiiiiii i iiiiiii 11 umil iiiiHii iitimit mili Hlini h ■ ih..
ANDREJ KOSIČ RAZSTAVLJA V PASAŽI
Občinska uprava v Gorici je v štandrežu in v Podgori namestila pred šolo, kjer je okrasila božično drevesce, dvojezični napis z voščili za praznike; slika kaže napis, kakršnega so namestili pred šolo v štandrežu
V razstavni dvorani Pro loco v •goriški pasaži je včeraj popoldne otvorll razstavo svojih del goriški slovenski slikar Andrej Kosič. Za svojo personalno razstavo, ki bo odprta do 15. januarja, je pripravil vrsto akvarelov, s katerimi na nevsiljiv način predstavlja svojo vi-
zijo dimenzij, ki ga obkrožajo. Njegovo pozornost pritegujejo motivi s Krasa in Brd, h katerim v zadnjem času pristopa tudi v oljni tehniki ; vendar kaže v akvarelih več sproščenosti, morda tudi bolj lirično umetniško izpoved. Za Kosiča je značilen tih ustvarjalni vzpon, ki
ga moremo zaznati ob vsakem ponovnem srečanju z njegovimi deli. Na zgornji Kosičevi sliki vidimo posnetek motiva s Peči, ki ga je prikazal na svoji prejšnji razstavi ter prikazuje košček njegovega ožjega okolja iz mladih dni, saj se je slikar rodil v sosednji Rupl.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA GRADA
V goriškem matičnem uradu so 30. in 31. decembra prijavili 16 rojstev in 9 smrti.
ROJSTVA: Alessio Nanut. Ant» metta De Francesco. Nevio Grillo, Stefano Mauri, M-.ssimiliano Pr... hn. Marilena Fsbro, Alessandra Pozzetto, Massimiliano Valenti, Ro-sa Bortune, Andrea Fiale, Gsnovel-fa Carannante. Edoardo Sartori, Antonella Dal Mas, Milena Morer-to, Diana Mulic.
SMRTI: upokojenec 65-letm Giuseppe Bardelotto, gospodinja 74-letna Gioconda Paoletti, vd. For-coni, upokojenec 90-letni Stefano Salmaso, gospodinja 73-letna Maria Biziak, poročena Sfiligoj, gostil, ničarka 79-letna Angela Cheberi, vd. Šuligoj, delavka 57-letna Zora Cu-strin. šofer 58-letni Luigi Corsi, upokojenec 74-letni Agostino Calli-garis in težak 50-letni Giusepp* Vrech.
Gorivu
CORSO. 16.30—21.00:	«Sissignor
U.	Tognazzi in M. G. Buccell italijanski kinemaskopski film barvah.
VERDI. 16 — 20: «C’era una v ta il Westv>, H Fonda in C. C: dinale; kinemaskopski film barvah.
MODERNISSIMO. 16.45—21.15: fantasma del pirata Barbaner P Ustinov in S Plehette; ame ški barvni film
VITTORIA. 17.15: «Lo strange tore di Boston«; T. Curtys in Fonda; ameriški kinemaskop: film v barvah, mladini pod letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21:	«Silvestro
Gonzales... sfida alTultimo pel< kinemaskopska risanka.
1'ržir
AZZURRO, 17 30—22: »Straziaml i di baci saziami«, p. Tiffin, IJ Tognazzi in N. Manfredi, v’ ki maskopu in barvah
EXCELSIOR. 16—22: nChimera«, Morandi ln L. Efrikian. Bar film.
PRINCIPE. 17.30: «Meglio vedov
V.	Lisi G Ferzetti in P Mc E meri; kinemaskopski film v b vah.
Dvojezični napis na zgradbi osnovne šole v Štandrežu; prav takšne so delno že namestili, n**ii> pa bodo še namestili po vseh vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah v občini Gorica
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan m ponoči Je odp ta lekarna Pontom Bassi, Raštel 2 tel 33-49.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je Tržiču odprta lekarna al »Rede tore«, dr. Fitz m Enneri, Ul. R selil 23, tel 72340.
RONKE
Danes je odprta lekarna «A11’A gelo» S. Olivetti, Ul. Roma 22 -tel. 77019.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
Jr.nac.rla I>o1

gBPOFFjjS La; it-,
............^	:?r.^
ATLETIKA
SILVESTROV TEK V SAO PAULU
Belgijec Gaston Roelants osvojil že četrto zmago
Italijan Ardizzone na odličnem tretjem mestu za Japoncem Savvakijem
SAO PAULO, 1. — Tudi letošnja «corrida», tradicionalni Silvestrov tek v Sao Paulu v Braziliji se je odvijal pred velikansko množico gledalcev, ki so se nekaj pred polnočjo zvrstili vzdolž ulic v središču mesta, Računajo, da si je tek ogledalo nad 1.200,000 oseb.
Na startu se je zbralo 318 tekačev in 16 držav. Najštevilnejši so bili seveda domačini. Start je bil deset minut pred polnočjo in po nekaj stotinah metrov je vodstvo prevzel Belgijec Gaston Roelants. Skupno z njim so se pognali v ospredje še Francoz Jourdan, Italijan Ardizzone in Japonec Savvaki Ti štirje tekači so si kmalu priborili manjšo prednost in 700 metrov po startu je na lažjem vzponu poskušal Roelants uiti tudi svojim soubežnikom. Toda kmalu ga je ujel Jourdan, nato Sawaki in končno še Ardizzone. Pri 3.400 metrih je prevzel vodstvo Italijan s prednostjo šestih, sedmih metrov. Toda v napad je šel Francoz, ki je potisnil Ardizzona na drugo mesto. Ubežna skupina je pritekla do drugega vzpona in Roelants je — enako kot na prvem — zopet poskušal srečo, ki mu je bila tokrat mila: prvi je zaostal Jourdan, za njim Sawaki in nato še Ardibbone.
S tem je bilo tekmovanja praktično konec, kajti tek je bil s tern odločen. Roelants je hitel proti cilju in njegovega teka ni mogel več nihče ogroziti. V bitki za drugo mesto je Sawaki prehitel Ardizzona, ki je kljub temu dosegel z osvojitvijo tretjega mesta presenetljiv uspeh. Precej pa Je zaostal Jourdan.
Po prihodu na cilj Je Roelants izjavil, da se bo tega teka udeležil tudi prihodnje leto, da bi osvojil še peto zmago.
LESTVICA
1.	Gaston Roelants (Fr.)	24’28”
2.	Eisuke Sawaki (Jap.)	24’51”1
3.	Giuseppe Ardizzone (It.)	24’57’T
4.	Jouko Kuha (Fin.)	25’18’’9
5.	Rolf Heselwall (Šve.)	25’21”7
6.	Art Dulong (ZDA)	25’25”
7.	Dave Ellis (Kan.)
8.	Joachin Liess (Nem.)	25’45”2
9.	Goncalves Da Silva (Bra.) 25’53'
10.	Rene’ Jourdan (Fr.)	25’56’
25’33” zenskih metih, kar jasno dokazuje, da so nekoliko premalo napadali in preveč pazili, da bi dosegli kazenske strele. Candy pa je zaigral izredno dobro in lahko bi rekli, da je odigral svojo najboljšo tekmo letošnjega prvenstva.
Zasluzena zmaga Candyja nad (ioriiani s 67:63
Tudi Spltigen Brdu je klonil na igrišču ekipe Candy. Goričani so tako utrpeli prvi poraz letošnjega prvenstva jn obenem znižali svojo prednost na dve sami točki. Nedeljska tekma je bila zelo razgibana in le slaba forma Pierija ter Mer-latija je omogočila domačinom, da so premagali gorlško peterko.
Po prvem košu, ki so ga dali domačini, so dosegli Goričani svojega in nato Je bilo njihovo vodstvo v 5' (12:7). V 7’ so domačini izenačili na 13:13. Tudi po tem je Spltigen dosegel ponovno vodstvo (19:13) v 9’. Kljub temu pa Je uspelo domačinom, da so zaključili prvi polčas v svojo korist.
V drugem polčasu je poslal Djer-dja na igrišče igralce kot v prvem polčasu. V 3’ pa je Candy že vodil z 9 točkami (43:34). Pri tem rezultatu so že vsi mislili, da se bodo Goričan) mirno predali. Proti vsakemu pričakovanju pa so dosegli v 10’ vodstvo (47:45) in ga povečali v 13’ na 55:47. V zadnjih minutah tekme pa so zapustili t-grišče najboljši igralci. Spltigen Brau je torej igral z okrnjeno postavo, kar je omogočilo Candyju, da je prav ob koncu tekme izenačil in dosegel zmago.
če pogledamo na podatke iz nedeljske tekme lahko opazimo, da so bili Goričani izredno točni v kazenskih metih. Iz 40 dosojenih metov so zabeležili kar 31 točk, kar predstavlja 77 odstotno točnost. Iz tega lahko vidimo, da so Goričani dosegli polovico točk v ka-
•iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
Italija ima najboljšo reprezentanco Evrope
V idealni evropski reprezentanci sla tudi Italijan Faeelielli in Jugoslovan Džajic
BEOGRAD, 1. — Znani beograjski športni časopis «Sport» je priredil anketo o najboljši evropski državni nogometni reprezentanci v letu 1968. Pri anketi so sodelovali številni evropski časnikarji, ki so izvedenci za nogometni šport. Anketa je dala naslednji vrstni red:
1. Italija	60 točk
2. Jugoslavija	48
3. Anglija	44
Zahodna Nemčija	18
5. Sovjetska zveza	16
6. Madžarska	6
7. škotska, Bolgarija	in
češkoslovaška	4
10. Belgija in Portugalska 3
V okviru iste ankete so sestavili tudi idealno evropsko kontinentalno reprezentanco, ki bi morala biti po mnenju časnikarjev naslednja: Viktor (češkoslovaška), Novak (Madžarska), Facchetti (Italija),
Beckenbauer (Zahodna Nemčija), Sestemev (Sovjetska zveza), Moor (Anglija); Best (Severna Irska), Albert (Madžarska), Bobby Charlton (Anglija), Eusebio (Portugalska), Džajič (Jugoslavija).
Izidi nekaterih prijateljskih tekem
Spartak Moskva — Cagliari 3:1 Messina — Torino 2:2 Malaga — Roma 1:2 •Pisa-Spartak Moskva 3-2 Milan-*Hibernian Malta 2 0 Juventus-*Pro Patria 3-2 Vicenza-*Udinese 3-2 Napoli-Sorrento 4 2 Fiorentina-*Del Duca Ascoli 3-1 Verona-*Rovereto 2-1 Sampdoria-*Viareggio 2-1 "Varese Legnano 0-0
Kdo je amater?
GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 1. — Zahodnonemška zimskošportna zveza je na svojem zasedanju v Garmisch - Partenkirchnu sestavila tako definicijo amaterja (za svoje člane): amater je tisti, ki se ukvarja s športom za lastno razvedrilo in ne kuje iz tega nobenega neposrednega denarnega dobička.
RUGBY
Zopet italijanska zmaga nad Jugoslavijo
ROVIGO, 1. — Jugoslovanska državna reprezentanca v rugbyju je tudi v drugem srečanju svoje italijanske turneje doživela poraz, čeprav je bil ta milejši od prvega. Reprezentanca severne in srednje Italije je namreč premagala Jugoslavijo z 19:9 (3:3).
omamim
Longo v Freiburgu šele sedmi
FREIBTJRG 1. — Na tradicionalnem novoletnem tekmovanju v ciklokrosu v Freiburgu je zmagal svetovni prvak Belgijec Erič de Vlaemiinck. Drugo mesto je osvojil Nemec Wolfhohl.
Italijan Renato Longo je bil šele sedmi z zaostankom treh minut.
1111111111111111111111111111111111111111111 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili um,lliiiiliiiiii,iinlli,i,||illllu|||||il||IM||
Presenetljiva zmaga italijanske štalete
FOELLINGE, 1.	— Italijanski
smučarski tekači, ki se nahajajo že nekaj časa na Švedskem, kjer se pripravljajo na letošnjo sezono, so zopet presenetili. V bližini švedskega kraja Foellinga so se udeležili nekega tekmovanja v štafeti 3x6 km, kjer so v severnjaški konkurenci zasedli ne le prvo, ampak tudi drugo mesto, poleg tega pa sta se ostali dve italijanski ekipi uvrstili na peto in sedmo mesto, kar je res izreden izkupiček.
Zmagalo je moštvo, katerega so sestavljali Ciocchetti, Blanc in Stel-la s časom 55’04’’, druga pa je bila ekipa Serafini - Nones - Kostner s časom 55T4”. Tretje mesto je pripadlo neki švedski ekipi s časom 55’51”.
ATLETIKA
Simeonu se viraea zdravje
NEW YORK, 1. — Iz New Yor-ka poročajo, da se zdravstveno stanje italijanskega državnega prvaka v metu diska, Videmčana Silvana Simeona zadovoljivo izboljšuje. Simeona je 23. decembra operiral na srcu znani ameriški kirurg De Baoky.
Nagrade zaslužnim športnikom v Kopru
KOPER, 1. — Na posebni svečanosti in ob prisotnosti predstavnikov oblasti so v Kopru nagradili najzaslužnejše športnike in organizatorje. Predsednik koprskega sveta za telesno kulturo Milutin Vesel Je v priložnostnem govoru omenil, da je stanje telesne kulture na slovenskem obalnem področju še vedno težavno, da pa se s hitrimi korald izboljšuje. Tako so letos zgradili v Kopru že dve telovadnici, zdaj grade zimski bazen, večji prispevek pa je za telesno kulturo nakazala tudi občina.
S posebnimi priznanji so nagradili več športnikov ter športnih delavcev in sicer so bili to: Igor Pe-lan, dr. Vida Gerbec, Lado Vuga,
Stane Oberstar, Dušan Frank, Jože Beljan, Ferdo Vidmar, Marjan Žerjal, Miloš Stergar, Lucijan Furlanič, Ivan Car, Lucijan Kozlovič in Marcel Djurdjevič.
Drugih 70 nagrajencev pa so obdarili s knjižnimi nagradami.
Nagrajena so bila tudi štiri društva: šolsko športno društvo Burja na šoli «P. Tomažič«, veslaški klub Nautalus, Partizan Koper in Šahovski klub Koper.
sezone
Izkupiček lanske športne
je bil zelo kakovosten in bogat
Kateri športni dogodki in šport- ca Ala Oerterja, ki se je uspel šti-
niki so najbolj označevali športno leto 1968?
Med posamezniki sta bila to francoski smučar Jean Claude Killy in ameriški črnec Bob Beamon iz Te-xasa. Prvemu je uspelo po dvanajstih letih izenačiti rekord Tonyja Sailerja iz Cortine, kjer je leta 1956 osvojil vse tri zlate olimpijske kolajne v alpskih smučarskih disciplinah. Drugemu pa je na olimpij skih igrah v Mehiki uspelo posta viti fantastično značko 8,90 m v skoku v daljino, s čimer ni le za 55 cm izboljšal dosedanjega svetov nega rekorda, ampak je postavil tudi desežek, katerega bo v naslednjih desetletjih skoraj nemogoče po praviti.
Seveda moramo omeniti še nekaj drugih športnikov, ki sicer niso dosegli tako izrednih rezultatov, ven dar so bili tudi njihov« dosežki fantastični. Tudi dosežki teh tekmoval cev so bili še do pred nekaj leti «nemogoči». Toda danes so postali dejstvo.
Najprej se spomnimo finalnega olimpijskega teka na 100 metrov, v katerem so lani prvič sodelovali le črnci. Zmagovalec Jim Hines je to progo pretekel v 9”9 Izreden čas je dosegel tudi na Drogi 200 metrov črnec Tommie Smith: 19"8.
Lee Evans je zmagal na 400 metrov (43"8). Presenečenje je pripravil tudi Anglež Dave Hemery, ki je proti pričakovanju premagal vso ameriško elito na progi 400 metrov z ovirami in si je priboril z izrednim časom 48’' 1 zlato olirn pijsko kolajno.
V dramatičnem olimpijskem finalu v troskoku so dosedanji rekordi povsem zbledeli. Po dvakratnem popravku svetovnega rekorda Ita lijana Gentileja in Brazilca Nelsona Prudencia je Sovjet Viktor Gene-jev postavil še tretji svetovni rekord s skoraj neverjetno dolžino 17,39 m.
Prav tako bo ostal zapisan v olimpijskih analih nastop Amerikan-
rikrat uvrstiti v olimpijsko reprezentanco in je svojim dosedanjim trem olimpijskim zmagam v metu diska iz Melbourna, Rima in Tokia v Mehiki dodal še četrto.
Toda tudi v drugih panogah so tekmovalci s svojimi storitvami presenečali. Češkoslovaška telovadka Vera Časlavska je prinesla domov toliko medalj, kot nihče drug: šest, od teh štiri zlate. Tri zlate kolajne je osvojila tudi ameriška plavalka Debbie Meyer.
Pa si oglejmo zdaj šport še po panogah.
ATLETIKA
Amerikanci so lani na olimpijskih igrah osvojili 28 zlatih medalj proti 13 sovjetskim. Značilna je bila tudi premoč Afrikancev na srednjih in dolgih progah. Kenija je osvojila 2 medalji, toliko kot Zah. Nemčija. Nemci pa niso osvojili nobene zlate medalje, Kenijci pa tri. Sezona je prinesla rekordno število svetovnih rekordov.
PLAVANJE
Izstopala je 16-letna Debbie Me-yer, ki je svojim štirim svetovnim rekordom dodala že prej omenjene tri zlate olimpijske medalje. S svojimi časi na nekaterih progah bi dosegla dokaj solidne uvrstitve tudi v moški konkurenci. Amerikanec Burton je bil v lanski sezoni najhitrejši na srednjih, 18-letni Avstralec Mike Wenden pa na kratkih progah, kjer je postavil tudi svetovni rekord na 100 metrov prosto (52”2). Lani je padlo skupno 44 svetovnih plavalnih rekordov, od teh je bilo kar 32 ameriških. Američanke so od 21 svetovnih rekordov prepustile tujkam celo le — tri.
Med neameriškimi plavalci, ki so lani presenetili, se je Jugoslovanka Djurdja Bjedov vrnila domov z eno zlato in eno srebrno medaljo. Njen uspeh je bil povsem nepričakovan, vendar ni bil slučajen. Čast italijanskih plavalcev je reševal skaka-
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
SMUČARSKI SKOKI
AVSTRIJSKO-NEMSKA SKAKALNA TURNEJA
Norvežan Bjoern Wir kola zmagal tudi v Garmisch ■ Partenkirchnu
Vsa ostala najboljša mesta so zasedli tekmovalci iz vzhodnih držav
GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 1. — 25-letm Norvežan Wirkola si je po nastopu v Oberst-dorfu zagotovil prvo hsesto tudi na drugem tekmovanju avstrijsko -nemške skakalne turneje štirih skakalnic v Garmisch - Partenkirchnu. S tem je dokazal, da je še vedno ohranil formo Iz lanske sezone, ko je bil v samem svetovnem kakovostnem vrhu v tem športu, poleg tega pa je tudi postavil najresnejšo hipoteko na končno zmago v tem tekmovanju. Njegov naskok na skupni lestvici je namreč po teh dveh zmagah tolikšen, da mu končna zmaga skoraj ne more več uiti.
Današnji del tekmovanja se je odvijal v ugodnih vremenskih po- ‘ gojih, ki so dopuščali, da je vzhodni Nemec Schmidt postavil nov rekord skakalnice z značko 94,5 metra.
Med tekmovanjem Je bilo sicer precej padcev, vendar se je huje poškodoval en sam skakalec, Švicar Urs Schoeni, kateremu so v bolnišnici ugotovili zlom rame.
Zanimivo je, da je tekmovanje potekalo ob skoraj popolni premoči tekmovalcev iz vzhodnih držav.
Z izjemo Norvežanov Wirloke in Grinija, prvega in desetega, so vsa ostala mesta v prvi deseterici zasedli skakalci iz vzhodne Evrope.
Današnja lestvica:
1.	Bjoern Wirkola (Nor.) 241,2 točke (94, 92,5)
2.	Anatolij Seglanov (Sov. z.) 235,4 (91,5, 93)
3.	Vladimir Belusov (Sov. z.) 233,6 (92,5 90)
4.	František Rydval (ČSSR) 233,3 (94, 91)
5.	Hejnz Schmidt (V. Nem.) 232,3 (91, 94,5)
Hubac (ČSSR) 228,1 Divila (ČSSR) 226 Queck (V. Nem.) 224,8 Napalkov (Sov. z.) 221,6 Grini (Nor.) 221,2
6.
7.
8. 9.
10.
HOKEJ NA LEDU
Sovjetski mladinci najboljši
GARMISCH - PARTENKIR-CHBN, 1. — Na evropskem mladinskem prvenstvu v hokeju na ledu v Garmisch - Partenkirchnu
vodj trenutno Sovjetska zveza, ki ima 8 točk in je še nepremagana. S 6 točkami ji sledita na lestvici švedska in češkoslovaška.
Poraz Pražanov na Švedskem
STOCKHOLM, 1. — V mednarodnem prijateljskem srečanju je švedska hokejska ekipa Soedrta-elje premagala češkoslovaški klub Spartak iz Prage s 6:4.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiihiiiiiii
OBVESTILA
športno društvo Breg sporoča, do bo priredilo 6. januarja 1969 smučarski izlet v Kranjsko goro. Prijave sprejemajo vaški zastopniki društva.
lec v vodo Klaus Di Biasi, ki je osvojil zlato in srebrno kolajno.
NOGOMET
Sezono sta označevali dve veliki prireditvi: evropski pokal narodov in olimpijski turnir.
Evropski naslov so v finalu po dokaj dramatičnih srečanjih z Ju goslovani odločili Italijani v svojo korist. Olimpijski turnir, ki je tudi prinesel vrsto presenečenj, pa je prinesel zlato Madžarom.
KOLESARSTVO
V kolesarskem športu j? Nizozemec Janssen zmagal na dirki Tour de France, Belgijec Merckx na Gi-ru, Italijan Gimondi na dirki po Španiji. Najuspešnejši kolesar sezone pa je bil vsekakor Eddy Merckx, ki si je zagotovil v letu 1968 več važnih zmag. Med profesionalci seveda ne smemo pozabiti Italijana Adornija, ki je osvoji: naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji, svojo premoč pa so Italijani uveljavili tudi na amaterskem svetovnem prvenstvu v Montevideu, kjer so imeli največ uspeha.
AVTOMOBILIZEM
V tem športu je bila sezona zelo razgibana. Naslov svetovnega prvaka je osvojil brkati Anglež Graham Hill, kateremu je bil najnevarnejši nasprotnik Škot Stevvart. Avtomobilski šport pa je terjal v lanski sezoni tudi težak krvni davek. Štirje vozači so izgubili življenje: Clark, Scarfiotti, Spence in Schles-ser.
leta 1937. Izkazali so se tudi Nizozemci in Zahodni Nemci. Razočarali so veslači Sovjetske zveze it ZDA, več kot so pričakovali pa sc v Mehiki dosegli Italijani.
SMUČANJE
Vsa tekmovanja v alpskih disciplinah so se odvijala v senci enega samega imena: Jean Claudi Killy. Premoč Francoza je bila tolikšna, da so se ostali smučar) povsod, kjer Je nastopil K!lly, borili praktično le za drugo mesto.
Med ženskami se je najbolje odrezala Kanadčanka Nancy Greeri s 15 zmagami sezone.
Med ekipami so bili Franco* zdaleka najmočnejše moštvo in t< pri ženskah 1n moških.
V nordijskih disciplinah so prevladovali Norvežani, ki so v Gre-noblu v dvanajstih disciplinah pobrali kar 5 zlatih medalj. Pomemb na je bila olimpijska zmaga Italijana Nonesa v teku na 30 k« V skokih pa so potrdili svoj napredek Sovjeti in Cehoslovaki. |
KOŠARKA
V košarki je premoč Amerikan
SPDT prireja začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj, ki bo vsako nedeljo od 12. januarja v Črnem vrhu nad I-drijo. Ob priliki tečaja ho vsa ko nedeljo tudi avtobusni izlet.
Prijave v Trstu, Ul. Geppa 9.
cev obveljala tudi lani. Nihče jim ni bil kos in tudi na olimpijskem turnirju ni prišlo do presenečenja. Zanj pa so poskrbeli Jugoslovani, ki so v okviru tega turnirja v izredno napeti in razburljivi tekmi premagali z eno samo točko razlike Sovjetsko zvezo in so s tem dokazali, da so bili lani za Amerikanci najmočnejša košarkarska ekipa na svetu.
SABLJANJE
Lanski nastopi so potrdili, da se razmerje sil v tem športu nj spremenilo: Sovjetska zveza in Madžarska sta državi, ki še vedno dominirata v tej panogi in sta si tudi razdelili na letošnjih olimpijskih igrah vsaka enako število sedem medalj (od, 24 osvoljlvlh). Romuni in Poljaki so predstavljali drugi kakovostni razred, Francozi in Italijani pa tretjega. Letošnja sezona je potrdila, da sabljanje v Italiji še nadalje nazaduje.
TENIS
Zmaga ZDA nad Avstralijo v finalu tekmovanja za Davisov pokal na avstralskih tleh najbolje pona-zoruje stanje v tem športu v letu 1968. številni prestopi najboljših avstralskih amaterjev med profesionalce so to dosedanjo teniško velesilo močno ošibili in vse kaže, da nekaj let ne bo ,več mogla igrati vodilne vloge v svetovnem tenisu.
Lanska sezona je tudi prinesla turnirje «open», na katerih po sklepu mednarodne teniške zveze (30. marca) lahko nastopajo istočasno profesionalci in amaterji. Kljub zaskrbljenosti nekaterih so ti turnirji pokazali, da se na velikih tekmovanjih marsikateri amater lahko enakovredno kosa s -profesionalci. Med posamezniki je bil lani najboljši Avstralec Laver (profesionalec), na drugem mestu pa je bil ameriški črnec Ashe (a-mater).
Napredek so v minuli sezoni pokazali vzhodni igralci, Italija pa je izginila s svetovne pozornice.
VESLANJE
Mednarodna aktivnost v tem športu je bila omejena praktično na olimpijske igre. Vzhodna Nemčija je zopet potrdila svojo premoč, čeprav ta ni bila taka kot
BOKS
Profesionalni boks je pokazal nazadovanje. V srednji kategoriji š je dobro otresal nasprotnikov Ben-venuti. V evropskem merilu so prevladovali Italijani, ki so branili f desetih kategorijah pet kontinen talnih naslovov.
TELOVADBA
Japoncem še vedno ni bil ni hi j kos. Iz Mehike so odnesli ka šest zlatih kolajn. Med zmagoval ci -na olimpijskih igrah je bi tudi Slovenec Miroslav Cerar H sicer z vajo na konju. Italijani a imeli smolo: njihov glavni ad-ul Franco MenicheUi, se je poškodb vai in je odstopil.
Med ženskami je češkoslovašK1 tekmovalka Vera časlavska p« stila ostalim telovadkam le droft tinice...
ODBOJKA
Leto 1968 ni vneslo v ta špoi nobenih bistvenih premikov. Na) boljšo odbojko še vedno goje I vzhodnih državah in na Japofl skem. Značilno pa je, da se 1' šport vedno bolj širi ter kakovost no napreduje tudi v državah, kj« je bil doslej manj znan.
Prodiranje v vesolje
(Nadaljevanje s 3. strani)
vredni najostrejše obsodbe s strani človeštva.
Vsi največji podvigi v razvoj« ljudi so od teh zahtevali velik« žrtve, materialne in druge. In vsakokrat se je zdelo, da teh žrtej niso bili vredni, da se vse skupaj — kot ljudje običajno pravij« — ni izplačalo, toda vsakokrat s« je prej ali kasneje izkazalo, d« so v resnici predstavljali nenadb mestljivo stopnico na stopnišč« človekovega dvigovanja k vse višjim oblikam njegovega obvladovanja samega sebe in narave-Tako bo z njegovim prodiranje!!1 in uveljavljanjem v vesolju. Kal se pa tiče predloga, ki ga je postavil matematik Weaver bi t« lahko bil izpolnjen, ne da bi s« človek moral odpovedati svojih1 tako rekoč temeljnim nalogam raziskovalca. Zadostovalo bi, da hi se o vedel, kako neznatne so tež' koče in spori, ki nas krotovičijo na tej naši neznatni Zemlji in H katere smo povečini sami krivil kako brezpomembni so spričo nalog, ki nas še čakajo v komaj odpirajoči se zagonetki brezmejnega stvarstva, pa bi na osnovi razuma takoj našli sredstva in način« za njihovo rešitev ter izpolnitev ne samo programa, kakršnega j« nakazal VVeaver. ampak še nb znansko večjih in lepših kot j« njegov.
George Bernard Shaw
□
□
□
□
□
□
ČUDEŽNO
MAŠČEVANJE
iHiii;!



Noben protestant si ni ni-;oli drznil uveljaviti svoje po-tavne pravice do pokopa na em svetem kraju. Pred treni tedni pa je Brimstona Bil-yja pijača pokončala in po asi se je vzdignil vik in krik, :o se je razvedelo, da ga bo-lo zagrebli na pokopališču. ’ruplo smo morali stražiti, la bi ga kdo ne ukradel in akopai na razpotju. Farani o bili strašno razočarani, ko em jim povedal, da ne mo-em preprečiti tega pogreba, eprav sem seveda odklonil, ia bi ob tej priložnosti opra-'il kakršenkoli obred Poko-tali smo ga štirinajstega juli-a, pozno zvečer. Nihče nas ni notil. Toda drugo jutro je bi o pokopališče prestavljeno na
južno stran reke, medtem ko je gomila Brimstona Billy)a ostala na severni! Svetniki niso hoteli ležati z zavržencem! — Za resničnost povedanega lahko jamčim s prisego katoliškega duhovnika... No, Zeno,» je končal stric, «kaj misliš o očetu Hickeyu?»
«Stric, nikar me ne sprašuj! Pod tvojo streho si želim verjeti vse. Častiti Hickey mi Je potrkal na kamrico, kjer imam spravljeno ljubezen do legend. Občudujva poezijo njegove pripovedke in se ne meniva za katoliškega duhovnika, ki pod prisego laže, in za pokopališče, ki sredi noči odpluje čez reko in se pozabi vrniti.«
«Tom Hickey ne laže! Pač pa se utegne motiti.«
«Takšna pomota meji na blaznost. Bojim se, da je mr. Hickey nor. Pošlji v Four Mile Water inšpektorja, ki je pri zdravi pameti, ostrega opazovalca, čigar razum, hkrati zdrav in pretanjen, ni zame-glen z verskimi predsodki. Z eno besedo: pošlji mene. V nekaj dneh boš prejel moje poročilo in boš lahko, če bo treba, ukrenil vse, da pošlješ očeta Hickeya izpred oltarja naravnost v norišnico.«
«Rekel sem že, da sem nameraval poslati tebe. Res je, da si oster opazovalec, toda najboljša lastnost, ki te priporoča, je tvoja prismojenost, zaradi katere ne boš zbudil suma ljudi, ki jih boš moral opazovati. Čudež utegne biti trik. Če je, tedaj upam, da Hickey ni vmešan.«
«Kardinal, ali so se v naši družini kdajkoli pokazali sledovi blaznosti?«
«Razen pri tebi in pri moji materi — ne. Bila je Poljakinja. Močno spominjaš nanjo. Zakaj si me vprašal?«
«Zato ker sem imel večkrat občutek, da si nekoliko čez les. Oprosti mi odkritosrčnost, toda zdi se mi neverjetno, da bi bil pri pravi pameti člo-
vek, ki je posvetil vse svoje življenje lovu na rdeči klobuk, ki obtožuje vsakogar — razen sebe — blaznosti in ki je pripravljen resno prisluhniti pravljici o potujočem pokopališču. Zdi se mi, da potrebuješ počitka. In spremembe. Po tvojih žilah teče kri tvoje stare mame.«
«Upam, da ne grešim, ker pošiljam razuzdanca po cerkvenih opravkih,« je rekel vneto. «Sicer pa, uporabiti moramo orodje, ki ga imamo. Je torej domenjeno, da odpotu-ješ?«
«Ce bi me zadrževal z zgodbo, ki bi jo prav tako zvedel na kraju samem, bi bil že tam.«
V prvem pismu iz Four Mile Water sem pisal kardinalu :
«Dragi stric, čudež je pristen! Zaigral sem poosebljeno lahkovernost, da bi premotil Hickeya in se znebil njegovih straž. Preštudiral sem metodo, ki jo uporabljajo za prepričevanje skeptičnih tujcev. Pregledal sem zemljevide in izprašal ugledne protestante v soseščini. Cel dan sem porabil za preiskovanje tal
pa,
in
na obeh straneh reke. Pretehtal sem teorije o gubanju tal, usedlinske teorije, vulkanske teorije in bibavično-valovne teorije, kar so jih predlagali provincialni učenjaki. Vse so nesprejemljive. V vsem okolišu se čudežu posmehuje en sam irski ultraprotestant. Sicer priznava, da se je pokopališče premaknilo, pravi da ga je ponoči izkopalo preneslo krdelo ljudi pod vodstvom očeta Hickeya. Toda tudi to ni verjetno. Brimstone Billy je bil prvi mrlič, ki so ga zagrebli po štirih letih; njegov grob je tudi edini, ki kaže sledove nedavnega kopanja. Gomila leži osamljena na severnem bregu reke. Prebivalci se je o mraku izogibajo. Ker vrže nanjo vsakdo, ki gre podnevi mimo, večji ali manjši kamen, bo kmalu opremljena z velikim spomenikom. Pokopališče z okrušeno kamnito kapelo leži na južnem bregu. Nobenega dvoma ne more biti, da se je čudež resnično zgodil, kakor je poročal oče Hickey. Sam sem se čudeža že tako navadil, da bi nestrpno čakal, kakšni bodo obrazi mojih londonskih prijateljev, če bi se dežela Wicklov odlo-
ne
po-
čila z mano zaplesati valček tja do Middlesexa.
Toda dovolj o tem obrabljenem čudežu! Ce pa se ti hoče čudeža, ki se ga nikoli naveličaš, če bi rad videl dobo mladosti in zdravja, pridi sem in si oglej Kate Hi-ckey! Ti domnevaš, da je majhna deklica. Zmota, moj dragi lord-kardinal, zmota! Stara je sedemnajst let, njena svežina in njeno govorjenje bi v hipu upepelili tvojo vzdržnost. Zanjo sem komaj vzrok za začudenje, smešen človek, vzgojen in pokvarjen v mestu. Straži jo šest čevljev kmetavzarskih mišic, ki jih je bog vrgel v Wicklow, da orale polja. Ime mu je Langan, razen tega me vraži. Družiti se moram njim zaradi očeta Hickeya, ki ga na veliko zabavam z zgodbami o divjih pustolovščinah, kar si jih uganil v Salamanci. Avtentične anekdote sem izčrpal že prvi dan. Zdaj si izmišljam dogodivščine s španskimi donnami, v katerih igraš vlogo mladeniča z omahljivo moralo, kar neskočno zabava očeta Hickeya.»
Tako sem se topej zaljubil do ušes. Pogosto sem bil ža-
bi Phil so-z
ljubljen, toda le po enkrat na leto sem srečal žensko, ki me je tako vznemirila kot Kate Hickey. Bila je tako bistroumna in vendar tako plitka! Ce sem ji govoril o umetnosti, je zehala. Ce sem objokoval podlost sveta, se je smejala in mi rekla «ubogi revež«. Ce sem ji skušal dopovedati, kakšna zakladnica lepote in svežine je, se je iz mene norčevala. Ce sem ji očital surovost, se je razjezila in se mi posmehovala, češ da sem fin gospod.
Nekega sončnega popoldne sva stala pred hišo njenega strica. Pogledovala je vzdolž prašne ceste, kdaj se bo prikazal tisti gnusni Langan.
«Kdaj se nameravate vrniti v London?«
«Ne bom se vrnil v London .gospodična Hickey. Four Mile Water se mi še ni priskutil.«
((Prepričana sem, da bi moral biti Four Mile Water ponosen na vaše priznanje!«
«Torej me oštevate, ker mi je kraj všeč? Mi zavidate srečo, ki sem jo našel pri vas? Zdi se mi, da irske dame zavidajo moškemu trenutek miru.«
((Čudim se, da ste v isti ss pi omenili sebe in irske dam« ki so tako nizko pod vami!
••Ali sem rekel, da so nizki pod mano, gospodična Hickey Čutim, da sem napravil n vas globok vtis.«
«Prav imate, saj cele noi ne morem spati, ker misli« na vas, gospod Legge. Kaj na bi kristjan storil drugega, k1 vidi, kako silno malo mislit o sebi?«
«Zakaj se sprenevedate, g« spodična Hickey, kakor bi b la moja vera da včasih misl te name, nerazumna, zaka mi jemljete pogum, ker odkr: tosrčno priznavam, da nenel no mislim nase?«
«če nimam olike, me p« stite pri miru.«
«Ali sem rekel, da nimat olike? Ce bi vam zapel lita nije blažene device, bi mi oč govorili, kakor da sem va ozmerjal. Zato, ker me sovra žite. Langana nikoli ne raz« mete narobe, ker ga ljubite.1
«Na Irskem pričakujemo o< gentlemana, da se ne vtika 1 tuje zadeve. Kako si predrzne te reči. da ljubim gospodi Langana!«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO:	TRSI - UL MUNTECCH1
6, II., TELEFON 93 808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MaggiO 1/1, Telelon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA Št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno 800 lir ' vnaprej, četrtletna 2 250 or. polletna 4.400 lir. celoletna 8 100 ur. SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tis«
i nph.gnv '/.a tre a Ir mm »» 5iviv-i4 onnrm pfn!nnn.	i ca ms__.___________ .	.	__ °	.1
Trst 11-5374 - Za SFRJ ADIT, . DZS. Ljubljana Stari trg 3/1.. telefon 22-207 tekoči račun
beseda - Oglasi za tržaško in goriškn pokiajino se naročajo pn uprav)
prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena ngb.sov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finanč.no-upravnl 250, osmrtnice’ 150 lir — Mali oglasi 40 0 P vseh drugih pokrajin Italije prt (iSocletš Publicitš Itallanan - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst