The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Z• vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Driavah Ameriških. ŠTEV. (No.) 116 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 16, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII V V DELEGATI JEKLARSKE UNIJE ZBOROVALI V ČETRTEK IN V PETEK, DA ODLOČIJO O STAVKI. — MOŽNOST OBSTOJA, DA CELOTNA DELAVSKA FEDERACIJA STOPI V STAVKO. — KAMPANJA INDUSTRIJSKIH MAGNATOV MED DELAVSTVOM. Pittsburgh, Pa. — 200 delegatov unije jeklarskih delavcev se je v četrtek zbralo k sklicani konvenciji, da oddajo svoje glasove glede nameravane stavke v jeklarski industriji sirom Amerike. Konvencija je zborovala za zaprtimi vrati in se je na njej prvi dan porabil Po večini v to, da so se pregledovale poverilnice delegatov. Iz razpoloženja, ki se je med delegati opazovalo, je bilo raz-videti, da je bila večina za to, da se proglasi stavka, zlasti še i med vrstami mlajših in odločnejših delegatov. Eden voditeljev mlajše struje, E. J. For-beck, se je izrazil, da je celo možno, da bo stopila celotna ameriška delavska federacija, ki šteje okrog sedem milijonov članov, v solidarno stavko, ako se ne bodo jeklarski magnati podali in priznali unijo. Tudi nekatere organizacije izven delavske federacije so se prj-glasile, da stopijo v solidarno stavko. Isti Forbeck je izrazil svoje mnenje, da je predsednik Roosevelt naklonjen temu, da bi stavka trajala kake tri dni, ker bi imel v tem času priliko, da spravi skozi kongres svoj zasilni zakon, s katerim bi se mogli zlepa poravnati industrijski spori. Neki drugi delegat je pripovedoval o glasovanju, ki so ga jeklarska podjetja izvedla med svojim uslužbenstvom in na Podlagi katerega zdaj izjavljajo, da je 85 odstotkov jeklarskih delavcev nasprotnih stavki. Omenjeni delegat je dejal, da so družbe zaprle svoje delavnice in prisilile delavstvo, r treh držav je prejel v sredo IflALflLlJlJIlKsLi državni department obvestilo, ROOSEVELT UTEGNE NA-GOVORITI NAROD PO RADIO Washington, D. C. — Pred-no se predsednik Roosevelt odpelje na nameravano potovanje na Havaje, ki je določeno za 29. junija, bo imel bržkone na ameriško prebivalstvo govor po radio. Njegovi ožji prijatelji in svetovalci mu priporočajo to. Njegov govor bo najbrž obrav- da svojega obroka na vojno i posojilo, 15. junija, ne bodo naval samo splošne zadeve in SKRBI DVEH DIKTATORJEV Hitler in Mussolini se sestala, da rešita notranji, kakor tudi zunanjepolitični položaj. -O- Pariz, Francija. — Sestanek dveh "mogočnih mož" Evrope, nemškega diktatorja Hitlerja i plačale. Te države, ki z "velikim obžalovanjem" tarnajo, da 'nimajo denarja, so Francija, Bolgarska vlada zatira mace-donsko gibanje. —o— Zofija, Bolgarija. — Cele, vagone orožja in municije je Belgija in Cehoslovaška. (V če-nova bolgarska diktatorska i trtek se je v francoskem parla-vlada že vzela macedonski mentu razmotrivalo, da se po-stranki, ki je bila skozi zadnjih rabi 200 milijonov dolarjev za 15 let jabolko spora v notranji novo oboroževanje.) — Ne pa in zunanji politiki. V sredo pa'samo takozvane "zaveznice" je min. predsednik Georgiev!pozabljajo svojih dolgov, mar-izdal povelje, da se macedon-jveč v četrtek je tudi nemška vlada objavila, da proglaša se bo bavil z delom, ki ga je izvršil kongres, v kolikor zadeva narodne interese. in italijanskega diktatorja 'zapadnem in delno tudi central- skim organizacijam vzame privilegij, ki so ga uživale do zdaj, da bi namreč lahko pobi- -o-- rale v svojih okrožjih davek od CARIST SE MORA UMAKNI KRIŽEM SVETA — Rim, Italija. — Kakor objavlja poročilo fašistične stranke, šteje stranka točasno nad pet in pol milijona članov. Novega članstva je tekom enega Iz Jugoslavife. SILNA NEURJA SO PROTI KONCU MAJA DIVJALA V ZA-PADNEM IN SREDNJEM DELU JUGOSLAVIJE IN NA-PRAVILA OGROMNO ŠKODO. — STRELA NA ŠTAJERSKEM. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGO. Nevihte povzročile veliko škodo Belgrad, 28. maja.— V vsem, Po dveh letih vidna škoda toče \ lz Slov. goric poročajo, da se še letos kažejo na drevju posledice strašne toče in viharja, ki Mussoilnija, ki se je v četrtek izvršil v Benetkah, je po mnenju francoskih opazovalcev znak, da v njih državah, nad nem , , j v j;,. ie tam divjal meseca avgusta delu države so včeraj div- ■ J . leta 1932. Sadno drevje v prizadetih krajih prav slabo ka- jale hude nevihte. Ponekod so segle značaj orkanov. ta, nekaj ni v redu in da pod ložno ljudstvo odpira oči: Skratka, skupno nameravata izdelati načrte, kako bi mogla svoje majajoče se diktatorstvo, ki ni kos težkim modernim £ene tudi vse ostale posetve. vprašanjim, postaviti zopet na uničile posetev. Mestoma so do-!'v ... . V Pri- , ' drevesa nimajo skoro nobene rasti. — Še hujše posledice se vidijo v gozdovih, kjer je dosti borovcev in smrek z odlomi j enimi vrhovi, kjer so stali pa mladi borovci ali smreke, so ostale kar gole planjave. Da je škoda še večja, se v takem po- katerima neomejeno gospodari-1 m0rju je padala tudi toča, ki je uničila vinograde in sadovnja-| ke. — Iz Splita poročajo, da je nevihta napravila največjo ško-,' do okrog Sinja, kjer so razen vinogradov in sadovnjakov uni- moratorij na vsa svoja plačila, leta pridobila nad milijon. V trdne noge. prebivalstva. Poleg tega jim jo ukazal, da morajo takoj oddati vse svoje orožje, ki ga še imajo. —*—o- SLAVNI DIJAMANT NA SVETOVNI RAZSTAVI Chicago, 111. — V sredo zvečer je obiskala tukajšnjo svetovno razstavo Mrs. E. B. McLean iz Washingtona in je ob tej priliki nosila velik dragulj, svetovno znan pod imenom "Dijamant upanja". Dragulj ima velikost oreha in je omenjena ženska plačala zanj pred kakimi 25. leti $300,000. Znan pa je ta dijamant po tem, da je bilo več njegovih prejšnjih lastnikov nesrečnih. Med drugimi ga je nosila kraljica Marija Antonija, ki je bila obglavljena. Imel ga je v posesti tudi turški sultan Abdul Hamid, kateri je bil odstavljen. -o-- ELEKTRIČNI TOK GA UBIL Chicago, 111. — Ker je bila pred hišo 511etnega Ant. Ani-cicha električna luč, so se v sredo zvečer zbrali tamkaj fantje iz okolice in pri svetlobi igrali žogo. Pri tem so bili tako glasni, da mož ni mogel spati. Ujezilo ga je to in dejal je fantom, naj se odstranijo; ti pa so ( se mu v odgovor le posmehova-li. Anicich se je nato odločil za bolj učinkovit način. Z železno j palico v roki je splezal na leseni drog, na katerem je bila J pritrjena cestna svetilka in je i s palico razbil žarnico. Pri tera I pa je palico približal električni | žici in s tem prišel v stik z električnim tokom. Padel je z droga mrtev na tla. --o- 34 LET GA ČAKALA Los Angeles, Cal. — Pred sodnijo je prišla v sredo sivolasa ženska, Mrs. Addie Butler, in zahtevala razporokc. Dejala je, da jo je mož zapustil pred 34 leti in ves čas ga je zvesto čakala, da se bo povrnil. Ker pa ga ni nazaj, pravi ženska, je zdaj končno čas. da prične tudi na se misliti. TI SOVJETU Bukarešta, Rumunija. — Zadnji poslanik bivšega ruskega cesarja, Peter Kozie, se je še vedno smatral za diplomata, dasi vlada, katero ie on zastopal, že dolga leta več ne obstoja. Prebival je tudi celi čas v starem ruskem carističnem poslaništvu. Stvari pa so se zdaj zanj nekoliko zasukale. Kakor je bilo že poročano, bo Rumunija priznala sovjetsko vlado, in Kozie je dobil od rumunske vlade obvestilo, da se bo moral izseliti iz poslaniškega poslopja ter narediti prostor sovjetskemu poslaniku, ki se bo priselil semkaj. OBISK ROJAKINJE Chicago, 111. — V družbi dveh svojih prijateljic je v če- oboroženih fašističnih četah je včlanjenih poldrugi milijon oseb. — Berlin, Nemčija.— Vlada je odredila, da se ne smejo u-stanavljati nobene nove bande ali orkestri v svrho dobička; u-krep je v interesu brezposelnega reliefa. Vsi orkestri, ki so se ustanovili tekom tega leta, se morajo razpustiti do 1. julija. — Dunaj, Avstrija. — Tu- A ne samo neuspeh v reševanju notranjih, predvsem gospodarskih problemov, marveč tudi razvoj dogodkov v zunanji politiki, je pričel obema diktatorjema delati skrbi. Zad- V pretekli noči je divjala habljenem drevju pojavljajo strašna nevihta nad zapadno drevesni škodljivci, od k o-Bosno. V gozdnatih krajih med Banjaluko in Tesličem je zapadel tudi sneg do 12 cm visoko. der potem napadajo zdrava drevesa. -o-• druga — Silno neurje je napravilo izredno škodo v hrvatskih nižinskih krajih, zlasti pa v srezu nja pogodba, ki jo je sklenila stubici, kjer je uničeno sadje sestnik, star 5,3 let. — V Bre-Francija z Rušijo in ki je stvo- cj0 80 odstotkov, ponekod pa sterniči pri Mariboru je umrl Smrtna kosa V Pobrežju pri Ptuju je umrl Ernest Majhenič, trgovec in po- čelo do 100 odstotkov. Tudi posevki so strašno oškodovani. — Nevihta nad Novim Sadom je V celjski bolnici je umrl Mihael povzročila prekinitev električ- Gabrič, izvrševalhi organ v po-nega toka. Mesto je bilo 15 mi koju iz Rogaške Slatine, rila železen obroč okrog Nemčije, ni neljuba samo Hitlerju, marveč tudi Mussolini ni zadovoljen z njo; lahko namreč ve, da zveza, katere del tvori kajšnja policija je v sredo zve- jFrancija, ne bo naklonjena Ita-inut v temi. Le v centru je gore čer aretirala jugoslovanskega liji. n0 nekaj plinskih svetilk. V hi- Tako imata oba diktatorja J g0 Jovana Zariča je udarila precej točk, ki ju skupno teži-'strela in prodrla skozi dimnik jo in ki jih bosta skušala najv kuhinjo. — V Irigu je strela kak način rešiti na tem se- udarila v pravoslavno cerkev in stanku. j jo vnela. Gasilci so ogenj loka- -o--[lizirali, vendar pa znaša škoda — Mexico City, Mehika. —' okrog 100,000 Din. Avgust Bruderman, posestnik in lesni trgovec, star 65 let. — častnika, kapitana Ivana Podr-žaja, in sicer v zvezi z izginut-jem neke Američanke, Agnes Turvertson, o kateri pravi are-tiranec, tla se je lani poročil z njo. FRANCOSKA LETALCA V CHICAGI Chicago, 111. — Množica več star 79 let. --0- trtek obiskala naše uredništvo sto oseb se je v sredo popoldne ugledna rojakinja iz Ottawa, Izbrala na letališču, da pozdra-111., Mrs. Katarina Bajuk. O- vi slavna francoska letalca, M. stala je v mestu par dni, in si- j Rossi in P. Codos, ki sta pred cer s svojo prijateljico, katere jkratkim preletela Atlantik in mož leži bolan v neki tukajšnji (ki sta omenjenega dne obiska-bolnici. — Najlepša hvala za }la Chicago. Ostala bosta v me-obisk. 'stu tri dni, na kar se odpravita V neki vasi v državi Oaxaca je, bilo enajst oseb ubitih od stre- ] le. Omenjene žrtve, sedem mo-! ških in štiri ženske, so šle ve-drit v neko kmetsko hišo, v katero je pozneje udarila strela. v New York, kamor prispeta tudi njuni soprogi iz Evrope, nakar se bodo skupno odpeljali s parnikom nazaj v Evropo. DELALI NAČRTE ZA ODPOMOČ VSLED SUŠE bi imeli zakonsko veljavo, a nad vsem bi imel predsednik volitve za jglavno besedo. Kršitev njego-fastopnike pri pogajanjih z de- ivih odlokov bi bila podvržena °dajalci. Odloki teh uradov 'globi in zaporu. Rože je nabirala j Med tvornico "Titanom" na Perovem in Bonačovo elektrarno na Duplici pri Kamniku, je ob robu gozda zgrajen na desnem bregu Bistrice prekop, po katerem teče voda k elektrarni. Ker je prekop zelo globok in so stene strme in gladke, je tu poginilo že veliko število razne divjačine, ki je zašla v ta ne-ivaren kraj. Celo za odrastlega človeka, ki zajde v ta prekop, J obstoja nevarnost. — V soboto, '26. maja, je v tem prekopu u-tonila mala šestletna Ivanka i ,Vrhnikova iz Rakovnika. Šla je , nabirat rože, kakor je poprej doma povedala in je pri tem padla v prekop. Našli so jo mrtvo pri grabljah elektrarne. -o— Strela zanetila požar ! Ptuj, 30. maja. — Pretekli teden je nad Dravskim poljem j nastala nevihta, med katero je močno treskalo. Strela je uda-| rila v kozolec Juričevih dedičev I v Lešju pri Ptujski gori. Ker je '| bil kozolec s slamo krit in zaloten s senom, je pogorel do tal j— Dalje je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Napasta Štefana v Cirkovcah Zgoreli so hlev, skedenj in ko-larnica, ki je bila založena 12 meterskimi stoti sena in 10 meterskimi stoti slame. Na po Ogenj vsled strele Med močno nevihto, ki je nedavno divjala nad ptujsko okolico, je strela udarila v hišo posestnika Petra Ogrizka v Zlatoličju. Poslopje je bilo takoj vse v plamenih, vendar se je gasilcem posrečilo, da so ogenj pogasili in tako obvarovali vso vas pred večjo katastrofo. -o- Štirje federalni uradniki, ki so nedavno konferirali s predsednikom Rooseveltom glede odpomoči farmarjem, prizadetim od suše. Od leve proti desni so: L. Westbrook, pom. admi- moč so prihiteli gasilci iz Cir nistrator federalnega reliefa, Wm. I. Myers, upravitelj farmarske reliefne administracije, C. kov ter se je le njim zahvaliti C. Davis, administrator za poljedelsko uravnavo, in R. G. Tugwell iz poljedelskega depart-,da so pred požarom rešili sta-menta novanjsko poslopje. | Dva junaka V Črni dolini pri Kamniku sta se stepla dva delavca, 29-letni Jože in 191etni Anton Suš-nik, oba doma iz okolice Stra-hovice. Stepla sta se domov grede. Pri pretepu sta pa oba rabila en nož in ko je eden imel že dovolj ubodljajev in krvavel iz več ran, je iztrgal nasprotniku nož in mu vrnil milo za drago. Močno okrvavljena so fantje pozneje odpeljali v ljubljansko bolnico. -o- Smrt na cesti V Dolu pri Ljubljani so pred cratkim našli na cesti nezavestnega moškega, precej čedno oblečenega. Naložili so ga na voz in odpeljali v ljubljansko bolnico, pa je že med prevozom umrl. Pri obdukciji so spoznali, da ga je zadela kap. Kmalu so tudi ugotovili, da je neznanec Viktor Puc, rodom iz Cola nad Vipavo, star okoli 35 let. -o- Odlikovani Z redom belega orla je bil odlikovan Pavle Stražik, inže-njer in načelnik ravnateljstva železnic v Ljubljani. Z redom sv. Save 4. stopinje pa inženjer in višji svetnik generalnega ravnateljstva železnic Anton Hvala v Ljubljani. &trm Ž •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 16. junija 1984 fcMERIKANSKI SDOVENEC v* i* najstarejii »lovjm*M lint v Ameriki, tf«i*BOvlj«i leta »8*1» a«toaja vnuk dan razna a»delj, pon»» •likov In dnevov po piantikiJfc Indaja bi tlaka! CDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in ■prav«; i «49 W. Cermak Rd.t Chicng« Telefon: CANAL 5544 Naročnina: trn celo leto _______ £a pol leta __________ (a četrt leta __ Za Chicago, Kanado In Evropo: Ea celo leto___$6.00 Za pol leta---3.00 li četrt leta _ 1.75 .$5.00 . 2.50 1.50 The firtt and the Oldent Slovene Newspaper in Amerim JKatabUahad mi loaned daily, except Sunday. Mos tiT and tb« day aftsr holidays. Published by) EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone. CANAL 5544 Subscription: For one year____ For half a year _ For three months - JJ5.00 .. 2.50 - 1.50 Chicago, Canada and Kur op«: For one year__$6.00 For half a y«at_____ 3.00 For three months 1.75 W« O© ki je veljala dotlej in člo-®ska fantazija ima prosto pot, si izmišlja nova, neznana *et»lja življenja. Gotovo je treba še mnogo po-nia za domnevo, da bi utegnilo vijenje bivati tudi v tistih j^njih plasteh zemeljske skor-se kamenine, kakor gra-ijjo' topijo v vročini kakor ma-• Morda pa je le res, da uteg-Sy o tudi v tem podzemeljskem utu živeti bitja, ki se v njego- GROZIL Z DINAMITOM IZ SLOV. NASELBIN (NiulaljevHi.jH t i -aran' > ki vodi usodo nas vseh, navadno povsod tako ravna. Zato pa | gojimo vsi upanje, da bo onkraj groba toliko slajše večno življenje. V torek, dne 12. junija, se je zgrnila skup'aj sl4 ss Spisal Prevela HENRY BORDEAUX KRISTA HAFNER Ce bi se bila družila s tujci, bi ga bilo gotovo jezilo. Povedala mu je, da je Silvija Monestier njuni hčerki dobra prijateljica in da jo gospod Monestier včasih obišče; toda zadnje čase le bolj poredkoma. Pravijo, da se je zaročil z Nemko Irmo Waldheim, ki stanuje s svojo družino tudi v tem hotelu. Mihael Monestier zaročen! Mark se je zelo čudil. In njegova posmrtna ljubezen do prve žene, ki je še vedno gorela in ki jo je vsakdo občudoval? . . . Kako se človek spremeni in kako pozabi! Baš sta se razgovarjala o zaroki Mihaela Monestierja, ko sta hipoma utihnila. Nista li opazila brezna, ki jima je zijalo nasproti ? Kako se človek spremeni in kako pozabi! Na to polje nista smela stopiti! Ko sta zopet prišla do besede, nista vedela, kaj bi govorila. Ona je iskala za hip, zardela ko mlada, boječa deklica in končno je povprašala po njegovi prtljagi. "Tu," je rekel in pokazal majhen potni kov-Čeg in odejo, ki je bila nanj privezana. Ona se je začudila: "Torej Vam bodo kovčege spravili sem gor? Boste ostali dlje časa pri nas?" "Ne, Tereza, ne morem! Moram skončati načrte za Rusijo." "Torej samo nekaj dni? Kaj si ne boste vzeli počitnic?" "Še nocoj odidem." "2e?" Hudo ji je bilo in čudila se je obenem in ni mogla ničesar dostaviti vzkliku. On pa je v svojem razbolelem srcu mislil, da ji ni do tega, da bi ostal pri njej, in zato ne sili vanj. Tako se jima je večal nesporazum. Vse se jima je spreminjalo v rano. Po kratkem, mučnem molku je začela drug pogovor, pa tudi ta je skoraj utihnil in tako tudi vsi naslednji — kakor kamenčki, ki jih mečemo v vodo in se v njej porazgube. Odvedla ga je s seboj na balkon in mu pokazala razgled. Ponoči je deževalo, toda megle so se bile že razpršile. Po plohi sta nebo in jezero najbolj čista. Modrikasta sopara, gosta megla lepih dni je ko tenek pajčolan objela gore in griče. "In tu doli," je pokazala, "kaj vidite?" "Tam doli?" "Da! Tam je moj stari dom!" "Ne morem ga videti, ker dela jezero tam ovinek in predaleč je." "Že mogoče," se je ljubko vdala. "Toda jaz vem, da je tam in zelo sem vesela." Da bi ji ustregel, je tudi on iskal med drevjem griček Publier. Tu je prvič spoznal Te-rezo. In ob tem prvem srečanju je spoznal njeno očarljivost, katero je le Andrej Norans znal opisati. Potem, ko jo je bil tako sirovo spodil, se je morda zatekla v to staro hišo. Morda se je zatekla vanjo celo s svojim ljubimcem. Kaj je torej postalo iz njegovih spominov na njuno zaroko? Tudi ona jih je odpodila. Saj je ni mogel vprašati: "Ste li bili z njim tam?" Prepovedal si je, da se ne sme povrniti na preteklost. Nikoli ne bo vedel; toda v dvomu je izgubil del sreče, ki je bila nekdaj njegova. In ker tega ni mogel prenesti, se je odvrnil od pokrajine in se vrnil v salon. Ona pa si je mislila: "Ne ljubi me več. Nič več ne spozna hiše, v kateri sem mu obljubila zvestobo." V tem hipu ni pomislila, da je to zvestobo izdala. On pa je mislil na drugega, ki ga je ona pozabila. Prišla je za njim in mahoma ga je v nedolžni preprostosti vprašala: "Nič več nisem lepa, Mark, ker imam ostrižene lase. Kajne, da sem grda? In gube imam tudi? Tu in tu, vidite! Bojim se, da sem že stara." COLUMBIA PLOŠČE Zaupljivo in v neprisiljeni ljubkosti se mu je približala, da bi jo bolje videl. V njej ni bilo ničemurnosti; navdajala jo je le želja, da bi mu bila všeč. ' Ta želja je bila kaj naravna pri ženi, ki je opazila, da je mož več ne občuduje. Gledal jo je v silni žalosti: "Motite se, Tereza! Lepši ste ko kdaj prej." Ta obraz, ki ga je življenje izklesalo, ga je globoko ganil in občutil je njegovo neizrekljivo in močno privlačnost. Ona pa se je prestrašila tega izreka, ki ga je izgovoril resno, kakor bi hotel jamčiti za njegovo resničnost. Ljubši bi ji bil prijazen nasmeh ali poljub, katerega je pričakovala ob prihodu, a ga ni dobila. Izpra-ševala se je, ali ni Marku žal njene lepote, ki jo je zatemnil Veliki Sveti Bernard, in ali ga s svojim vprašanjem ni morda užalila. Ko jima je pogovor zopet zastal, je on razvezal svojo prtljago, poiskal v kovčegu pisemski ovitek in ga dal ženi. "Ta pisma so Vaša," je rekel. "Vračam Vam jih. Nimam pravice, da bi jih hranil." Ni ga takoj razumela. Ni bila pripravljena na kaj takega. Brez zadrege je vzela skrivnostni zavojček in je celo vprašala: "Kaj je notri?" "Odprite zavitek, ko mene več ne bo tu, nocoj ali jutri! Morda je bolje, če jih uničite. Toda le Vi imate to pravico." Ni si vsiljeval viteške vloge. Noransova pisma niso bila njegova. Doma jih je tiste dni enkrat že držal nad ognjem, nato pa se je domislil, da je Terezina dolžnost, da izvrši to žrtev. Ne bo ji prevzemal mesta. Morda bi rada še zadnjič prebrala te priče strastne ljubezni? Ali pa se bo morda temu prostovoljno odrekla vpričo njega? To bi bil dokaz njene nove ljubezni, Tako je iskal doživetja iz preteklosti, ki jo je preganjal. Končno je spoznala, kaj hoče, in hipoma je zardela po vsem obrazu, kakor je ob plimi v hipu poplavljeno vse obrežje. "Oh!" je skoraj užaljeno ugovarjala, "zakaj jih niste sežgali? To ni prav!" In takoj je dokončala : "Takoj jih bom sežgala, tu pred Vami." Razumel je njeno odločno kretnjo in za hip se mu je celo zdelo, da ravna neusmiljeno z ljubeznijo Andreja Noransa. Toda Tereza je bila že prosta in je mislila le še nanj. Vendar pa je odšel na balkon, da ji njegova navzočnost ne bi bila nadležna in bi bila sama v tem žalostnem trenutku, polnem grenkih spominov. Kamin je bil zaprt. S težavo je odstranila pokrov. V modernih hotelih pogrešamo najpotrebnejše stvari. V njih je elektrika in centralna kurjava, ni pa vžigalic. Morala je v svojo sobo ponje. On pa je na galeriji mislil, da se skriva in prebira ljubimčeva pisma. Naglo je izročila plamenom, kar ji je nekdaj napolnjevalo srce in življenje. Suhi listi so prasketali, se zvijali, se sukali in se dvigali. Ce bi se bila sklonila, bi bila v svitu ognja lahko brala visoke in pokončne črke, ki jih je tako dobro poznala. Potem pa je vse zogljenelo in razpadlo. Ni se sklonila, dva ali trikrat je popravila ogenj, da'je hitreje gorel in, ko je bil pred njo le še pepel, je jokala. Zakaj je jokala? Sama ni vedela. Morda zaradi prenapetih in slabih živcev? Sama nad seboj je plakala, od žalosti, ker je čutila nad seboj moževo sovraštvo, od žalosti, ki se je ni mogla znebiti, ki jo je razjedala pa se vendar celila sama od sebe kakor rane, ki se jih ne dotikamo. Tej žalosti je bilo ime Andrej Norans, toda ni več izgovarjala imena, le v molitvah ga je še klicala z njim. Hotela je živeti ko vsakdo, ki se mu vrača zdravje, sedanjost jo je vso prevzemala. Lepe tiskovine napravijo na vsakogar najboljši utis. — Naša tiskarna izdeluje že 15 let tiskovine vseh vrst, za trgovce, društva in jednote. Izdelujemo lepe lične vizitke, pisemski papir, kuverte, vse vrste društvene vplačilne knjižice in sploh vse tiskovine, ki si jih kdo želi. Kadarkoli naročate tiskovine vprašajte tudi nas za cene, predno / oddaste naročilo drugam. TISKARNA Amerikanski Slovenec „75c 75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25134-F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično .....................................-75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Iloyer Trio ....... 25136-F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ........ 25137-F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c 25138-Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139-Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................?5c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko .....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ..........................--75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krajev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Subelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25151—Mamica moja, OGABEN NAPAD NA TRŽAŠKEGA ŠKOFA Fašistični tisk je te dni navalil na tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja z brutalnostjo, ki si je ni privoščil niti na račun goriškega nadškofa dr. Frančiška Sedeja. Gonjo je pričel "II Popo-lo di Trieste", kot organ fašistične stranke na Tržaškem in iz bojazni, da bi ga v Rimu ne klasificirali za premalo fašističnega, mu je sledil v razdalji enega ali dveh korakov — enega ali dveh dni židovski "II Piccolo", ki je doslej kazal vsaj nekaj re-zervarnosti nasproti katoliškemu škofu. Po dogovoru, da tisk izvede napad in tako pripravi v Rimu ugodna tla za odstranitev škofa Fogarja, ni bilo fašističnemu tisku, ki se je s svojimi klevetami že proslavil pred vsem svetom, težko najti povoda za svojo gonjo. Dne 18. aprila je tržaško sodišče obsodilo nekega Arturja Štefanija radi raznih poneverb pri rudniku "Arsa" (v Istri). Ta Štefani se je po zatrdilu fašističnega tiska med razpravo hvalil, da je tržaški škof njegov dober znanec. O tem procesu je na kratko poročal "Piccolo" dne 20. aprila, Kesanje, duet, g. Anton Subelj bariton...............75c a nikakor ni imenoval v tej zvezi 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut .....................75c 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Jolvi Germ....75c 25160—Ženitovanjska polka V kranjski gostilni. Igra Slov. Kmečka godba........75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Pfut ................75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En Sušter me je vprašav, meril nanj. Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c »"U Popolo di Trieste" je 6. ma- 25164—Pa kaj mi nuca planinca, ja končno odkril karto. Razburil Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c ga je očividno nastop tržaškega 25165—Pri oknu deva je slonela, kapitlja, katoliške akcije in staš v Gorici, v času, ko je tržaški nadškof poučeval v Gorici ; prav ta namigavanja v zvezi s trditvijo, da je g. Štefani poslal dve poročili o političnem položaju na Goriškem v Rim, kažejo tudi na drugo izhodišče napadov na tržaškega škofa, ki ni identično s forumom fašističnih oblastnikov v Trstu. Drugi "greh" tržaškega" škofa Fogarja, ki ga navaja "Popolo di Trieste:" Koledar družbe sv. Mohorja v Celju našteva med "vladikami Slovencev" poleg nadškofa Jegliča, škofov Rožmana, Karlina To-mažiča in celovškega škofa Hefterja tudi tržaškega škofa Fogarja. (Očividno gre za škofe, pod katerimi žive katoliški Slovenci, ki so žalibog razdeljeni med tri države.) "II Popolo di Trieste" trdi, da je to dokaz, da smatrajo v Jugoslaviji tržaškega škofa za slovenskega škofa, to je za škofa, naklonjenega slovenski manjšini. Če je torej msgr. Fogar slovenski škof, potem je tržaški škof msgr. Bartolomasi; edino msgr. Bartolomasi je škof Trsta, italijanskega mesta, in škof tržaških Italijanov. Zato naj se msgr. Bartolomasi vrne v Trst. (Msgr. Bartolomasi je bil prvi italijanski škof, po okupaciji Trsta. Po nekaj letih se je svojemu mestu odpovedal, češ, da je zanj pretežavo in predelikat-no; v jeseni leta 1923 je bil postavljen za tržaškega škofa msgr. Fogar.) "Popolo di Trieste" je priobčil tudi faksimil s strani Mohorjevega koledarja, na kateri je natisnjeno ime tržaškega škofa Fogarja. List je torej jasno povedal, da zahtevajo tržaškega škofa. Šele šest dni nato, to je 26. aprila, je prišel "II Popolo di Trieste" na dan s "senzacijo." Trdil je, da se je med procesom dokazalo, da je Štefani poslal v Rim na neko oblastvo dve poročili o politič. položaju na Goriškem; list ne omenja, katero je bilo to oblastvo. Med procesom je Štefani trdil, da je zbiral informacije o položaju v Julijski Krajini za notranje ministrstvo V tem članku je "Popolo di Trieste" prvič omenil osebno tržaškega škofa, Češ da daje tržaška škofi- - v. ,. , , v, » „ , „„„ j-i j u -i • ifasisti odstranitev škofa Fogar- ja navodila duhovnikom v smi- . . m , ,ia iz Trsta. slu, naj bodo nasproti državi rezervirani, previdni in nezaupljivi. Čeprav ni list imenovol škofa osebno, je bilo jasno, da je na- (Konec prih.) VLADA BO PREMESTILA DRUŽINE Washington, D. C. — Federalna vlada je poslala svojega zastopnika v So. Dakoto, da na Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c drugih organizacij,, ki so v o- Hcu megta j. mQŽnost ,stnh ^solucijah dali duška svo- selitve 5000 farmarskih družin h emu zgrazanju nad podlostjo 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 25166—Micka 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Co-1 fašističnega tiska. "Vita Nuo- lumbia inštrumentalni godbi ............................75c I va>" katoliški list v Trstu, je od- 25168—Oj deklica, povej mi to . . . iIočno zanikal podtikanja faši-Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c| stičnega tiska glede osebe trža- 25169—Ne bom se možila, skega sko^a- Vse te organizacije Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c!so se lzrazile solidarne s 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, SV0Jim sk°fom, češ, da ne poje pevsko društvo Domovina ......................75c 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike..75c 25172—Zveličar se je rodil . . . Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .......................................75c 25174—Planine c...............................................................75c Srcu, poje g. J. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester ...............75cjnih orJunaških tolp." Ce se že 25176—Slepec, Štefanijevo blato ne more pri-Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c •ieti visoke osebnosti tržaškega 25178—Trije kovači, škofa, naj bi pomagale te de-Sirota, poje tenor g. J. Germ ..................................75c nuncijacije! Omembe vredno 25179—Ta marela, je, da omenja list še posebej, Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ................................................ 75,. 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ........................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, gre samo za žalitev škofa samega, temveč tudi vse duhovščine in katoliške cerkve same. "II Popolo" je ponovil prejšnje obdolžitve in še dodal, da je Artur Štefani delal na to, da bi odcepil Julijsko Krajino od Italije in tako težil za smotrom, "ki je smoter vseh protiitalijanskih listov onstran meje in teroristič- v druge kraje. Družine, ki pridejo v poštev, žive zdaj na farmah, katere je suša popolnoma uničila in na katerih tudi drugače ni zemlja dosti prida. Državna administracija je pripravljena v tem oziru sodelovati s federalno vlado in ji dati na razpolago več farm, ki jih je dobila v svojo posest vsled neplačanih davkov. Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c 25182-Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ................75c 25183-F—Galop polka, Štajerska, polka, igra Rudy Daichman's ork.......75c 25184-F—Ti Marjanca, polka, Daj, daj srček nazaj, valček, igra Rudy Daichman's orkester ......................................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni isnesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za