LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I Z O B R A Ž E V A L N I H Z A V O D I H LJUBLJANA, 17. FEBRUARJA 1965 LETO XVI 7 ST.3 Uresničevanje šolske reforme Pcslanci piGsvelno-kuUurasga zfeom skupščine SRS so kritično sprejeli gradivo, ki ga je o izvajanju reforme v osnovni šoli pripravil republiški zavod za napredek šolstva Prosvetno-kulturni zbor skupščine SR Slovenije je dal na dnevni red svoje seje dne 5. t. m. med drugim tudi razpravo o šolski reformi ali točneje: obravnavo gradiva o uresničevanju reforme v osnovni šoli ter o 5-letnem preizkusu učnega načrta za osnovne šole. Po besedah predsednika prosvetno-kulturnega zbora Iva Tavčarja je bil namen te razprave v tem, da bi javnost v tej zvezi natančneje in bolj verodostojno obvestili o dosedanjih prizadevanjih in dosežkih reforme v osnovni šoli, pa tudi o njenih slabostih in pomanjkljivostih. Poudaril je, da pomeni gradivo, ki ga je za to razpravo predložil Zavod za napredek šolstva SRS, začetek resnega strokovnega in raziskovalnega dela, ki nam šele omogoča vpogled v naše reformno delo in nam daje temeljitejše osnove za nadaljnje ukrepe. Številne pripombe in predloge. ki so jih poslanci dali na omenjeni seji glede uresničevanja šolske reforme, naj bi Zavod za napredek šolstiva proučil in jih po vsestranski presoji upo-šte^al Pri nadaljnjih prizadevanjih za izpopolnitev reforme osnovne šole. Le na kratko hočemo sumirati nekatere misli in izvajanja s te seje. Za ilustracijo naj iz obsežnega grad''va. ki nosi naslov »Ures- du v reformo osnovne šole. Malone 70 c/c vseh osnovnih šol je kem obdobju določeni uspehi. Reforma je predvsem razgibala učiteljski kader, ki je deloval na vzgcnnoizobraževalnem področju, v skladu z razvojem in zahtevami naše družbe ... Kljub uspehom v vnanji strukturi in organizaciji osnovne šole pa v prvem obdobju še nismo dosegli večjih uspehov v vsebinskih zahtevah reforme. Zato je v nasledniem obdobju ena poglavitnih nalog naše šole, da izboljša vsebino in kvaliteto vzgojno-izobraževalnih prizadevanj. Uresničiti te naloge pa je možno samo z izboljšanjem mč-vanje reforme v osnovni šo- Ijev ustrezno kvalifikacijo razvijalo svoje dalo v težavnih materialnih in kadrovskih pogo-neurejenih pogojih. Pouk je bil v dveh ali več izmenah, oprema šol je bila zastarela in nepopolna, razen tega je na vseh šolah primanjkovalo sodobnih učil in nazoril. Primanjkovalo je učiteljstva celo na stopnji razrednega pouka, medtem ko je imelo na višji stopnji le nizek odrfotek učite- delovanja reformirane osnovne šole, to je učni uspeh, ob čemer Na Tehniški šoli za elektro-ugotavljamo stagnacijo izobraže- stroko v Ljubljani je bil 12. t. m. valnih rezultatov in zadnje leto ustanovni občni zbor skupnosti celo znatni upad, nam postane tehniških šol Slovenije. V poro-očitno, da bo proces šolske re- Čilu predsednika iniciativnega forme znatno daljši, kot smo odbora prof. Ivana Petroviča iz rr orda pričakovali. Predvsem pa Maribora je bilo posebej nagla-n."im mora biti jasno, da nekoliko šeno, kako je prišlo do ustano-prezgodaj pričakujemo že vidne vitve skupnosti: pestra, pereča rezultate v končnem efektu re- problematika na vseh področjih forme osnovne šole ...« našega tehniškega šolstva, njena Poslanec Kajetan Kovič je re- neubranost tj. predstoječa veri-kel, da intenzivnost naših priza- fikacija, uskladitev učnih pro-devanj za izboljšanje pogojev, gramov, ki naj temeljijo na pro-fci naj omogočijo uresničenje re- filih, vprašanja financiranja, de-forme, ni porastla; marsikje se je lovni programi itd., vse to je na-sicer mnogokaj izboljšalo, ven- rekovalo delavcem v teh zavo-(Dalje na 3. strani) dih, da se združijo in skušajo Ustanovljena je skupnost tehniških šol Slovenije li«, navedemo nekaj stavkov. »Predno smo leta 1957/58 uvedli nove učne načrte v osnovno čelo, kar je pomenilo v bistvu začetek reformnega procesa, so b'le izvršene prinrave, ki so ustvarile med pedagoškimi de-!svc: int-res za načela reformirane šole in priDravP^nost za njihovo izvajanje. Učiteljstvo je irne’0 vso moralno podporo v naši javnosti, ki je z razumevanjem spremljala gibanje za novo šolo. Manj ugodni so bili material- predmetni pouk. Se danes manj ka 1400 predmetnih učiteljev za višjo stopnjo osnovne šole ... Zgolj z izpopolnjevanjem uči-teliev pa seveda ne bomo mogli dvigniti našega šolstva na višjo raven. Potrebno je ustvariti pogoje, da bedo prihajali že na osnovne šole strokovno in pedagoško tako izobraženi učitelji, kot to terjajo zahteve reformirane šole ... V prizadevanjih za reformo CiSnovne šole ugotavljamo, da so ni in kadrovski pogoji ob preho- bili doseženi v razmeroma krat- Odsotnost družbenih kriterijev? Eden izmed republiških šol- Položaj šole v naši družbeni skih organov je pred nedavnim stvarnosti v bližnji preteklosti razposlal na nekatere osnovne šole v Sloveniji med drugim tudi anketno listo z vprašanji. Kako so na šolah razpoloženi do vseh mogočih anketnih akcij, do različnih vrst dopisov, priporočil, ki neprestano priha- nam je bolj ali manj jasen. Sele v zadnjem času začenjajo vzgoj-no-izobraževalni zavodi dobivati tudi pri nas tisto družbeno vlogo, ki jim po samem pomenu in značaju ■ njihove dejavnosti v sodobnem življenju gre. jajo od nekod na šole in vedno Počasi — ponekod hitreje, dru- nekaj hočejo, želijo, zahtevajo... o tem danes ne nameravamo pisati. Med anketami, ki prihajajo na šolske zavode, so tudi take, ki služijo resnim namenom. Ta, o kateri je govora, ic bila takega značaja. Od šol gje počasneje: različni so pač vzroki, ki pospešujejo ali zavirajo ta proces — se šole kopljejo iz preveč zapostavljene vloge, prihajajo do veljave, ki jo v današnji, na racionalnosti temelječi družbi morajo imeti, 3® želela nekaj podatkov oziro- če naj gre celotni družbeni raz-marl mnenj o posameznih učnih Področjih, da bi dobili tako nekoliko jasnejšo podobo o stanju Reformiranega pouka na naših Med vprašanji, na katera naj bi šole odgovorile, je bilo tudi eno, ki je zadevalo druž- voj nemoteno naprej ... Toda takle preobrat ni majhna stvar: če bi hoteli le od daleč osvetliti psihološko podobo naših šolnikov v preteklih letih, bi prišli do zanimivih ugotovitev, ki bi nemara marsikoga začudile. Podrejena vloga dela, ki ga. beno aktualnost posameznih opravljaš, čeprav se zavedaš, predmetov. Učitelji naj bi povedali, kaj se jim v predmetu, ki ga poučujejo, zdi vredno večjega poudarka glede na kriterij družbene aktualnosti. To je prav gotovo vprašanje, vredno vse pozornosti pri izpopolnjevanju učnega načrta naše »reformirajoče« se šole. Lahko rečemo eno poglavitnih šanj. Zgodilo pa se je, da je rubrika v anketni listi s tem vprašanjem ostala prazna. Ne da si nekje po krivici zapostavljen, pusti na duševnem profilu človeka sledove, ki se ne dajo tako shitra odstraniti... Morda se sploh ne dajo odstraniti. Spomniti se je treba samo na družbeno vlogo učitelja na _____ podeželju in sploh v manjših vpra- krajih: kolikokrat smo čuli, da je bila vsa ta njegova »družbena« vloga omejena samo na recimo — pisanje zapisnikov na sejah, kjer so govorili (in odločali) drugi! Čezmerno delo v Li"/”’ ŠOU. Mamule z otrok, „„ ian. potem pa še delovanje v različnih prosvetnih društvih (ki so prav tako kot šole, zaradi premajhne skrbi, ki jim jo posveča družba — zašla v kritičen položaj) pa v drugih organizacijah, toda vedno le nekje ob strani glavnega toka družbenega dogajanja, v podrejeni vlogi. (In k temu je treba prišteti še neprimerno nagrajevanje!) Kakšen duševni profil naj ima v takem položaju človek, ki se hkrati zaveda, da bi njegovo delo moralo v določeni družbi pomeniti mnogo več in vse kaj kot je pomenilo in na žajost pomeni še danes? ni odgovorila na vprašanje (na vsa ostala vprašanja so prispeli odgovori), kaj mislijo učitelji o družbenem pomenu posameznega učnega predmeta, kaj bi bilo po njihovem mnenju treba v učnem načrtu še bolj poudariti, da bi se v vzgoji in izobrazbi mladine približali ciljem, ki smo si jih kot družba zastavili z reformnimi načeli. Zdi se nam vredno, da bi se zamislili ob tem vprašanju in skušali poiskati razloge, ki so branili učiteljem, da navedejo odgovor na jasno postavljeno drugega, vprašanje. Se več: po našem marsikje mnenju bi dejstvo, kot je zgo-raj omenjeno, terjalo podrobnejše analize in osvetlitve, ker je stvar toliko pomembna. Na tem mestu bi se danes — in to samo od daleč — dotaknili enega izmed razlogov, ki se nam Na zadnji seji prosvetno-kulfurnega zbora skupščine SRS je bilo govora tudi o proizvodnem delu oziroma tehniškem pouku učencev; zdi se, da bodo morale to vprašanje podrobneje, analitično obravnavati naše strokovne službe. — Posnetek kaže praktične vaje učencev v tovarni pisalnih pisalnih strojev TOPS NEPOTREBNI PREDMETI V UČNEM NAČRTU? Poslanka Truda Žoherjeva je bila mnenja, da gospodinjski pouk oziroma »ekonomika potrošnje« v tej ali drugi obliki sploh ne sodi v predmetnik, ki nsj po zakonu o osnovni šoli, 1. in 2. člen, zagotovi otrokom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo, ki bi ustrezala sedanji razvojni stopnji naše družbe. Ali naj obvladanje gospodinjskih poslov danes še prištevamo med Polletje je prižgalo na šema- ker je tretjina dijakov vozačev in i^iC>Vriu koJPP<>nen/e vzgoje m forih zelene, rumene in rdeče lu- ker mnogi izmed Ljubljančanov lazbe. Ko se hkrati zavze- yse p0 iestvici uspeha. Spriče- niso prihajali k pouku. Glavni ,rni° za t®’. ,.vn. 0 družino vala, popisana z boljšimi, dobrimi vzrok učnih neuspehov je malo- z oigamzaci]o različnih servisov ter najslabšimi ocenami. Takšni- marnost dijakov, ostali vzroki pa so: preveliko število dijakov ‘v svoja prizadevanja kolikor mogoče uskladiti in pospešiti s skupnimi močmi. V 7. členu statuta skupnosti tehniških šol SRS je podrobneje označen namen skupnosti, ki je v naslednjem: — spremljati in proučevati želi celotno problematiko izobraževanja tehniških kadrov tako iz vrst mladine kot odraslih in jo posredovati upravnim organom, strokovnim društvom, družbenopolitičnim organizacijam ter prizadetim delovnim organizacijam in njihovim združenjem; — skrbeti za izboljšanje izobraževanja na tehniških šolah, usklajevati njihovo delo in posredovati članom delovne izkušnje posameznih tehniških šol; — organizirati pravno in drugo strokovno pomoč v zvezi s samoupravljanjem tehniških šol; — proučevati problematiko financiranja tehniških šol in dajati predloge za izpopolnitev tega financiranja; — pruočevati in dajati mnenje o ustreznosti mreže tehniških šol na področju SR Slovenije; —• skrbeti za strokovno in pedagoško izpopolnjevanje učnega kadra; — pospeševati delo v zvezi z izdajanjem skript in učbenikov ter pomagati šolam pri nabavi učil. Na občnem zboru so še posebej poudarili, da nikjer v statutu ni predvideno, da bi skupnost lahko posegala v samoupravne pravice članstva, ki morajo biti brezpogojno varovane. Vse naloge, ki jih bo opravljala skupnost, bodo posvetovalnega in informativnega značaja. Od samoupravnih in upravnih organov včlanjenih šol pa skupnost pričakuje pri sprejemanju in izvajanju svojih sklepov vso pomoč. Za predsednika skupnosti tehniških šol SRS so na občnem zboru izvolili direktorja Tehniške šole za elektrotehniško stroko v Ljubljani Ferda Gorjanca, za podpredsednika pa direktorja Tehniške šole za elektrotehniko in strojno stroko v Mariboru Ivana Petroviča. SIGNAL ZA DIJAKE IN OPOMIN STARŠEM Polletna bilanca na ljubljanskih tehniških srednjih šolah razbremenili gospodinjskega de- mi; ki so opozorile dijake sred-la in njeno delovno energijo njih šoli da je _ zaradi več kot usmerjali bolj ustvarjalno in ra- 7 negativnih ocen — »luč na kri-cionalneje? Ah ne bi kazalo v žišču« zasvetila »rdeče«. Opozo-okviru razpoložljivega fonda ur rilo, da bo treba nekaj časa po-raje povečati ure tistim^ predme- čakati, preden bodo nadaljevali pot. Odmor za pol leta. tom, ki so v resnici nosilci vzgoje in izobrazbee, p.a vendar že leta in leta dajejo kritično slabe rezultate, kakor npr. slovenski jezik, matematika, tuji jeziki in morda še kaj? Ista poslanka se je zavzela tudi za to, da bi osnove moralne vzgoje ne bile v predmetniku razredih, pomanjkanje strokovnih učiteljev in prenatrpan program, v katerega je treba vključiti med drugim tudi pojasnjevanje snovi, ki bi jo morali osvojiti učenci že v osnovni šoli. Pojavljajo se tudi razni vzgojni problemi, učnim ne- O tem, kakšne učne uspehe so uspehom pa botruje tudi pre- usoden zanj,- — vse socialne momente in če je le mogoče, poiščemo olajševalne okoliščine. Upoštevati moramo, da je dijak srednje šole — otrok v najobčutljivejši, razvojni dobi in da profesor ni poklican le zato, da ga nauči določeno snov, temveč da ga tudi vzgaja in mu pomaga iskati pot iz zagate, v katero je zašel iz takega ali drugačnega vzroka. Menim, da ne smemo prepustiti dijaka samemu sebi niti pol leta, ker je prav ta čas lahko dosegli dijaki ob polletju na teh- majhna skrb staršev za otrokov niških srednjih šolah v Ljubljani, koliko dijakov je bilo ob tej priliki črtanih (preusmerjenih), kje so vzroki za ta pojav in kakšna merila so upoštevali pri tem, naj višjih razredov kot poseben pred- povedo predstavniki posameznih met, kajti »vsak učitelj mora šol. hkrati biti tudi vzgojitelji to pomeni, da mora znati ob konikret- TEHNIŠKA ŠOLA ni izobrazbi izločiti moralno ZA STROJNO STROKO koSnf^n: °b Od 783 dijakov na strojnem k. i ?re*??etov gra' oddelku jih je izdelalo 46,61 %, dagoško učinkovita^ J1Va m ^ “em k,0 ^ ™ „ ' . . je vpisanih 60 dijakov, 21,6% po- Fosilanec Dušan. Šinigoj je go- zitivnih. Že med letom so izrekli voril o preveliki obremenitvi disciplinske kazni sedmim učen-učencev v šoli in dorpa. Zlasti cem, ki so imeli več kot 40 ne- uspeh v šoli. Na nekatere mladoletnike starši sploh nimajo vpliva. Na take poskuša vplivati mladinska organizacija preko razredne skupnosti. Za vsakega dijaka imajo v razredu diagram učnega uspeha, o katerem redno obveščajo starše, osebje internata, v katerem dijak živi, in dajalce štipendij. TEHNIŠKA ŠOLA ZA KEMIJSKO, METALURŠKO IN LESNO INDUSTRIJSKO STROKO GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA Na gradbeni tehniški šoli je bila povprečna ocena ob polletju 2,87. Od 770 dijakov jih je doseglo 55 % pozitiven uspeh, 44 % pa jih je imelo negativne ocene. Neocenjeni so bili 4. In polletna selekcija? Dva dijaka so izključili zaradi neopravičenih ur, 13 pa so jih črtali, ker so imeli več kot 7 negativnih ocen. S pogojem — namreč, da bodo ob polletju odstranjeni, če ne bodo v redu oprav- ljali svojih dolžnosti, so seznanili Na tej šoli je 1033 dijakov, od dijake že ob vstopu v šolo. O sla- Po družbeni aktualnosti njegovega dela sprašujete? Sami veste, kakšno družbeno aktualnost ste prisodili njegovemu delu, po kakšnih družbe- dozdeva, da so po sredi pri tem nih kriterijih nagrajujete nje čudnem dejstvu. gov trud ... D. H. pri tehničnem pouku so učenci strahovito obremenjeni z domačim delom. »Lahko ugotavljamo, da imajo v mestih obrtniki kar precej dela prav z učenci..« V pogledu kadrovskega vprašanja v opravičenih ur (59, 77), sedaj pa jih je potrdil še učiteljski zbor. Nekateri od teh dijakov že dalj časa niso prihajali v šolo in so izjavili, da bodo izstopili — zato so jih črtali s seznama. Na tem od- osnovnih šolah bi pa morali delku niso preusmerili nobenega razmisliti, kje so še kakšne re- dijaka, ki je imel slab uspeh, zerve, ki bi lahko mobilizirale Učni uspeh je tokrat nekoliko naše kadre. »Ne morem si misli- slabši kot prejšnja leta, vendar so ti, da recimo Višja gospodinjska dosegli v primerjavi s prvo redo-šola v Grobljah izobražuje iz- valno konferenco precejšen naključno samo za gospodinj- predek. V tem času so organizi-stvo ...« rali razgovore s starši in poškr- Predstavnik CK ZMS Emil beli za inštrukcije. Dopolnilnega Rojc je dejal: »Samo če imamo pouka namreč ni bilo mogoče izpred očmi enega temeljnih poka- vesti zaradi pomanjkanja prosto-zateljev uspešnosti dosedanjega ra (pouk imajo v treh izmenah), tega je bilo pozitivno ocenjenih 44,5 %, negativno pa 54.4 % (ostali so neocenjeni). Zaradi slabih ocen jih je prostovoljno izstopilo 10 (sploh niso več prihajali v šolo), zaradi neopravičenih ur pa so črtali 2. Po dosedanjih ugotovitvah je lestvica uspeha taka: na prvem mestu so dijaki, ki stanujejo v internatu, na drugem vozači in na zadnjem Ljubljančani. Dijake, ki so imeli veliko slabih ocen in se v novem okolju sploh niso znašli, so poslali v zavod za poklicno usmerjanje. O tem je povedal socialni delavec Lojze Pretnar: »Pri vsakem od dijakov, ki je neuspešen pri učenju oziroma nediscipliniran, proučimo, preden mu izrečemo kazen, ali ga preusmerimo bih uspehih dijakov so sproti obveščali starše in jih na ta pogoj tudi opozarjali. Preusmerjanja torej nikakor niso izvedli na hitro, pa tudi ne neodgovorno. Na šoli ga utemeljujejo takole: Če se dijaku nekaj daje, je tudi njegova dolžnost, da izpolnjuje določene obveznosti. Upoštevati moramo, da stane družbo vsak dijak na TSŠ več kot 120.000 dinarjev in da je za svoj neuspeh odgovpren tudi družbi. Preden smo dijaka preusmerili, smo natanko preverili vse okoliščine — nismo ga črtali avtomatično. Vzroki so bili: nedelavnost, malomarnost, pa tudi nesposobnost, ki je pri sprejemnem izpitu še nikakor ni bilo rho-(Dalje na 2. strani) Iztirjena mladost Mladoletnikov, ki jih kaznujejo sodišča, je zadnja leta vedno več: 1960. leta jih je biio 495, tri leta kasneje pa že 592. Lestvica kaznivih dejanj mladoletnikov nas opozarja, da je bilo izrečenih relativno največ kazenskih sankcij zaradi tatvin oziroma kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili mladoletniki zoper premoženje. Stattistika skrbno ugotavlja, da tovrstni prestopki naraščajo, saj je bilo 1961. leta izrečeno zaradi tega 68,4 % vseh sankcij. 1963. pa že 80,6 odstotkov. Za ostala kri-vopotna dejanja mladih ljudi (posebno kazniva dejanja zoper življenje in telo) velja, da jih je vsako leto manj. Problematika mladoletniškega prestopništva pa seveda ni le v kaznivih dejanjih, temveč tudi v poplavi prekrškov. Ni slučajna in presenetljiva ugotovitev, da je največ mladoletniških prestopkov v mestih in industrijskih središčih (na katera odpade nad polovco kaznivih dejanj!) in da je na podeželju kriminaliteta skoraj neznatna. Prva postaja na krivih poteh je najpogosteje navadna tatvina zasebnega premoženja. 1963. leta so zagrešili mladoletniki 374 manjših tatvin in 67 vlomov na škodo zasebnega premoženja in 85 manjših ter 61 vkumnih tatvin na škodo družbenega premoženja. Vse pogosteje mikajo mlade ljudi motoma vozila. Zaradi neupravičene uporabe mopedov in avtomobilov — takih primerov je bilo pred dvema letoma 80 — so izrekla sodišča 13 sankcij. Vse do 1963. leta je naraščalo število mladih od 14—16 let, ki so jim sodišča izrekala kazni. KJE SO VZROKI? Med mladoletniki sicer nd dosti povratništva, le-to pa vendarle rahlo narašča (od 5,4 % v 1961. letu na 6,4% v letu 1963). Organi za notranje zadeve namreč ugotavljajo, da se srečujejo z okrog 30 % mladih, ki zagrešijo kazniva dejanja vdrugič. Analize ugotavljajo, da jih ni malo, ki pobegnejo zdoma ali iz vzgojnih zavodov, »spotoma« pa napravijo še kakšno kaznivo dejanje. Statistika, ki pravi, da je 1961. pobegnilo 1279 mladoletnikov, 1963. leta pa 1026, kaže, da se število pobegov počasi zmanjšuje ... o Vprašanje je seveda, kakšni so vzroki mladoletnega prestopništva. Najpogosteje jih moramo iskati v mladoletnikovem ožjem in širšem okolju (družina, dom, družba, šola) oziroma v kombinaciji negativnih činiteljev okolja. Številne ankete in analize iz zadnjih let kažejo, da je največ mladoletnih prestopkov iz t. im. popolnih družin (živa oba roditelja), ki imajo določene probleme, kar negativno vpliva na mladega človeka. Velja pristaviti, da je zmanjšan vzgojni vpliv staršev tudi v družinah, kjer problemov sicer ni, vendar so starši prezaposleni (včasih tudi zaradi pretirane težnje po naglem povečanju standarda). Niso rediki primeri, da so prestopniki iz nepopolnih družin (npr. otroci razvezanih staršev ipd), posebna kategorija pa so t. im. domski otroci, katerih del je težko vzgojljiv, nagnjen k begunstvu in klatenju. Vplivi ožjega okolja (družine) sami sicer še ne vodijo v kriminal, vendar so usodni, kadar se SIGNAL ZA DIJAKE IN OPOMIN STARŠEM jim pridružijo vplivi širšega okolja. Izostajanje od doma, pohajkovanje ipd. so ponavadi prvi znalki, ki opozarjajo na ogroženost mladega človeka. Tudi primeri, ko je mladoletnik zaradi prestopka izključen iz šole (ali odpuščen z delovnega mesta), imajo največkrat bolj škodljive kot koristne posledice. KAZNI — TODA KAKŠNE? Zadnja leta (odkar so bili novelirani kazensko-pravni predpisi) se v praksi uveljavlja stališče, da se v načelu izrekajo zoper mladoletnike le vzgojni ukrepi, kazni pa le izjemoma zoper starejše mladoletnike, in sicer za najhujša kazniva dejanja. Sodišča odmerjajo torej večinoma ukore in strožje nadzorstvo skrbstvenega organa. Oddaje v disci-plinski center do 1963. niso izrekala (razen v mariborskem okraju), ker ni bilo primernih institucij. Pa tudi kasneje, ko so bile, so se sodišča le redko odločila za ta ukrep. Dejstvo je, da je zadnja leta vedno več mladoletnikov, ki so kaznovani zaradi svojih deianj. 1963. leta je bilo npr. zaradi vdajanja brezdeliu upravno kaznovanih 147 mladih ljudi. Največ je bilo takih, ki po končanem obveznem šolanju zapuste klopi, obenem pa se ne vključilo v redno delo. Zaradi najrazličneiših-prometnih prekrškov je bilo kaznovanih 2130 mladoletnikov, nekaj pa zaradi nedovoljene posesti orožja, prepovedanega ribolova Na sedežu Zveze prijateljev zaide tudi na neprava pota in hi- vija »Otrok in družina« v bodoče ipd. mladine Slovenije so se pred ti k varljivim in hitro dosegi ji- vse bolj bogato torišče dela, saj Organi socialnega varstva so kratkim sestali ljubljanski sode- vim ciljem v upanju, da bo.na želi postati pravi prijatelj in stro-poskrbeli, da bi omogočili uspeš- lavci revije »Otrok in družina«, ta način našla samo sebe, poteši- koven svetovalec vseh t|stih, ki no izvajanje vzgojnih''ukrepov, ki jo izdajajo Zveza pedagoških la svoj notranji nemir in dobila imajo v okviru svoje drSiine ka-Posebno skrb so” posvetili cen- društev, Zveza prijateljev mladi- vse tisto, kar terja specifično raz- kršnekoli težave in jim je po-trom za socialno delo" ki se zde ne in Zveza socialnih delavcev dobje njenega biopsihičnega raz- trebna dobra beseda, pravočasno najprimernejša oblika' za delo z Slovenije pod upravo založbe voj a. Kriminaliteta mladostnikov opozorilo in potrjujoča vzpodbu-delifcventno mladino' Takih cen- Mladinska knjiga. in mladostnic z materialno dobro da. Uredniški odbor bo pritegnil trov je v naši republiki za zdaj o t nek ie sklical uredniški fi,tuira™k družin je žalostna bi- k sodelovanju vse tiste sodelav-15 kar ie dovoli da bi mogla so- „,Ibstan®], ^ slfuca11 ureanisKi lanca tako forslrarle usmerjeno- ce, ki čutijo ta alii oni vzgojni Jf V® “ odbor, vodila ga je glavna ured- sti npkaterih staršev. problem in imaio d,r™,1i vzgojnih zavodov, spet vračali v isto okolje, zato ni čudno, da so ponovno zašli v kriminal. Prav zato se bodo morali v prihodnje bolj izkazati odbori za dajanje pomoči obsojencem, ki naj tesneje sodelujejo s skrbstvenimi organi, šolami idr. ter poskrbe, da se bo vrnil mladoletnik v primerno okolje. Drugo je seveda, kako preprečevati mladinsko prestopništvo. Prve uspehe na tem področju smo že dosegli, pokazalo pa se je tudi, da bodo morali organi in organizacije, ki skrbs za to, bolj usklajevati svoje delo. Predvsem bo treba najti več takih oblik vzgoje mladega rodu, ki ga bodo odvračale od deviantnega vedenja. Pri tem morajo imeti večjo vlogo tiste institucije, ki imajo v svojem programu skrb za vzgojo staršev, ter šola in vzgojitelji pa mladinske in druge organizacije. Treba bo tudi intenzivneje ustanavljati in razvijati institucije, v katerih bi se lahko mladina zadrževala, udejstvovala in zabavala (društva, klubi ipd.), kajti tako bi bila odtegnjena škodljivim vplivom. M. K. Slika j"! i. s J.i ta «a sks;a Jetnika revije Otrok in družina — ob članku Tatvine otrok in mladoletnikov; v zadnjem času je poslala ta revija na le bogatejša po vsebini, temveč tudi tehnično lepo opremljena, polna zanimivih ilustracij, ki poživljajo njene strani Koristilo posvetovanje izrekati ukrep (Nadaljevanje s l.strani) goče opaziti. Vzrok neuspehov je tudi nezainteresiranost staršev za otroka, ali pa njihova težnja, da mora otrok za vsako ceno v »šolo*. Vsakemu izmed njih smo povedali, da ima dijak na voljo pol leta — za premislek. V tem času lahko opravi privatni izpit, nekaterim pa smo svetovali, naj vključijo otroka v poklic. Mnogi od njih o tem sploh niso hoteli slišati; spoznali smo njihovo mentaliteto — izrazito podcenjevanje fizičnega dela. Ne smemo pozabiti, da s tem dijaku ne zapiramo poti v šolo. Namen tega je, da bi opozorili nedelavne in nesposobne dijake, da »REVIJA SKOLSTVA I PROSVETNA DOKUMENTACIJA« ST. 3 Tretja številka »Revije škol-stva i prosvetne dokumentacije« objavlja več prispevkov, ki govore zvečina o problemih strokovnih šol. To so odlomki iz elaboratov in študij Jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, deloma pa tudi sestavki tujih avtorjev. V članku »Tendence o razvoju izobraževalnega sistema v drugih državah in odnos splošnega in Strokovnega izobraževanja« piše Petar Živojinovic, kako so razpravljali o tem vprašanju na raznih mednarodnih konferencah, pa tudi, kako so ga rešili v nekaterih državah. Medtem ko Nada Djekič skrbno analizira učne načrte in programe jugoslovanskih kmetijskih šol, nas seznanja Slavoljub Živa-novič z dosedanjimi rezultati prvostopenjskega študija na fakultetah. Avtor opozarja na organizacijske slabosti pri uveljavljanju to vratnega študija, na pomanjkljivosti študijakega sistema in težave pri pouku. Najnovejša številka te revije objavlja tudi del referata prosvetnega ministra RSFSR, ki nam med drugim pove, da so v SZ v začetku letošnjega šolskega leta reorganizirali enajstletno šolo s proizvodnim delom v desetletno. V tretji številki srečamo poleg zanimivega prispevka o višji ravni proizvodnega dela v kmetijstvu CSSR še vrsto sestavkov, ki so objavljeni v rubrikah: Iz Jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, Dogodki in pojavi v šolstvu in prosveti ter v Bibliografiji. (»Revija školstva i prosvetna dokumentacija« izhaja petkrat na leto, naročite pa jo lahko na naslov: Jugoslovenski zavod za pro učavanje škotskih i prosvetnih pitanja, Beograd, Draže Pavloviča br. 15, tekoči račun 101-21-602-33.) je skrajni čas, da se odločijo za ustrezen poklic. — Prav takšno »črtanje* so doživeli nekateri dijaki lani. Jeseni so se vpisali vdrugič (olajševalna okoliščina je že to, da jim ni bilo treba opravljati sprejemnega izpita) in letos so izdelali z dobrim uspehom. — Ce bomo dovolili takšnim dijakom, da bodo v istem letu še naprej neprizadeto obiskovali šolo, jim prav gotovo ne bomo storili usluge. Niti njim niti tistim, ki bi z delovno disciplino in sposobnostjo res lahko nekaj dosegli. S takšnim ravnanjem se bo zmanjšala raven znanja v celotnem razredu, pa tudi kvaliteta znanja ne bo takšna, kot naj bi bila. TEHNIŠKA SOLA ZA ELEKTROTEHNIŠKO STROKO Podatki o polletnem učnem uspehu na tej šoli pravijo, da je bilo 40,57 % dijakov ocenjenih pozitivno! od skupno 801), preusmerjenih dijakov je 23 (več kot 7 nezadostnih ocen), enega dijaka pa so izključili zaradi disciplinskega prestopka. Tako kot na gradbeni šoli lahko tudi ti preusmerjeni dijaki — kolikor se ne želijo vključiti v poklic — opravijo privatni izpit, ali pa se jeseni ponovno vpišejo v šolo. Preusmeritev je po mnenju delavcev na tej šoli upravičena nujnost, s katero izločijo iz razrednega kolektiva nerednega in nesposobnega dijaka, ki s svojim delom negativno vpliva na kvaliteto dela v razredu. — Učinek dela pada, ker se moramo ukvarjati s slabimi dijaki trikrat več kot s solidnimi in pri tem zmanjkuje časa za najboljše, najbolj prizadevne. Če bi obdržali v razredu takšne dijake, bi napravili krivico dobrim, ki prav zaradi teh izjem ne morejo razvijati svojih sposobnosti. Nedelavni dijaki, ki bi prišli tako (s popuščanjem) do diplome, bi odnesli s seboj v poklic slabe delovne navade ... Tudi v razredu se bije konkurenčni boj za obstanek in zato dijak ne sme ostati pasiven. Če obdržimo v razredu slabe dijake, slabimo s tem tekmovalno vnemo, pa tudi inteligenčna raven je neizenačena. Poudariti je treba, da je šolski kolektiv pri vsakem izmed preusmerjenih dijakov natanko proučil vse njihove okoliščine, ki so morebiten vzrok za neuspešeno delo v šoli. Tudi pri nas se srečujemo z nerazumevanjem staršev, ki bodisi preozko pojmujejo sam značaj šole, ali pa za nobeno ceno »zaradi ponosa* ne bi dovolili, da bi njihov otrok postal »vajenec«. Vprašanje je — ali je dijakovih 16 let premalo, da bi se mogel znajti v poklicu? Ali je torej takšna preusmeritev nepravična? Ali ni to samo signal ob pravem času, da je treba na pot stopiti s premislekom, večjim čutom odgovornosti in resnosti do dela? Signal za dijake in opomin staršem. M. K. dišča pogosteje oddaje vanje. Strožje nadzorstvo skrbstvenega organa izvajajo pristojni upravni organi socialnega varstva ali zavodi oziroma centri za niča Branka Jurca. Posvetovanja se je udeležilo 25 sodelavcev. sti nekaterih staršev. problem in imajo dovolj sposob- Obstajajo še drugi problemi: norti, da lahko izkušnje in na- problem reformirajoče se šole in prevelike učne obremenitve naših otrok, pravilno varstvo in V -živahni diskusiji so navzoči , , pretresali bodočo vsebinsko plat v'°dstvo otrok, katerih starsi so okviru te dolž- revije, ki naj bi postala še živ od- vecJi del dneva zaposleni, problem zore posredujejo tudi drugim. Dosedanja naklada se je povišala od 10.500 izvodov mesečno na, približno 14.000 izvodov. Z naše strani želimo le to, da S isS ISSršžžs p s magajo pri učenju itd. Organi k m družbi. _ probkm smotrnega in na notra- no roko ustvarti vsebinsko kva- Jlh xmTen-ll\ W ,®?a rj_„V Današnji čas — tako je ugo- njih nagnjenjih temelječega po- Mtetno revijo kot znanilko tople stikin s šolami, Ker učitelji žara- tavijaia večina diskutantov — je klicnega usmerjanja doraščajoče besede, vzpodbudnih nasvetov' in di preobremenjenosti' neradi po- sjja razgiban. Vsi živimo nekako mladine, problem dobrega čtiva tankega posluha za vse, kar prt- magajo z dopolnilpini poukom hlastno in neniifno. Starši mno- itd. naša naši družini burna doba na- oz. pravijo, da v številnem raz- gfh otrok se intenzivno zaposluje- Na tem tako rekoč neizčrpno še notranje in zunanje preobraz- redu ni mogoče se posebei delati jo. Mladina, pri kateri opažamo širokem in sila razgibanem živ- be. z vzgojno ogroženirm mladoletni znake akceleracije, pa je vse ijenjskem področju bo imela re- Vojan Arhar ki. Dejstvo je tudi, da šole, ka- bolj izpostavljena neštetim vpli- dar jih javna tožilstva obvesb.jo vcm mociernega življenja, ki jih o prestopkih mladoletnikov, vča- sama ne more zadovoljivo pre- šah preostro ukrepajo in prehitro delati, izključujejo učence. NESODOBNI VZGOJNI ZAVODI Na Slovenskem je devet vzgojnih zavodov, v katerih je 595 Spričo zaposlenosti staršev pa premajhne družbene skrbi za vzgojo otrok družina često izgubi kompas, V tem sodobnem vrtincu, ko mest. V te domove prihaja mla- nih6e nima ve6 pravega čas’ od di na, ki je vzgojno ogrožena ali Seminar za skupinski pouk pri kemiji Tretje leto so se predavatelji, osebnostno motena (toliko, da je ni mogoče uspešno vzgajati in usposabljati v rednih šolah), na obvezno šolanje, prevzgojo in poklicno usposabljanje. Ti zavodi so žal večinoma nesodobni, saj so odmaknjeni od odraslih pa vse do otrok se kaj e “ kemijo v osnovnih šolah lahko zgodi, da starsi v želji, da ^ , na področju Zavoda za Kcir „j —^,1,,T.inVjl prosvetno in vse potrebne kemikalije — reagenti. Poizkusi so se vrstili in to: sin- ««535. t bijo bistveno, to je, dati otrokom samega sebe. Zato so ti preveč krat in preveč prepuščeni samemu sebi in si brez pravega stematično izpopolnjevali. V letošnjih semestralnih počitnicah je bilo 38 udeležencev na semi-anl®" nar ju za skupinski pouk. mest in industrijskih središč — gtva krojijo svoj izvenšolski ozi- Na seminarju so se zvrstili macije, substitucije — enojne in dvojne, redukcije itd. Izbor poizkusov in vodstvo seminarja je prevzela tovarišica profesor Malerič Nada, predava- te pa jim povzroča celo vrsto ne- roma izvendelovni čas in načine najbolj zanimivi poizkusi, taki, ki Kj.. Pedagoški akademiji in TT? C- T 7,-vV. ^-./T v, i _ „ Al r-n rfi m i ra o 1/-i rf«-»1 Uz-vrva l-i/-» J O J udejstvovanja ter so med drugimi nalogami kemije všečnosti. svobodnega Zanimivo je morda še dvoje: zabave, kakšna je skrb za mladoletnike včasih lahko prav zaradi tega po odpustu iz zavodov in kolikš- nastanejo hude posledice. Vsled no je preventivno delo. Analize opore v intimnem družinskem 15 ^ namreč trde, da so se mladolet- krogu išče taka mladina svoje niki, ki sodelavka Zavoda za prosvetno izpolnili tisto, ki predpostavlja da pecjagoško službo Ljubljana I, ki naj ta predmet vzbuja pri učen- 1/0 - cih zanimanje in veselje do raz- je ponovno dokazala svoje bogato strokovno in metodično znanje. Največja vrednost seminarja je bilo individualno delo vsakega Za vsakega udeleženca so bili so bili odpuščeni iz vzglede drugod, pri čemer lahko pripravljeni kemijski pripomočki posameznega udeleženca" V skrip- tih, ki jih je vsak prejel, so poleg vpisov reagentov in pribora napotki za delo in podrobne razlage za razumevanje procesa. Pismeni seznami poizkusov bodo predavateljem dragoceno dopolnilo pri sestavljanju podrobnih učnih načrtov. V seminarjih, ki so jih v treh letih absolvirali skoraj vsi predavatelji zavodovega področja, je bila zajeta poglobljena in razširjena snov, ki je predpisana po učnem načrtu. Posebno nalogo pa je seminar izpolnil v tem, ker je zajel eksperimente za skupinski pouk. Kdor uči ta predmet, se zaveda, da je cilj pouka dosežen le takrat, ako izmed ostalega pride princip nazornosti do polne veljave. Mnogo je že bilo napisanega o prednosti skupinskega pouka. Ob svetovanjih na šolah srečujemo zavzeta pedagoge, ki imajo lepe uspehe v teh učnih oblikah. K letošnjemu seminarju smo priključili tudi ekskurzijo v železarno na Jesenice. Vodstvo železarne je pokazalo vse razumevanje in je poskrbelo za strokovne razlago celotnega procesa pri pridobivanju železa v tem našem gigantu. Udeleženci seminarja so kljub utrujenosti po napornem šolskem delu v prvih dneh semestralnih počitnic zadostili potrebam po izpopolnjevanju svojega strokovnega in metodičnega znanja. L. K. ..Šiitih KDO PA SO TI RUDARJI? Verjetno bi težko uganili, da se v teh oblačilih skrivajo prosvetni delavci. Pred dnevi je Zavod za zaposlovanje delavcev v Velenju spet zbral komisijo za poklicno usmerjanje mladine iz osnovnih šol velenjske in mozirske občine. Za spremembo tokrat niso samo razpravljali, temveč so si vsi udeleženci seminarja tudi na delovnih mestih ogledali celoten potek dela za to področje najbolj aktualnega poklica — rudarskega. Učitelji so si v jami ogledali šolsko čelo in se tako podrobneje seznanili z delom in življenjem gojencev Rudarskega šolskega centra. (Foto: F. Cesar) Ali priprava Uresničevanje šolske reforme prispeva k boljši izvedbi učne ure? darle v celoti vzeto je ta skrb še učnega načrta med drugim re- je pa ob majhni stimulaciji, ob vedno nekje v zrafcu. O teh pro- kla: »Danes stojimo na stališču, neprimernih delovnih pogojih, z blemih veliko razpravljamo, na- da so vsi ti predmeti, ki so v velikim idealizmom vztrajajo na redimo pa malo. Velike razlike predmetniku, predmeti, ki sodijo svojih mestih.« so še vedno med mestnimi in po- v predmetnik in ki imajo svojo Poslanka Jovita Podgornikova deželskimi šolami. Na eni strani pedagoško vrednost. Drugo je je govorila o »nerazumljivem imamo v mestih in gospodarsko vprašanje, v kakšnih pogojih se problemu«: preden je bil narejen močnih občinah v šolah kabine- ti predmeti danes izvajajo in končni predlog novega učnega te, laboratorije, avdiovizualna kakšne rezultate pri njih dose- načrta, so bile s posebnim vpra-Za uvod: prva priprava —je II. Razčlenitev nove učne eno- sredstva, na deželi pa marsikje gamo... Prevladalo je mnenje, šalnikom pritegnjene k temu deni; te: — in to velja vsaj še za polovico da je zdaj vsega kriv učni na- lu domala vse osnovne šole, stro- druga priprava — napisana 1. Določitev in razporeditev teh šol — še zmeraj v glavnem črt. Če kaj v šoli ni prav — da kovnjaki so dali svoje predloge, pred poukom; metodičnih enot, iz katerih je le kredo, tablo in tri izmene, vse te slabosti izvirajo iz pred- komisija je upoštevala zelo šte- tretja priprava ____ napisana učna enota sestavljena. Praiv podobne razlike so tudi v metnika in učnega načrta. Mi- Vilne zahteve in mnenja, toda doma v obliki skice. 2- Ugotovitev dolgoročnih uč- stimulaciji prosvetnih delavcev, slim pa, da tako stališče ni pra- zdaj se pojavlja iz vrst istih Iju- pr; +r„v, ra7ličn'.ih nraV, tH nih ukreP0V (opravljenih nalog, Razlika je že, če vzamemo Ljub- vilno... Učni načrt je samo eden di, ki so poprej dali celo vrsto ’ učnih ekskurzij, beriva ipd.) in Ijano, med Bežigradom in Vi- in to organizacijski, ne pa peda- novih zahtev za konkretizacijo razpoložljivih učnih pomagal. čem, razlika pa je še hujša med goški faktor pouka. Učni načrt— načrta, proti veliki okvimosti 3. Odreditev prehodov med Bežigradom in Radgono pa Treh- to je plan dela, to je prvi del itd., iz vrst istih ljudi prihaja njem; sprašujemo se, če je to po- vprašanja, drugi del vprašanja pa zdaj do neverjetnih ugovorov. 4. Možnosti korelacije učiva z tem nagrajevanje po delu in za- je tisti, ki ta plan izvaja. Praktič- »Meni osebno in verjetno tudi drugimi učnimi predmeti. kaj je delo več vredno tam kot no, če bi to poenostavila, bi re- mojim kolegom, ki delajo na za- lil. Pregledna zgostitev učiva, tukaj ... Govorimo, da je treba kla, da je učni načrt lahko per- vodu, je to paradoksalno stanje IV. Utrjevanje učiva v obliki ustvariti pogoje in vendar v bi- fekten, če ga dobi v roke slab domala nerazumljivo. Gre za ne- je znano, da ne piše vedno pri- nacjaijnjega ponavljanja in urje- stvu ne storimo ničesar takega, delstvec, ne bo uspel, in obratno.« ko apriorno nesprejemljivost teh Prav- nja, uporabljanje, odpravljanje da bi se to v resnici zgodilo. Poslanka Milena Borovac je naših — recimo skupnih naporov, Druga priprava — učitelj je vrzeli in napak, preverjanje do- Večanje razlike med razviti- odgovorila na ta izvajanja tako- ki pa po mojem mnenju temelji-užaljen, če se o pomanjkljivi pri- seženih rezultatov s pogledom na mi in nerazvitimi občinami je — le: »Ne morem se strinjati s far- jo na družbeni pogojenosti seda- pravi govori. novo učno enoto. po mnenju tov. Koviča — škod- mulacijO': dober učni načrt je v njega razpoloženja med prosvet- Tretja priprava — učitelj je Dovoljujem si vzeti za primer Ijivo in nedemokratično tudi za rokah slabega praktika slab in nimi delavci; drugače si ne znam starejši, zato meni, da mu ni po- shemo učne enote po Gustavu Ši- to, ker postavlja veliko število obra-tno, še tako slab učni načrt tega razlagati... Čeprav idealno različne priprave. Vse tri so slabe. Priznam, da sem videl mnogo dobrih priprav, natančnih, lepo metodTcntoi^ota^i." napisanih (tudi to je vazno!), a izbral sem tri, se zamislil in o njih spregovoril. Zakaj? Prva priprava — za učitelja trebna daljša priprava. Morda bi moral ob vsaki pripravi spregovoriti več, vendar je boljše, da spregovorim ob prvi vsem trem in tudi drugim. Dnevnik učitelja, ki ne piše priprav, je prazen, prav tako pa je prazno znanje učencev, ki morajo slediti improvizaciji učne ure in to slabi improvizaciji. Ker priprave ni, znanja ni; očitna in resnična je ugotovitev, da je priprava potrebna. Potrebna pa ni le tem primerom, temveč vsakemu učitelju, tudi tistemu, ki bi s posrečeno improvizacijo uspel naučiti učenca, a prav gotovo ne bi uspel vse učne ure uspešno improvizirati. Učiteljevo delo, pouk, je tako zahteven, tako odgovorna in načrtna dejavnost, da zahteva tudi od najboljšega učitelja načrtno pripravo. Z redno pripravo se učitelj neprestano dopolnjuje do-ttia, med učno uro in po pouku, ko oceni uspeh učne ure (Take opombe o uspehu učne ure so žal le pri začetniku!) Realne učne priprave dajejo učitelju Zagotovilo varnosti in tak učitelj brez strahu stopa pred učence. V nižjih razredih učenci nepripravljenosti učitelja ne spoznajo, a jo »Na eni strani imamo v mestih in v gospodarsko močnih občinah kabinete, laboratorije, vsa mogoča avdiovizualna sredstva, medtem ko imamo na deželi še marsikje v glavnem le kredo, tablo in tri izmene v šoli ...« (Poslanec Kajetan Kovič na seji prosvet-nokulturnega zbora skupščine SR S 5. febr. letos) zreduciran predmetnik bo še zmeraj slabo izvajan, dokler bo miselnost in emotivna pogojenost prosvetnih delavcev taka, kot smo jo srečali na seminarjih v teh zimskih počitnicah in kolikokrat že prej. Hoteli smo, da bi govorili o revidiranem osnovnošolskem programu, o tem npr., ali je zdaj vertikalna rast jezikovnega pouka boljša, kot je bila nrej. in podobno, ljudje pa niso hoteli o teh stvareh govoriti, marveč le o svojih dejanskih delovnih pogojih, ki imajo, kot vemo — kljub izboljšanju stališč in ponekod tudi dejanskih pogojev — še zmeraj prioritetno vlogo v miselnosti in razpoloženju prosvetnega delavca. TRIJE NOVI ZAKONI Republiški sekretar za šolstvo Boris Lipužič je zatem predložil skupščini tri predloge zakonov s področja šolstva; ki jih je treba uskladiti z ustavo: spremembe in dopolnitve zakonov v osnovni šoli, o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v SRS ter o prosvetno pedagoški službi. Zakon o osnovni šoli ni doživel temeljitejših sprememb, ker se pripravlja nov zvezni dokument o našem vzgoj- obcutijo, ker je njihovo znanje lihu, čeprav bi posamezne točke otrok v neenakopraven položaj, naj bi bil v rokah dobrega prak- no-izobraževalnem sistemu in bo slabše. V višjih razredih pa se lahko tudi drugače imenovali ali Decentralizacija, kakršna je zdaj tika dober. Če hočemo to posplo- treba potem znova pregledati za- učitelju utegne zgoditi, da učenci jih v praksi imenujemo. na področju šolstva in ki je vir šiti, bi našim prosvetnim delav- kon o osnovni šoli. V novem za- Prav kmalu ugotovijo, česa uči- z načrtnim delom lahko pred teh razlik, ni koristna. Republi- cem storili preveliko krivico, če konu je predvsem nedvoumno iz-telj ne zna, zato ga ne cenijo in družbo upravičimo svoje pedago- ka bi morala biti neki regulator, bi analogno temu ugotavljali še ražena brezplačnost šolanja učen- se včasih celo norčujejo. Na- ško poslanstvo, ki pa ni majh- centralizirana skrb, ki bi pravič- procente naših uspehov na šolah, cev; doslej so namreč v nekate- sprotno pa bo dobro pripravljen no, če se ga v pravi meri zave- neje in enotneje usmerjala sred- Mislim da moramo biti humani' rih občinah prenašali del stro- učitelj vzbudil v učencih občudo- damo. stva, ki so itak pičla. To je vpra- v odnosu do teh ljudi, ki delajo škov za prevoze učencev na star- vanje zaradi obvladanja snovi, in zdaj odgovor na prvo, dru- sanje za razpravo, vendar sem v dokai težkih pogojih’ da ne go- še, ponekod pa sploh niso orga- učnih oblik, metod in učenci bo- go in tretjo pripravo. Menim — prepričan, je se ne bomo teme- vorim o osebni stimulaciji, tem- nizirali rednega prevoza učencev, rV> pozorno sledili. Takemu učite- in upam, da nisem krivičen — da Ijiteje spoprijeli s kadrovskim več le o tistih delovnih pogojih, ko je bil povečan šolski okoliš. V liu ne bo težko glede discipline, učenci zaradi tega, ker ni prve vprašanjem in z vprašanjem ma- katere danes ima večina naših’ istem členu novega zakona je po- S svojo pripravo na pouk, s svo- priprave, celo izgubijo veselje do terialne opremljenosti šol, bo po- prosvetnih delavcev, mislim na stavljena občinam tudi naloga, lo aktivnostjo bo uspel aktivizi- dela, svojo naravno pripravlje- deželje stagniralo še naprej, bo podeželju, ko jim nismo razen J I. Komisija za kulturne zveze z inozemstvom je obvestila republi- ...., v«, UIlel avioriTern tisti škl sekretariat za šolstvo SRS, da nčiteli ki ho = -vtoCv, -u • , bo omogočil Britanski svet tudi v . . s -kraj..o obzirnost- letu 1965 določenemu številu uči- teljev angleškega jezika udeležbo v tečajih v Veliki Britaniji. Iz republike Slovnije bo v le-te sprejetih 9 učiteljev angleškega jezika. Pogoji, ki jih udeležencem postavlja Britanski svet. so sledeči: — da so aktivni učitelji angleškega jezika, — da so diplomirali na univerzi ali višji pedagoški šoli, — prednost imajo kandidati, ki doslej še niso bili v Veliki Britaniji, in za njimi tisti, ki niso bili v Veliki Britaniji najmanj zadnja tri leta. Zavodi za prosvetno pedagoško službo so dobili podrobna navodila glede financiranja in prijavljanja ter sezname vseh tečajev. Zbrali bedo prijave kandidatov z vso dokumentacijo in jih do vključno 15. februarja 1965 predložili republiškem sekretariatu za šolstvo SRS. jo ob dobrem poznavanju otrokove duševnosti, ob veliki meri potrpljenja in takta ter ob dobri snovni in metodični pripravi vodil učni postopek. Verjetno bomo še dolgo morali dokazovati, da je naše delo zahtevno, da presega 7 ali 8-uit,o obveznost in zahteva od nas več kot to mislijo laiki. Vendar, če smo odkriti, so tudi taki. ki v svoj okvir dela ne bi mogli zaie-ti 7-urne delovne obveznosti. Hitro se najdejo trditve, da priprave zahtevajo preveč dela in bi ta čas lahko koristneje uporabili, ^ačetniku priprava vzame več časa. ker še ni spreten, sčasoma Pa tudi začetnik napreduje pri delu v razredu, napreduje pri Pripravah na to del©. Spominja-pio se priprav, ki so zahtevale Podrobna vprašanja in še odgovore učencev. Takih priprav ne zahteva nihče, a premišljena vprašanja so nujna, saj se nam z^odi, da smo nrav sami krivi, če je odgovor učenca nepravilen. Se enkrat poudarjam, da je Pouk načrtna dejavnost, da zahteva podrobno razčlenitev podrobnega učnega načrta in vsakodnevno pripravo. Shema pri oblikovanju neke učne enote po Gustavu Šilihu: I- Ponovitev predelanega (posredovanega in utrjenega) učiva 12 Prejšnje učne enote, na katero navezuje nova. smo jih predvidevali: predvsem naloga osnovne šole določa nje-vprašanj novega predmetnika in Zato, ker nismo materialno dali na varstvena in vzgojna funkcija vsega tistega, kot smo nekje izven pouka, ki jo bomo postopo-predvideli in bi morali dati... ma uresničevali. Glede moralne vzgoje kot pred- Med ostalimi pomembnejšimi meta: osnovnošolskemu otroku spremembami je precizneje izra- moramo dati v teh vprašanjih žena naloga osnovne šole glede neko urejeno podobo in naši spremljanja in razvijanja spo-Ijudje jo tudi dajejo, ne dajejo je sobnosti učencev, poklicnega pa v 'zadovoljivi obliki. Zakaj? usmerjanja, glede povezanosti Kdo je kriv, če smo prosvetnemu snovi učnega načrta z družbenim y Peruggi v mesecih julij, avgust delavcu dali v roke za ta tako in gospodarskim razvojem, glede m DaPjaiecbeštip^ndijkD^tadvlj'a kan- važen predmet le nekaj deklara- zagotavljanja sredstev za delo šo- didatom naslednje pogoje: tivnih stavkov v smislu progra- le, glede napredovanja učencev z neg? ta- S°' ^ktivnl učitebi ustrez- ma in pa nekaj skopih ur v okvi- negativnimi ocenami. b) diegsao. diplomirali iz le-tega ru tedna? Je zopet prosvetni de- Novi zakon daje možnost ^na-na univerzi ali višji pedagoški lavec tisti, ki naj bo končno od- predovanja v višji razred učen-ŠOllč) za ud i žn t - ■ f govoren za porazne posledice? cem od 2. do 7. razreda in sicer coskega jezika da niso starejši od Ob materialnem vprašanju naj samo z eno negativno oceno. Raz-35 Jet. ' omenim predvsem to, o čemer je logi za spremembo tega člena so da/dobm^ri^dm za^presvetno g°voril tov. Kovič: če bi naše go- naslednji: v prvem razredu do-siužbo, ki bodo tudi zbirali pri- spcdarske organizacije delale v biva ucenec osnovne sole osnove jave z dokumentacijo ter jih do takih pogojih, brez strojev, samo iz poznavanja črk in števil, bra-repubUškemu^sekretariahi ‘^šoi1 v neki baraki ali kjerkoli, bi šle nja, pisanja in računanja. Ce teh — že nujno v likvidacijo. Naši ljud- osnov učenec ne obvlada, ne mo- stvc' SRS. Letni tečaji za učitelje ruskega, francosjcega, nemškega in italijanskega jezika v inozemstvu 1965 Komisija za kulturne zveze 7 inozemstvom je obvestila republiški sekretariat za šolstvo SRS, da bo na podlagi razdelilnika števila razpisanih štipendij iz republike Slovenije sprejetih za udeležbo na tečajih v inozemstvu v letu 1965 sledeče število kandidatov: — v enomesečni tečaj za učitelje ruskega jezika na osnovnih in srednjih šolah, ki bo meseca, julija v Moskvi — 7 kandidatov, — v dvomesečni tečaj za učitelje francoskega jezika na osnovnih in srednjih šolah, ki bo junija in julija na univerzi v Grenoblu — 1 kandidat, — v enomesečni tečaj za učitelje nemškega jezika na osnovnih srednjih in višjih šolah, ki bo meseca avgusta v Weimarju (NDR) — 2 kandidata, — v tromesečni tečaj za učitelje italijanskega jezika na osnovnih, srednjih in višjih šolah, ki bo Prizor iz nekega otroškega vrtca v Bolgariji re slediti pouku v drugem razredu; zato je potrebno, da tak učenec razred ponavlja. Ni dalje priporočljivo, da bi učenci od 1. do 4. razreda osn. šole napredovali v višji razred z dvema negativnima ocenama. Učenci teh razredov dobivajo negativno oceno zlasti iz materinščine in računstva, skoraj ni primerov, da bi bili negativno ocenjeni iz drugih predmetov. Materinščina in računstvo pa sta najpomembnejša, temeljna predmeta osnovne šole. Nova redakcija zakona o pro-svetno-pedagoški službi je temeljila na izhodišču, da je ta služba predvsem strokovno-pro-učevalnega značaja. Predlagani zakon je prilagojen izkušnjam dosedanje prakse in pa družbenim intencijam glede nadaljnjega ^ razvoja prosvetno-pedagoške službe, pri čemer je zlasti upoštevana samostojnost in samoupravnost zavodov. Namen zakona je, da se pedagoški nadzor dejansko^ omeji na spremljanje uresničevanja vzgojno-izobraže-valnih ciljev, razen tega pa bo ta služba spremljala izvrševanje predpisov glede organizacije vzgojno-izobraževalnega dela v šolah, kar je v neposredni zvezi z naravo strokovnega dela te službe. Pomoč prosvetno-pedagoške službe šolam in učiteljem pri njihovem vzgojno-izobraževalnem delu naj bi se izražala predvsem v svetovanju. PEDAGOŠKI INSTITUT V LJUBLJANI Naše bralce bodo zanimali tudi odgovori na vprašanja nekaterih poslancev, ki so bila v zvezi s šolstvom. Na vprašanje, kako je zdaj s slovenskim pedagoškim institutom, je odgovoril sekretar Boris Lipužič. Dejal je, da je bil že v septembru lanskega leta izdelan elaborat o problematiki pedagoškega raziskovalnega dela v Sloveniji s predlogom za ustanovitev pedagoškega instituta. Predlog vsebuje osnutek delovnega programa instituta, njegovo notranjo organizacijo ter predvidene kadrovske in materialne potrebe. Zdaj so že pripravljeni prostorij zagotovljena so začetna sredstva za delo instituta, posamezni pedagoški raziskovalci in drugi strokovnjaki pa so že izrazili pripravljenost, da se vključijo v institut bodisi kot stalni bodisi kot honorarni znanstveni oziroma strokovni sodelavci. Izvršni svet je že sprejel predlog zakona o ustanovitvi pedagoškega instituta. OB AKADEMIJI SE CENTER ZA ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO Naslednje vprašanje je bilo zastavljeno v zvezi s pedagoško akademijo v Ljubljani. Takoj po ustanovitvi pedagoške akademije v Ljubljani je bil izdelan predlog investicijske izgradnje pedagoške akademije s podrobno označenimi potrebami. Izdana je bila odločba za makro-lokacijo — in sicer naj bi stala nova stavba PA južno od Gra-daščice med Riharjevo ulico in podaljškom bodoče mestne magistrale. Idejni projekt in investicijski program bosta izdelana do 31. maja t. L, vsi glavni projekti in detajli pa do 31. decembra 1965. Omogočena bo etapna gradnja. Prva etapa izgradnje bo v letih 1965 in 1966 terjala približno 600 milijonov din. Pri izdelavi projektov so bile upoštevane tudi potrebe bodočega pedagoškega instituta, zavoda za napredek šolstva in pa zavoda za strokovno izobraževanje, za katere bi postopoma v nadaljnjih etapah izgrajevali objekte ob pedagoški akademiji. Takšna razporeditev pedagoško-raziskovalnih in strokovno-pro-učevalnih institucij ob PA bo omogočila ne le tesnejšo povezavo z zavodom, ki usposablja učni kader, marveč bo omogočila tudi racionalnejšo uporabo strokovnih kadrov, literature, pedagoške dokumentacije in ostale opreme. KDAJ SPET ŽAGARJEVE NAGRADE? V letu 1958 je bilo ustavljeno podeljevanje Žagarjevih nagrad najzaslužnejšim prosvetnim delavcem. Pred kratkim pa smo čuli, da je Izvršni svet razpravljal in že sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi Žagarjevih nagrad. Na vprašanje poslanke J. Podgornikove je bilo pojasnjeno, da je Izvršni svet že poslal skupščini SRS predlog tega zakona v obravnavo in sklepanje. Vendar ga doslej prosvetno-kulturni zbor skupščine še ni sprejel na dnevni red nobene svoje seje. Skupaj s tov. Podgornikovo želimo, da se vprašanje ponovne uvedbe Žagarjevih nagrad kot priznanje zaslužnim prosvetnim delavcem kmalu pozitivno reši. D. H. s poti v Grajo V deželi čeških Prva misel, da bi sd s polto- gocenim prstanom. Čez vse, tudi da ga poslušam, ker j-e videti po-vorno ladjo napotili v Grčijo, se čez palmove gaje in pomarančev- šten in mehak in ker govori o nam je zdela še neuresničljiva, ce, je razlito toplo sonce in tam morju nežno kot o najtišjd Iju-Zbegal nas je občutek, da se bo- blizu pljuska morje ob breg in bežni. Sina odličnjaka ima. Ko mo marali — bog ne prizadeni — tam zadaj se vrhovi gora belijo pripoveduje o njem, se mi zazdi, izenačiti _ s tovorom in se v ti- v snegu. da hrepeni po domu. Seveda. Se stih enajstih dneh iz prosvetar- čas pa beži in naposled se ne^aii pravi, potem bo pustil jev spremeniti v Jesme^ klade, težki žerjavi utrudijo. Ladja od- dolge vožnje in poiskal ^druga- pS0.giavci njso je grozljiva vadnega imena — Babilon, proti rine dalje. Opolnoči je Korint Serl , ruh', bo in z.’Ye“ bitja iz slovenske ljudske pripo- obmejnemu prehodu, ki so ga od- edinstveno doživetje. Vse, kar je l~er °° z oarcico odhajal na ribji ve(t[iei tucji na češkem jih pozna* prli letos, vodila katera od obeh .v, . ..... u- na živega, se znajde na kro- J,ov’ t0 cla 1® tako zelo lepo. Prav- j0 a j-am so ^oij realni in veliko važnih poti, ki sta držali z Ba- na dežela pa je vabila in izvabi- VUi prav na kljunu, ne le rado- zaPrav se od njega nsijtezje po- bolj prijazni. Razni priročniki in varskega preko Plzna v Prago in vedmi potniki, tudi posadka, če ji slavijam- f ovabi me na kozarec zemijepisne karte tega imena si- še dalje v poljski Krakov. In tam, prosti čas to dopušča. Čez ozki Pnstnega vma. Dolgo mi stiska cer ne navajajo. Po pravem se kjer je roko in izraza bojazen, da se morda nisem počutila na ladji .posedati takole nekje med zaboji in se bogve kako neslavno voziti grškemu soncu naproti. Dalj- la. Zadnji dan zimskega semestra smo preživljali svojevrstno potovalno mrzlico.. Pošteno smo se morali prisiliti, da smo v spodobno slovesnem vzdušju razdelili spričevala. Sama sebi nisem prav nič verjela, da Stanko svoji dve nezadostni do junija res še lahko popravi, čeprav sem mu to že kar vsiljivo zagotavljala, samo da ne bi zdaj tu pred mano jokal in jokal in se takole nespametno igral s časom prav zdaj, ko se meni mudi. Fant nemarni, pa ne hi bil lenaril, bi prekop je razpeta noč, znotraj sten se ladja počasi pomika na- cer ne navajajo. J^o pravem se kjer je ob meji zdaj prisedla na se namreč imenujejo Hodi, njih de- naš avtobus starejša ženica, ki je želica pa Hodsko, narodopisno iz Nemčije šla obiskat sina — vešali prerokoval Lamingerju* češ, čez leto dni bo tudi on prišel za njiim. In zgodilo se je — ob veseli pojedini na obletnico Ko-zinove smrti ga je zadela kap. Na Hodskem pa ne cenijo le preteklosti s socialnimi boji, ampak tudi svojo literarno preteklost, ohranjajo nazoren spomin prej. Občutek, kot da je nekdo s ^OVCllj lepo, dovolj domače. Sre- najzanimivejši predel češke zem- drugih potnikov ni bilo videti, pa na tiste kulturne delavce, ki so -------------,--- , , , rn mi vošči, veliko sreče. 'Ra,Ha u- ---:----_!-------------—------------------- težkim zamahom zemljo razklal na dvoje in se moramo zdaj skozi to ozko špranjo prerivati dalje in vrtati v neonski Somrak luči. Potem se obzorje spet razmahne. Grški mornar, ki je bil prevzel krmilo, se spet spusti v čolnič in odvesla v temo. Poslednji postanek je v Pireju. Tov. Rudi je vso pot trdil, da Ije. Z grajskega stolpa gradu Kle- čo mi vošči, veliko sreče. Rada bi mu kaj lepega rekla. Nekaj jecljam. Bogve zakaj se miza- novej enega izmed več kot tisoč Smili. Ali ne prikriva ne.^G bele- Kr i \ ali mani n.hraniar»iVi ararlmr čine v sebi? Skrb za družino, ženo, dom? Da se bo vseh spomi- mu najraje rekla za slovo. Tisti, s'i ie treba Pirej ogledati tudi no- t _ _ . _ ___• __________j ..X rvn.r>i Trvn/al -ia i-vvott TV/Tmc-f/-v rritrl ki so se s slabimi ocenami brž sprijaznili — nekateri so jih staknili manj, kot so pričakovali — so bili prav tako nestrpni. »Pa kaj se cmeriš,« je letelo od vseh strani, »daj že mir! Kajne, tov. profesorica, devet vas pojde v Grčijo?« Nak, devet pa res ne, samo pet in kje ti ta otročad sploh zve, kam smo namenjeni? Statistiko smo izpolnili že prejšnji dan in bilo je je sumljivo malo. Pa ne da bi nam pismonoša še zadnji trenutek zavalil kaj ped roke? Tisto strašno: lani izdelalo z dvema nezadostnima, od teh letos pozitivnih ... Nam se resnično mudi, barka na Reki že čaka in jutri moramo biti tam tudi mi. Sicer pa gre z nami tov. ravnatelj in on ima nemara že toliko moči, da nas lahko reši morebitne nesreče. Obstajala je namreč še velika verjetnost vseh mogočih seminarjev. Slutnje so se uresničile. Zadelo je našo Danico. Toda ravnatelj ji je veliko- noči. Imel je prav. Mesto živi dvojno življenje. Njegov utrip je buren, hlasten, vročičen, skoraj bolan. Tu smo se zadrževali dva polna dneva im si ogledali tudi grško glavno mesto. Atene so velemestno mravljišče. Od časa do časa zadiše po Vzhodu. Reka ljudi te nosi naprej, kramarji te vztrajno vlečejo naizaij in če nisi previden, ti izpulijo iz rok še zadnjo drahmo. Med tisočletnimi kamni vrh Akropole pa si smet varen in sredi med vsemi ljudmi tako majhen in sam. Tu so prebivalci bogovi, tu je tekla zibelka visoke kulture, od tu so se razlivali vplivi, prav sem so butali viharji, prav tu je čas pokopal zlati grški vek in prav tu vsa ta silna orjaška preteklost še vedno ne mere umreti. Akropola je še danes avetišče, živi spomenik. Tu ti prav gotovo zastane dih. Ogromne kamnite klade ti zagotavljajo, da si majčken, prav n j al in mene tudi. mi obljublja. Takim obljubam nikoli ne verjamem. Pa vendar? Enajsti dan je ladja spet obstala na Reki in žerjavi so zgrabili težke zaboje. Daleč je črtalo bolj ali manj ohranjenih gradov v državi, je upravnik zamahnil z roko in pokazal v dolino: »Tam je Hodsko.« Odkril se je pogled na sočno zelenje polj in nižjih vzpetin pa na resnobno temino smrekovih gozdov po hribih, ki se dvigajo do tisoč metrov visoko. To je območje Šumave, mejni saj niti češka carinarnica še ni povsem dozidana — so morda hodile trgovske karavane ali pa tudi tolpe vojakov, ki pa so jih z okol-nih vrhov brž zapazili stražarji, postavni Hodi. sem prihajali in ustvarjali ali na so bili sploh tu doma. Pesnik Jaroslav Vrchlicky, ki je v Doma-žiicah preživljal zadnja leta živ Ijemja, ima v mestnem muzeju spominsko sobo, na hiši pa spo- To je bila namreč v srednjem minsko ploščo, na neki drugi hiši veku dolžnost Hodov; te najbolj zahodne skupine Čehov in Slovanov sploh: paziti so morali na obmejni prehod. Ker so hodili je plošča Boženi Nemcovi, ki je na Hodskem živela nekaj let in tu zbirala ter oblikovala ljudsko blago. Spominjajo se Alojza Jira- toplo grško sence, daleč D^lma- predel med Čehoslovaško in Ža- Hodi. Na svojem praporu so^ pa cija. Reške študente je odneslo hodno Nemčijo. In tu je enajst imeli pasjo glavo stražit, se jih je oprijelo ime ska, ki ga je pritegnil brezupen z ladje brez slovesa, Avstrijca vasi, kjer so doma Hodi, ki so sta ostala v Dubrovniku, svetov- zaradi svoje preteklosti postali ni potnik je šele zajtrkoval, tov. Čehom sinonim za neomajnost in Rudi pa io je z nami ubral na odločnositt Tu je torej cleželica, postajo. Sončnih počitnic je bi’o kjer se v ubrano sožitje spajata konec, do doma je komaj kdo preteklost in sodobnost, spregovoril. Jaz sem se v mislih Po grebenih Sumave poteka še dolgo mudila na bela ladji in meja. Tako je dandanes, tako je sem še, nekajkrat prepotovala bilo v srednjem voku. Morebiti Korint. je tam, kjer pelje danes cesta Berta Golob mimo ribnika z letoviščem nena- dušno »dovolil«, da sme namesto majčken, pa da si vendarle bo- na seminar za geografe — v Grčijo. Saj res, ne gre, da bi ravno njo puščali doma, ko nam lahko še pošteno pomaga. Naslednje jutro je bilo sončno in mrzlo. Na Reki nobenega sledu o snegu. Ljudje so se veselo ozirali za nami, ko smo v suknjah, kučmah in škornjih vlekli svojo kramo v pristanišče. Tam pa je že čakala lična bela ladja Orebič. Čakale so nas čudovito urejene kabine, lepi, svetli prostori, pravo malo razkošje. Ogromni žerjavi so dvigali zabo- gat tudi ti, ker si ČLOVEK. Razživimo se šele potem, ko ladja spet odrine in ko začnemo prepoznavati znano obalo in otoke. Spet nas za dolge dneve zagrne miorje. Nam pa se zdi, kot da se morske milje odsedajo hitreje — občutek, ki ga vedno spat doživljaš na vsaki poti domov. Jonsko morje se sumljivo grbanči, potegne močan jugo, ne znamo si ohraniti ravnotežja in to nas položi na posteljo za dolge, dolge ure. Orebič se ziblje z boka na bok in telegrafist uja- je in deske in jih spuščali nekam me poročilo, da se je ob alban-v dno ladje. Šele tu so se nam ski obali potopila jugoslovanska pojmi dodobra razjasnili: v pol- ladja. To nas vznemiri in mene tovorni ladji človekova »oseb- nihče ne more prepričati, da se nost« prav nič ne trpi. Za vreče s tistim ubogim rešilnim pasom in zaboje imajo tam strogo od- da ostati pri življenju. Kje? Tu merjen prostor. na brezbrežnem morju? Pa saj Potem je pozno v noč barčica ni prav nič hudega! Ladjico obli-odrinila cd brega in ponoči nas vajo bele pene, preletavajo jo be-je prvič premetavalo. Danico je li galebi, smeje se ji sonce in kr-ves čas zanimalo, če spim. Meni mar jo srečno vodi skozi burje. pa je po čudnih asociacijah pri- Na poti domov se ponovno bajala v spomin Šarevčeva sliva: ustavimo v Bariju. Ves dan po-»Mina, ali spiš?« bajamo po mestu, dokler nazad- »Kako bom spala, ko bog nje ne zapravimo poslednje lire. V pristanišču stoji velika ruska ladja. Z Orebičem smo si sosedje. Mika nas, da bi šli na obisk. Čim se odločimo, se ladja počasi odmakne. Žal nam je. Radi bi pozdravili Ruse, radi bi navsezadnje preizkusili svoje znanje iz TV tečaja... Sicer pa smo se z Rusom srečali v pirejski tržnici in zdaj nam ponovno prihaja v spomin. Kot bi se poznali že sto lat, kot da bi bili skupaj preživljali mladost in kot da poznamo drug drugega najtišjo skrivnost, tako odkrito domače im nežno smio z njim pokramljali. V Atenah že šestindvajset let... lasje so osiveli... pridite spet... Iz Barija nas nesejo vode v Bar, povprek čez Jadran. Danica se mi zazdi kot Lukčev škorec. Pretaknila je že vso ladjo im zdaj se v telefonistovi delovni kabini pogovarja s telefonistom iz bogve katere ladje, ki se približuje Kreti. Končno zaupa slušalko tudi mojemu ušesu, da se mi poleže ljubosumnost. Na Kreto se peljeta samo dva potnika, naj vendar pridemo k njim... Vsi smo postali dobri prijatelji in po malem se nas že loteva večer, ko je^Francka teža slovesa. Študentje, so se raz- zemljo podira to noč!« Pa se ni podirala zemlja, le morje se je kuhalo pod nami tam nekje okrog Senja. Na ladji vzbudijo prvo zanimanje sopotniki. Znašli smo se med študenti višje pomorske šole, ki so odhajali v Grčijo na ekskurzijo. Spremljala sta jih dva profesorja. Mornarji so nas pridno dražili, da se pouk lahko nadaljuje! Muhasta sreča je namreč hotela, da smo se na ladji srečali tudi s tov. Rudnem, prav tako prosvetnim delavcem. On je zase trdil, da premore Evropa le malo takih norcev, kot je sam: njegov konjiček mu požre ves zaslužek. Tov. Rudi zbira stara odlikovanja in jih ima že sedemsto. Tudi v Grčiji mu je bila sreča mila: iztaknil je malteški križ in še nekaj redkih medalij. Med nami je bil tudi potnik svetovnega merila in se je temu primerno dostojanstveno zadržal. Obhodil, obvozil in objadral je svet, bil pred tednom dni še v Kopenhagnu in imel že karto za Brazilijo, da se odpravi na novo pat, ko se vrne iz te. Pa tudi oba Avstrijca sta bila prav prijazna. Tisti živeli in najpogumnejši je Danici zagotavljali, da ji prisodi sedemnajst let, nikakor pa ne VPŠ in tri leta prakse. Potem pa dobri stari barba Ive! Ne vem, za- ______________ haj bi mu tako strašno rada re- "orebič * je srečno” kljuboval "ve- kla ata. Vedno spet nas ogovarja belil v soncu vse hi skrbi, da je v salonu vse v redu. Ko pa lenarim v kabini ves dolgi dan, me prihaja obiskat in prinaša pomaranče. Sin je mornarski oficir in njegov ponos. Eh, obhajala svoj rojstni dan, je priletni inženir pogostil vso našo druščino, mi pa smo mu zapeli nekaj narodnih. Tako se je naša pesem izgubljala v vetru, prav ko smo se bližali Korintu. trovom in se do Pireja. V pristaniščih smo ga nehvaležno puščali samega z zaboji in velikimi žerjavi in se razlezli po mestu. Daimaitinisika pristanišča smo večinoma pozna- barba Ive. 11. Prvi stik z Grčijo smo dožive- Kadar ne stoji za krmilom, li' v Patrasu. To je mesto, pravo- pohaja neznani krmar po krovu kotnih ulic, ki te varno privede- in rad strmi nekam daleč. Ogo-jto nazaj v pristanišče. Visoke hi- vortim ga in odtlej se na ladji 'še se sončijo v bregu, po ulicah vedno poiščeva. Videti je zdrav, se prelivajo ljudje, izložbe ponu- krepak. Zagorel je in čudno re-jajo vso pisano robo ter zlato in sen. Kadar se posmeji, je lep. spet zlato. Francko mikajo za- Nekje blizu Šibenika je doma. pestnice ki obeski tako dolgo, do- Pokaže mi rojstni kraj tam na fcler si ne atteši žeje z. lepim dra- obzord-Uj iv^somEafcu^ na -večer. Ra- boj Hodov za nekdanje svoboščine, da je večkrat zahajal sem. Največje pozornosti pa je deležen rojak iz hodske vasi Klenči-Jindrich Š. Baar (1869—1925), duhovnik in leposlovni oblikovalec svoje dežele (pri nas ga je rad bral savinjski pisatelj Janko Kač). Na hribu Vyhledy, od koder se odpira čisto v skladu z imenom res prekrasen pogled v dolino proti Domažlicam in celotno hodsko pokrajino, zato je pisatelj sem rad zahajal, so mu postavili kar veličasten spomenik. Stal ja oblečene v narodno nošo z nabra- tu že pred vojno, a Nemci, ki so nim krilom, pisanim pred pasni- Hodsko razbili in del 1938. leta kom, širokimi naškrobljenimi ro- priključili svojemu rajhu, so se kavči in črno ruto. znesli nad njiim ter ga uničili* V popoldanskih urah se je si* ohranil se je le bronast kip. Ce-cer pestrost narodnih noš že ška mesta in vasi pa so darovala umaknila vsakdanjim oblekam velike kamnite kvadre, ki sestav-meščanov in turistov, a delček Ijajo zdaj ozadje, štirinajst me- simbol zvestobe, zato so jim rekli tudi pso-glavci. Bili so torej nekaki graničarji, njih deželica pa je imela značaj naše vojne krajine. Prvič se mi je Hodsko približalo v Domažlicah. Domažlice kot mesto sicer niso spadale neposredno v območje Hodskega, a Hodi so bili z njimi povezani. Tu ie bil namreč tki. hodsiki grad, kamor so hodili svobodnjaki po svoje pravice. Semkaj še hodijo k maši hodske kmetice, še vedno folklore je bil še vedno tu, in sicer v živo pisani ljudski keramiki, ki so jo prodajali v trgovinici pod obokom, čeprav je bila nedelja, zakaj prav ob nedeljah prihajajo glavni kupci — turisti. Bolj je zaživela ta narodopisno tako zanimiva deželica v mu- , .. ,_____________ nevidnega v«M, - m.gnetolon- tirov visok steber. Le nekaj kilometrov dalje je Klenčf, pisateljeva rojstna vas, kjer je v pokoju preživel tudi zadnja leta. Cela njegova hiša je muzej, muzej hodskilh narodopisnih posebnosti, jaornembnih hod-skih mož in pisatelja samega. Iz hodska svatba, kot je izgledala nekoč. Iz stare ure so se oglasile preproste melodije hodskih pesmi. Pravijo, da so Hodi glasbeno posebno nadarjeni ljudje (sicer pa to velja za Cehe sploh, saj še pregovor pravi: Co Cech — to muzikant. — Kar je Ceh, je muzikant.). Petje je spremljal star hodski inštrument — dude, ki pa tu — tako se mi je zazdelo — dajejo bolj živahne tone, kot so bili tisti otožni glasovi, kakršne je slišal naš Murn od istrskih godcev, Vlahov. V muzeju je uho ujelo nekaj narečnih posebnosti, in to prvo že kar iz pozdrava mlade vodnice: »Vitam vas hu nas!« (Namesto u nas, pri nas.) Pa še druga značilnost se je vtisnila v spomin, namreč pomožni glagol »bul« (za knjižno byl), zato imenujejo Hode tudi »bulaci«. Muzej je pomenil resnično doživetje, posebno še zaradi ljubeznive in šegave vodnice, domačinke, ki niti ni nastavljena v muzeju, ampak dela tu ob prostem času »brigadniško«, to se pravi prostovoljno, brezplačno, »brigadniško« delo opravljajo na Češkem bolj ali manj vsi, ti fizično, drugi duševno. Pritegnila me je oljna slika: Hodka kleči na njivi, nad njo dviguje meč odurni valpet. Naslikal jo je J. Špiilar, slikar hodskih motivov in eden številnih umetnikov im nanodopiscev, ki jih je privabljala ta deželica svojevrstne folklore, noš, pesmi, narečja, a tudi značaja in preteklosti. Preteklost odkriva tudi ta podoba, čas »temnega«, kakor imenujejo Cehi obdobje po bitki na Beli gori. Za Hode je ta čas bil res temen. Postali so podložniki, zapovedan jim je bil »večen molk« o pravicah. A niso verjeli, da so listine o nekdanjih svoboščinah neveljavne. Iskali so pravice na Dunaju im v Pragi, a fevdalni gospod Laminger je dosegel svoje. Z zelenega griča Hradka, kjer so nekoč Hodi stražili, se z visokega podstavka razgleduje v daljavo kip Hoda v širokoikrajnem klobuku s čefcano (palico in orožjem obenem) ter s psom čuvajem ob sebi. Ta naj predstavlja hodskega voditelja Jana Sladka, po domače imenovanega Kozina. Do svoje smrti na vešalih v Plznu 1695. leta je ta kmet vztrajal v pravičnem boju za hodske svoboščine. Ne srečujem se prvič s tem simbolom Hodskega, prvič — pred leti — sem ga srečala v sloven- ski zapis. In tu magnetofon odmaknjeni zahodnočeški vasi! S pokopališča nad vasjo, kjer je skromni pisateljev grob, se oko že v prvem mraku poslovi od te sveže deželice Hodov, čeških psoglavcev. Oko se poslavlja, misli pa ostanejo: Slovenci s Hrvati imamo Matijo Gubca; pomen slovensko-hrvaškega krneč* kega punta je bil večji kot brezuspešni boj Hodov, a kje so jasni, otipljivi spomini nanj? Tam nekje na polju pod Bistrico ob Sotli so se bili boji, a kaj nas nanje spominja? In zopet: Baar je v češkem merilu nedvomno manjši od našega Prešerna ali Cankarja, pa Prešeren v Vrbi nima spomenika, Cankar pa skromno sedi na kantonu ob »beli cesarski cesti«. In Klenči ali Cjezd sta samo vasici, pa premoreta v muzejih magnetofon, ki lahko popelje obiskovalca mimo zbirk, če ni vodiča. Kdo pa vodi pri nas po Prešernovi rojstni hiši? Ce gre za dijaško ekskurzijo, pove TsTko kaj Profesor, Pa hi se vendar dalo bolje pomagati vsaj z magnetofonom. Ljudje potujejo na Češko in ugotavljajo, da njihov življenjski standard ne dosega našega. Res, toda v odnosu do kulturne preteklosti nas Cehi presegajo. In to je tudi nekaj, zakaj človek na živi samo od kruha ... Božena Orožen skem prevodu romana Psoglavci »Gotovo se tudi večina odraslih ljudi ni nikoli utegnila ukvarjati z osnovami naše družbene uredit-Alojza Jiraška, najbolj znanega ve in_njihovo zgodovino Tudi ni češkega pisatelja zgodovinskih ro- mogoče pričakovati da bi se kdaj manov. A kako je bila dežela pso- Posvetili zahtevnejši literaturi, glavcev takrat odmaknjena! Zdaj čeprav bi jih morda zanimalo mi-smo pa celo pred nekdanjo Ko- mogrede slisati nekaj o teh vpra-zinovo domačijo v vasi 'CTjezd. sanj ih. Zato mislim, da bi lahko Skozi dvorišče vstopamo v nizko Trinajstnadstropni nebotičnik v vzhodnem Berlinu — učiteljski dom! ___ Ob 15-letnici obstoja Nemške demokratične republike so v vzhodnem Berlinu odprli učiteljski dom, ki bo središče intelektualnega in kulturnega življenja prosvetnih delavcev glavnega mesta NDR. Tam je tudi centralna pedagoška biblioteka s 330.000 zvezki. Na sliki: pred zaključkom gradnje novega učiteljskega doma — helikopter prinaša še zadnje dele fasade kmečko hišo. Tu nas sprejme Hodka, da, prava Hodka, starejša ženska v narodni noši. Ob besedi in sliki sledimo hodski preteklosti. Tu je znani slikar Miikulaš Aleš, nekak češki Gaspari, z upodobitvijo smrti graščaka Lamin-gerja. Sto let po Kozinovi smrti je nastala legenda, da je ta pod s pridom priporočili uro ali dve prijetnega in koristnega branja Victorjevih knjižic tudi širšim plastem naše beroče javnosti.« (Ivo Pirkovič). Knjižica je izšla pri Mladinski knjigi, njen polni naslov: Walthc- Victar — »Mož, ki je predrugačil svet«, Življenje in delo Karla Marxa in Friedricha Engelsa Odgovor na »Prispevek k diskusiji o gimnazijskem učnem načrtu za angleščino« (Nadaljevanje) dijak, če uporabljamo v prvem šola metodike zgradila zelo trdne pozabljajo, da so metode tudi po Je pa poleg že omenjenega še razredu gimnazije učbenik Zgur- pozicije, in v okviru ZN), poseči kvaliteti zelo različne — so dob- mnogo, kar je treba povedati v Skalidiy II,. težave v besednem po novih modernejših učbenikih re in slabe: ali mislite, da imajo prid dr. Gradovega učbenika IV. zakladu tudi zato, ker je bilo v in sredstvih, saj so naše zahteve slabe tudi vso pravico do obsto-(pradvsem seveda nove izdaje), učbeniku Z.-S. I. mnogo izrazov, v teku let nehote, same od sebe, ja?), taki, ki v metodiki zaniika-ko gre za I. razred gimnazije ki se jih dijak še ni učil (glede tudi glede učbenikov postale več- jo vsako objektivno stališče — še (tak kakor trenutno je). Tu. ao na to, da se je dijak dotlej učil je. Zato sem na sestanku govoril celo pa taki, ki pravijo (in to namreč še druge strani obeh uič- po dr. Gradovih učbenikih), bese- o učbenikih Brihta-Grgič (Za- sem na lastna ušesa že večkrat benikov, ki jih ni mogoče preiti, de in izrazi pa so dostikrat tudi greb), ki jih nekateri profesorji slišal): »Nisem metodik, to me ne da bi jih upoštevali, ko govo- v slovničnih vajah in ni skriv- uporabljajo tudi na naših gimna- nič ne zanima«, »Čemu pa je merimo o obeh učbenikih. Predvsem nost, da so med njimi (kar je gle- zijah. Ne le enkrat je že bilo todika potrebna — saj si tekom je tu vprašanje tekstov in s tem de na tekste tudi razumljivo) tu- sproženo vprašanje uporabe teh let vsak profesor ustvari svojo v zvezi besednega zaklada. Kdor di izrazi, ki jih moderni jezik ne učbenikov na naših gimnazijah, lastno metodo« (pri tem se tak res doibro pozna oba učbenika — uporablja več. Če je profesor po- Tudi sam sem svoj čas že učil pedagog sploh ne zanima, kako * Prizor iz šole za umetno oblikovanje v Tuniziji sam učim po učbenikih Z.-S. že vrhu še površen in dijaka na to na gimnaziji (in tudi drugje) po dela njegov lastni kolega — vsem od jeseni 1945, torej domala 20 ne opozori (kar se sicer lahko teh učbenikih in vem, da v mar- takim bi svetoval, d:a se kdaj spo- let — ve, kako učbenik Z.-S. gr- pripeti tudi pri dr. Gradovem sičem prekašajo naše učbenike, znajo z delom in uspehi tistih, k' madi besedni zaklad (saj ni redka učbeniku IV, vendar v mnogo že zato, ker sloni njihova zgrad- so se v svojih študentskih leti'- lekcija oz. tekst, v katerem je manjši meri), ima dijak res lah- ba na mnogih ugotovitvah znan- ali pozneje seznanil z metodiko!!' preko sto novih besed!) ter ga ko težave. Da ne govorimo v stvenih jezikovnih inštitutov. Za- —- »Metodika — neumnost« (tud sintetizira (oglejte si npr. samo istem smislu o slovnici, kajti gle- to je sila naivno in drzno podti- to sem že slišal!). Potem pa zveš’ tekst zadnje lekcije učbenika I, de tega se dir. Gradov učbenik kanje tov. Klinarja, da nimamo vse tekste pripravijo dijaki sarm da ne govorimo o tekstih lekcij III in Z.-S. I pač, vsaj v vsem morale, da bi odsvetovali imeno- profesor nikoli ne prebere teksta učbenika II). Za učenca, ki se še ne, ne strinjata — pa sio tu spet vane učbenike »zaradi hrvašči- prvi, ampak ga morajo dijaki uči osnovnega besednega zaklada težave. In kateri profesor jih ne« — saj bi j,ih vendar adapti- besed sploh ne razlaga: tekst ved-(in to ob znanju, ki ga dijaki skuša premostiti z vso skrbjo in rali za naše potrebe. Ali nam tov. no prevedejo v slovenščino (to je glede na spremenjene učbenike z metodično res pravilnimi in dob- Klinar, ko govori: »Delati načrte vsa tekstna razlaga!) — in to je in prehodne oblike v osnovni šoli rimi prijemi? za kopijo tule knšige na ta na- tudi snov izpraševanja; slovnic^ prinesejo s seboj v gimnazijo, Upoštevati torej moramo pred- Sin • • •« morda hoče celo očitati profesor, ne razlaga, amnak eden vsekakor velja še tudi za I. raz- vsem potrebe učencev (ne na svo- plagiatorsivo? rd dijakov mora prebrati poglav red gimnazije oz. sploh srednje je lastne želje in prevelike na- Prav tako drzno ie Klinarjevo je o slovnici, nato pa se tega do šole!), je to mnogo preveč, saj vezanosti na neki učbenik) in če namigovanje na »šibko zmoglii- ma nauče na pamet; prostega spi v I. razredu gimnazije, a tudi po- gledamo s tega stališča, potem, vost naš''h vodilnih anglistov«, ko sa dijakom nikdar ne da za do- zneje, velja še vedno metodično odkrito rečeno, lahko uporablja- govori, da pravega učbenika (zn mačo nalogo — pač pa za šnlsk" načelo: bolje 5 novih besed v tri- mo učbenik Z.-S. II v II. r. gimn. angleščino m gimnaziid) ni. Ali nalogo (potem po se jezi, da je desetih vrsticah tekste kakor tri- potem ko smo že obdelali učbe- pa ve tov. Klinar, kakšne znan- toliko nezadostnih ocen); isto je deset novih besed v petih vrstah nik dr. Grad IV (tu mislim pred- stvene jezikovne inštitute in z obnovo; konverzacije pri šo1- (naj ni glede tega tov. Klinar in vsem na za dijaka primernejšo ustanove imajo nor. Hrvatje v skih urah z dijaki sploh ne^goji njegovi somišljeniki ogledajo novo izdajo). Taka kombinacija Zagrebu, medtem ko mi česa ta- vsa je samo prevajianie. učenje Jespersenovo delo: How to je vsekakor mogoča. V II. raizre- kega sploh nimamo? Nimamo ni- na pamet, slovnica... Nobene po- Teach a Foreing Language!). du je učbenik Z.-S. II res lahko ti nobene csredn’0 zrm^+vme in- vezave med vsemi temi elementi Toda ne samo zardi statev dober priročnik za ponavljan te. ati.tuciie. miti sredstev, do bi za- učnega Procesa! Dijak naj se pa mislim na angleški jezik) popol- mega je, če se »zjoka« nad dija- v tematiki in prekomernega Kar se pa tiče uporabe učbenika čel' z znanstvenim mrii-dionim in znajde, kakor se hcce; enoik mr- nema odrezali, zraven pa že ob ki, ki prihajajo iz cenovne šole, kopičenja novega besednega Z.-S. II v I. r. gimn., ga pa vse- tezrkovnim devm. Niti rravih goli tari čemer se zelo Pogosto prvi knjigi predelati še tako re- namesto, da bi poskušal popravi- zaklada v enem samem tek- kakor resno odsvetujem — in to sMknv s mmerobn^mt metodiki v ustvarja med prof. in diliaki ne- koč vso sintakso — samo da bo- ti oz. izravnati včasih res velike stu (medtem ko bi teksti v I. spet ob soglasju Zavoda za na- drugih deželah nimamo! Zato varen prepad). (Mlaki morajo ze- do v II. gimn. razredu dijaki lah- razlike v njihovem znanju. To- razredu gimnazije morali biti še predek šolstva. Se enkr?! pa no- smo zavrtali in ne moremo dalje. Jo pogosto poslušati očitke: »Pa- ko, kakor pravi, začeli z branjem da trditi, da »vsak rad prizna, da vedno vsaj kolikor toliko poeno- udarjam: niti na sestanku niti v zato tud' ni učbenika. Temu se del boš, kar pripravi se, sai tako knjižic poenostavljene izdaje če- je osnovna šola vse prej kot vzor- stavljeni) — knjigo Z.-S. II. od- tem članku nikakor ne »obsojam nridiružuie še detetvo. da so na- nič ne znaš«, »si že zapečaten, trte stopnje? Kaj takega dober na« pomeni toliko, kot da so vse svetujemo v I. razredu gimnazije učbenik Z.-S. II na grmado« niti ši vod.«tri anglisti orebbremetnie- uči se ali pa ne« itd. Ob vseh metodik res v nobenem primeru osnovne šole enostavno zanič, danes tudi še iz drugega razlo- ga ne »obsojam lovno«, kakor mi ni z delom in da so še tudi taki. imenovanih primerih ne mislim ne bo izjavil! Obenem je to do- Marsikje je res slabo, tudi niso ga. Teksti v tej knjigi so dosti- podtika tov. Klinar v svetem kakršen je nor. tov. Klinar, ki se konkretno na nikogar osebno — kaz, kako malo tov. Klinar pozna povsod nastavljene kvalificirane krat že izrazito literarni (npr. članku. Tudi jaz sam se dobro vodilnim anglistom ro"a in po- toda ko že razgljabljam o vsem dijaka in njegovo zmogljivost pri učne moči, marsikje tudi učna Returning Home, Rotbinson’s zavedam vrednosti in pionirskega smehuie. namesto da bi pomagal tem, mi nehote prihajajo na mi- 15. letih. Dobro bi bilo, če bi si moč za tuji jezik ni na mestu — Struggle with the Sea, The Song pomena tega učbenika, ki ga ni im sodeloval, kolikor ie v njegor sel nekateri taki primeri. Naj tov. Klinar ogledal kakšno mla- toda prav tako je res, da imamo of the Sbir-t, The Dittle Chim- mogoče zanikati. vi moči Pri vsem delu nam mg- zdaj tirrtii. ki pravijo, da ima vsak- dinsko psihologijo! Naj si vsakdo precej tudi odličnih osnovnih šol neysweep, Gulliver Amiomg the Toda metodika je v zadnjih 20 če j o polena nod noge prav taki, do pravico do svoje metode ali o Klinarjevih »prispevkih« sam (in obenem odličnih učnih moči Giamts, David Retoels agatast Mr. letih (no II. svetovni vojni) tako ki so prepričam, da vse vedo in celo metedskega sistema, povedo, ustvari sodbo — tu bd tov. Kli- za angleški jezik) in seveda tako Murdistone), kar je že samo po zelo napredovala, da ni mogoče zmajo. da se jim tudi metodično ali so to še primeri pozitivnih narja rad vprašal samo eno: ali ni mogoče vseh osnovnih šol eno- sebi za dijaka, ki brez dvoma po- vztrajati vedno le pri enem in ni treba nič več izpopolnjevati, metod? Pa je vendar tako jasno, morda ve, kaj bi se zgodilo s tu- stavno (z zgornjo pavšalno sodbo) trebuje še praktičnih tekstov, istem učbeniku, ampak moramo, češ da imajo že »toliko in toliko da je dober pegadog in metodik jim jezikom na osnovni šoli in zmetati v isti koš. Mislim, da bi pretežko, da ne govorimo o lite- če hočemo vštric z raizvotem, in let službe in so si tako že ustva- le tisti, ki zna uporabljati naj- z drugim tujim jezikom na gim- bil moral tov. Klinar pomisliti že ramena (in dostikrat starinskem) to tako rekoč znanstvenim 'raz- rib svojo lastno metodo«, da ima boljše metodne prijeme in dijake naziji, če bi njegova misel, naj na svoje bivše kolege, saj še ni besednem zakladu — dijak pa vojem metodike (v Ameriki, S7„ »vsakdo pravice do lastne metode mnogo nauči, obenem pa ima bi uvedli vse tri učbenike Z.-S. dolgo, odkar je sam prišel iz os- potrefouje še besedni zaklad iz Angliji, FramcHi, v zadnjem času in do svojega mišljenja« — glede prav zato čim manj nezadostnih v gimnazijo, res obveljala. novne šole! In namesto, da bi po- praktičnega in modernega življe- celo v Nemčiji, kjer si je stara metode namreč! (pri čemer vsi ti ocen, (in ki ne popušča, seveda, Tista pripomba glede cilja po- skušal najti povezavo med os- nja! Lastne izkušnje in izkušnje ___________________________________________________________________ kar se sicer tudi na žalost doga- uka angleščine na gimnaziji je novno šolo in gimnazijo (ko go- Prosim za korekture ja). S kakšnim zadovoljstvom pa vse prej kot primerna. Ta cilj vari o učbenikih in »učnem na-prisostvujemo uram res dobrih nam je že davno znan in na napi- Črtu«) enostavno predlaga in to metodikov in pedagogov, pri sen samo »na začetku raznih sta- izredno neduhovito: »Ostanimo na katerih živo občutiš veselje rih učnih načrtov«, kakor pravi zeleni veji življenja in začnimo dijakov do dela, njihovo zanima- tov. Klinar — ampak tudi v od začetka«. Naj tov. Klinar sam sa-£3»! -MMsžš sgslK Išsšllsi sssii mnogih, ki so v prvem razredu nadomestili dr. Gradov učbenik IV z učbenikom Z.-S. II. nam povedo, da je slednji pretežak za I. razred. Saj dijaka neprestano potinka v pasivnost, mu daje sploh nižji nivo ocen (tudi o tem tov^ana^ bZ^te^e^n^ pri ^ naravnost, saj je že zadnji ^™****'«*'g™*™ £ **&<> žrtvujejo za znanje svojih Sem govoril na sestanku). Tov. na priSVevek PD 2 feb vatnena činnpkn 7ntn ■niZm mn- cas’ da ° teh stvareh spregovori- obenem tudi »Navodila«, ki sle- učenčev m pri katemh bi se sam im, ^ Mira nekatera 'svoja ral omeniti niti'imena tov. Čopa, ^ S, preklicano motijo, če mislijo, da stališča in izvajanja. ne (naj si ogledajo in vsaj prebe- V - j _ . , 'i‘lf r\ n ” nv) 'n'm VOiUi VI1U W4.1I. cn.ru 1 Laz^d J lil O* t-iv.ju.v.j ***>_-» K-»-j v V3C J. 11 PCI .'iv/V d Ut 1. Slabo sem stiliziral stavke * uporabljajo take metode oz. me- H in zato hi Klinarjevi nanotki kar predlaga tov. Klinar glede rejo v prej "omen jenih učbenikih o Gradovih učbenikih 3 in 4 sem1 pazil da ostane Z teh sistem, kakršnega je v in navodila glede tega brez škode vseh treh učbenikov Z.-S.... metodike poglavje o učbenikih — (drugi stolpec med 27. in 32. vr- * ^m pazi, a P** ane v e pre^ejjjem stoletju uporabljal Ne- izostali. Vsekakor pa bi bilo kla- Skratka, tov. Klinar vidi napake npr. v Samičevi Metodiki!). Po stico), tako da sem zavedel tov. 1 ■ -nrivntnn mnfinmn^iz mec Karl p!oetz? Eden bistvenih vrno, če bi bil cilj pouka angle- povsod, udriha po vseh vodilnih ysem navedenem je učbenik Z.-S. Čopa v zmoto, češ da sem kapi- 7 f a,,* hti eI©mentov človeka je v tem, da ščine v 1. letniku samo priprav- anglistih in inšpektorjih, osnovni 11 v I. r. gimn. metodično mnogo tuliral pred Gradom 3. V resnici > diiak« in da sem nePrestamo napreduje: kako se Ijati dijake, »da bodo drugo leto šoli itd. — razkriva pa pri tem njia,n’.i primeren, a toliko bolj v se mi je to zgodilo pred Gradom , , ,, t bodo torej znašli tisti, ki (in ti lahko vzeli v roke knjižico poe- in to ne v majhni meri, ra^edu. 4. Grad 3 so pri nas svoj cas^ po ^ nhptnl « n^so ravno redki) delalo tako ali nostavljene izdaje četrte stopnje.« lastne slabosti in jemlje . Nikakor ne mislim trditi — večini obdelali že nd osnovni šoli. J * •? Kačurji) P^obno, kakor sem zgoraj orne- Iz tega je spet razvidno, kako kvečjemu samemu sebi. lr} 0 tem sem govoril tudi na se- Mišljen je seveda stari učbenik. Podoh jh .* v h nH — pred znanstvenlimii dogna- malo tov. Klinar razume smivsel lz primera tov. Klinarja vidi- stanku — da je dr. Gradov učbe- Prosim tov. Čopa, da mi to injekcij je vočovovem vi- n'^ n^^todike, ki bodo neizprosno pouka tujega jezika. Na eni stra- mo dvoje: prvič, da ram ie nuj-tok IV neoporečen glede zgaraj oprosti. .. sani,, x”„’ Potrkala NfU __ -T-'. i .V D T 7 svoje ugled omenjenih težav. Da je v slovnic- 2- P šestnajsti vrstici vila Svojemu avtoriu-ne deiajo P ©m pogledu metoidlično mnogo stolpca mora biti »napredovali« časti ] 3 3 boljši, sem že navedel. Besedni namesto »napravili«. Ta neljuba zaklad res tudi kopiči (vendar tiskarska napaka je smisel za-ne sintetizira po kaki tematiki), meglila. Toda pustimo to. Še so naro- pa se v II. razredu degradirati na ki ne bodo samo »formalistični poenostavljene izdaje 4. stopnje, varuhi izpolnitve« učnega neč-ta. svoibm f.?“redni^° PD ’ SaBiete^k^i^teTrnba6^: k« bi ^ moral imeti (ob dob- ampak bodo mlajšim, še neizk,,: P°0o,snilom pred mojim _ora.de-!st;va> bi pm^] ^t e ^^po- rem ujbenilku in profesorju seve- šenim močem res dobri svetoval- po Kam tematiki), uusgina. člankom sveMt« nngnmnfit 7 vzvišeno ucuciura... n, piuie-ui.iu seve- semm močem res accri Fveiovai- a ne tako hudo kakor učbenik Tudi meni ni pri srcu osata uradno korigiralo, ces T®®. Z namreč da) mnoSO obširnejši besedni za- ci; dirugič pa vidimo, kako nujno i*™, ** «> neka- oblika mojega spisa. Zaradi nje dJZZŽ klad!................... .... .1© začeti načelno ustavite« in teri teksti (zlasti pri starejši mnogi karali in to tava- Z! T™? posvetovanja. Zdaj je tov. Klinar v drugem delu svo- učni načrt, kl je začeti načelno ugiotavliati in . ... . ... . - ----— - Ji Karan m 10 mvu- f ~ - - ------- „. j.-_ vvm m ga tov. Klinar postavljati stvari v metodiki (mi- dap) pretežki in prezahtevni (n. riško kritiko sprejmem. Obliko je ' °?„ to korekturo pogrel. Ni- l članka ne daje samo pred- v svoj; vzvigeni apriomosti poda- plim seveda predvsem na to) ki pr. Abraham Lincoln, oba teksta narekovalo razočaranje nad brez- f™.Sh/al začetku sestanka, logov, ampa)k kar naravnost na- ja ok kcncu svojega članka, se- bi mnogi merili fcol”e pozna-o Gulliver ju, zadniia dva teksta Plodnostjo našega sestanka. Mne- 3 t?v‘ razložil, kakšen P tke oz* »Pre,d€‘ veda v nobenem primeru ne mo^e ti. če nočemo, da bodo vse tx>- Marka Twaina), teksti na spIoš- nia sem, da je človeško življenje l.ma posvetovanje, vendar jmo v vseh štirih letih gimnazi- ^ Sprejem,]tiv (iz že neštetih !ro-sieiše iziave’- »Ta in ta te dob°r liverju, le še nahajalo tudi besede literarnega oz. starejšega jezika) na splošno modernejši in r: p« ono. •SKsrzzsi srAsfs^-ErJs pravilnim detom v razredu dose- 4._ Iz mojega spisa je jasno smo vtis, da zahaja diskusija v naj povem: tov. Klinar je pre- moral^Ta0 pcnovirrf*š^°i)čitW(vrt ŽenJsi bo-is’ uspeh. _ prno-hu• j - ■ - vidno, da delam v prvem let- nerazločno preskriptivnost. Ta mlad, mnogo premalo izkušen, stareiših hnli iziknšoniih kAiocr • ^1anek toy-,Kbnpria ieb' na- orez dvoma bliže današnjemu ca- niku gimnazije po učbeniku vtis so dobili vsi udeleženci s Predvsem pa ima premalo meto- starejših, boli izkušenih kolegov), pisan v hitrici, premelo oreteh- todi^in pSeedVagognne m,d°ber ^ur-SkaUckp I (prva stopnja), katerimi semdoslej govorTzato didznantedS- večkrTv £ Sno tan.p^malo premišljen. Ob kon- h PrXsem m te 3' To 3e tov- Cop ogledal in mi tisto pojasnilo ne velja samo svojem članku dokazuje) in, kar ^m ^ku^ no^avfti v ^,lnar’iu ,nekaJ da HUakf ^a DodlaJposlal cel hud°u™ik na glavo, meni, ki sem se izpostavil, am- je važno, v nobenem primeru ni W bi nai učto načte sZfa Vr!: ’aT Pet pisal kak f1?- vLd učheniLP lVS pnsehprd,te Prosim Oa, da to javno korigira, pak vsem. (Kot vidite, ne morem avtoriteta in prav tako ne kak ®iWh’ 3 1 crt sesta' naj P1-®1 P^nča. če je veg„ učbenika IV (posebno ob Ce pa iz mojega spisa le ne more mim0 pisanja v množini. Ni to vodilni anglist, da bi lahko dru- Ptwphnn , res vse tisto, kar rmsh navesti, novi izdaji) mnogo laze izpodbu- tega razbrati, mu hočem delo »plural maiestatis« ali »mode- Pim dajal kakršne koli napotke • PQfr!aV’ie v cIaTlku Predvsem pa naj dobro pretehta znante aT b=Utefa ^zcloJ vaf ^lajŠatL Vabim ^ naj pride in- sLe« aZTplull udeležencev. Pač pa^se bo moral kar nTegc^ vL kak^L ^žefro^oZ ^ Premis,i' bo napisal. Sai znanju. In poleg tega je zelo vaz- špicirat ali hospitirat k mojemu Sai to še iaz razumem ) članek lasno dokazuje še mnogo -?3 C g k ) do osnovne pozna angleški rek: »Second no (tudi na to sem op^I na delu kadarkoli, kamorkoli in za ’Pričujoč? sP7s ni odgovor na učiti (saj na gimnaziji’ul komaj S°le- Slab° znamenJ® ^ sa- thoughts are best,« DUŠAN COP urh ©V®|ni'ub da le • . kakor dolgo hoče. Sestavila bova pisanje tov. Čopa. Je samo proš- pet let), in to od starejših kole- ■ntef?lk IV naravno nadaljevanje zapisnik suhih _ dejstev in na nja za korekture. Odgovora mo- ftov, če bo kdaj hotel biti res vi ® ,ve^a učbenika III, to se pra- osnovi tega zapisnika bo on ta goče niti ne bo. Ali vsaj na nivo dober metodik in pedagog. a vsaj glede besednega spregled (m druge zraven) lahko nekaterih slovenskih javnih pre- Kar poaleimo Klinarievo md-?aklada dnaku v marsičem m korigiral. Verjamem, da bo moj klarij se ne mislim spustiti. Zato sel naito na gimnazHi^aMi treba beliti glave, saj se besedni ravnatelj hospitacije odobril, saj tudi nisem čakal na zaključek od'začetka« to ST-atei s prvim zaklad obeh učbenikov dopolnju- ga je tov. Cop informiral, da sem Čopovega »Odgovora«. Pač bom učbenikom Z -S ob tem učbente aCa13^1^’ di’‘aik. ie. že vajen komaj »prebrodil začetniške te- prav rad pojasnil svoja Stavča ku »^ iSmo vzporedno obdelali nega®® SSa^raZV1]an’Ia ^ m °u Zareh’ če mi Mredni' tudi konstrukcije, sosledje ad^’ida ,ne rovarimo o močne roke. . . sivo PD hoče odmeriti skromen časov, direktni in indirektni go- slovrucnem delu, ki se v IV. uc- 5. Tov. Cop naj korigira oseb- prostorček v svojem časniku, vor « Ali se ie tov Klinar za- ^HP.„P“™^™:_.in.met^di.e,n0 ™Stno. pZnt°.^V0Jela-j}SZ^ CZ™’.da bJ bil° narobe, ko bi vedai,'ko je to dvoje zapisal, kak- OBVESTILO Novoustanovljena Gimnazija v Velenju bo z šolskem letu 1965/66 potrebovala učne moči za naslednje predmete: matematika, fizika, kemija, biologija, zgodovina, slovenščina, angleščina. Stanovanja bodo preskrbljena. Razpis bo objavljen v prvem razpisnem roku. Pojasnila dobite pri Gimnaziji Velenje. STRAN 6 Prvi koraki izvajanja umetnostne vzgoje v gimnazijah Gimnazijci imajo že tretje leto umetnostno vzgojo, ki sta ji namenjeni dve uri na teden. Od tega je ena ura odmerjena osnovam upodabljajočih umetnosti in arhitekture, druga pa osnovam glasbene umetnosti. Umetnostna vzgoja je torej novinec med starimi predmeti in je zato pozitivno, da je že v začetku pokazala ambicije odigrati svojo vlogo obenem s predmeti, ki so že desetletja trdno zasnovani in priznani. Mnogokje so ta predmet toplo sprejeli — posebno tam, kjer so bile zanj postavljene manjše zahteve, kjer je bila to zgolj informacija o umetnosti in je bilo obdelano le na opisen način vse tisto, kar bi sicer praviloma zahtevalo pedagoško in psihološko interpretacijo. Želel bi nakazati le nekaj so-potniških vtisov ter z njimi osvetliti vsaj del tistega, kar v sedanjem položaju konstituira delovno ozračje in možnosti izvajanja tega predmeta v dosedanjih pogojih. Med sedaj že znanimi ugotovitvami je npr., da je ena ura na teden že vnaprej zagotovilo za strahotno naglico, saj bi bilo npr. treba obdelati grško umetnost v treh urah, če bi hoteli dosledno izpolniti učni program. O učbenikih za predmet umetnostne vzgoje res ne moremo govoriti. Primerki, ki jih imamo na voljo sedaj, niso le skromni in slabo opremljeni, temveč tudi nesodobno interpretirani. Slikovno gradivo j-e razporejeno nesistematično in izbrano enostransko. (To velja za vseh 40 let po prvi svetovni vojni.) Še vedno lahko ugotavljamo, da nimamo niti v jugoslovanskem merilu primernega učbenika in priročnika na neki solidni strokovni ravni, ki bi ga lahko s pridom uporabljal bodisi dijak ali profesor. Kakšni so torej pogoji za delo na šoli? Vsa dejstva so narekovala pedagogu, da je oskrbel nekakšna skripta: toda pisati, risati in gledati slike reprodukcj je za učence v tako omejenem času neizvedljivo. Prostori za risanje, ki smo jih dobili po vojni na šolah in gimnazijah, služijo sedaj skoraj praviloma prioritetnim predmetom (npr. tehničnemu pouku, ki ima vsestransko podporo in vsaj v načrtu urejeno večsmerno orientirano tedensko dejavnost — po tri ure na teden — v moderno opremljenih delavnicah.) O umetnosti, t. j. o upodabljajoči umetnosti in arhitekturi se govori in obenem izgublja dragocen čas na »stranskih« tirih: pri zgodovini, slovenščini, tehnični vzgoji, geografiji, pri tujih jezikih (o njej govori praviloma vsaj po svoje). Šestdesetletnica dr. Bratka Kreftka 11. februarja je praznoval šestdesetletnico akademik Bratko Kreft, pisatelj, dramatik, esejist in kritik, javni delavec in gleda-diški strokovnjak. Ob tej priložnosti mu je Slavistično društvo v Ljubljani izročilo diplomo s čast-visti, ki so jih doslej počastili s nim članstvom. Le redki so sla-podelitvijo častnega članstva, podelitev dr. Bratku Kreftu pa naj govori o njegovem pisateljskem, kulturnem in javnem dolgoletnem plodnem delu, zlasti pa za njegovo delo na področju slovenistike ter književnosti. Kreftovo literarno in kulturno delo sega v njegova dijaška in študentska leta, saj je že s svojimi prvimi zrelimi knjižnimi deli izpričal tiste pisateljske kvalitete, ki govore o iščočem in kritičnem duhu. Uvrstil se je med napredne mlade inteligente, ki so sprevideli krivično in kritično stanje povojne družbe (I. svetovna vojna), se oprijel marksizma ter z dialektičnimi pogledi osvetljeval tako literarna dela kot svoje javno delovanje. Mnogostrano plodno delovanje dr. Bratka Krefta priča o temperamentnem, impulzivnem ustvarjalcu, ki prizadeto oblikuje pripovedna dela in drame in se štu-diozno poglablja v domačo in tujo književnost, zlasti rusko, kar se je odrazilo v bogatem opusu književnih del, ki pomenijo lep delež v okviru slovenske umetniške in znanstvene besede. Prav tako je pomembno njegovo prizadevanje na področju slavistike, saj si je zadal za cilj, da z ostalimi kulturnimi delavci razširi vednost o slovenski književnosti tudi v tujini (predavanja v tujini ipd.), v okviru slovenistike pa teži pomnožiti delovanje Slavističnega društva. Se danes je poln ustvarjalnega duha, svež in vitalen, zato pričakujemo od jubilanta še marsikatero delo. Tako je tisti samcati uri usojeno, da postane prava virtuoziteta zase: informacija, neargumentiranost, poskus kompletiran j a — vse samo zato, »da je zadoščeno kulturi«. Ni težko ugotoviti, kakšen je ugled predmeta pred učenci in kolegi, ki poučujejo druge predmete. Dejstvo je namreč, da se v fondu ur ne moreš meriti z nobenim drugim predmetom, da je dediščina osnovnih šol (predvsem v razvijanju sposobnosti predstavljanja narave) dokaj nezadovoljiva. Temu se pridružuje še vrsta objektivnih težav (dva turnusa, preobremenjenost dijakov), povečana ekstenzivnost v snovi na račun intenzivnosti, heterogenost metod in metodik, preobremenjenost z domačim delom pri vrsti predmetov (za katere ne pripravijo dovolj učenca v šoli) itd. Posledica vsega tega je, da dijakom zmanjkuje časa za počitek, popoldansko redno razvedrilo, proste dejavnosti in zbrano učenje. Preokupiranost, ki ima za posledico površnost, ne-načrtnost, spekulativnost. KAKŠEN JE UMETNOSTNI PROFIL DANAŠNJEGA MATURANTA Čeprav bi bila zanimiva po-pc d robna analiza obiska neke razstave popularnega modernističnega slikarja v ljubljanski Mali galeriji, naj poskusim deši-frirati kulturno zavest in smisel naše mladine, ki je tolikokrat po krivici slabo označena. Naloga dijakov je bila v tem, da postavijo lastna določila in merila za opredelitev in ovrednotenje razstavljenih del, nato pa so bile njihove izjave statistično obdelane in izražene v odstotkih. Pri tem moramo upoštevati, da niso vsi postavili istih izjav, zato je odstotek lahko najmanj 20 do 40% večji kot v anketi. Uspeh te ankete je pokazal (anketirani so bili dijaki maturanti klasičnega oddelka, ki imajo umetnostno vzgojo še po starem predmetniku, toda po novem učnem programu), da bi bilo v bodoče možno umetnostno vzgajati mladino ob mnogo bolj jasnih smernicah in metodah. Oglejmo si izjave dijakov: dela razstavljalca so neumetniška — 61 %, nerazumljiva — 50 %, ne prizadenejo gledalca — 41 %, zgolj subjektivna — 35 %, ne dajo predstave o mislih in čustvovanju umetnika — 20 % to ni nič —• 17 %, to je nečitljivo — 17%, to nima nobenega pomena — 17 %, to ni namenjeno ljudem — 11 %,■ to ne predstavlja izživet j a avtorja — 9 %, to ni socialno — 9%, itd. Da bo predstava jasnejša, naj navedem nekaj citatov njihovih izjav: 1. . .. Pojavi se problem, ali 'je avtor v slikah dosegel kakšen vpliv na čisto povprečnega opazovalca, kajti umetnost ni samo za ozek krog kulturnih delavcev in izobražencev. Subjektivizem avtorja bi zahteval predhodne oznako avtorja samega, njegovih idej in smeri, s tem pa svet umetnine' ni neposredno 'čitljiv; 2. . Ce izhajam s stališča, da le umetniško delo', ki prepriča, lahko povzame in mi vsaj delno' odkrije avtorja, petem bi se tu težko odločila.— ne morem reči, da so ta dela napravila name globlji vtis; 3. . . . dela avtorja se mi zde sicer nekaj nenavadnega, vendar ne vem, kaj hoče avtor z njimi povedati. Nisem prepričana, da je to resnična umetnost; 4. . . , zdi se mi, da to ni nobena umetnost, ker nič ne predstavlja. Človek nima nobenega estetskega užitka, ko gleda te bolne zmazke. Večina ljudi odklanja takšno »umetnost«, za koga pa potem sploh je, če ne za ljudi? Vendar so še hujše stvari kot je ta: kes svinca pomeni študijo itd. Znano je, da so slike, ki jih je narisal osel s svojim repom v Portorožu, odlično prodajali. Toda vse to bi bilo še v redu, če jih ljudje ne bi kupovali in dajali težke denarje za te »umetnne« Zgolj snobizem! V tem stoletju je umetnost tako' in tako- za znanostjo', s sedanjo »umetnostjo« pa jo' bomo popolnoma odtujili ljudstvu, ki pa se bc še vedno navduševalo za klasike vsake umetnosti; 5. , . . privzdignjena gmota nad temnosivo podlago se mi zdi še najbolj podobna nekoliko' zmečkanim možganom. Morda nam bodo majhne knjižice — katalogi povedali nekaj o tem. Zaradi ljubega miru se bomo ravnali po njih in kratko malo prevzeli mnenje tistega, ki je sestavil knjižico'; 6. . . . mislim, da bi to' lahko' marsikdo ustvaril, ne da bi bilo potrebno kakršnokoli znanje. Sploh pa so me slike razočarale, nekaj barv, nesimetrično pomešanih med seboj, naj je umetniško delo in še razstavljeno kot umetnost? 7. ... v abstraktnem slikarstvu je tako' majhen korak od umetniškega dO' neumetniškega; 8.... ali naj se modrc' držimo pred vsako sliko in jo hvalimo-, ker smo pač brali v časopisu, da je to velik umetnik, da si je pridobil slavo v tujini itd.? Če je temu tako, pa naj bi slikarji ustvarjali zase in ne bi razkazovali svojih umetnin! 9. . . . mislim, da se umetniku le zdi, da je imel navdih, ali Eden izmed primerov sodobnega umetnostnega izraza — Franz Kline (1955, ZDA) _ pa se enostavno iz potrošnika norčuje; 10. , . . toda vsaka posrečena ideja še ni umetnost. Po mojem mora prava umetnost potegniti človeka za seboj, mu dati ista čustva, ki jih je imel avtor, ko je delo ustvarjal. O •tej razstavi tega ne morem reči; 11. . . . slike so zato, da jih ljudje opazujejo in končno, da jih obesijo v stanovanje .. . 12. . . . zdi se mi. da je v teh slikah mnogo bolezni časa. Subjekt naših umetnostno-vzgojnih prizadevanj je dahes bolje osveščen, kot smo bili mi. V tretjem letniku ima sociologijo in psihologijo, v četrtem filozofijo, zato ni čuda, če je stopil korak dalje od naše startne ravni. Ne da bi bliže spoznali, komu je umetnostna vzgoja namenjena, stojimo še vedno pred dilemo, ali smo dovolj storili zanjo ali ne. Ce pa dešifriramo kulturno zavest današnje mladine, lahko rečemo,., da ji ni dosti očitati, da je v mnogočem na boljšem, kot smo bili mi, da se tisto boljše kaže tudi v jasnejši osveščenosti in preciznejšem strokovnem predznanju, da ne govorimo o manj svetlih iluzijah, kot smo jih imeli, pa ne uresničili — mi. Z vsem tem pa je ta mladina pač dobro seznanjena im zato trdno stopa na pot brez velikih perspektiv, toda z mnogo večjo samozavestjo, kot pa je bila v nas. Če so rezultati te ankete pokazali, da je mladina vredna intenzivnih prizadevanj, tedaj bo slej ko prej treba pred njo opravičiti umetnost od nekdaj in danes, potrebno^ bo marsikaj, kar se bahavo košati, spraviti v realne ojnice resnične umetnosti in kot naslednje korenito izpremeniti dosedanjo shematično, monotono in indiferentno kritiko.. Pedagogom mentorjem in kadrovskim šolam pa bi bilo potrebno dati konkretnejše naloge za nadokna-ditev zamujenega in izdajo pretehtanih, teamsko sestavljenih učbenikov ob sodelovanju aktivov in društev, določiti prostore za nemoteno izvajanje umetnostne vzgoje ter kadrovske šole pozvati . k sodelovanju v aktualnem dogajanju na umetnostnem pedagoškem področju s konkretnimi prispevki. Igor Pleško Moderna galerija v Ljubljani je priredila v prostorih Mestne galerije retrospektivno razstavo Jakoba Savinska, enega najvidnejših kiparskih oblikovalcev povojne dobe. Risbe, osnutki, predvsem pa številne kiparske mojstrovine pričajo o izredno razgibanem umetniku, ki je motivno obogatil domačo plastiko ter razvil raznotere izrazne možnosti od impresionistično uglašenega portreta do ekspresije in abstrakcije. Med Savinškovimi kiparskimi stvaritvami najdemo tudi mnoga portretna dela naših književnikov in javnih delavcev. Tako ubrana razstava nudi prerez noglavitnih del zgodaj umrlega kiparja, bogata in dognana spomeniška plastika je seveda podana le v reprodukcijah. Jakob Savinšek — »Jeza« — bron 1953 Knjiga, ki nam bo koristila Prijetno smo bili presenečeni, ko se je na jugoslovanskem knjižnem trgu pojavila druga in popravljena izdaja pred osmimi leti povsem razprodanega dela pokojnega dr. Milana Bedeniča: »Duševna higijena u svakidašnjem životu.” V tej vsebinsko želo bogati knjigi je avtor kot zvesti Adlerjev učenec in izkušen praktik obdelal tako rekoč celokupno področje duševne higiene od njenih osnovnih principov, preko elementov pravilega vzgajanja in zakonskih problemov vse do družbeno negativnih pojavov, kot so alkoholizem, narkomanija, samomori in kriminaliteta. Za nas so posebno dragocena tista poglavja, ki govore o pomenu zdravega vzdušja v družini, o vplivu vzgoje na razvoj osebnosti, o težavah v puberteti, o vzrokih slabega napredovanja nekaterih učencev in poglavje o seksualni pedagogiki. Pa ne samo to. V celoti gledano je knjiga izčrpna zakladnica pomembnih spoznanj o človekovem dejanju in nehanju vse do problemov starosti. Prepričan sem, da bodo po tem delu radi segali vsi tisti, katerih poklic zahteva poglobljeno delo z ljudmi, posebno še z mladino. Z ljubeznijo in bogatimi življenjskimi izkušnjami napisane besede avtorja, ki je vse svoje sile posvetil tem, tako človeškim vprašanjem, bodo znova prepričale vsakogar, ki dela bodisi na učno-vzgojnem, socialno - skrbstvenem ali pravnem področju, da je najlaže obsojati, težje razumeti in najtežje zares in učinkovito pomagati kateremukoli človeku, ki se nahaja v notranji stiski. Odtod tudi vodilna misel te knjige, da je bolje preprečevati kot zdraviti in da je srečno otroštvo najboljše zagotovilo za pravilen razvoj človekove osebnosti. Knjiga, 470 strani, je pisana v hrvaščini. Na koncu ima navedeno literaturo, uporabljeno pri drugi izdaji, ter stvarni indeks, ki ga v prvotni izdaji delo ni imelo. Indeks omogoča boljši pregled obširne vsebine, prave zakladnice vsakega pedagoga, ki se želi poglabljati v problematiko, s katero se srečuje vsak dan pri delu z zaupanimi mu učenci. Prav zato knjigo šolam toplo priporočamo. Stane 3850 din, izdala pa jo je založba Medicinska knjiga v Beogradu leta 1964. Naše knjigarne knjigo že prodajajo. Vojan Arhar Spektar-populama enciklopedijska revija Te dni sem prejel prvi številki nove jugoslovanske revije SPEKTAR, ki jo izdaja NIP Pro-gres iz Novega Sada. Ko sem pred meseci prebiral prospekt, ki je napovedoval izhajanje te revije in nakazal nekak pregled vsebine, sem bil zelo skeptičen, ker sem mislil, da bo revija po kvaliteti samo ena izmed mnogih, ki pri nas izhajajo. Vendar sem se zmotil. Koncepcija me je ugodno presenetila, presegla je vsa moja pričakovanja; navdušila me je. Spektar je enciklopedijska revija v barvi. Izhaja dvakrat mesečno v zvezkih po 20 strani na najfinejšem papirju, formata 24 X 32 cm. Tisk je petbarven. Odlična vsebina, mnogobarven tisk (slike in tekst), kvalitetni papir, ji dajejo veliko vrednost, tako da je Spektar edina revija te vrste pri nas ter se lahko meri z inozemskimi revijami. Vsebina je sistematično obdelana in razvrščena, dopolnjujejo jo številne barvne ilustracije, ki dajejo reviji poseben čar in mik. Objavlja biografije, legende, sestavke s področja znanosti, kulture, umetnosti, zgodovine, prirode itd. Znano je, da so predvsem učitelji na nižji in srednji stopnji osnovne šole vezani na različno literaturo pri izpolnjevanju zahtev učnega načrta. Zbiranje ma- teriala, predvsem slikovnega, odvzame učitelju precej dragocenega časa. Prepričan sem, da bo ta revija vsakemu učitelju v veliko pomoč in mu nadomestila pomanjkanje priročnika, iz katerega naj bi izpopolnjeval svoje znanje iz tvarine, ki jo predpisuje učni načrt. Prvi številki prinašata sledeče sestavke: Arhimed, Kava, Proti nevidnemu sovražniku, Male države (San Marino, Andorra, Monako, Luksenburg), Svetleče ribe, Bogovi z Olimpa, Peter Petrovič Njegoš, Kopernik, Irvas, Metulji. Termiti, Keramika, Radar, Stevan Mokranjac. Redakcija v prospektu izraža upanje, da si bo revija s to obliko pridobila čim širši krog naročnikov, posebno ker so članki po vsebini dostopni in zanimivi. Za ilu- stracijo bi naštel še nekaj naslovov člankov, ki obetajo, da bo revija tudi vnaprej tako pestra, kot sta prva primerka: Prešeren. Ka-radžič, Avgust Senoa, Marin Dr-žič, Boris Kidrič, Marko Polo, Kolumb, Edison; Kače, Volkovi, Medvedi, Jeleni itd.; Grbi naših mest, Naše freske, Narodne nošnje, Naši srednjeveški gradovi, Matija Gubec, Prometej, Hera-klej; Mikroskop, Telefon, Železnice, Rude, Naša jezera. Vulkani, Idrija, Zagreb, Uho, Oko, Kri itd., itd. Iz nakazane vsebine je lahko razvidno, da bo revija našemu učitelju resnično dober učni pripomoček in da mu bo lahko zelo olajšala delo. Podrobnejše informacije o vsebini in obliki revije lahko vsakdo dobi pri redakciji Spektra: NOVI SAD, Stevana Sremca 13. Belšak Benjamin Nizki osebni dohodki Tako kot v drugih republikah se tudi v Makedoniji zavzemajo za izboljšanje položaja prosvetnih delavcev. Ugotovljeno je namreč, da so v tej republiki povprečni dohodki prosvetnih delavcev manjši od povprečnih dohodkov prosvetnih delavcev v drugih republikah. Tako so na seji RO sindikata delavcev družbenih služb pove- dali, da so bili povprečni dohodki prosvetnih delavcev v SFRJ lanskega julija 44.400 din, v SR Makedoniji pa le 33.600. Obenem so imeli prosvetni delavci osnovnih šol v SFRJ povprečno 39.700, v SR Makedoniji 33.600. Povprečni dohodki v srednjih šolah SFRJ so bili 53.200, v SR Makedoniji 40.000 (v visokih šolah pa 56,1:43,4). Iz drugih republik Združenje domov V SR Hrvatski so ustanovili republiško združenje domov, ki bo poskrbelo — skupaj s PKZ in organi republiškega IS za reševanje problemov domov, da bi le-ti dobili odgovarjajoče mesto v vzgojno-izobraževalnem sistemu in da bi dali to, kar družba od njih pričakuje. Problemov imajo te ustanove precej. Po osvoboditvi je število domov nenehno raslo, in sicer tako, da so jih imeli leta 1951 v vsej republiki 345, v njih pa je bilo 40.345 učencev. Po tem letu so začeli domovi usihati: občine, ki bi morale skrbeti za njihovo financiranje, so začele razglašati, da so jim domovi v preveliko breme, da zanje niso zanimivi, ker je v domovih večina otrok iz drugih občin ipd. Tako se je primerilo, da je bilo pred nekaj meseci na Hrvatskem le še 93 domov z 12.000 učenci, zdaj pa jih je verjetno še manj, kajti še vedno jih ukinjajo, čeprav potrebuje gospodarstvo nove kadre. In kako je s financiranjem teh institucij? Pred dobrim letom je dobil vsak dom od ustanovitelja povprečno 430.000 din. Udeležba gospodarskih organizacij pri financiranju ostalih domov je minimalna, saj predstavlja le 8 % od skupnih dotacij, ki jih dobivajo domovi Prispevek gospodarskih organi- zacij je torej simboličen, čeprav je v tem šolskem letu v domovih 88 % učencev, za katere je zainteresirano gospodarstvo. Obstanek domov je torej odvisen od denarja, ki ga odmerjajo starši »domovcev« za oskr-bovalnino. Vsakdo mora plačati povprečno od 14 do 18 tisoč dinarjev, s čemer pa je prizadet' standard teh ljudi, saj so v domovih večinoma otroci kmetovalcev (39 %) in delavcev (31 %). Težave so tudi, ker je večina domov v starih poslopjih — samo 30 % vseh domov v tej republiki je v primernih zgradbah! Ostali so večinoma v prostorih, ki ne odgovarjajo niti najosnovnejšim higienskim in pedagoškim pogojem. Nekaj domov ima zatočišče celo v nekdanjih samostanih (Split, Reka, Zagreb). Oprema v domovih je slaba, v povprečju pride na vsakega »domovca« nekaj več kot 3,5 % spalnice. Težave nastajajo tud^— kar velja predvsem za domove v večjih industrijskih središčih — zaradi heterogenega sestava učencev po šolah, oddelkih itd. Tudi za te institucije velja — kot za marsikaj druge-§a — da je povpraševanje večje od ponudbe. Poglejmo: letos so zavrnili 1825 prošenj za sprejem v domove, ker so bili že zasedeni. To pomeni, da bo treba graditi nove. Problemov je torej mnogo in novo združenje bo imelo precej dela, predno bo vse rešilo. »AMBROS10 KRADE ČAS« Mladinska igra na mariborskem odru Medtem ko so ostala gleda- Avtor, ki se ves posveča le mlaj- pokvari zvonove... To pa ne po- miseln Ambrosio. Ta vloga mu je lišča, ki skrbe za mladinsko dra- šim gledalcem, je v gledališkem čenja le zaradi sovraštva do dela, pač »ležala«, matiko, posegla v novoletnih dneh listu zastopan s svojim krajšim marveč tudi v upanju, da bo s P. S. — Škoda, da mariborsko po slovenskih avtorjih (Mikeln, spisom v prevodu Emila Smaska, tem koristil ostalim meščanom, gledališče ne more uprizoriti vsaj Rozman, Vrhunc), je gledališče v in sicer o konceptu gledališča za Ko mu uspe, da nihče v mestu dveh del za otroke na leto. Ta Mariboru izbralo igrico belgijske- otroke, s katerim nam pomaga ra- ne ve za čas, seveda spozna, da je problem je nakazal sam umetni-ga avtorja Arthurja Fanqueza zumeti tudi pričujočo igrico. Iz tako stanje nemogoče, saj je svo- ški vodja drame Fran Žižek v »Ambrosio krade čas« — Am- tega zapiska med drugim izvemo je prijatelje le onesrečil, Spazzina svojem zapisu o letošnji podobi »Zbornik za historiju školstva i prosvjete« brosio tue 1’heure. Delo je prevedel Emil Smasek, v Mariboru pa je doživelo prvo jugoslovansko uprizoritev na poklicnem odru. Čeprav je Fanquez napisal še več znanih mladinskih iger (Robinson Crusoe, Otok zakladov, Štiri tatvine Ali Babe, Lisica zvitorepka, Don Quichote ...), je Ambrosio ... najpopularnejša in je obšla že številne evropske in svetovne odre, med drugimi tudi v Franciji, Angliji, Kanadi, ZDA in še. tudi, da je načelno »proti gledališču za otroke z otroki«. In res, tudi v Ambrosiu nastopajo le odrasli. Avtor se izogiba tudi direktnemu poseganju mladih gledalcev pa skoraj spravil ob življenje. Zato prizna krivdo in se loti dela. Avtor razvija dogajanja na odru »diskretno«, nikoli ne zaide v banalnost, prisiljenost ali koketira- igro. Vendar se nanje obrača nje s publiko. Zato ne izvablja iz eno predstavo Rozmanoveg. tako, da ne zahteva glasnega odgovora. Vsebina je pravzaprav skromna. Ambrosio, ki rad lenari, sovraži vse, kar oznanja čas. Zato pa pokrade in poskrije vse ure, NOVE KNJIGE otrok smeha v salvah, marveč se vso igrico smehljajo. Tudi vzgojni smoter igrice, ki ga avtor hinavsko ne skriva, niti ga ne posreduje v osladnih stavkih s privzdignjenim prstom, ni vsiljiv, marveč je organski zaključek vsebine. Zamerili bi mu lahko morda le nekoliko preohlapno prvo dejanje. V glavnem želo primeren mladinski odrski tekst. mariborskega repertoarja — Mariborska dramaturgija. Vprašamo pa se tudi, kaj je z obljubljenimi gostovanji mladinskega gledališča iz Ljubljane. Videli smo lahko le Čudežnega pisalnega strojčka (ob Kurirčkovem festivalu). Radi pa bi videli tudi druge izvirne domače tekste, saj se v zadnjem času relativno več avtorjev ukvarja z mladinsko dramatiko kot v bližnji preteklosti (Mikeln, Vrhunc, Petan, Rozman, Suhodolčan, Ingolič) in celo relativno več kot z dramo za odrasle. Tone Partljič Pred nedavnim je izšla v Zagrebu prva knjiga Zbornika za historiju školstva i prosvjete. ki so ga izdali šolski muzej v Zagrebu, Pedagoški muzej v Beogradu in Slovenski šolski muzej v Ljubljani. »Znanstveno raziskovalnega dela kot individualnega dejanja ne bi smeli podcenjevati, ali pa se zadovoljiti samo z njim. Treba se je organizirati« — to je ideja, iz katere se je porodila zamisel o izdaji zbornika, ki naj bi »odkrival zgodovinsko gradnjo in jo interpretiral z znanstveno metodologijo, zaostreval merila, dvigal nivo del in pritegoval nove sodelavce« V uvodnem delu zbornika, ki ima naslov »Članki in razprave«, je med drugimi objavljen članek Toma Žalca, ki govori o letu 1943, pomembnem za razvoj šolstva in prosvete na osvobojenem območ- Simon Gregorčič — »Poezije«. Za zbirko Kondor je Blaž Toma-ževič izbral in uredil Gregorčičeve pesmi ter poskrbel za krajšo spremno besedo ter nadrobnejše opombe. Izbor šteje 102 pesmi, najlepše iz Gregorčičeve pesmarice. Urednik jih je porazdelil na šest ciklusov; domoljubnim in ljubezenskim pesmim sledijo pesmi, ki odražajo Gregorčičevo razmerje do sveta s prizvokom pesimizma — te tvorijo jedro izbora — nato sledijo poučne in epske pesmi. Gregorčičeva biografija je odmerjena na bistvene pojave in probleme, a presega običajno šolsko povednost. Tomaževičeva posrečena novost je v tem, da mu ni toliko važna življenjepisna, odnosno literarnozgodovinska osnova — seveda se tudi tej ne izogiba — zato pa je tem bolj skrben pri vsebinski, metrični, izrazni in miselni osnovi. Rajka Počkarjeva Prve dni letošnjega leta smo se na ljubljanskem pokopališču poslovili od tovarišice Rajke Poč-Karjeve, predmetne učiteljice na kostanj e viški šoli. Žalostno je odjeknila vest, da je razmeroma mlada tovarišica tako zgodaj morala skleniti svoje življenje. Težko, še danes težko Verjamemo, da je ne bo več nazaj. Poznali smo jo kot izredno vitalno, sposobno In delovno tvarlšico, ki ji ni bilo žal časa za obsežne priprave na pouk, čeprav je bila izobražena in dobro podkovana za stopnjo, ki jo je poučevala. . Na kostanjeviško šolo je pnsla Pred desetimi leti. ko je končala ' V i ncT n rl/-> rr » J 4 rrl <-> .. X : 1» 1 4 ^ ^ 1 so jo v jeti “rob in tako zda? sku- danjosti - vzpostavljanje nekega no-Pal uživate svoj noslednii mir ki veSa odno®2- a!i spreminjanje starega sta ga sIvoTm Pdclom te Tplje- odnosa, med moškim te žensko, nJem tako težko zaslužili. D. H. Lawrence je svoje pisatelj- Lado Smrekar sko delo izoblikoval med leti 1910 in tabu. V ozadju tega dogajanja je podoba industrijske Anglije, sivo in mračno stanje, ki se mu Lawrence zoperstavlja z novodobnim »nazaj k naravi.« Vse to razkriva raznorodne miselne sestavine Lawrenceovega po1-gleda na tedanjo Anglijo, na družino in nepotvorjene, iskrene intimne odnose. Obžalujoča podoba zindustria-lizirane angleške pokrajine in njenih ljudi — čeravno ne v prvem planu — deluje zoper industrijalee ter v osebni komponenti dogajanj zadobi za Lawrencea svojsko' razlago za duhovni upor zoper tedanje stanje. Ne gre oporekati, da najdemo v delu poleg nekaterih mislenih slabosti tu- izgleda tako široko izpeljana zamisel kar širokopotezna za eninpolmilijon-ski narod, pa izredno zanimanje, razprodane knjige potrjuje upravičenost in odliko takih izdaj. Povedati je treba, da so te izdaje najprimernejše za mladež, ki se je že dobro utrla pot do branja, za tiste pa, ki se začenjajo spoznavati s skrivnostmi črk, se mora knjiga pravljic podkrepiti s številnimi ilustracijami, kajti vizualna predstava še prednjači in vodi fantazijo in — kar je zelo važno — tudi prebuja željo po spoznavanju pravljičnega sveta oziroma po branju. »Pravljice jugoslovansih narodov« zvezkov pravljic ne ponazori v celoti begate zakladnice tovrstnega narodnega blaga, toda to prav gotovo ni namen za najmljaše. Izbor pravljic jugoslovanskih narodov — dva zvezka sta slovenska s štirimi pravljicami — pač nudi izbor posameznih pravljic z značilno barvitostjo', mentaliteto', vsem pa je skupina za pravljični svet svojska etična misel, optimizem, včasih tudi zdrav, šegav humor. Besedilo oravljic je prirejeno za stoo-njo dojemljivosti naj mlajših bralcev, zato so tudi stavki kratki, odrezavi, brez postranskih ali teže razumljivih sekvenc. Posebna pohvala gre ilustratorjem, ki jim je skupna težnja po' so- dobnem ilustratorskem izrazu z oblikami, ki se izražajo v intuitivnem vživljanju v otroški svet in živopisnem likovnem prijemu. Seveda se ilustratorji med seboj razlikujejo po kvaliteti, slogu, bogastvu barvne ekspresije in risbe. C' čemer ne bi btt odveč poseben zapis. Slovenske pravljice je z izrednim posluhom v živobarvnem poetičnem navdihu ilustrirala Ančka. Gošnik-Gcdec, dva zvezka hrvaških pravljic je ilustriral Vilko Gliha-Selan s posluhom za osredje dogajanja, prirodo, barvni razpon pa je različen, tretji zvezek ea je delo Danice Rusjan, ki zna fabulativno in dinamično' zaokrožiti risbo in barvo, Jovan Petrov je slikovno opremil makedonske pravljice, tu se prepleta pravljični element z realnim, vendar ilustrator daje prednost slednjemu (seveda, kjer je to mogoče!). Tri zvezke srbskih pravljic je ilustrirala Ida Čirič, opirajoč se na otroške risbe: v risbi reducira na osnovne značilnosti ter daje bogato barvno lestvico. FILMI O POKLICIH IN PROIZVODNIH PROCESIH Potreba po novih prijemih na- klicno skupino, v njej pa zajel tako pa je tudi delitev dela in 150-Ietni jubileji osnovnih šol Letos praznujejo svoj 150-letni prizidek — štiri razredno, leta 1927 pa šolo razširili v dvorazrednico. Zanl-jubilej naslednje šole: Zreče, Smled- pctrazredna. Leta 1934/35 je mini- miv je odstavek v šolski kroniki, ki nik, Železniki, Remšnik, Jelšane, strstvo za prosveto na osnovi para- govori prav o razširitvi šolskega po-Prem, Mozelj, Prebold in Renče. grafa 7., 8. in 17. zakona o narodnih slopja. Sola je prosila Družbo sv. Sola v ZREČAH je bila ustanov- šolah na predlog banovinske uprave Cirila in Metoda za posojilo 1000 gld, Ijena že leta 1815 in to kot farna z odlokom O. N. br. 51943 dne 26. no- ker je bilo brezobrestno. Debili so šola. Učilnica je bila v leseni koči — vembra 1934 odredilo', da se na na- ga pod sledečimi pogoji: __-__; jj ti v...; . . X: i „ i ^ i,- _» _ i • __ _X — v, „ Tr _j_*'■»: 1 ~ T\ T »-1 t t T t 11V ....... ................... ________________________________ ______ o_ J___ ___________ . _ ►►Družba zornega, privlačnega in realistič- posamezne različne poklice, ki so razvitost proizvajalnih sredstev mežnariji. Prvi' znani učitelj, 'ki* je rodni*Soli'v* Zrečah odpre Tl. razred sv. Čirila_ in Metoda’v Ljubljani po- nega poklicnega prosvetljevanja zanjo najznačilnejši. zelo različna. Tudi poti do pokli- učil na »stari šoli« je bil Jurij višje narodne šole T1® ot>o __Smaher. Pouk je obiskovalo' 35 dec- Leta 1815 je bila v SMLEDNIKU Stroškov za razširjeno ljudsko solo ter informiranja mladine z delom Zavod SRS za zaposlovanje cev oziroma načini šolanja, stro- ^cv j7 deklic, skupno 52 otrok, zasilna šola v župnišču, kjer je po- brezobrestno' icoo gld. brez odpovedi, V različnih poklicih, potreba po delavcev V Ljubljani se je skupno kovnega izobraževanja in uspo- Ker pa je število učencev vedno učeval cerkovnik Matija Križar, ki dokler bo na šoli učni jezik sloven- znanjanfu* z^možnostmMzbire pol meHVr! dŠlei^StSffir "^if^ Jo«« ilsaT ^ i" tete ^ v znanjanju z možnostmi izoire po za proauKtivnost uela lotil te po menjajo. Rn doslej posnetih til- zs dvorazrednico'. Solo so še nadalje šola je delovala do leta 1823. ko je petrazredno. klica, zaposlitve in nadaljnjega membne in odgovorne naloge. Po mih smo skušali ujeti povprečje širili, tako da je bila leta leta 1890 bila ustanovljena trivialna šola. z Leta 1815 je bila v jelSanah •............. že tri — in leta 1903 ko so zgradili dekretom dne 24. jalija 1823 je bil odprta nedeljska šola, kar je razvidno — »Poklici v gradbeništvu«; — »Poklici v grafični indu- — »Poklici v kmetijstvu« razvoja — vse to je narekovalo dveh letih dela na tem področju in upoštevati intencije ter potre-zamisel o izdelavi posebne serije in po devetih, doslej posnetih in be našega družbeno-gospodarske-filmov za poklicno usmerjanje. izdelanih filmih dobiva serija že ga razvoja. Osnovni namen pri odločitvi za svojo fiziognomijo in vlogo v de- Doslej smo posneli naslednje serijo filmov je bil dobiti sodoben javnosti poklicnega usmerjanja, filme: in učinkovit pripomoček množič-. Glede na program serije filmov, — »Izbiram si poklic«; nega poklicnega prosvetljevanja, pa smo še vedno v prvi polovici — »Poklici v proizvodnih pro-ki bi v kombinaciji z drugimi zastavljene naloge in morda bi bil cesih«; sredstvi in načini usmerjanja čas, da v širšem krogu razpravlja- — »Poklici v turizmu in go-mladine (predavanja, ekskurzije, mo o dosedanjem delu. stinstvu« poklicne monografije itd.) prispe- Ugotavljamo, da smo se z do-val k bolj načrtnemu, bolj vse- slej posnetimi filmi približali svo-stranskemu in objektivnejšemu jemu osnovnemu namenu. Obsta- striji« seznanjanju mladine s svetom po- jajo težave pri izbiranju tistih de- — »Poklici v železarstvu« klicev in dela. lovnih mest in poklicev, ki naj bi Obširno in pestro tematiko je reprezentirali posamezna področja živinoreja; treba torej prikazati iz specifič- dela, poklicne družine ali panoge — »Poklici v kmetijstvu« — nega zornega kota, poljudno in gospodarske dejavnosti. rastlinska smer; življenjsko v več filmih, od ka- Pogoji dela v posameznih go- — »Poklici v rudarstvu«, terih bi vsak obravnaval določeno spodarskih organizacijah niso V prospektu najavljen načrt za gospodarsko panogo oziroma po- vedno v vsej državi enaki, prav snemanje v letu 1365 smo nekoliko spremenili in bomo letos po- KCEffillilllllllllliillllllllllllilllllllllllllllllM sneli naslednje filme: 1 1 — »Poklici v raznih uslužnost- m 1 nih dejavnostih- — »Poklici striji«; — »Kovinarski glede na panogo); — »Poklici v prometu« (železnica); — »Poklici v elektrarnah in distribuciji« (električna energija); — Priprava za izbiro poklica. Filmi iz serije o poklicih in DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE J sprejema naročila za knjižno zbirko v živilski indu- poklici« DELOVNA SKUPNOST GLASBENE SOLE ORMOŽ razpisuje delovno mesto - uprcsvitelfa šo!s Pogoji: višja ali visoka izobrazba, vsaj 2 leti upra-viteljske ali 5 let učiteljske prakse ter sposobnost za vodstvo pihalnega orkestra in pevskega zbora. Na razpolago je takoj vseljivo trisobno stanovanje v novem bloku. - ačiidf-a za feoMa Pogoji: strokovni ali predmetni učitelj s še kakim stranskim predmetom. Na razpolago je zaenkrat samska soba. Osebni dohodki obeh po Pravilniku. Razpis velja do zasedbe mest. k Samopomoči imenovan za učitelja in mežnarja iz posebnega pregleda (Verzechniss) Franc Gcim. 2e leta 1374 Je poskušal iz leta 1817. V tem spisku tečajev ne-šolski nadzornik razširiti šolo v dvo- deljske začetne šole c-d leta 1315— razrednico. Toda zgraditi je bilo tre- 18G9 so imena šoloobveznih otrok iz ba novo šolsko poslopje, temu pa šolskega okoliša Jelšane. Vključeni sta nasprotovala krajevni šolski od- kraji Prem. Bitnje. Smer je. Janževo bor in župan. Borba ie trajala vse Brdo in Celije. Redna trivialna šola d o- leta 1038/89, ko ie bilo šolsko po- pa je bila ustanovljena leta 1830. slopje le zgrajeno. Leta 1931 so dvo- Kakor je razvidno Iz pregleda, razrednico razširili v štirirazrednico. datira začetek pouka v PREMU prav Sedaj je postalo vprašanje gradnje tako v leto 1815. Redna šola pa je novih šolskih prostorov spet aktual- bila ustanovljena leta 1826 in tedaj no. Krajevni šolski odbor je bil pri- je prevzela iz jelšanskega šolskega pravljen zgraditi novo šolsko poslop- kraja Janževo Brdo. Celije, Smerje je, vaščani pa so nasprotovali. Za- in Kilovče. Za prvega učitelja je bil nimiv ie dogodek dne 20. septembra imenovan J. Plan. Okoli leta 1875 je 1932, ko r.e je h komisijskemu ogledu postala šola dvorazrednica. Pouk je zemljišča zbralo okoli 40 vaščanov, bil prvotno nemški, nato slovenski, ki, so s kričanjem in zmerjanjem cd leta 1926 pa italijanski, protestirali proti novi šolski stavbi. Zasilna šola v MOZLJU na Ko-čsj da otroku ni treba sonca in zra- čevskem je bila ustanovljena leta ka. Pod vplivom vaščanov'so navore- 1815. V nekem uradnem sporočilu tovali tudi krajevni činitelji in tako 14. marca 1815 je zapisano, da »ka-je prišlo leto 1940 in pričela se je plan Luscher že poučuje nekaj otrok druga svetovna vojna, ko v Smled- v čitanju, pisanju in računanju.« niku vedno ni bilo nove šole. Leta 1020 je prišel iz Kočevske Reke Šolski pouk v ŽELEZNIKIH je ogrski rojak Ptilel ter učil otroke v bh do ’ota 1815 le zasilen. V tem privatni hiši. Prvi Izprašani učitelj letu pa so ob prizadevanju župnika je bil Slovenec Pust. Sola je bila vse Mihaela Grošlja odprli šolo. Enoraz- do leta 1344, ko je bilo zgrajeno šol-redna šola je delovala do leta 1393, sko poslopje, privatna, tedaj pa je so jo razširili v dvo — in leta portala redna enerazredna šola. Leta 1929 v štirirazrednico. Vzrok počas- 1333 je bila razširjena v dvo- in leta nc-ia razvoja šole je bil propad do- 1919 v trirazrednicc. Do decembra mače žebliarske obrti Domačini so leta 1918 je bil učni jezik na šoli se pričeli izseljevati in iskati zr-.služ- izključno le nemški In učiteljstvo po ka drugje, premožni starši pa so večini Nemci. Z odlokom okrajnega svoje otroke pošiljali v šolo v Škofio šolskega sveta v Kočevju št. 870, 31. Loko. Iz zapiskov v šolski kroniki marca 1919 je bila šola razdeljena izvemo, da je bil pouk večinoma v slovenski in nemški oddelek. Na nemški, slovenski le v prvem in dru- šoli so bili neprestano boji za na-gen razredu. Prvo šolsko poslooie rodnostne pravice Zanimiv je primer je bilo zgrajeno leta 1826 in prezida- iz leta 1936: Kmet Jurkovič iz Su-no leta 1842. Na šoli so vodili zlato hega potoka ni hotel pošiljati otr^k knjigo 11353—1993) in črno knjigo v slovenski razred, čeprav so bili vri (1064—1394). Obe sta sedaj v škofje- trije otroci zaradi očetovega sloven-loškem muzeju. skega porekla vpisani v slovenski Osnovna’ šola v REMŠNIKU je razred. Pritoževal se je tudi. da so »KULTURA IN ZGODOVINA« V zbirko so za leto 1965 i ■.. vključena naslednja dela: • Nikolaus Pevsner: EVROPSKA ARHITEKTURA Pevsnerjev pregled evropskega stavbarstva sodi med najtehtnejša znanstvena dela,, saj je edina sodobna, do najnovejše dobe segajoča zgodovina arhitekture, ki je ne uporabljajo samo strokovnjaki, arhitekti in zgodovinarji umetnosti, ampak se iz nje s pridom uče tudi laiki. • Wright Mills: ELITA ORLASTI Avtor, predstavnik sodobne ameriške sociologije, zavrača v knjigi tezo o demokratični vsebini družbenih in političnih odnosov v ZDA v 20. stoletju. Postavlja trditev, ki jo z vso vestnostjo skuša dokazati, da v sodobni ameriški družbi ne vladajo množice, marveč družbeni vrhovi kapitalističnih korporacij, centraliziranega državnega aparata in vojske. • Philippe Vem Tieghem: KRATKA ZGODOVINA VELIKIH LITERARNIH TOKOV V FRANCIJI Eno temeljnih del sodobne francoske literarne zgodovine. Knjiga obsega razdobje od leta 1550 do leta 1930. Avtorji, na katere se sklicuje. Van Tieghem, so imena, ki so tudi našemu bralcu bolj ali manj znana in so kot taka sposobna pritegniti njegov interes. © Ferdo Gestrin-Vasilij Melik: SLOVENSKA ZGODOVINA 19. STOLETJA (do 1918) Knjiga dveh slovenskih znanstvenikov ne bo služila samo zgodovinarjem, temveč vsem, ki se želijo seznaniti z glavnimi značilnostmi naše novejše preteklosti. VSE ŠTIRI KNJIGE BODO TISKANE NA BREZLESNEM PAPIRJU IN VEZANE V CELO PLATNO IN POLUSNJE. CENA ZA NAROČNIKE BO: PLATNO 10.200 din (12 mesečnih obrokov po 850 din), POLUSNJE 12.000 din (12 mesečnih obrokov po 1000 din). — V PRODAJI BODO KNJIGE ZNATNO DRAŽJE. NAROČNIKI ZAČNO PLAČEVATI OBROKE V MESECU, KO SE NAROCE NA ZBIRKO. Naročite se lahko v vseh knjigarnah, ali s priloženo naročilnico pri: DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — Oddelek knjižnih zbirk. . NAROČILNICA Obvezno naročam knjižno zbirko KULTURA IN ZGODOVINA vezano v — celo platno 10.200 din (12 obrokov po 850 din) — polusnje 12.000 din (12 obrokov po 1000 din) Prednaročninsko ceno bom poravnal: — takoj — v mesečnih obrokih (Ustrezno podčrtati!) Datum: ......".............. , Uprava Samopomoči se je od- proizvodmh procesih so namenje- [0gjja; ^ j-,,-, člane obveščala od zadn^^razred^s^mtetiie "ugotav- '/asa d? “f510 umrlih elal11^- v bila'odDrta leteTais, njen-prvi'uči- njegov priimek popačili v slovenski zadnji razrea osemletke. J& januarju 196o smo imeli te-le teli je bil mežnar in organist Franc Jurkovič namesto nemškega Jurko- Ijamo, da se kaze vrzel, hci za smrtne primere: Viher Marija, Košir, v začetku ie poučeval okoli witoch. Pritožil r.e je na najvišjo učence nižjih razredov nimamo , -j imraviteliu T.iub- 10 že PrECei Odraslih fantov in deklet instanco in ker je tožbo izgubil, je nrimempoa filma zato smo se od- vdova P° so1' upnmtCIJU, LJUD kj FO re ua,e ie čunnja. Pouk je bil moral plačati 6.200 dm kazni. Toda primernega tilma, zato sm Ijana; Rupnik Bogdana, učit. v nriVpten, samo določene dni v ted- kljub takim primerom je bilo leta ločili letos posneti tudi tam, na- , T iuh]iana- Bizjan Lea, učit. nu in še to le v zimskih mesecih. 1640 očitno, da število otrok v nem-menjen mlajšim gledalcem. ‘ -Ti, T iuhliana • levnikar Zofi- LEt:i 1319 'ie na3ledil Franca Koširja Škem razredu pada (30 učencev), v . . v pok., Ljubljana, Jevn.w z.OD nief,OT Kin jorjp, ki je obtekoval are- slovenskem pa narašča (63 učence, i. Ta bi imel nalogo vzbujanja vdova po sol. upravitelju, parjn(jijp m bil tsk0 usposobljen . v preboldu v savinjski dolini poklicnih interesov, opredeljeva- Liubliana; Potrato Ivanka, strok, za pomožnega učitelja. Poučeval je zasilna šola ustanovljena leta - « • j j 7_ —j - t- —x,,„**,<* i8i5 m sicer v Dolenji vasi v neki nja odnosa do dela in širjenja učit. v pok., Ljubljana; Dubrovič ** «1Dt^r?W?ioV£ privatni vpogleda v svet poklicne dejav- Slavko, šol. tajnik, Pulj. bilo‘zgrajeno šolsko poslopje. Ker pa i»i* dul - nosti. Ker je šele v zamisli, ga Svojcem smo izplačali posmrt- je število otrok vedno naraščalo — postala šola enorazrednica bomo imenovali z delovnim našlo- nino po 60.000 din, v celoti 360.000 ^^Vmisim nfnovofo^o Borbi Jurij3 Palčič Lete IStTU bite ra” vom »Priprava za izbiro poklica«. Mislimo, da pomeni ta vsota je ^rajaia vse ,30 ieta 1886, ko so širjena v dvorazrednico in c“ Prvi film »Izbiram si poklic« lepo pomoč stanovskih tovarišev. "_______________ je dosegel neverjeten uspeh. Tre- Zato, če še nisi član te humani-nutno se vrti v državi 150 kopij tarne organizacije, nikar ne okle-tega filma, kar je brez dvoma ju- vaj in se prijavi bližnjemu naše-goslovanski rekord. Tudi vsi ostali mu poverjeniku ali pa upravi OBVESTILO a,tni hiši, poučevali pa so do leta duhovniki. 20. januarja 1818 je širila vse do leta 1910, ko je postala šest-razredna. Istega leta je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje. V kroniki je poudarjeno, da je bil učni jezik vedno slovenski v vseh razredih. Občni zbor Društva za moder- Nemščina je bila le učni predmet. fitorSTI^In^Tilg^ov^- samopomoči,.v Ljubljani, Gospo- ne taje fczike MS Dnevni red: 5. Sklepi ODBOR »ŠKOLSKI VJESNIK« št. 9—10 odTjfhT^nnožen^v^O do IM Redni občni zbor Samopomoči Sobteevi aliij , Ljubljani, kopijah t*0 v nedeljo dne 7. marca ob 9. Veliko število naročenih kopij, uri na osnovni šoli Majde Vrhov- i S5Sr-o Odbora kako hvaležna tla je naletela za- ln nečlani! Uprava misel. Kljub vsemu pa bo namen dosežen šele tedaj, če bo sleherni učenec, predno se odloči za poklic ali nadaljnje šolanje, videl vse filme in spoznal najrazličnejše Pred nedavnim je izšla dvojna V drugem delu časopisa je vr-možnosti ter vrednote poklicnega številka (9—10) splitskega časopi- sta zanimivih vesti: o nagradah, dela. sa za pedagoška in prosvetna ki jih je podelila občinska skup- Zato je potrebno utreti filmu vprašanja »Školski vjesnik«, v ščima v Splitu družbenim, poli-pot v vse šole in ga načrtno po- katerem je na uvodnem mestu tičnim, kulturnim in prosvetnim vensko-hrvatska jezikovna me, vezovati z vzgojno-izobraževal- objavljen članek dr. Danila Vibe- delavcem, zapis o 20-letnici Pe- 5. Fascl 213 (France Ostanek, Ko- nim delom in drugimi načini po- ra Domovi kulture, v katerem dagoške akademije v Splitu idr. čevska) v sSm klicnega prosvetljevanja. Tako ne poudarja avtor pomen teh usta- (»Školski vjesnik« izdaja Za- va^ivo^ile^leta^ssil^str0 ss*" bomo ostali le pri informiranju in nov za izobrazbo delovnega člo- vod za školstvo kotara Solit, 2r- 7. Fascl 64 (Kronika šote) v SSM naštevanju dejstev, temveč bomo veka in pravi, da bi morala skrb tava fašizma 4, tekoči račun 436- 8- Rajko vrečar, Savinjska dolina, tudi poklicno vzgajali, vplivali na zanje prevzeti republika, ki je 11-603-130, Narodna banka v Spli- str'^popotnikov koledarček lete 1892 formiranje novih interesov in pri- edina sposobna sistematično vo- tu.) spevali k razvijanju splošne iz- diti organizacijo prireditev in obrazbe. V poklicnem usmerja- drugih otolilk dela na najbolj kva- nju pa je najvažnejše, da posta- litetni ravni. bilo zgrajeno šolsko poslopje s tremi učilnicami. Leta 1887 je število šolo- obiskujočih otrok že tako naraslo 1. Predavanje O šolstvu V ZDA (145 učencev), da so šolo razširili v 9 Pnrnčiln nrerteednika bla- trirazrednico. Iz zapiskov v kroniki ^ 1 orocuo preaseaniKa, oia zvemo da je bll uinl ln uradnl je^ic slovenski vse do prve svetovne vojne. Po končani prvi svetovni vojni, ko SO' kraji po mirovni pogodbi prišli pod Italijo, je okupator z GentiUjevo šolsko reformo leta 1923 prepovedal uporabo slovenščine v šoli. OPOMBE: 1. Zgodovinski razvoj posameznih šol je v članku podan po' preverjenih izvlečkih iz šolskih kronik v Slovenskem šolskem muzeju. 2. Janez Koprivnik, Pohorje str. 107. 3. Josip Jurančič, Iz šole za narod, Ljubljana 1930 4. Fascl 10G (France Ostanek, Sloja) v str. 115. Slavica Pavlič nejo spoznanja doživeto osebno prepričanje in hotenje. »PROSVETNI DELAVEC« Dr. Cvjetko Mika začenja pregled zgodovinskega razvoja besede demokracija, in sicer od besednega porekla preko demokracije kot oblike vladanja v stari Grčiji in rimski državi, gg LV rubriki Problemi pouka ’ in 1 List izdaja republiški odbor vzgoje so naslednji članki: Begič | Sindikata delavcev družbenih de- Kneževič piše o pouku sooiologi-S javnosti Slovenije — Izhaja šti- je na učiteljišču, Rodoljub A. Mi-1 rinajstdnevno med šolskim le- lič o pouku psihologije v 3. raz-1 tom — Ureja uredniški odbor — redu gimnazije, Ivo Mliikota razil Odgovorni urednik Drago Ham grinja načrt predavanja srbohr-1 _ Naslov uredništva: Ljubljana, vaščine v razredu osnovne šole. | Kopitarjeva 2, telefon 33-722 int. O vplivu nagrad in kazni na šo-P. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, larja govori v »Temi z.a starše« tj Nazorjeva 1, telefon 22-284 — M. Mrd j en; Zorka Pavčič pa po-jŠ Poštni predal 355 VII — Letna udarja koristnost kontrolnih | naročnina 600 din, za šole in usta- vprašanj pri pouku biologije, s S nove 1200 din — St. tek. računa katerimi je, kot pravi, najlaže do-i 600-14/608-16 — Tiska CZP Ljud- kazati staršem nivo otrokovega 1 ska pravica znanja. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 i I Izrežite naročilnico in jo pošljite v ovojnici na našlov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE — LJUBLJANA, Mestni trg 26, oddelek za knjižne zbirke. > 1 ° .s Ul 8 5 ‘E G E >N G * P ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■•'i 4» Za potrošniški informativni center _______SUPERMARKET Ljubljana, pasaža na Ajdovščini razpisujemo prosto delovno mesto za: gospodinjsko svetovalko demonstratorko Pogoj: dipl. Višje gospodinjske šole ali ustrezna strokovna izobrazba — obvezna praksa — nastop takoj. Vse nadaljnje informacije pri kadrovski službi podjetja vsak delavnik od 7.30 do 12. ure v Ljubljani, Kersnikova 2. PREHRANA SSL7nDaV0Z Sporočamo, da so v rednih zbirkah izšle naslednje knjige: Knjižnica Sinjega galeba: Alena Santarova: KATJA, KATRIN, KATRICA, broš. 200 din, celo platno 650 din Nikolaj Sladko v: PLANET ČUDES, broš. 200 din, celo platno 650 din Knjižnica NOB: Josip Ribičič: RDEČ A PEST Uka Vašte: PODOBE IZ MOJEGA ŽIVLJENJA, 950 din Seliškarjeva zbrana dela: JANKO IN METKA BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA V februarju bodo izšle še: V zbirki Čebelica: Vera Čapljina: BELI MEDVED FOMKA. V zbirki Kondor: Nušič: POKOJNIK. SUMLJIVA OSEBA. V zbirki Sinji galeb: Miško Kranjec: OTROCI, ČIGAVI STE? | ! j : ♦ ♦ ♦ : ♦ i ♦ ♦ I ♦ x : * ♦ ♦ ♦ ♦ : ZA DOM, SLUŽBO, IZLET ALI DOPUST PRODAJNI SERVIS’ Ljubljana -maribor ...................................................................Hilli!....I......................................................................................................................................